24. — Danes so se pogajanja o sestavi nove itiristranske IS * yfiila dopoldne na plenarnem sestanku, ko je bil govor iz-^..n° o gospodarskih vprašanjih, popoldne pa so zasedale tri ko--I|,; o ločitvi zakona oziroma o vatikanski noti s prisotnostjo taj- konč no o gospodarskih vprašanjih, ton vseh , pa manjših dohodkov, kar je neskladno. Senator Morlino je izjavil, da so na današnjem dopoldanskem sestanku poglobili programska vprašanja, ki se neposredno nanašajo na gospodarstvo, tetko da so preučevali možnost, da bi prišlo do « , - j- ____________ _________ sličnih stališč s programom Rumor- J kateri so bili vsi štirje taj- ja, ki ga podpira KD. Morlino je ^T *■ ’* • ’ ’ ‘ 'povedal, da je skupaj s Spagnolli- jem predložil sedem točk programa in da je treba rešiti vprašanje tako dolgih in zapletenih ^•njih je negativen in so vsi k*o'v' c*a se ° n^emer n'*° do-k f"' da pa se bodo jutri po- 7° *estali. j? kaže, da je bila ključna ko-ki je obravnavala ločitev ^ a’ ki ji je predsedoval Rumor - kateri so bili vsi štirje taj-isij nk' La Malfa je o delu te it M smo o ločitvi in nismo na- %tto°razuma- ^utla se bomo P°' kili! ^kali na plenarnem zase-iji’ ko bodo prisotni vsi člani strank levega centra*. k ®ik PSI De Martino je kas-5y. Potrdil, da se niso sporazu-^..Pi Pa hotel povedati, kakšni Predlogi Krščanske demo- PRIMORSKI DNEVNIK plačana v gotovini -A i. 7 postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 47 (7541) M PLENARNEM ZASEDANJU IN SESTANKU TREH KOMISIJ Glede vlade ni bil dosežen sporazum o nobenem izmed treh bistvenih vprašanj Povsem različna so stališča glede ločitve zakona, amnestije in gospodarskih vprašanj - Danes verjetno odločilno plenarno zasedanje v ,, ‘bank, o amnestiji in “M zaključek in dejal novinarjem: »Raz- ' ser, . "toc socialistične skupine jPatu Pieraccini je sodeloval v jTpkza amnestijo in je na vpra-iitj.' so se sporazumeli odgo-iat' ,*®lo je več predlogov, ven-jjksmo prišli do sporazuma*, ij^kanski senator Cifarelli je h.0"’ da so obravnavali pred-“Y.a predloga: PSU o splošni in PSI o specifični am-1(1? v tesni povezavi s sindikal-Hd7enjo. PRI je načeloma proti !(L amnestijam, v konkretnem bi izjemoma pristala na Za??- Pestijo. ^ Palačo Chigi zapustil kJjTrk demokristjanske skupine v ijjTfki zbornici Andreotti, ki je ' *Če se hoče najti spora-%»?0.ra vsakdo nekaj popustiti. ^iar se *° n' z8°dil°*-k)eij sm° že, da so popoldne na !*!j i®,estanku komisije obravnavi gospodarska vprašanja in hoti,- komisijp sodelovali: Spa-«> Morlino za KD, Preti za W Ciiolitti za PSI in inž. Sal-za PRI. iz uradnega poročila V?,da je bilo v ospredju poro-iL,5®njstra Colomba o gospodaril Možaju, kot tudi, da je tudi 11 te Vrs*'a spornih vprašanj in da Ustvarila v bistvu fronta, ki KD preko PRI do PSU, Ša? ^ PSI zagovarja bistveno k tau stališča. Morda so razlike hj j^trejše med stališči PSU in i^ola6 bodo lahko premostljive. Sudanski del razgovorov se je jkljj! °b 13.30 in so obravnavali jt (7° gospodarska vprašanja, “e uL Jo tudi potrdil tajnik PSI Nia no *n nadaljeval: »Nič ni ' Popoldne se sestanejo trije CJiolittija so novinarji hto?1 če obstajajo razlike med jifsko politiko socialistov in '«151.. govoril je, da te razlike WJ“j° jn ,ja ce]0 izhaja iz go-i ®natorja Morlina, da je KD Pfeti ^ do socialističnih stališč. - le rekel, da se Združena \, '^na stranka ukvarja predat, ^ Sedanjim stanjem konjunktu 50 i°..med drugim označuje ob »klanje cen. Po predvideva-S i LVorn'h organov države, bo Sjkt°r zajel v letošnjem letu [ 3500 milijard lir zasebnih Nj Qv' To pa pomeni, da bo SUj Ze'o mala možnost za inve-S v zasebnem sektorju, kate-VPa.fe treba obratno razširiti, ^.viša zaposlenost. V sedanjem Sj, j*, ni mogoče povečati likvidna* , bi pomenila inflacijo in * s6 t®ga je treba najti način, Vj.Tnejijo javni izdatki, ki niso Arni.' produktivni. in0h!Stnik tajnika PSU Cariglia 51 ,U.sv°j° včerajšnjo izjavo, Jjjjntrišnji štiristranski sestanek Jljj odločilen. Orlandi, ki na- Socialdemokratski skupini v S, zbornici, je dejal novinar-t Dri! ?e bo »danes zvečer končki h7fcl° delati*. Na vprašanje J* So a s tem reči, je odgovoril, Nov posedaj ostali v razdobju k. Včo 'n. načelnih ugotovitev in da Sjijs eraj zahtevali, da se poga- Jt J^Ukanec Cifarelli je povedal, Jllifjbila njih stališča bistveno ^ tot,® ,°d stališč socialistov, ki k^enii, republikancev zahtevajo Spagnolli je nadaljeval, da je treba predvsem zagotoviti kupno moč lire, s čimer se bo zagotovila raven plač odnosno njih zvišanje doseženo s sindikalnimi spori. Poleg tega je treba zagotoviti možnost ustreznih investicij za splošni gospodarski razvoj, vse to pa tudi zahteva ustrezna sredstva, da se zagotovi zaposlitev, ustrezne rešitve glede šolstva, gradnje ljudskih stanovanjskih hiš, za promet, kmetijstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. Med sredstvi je demokristjan-ski senator navedel javne finance, politiko izdatkov in kredita, davčno reformo, ureditev družb, zakonov o urbanistiki, ukrepe v korist Juga v okviru programiranja in uresni- konjunkture na tak način, da se zagotovi obnovitev načrtne politike I čitev dežel. Govoril je o globalno-in da se utrdijo pridobitve delavcev. I sti intervencij, tako da se harmo- iiumiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiuiiiiiiuiimnmiummiiiiiiiiiiiiiiiniMimiimii Izreden odjek izjav admirala Birindellija Dvoumni uradni komentar obrambnega ministrstva RIM, 24. — Izjave admirala Birindellija so vzbudile v italijanskem javnem življenju izreden odjek in tudi presenečenje, saj gre za uradne izjave enega izmed poveljnikov mornarice, do katerih je povrh prišlo še v delikatnem razdobju sestavljanja nove vlade. Admiral, ki je bil odlikovan z zlato medaljo kot pripadnik »X. mas*, se je vrnil z daljših manevrov in je na križarki »Garibaldi* izjavil v pristanišču v Cagliariju: »Imamo zelo lepo mornarico, toda manjkajo nam celo sredstva za redno vzdrževanje. Posadke so nezadostne in naši ljudje so utrujeni, da se jih ima za državljane »serije B». Naj nam rečejo, če nam nočejo dati materialna in moralna sredstva, da bomo lahko izvrševali svoje dolžnosti: prešli bomo na drugo stran barikade in si bomo iskali drugo delo.* Izjava nato zelo obširno nadaljuje v podobnem tonu in s podobnimi obtožbami. V tej zvezi je demokristjanski poslanec Pitzalis danes predložil predsedniku vlade in ministru za obrambo vprašanje, v katerem podčrtuje nesmisel in obseg te izjave in ugotavlja, da je nezaslišano, da daje take ocene visoki mornariški poveljnik in to z »demagoško neresnostjo*. Poslanec ugotavlja, da gre za resne izjave in za konkretne obtožbe vlade in za «mračne grožnje*, zaradi česar je treba tudi admirala opozoriti na njegove dolžnosti. Priliko sta takoj izkoristila tudi dva neofašistična poslanca Roberti in Manco, ki sta vložila vprašanji, v katerih dajeta seveda admiralu povsem prav. Ministrstvo za obrambo je v tej zvezi izdalo zvečer daljše uradno sporočilo, v katerem skušajo omiliti celotno zadevo. V poročilu je rečeno, da je že običaj, da se vrši tiskovna konferenca po zaključku pomembnih manevrov in da je tehnični obrazložitvi admirala sledil «neki razgovor*, med katerim so se dotaknili raznih vprašanj glede položaja osebja in glede organizacijskih vprašanj mornarice. Poročilo nadaljuje, da so pripisali poveljniku tudi izjave, ki jih ni izrekel, nekatere izjave pa so navedli na način, ki ni bil v konstruktivnih namenih »hrabrega častnika, ki je v navdušenju in svoji ljubezni do službe prešel tudi na tematiko, ki je izven obsega njegovih dolžnosti*. Poročilo zaključuje, da je minister za obrambo Gui danes poslušal komandanta in da je naročil načelniku generalnega štaba mornarice generalu Spigaiju, da pozove adm. Birindellija, da se strogo drži mej svojih pristojnosti, ki ne obsegajo sprejemanja stališč glede upravriih vprašanj. Komunistični poslanci, ki so člani komisije za obrambo poslanske <>>>,,)M|||||„|,,|,n,ml,n,,111,im,muli,II,iMiilllllilMllimltlllllllllllllllllllHIIIOIIIIIIIIIflllllllKHI* nazovi pokopali 58 oseb 'h* ^*r*i zjutraj se je ob pol šestih zrušil plaz v dolino Con-ti(j* v švicarskem kantonu Vala is in povzročil 11 mrtvih, devet- V, .r#ni«nih, osemnajst oseb pa še vedno pogrešajo. Snežni l*i^ '■ megla in nevarnost plazov ovirajo delo reševalcev. Kljub r*ševalne skupina nadaljujejo z Iskanjem žrtev ob luči ža-Vov, čeprav je od minute do minute manj možnosti, da so °Pane osebe še pri življenju. 1,l. 'Vdl v Franciji se je zrušil plaz na kraj lanslevillard in W, '»v»l Šest smrtnih žrtev ter štiri ranjene. V Avstriji je pod tov;’'1 umr' študent iz Celovca, številni drugi plazovi pa niso U,‘točili žrtev ker so bile mnoge hiše, v krajih, kjer so grozili izst tjene. ~*radi plazov so mnoge ceste za promet prekinjene. Podrobnejše poročilo o lem berite na drugi strani. zbornice ,so na osnovi člena 44 pravilnika zahtevali od predsednika komisije posl. Mattarelle, da se takoj sestane komisija v zvezi z izjavami admirala Birindellija. Komunistični poslanci ugotavljajo, da gre za resne izjave tako zaradi načina kot tudi zaradi političnega okolja in da je izven razprave, da lahko pripadnik oboroženih sil svobodno izraža svoje mnenje. Po drugi plati pa tudi ugotavljajo, da obstajajo vprašanja, ki ustvarjajo objektivno težave za pripadnike o-boroženih sil in ki zahtevajo podrobno proučitev. Finski predsednik na obisku v SZ MOSKVA, 24. - Predsednik Finske Urho Kekkonen je danes prispel v sovjetsko prestolnico na tridnevni obisk. Na letališču ga je pozdravila sovjetska »trojka* v polni sestavi: generalni tajnik KP SZ Brežnjev, ministrski predsednik Ko-sigin in predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni. To je že 15. obisk finskega predsednika, odkar je prevzel oblast 1956. leta. nično razvijajo različna področja in da se nadaljuje gospodarska politika levega centra. Letošnje leto mora biti zaradi tega zelo resno glede javnih izdatkov in ni treba dramatizirati, vendar je položaj resen, kar zahteva odgovornost. Nadaljeval je, da je treba pospeševati izvoz, ohraniti visoko konkurenčno sposobnost na notranjih in na tujih tržiščih. Danes se je sestal izvršni odbor parlamentarne skupine PSI, ki je odobril zadržanje socialistične delegacije med pogajanji. Ugotovili pa so potrebe, da se preide iz splošnih ugotovitev h konkretnim vprašanjem, ki naj označujejo napredni levi center. Med temi vprašanji so navedli gospodarsko programiranje, sestavo odborov lokalnih ustanov, amnestijo, ločitev zakona, gospodarsko politiko na splošno in še zlasti v zvezi z zahtevami sindikalnega gibanja. Nadaljuje se kriza deželne uprave na Siciliji, čeprav so danes izvolili za predsednika poslanca Lombarda, za katerega pa niso glasovali vsi poslanci levega centra, ker še ni prišlo do predhodnega sporazuma in je demokristjanski predstavnik takoj podal ostavko. Preložen proces proti uredniku lista «Unita» Arhivirana prijava zaradi žalitve predsednika republike RIM, 24. — Kazenski postopek po naglem postopku proti odgovornemu uredniku lista »Unita* so odložili na 24. marec. Odgovornega urednika Alessandra Curzija so obdolžili »širjenja lažnjivih in tendencioznih vesti, ki lahko motijo javni red*, kot je to predvideno v še fašističnem kazenskem zakoniku. Obtožba je v zvezi s poročilom o tragičnih dogodkih v Milanu 19. novembra lanskega leta, med katerimi je izgubil življenje policijski agent. Danes je bila pred četrto sekcijo kazenskega sodišča v Rimu kratka obravnava, med katero so štirje zagovorniki posl. Le-lio Basso, sen. Umberto Terracini, posl. Franco Zappa in odv. Fausto Fiore zahtevali odložitev razprave. Naš list je obtoženemu odgovornemu uredniku »Unita* že pred dnevi poslal solidarnostno brzojavko. V Temiju je preiskovalni sodnik dr. Vincenzo Rizzo odredil, da se arhivira prijava proti sen. Lui giju Anderliniju, katerega so dolžili žalitve javnega poglavarja v zvezi z izjavo, ki jo je dal takoj po istih milanskih dogodkih in v zvezi s telegramom Saragata. Zadevo so arhivirali na predlog javnega tožilca, ki je ugotovil, da ima v demokratičnem režimu vsak državljan pravico kritizirati delo o-seb, ki predstavljajo ljudstvo in da v konkretnem primeru ta pravica ni prešla okvirov politične etike. Preiskovalni sodnik je predhodno poslušal magnetofonski zapis izredne seje občinskega sveta, kjer so bile izrečene kritične pripombe na račun Saragata. TRST, sreda, 25. februarja 1970 DRUGI DAN OBISKA JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V ZAR Kriza na Srednjem vzhodu glavna tema razgovorov med Titom in Naserjem Jugoslavija podpira boj arabskih držav m palestinskega osvobodilnega gibanja (Od našega dopisnika) skimi državami, posebno med ZAR, ASUAN, 24. — V Asuanu so se I Sudanom in Libijo. Razgovori so se d,„„ dopoldne vansko - egiptovski razgovori med predsednikom Titom in Naserjem in njunimi sodelavci. Največji del govora predsednika Tita je bil, kot se je zvedelo, posvečen sedanjemu napetemu položaju na Bližnjem vzhodu. Tito je pokazal polno razu mevanje za stališče ZAR in pozdravil napore Kaira, da se kriza reši na miren način. Istočasno pa je izjavil, da sodi, da ima vsak narod pravico, da uporabi tudi druga sredstva za rešitev vprašanj, ki so na stala z uporabo sile. Tito je prav tako seznanil Naserja z razgovori, ki jih je imel z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom v Adis Abebi in s pogledi Jugoslavije glede delovanja neuvrščenih držav. Predsednik Naser je podrobno seznanil predsednika Jugoslavije s položajem na Bližnjem vzhodu, s krepitvijo sodelovanja med arab- nah: skupina pod vodstvom obeh zunanjih ministrov razpravlja o mednarodnih vprašanjih, druga pa gospodarsko sodelovanje med obe ma državama. Po končanih dopoldanskih razgovorih sta si predsednika ogledala delo na gradnji Asuanskega jeza in električno centralo, ki bo dajala letno 10 milijard kilovat ur električnega toka. Sinoči je predsednik Naser v ho telu New Katarakt priredil v čast svojega gosta večerjo, med katero sta si Naser in Tito izmenjala zdravici. Naser je v svoj zdravici, v kateri se je večkrat obračal Titu z «dragi brat in prijatelj*, posebno poudaril globoke korenine prijateljstva, ki vežejo obe državi in se zahvalil Titu za njegovo veliko zanimanje za krizo na Bližnjem vzhodu, za stališče, ki ga je Jugoslavija zavzela do te krize že od sa- OBISK PREDSEDNIKA I!S V VELIKI BRITANIJI Ribičič odlikoval britanske častnike ki so sodelovali v NOB Jugoslavije Danes se predsednik zveznega izvršnega sveta sestane s Haroldom I/Vilsonom (Od našega dopisnika) LONDON, 24. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je izročil danes visoka jugoslovanska odlikovanja visokim britan. sirim oficirjem, ki jih je predsednik Jugoslavije odlikoval za hrsv brost in pomoč osvobodilni borbi narodov Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Red partizanske zveze z zlatim in s srebrnim vencem je prejelo 23 britanskih bojevnikov in brigadni general Mac Lean, maršal lord Harding. maršal Elliot, generalni major Churchill, kontraadmiral Giles in generalni podpolkovnik Droummond. Vsem odlikovanim je v imenu jugoslovanske vlade čestital predsednik zveznega izvršnega sveta in pri tem izrazil posebno zadovoljstvo, da jim kot bivši borec da tako izrazito visoko odlikovanje. Ribičič je izjavil, da je vsako srečanje z britanskimi oficirji, piloti, zdravniki in člani vojaških misij, ki so se borili v Jugoslaviji, ponoven dokaz, da nič ne more zatemniti tovarištva in prijateljstva med Veliko Britanijo ln Jugoslavijo, rojeno v jugoslovanskih hribih v skupni borbi za svo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......................................... TISKOVNA KONFERENCA JASERJA ARAFATA Palestinske organizacije niso odgovorne za atentat proti švicarskemu letalu Kralj Husein o nevarnosti nove vojne - Možnost sporazuma velesil o Srednjem vzhodu S.. višjih izdatkov, istočasno AMAN, 24. — Palestinski voditelj Jaser Arafat je na tiskovni konferenci v Amanu še enkrat zanikal, da bi bili pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja kakorkoli odgovorni za eksplozijo v švicarskem letalu, ki je v soboto povzročila smrt 47 oseb. «že večkrat smo izjavili — je dejal Arafat — da smo proti takim akcijam in da jih obsojamo. Upam pa — je nadaljeval — da se bo takšna zaskrbljenost, kot se je pokazala ob tej priliki, pokazala tudi, ko pride do zločinskih in barbarskih napadov proti našim ljudem na zasedenih ozemljih, južnem Libanonu in v Egiptu*. Arafat, ki je govoril v imenu vseh palestinskih organizacij, je govoril tudi o želji po enotnosti, ki bo prevladala med Palestinci kljub trenutnim razlikam. Palestinski voditelj je omenil obisk v Moskvi in dejal, da se bodo plodni rezultati tega obiska pokazali v bližnji pri hodnosti. Dodal je, da so sovjetski voditelji pokazali veliko razumevanje za cilje Palestincev. Glede spora z jordansko vlado pa jc Arafat trdil, da je šlo samo za »trenutno krizo* ter ni hotel ničesar pojasniti o tajnem sporazumu, ki je bil dosežen v nedeljo za rešitev krize. Na vprašanje nekega Časnikarja je Arafat potrdil zveze palestinskih organizacij z ameriškim črnskim gibanjem »Black Povver*. »Vzdržuje mo odnose s črnskimi silami v ZDA — je dejal — in smo ponosni na te odnose.* Arafat je nato povezal palestinsko revolucijo z mladinskimi protestnimi gibanji v ZDA in drugih državah: »Svetovno osvobodilno gibanje — je trdil — je samo eno in mi smo del tega gibanja. Med nami in mladinskimi gibanji je mnogo stičnih točk.* Londonski »Times* objavlja danes intervju z jordanskim kraljem Hu seinom, ki prav tako kot Arafat mi nimizira pomen krize med njegovo vlado in Palestinci. Odgovornost za napetost, ki je nastala v Jordaniji, je Husein pripisal »malim in brezpomembnim skupinam*. Kralj Husein je po drugi strani izrazil upanje, da se bo enotnost palestinskih gibanj utrdila ter je izjavil, da je bil zmeraj na njihovi strani. Glede splošnega položaja na Sred njem vzhodu je bil Husein zelo pesimist ter izrazil mnenje, da bo prišlo do novega splošnega konflikta. V tej zvezi je tudi dejal, da velesile ne storijo ničesar, da bi to preprečile. Jordanski kralj je končno ostro kritiziral Američane zaradi njihove podpore Izraelu ter dodal, da tako stališče samo zaostruje pritisk na njegov režim: dodal je tudi, da bi si v primeru potrebe ne pomišljal zahtevati orožja od Sovjetske zveze. Kljub Huseinovemu pesimizmu pa se zdi, da so predstavniki štirih velesil na razgovorih o Srednjem vzhodu zabeležili nekatere znatne napredke ter da je sporazum v tej zvezi možen. To prepričanje izhaja iz dejstva, da je generalni tajnik OZN U Tant včeraj nepričakovano prekinil obisk v Burmi ter se vrnil v New York, kjer bo v petek nov sestanek med predstavniki ZDA, Velike Britanije, SZ, in Francije. U Tant je ob odhodu iz Ranguna dejal, da je dobil iz New Yorka poročilo o štiristranskih razgovorih ter da je v njih našel nekatere pozitivne elemente. Prav zaradi tega jc sklenil, da se vrne v ZDA, kjer bi lahko odigral važno vlogo pri dosegi morebitnega sporazuma. Na poti proti New Yorku se je U Tant ustavil v Beirutu, kjer se je z libanonskim zunanjim ministrom Maj-dalanijem razgovoril o splošnem po ložaju' na Srednjem vzhodu. Položaju na Srednjem vzhodu je bil včeraj zvečer posvečen tudi sestanek med voditeljem opazovalcev OZN na tem področju generalom Oddom Bullom in egiptovskim podtajnikom za zunanje zadeve Go harjem. Buli in Gohar sta predvsem proučila povečanje vojaških operacij ob Sueškem prekopu ter način, kako zagotoviti varnost opazovalcev na tem sektorju. Egiptovsko letalstvo je danes napadlo izraelske položaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Egip tovski vojaški glasnik je izjavil, da so se vsa letala vrnila nepoškodovana na svoja oporišča, izraelski glasnik pa je povedal, da ni na pad povzročil niti žrtev niti škode. bodo. Predsednik ZIS je poudaril zgodovinsko veličino premiera Win-stona Churchilla, enega od prvih državnikov, ki je priznal pomen osvobodilne borbe narodov Jugoslavije in njihove narodnoosvobodilne vojske. Predsednik ZIS je povabil vse odlikovane britanske bojevnike, da letos, kot gostje ju-gosolvanske vlade ln Zveze borcev Jugoslavije, obiščejo Jugoslavijo. V imenu odlikovancev se Je zahvalil general Mac Lean in med drugim poudaril, da so ponosni, d* so sodelovali v narodnoosvobodilni bor bi jugoslovanskih narodov. Mac Lean je izrazil prepričanje, da se bo prijateljstvo med Jugoslavijo ln Veliko Britanijo še nadalje krepilo. V Londonu so se danes pričeJi uradni jugoslovansko-britanski raz. govori med namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Vratuto in zunanjim ministrom Stewartom. Razgovori so se nanašali na odnose Vzhod-Zahod, na delo gospodarske komisije za Evropo, na razorožitev, na delovanje svetovne organizacije in na nekatera dvostranska vprašanja. V razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi član britanske vlade Thomson in član zveznega izvršnega sveta Granat sta obe strani prikazali svoje poglede do vprašanja evropske varnosti jn evropskih vprašanj sploh. Pri tem je bila ugotovljena enakost pogledov o načelnih vprašanjih meddržavnih odnosov, ki morajo temeljiti na popolni enakopravnosti, neodvisnosti ln suverenosti. Razgovorjeli so se tudi o vlogi OZN, o delovanju neuvrščenih držav, o vprašanju razorožitve ter o nekaterih dvostamskih vprašanjih. Jugoslovansko-britanski razgovori se bodo nadaljevali jutri med sestankom predsednikov obeh vlad. B. B. ški javni tožilec. Revija je objavila članek vatikanskega glasila »Os-servatore romano*, v katerem se ob deseti obletnici smrti poveličuje kardinal Stepinac. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da se v članku predstavlja Stepinac kot borec proti nacionalni diskriminaciji in kot branilec hrvaškega naroda proti o-kupatorjem in njihovim slugam. Dejansko stanje pa je povsem drugačno, kot to tudi izhaja iz sodelovanja Stepinca s hrvaškimi usta-ši in z nacisti med celotnim vojnim fasJob^fem in kot je to dokazano z razsodbo vrhovnega sodišča Hrvaške od 11. oktobra 1946. Nixon sprejel Pompidouja mega začetka in za podporo, ki jo Jugoslavija nudi palestinskemu o-svobodilnemu gibanju. Naser je poudaril, da je Egipit pripravljen plačati najvišjo ceno za zmago, in da ga za dosego tega smotra ne bodo ustavili nikakršni teroristični napadi. Predsednik ZAR je poudaril, da je več kot gotovo, da bi se Izrael ne upal kljubovati izpolnitvi resolucije V S, če ne bi imel politične in vojaške pomoči ZDA. Združena arabska republike, po besedah Naserja, spoštuje resolucijo varnostnega sveta in postavlja samo dve zahtevi, ki temeljita na resoluciji svetovne organizacije, to je umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj in priznanje pravic palestinskemu ljudstvu. Tito je v svoji zdravici potrdil polno razumevanje za stališče ZAR in ostalih arabskih narodov in izrekel prepričanje, da bo končno zmagala pravična stvar arabskih narodov. Tito je ugotovil, da se položaj na Bližnjem vzhodu vedno bolj zaostruje, toda da se protagonisti izraelskih napadov motijo, če mislijo, da čas dela za njih. Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da nekatere države enostavno ignorirajo sklep svetovne organizacije, in da se proti njim ne podvzemajo nikakršne sankcije. Mnogi, ki se z besedami izrekajo za demokracijo in humanizem in obsojajo politiko apartheida, ne samo, da onemogočajo izvajanje sklepov svetovne organizacije, temveč še naprej nudijo tem režimom vojaško in gospodarsko pomoč. Z zaostritvijo krize na Bližnjem vzhodu se postavlja vprašanje, kam lahko pripelje neizvajanje sklepov svetovne organizacije. S tem v zvezi je Tito spomnil na napako, ki jo je društvo narodov svojčas napravilo, ko je Etiopijo prepustilo na milost in nemilost fašističnim napadalcem, napako, ki jo je svet moral kasneje drago plačati. Tito je poudaril, da je med obiskom šestim arabskim državam prišla do izraza enakost pogledov o potrebi aktivne in enakopravne udeležbe vseh držav v reševanju mednarodnih vprašanj in soglasje o večjem angažiranju neuvrščenih, držav na mednarodnem področju in sklicanje konference ne uvrščenih na vrhu pred prihodnjim zasedanjem svetovne organizacije, da bi se jubilejno zasedanje izkoristilo, da se važna mednarodna vpra šanja spravijo z mrtve točke. B. B. WASHINGTON, 24. — Nixon in Pompidou sta imela danes v Beli hiši dveumi razgovor, kateremu sta prisostvovala samo tolmača. Istočasno sta se pod vodstvom zunanjih ministrov Schumanna in Ro gersa sestali dve uradni delegaciji. MOSKVA, 24. - Pričelo se je 45. zasedanje SEV, na katerem obravnavajo konvertibilnost valut držav članic, odnosno ustanovitev novega skupnega plačilnega sredstva na o-snovi predlogov, ki jih je izdelala posvetovalna komisija. iiiiiiHiiitiiHimiiiMiiimiiiiiiiiHmiiMHmiiiifitMiiiiiiiiiiiiittimiiiiiiiiiimimimiiiMiiiHiitiiMuMiHMtiiiiN REDNA SEJA V PARIZU Potrjena zaplemba «Glasa koncila» ZAGREB, 24. — Zagrebško sodišče je potrdilo zaplembo zadnjega izvoda revije »Glas koncila*, kot je to že v četrtek odredil republi- Ministri «šesterice» o denarni integraciji PARIZ, 24. — Finančni ministri I notnega denarnega sistema v Ev- ___i. -111 J/vnnmik io. ' VAni rwTiricr»o uoA /laintmilrAll in in ravnatelji državnih denarnih zavodov evropske »šesterice* so v francoski prestolnici posvetili drugo zasedanje rednega trimesečnega srečanja v okviru EGS vprašanjem denarne integracije zahodnoevropskih držav. Zasedanja so se udeležili za Italijo zakladni minister Colombo in ravnatelj državne banke Carli. Colombo je v svojem posegu pokazal dobršno skepso, ko je poudaril, da je možnost denarne integracije zahodne Evrope, katere skrajna posledica bi bila uresničitev e- Sreeanje med predsednikom ZIS Ribičičem in britanskim zunanjim ministrom Stewartom donskem letališču na lon- ropi, odvisna od več dejavnikov in jo pogojuje več predhodnih pogojev. Po njegovem se da denarna integracija uresničiti samo tedaj, ko bi bila uresničena gospodarska integracija, prvi pogoj slednje pa je politična integracija. Francoski minister Valerie Gi-scard d’Estaing je predlagal tri obdobja integracije. Najprej naj bi šesterica skupno upravljala posebne pravice do najma, nato uveljavitev medsebojnih paritet in končno svobodo kroženja kapitalov. Nemški in belgijski minister sta se v medsebojni polemiki izrekla za poprejšnjo ureditev gospodarskih odnosov, oziroma prvotnost denarne ureditve to vzročno povezanost gospodarske integracije s tako politiko. Turinsko «La Stampa> zasedli delavci TURIN, 24. — Že od četrtka, 19. februarja traja sindikalni spor v dnevniku »La stampa*, zaradi česar ta list od takrat tudi ni redno izšel. Do spora je prišlo z uslužbenci rotacije in je podjetje danes odredilo zaporo vseh drugih oddelkov, tako da so okrog 200 zaposlenih tiskarjev in uslužbencev ste-reotipije, odpremnega oddelka itd. dali v integracijsko blagajno. Prizadeti so odločno odgovorili in so danes zvečer po skupščini zasedli poslopje dnevnika. Na poslopju so se pojavili napisi: »Podjetje je zasedeno*. Danes se je v Rimu sestala komisija, ki nadzoruje programe RAI-TV in ki je pričela s proučitvijo sporne televizijske oddaje »TV-7* od 30. januarja. Komisija se bo jutri ponovno sestala. PO TRAGEDIJI LETALA «C0R0NAD0; Arabcem prepovedan vstop na švicarsko ozemlje Napovedana konferenca o varnosti mednarodnih poletov BERN, 24. — Po tragediji letala »Coronado*, pri kateri je zgubilo življenje 47 oseb, zaostruje Švica svojo politiko do arabskega sveta. Policijski in administrativni ukrepi, ki jih je sprejela včeraj švicarska vlada, bodo namreč v bistvu prepovedali vstsp na švicarsko o-zemlje državljanom vseh arabskih držav. Bernske oblasti so ponovno uvedle vizum za državljane Maroka, Alžirije in Tunizije ter so zaostrile proceduro za izdajanje vizumov državljanom drugih arabskih držav, šef zvezne policije za tujce je pojasnil, da bodo vizume izdali samo Arabcem, ki potujejo v Švico iz humanitarnih ali gospodarskih razlogov. Mnenja švicarske javnosti o včeraj sprejetih ukrepih so dokaj deljena: nekateri jih pozdravljajo z zadovoljstvom, drugi pa menijo, da so ti ukrepi preostri. V Lucemu so se včeraj pojavili nepodpisani lepaki, ki zahtevajo izgon vseh v Švici živečih Arabcev. To početje obsoja časopis »Le Tribune de Lausanne», ki trdi, da bi bilo zgrešeno odgovarjati na zločine z drugimi zločini rasističnega prizvoka. List piše tudi, da bi bilo napačno obsoditi celoten narod zaradi dejanj posameznih oseb. Iz New Yorka poročajo, da so trije ameriški poslanci poslali generalnemu tajniku OZN pismo, v katerem zahtevajo takojšnje sklicanje varnostnega sveta, ki naj bi obravnaval atentat proti švicarskemu letalu. V Bonnu je glasnik zveznega ministrstva za prevoze sporočil, da se bo 3. marca začela v Parizu konferenca o prometu civilnih letal, na kateri bodo proučili sredstva za zajamčenje varnosti mednarodnih poletov. Macdeo Kozlowski, arheolog in študent novinarske šole, ki naj bi bil vodja skupine in je obsojen na 4 lota in 6 mesecev; 30-letna Maria Tworkowska, lektorica francoščine in glavna sodelavka Kozlovvskega, obsojena na 3 leta in 6 mesecev; Kryszt/of Szbnbarski, fizik in asistent na univerzi, tri leta in pol; Kakub Karpmstei, doktoriral v filozofiji in asistent na univerzi, 4 lota; Maria Szpakovvska, doktorirala v filozofiji, 3 leta. Sicer jim je sodišče odštelo mesece zapora, ki so jih že prebili v jed, ko so čaikaM na proces. IZREDEN NEBESNI POJAV NA VZHODNI OBALI Mrzlične priprave v ZDA za opazovanje sončnega mrka Mrk bo popoln pri mestu Tallahassee ter bo trajal dve minuti - Tri odprave h NEW YORK, 24. — V Združenih državah Amerike so v teku priprave za opazovanje in preučevanje popolnega sončnega mrka, ki bo 7. marca. V zvezdoznanskih krogih pravijo, da gre za najpomembnejši sončni mrk tega stoletja. Ameriški in drugi znanstveniki skrbno pripravljajo tehnične in znanstvene pripomočke za opazovanje tega izrednega pojava. Popolni sončni mrki niso vsakdanji pojav. Sem pa tja se jih lahko opazuje iz različnih krajev na zemeljski obli, toda večkrat so ti zelo oddaljeni od obljudenih sre- Most čez Piavo, ld povezuje Trst z Mestrami ........................................................................................................................hi.iiml....................um,,,,,,,,,,............................................... ......m...........................................mu.............. PO SNEŽNIH METEŽIH IN VISOKI TEMPERATURI VARŠAVA, 24. — Varšavsko sodišče je včeraj obsodilo pet poljskih intelektualcev na skupno osemnajst let in pol zapora. Obdolžili so jilh, da so organizirali diverzantsko obveščevalno mrežo v povezavi s krožki poljskih emigrantov v Parizu. Sojenci so: 27-letni Zaradi plazov v Franciji in Švici 17 mrtvih, 23 ranjenih ter 18 pogrešanih Na Koroškem je pod plazom umrl študent iz Celovca - Novi plazovi grozijo ■ V Franciji še vedno poplave ŽENEVA, 24. — Precej visoka temperatura, ki je značilna za sedanje vremenske razmere je povzročila zrušenje plazov, od katerih so povzročili najhujše posledice plazovi v Švici v kantonu Valais in v Franciji pri kraju Lanslevillard. Ogromna količina snega se je zrušila danes zjutraj ob pol šestih v dolino Conches na kraj Reckin-gen, ki leži v kantonu Valais v Švici, kakih 25 kilometrov od Briga. Snežni plaz je zakopal pod seboj nekaj hiš in vojaške barake oddelka za protiletalsko obrambo. Ob 18. uri, ko so za danes zaključni iskanje žrtev, so izpod snega izvlekli devetnajst ranjencev in e-najst mrtvih: 18 oseb pa je še pod snežno maso. Oblasti so odločile, takoj za tem ko se je plaz zrušil, da uvedejo ukrepe za katastrofo, ki jih podvza-mejo le v najhujših primerih. Pri iskanju žrtev so sodelovali helikopterji in posebni psi, ki so iz-vežbani za iskanje pod snegom zakopanih oseb. Snežna masa je s seboj odnesla pet «chaletov», in številne barake vojaškega taborišča. Prebivalce je plaz presenetil v spanju. Reševalne skupine je pri njihovem delu oviral snežni metež in precej gosta megla, poleg tega pa _ področju grozijo novi plazovi. Reševalna akcija je zaradi tega potekala zelo počasi. Skupno je torej sneg zasul 48 oseb. Reševalcem je zaprta pot v Rec kingen, ker je plaz prekinil promet na cesti iz doline. Nekatere reševalne skupine so poskusile pot pre- """"""""..................................."".""I.m. .....................................................m..n.........iiiiiii.iiiiiiii. INVESTICIJA ZA NAD 52 MILIJONOV NOVIH DINARJEV V anhovski tovarni bodo podvojili proizvodnjo cementa in azbesta Postopno bodo razvili eno najveejih tovarn te vrste v Evropi - V Anhovem bo zaposlenih okrog 2000 delavcev in strokovnjakov Tovarna cementa in salonita v Anhovem, ki se bliža svoji petdesetletnici, opravlja obsežne investicije. Ko bodo v prihodnjih dveh letih zaključili razne gradnje, modernizacijo tehnologije in druga dela, se bo to podjetje povzpelo v sam vrh evropskih proizvajalcev cementa in salonita. Proizvodnjo cementa bodo povečali od sedanjih 225 tisoč na okoli 700 tisoč ton ter proizvodnjo azbestnocementnih izdelkov od sedanjih 153 tisoč na približno 250 tisoč ton letno. Sicer je celotna poslovna usmeritev anhovske tovarne prilagojena razmeram in potrebam na domačem tržišču, kjer je čedalje večje po-manjkanje cementa, deloma pa po-! litiki večanja izvoza. V tej organi-! zaciji ob Soči, ki jo tudi večina Slovencev v Gorici in okolici pozna! V nedeljo dopoldne je zase izpred vojne, izdelujejo izključ- stopstvo komisije za doraščajočo no cement najbolj kvalitetnih vrst. ' m!adino pri SKGZ. kateremu so se f, ’' I - * 1;|§Š 'rI§tP Treh pnnzVvajalcrv%PEvropfCki t dva ^ Goriči Salo iren proizvajalcev v Evropi, ki so s furgonom v Savudrijo razno bla-z uporabo najmodernejših tehnolos- j g0, kd so ga zbrali šolski otroci na kih postopkov dosegli, da je na pri- ! Tržaškem in Goriškem za okrog mer cevi za vodovodne, kanaliza-1200 bamjaluških otrok, ki so našli cijske in namakalne sisteme mogo-.v Savudriji začasno zatočišče po hudem potresu ,ld je prizadel Banjaluko in njeno okolico. V Imenu naših otrok je ob Izročitvi pomoči (v glavnem obleke in perilo) povedala nekaj toplih besed Naitaša Rauberjeva, zahvalila pa se .je ena od banjaluških učenk. Srečanje je balo zelo prisrčno in banialušlki otroci in njihovi učitelji so Mii ganjeni. če uporabljati že 48 ur potem, ko i »>ii>h.......i..i............. m. m..............................mu umu.........n........umu so izdelane. Rekonstrukcijo so razdelili v dve fazi. Zdaj pripravljajo vse potrebno za montažo dveh sodobnih industrijskih linij za proizvodnjo azbestnocementnih cevi dolžine do pet metrov in premera 1.200 milimetrov ter za izdelavo ravnih plošč, ki jih terjata moderna stanovanjska graditev oziroma gradbeništvo. Liniji bosta omogočili velikoserijsko proizvodnjo izdelkov, ki imajo veliko konjunkturo na domačem in mednarodnih tržiščih Razširitev in modernizacija obrata za proizvodnjo azbestnocementnih izdelkov bo zaključena do sredine prihodnjega leta. Zanimivo je in hkrati spodbudno, da je kolektiv denar za to prvo fazo rekonstrukcije — stroški bodo znašali približno 52 milijonov 500 tisoč novih dinarjev — zbral pretežno iz lastnih virov. Potem ko bodo v Anhovem povečali še proizvodnjo cementa, bo ta tovarna zaposlovala skupaj okrog 2 tisoč delavcev in strokovnjakov. Vrednost proizvodnje se bo v primeri s sedanjo podvojila in bo znašala približno 480 milijonov dinarjev. Anhovski kolektiv bo zlasti s povečanjem proizvodnje cementa prispeval k odpravi ali vsaj omilitvi sedanjega nevzdržnega stanja, ko morajo v Jugoslaviji vsako leto u-voziti velike količine cementa, kljub temu da imajo sami praktično neizčrpne surovinske vire za proizvodnjo tega gradbenega materiala. PRIMER LADJE «CAVTAT» LIZBONA, 24. — Portugalsko študentko, ki so jo oblasti aretirale v soboto, ker je fotografirala študentsko manifestacijo proti imperializmu, so včeraj izpustili na svobodo. študnetki je ime Manuela Rego In je hčerka znanega socialističnega novinarja Raula Rega. Šibeniški javni tožilec je ukazal aretirati 8 oseb Poleg kapitana Morettija so aretirali tudi tri člane posadke in dva carinska uslužbenca BEOGRAD, 24. — Na ukaz javnega tožilca v Šibeniku so policijske oblasti aretirale včeraj še štiri o-sebe v zvezi z znano afero ladje »Cavtat*. Predvčerajšnjim so bile aretirane štiri druge osebe, in sicer direktni domnevni krivci dogodka, do katerega je prišlo ponoči med 26. in 27. januarjem v Tiren-skem morju v bližini Neapeljskega zaliva. Jugoslovanske policijske o-blasti so po temeljiti preiskavi aretirale na ukaz javnega tožilca v Šibeniku kapitana ladje »Cavtat* Pera Morettija, njegovega namestnika Mateja Siliča, častnika radiotelegrafista Mateja Kreleja in podčastnika Marjana Barjako. Pri tem gre, kot smo dejali za domnevne direktne krivce tihotapske afere. Jugoslovanske oblasti jih obtožujejo številnih prekrškov, ki gredo od prevažanja tihotapskega blaga, do preusmeritve vožnje ladje in postavljanja v nevarnost posadke. Znano je namreč, da se ladja «Cavtat» ni ustavila na poziv i-talijanskih finančnih organov, kar bi lahko povzročilo nepredvidene posledice. Na podlagi nadaljnje preiskave je javni tožilec v Šibeniku ukazal, da se aretirata dva uslužbenca šibeni-ške carinske uprave, šibeniški predstavnik reškega podjetja »Brodoko-merc», ki skrbi za nabavljanje raznega blaga in potrebščin ladjam ter še neki uradnik. Uslužbenca carinske uprave v Šibeniku sta obtožena, da sta se pustila podkupiti od prvega častnika na ladji »Cavtat* Mateja Siliča, kateremu sta dovolila, da je vkrcal na ladjo veliko količino cigaret. šibeniški državni tožilec Aco A-polonio je izjavil, da vsi ti ukrepi spadajo v vrsto širše akcije za preprečevanje tihotapstva s tobačnimi izdelki. Tožilec je pripomnil, da obstajajo dokazi, da se je s to dejavnostjo ukvarjalo veliko več ljudi, kot je primer že doslej obtoženih. Nagli postopek šibeniških sodnij-skih organov je treba povezati brez dvoma z razpravo, ki je bila pred kratkim v odboru za blagovni promet gospodarskega sveta ljudske skupščine v Beogradu. Poslanci so zahtevali, da se jugoslovanski carinski predpisi izpopolnijo tako, da pešačati. Neki častnik, ki so ga rešili izpod snežne plasti je izjavil, da je tik preden je plaz zgrmel na barako, v kateri je spal, zaslišal strašen šum, vendar takrat že ni imel več časa vstati in zbežati iz stavbe, ker je sneg že pridrvel z višin in začel siliti v notranjost barake skozi vrata. Častnik je izjavil, da se je umaknil k steni in si pokril obraz z rokami, od takrat pa se drugega ne spominja. Od ure do ure postaja upanje, da bodo našli katero izmed oseb, ki so še pod snegom pri življenju, manjše. Skupino osemnajstih oseb, ki jih še pokriva sneg, sestavlja šestnajst častnikov in dva civilista. Po zadnjih vesteh, bodo verjetno z iskanjem žrtev nadaljevali tudi ponoči, če bo vreme naklonjeno. V ta namen, so si reševalci pripravili posebne žaromete, posebno napravo za reanimacijo zmrznjenih oseb in druge priprave. Med tem časom je neki drug plaz zgrmel v dolino na vzhodni strani Reckin-gena in odnesel s seboj kapelico. Prebivalci, ki naseljujejo kraje, kjer je še nevarnost plazov so svoja stanovanja že zapustili in se preselili v varnejše kraje. Plaz se je po vsej verjetnosti zrušil z gore Baechital zaradi številnih metežev, ki so nanesli precej snega na višine. Snežna masa se je odtrgala v višini nad 3000 metrov in zdrknila v dolino. Odnesla je s seboj stavbe, pokrila s snegom cesto v dolini in končno padla v strugo reke Rodana. Ponekod je bil sneg na kraju nesreče, visok tudi deset metrov. Drugi hujši plaz se je zrušil v Savoji na hotel v kraju Lanslevillard pod Mont Cenisom. Pri tem je umrlo šest oseb, štiri pa so ra njene. Lanslevillard ima približno 300 prebivalcev in leži na nadmorski višini 1450 metrov. Oddaljen je kakih 10 kilometrov od italijanske meje. Takoj za tem, ko se je zrušil plaz, so na kraj nesreče prihiteli reševalci. Zjutraj se je zrušil tudi plaz na cesto med Bourghom St. Maurice in Tignesom in prekinil promet, ker je cestišče za dvesto metrov prekrito s snegom. Zgodaj popoldne se je drugi plaz zrušil na vas Planay. Oba plazova nista povzročila človeških žrtev. Porušil je sicer nekaj stavb, ki pa so jih zaraHj nevarnosti plazov že prej izselili. Tudi pri Bocnu sta se zrušila dva plazova, vendar ni bilo žrtev. Na južnem Tirolskem še naprej sneži. Včeraj je snežni plaz zasul in ubil 21-letnega študenta iz Celovca. Do nesreče je prišlo na področju Grossfragrant na Koroškem. Danes zjutraj so odkrili študentovo truplo. V mnogih krajih na Tirolskem so oblasti zaprle mnoge ceste, ki jim grozijo plazovi. Zaradi tega je približno 1200 turistov izoliranih v zimskem središču Ischgl, ki leži približno 64 kilometrov v zahodni smeri od Innsbrucka. je našel prvi dokaz o pravilnosti svojih dvomov glede splošne, zunanje in notranje politike stranke, kateri pripada, in na drugi strani glede notranje in zunanje politike Sovjetske zveze. Glede politike KPF Garaudy pravi v svoji knjigi: «Potrebno je, da (stranka) korenito spremeni ne svoje cilje in svoj program, temveč svoje metode misli in delovanja; da se njene analize sodobne družbe in njenega razvoja ne oslanjajo na sheme, ki so uvožene iz dežel, kjer je stalinovsko popačenje skle-rotiziralo in otopilo sredstva za raziskavo, ki so jih obdelali Marx in Lenin. Strankina dejavnost se mora posluževati življenjske metode, ki sta jo izdelala Mara in Lenin. Pri tem gre za znanost, ki naj pomaga pri uresničevanju, upoštevajoč sedanja protislovja, možne bodočnosti.* Garaudy pripominja, da je treba preprečiti, da bi se pojem »demokratičnega centralizma* skrčil samo na pojem centralizma. Garaudy obravnava nato v svoji knjigi vse zadnje politične dogodke na svetu, ki so sicer nudili KPF možnost, da bi nastopila samostojno, a jih je zamudila. Pri tem gre seveda v največji meri za češkoslovaške dogodke. je ta opazil, da imajo mladeničeve «blue-jeans* na zadnjici belo, rdečo in modro krpo. Požar v tovarni: 200 milijonov škode Ko dokazuje svoje teze, se Ga-raudy opira tudi na izjave Berlin-guerja in generalnega sekretarja komunistične stranke Španije San-tiaga Carrilla. Garaudy kritizira nadalje v svoji knjigi delo in rezultate komunistične konference v Moskvi, ki ni obravnavala temeljnih vprašanj de- Po včerajšnjih poplavah se stanje v Franciji še vedno ni izboljšalo. V Parizu je gladina reke Sene presegla višino 4,80 metra. Ulice ob reki so za promet zaprte. Na poljih je v mnogih krajih Sena prestopila bregove in preplavila svojo okolico. Tudi Loira, Doubs, Loing in druge reke prestopajo bregove in grozijo s poplavami. Poplave so v Franciji poškodovale mnoga polja, industrijske obrate v zgornjem Porenju, električno napeljavo in kmetijska središča. «Vsa resnica» Rogerja Garaudyja PARIZ, 24. — V prihodnjih dneh bo izšla v Parmi knjiga ki jo je napisal mani francoski komunist Roger Garaudy, ki je bil pred nedavnim izključen iz glavnega odbora francoske komunistične stranke. Garaudy je sicer po sklepu kongresa KPF v Nanterru ostal Član stranke, toda vse kaže, da bo njegova najnovejša knjiga »Vsa resnica* globoko pretresla francoske komunistične kroge ter verjetno vplivala na njegovo dokončno izključitev iz stranke. Kaj pravi Garaudy v »voji knjigi? Francoski komunistični filozof lavskega gibanja, kot sta na primer okupacija Češkoslovaške in ki- tajski odklon. Garaud.v nadalje posebno zameri Sovjetski zvezi dejstvo, da je ta dobavljala Španiji premog, ko je bila v Asturiji splošna stavka v premogovnikih. Hlač« si je zakrpal z ameriško zastavo LEONMINSTER (Massachusetts), 24. — Leominstrsko sodišče je včeraj obsodilo na eno leto zapora 19-letnega Valeria Goguena, ker si je zakrpal hlače z ameriško zastavo. Sodnik Richard Comeford je izjavil, da je to najhujši način sramotenja simbola ameriške republike. Mladeniča so aretirali že 7. februarja. šel je mimo policista, ko TREVIGLIO, 24. — V Filagu pri Bergamu je požar povzročil približno 200 milijonov lir škode v kemični tovarni «Synes», ki proizvaja predvsem umetno smolo. Zdi se, da je požar nastal zaradi eksplozije nekega kotla. Gasilci so se več ur mučili, preden jim je uspelo požar pogasiti. To je že tretji požar v tej tovarni v zadnjih treh letih. dišč. To pot bo sončni mrk napravil izredno «uslugo» vzhodni obali ameriške severnoameriške celine. Predvidevanja sončnih, luninih in drugih mrkov niso nobena novost v zgodovini človeštva. Že zvezdo-znanci, ki so živeli pred našim štetjem, so ugotavljali zelo točne časovne podatke o nastopu mrkov. Po odkritjih velikih učenjakov v 17. stoletju (Kepler in drugi) pa je ugotavljanje sončnih in luninih mrkov postalo zelo preprosto. Prihodnji sončni mrk bo nastopil v ZDA, kot smo dejali, 7. marca, in sicer točno ob 13.18 po new-yorškem času. V tistem trenutku bo Luna prekrila določeno zemeljsko površino v ZDA začenši od Floride, Mehiškega zaliva in južno od mesta Tallahassee. Prav pri tem mestu bo mrk najpopolnejši. Takoj nato se bo Lunina senca začela pomikati proti severu ter bo v 32 minutah preletela vsaj delno naslednje države: Georgijo, južno in severno Karolino, Virginijo in Maryland. Nato se bo pomikala po morju do otoka Nantuckett (Massa-chusset) ter končno zapustila ameriško ozemlje. Zvezdoznance in druge učenjake zanima seveda samo popolni mrk, ki bo trajal v bližini mesta Talla hassee samo dve minuti. Prai na tem področju bodo znanstveniki o sredotočili vse najpopolnejše naprave s katerimi razpolagajo danes. Za opazovanje izrednega pojava bodo uporabili tudi letala in celo satelite. Na kraju naj omenimo še, da je bil zadnji sončni mrk te vrste v ZDA 1. 1878 in da bo nadaljnji šele leta 2.024. Zelo kratek sončni mrk je bil 1. 1963, ki je bil viden le iz nekaterih krajev vzhodne ameriš ke obale. V ZDA se odpravljajo učenjaki z vsega sveta. Tja bodo odšle tudi tri odprave iz Italije. Gre za priznane zvezdoznanske inštitute iz Camerina, Arcetrija in iz rimskega zvezdoznanskega observatorija. Nekatere teh odprav so opremljene z najsodobnejšimi inštrumenti za opa- zovanje sončne krone, se Prl -ari fr na letalo, opazil, da zlata vestil o tem policijo. ^ Ulili........ uil............ iimmi.m." tuvoiijc rv.1. wnv-, ‘ • pQ. stega svojevrstnega pojava p1 polnih sončnih mrkih, ki sreduje obilico znanstvenih P00 kov o naravi sončnih žarkov. Zemeljski plaz izoliral 12 delavcev HAMILTON, 24. - Med P®** jeana Waikato in Bay of Novi Zelandiji je med predora zemeljski plaz J> lavcev. Reševalci so se kopali do prvega ponesrečen04’^. ostale pa še ne vedo, ali kamenjem in zemljo ali J® * samo izoliral v predoru. PALERMO, 24. - Med straže je neki agent javne ya ubil s streli iz strojnice sv^effr^i variša. Zgodilo se je Prl. Včeraj ponoči je 20-letni ’ ^ Ambrosio končal svoje dežu1* straži pred vojašnico garo», ko se mu je približal & ^ Antonio Scaramozza, da b' * <-straži zamenjal. Medtem ko ^ menjavala stražo je nenadorn f ramozzova brzostrelka strelila in naboji so zadeli iv* sia v obraz. , . v id Agenta so takoj prepeljal' ^ nišnico, kjer zdravniki sP°ujtj|t pomislili na to, da bi mog*®. ^ ne smrtne. Popoldne pa se J s|j) tcvo zdravstveno stanje zelo r šalo in kmalu zatem je urr‘rne^rf Scaramozza je takoj P° uj# dobil živčni pretres. Sodne so uvedle preiskavo. PARIZ, 24. — Neznanci so jj raj ukradli na letališču u s jf kilogramov zlata v vre® ^ milijonov lir. Zlato je bll° j„ S njeno arabskemu odjemalcu ^ ga včeraj popoldne PrePf1L#1 letališče in ga spravili v 6 * j Danes zjutraj je uslužbenci bi moral iz blagajne prem ni*’ DRUGA PLAT VESOLJSKIH POBUD Skrivnostna vloga «Kozmosa 248 > Zakulisna borba med vesoljskima silama za oblast v prostoru tirnic raketnih izstrelkov ea ait ten Pol ta$ lep «Pi h •Me »er taj Pal H stil Shn !er San tap tas k® L gilti itgl hči iašl ttče ttlE tast (1,3 tain Mm late tast «li ivej ta, osne % dela riža Soje taril 4 taji Nt ta< WASHINGTON, februarja. — Te dni so predvidoma napovedali, da bodo ZDA morda obudile svojega »Svetnika*. To je šifra za načrt, ki so ga v Washingtonu že v začetku prejšnjega desetletja shranili v arhiv. Šlo je za gradnjo vohunskega prestrezalnega satelita, v eni od variant načrta »Svetnik* pa je bilo predvideno tudi orožje satelita — za uničevanje sovražnih vesoljskih ladij, ki bi krožile okrog Zemlje, torej v mislih so imeli orbitalni protisatelitni sistem. Napovedi, da bi ZDA sedaj lahko izvlekle iz predala ta načrt, se niso uresničile, ker kaže, da ima druga vesoljska sila floto jedrskih bomb, ki krožijo po vesolju, vsakih 100 minut nad ameriškim ozemljem. ZDA se namreč boje, da je ZSSR že prešla v fazo preizkušanja svojega protisatelitskega sistema. Prav pred nekaj dnevi so ameriški javnosti sporočili, da je SZ uspešno preizkusila svoj prvi protisatelit. Ni popolnoma jasno, zakaj so šele sedaj o tem poročali ljudem, saj so v SZ izvedli poizkus, kot trdijo pred dobrim letom in pol. Nekateri trdijo, da gre za to, da so Sovjeti »prevarali Američane*, ker so poizkus opravili prav tedaj, ko so vesoljski strokovnjaki in ameriška javnost vso pozornost posvečali poletu prve ameriške vesoljske ladje »Apollo 7» s tričlansko posadko in poletu sovjetske vesoljske ladje »Sojuz 3*. Drogi pa menijo, da morda skušajo pripraviti ameriško javnost na nove izdatke, ki jih bo Pentagon zahteval za svoje nove programe preizkusov. Naj bo že tako ali drugače, sedaj so objavili, da so radarji ameriškega letalstva, ki spremljajo sovjetske satelite, skorajda od izstrelitve, jesena 1968 zabeležili dva sovjetska satelita tipa «Kozmos» z njunima nosilnima raketama; satelita sta krožila okrog Zemlje. Po neuradnih poročilih so radarji zatem registrirali, da se je «nekaj pripetilo*. Na krožnih poteh okrog Zemlje, po ka terih sta krožila satelita, so radarji najprej odkrili skupino 70 kovinskih predmetov, zatem pa 76 različnih delov. O satelitih ni bilo nobenega sledu več. Sklepati je bilo mogoče le, da sta oba sovjetska satelita eksplodirala, ostanki pa so nekaj časa krožili po orbiti. . ^ Sprva se nikomur to ni1 v t čudnega. Eksplozije satelit0'’, biti so se dogajale že PteK X . __i_i..4____JZno 0“ >») S ta I $ tala «ovr ameriškim satelitom. Eno liščin pa so tedaj prezrli '' nrimprih nricln Hn satelitov prav tedaj, ko^J® jpf njuni bližini sovjetski sat- , mos 248*. šele pred so temu posvetili več P°z ^ se je porodila nova mišek ^ širni raketami s klasični® $ je protisatelit «Kozmos 24. najprej prvi, zatem pa s satelit. .J Zanimivo je, da je P° "04)1, ( NASA eksplodiral «Kozmos f ga je SZ izstrelila 20. okto čez 24 ur ali nekoliko P02?. 501 9». m . rf eksplozije »Kozmosa 252». 1 j tf izstrelili iz Sovjetske 2vel^g^ *............................................................................................................................................................................... LETALONOSILKA «FORRESTAL» V TRSTU mts U vembra 1968 pa še vedno jo. «Kozmos 248», za ka-- j^.-mijo, da je deloval kot Pr, s0 > in povzročil obe eksploz1® ^ strelili 19. oktobra 196« in «zdrav in cel* kroži okro« planeta. ^ orali Zgodovinarji bodo , žiti, neutrudni raziskovalci ‘V navadnega in “ pogosto ab® časa po razmišljati o te se je moglo zgoditi, da -1® ^jt/ dal velikanski in dragi ®P ga uporabljajo ZDA za-,„!,jcii L nje sovjetskih satelitov, datkov, ki so se nenehno ^ ^ vseh strani, se je upurauno. ah se m p“ - -fOi^ tako kot v avtomobilske® v New Yorku, ko Jjj množice avtomobilov P° pa liko hitreje in varneje Prl° Peš? [j,». Primerjava ni pretira'18: dogodek je prvi opozoril pl vesoljski strokovnjak preučeval kroženje obeh s s# satelitov, in to popolnem8 pt^ pomočjo svojega materna®- ^ i1! nja - ki res ni skrom® j-dA pomočjo dokaj bornega el®^^ ga računalnika. Anier‘c*\V'ežSlit da ni bil strokovnjak P®^ sl nobeno atlantsko obveščen' U bo, kar naj bi morda P°J® ^ajr, kaj je moral tako dolgo ^ulP. sosede preko oceana Pogled na orjaško ameriško le-tatonosd-Iko «FV>rrestal», ki se mudi v tržaškem zalivu skupno s tremi torpednimi lovci VI. ameriške flote. Včeraj popoldne sl Je velikanko ogledalo nekaj sto meščanov, opoldne pa se je na njej mudila skupina tržaških časnikarjev v spremstvu načelnika za tisk pri a-memlškem predstavništvu v Trstu g. Bruna Orlanda. Pri ogledu ladje j« časnikarje vodil oficir za zveze z javnostjo Olson, Izvršilni oficir je brez dvoma še vedno pod vpli-bi bilo nemogoče, da bi prišlo do 1 vom predlanskih dogodkov na Če- J E. T. AVooldrtdge pa je skupno s podobnih tihotapskih prekrškov. ' škofova?',- n P,,iv v tel) dogodkih (še nekaterimi drugimi visokimi častniki zadržal časnikarje na ko šilu. Letalonosilka, ki je sicer precej starejša kot letalonosilka istega razreda »John Kennedy», spada po temeljiti obnovi pred štirimi leti med najmodernejše bojne enote a-mertške flote. Na njej Je skupno z letalskim osebjem 5000 mož posadke in do 90 letal raznih vrst. Na ladji je nad 2000 ločenih prostorov, 840 telofonov, devet menz, v katerih pripravijo vsak dan 19.000 obrokov hrane itd. Seveda je na ladji vse, kar je potrebno za po- polnoma avtonomno življenje tolikšnega števila ljudi, lastna radij- svojih analiz, dokler jih . . šele pred krotkim — -preučevati. Jr, Široki javnosti so zn8!l£'1, $‘m pobude, ki so jih oprav'8 p,f v ZDA: Sputniki, Vosto»' ^ itd. V neprodirno ska postaja, televizijska postaja za v'te številne druge P0.®uwpr®%j „ ;trei"J ^(f naprave, trgovine, brivski saloni, I okoli 300 vojaških 11 • • ... _:.nl I*' Idil ) notranje oddaje, tiskarna, fotograf- čisto vojaškega značaja-. ,g r ................ • —sjili ski laboratorij, knjižnice, športne , da so Američani izstrel' zobozdravniške ni zdravniške am- i hunskimi in podobnim', i.j n’..,.: ........1. ... ni J bulante itd. Jutri zvečer ob 19.30 bo na ladji sprejem za predstavnike tržaškega političnega In Javnega življenja, ki ga prirejata admiral House ln ameriški generalni konzul v Trstu g. John C. Fuess, danes popoldne ln v soboto popoldne pa bo spet do-voljen obisk za občinstvo. Tudi Sovjetska zveza m' veL, tej tekmi, saj je izstrelil8^, Jjj 200 podobnih vesoljskih^ j0 nost je že obveščena, 08 izstrelili že čez 250 «\ja Sovjetska tiskovna a«ell,t.|i obvešča javnost o vseh litvah. * (■ N P i tajo bi take s tajv S \ taj tata n!r; 'taji f 10 ft :<1 ?I* jljal* biw t ni"1^ .. S * V rej; » ifbV 5 <{ ”,1 BjfS »/ W" |T $? ;o /, e 9t X i{v e. do v 'v V' $ y NENAVADNI ATENSKI COCKTAILI Režimski tisk napada ravnanje ameriškega veleposlanika likovniki nestrpno pričakujejo ameriško vojaško pomoč cocktailom, ki ga je pred avnirn priredil prvi sekretar /•Kriškega veleposlaništva v A-DoliVu Killey, je eden od . “kov pired polkovniškim pu-2"’ ® so se ga udeležili v do-/tevilu, dejal novemu ve-(Piradi tega odpadejo vsi kanta’ ki ne zmorejo visoke stro-kgae ravni na teh šolah. Poleg j ta imajo učenci teh šol po 9 *'sd?rU akademiji možnost, da na kita tehnični šoli v Zagrebu lah-dijo prayij0 tretjo stopnjo in bra-pjjtedi doktorsko disertacijo, ki Pravi ja pa se tudi nov zakon, KJ*inesei nekatere novosti. Na s« ; n‘ konferenci so poudarili, da ,vojaška tehnologija v zad-lj ?,Casi1 bistveno spremenila in ack tega tovrstni študij za-^j^.resno in poglobljeno delo na Pravni. Zakcm bo precej re-1% .* vojaško šolstvo ter uredil ktaa •, v°iaških oseb ter bo tudi So naziv podčastnik, ker bo-P0h*j.Pridobile na kvaliteti. sedanje akcije nametat j0 poseči, da bi ta dobila peki r finejšega prizadevanja, da ^iiiair^ili razne vzroke za tako ^ 0H71’ odziv slovenskih učencev. , čel žolčno predbacivaiti ameriškemu veleposlaniku ziaradfi njegovih stikov s politiki, «ki nikogar ne predstavljajo, razen stališča, ki ga je čas že davno prehitel.?, časopis «Nea poiitia», ki je blizu režima, opozarja, da je veleposlanik Tasca pred svojim prihodom v Atene poudaril, da se ne želi vmešavat; v notranje zadeve Grčije, pa spričo tega omenjeni časnik predpostavlja, da so obiski politikom le vljudnostnega značaja. Obenem pa svetuje veleposlaniku, naj si raje ogleda atenske muzeje, kaikor da svoj čas zapravlja s politiki; to da mu bo bolj koristilo. Politikom pa isti časopis sporoča oziroma jih opozarja, da je čas tujih intervencij potekel. »Elefteros kosmos* je pred kakim tednom, ko je ameriški veleposlanik obiskal bivšega premiera, objavil njegovo dokaj žaljivo karikaturo. Pod naslovom «Tasca nadaljuje z razgovori*, je v tej karikaturi prikazal ameriškega diplomata, kako jč študijskih programov 40 milijonov lir pa bo dežela prispevala raznim turističnim ustanovam in društvom, pri čemer so upoštevali obseg njihovih dejavnosti na raznih področjih Na tržaški univerzi se nadaljuje zasedba gospodarske fakultete, medtem ko vlada v študentovskih krogih precejšnje zanimanje za današnjo skupščino vseh visokošolcev, ki bo ob 10. uri v veliki dvorani za svečanosti. . Na skupščini bo pred časom sestavljena komisija poročala o zahtevah študentovskega gibanja o novih gradnjah, torej strukturi univerze v bodoče, nato še o dijaških domovih, menzi, štipendijah, predvsem pa o zakonu št. 910, ki «libe-ralizira* študijske programe in ki ga redni in na katedro neomajno priklenjeni profesorji ne spoštujejo v celoti ter skušajo okrniti v njegovih bistvenih delih in vsebini. ♦Študentsko gibanje* se torej tudi ♦politično* opredeljuje za notranji sindikalizem na univerzi sami in misli s tem, da profesorske zbore in vseučiliške oblasti izziva za odkrito soočenje o stvarnih in strukturnih vprašanjih notranjega življenja vseučilišč in samouprave v njenih bistvenih organih, pristopiti k širšemu boju, ki ga razvijajo demokratične in napredne sile v Italiji, v prvi vrsti pa sam delavski razred. Prav zato pa vrši tudi v vrstah mladinske reakcije, ki bi rada za-vrla skokoviti razvoj demokratičnega čuta in politične zrelosti tržaških študentov in jih rada, kot nekoč, izkoristila za svoje šovinistične nastope in stremljenje k «redu in varnosti* v državi. Govori se o možnem škvadrističnem napadu na univerzi, med skuoščino, podobno kot je do tega prišlo v Cagliariju. Upamo, seveda, da so te govorice prišle na uho tudi policijskim oblastem, sicer vedno prisotnim na dijaških zborovanjih. nadaljnjega izdajanja trgovskih do-ii,„ii,m,mn............................................................................umi ........... DRUGI DAN STAVKE ELEKTRISKIH DELAVCEV Omejitve v mestnih prevozih in pri dobavi toka zasebnikom Stavka se nadaljuje še danes ■ Priporočila Acegata potrošnikom Stavka uslužbencev elektriškega podjetja ENEL in uslužbencev elek triške službe Acegata se je nadaljevala tudi včeraj in se konča šele drevi ob 22. uri. Za razliko od stavke po vsej državi, kjer so stavkali uslužbenci, včlanjeni v sin dikat FIDAE-CGIL samo 24 ur, je pri nas na podlagi sklepa, ki so ga sprejeli na skupščini tudi delavci tega sindikata, stavka enotna in traja tri dni, kar ima seveda precej hude posledice. Včeraj sicer niso prekinili dela zaradi pomanjkanja toka v nobenem večjem indu-strijskem podjetju, pač pa so prekinjali dobavo toka zasebnikom. Poleg cega pa je bil tudi skrčen promet vozil javne prevozne službe Acegata. Kot smo že pisali, je Acegat nadomestil tramvaje in fi-lobuse z avtobusi, tako da je pri hranil tok, toda na progah št. 5, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 27 niso vo žili niti avtobusi. Enak bo položaj v mestnem prometu tudi danes. Bo je se tudi, da utegne danes zmanj kati toka v industrijskih podjetjih, kar bi prizadelo proizvodnjo in s tem delavce. Ravno zato je sindi- kat FIDAE-CGIL zagovarjal na vse - - - -- - _ ___ 1 La a4ait. mestu. Dejstvo, da se tudi tržaške državni ravni stališče, naj bo stav- MIIIIIMIimitllltlllllllllllllllllllHHIIIlilllllllllllllllIlllIlllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMlIlimi ka v teh dveh naslednjih dneh razčlenjena, kajti drugače lahko preti nevarnost, da bi se elektriški delavci izolirali od ostalih delavcev in od javnega mnenja, kar vsekakor ni v interesu njihovega boja. Acegat priporoča tudi za danes potrošnikom, naj uporabljajo čimmanj toka in naj se po možnosti ne vozijo z dvigali, da ne bi obtičali v njih. Tudi trgovcem priporoča, naj ne razsvetljujejo izložb, da se prihrani tok. Odložen« volitve obrtniških organov DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV Odobren zakonski osnutek za pospeševanje industrije Deželni odbor je med drugim odobril tudi zakonski osnutek, $ katerim se zvišajo prispevki univerzi Četrta komisija deželnega sveta za industrijo, trgovino in obrt, ki se je sestala včeraj zjutraj pod predsedstvom svetovalca Metusa, je o-dobrila z večino glasov zakonski osnutek o ponovnem finansiranju deželnega zakona št. 35 iz lanskega leta. Na seji je bil navzoč tudi odbornik za industrijo in trgovino Dulci. Kot je znano, predvideva zakonski osnutek ponovno finansiranje zakona o spodbudah za ustanavlja nje novih industrijskih podjetij ali razširitev starih na gorskih področjih. Osnutek predvideva v ta namen za letos 1 milijardo lir izdatka. Odbornik Dulci je poudaril, da so predložili ta novi osnutek spričo uspešnega delovanja prejšnjega zakona in spričo velikega števila prošenj za prispevke za gradnjo novih obratov. Na včerajšnji seji sta odgovorila svetovalcem, ki so že prej posegli v splošno razpravo, poročevalec Di Gallo in odbornik Dulci, ki je dal tudi nekaj pojasnil. Zatem sta na kratko spregovorila svetovalca Ber-toli (PLI) in Pascolat (KPI). Pri glasovalnih izjavah pa so spregovc- HVALE VREDNA pobuda Odbor za pustne prireditve ■ Kontovela je na zadnji seji pregledal vse dosedanje izvršeno delo. Društveni blagajnik je ob tej priložnosti podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je v bla gajni ostala večja vsota neuporabljenega denarja. Zato je od bor soglasno sklenil, da del dobička pustne prireditve in sicer znesek 50.000 (petdeset-tisoč) Ur daruje za obnovo spomenika padlih na kontovel-skem pokopališču. Obenem odbor poziva vse vaščane, da tudi sami prispevajo, da bo obnova spomenika čimprej izvršena. ODBOR rili Zorzenon (KPI), Cogo (KD), Di Caporiacco (MF), Štoka (SS) in Pit-toni (PSI). Zatem so zakonski osnutek odobrili ob vzdržanju komunistične skupine. Komisija pa je pozvala poročevalca Di Galla, naj med razpravo, ki bo v deželnem svetu, predloži popravek, po katerem naj da dežela prispevke samo tistim podjetjem, ki spoštujejo delovne pogodbe in predpise o varnosti na delu. Deželni odbor pa je na svoji seji odobril dva zakonska osnutka, ki sta jih predložila odbornik za industrijo in trgovino Dulci in odbornik za .šolstvo in prosveto _ Giust. Prvi zakonski osnutek se tiče pri spevkov za ustanovitev ♦sklada za tveganje* v prid pokrajinskim konzorcijem za dajanje jamstev malim industrijskim podjetjem. S tem skladom bodo zagotovili malim industrij skim podjetjem, da laže dobe kredite za svojo dejavnost. Drugi zakonski osnutek se tiče novih prispevkov za razvoj univerzitetnega pouka, za znanstvene raziskave in za posebne tečaje deželne ga pomena. Sklenili so, da zvišajo sedanji prispevek 450 milijonov lir na 550 milijonov, kar bo gotovo pripomoglo k okrepitvi dejavnosti, za katere so prispevki namenjeni. Ta povišek velja za tri leta. Odbor je odobril tudi razne ukrepe, ki jih je predložil odbornik za javna dela. Pojutrišnjem bo deželni vestnik objavil dopolnilne predpise za delovanje obrtniških podjetij. Zadevni zakonski osnutek predvideva tu. di regionalizacijo obrtniških organov ter vsebuje nove predpise za izvolitev pokrajinskih obrtniških komisij. Zaradi tega je deželna u-prava sklenila, da se volitve teh komisij odložilo. V skladu s tem pa je deželni odbornik Stopper posredoval tudi pri predsedstvu državne zveze obrtniških bolniških blagajn, da bi odložili tudi volitve upravnih svetov teh bolniških blagajn, tako da bi omogočili sočasne volitve. Za ponedeljek, 2. marca je odbornik Stopper sklical predsednike pokrajinskih komisij za obrt in predsednike pokrajinskih bolniških blagajn obrtnikov, da se sporazumejo o določitvi dneva volitev. covaz iz Ulice Roma 23 je ravnokar prečkala Ulico S. Michele, ko je privozil 42-letni uradnik Egilber-to Rani iz Ulice Tesa 12 s svojim avtom giulia TI. Ko je zagledal žensko sredi cestišča je skušal zavreti vozilo, toda zaman. Cesta je bila nekoliko spolzka zaradi dežja, razen tega pa se na tistem mestu strmo spušča proti Ulici Venezian. Rani je žensko podrl na tla in se ustavil šele nekaj metrov naprej. Pohitel je k ranjenki in naročil nekomu, naj nemudoma obvesti Rdeči križ. Res so malo kasneje dospeli bolničarjd in karabinjerji. Oricovazovo so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo po prvem pregledu sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Njeno stanje Je tako' hudo, da si zdravniki ne upajo izreči prognoze. Udarila se je precej močno v glavo in se ranila po obrazu, več udarcev je dobila tudi v prsi in po nogah, delno je Izgubila spomin, poleg tega pa je dobila tudi živčni pretres. Gasilci so včeraj zjutraj pogasili požar pri železniški postaji v Devinu. Zgorelo je približno 1000 kvadratnih metrov suhljadi. Pri uga-sitvi je sodelovalo tudi osebje devinskega policijskega komisariata. Sinoči v Slovenskem klubu Dr. Trstenjak o psihološkem vplivu svetlobne reklame Sinoči je v Slovenskem klubu predaval najvidnejši slovenski psiholog - naravoslovec evropskega slovesa dr. Anton Trstenjak o zelo aktaualni temi svetlobne reklame in njenega psihološkega vpliva na človeka. Predavatelj je svoje strokovno, a istočasno zelo poljudno predavanje, ki ga je ponazoril s številnimi primeri s potovanj po Evropi in Ameriki, razčlenil v bistvenih deset dejavnikov, ki pogojujejo sve-lobno reklamo kot enega od elementov sodobnega množičnega občila. Ti elementi naj bi bili v prvi vrsti dobra iridljivost, oblika, ve likost in prostornost posameznih svetlobnih napisov ter končno sama barvitost, razgibanost, naravnost, domačnost, številčnost in slednjič sama estetika napisov in sploh reklame v širšem pomenu besede Dr. Trstenjak se je dalj časa zadržal pri vidljivosti svetlobne re klame, o kateri je menil, da bist veno vpliva na odločitev potrošni ka pri nakupu enega ali drugega blaga ter končno navedel zanimiv primer, da je v ZDA skoraj 80 odst. blaga prodanega na podlagi čustvenega impulza pod vplivom reklame. Na koncu je priznani predavatelj podal pomembno misel, da je skupni imenovalec vseh teh dejavnikov umetna govorica, ki ustvarja javno mnenje in modo. Z njo pa stopnjujejo tudi nove probleme in terja od človeka nove in vedno višje zaslužke. Svetlobna reklama nam, po predavateljevem mnenju, prinaša večjo prostorno in blagovno u-dobnost, nikakor pa nam ne olepša življenja, pri katerem je zlasti sociološko - psihološki moment sred njega in sploh revnega potrošnika zelo ganljiv, če že ne tako tragičen, da človeku dobesedno izklop-Ijajo možgane in ga sili k nerazsodnemu premišljevanju in sklepanju. Na koncu se je predavatelju zahvalil predsednik kluba dr. Turina, številni poslušalci pa so postavili dr. Trstenjaku razna vprašanja. na katera je rade volje odgovoril. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 28, februarja ob 21. uri V nedeljo, 1. marca ob 16. url P. I. ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah) Kraj: Petrograd na začetku XIX. stoletja Besedilo napisal po Puškinovi noveli M. ČAJKOVSKI Prevod: NIKO ŠTRITOF Dirigent: BOGO LESKOVIC Režiser: MLADEN SABLJIČ k. g. Koreograf: HENRIK NEUBAUER Korepetitor: DANA HUBAD Koncertni mojster: KAJETAN BURGER Scenograf: MIOMIR DENIC k. g. Kostumograf: ALENKA BARTL Vodja zbora: JOŽE HANC Abonenti imajo 50% popusta. Prodaja vstopnic od četrtka, 26. t.m. dalje ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734265. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimJiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimutiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiii OD 11. DO 18. JULIJA NA GRADU SV. JUSTA 10 PRIJAV ZA LETOŠNJI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Med prijavljenimi državami je tudi Jugoslavija Predsedstvo mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma v Trstu je sporočilo, da bo Vlil. festival letos od 11. do 18. julija na gradu Sv. Justa, ki bo tako še enkrat prizorišče svetovnega prikaza fantastičnoznanstvene filmske zvrsti v vseh njenih številnih oblikah od fantastične do tehnološke in od filozofske do futuristične. Vabila za udeležbo na tem vsakoletnem srečanju specializirane filmske proizvodnje, ki predstavlja poleg spektakularnosti same po sebi še odsev raziskovanj in proučevanj ter v mnogih primerih tudi anticipiranje nekaterih dosežkov, so že bila razposlana vodilnim u-stvarjalcem svetovne kinematografije na tem področju, ustanovam in zasebnikom, ki se ukvarjajo s to specializirano zvrstjo filmske proizvodnje. Na tržaški festival so namreč vsako leto pripuščeni vsi tisti srednje in dolgometražni igra- ni filmi, kratkometražni in doku- mentarni, ki na neki način izražajo skrita upanja in groze, ki jih človek doživlja v času, ko se zdi, da znanost presega fantazijo v svojem nenehnem spreminjanju in z geometričnim razvojem svojih dosežkov. Doslej je zagotovilo svojo udeležbo že deset držav med katerimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiMUiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiii minil iiiiiiiiiiiiaiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiii NADALJUJE SE SEMINAR ZA SLOVENSKE SOLNIKE V KULTURNEM DOMU Umrl je sindikalist Andrea Bertolini Pokrajinski sindikat elekt riških delavcev FIDAE-CGIL sporoča, da je 23. t. m. ob 1.30 uri umrl Aru drea Bertolini, oče pokrajinskega tajnika te sindikalne organizacije Bertoidnija. Bil je 25 let borben sindikalist FIDAE-CGIL. Preživeli delavci se še sedaj spominjajo nje-govega odločnega nastopa na 3. kongresu FIDAE-CGIL v Milanu septembra 1924. leta. Vodstveni odbori Nove DZ-CGIL v Trstu, pokrajinska sindikata FIDAE iz Trsta in Gorice, koordinacijski odbor FIDAE v naši deželi, udeleženci skupščine uslužbencev ENEL iz Trsta ter notranja komisija ENEL izrekajo družini Bertolini svoje globoko sožalje ob hudi izgubi. Med prečkanjem Jo Je podrl avto Huda nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Ulici S. Michele, kjer je avtomobilist povozil priletno žensko, ki je prečkala cestišče na zebrastih črtah. 66-letna Maria VeMimich por. Orl- Včerajšnji predavanji navdušili profesorje, učitelje in dijake Dr. Emilijan Cevc je predaval o profesor France Bezlaj pa o slovenski likovni umetnosti, univerzitetni etnogenezi Slovencev v luči lingvistike Ob veliki udeležbi slušateljev se je včeraj nadaljeval seminar za slovenske učitelje, profesorje in dijake višjih srednjih šol, ki se bo zaključil v soboto. Mala dvorana Kulturnega doma je bila nabito polna, zlasti včeraj dopoldne, ko je za profesorje, učitelje in dijake i-mel predavanje dr. Emilijan Cevc, znanstveni sodelavec SAZU, o temi ♦Razvoj slovenske likovne umetnosti do impresionizma*. Predavanje je bilo na izredni višini in nadvse zanimivo. Svoja izvajanja, ki so pritegnila pozornost slušateljev, je predavatelj izpolnjeval s projekcijo diapozitivov. Prav tako je vzbudilo veliko zanimanje predavanje, ki ga je imel popoldne za učitelje in profesorje univ. prof. France Bezlaj o temi: ♦Etnogeneza Slovencev v luči lingvistike*. Ob koncu predavanja so zahvalili predavatelju za krasno predavanje. Univ. prof. Bezlaj je v svojem predavanju le mimogrede omenil knjižico Giannija Pinguentinija o narečju Kraševcev z naslovom ♦Neo-latino (friulano, veneto, triestino) e germanico nello sloveno del Car-so», ki je pred kratkim izšla v Trstu (o njej smo objavili kritično o-ceno) in knjigo ♦Skandinavski izvor Slovencev*, ki jo je napisal Franc Jeza. Nekateri slušatelji so po predavanju vprašali univ. prof. Bezlaja za njegovo mnenje o Jezovi knjigi in tezi. Odgovoril je: ♦Moja asistentka je o tem že objavila članek v Primorskem dnevniku. Če bi (Jeza) tisti čas (ko je zbiral gradivo in pisal knjigo) študiral e-timologijo, bi napravil zelo koristno delo.* Danes dopoldne bo prof. Miro se slušatelji z navdušenim aplavzom I Lužnik imel predavanje »Pouk n» tematike v osnovni šoli*, popoldne pa prof. Francka Varl o temi: ♦Modalna in slovnična zgradba stavka*. Samomor s plinom Včeraj opoldne so na opozorilo sosedov gasilci in agenta pohiteli v Ulico Orlandini na št. 56. Iz stanovanja Aurelia Steinerja je namreč uhajal smrad po gorilnem plinu. Podrli so vrata In našli 53-let-nega Steinerja mrtvega na postelji, vse sobe pa so bile prenasiče-ne s planom. Zdravnik Rdečega križa, kd je kmalu nato prišel, je ugotovil ,da je moški verjetno mrtev že več kot 24 uri.Truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Agenti sklepajo, da gre za samomor, ker je bila v kuhinji cev, M je dovajala plin do grelca, iztaknjena. Kraški pust 70 Priprta med vrati avtobusa Včeraj popoldne se je na Trgu Goldoni ponesrečila 59-letna gospodinja Maria Poletich por. Crapaz iz koprske ulice 32. Stopala je na avtobus št. 29, ko je voznik nenadoma zaprl vrata, ki so žensko stisnila. Začutila te močno bolečino v prsih, kd ni hotela odnehati. Iz bližnje kabine so telefonirali Rdečemu križu in malo kasneje Orapazovo odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na oddelku za pljučno kirurgijo s prognozo 10 dni. če ne bodo nastale komplikacije. Zdravnikd namreč sumijo, da ima ženska zlomljeni dve rebri, kar bi njeno zdravljenje precej podaljšalo, Osrednji odbor na Opčinah vabi na zaključni sestanek predstavnike vaških odborov v četrtek ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah. Kanada, Češkoslovaška, Koreja (ki bo tokrat prvič prisotna na tržaškem festivalu z dolgometražnim risanim filmom), Francija, Japonska, Anglija, Jugoslavija, Švedska, Madžarska in ZDA. Nekatere dr žave so še v fazi dogovorov, ven dar vse kaže že sedaj, da bo ude ležba močnejša kot kdaj koli doslej. PROSVETNO DRUŠTVO «FRAN VENTURINI* od Domja priredi 27. februarja, ob 19-® Prešernovo proslavo šolskih prostorih pri DomJ0 Sodehijejo: 1. Moški pevski zbor m™" Venturini« od Domja P- v' Cvetka Marca . 2. Godalni kvartet (viba«" žarko Hrvatič) . 3. živi obročki (plesna skupna iz Ricmanj) ^ 4. Recitacija: Pesem o w Vidi (Nevenka Samec) 5. Govor «Dan slovenske K"’ ture* (Irena Žerjal Pucu® Iz Ricmanj 6. Trio Bordon Vljudno vabljeni vsi! Vstop je P***1 Gledališča VERDI V petek, ob 20.30 bo V 8*““" j. Verdi prva predstava a v pere «Don Juan«, ki bo za I?a- gl parterju in ložah ter za red galerijah In balkonih. reper- Opera, deseta v letošnjem ^ toarju, prihaja na Verdijev petnajstih letih od zadnje^^^ zato vlada zanjo veliko za n ^ V naslovni vlogi bo nastop« _jS;, portoriški baritonist ^uS^pIll: ^ poleg njega pa bodo nas,J,.,- Al-pranistke Irma Landucci, LU ^ berti in Fulvia Ciano (kot D" ^ na, Dona Elvira in Zerlinah jo)i rist Renzo Casellato (Don .''"LuneH-baritonist Giovanni Antoni«^ (te, dator), basist Paolo Montarso® ,, porello) n basist Leonardo le (Masetto). ^ # Opero bo dirigiral avstpJežiser ^ gent Ernst Maerzendorfer. Kei Američan Styrk Orvvell. sc „ene[K kostumi gledališča Fenice « po osnutkih Mische Scandel«- ^ Pri blagajni gledališča se na prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI je Igralska skupina «Compa8a |(r:J Quattro», ki jo sestavljajo ^ Moriconi, Tino Carraro, RenZ„t. t« ’ nti 1 tagnani in Adrianna ,n-n0Ic* 0d t(i Kulturno - retrospektivna sekcija bo letos posvečena predvajanju nekaterih fantastičnoznanstvenih filmov zelo znanih režiserjev, ki bodo tako prikazani kritiki za globljo proučitev v luči tehnoloških in znanstvenih napredkov v zadnjih letih: velik skok m Luno je postal stvarnost napovedi v- nekaterih filmih, ki so še do včeraj pripadali svetu čiste domišljije in fantazije. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Danes, 25. februarja ob 17. uri Jutri, 26. februarja ob 17. uri Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ln eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po tel. 734265 PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU V četrtek, 26.11. t.l. ob 20.30 bo v društvenih prostorih v Škedenjski ulici 124 Prešernova proslava Na sporedu bo govor, recitacije in glasbene točke. Vabljeni vsi! — Vstop prost 1 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE > Dne 24. februarja 1970 se je v Tr-»tu rodilo 13 otrok, umrlo Je 9 oseb. t UMRLI SO: 804etna Virginija Ko-sher, 71-letna Genvma Mecchla vd. Mollnari, 59-letnl Fu-lvio Piazza, 85-letna Gtsella Marussig por. Gome-sel, 62-letnl Antonio Del Mn, 80-Ietna Gluseppa Rossi vd. Montagnarl, 63. letna Antonia Bensi vd. Sandrin, 59-letna Alba Magrls-Mto por. Škerl, 11 mesecev stara Crlstlna Legovlni. včerajšnjimi predavanji DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Ali« Salute, Ul. Giulia l; Picclola, Ul. Ori-ani 2; Vernarl, Trg Valmau-ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 1.39) AU« Basillca, Ul. S. Glusto l; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizl«, Trg LibertA; Testa dOro, Ul. Mazzini 43, KMEČKA ZVEZA vabi na jubilejni OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, I. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsedstva 3. Poročilo tajništva 4. Poročilo nadzornega cdbora 5. Pozdravi in diskusija 6. Volitve 7. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Sledila bo zakuska z doma čo hrano in pijačo. vodi Franco Enriquez, ki Je priložnosti tudi režiser, ho ®. orgtS> dalje uprizarjala komedijo TiaXi# Feydeauja «La dame de chez gj-Predstave, pri katerih nastopa 0 kih 20 drugih igralcev, so ^tr) bonmaja, abonenti na s®2?”0,,-Stabile pa bodo imeli običaj ten popust. ,„.de''|lli Scenski okvir za znani ** , noje zasnoval Flavio Costantt^ii. stume Emanuele Luzzatl, korl otai’' jo Claudia Lavvrence, glasbo P» carlo Chiaramello. Nazionale 16.00 «1 pecoati mli-dame Bov-ary». Prepoved*11 di-ni pod 18. letom. ,, ctid' Eden 16.00 «11 primo premi°_v,(dima Irene«. Technicolor. no mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Indagine su « dino al di sopra di ogni s°fLcln>^ G M. Volonte, F. Bolkam \ l<-color. Prepovedano mladini letom. Grattacielo 16.00 »Con d«31' ttlerl-con quanto amore«. glP; Spaak, Lou Castel, CIaU Technicolor. Prepovedano pod 14. letom. 9?' Excelslor 16.00 «Hello D0 ,L'u, •** bra Streisand, VValter Mat,.r chael Cravvford Techriicoio . s< Ritz 16.00 «Contronatura». Boschero, Claudio Caamaso. ^ |i> color. Prepovedano mladi« e” Prepovedano — letom. e, ™ Filodrammatlcj 16.30 «99 don'';,edi’ lorscope. Maria Schell. “ no mladini pod 18. |1 "J, Alabarda 16.30 «Hilde e Han^r. 5 racolo d-ell’amore». K. r Sohnker. Prepovedano nua 14. letom. ,| £*7 Aurora 16.00 «La caduta d« pF Režiral Visconti. Technio« povedano mladini pod ‘ • Zadnja predstava ob nuda’. Cristalio 16.30 «Dove val'«1*" M. G. Buccella, G. Moscn'1.^ f nicolor. Prepovedano 11113 ^ 14. letom. Gl1/, Capltol 16 00 «11 prof. doti- v Tersilli, prlmarlo della o*11 con ^ la Celeste. conveiizionaia-eCni'1^ mutue«. Alberto Sordl. lor- d«1,V Moderno 16.30 «Le dolce«* veiP cato«. Technicolor. — “re p. mladini pod 18. letom ^V impt ro 16.30 «11 leone d V O'Idole, K. Hepburn. Vlttorlo Veneto 16.00 «Ba.r Jed1 "‘ j, Hill, D. Backy, G. Tinti. ^ lor. PreDoveda.no mlad« ^ lor. Prepovedano mlad letom. Ideale 16.00 «Bandolero». D. Martin, R. VVelch. T%l)e K -bbazla 16 00 «Quella terV,„cori’ ,j. te«. A. Girardot, R. 1 Valil. Prepovedano mlad« ^ letom. Astra 16.30 »Paperino Disney. Technicolor. siio"'*' Darovi in prispevki Predavanja Kmečke zveze MEDJA VAS (osnovna šola): Zaradi tehničnih ovir le bilo predavanje odloženo na potek 27. t. m., ko bo predaval Inž. Zvo-kletarstvu. 41. I». lil., A.U DU nlmlr Simčič o SPDT priredi Izlet v Trbiž I. marca avtobusni ob priliki zimskih športnih Iger. Avtobusi bodo vozili mimo Proseka In dalje, ter mimo Bazovice, Padrlč, Trebč in Opčin. Vpisovanje samo 9e danes, 25. t.m, v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, Navesti kraj vstopa na avtobus. Cene: 1200 lilr člani, 1400 lir nečlani. —v 4 Ob obletnici smrti starš®’ sin Slavko Zuljan z druž«"c gl* za prosvetno društvo Sla* nje. H JgV- Ob otvoritvi so darovaVjpj svetni dom v Bazovici: S« kova 5000, Zofka Smolče’.^« & ra Strmuna 500, Marija MjLp do' Zora Cesnlkova 500, KJr S(/jji vedova 500, Marija in Stan 1000, Marija Subrova ijf Zahar 1000, Ančka Kož« gelJ a Štefanija Plcketova 2000, gOO. betova 2000, Ema dleto’* vlja od Nete 500, Marij*, Kjj 1000, Marija Pogrjanova 'p Jurjeva 1000, Marija Mesa n , y Štefanija Zepanova 1000, 11 ,(joO. „v* kova 500, Marija Čukova g ka Medvedova 1000, Zofka t®«, 1000, Marija Mesarjeva > Stope rje va 1000, Roza ,/ Johana Lukova 1000, Njr y ‘p vedova 500, gostilna pri •«'rijt V’ Pepka Rožančeva 3000, M „qoO, Jfb čeva 500, Zdenka Totnova c)t 't la Soparjeva 1000, zora.,na TV Svetka Lipanje 1500, K*1 ■' vj ,ev> tova, 1000, Marija Po*11*" KO’ Marta Kraščeva 1000, d* (goS* i> 1000, Marija Drejčkova J0j|C* 1500, Vera Drejčkova 500-Bara 2000 lir. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN (( Vi ne veste, kdo sem jaz...» Moža, ki je bil v prvi stopnji obsojen na 4 mesece zapora, so v prizivu °prostili groženj proti javnemu funkcionarju - V prizivu zvišana kazen tatiču tržaškim kazenskim sodi ii^.,'Preds. Rossi, tož. Tavella, e bilo dovoli bf-l^ko je poklical na pomoč (j 'nierje, ki so odpeljali moške lo I!* karabinjersko postajo, kjer *?3tPrej zaslišali, potem pa y rjnili v koronejske zapore. ^'"^rajšniem prizivnem obramb vai ®OVoru je odv. Antonini zahle toajA obtoženca oprostitev zaradi *Wkan-’a dokazov, kajti po nie-t(kel c? mnen.iu besede, ki jih je iz-™ j ^oardigli, niso bile žaljive, še Pa so pomenile grožnjo, mnenja so bili tudi. javni Hw,.'n sodniki, ki šo otjtoženea bv u|i zaradi pomanjkanja doka- j \ IV, *** Cii.prizivnim sodiščem (preds. kj) PPno. tož. Mayer, zapis. Mo-P* se je moral zagovarjati 20- pretrganih stavkih povedal, zakaj tvezo, da je bila vespa zapuščena lo od 5 do 10 dni zdravljenja. UlfllllllllllllinilllllllllllUIlliilliiiiiiiiiiiiiiiiuillTIIIKilllllllllllllllllllllliilHlllMilittllMIIlllIliiiiitlllllllllllll Nov seznam plačnikov družinskega davka v Trstu (Nadaljevanje) Nadaljujemo z objavljanjem novega seznama plačnikov družinskega davka v Trstu, pri čemer pomeni prva številka obdavčljivo vsoto, druga številka v oklepaju pa višino davka. Urad. Ban Giovanni, podjetnik Buseschi Marco, hotelir Krizanaz Ettore. Fonda Alba, prof. Lunder Dante, bari st Para Luciano, urad. Verginella Edoardo, inž. Zotta Ver-diano po 3 milijone (242.906), prof. Suhadolc Vincenzo 2.950.000 (238 tisoč 858), urad. Arzarello Giuseppe, urad. Francesco Vincenzo. trg. '*jenina priložnost :A ljubitelje lepe ‘LOVENSKE KNJIGE! knjižni teden °D 2. DO 7. MARCA ☆ popusti 10 50% *A $E PRAV IZREDNA nN|*ANJA CEN PRI Katerih knjigah pr| šolskih) °'mo zlasti iolsko mla-n° na obvezan ogled naiih knjig knfigaAML ^U$T . (jnca sv. Fran-20 . Telefon 41-792 3 E trg. Peschechera Giuseppe, šofer Rabusin Mario, obrtnik Tandoi Vito, zastopnik Tommasin Luciano, u-radnik Valentini Livio po 2,1 mil. (135.343), trg. Stele Ljubomir, prodajalka časopisov Scaringi Grazia po 2,05 mil. (135.343). Komisar Canal Luigi, pomorščak Degrassi Carlo, godbenik Garzoli-ni Giuseppe, trg. Giorgini Livio. tapetnik Lipos Marcello, upokojenec Maddaleni Carlo, prod. tobaka Nebergoi Anita, delavec Persa Ro-dolfo, gost Pieri Edgardo, šofer Ruon Gastone, zastopnik Suggi Grando Guido, obrtnik Radivo i Claudio. krošnjar Zerial Vittorio in Giorgio, urad. Redivo Renato, zidar Vuch Giacomo po 2.900.000 (230.294), Mastrosimone Ivan 2.850.000 ( 226 tisoč 323), tehnik Daneu Giuseppe, obrt. Florian Andrea, gostil. Gam-bo Cristina, trg. Giuman Redento, mesar Godigna Rinaldo, konzulent Rossi Arna) 'o in kofer Safred Vittorio po 2.800.000 (217.993) urad. Gordini Ellseo 2.750.000 (214.100), prof. Abrami Laura. urad. Carbone Pietro, gospodiinia Finzd Clara, trg. Modizza Rodolfo, gost. Omari Olga, inštalater Pepe Vincenzo. mesar Sugan Mario, trg. Tomma&inl Bruno po 2.700.000 (206.003), upok. Domini Enrico, zdrav. Solazri Um-berto po 2.650.000 (202.189), obrt. Cainazzo Andrea, trg. Fatuccl Nives, trg. Fontanot Maria, mehanik Furlan Carlo, šofer Giono Umber-to, upok. GoTsa Guido, mizar Ma-gnoni Giovanni industr. PogoreJz Alberto, mizar Smilovich Ludgi, krošnjarka Spalucci Paola po 2 mil. 600.000 (193.920), upok. Banelli Buo-naventura, pek Cecchl Luciano, tiskar Cozzi Mario, slaščičar Geras-sich Lorenzo po 2.550.000 (190.191). krojač Calabrese Umberto. urad. Depolo Teodoro, pek Di Dana to Bruno, slaščičar Giorgi Giuseppe, gost. Leserschek Bruno, zastopnik Magi Doemnico, upok. Mandich Antonio, knjigovodja Nobile Giuseppe, tehnik Pensa Dragomir, urad. Torre Luolo, Industr. Ruzzier Nl-0016 po 2.500.000 (182.180). Gospodinja Dicorato Angela, ra-diotehnik Spagno Giuseppe po 2,45 mil. (178.536), upravnik Di Zorzi Manlio, gospodinja Mari Maria, zasebnica Martinoli Maria, avtoprev. Radovich Stanislao, šofer Spadaro Mariano, šofer Stibiel Giuseppe po 2,4 mil. (170.782), frizerka Barnobi Maria, slaščičar Bergo Tiziano, u-radnik Bernardinelio Bruno in u-radnik Ferencidi Mario po 2,35 milijona (167.224), delovodja Bend Aurelio, trg. Dellagiacoma Aldo, Gnesda Antonio, trg, Mattei Giuseppe, trg. Meneghetti Giuseppe, gost. Padovan Ermanno, gost. Sa-razin Ferdinando po 2,3 mil. (159 tisoč), pleskar Benussi Mario, mehanik Grassi Carlo, prokurator Može Sergio, gost. Russian Mario po 2,25 mil. (156.254). Krojačica Blasin Giuseppina, bar-var Bulidch Nerino, upokojenec Co-lombani De Elena, trg. DelTAvel-lani Luigi, trg. Della Pozza Sarpi, gost. Dussi Ottavio, obrtnik Pere-sin Dante, cvetličar Guidi Claudio, zastopnik Marega Giacomo, tapetnik Perudch Marino, natakar Po-schek Francesco, krošnjarka Russian Zvonimira, trg. Scremin Edy, gost. Zanco Mario po 2,2 milijona (149.014), upok. Gotti Maria 2,15 mil. (145.627), prodajalka časopi sov Jogan Stefania, gradb. izvede nec Lueev Silverio, barist Nussdorfer Bruno, zidar Pertot Andrea, gost. Zotti Giovanni po 2 milijona (128.616). • V Ulici Dante popravljajo vodovodne cevi. Včeraj popoldne je nastala okvara na eni veliki cevi. Zaradi tega je bil ves okoliš nekaj časa brez vode. Na mestu so bili tudi gasilci. V Stivanski papirnici se je včeraj ponesrečil delavec Sergio Be-nolich bivajoč v Trstu, Ul. Zambo-ni 1. Poškodbe na levi raki si bo zdravil v tržiškl bolnišnici, v kateri bo ostal 10 dni. Danes bodo trgovd vseh strok v vsej državi izvedli svoj protestni dan. Roloji trgovin, izvzemši vhodni, bodo zaprti, v večernih urah ne bo nikakršne neonske razsvetljave. Protest je vsedržavnega značaja, na Goriškem pa ima še posebno važnost, ker je naša pokrajina postala v zadnjem času tarča velikih trgovinskih kompleksov, ki hočejo tudi pri nas vsiliti svoje velike prodajne magazine. Zakaj protestirajo trgovci? V parlamentu je v pretresu zakon, ki naj bi določal nekatere omejitve za izdajo novih trgovskih obrtnic. Trgovin je danes na ozemlju celotne republike zelo veliko, zaradi tega so na dnevnem redu stečaji, število klientov na posamezno trgovino se je znižalo in to dela hude preglavice gospodarskega značaja posameznim trgovcem. Temu so se pridružile velike finančne družbe, ki so odprle svoje prodajne magazine v vseh večjih mestih, sedaj pa so pričele riniti tudi v manjše kraje. V Gorici deluje n. pr. več kot trideset let veletrgovina Standa, pred približno desetimi leti so v sklopu iste trgovine odprli tudi supermarket z jestvinami. Ta trgovski obrat zaposluje veliko število uslužbencev, daje torej zaslužek lepemu številu deklet in nekaterim moškim, ogromni zaslužki te veleblagovnice pa gredo v centralo v Milan. V Gorici lastniki te trgovine ne plačujejo davkov. Kakšno korist ima torej Gorica od takšne trgovine? Občina je prikrajšana na davkih, goriški trgovci so prikrajšani na klientih, cene za potrošnike pa so v taki veleblagovnici enake kot v ostalih trgovinah. Podobno je v Tržiču. Tu so pred nekaj leti odprli podobno veleblagovnico drugega koncerna s sedežem v Benetkah. Tudi ta trgovina je prizadela precej škode ostalim tržiškim trgovcem. V zadnjem času so razne velike družbe navalile s prošnjami na občine Gorico, Tržič in Ronke. V Gorici se baje neka večja družba pogaja z nekdaj veliko trgovino jestvin, da bi ji ta prodala obrtnico. Tako bi s to staro obrtnico odprli novo veleblagovnico. Odprli naj bi jo na stičišču ulic Duca d’Aosta in Trieste. V Tržiču so že pred časom štiri iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiHiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiHiiiiimmiiiiiiinmiiiiiiiiii VPRAŠANJE SVETOVALCA RIZZIIA Deželna uprava naj posreduje Za večjo varnost na delu V ladjedelnici je bilo v treh letih 12 smrtnih žrtev na delu V zvezi s pogostimi nesrečami na delu, zlasti v tržiški ladjedelnici, od katerih je vedno več tudi smrtnih, je deželni svetovalec Rizzi poslal predsedniku deželnega upravnega odbora pismeno vprašanje v tej zadevi. V pismu predlaga naj bi deželni odbor neposredno posredoval ne samo pri vodstvu ladjedelnice v Tržiču, ampak tudi na ministrstvu za delo v Rimu in zahteva, da se ukine dosedanji odnos delavec-proizvodnja, ki pretirano izkorišča delovno silo. Ta zahteva sloni na naslednjih ugotovitvah: 1. v zadnjih treh letih je bilo 12 smrtnih primerov na delu; 2. stalno in naglo narašča število nesreč na delu; 3. povzroča pojav in porast fizičnih in duševnih obolenj med vsemi delavci. Tako težavno stanje prizadeva na tisoče državljanov in to v nekem podjetju z državno udeležbo. Zato se deželna uprava pri takem položaju ne sme omejiti samo na vlogo opazovalca s platonično obsodbo, ker bo v takem primeru sokriva za tak položaj. Priprava občinskega proračuna v Gorici Občinski upravni odbor v Gorici je na svoji ponedeljkovi seji obra- gA SPOMLADANSKO SEZONO novi spomladanski modeli plaščev, kostimov M klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU. NAPA TER LAK USNJU OKRASNE BOVICE v različnih barvah iz KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO vnaval predloge za občinski proračun za leto 1970. Posebno pozornost so tokrat posvetili proračunu stroškov, odnosno izdatkom za tekoče leto. Računajo da bo potrebna še ena seja za dokončno pripravo proračuna. Ob tej priliki so odobrili tudi nekaj ukrepov normalne u-prave. PISMO UREDNIŠTVU V V Standrežu se zanimajo za izlet v Sovjetsko zvezo Precejšnje število čitateijev Primorskega dnevnika v Standrežu in tudi članov tamkajšnjega prosvetnega društva «0. Župančič* bi radi napravili izlet v Moskvo in v Sovjetsko zvezo na splošno. O tem je bil govor tudi na nedavnem občnem zboru tega društva v Štandre-žu. Zato se obračam na vaše uredništvo, ki je organiziralo že več lepo uspelih izletov, z vprašanjem, ali bi se ne dalo organizirati tak izlet tudi v Moskvo in njeno širšo okolico. Podpisanega in še marsikoga drugega bi nas poleg moskovskih zanimivosti zanimalo tudi življenje sovjetskega človeka, zlasti pa mužika. Neskončna ruska polja, njihovo obdelovanje in človek ki opravlja to delo. Izlet bi lahko usmerili od Moskve čez Rezanj, Mičurinsk, kjer so doma vzgojitelji najboljših jabolk, pa tja do Tam-brova. Rad bi vedel In i menoj drugi udelejienci izleta, s katerim prometnim sredstvom bi bila pot najcenejša, ali bi se spotoma lahko ustavili pri kmetih, se pomenili o njihovih problemih in o njihovem življenju v sedanjosti ter ga primerjali s preteklim. Ali se lahko potuje tudi v manjši skupini 4(150 udeležencev? Ali so potrebna za stik z domačim prebivalstvom posebna dovoljenja odnosno turistično vodstvo, ki nam bo določalo, kaj si smemo in česa sl ne smemo ogledati? Za časa carizma sem videl veliko revščino na oddaljenem podeželju in jo lahko primerjal z življenjem domačih aristokratov. Doživel sem v Sovjetski zvezi oktobrsko revolucijo In tudi nekaj njenih posledic. Zato zanima tak izlet, ln primerjava, mene in druge, ki M zanj zanimajo. Vaščan iz štandreža večje finančne družbe zaprosile za obrtnico. Ker je niso dobile v tem kraju so iste družbe navalile na Ronke. Prošnje te družbe pošiljajo na občine kar na ciklostiliranih polah. Očitno hočejo izkoristiti čas pred izglasovanjem zakona o omejitvah za izdajanje obrtnic in dobiti te obrtnice predno bi stopil zakon v veljavo. Pri nas so trgovine v stiski tudi zaradi bližine državne meje. To občutijo v glavnem jestvinarji, medtem ko je meja nekaterim trgovskim strokam zelo dobrodošla. Protestni akciji se pridružuje tudi zadružna maloprodajna mreža. Vodilni odbor goriške zadružne zveze se je sestal prav v zvezi z napovedano protestno akcijo trgovcev. Tudi ta odbor je ugotovil dejstvo, da so veleblagovnice naslovile na posamezne občine številne prošnje, da bi lahko v raznih krajih odprle svoje trgovine. Vodilni odbor goriške zadružne zveze se sklicuje na resolucijo, ki so jo izglasovali na nedavnem deželnem kongresu deželnih potrošniških zadrug, v kateri je zahteva, da bi pod okriljem deželnega od-borništva za trgovino in industrijo ustanovili posvetovalni tehnični odbor. Naloga tega odbora naj bi bila preučiti nove določbe o kompetenci krajevnih uprav pri izdajanju trgovinskih dovolilnic. Voditelji goriške zadružne zveze so nadalje z zadovoljstvom vzeli na znanje dejstvo, da so se goriški trgovci v zadnjem času po-služili zadružnih oblik za večje nakupe potrošnega blaga pri proizvajalcih. NA PRVI SEJI PO OBČNEM ZBORU Porazdelitev funkcij v odboru Sindikata slovenskih šolnikov Za tajnika je bil izvoljen prof. Milko Rener, podtajnica je prof. Vita Veselova - Sestavlje. na tudi razsodišče in nadzorni odbor V ponedeljek popoldne se je na svojo prvo sejo sestal prejšnji teden izvoljeni odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. V izvršni odbor so izvolili sedem članov, in sicer prof. Milka Renerja za tajnika, prof. Vito Veselovo za podtajnika, blagajnik bo učitelj Slavko Rebec, člani odbora pa so prof. Lojzka Bratuieva, prof. Majda Sfiligoj - Korsičeva (v včerajšnjem članku o občnem zboru sindikata se nam je vrinila neljuba pomota. Izpustili smo ime profesorice Majde Sfiligoj - Korsičeve in objavili ime drugega šolnika s podobnim priimkom. Oproščamo se in napako tu popravljamo), prof. Aldo Rupel in učiteljica Mariza Peratova. Kot vidimo so v izvršnem odboru goriškega Sindikata slovenskih šolnikov prevladale predstavnice nežnega spola. Vsa čast jim! V nadzorni odbor so bili izvoljeni prof. Albin Sirk, prof. Mirko SKORO DVE LETI PO ZLOČINU Umor v UL Manzoni še vedno zavit v temo Preiskava proti Cultreru se je zaključila s popolno oprostitvijo Kmalu bosta dve leti, odkar so karabinjerji iz Gorice odkrili v Ul. Manzoni 24, v njenem stanovanju v II. nadstropju truplo Giuseppine d’Andrea vd. Sturm, stare ženice, ki je živela sama v stanovanju. Prva preiskava je ugotovila, da je bila umorjena z nožem ali podobnim predmetom s 16 zabodljaji ter da je morala biti umorjena kakih 22 ur pred odkritjem trupla. Policija je kot prvega zasumila enega od nečakov umorjene, 30-letnega Fla-via Cultrero, ki je iz Rima, sedaj pa službuje pri 132. polku oklop-nikov v Pordenonu. Preiskavo je vodil sodnik dr. Ce-nisi osumljenca pa je zastopal odv. Bruno Luzzatto. Po preučitvi vseh elementov, ki so mu bili na razpolago, je sodnik Cenisi ustavil sodno preiskavo proti Cutreri, ker ni bilo proti njemu obtežilnih elementov in je tudi državni tožilec dr. Marši zahteval razsodbo v tem smislu. Preiskava po zločinskem ampru je ugotovila, da je morilec prebrskal številne predale po stanovanju ter odnesel nekaj dragocenosti, ni pa mogel v salon, ker so bila vrata zaklenjena in so pozneje našli ključ v neki sladkornici. V salonu je hranila pokojnica 30 tisoč lir gotovine in razne vrednostne papirje za 2.4 milijona lir ter je bila znana kot premožna ženska, ker se je rada v tem smislu tudi pohvalila. Njen nečak je bil dva dni prej pri njej ter je svoj obisk tudi opravičil. Sosedje pa so povedali, da ga je pokojnica rada videla, kadar je prišel na obisk k njej. Tako je torej zadeva tega zločinskega umora po dveh letih še vedno zavita v tajnost in bo po vsej verjetnosti taka tudi ostala. SINDIKALNE VESTI Za izboljšanje mezd kmečkim delavcem V torek zjutraj je bil na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sestanek med predstavniki sindikatov CISL, CGIL in UIL in odbornikom za osebje. Namen sestanka je bil izenačiti plače pokrajinskih uslužbencev v Gorici z onimi uslužbencev videmske pokrajinske uprave. Medtem ko so bile plače še pred nekaj leti enake, so jih v Vidmu v zadnjem času precej dvignili, tako da je sedaj razlika približno 20 odstotkov v prid videmskim uslužbencem. Predstavnik pokrajinske uprave je priznal to razliko in dejal, da je pokrajinska uprava pripravljena, a v pričakovanju dokončne rešitve problema, ki jo bodo izvedli po odobritvi novega pravilnika za državne uslužbence, dati za tekoče leto povišek 15 odstotkov na začetno plačo. Ta ponudba pokrajinske uprave se zdi sindikalnim predstavnikom prenizka, ker se nanaša samo na začetno plačo, ne pa na dejansko plačo, z vsemi starostnimi poviški. Ponovni sestanek med predstavnikom uprave ih sindikalisti bo v petek. sedanje plače; sindikati so s svoje strani zahtevali povišek 20 od sto ter so odklonili ponudbo, ki bi morala biti v vsakem primeru višja od 10 od sto. Na tem položaju so prekinili pogajanja ter sklenili, da se bodo ponovno sestali za eventualno nadaljevanje pogajanj. Sindikati pa so po tem sestanku sklenili, da se bodo posvetovali s prizadetimi delavci in po tem posvetu uskladili akcijo za bodoče ukrepe. V soboto seja pokrajinskega sveta V soboto popoldne ob 16. url se ponovno ses+ane pokrajinski svet. Svetovalci bodo pričeli z razpravo o letošnjem proračunu, fiaočasno pa bodo razpravljali o točkah dnevnega reda, kd so zadnjič Izostale. Po vsej verjetnosti bodo izvolili tudi zastopnike pokrajinske Uprave v upravni svet goriške splošne bolnišnice dovoljstvom ugotovili, da bo odlok ministrstva za zdravstvo od 3. julija lani, ki proglaša goriško pokrajino za popolnoma rešeno goveje bruceloze, imel nedvomno ugoden odmev pri razvoju živinoreje v naši pokrajini. Da je do takega priznanja prišlo, je največja zasluga vseh tistih, ki so si prizadevali za zdravje živine na našem področju. Obvestilo slovenske nižje srednje šole Vodstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, obvešča starše otrok, ki obiskujejo to šolo, da so vabljeni na šolo za razgovor s profesorji. Taki razgovori bodo vsakega 4. v mesecu od 13. do 19. ure. Sindikalne zahteve pokrajinskih uslužbencev Na sedežu pokrajinske zveze veleposestnikov (Unione Agricoltori Giuliani) v Gorici so se v ponedeljek sestali predstavniki treh sindikatov kmečkih delavcev CGIL, CISL in' UIL z delegacijo predstavnikov omenjene zveze, da bi nadaljevali razgovore in pogajanja za pokrajinsko delovno pogodbo kmečkih delavcev in prenoe v pokrajinsko pogodbo nekaterih izboljšav, ki so bile dosežene z novo državno delovno pogodbo te kategorije. Po obsežni debati o zahtevah, ki so Jih predložili sindikalni predstavniki so predstavniki delodajalcev ponudili 4-odstotni povišek na Dr. Vida predsednik zveze živinozdravnikov Pokrajinska zveza živinozdravnikov za Goriško je na svojem zadnjem zborovanju izvolila nov pokrajinski odbor ki bo vodil posle zveze v prihodnjih treh letih 1970-1972. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Luigi Vida, za podpredsednika dr. Luciano Marchi, za tajnika pa dr. Romano Galizia. Med odborniki je tudi dr. Tomba Egone, ki je konzorcialni živinozdravnik za Gorico, Sovodnje in števerjan. Ob tej priliki so proučili tudi delo zveze v zadnjem letu ter z za- Sinoči v Tržiču seja občinskega sveta V Tržiču je bila sinoči seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej so Mil spet, po skoro dveh letih, prisotni svetovalci Marchesan ta Semola (PSI) ter Saggini (KPI), ki so bili zapleteni v znano avtobusno afero. V času ko je bila njihova zadeva pred sodiščem so bili suspendirani od vsakršnega delovanja v občinskem svetu. Primožič in učitelj Sergij Korošec, v razsodišče pa prof. Rado Bednarik, dr. Karlo Primožič in učitelj Ivo Bolčina. Odbor se bo v kratkem spet sestal, da bo v novi zasedbi pričel s konkretnim delom za dobro vse slovenske šole. Pri tem bo užival popolno podporo vse slovenske javnosti. • Stavka pleskarjev se nadaljuje do vključno sobote. Ta sklep so sprejeli včeraj na skupni sindikalni skupščini v Gradiški, ker se nočejo delodajalci pogajati. V petek bo ponovna skupščina pleskarjev, tokrat v Gorici. Poslanec Fortuna v nedeljo v Ronkah V Ronkah bodo v nedeljo zjutraj ob 10. uri otvorili nov sedež socialistične stranke, ki so ga imenovali po pokojnem ronškem pred-fašističnem županu ta senatorju Antandju Tamburinu. Ob 11. uri bo o sedanjem političnem položaju v Italiji govoril v kinu Excelsior v Ronkah poslanec Loris Fortuna Nov vozni red letal ATI iz Ronk Družba Alitalia sporoča, da bodo z uvedbo poletnega voznega reda podvojili polete letal ATI Iz Ronk. Poleg podvojitve števila poletov v Milan m Benetke bo ATI uvedla tudi novo popoldansko progo za Rim. Iz Rima bo odpotovalo letalo ob 13. url, v Trst prispe ob 14. uri; iz Trsta bo odletelo ob 14.50 ta v Rim prispe ob 15.50 uri. Odhod popoldanskega letala v Milan bo ob 17.50 uri, prihod v Milan ob 19. uri. Drugo letalo v Benetke pa odleti ob 14.15 uri ta bo nadaljevalo polet v Ancono ta Bari. ................................................... VČERAJ POPOLDNE NA CESTI PRI SUBIDU Mlad šofer iz Medane žrtev trčenja med avtom in avtobusom Poškodbam je podlegel 30-letni Julij Bučmel, njegov brat Aldo pa je hudo ranjen v krminski bolnišnici Iz goriškega matičnega urada V času od 19. do 24. februarja t l. se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je 18 oseb. Rodili so se: Oinzia Perzan, Eli-izaJbetta Roman, Enrico Brane ati, Valentina Pavio, Olaudlo Fritech, Mauro Fiovesan, Gianluca Spessot, Fabaano Marini, Andrea Devettd, Claudio Munich, Liana Steffč, Cin-zia Calderari, Masstaio Lasal Via, Roberta Feresta, Alessio Breslgar, Sandra Masat, Gaia Visimtta. Umrli so: 90-letni upokojenec Jožef Kocjančič, 83-letna gospodinja Brminis Boschin vd. Marchi, tri dni stara Cimzia Calderari, 5 dni star Graziano Dlssegna, 73-lotni u-pokojenec Edgardo GallarotU, 86-letna upokojenka Katarina Pintar, 84-letna upokojenka Giovanna Bor-sat vd. Dal Pont, 78-letna gospodinja Gentile Carlet vd. Filla, d ietni upokojenec Alojz Sfiligoj, 60-let-na upokojenka Ida Passero por. Pleli, 52-letnl delavec Giovanni Po-teani, 80-letna upokojenka Josipl-na Cotič vd. Zotti, 77-letna gospodinja Emma Monferrk por. Bonat 56-letna gospodinja Renata Cravos por. CampaneUl, 68-leftni upokojenec Carlo Zaletel, 76-letni upokojenec Andrea Bertolint, 61-letni šofer Giuseppe Trampuš. CORSO. 17.15—22.00: ((Gangster love)), H. Anders ta R. Fritz; ktae-maskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.15—22.00: «Tre giorril di fuoco«, J, Jones in G. Claire. A-meriškl barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 17.30—22.00: »Rio Dlablos«, M. Presty ta R. Amodt; nemški ktaemaskopiskl film v barvah. V1TTORIA. 17.00-21.30: «La gatta giapponese«, M. Yasuda in S. Ozawa; japonski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: dlgloo 1 operazione Belgradov, L. Bridges ta N. Mtaordos; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22.00: «Playtime», J. Taty, francoski barvni film. EXCELSIOR. 16.00—22.00: «UnO sporco imbroglio«, ameriški barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Nel labirinte dal sesso», O. Desantis ta F. Ressel. Kinemaskop v barvah. !\ovu iioricu SOČA (Nova Gorica): »Zakon Inkov«, nemški barvni film — ob 18 in 20. uri. DESKLE: »Štirje komandosi za Norveško«, angleško - italijanski barvni film — ob 19.30. RENČE: «lnoident», ameriški barvni film — ob 19.30. SEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Kako se rešuje zakon«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20. uri. POTUJOČI KINO — Prosto. PRVACINA: «Pod zelenimi zasta- vami«, angleški barvni liim — ob 19.30. Na državni cesti, ki veže Krmin z državno mejo pri Plešivem, na nepreglednem ovinku pri cerkvici pri Subidi, se je včeraj popoldne okrog 16. ure pripetila zelo huda prometna nesreča, v kateri je 2gubil življenje mlad jugoslovanski državljan. ' Do direktnega trčenja Je prišlo med avtobusom goriškega podjetja Ribi, ki ga je upravljal 59-letni šofer Giuseppe Ferrari iz Ločnika, in fiatom 600 novogoriške registracije, ki ga je v nasprotni smeri vozil 30-letni Julij Bučinel iz Medane. Pri močnem trčenju je bil Bučinel takoj mrtev, zelo hudo pa se je ranil njegov brat, 28-letni Aldo Bučinel, U je sedel poleg voznika. Ranjenca so takoj prepeljali v krminsko bolnišnico, kjer so ga nemudoma operirali. Njegovo stanje je hilo sinoči zelo resno. Promet na cesti j« bil skoro tri ure zaprt. Na kraj nesreče so prišli orožniki iz Krmina, prometna policija iz Gorice, preiskovalni sodnik iz Krmina, občinski zdravnik iz Krmina in občinski zdravnik iz Me- dane na jugoslovanski strani. Goriški gasilci so po sodnih ugotovitvah odstranili razbit Bučinelov avto s ceste, avtobus pa so pripeljali v goriško garažo. Trio iz Milana koncertiral v Gorici V okviru sobotnih koncertov, ki jih prireja občinska glasbene šola v Gorici, v svojih prostorih v Ul. Oberdan, je imela preteklo soboto v gosteh godbeni Trio iz Milana, ki je nastopil v Gorici že leta 1968. Gostje so pokazali resno in temeljito umetniško pripravo, ki je potrdila sloves, katerega so v zadnjem času dosegli pri številnih nastopih po Italiji in v inozemstvu. Koncerta se je udeležilo veliko število ljubiteljev komorne glasbe, ki so z zanimanjem sledili izbranemu programu. Med izvajanimi točkami je nedvomno najbolj ugajal trio v es-mol od Beethovna in trio v d-duru Brahmsa, DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo I- talija 10, tel. 25-76. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «A1 redentore« dr. Ennery ta De Nordis, Ul. Ros-selli 23, tel 72340. Sporočamo žalostno vesit, da nas je v 75. letu starosti zapustila Amalija Devetak por. Černič Pogreb drage pokojnice bo danes, 25. t, m. ob 15.30 na Vrhu sv. Mihaela žalujoči: mož Stefan, hčere ■n sinovi, vnukinje ln vnuki, snahe, zetje in drugi sorodniki Vrh, Gorica, 25. februarja 1970. Pogrebno podjetje Preschem GradiSka KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI Tudi v tretji etapi vsi proti Merckxu Zmagal je Rejbroeck, na skupni lestvici vodi Bitossi ORISTANO, 24. — Tretja etapa te dirke je bila precej razgibana in je potrdila, da se je ustvarila priva «protimerckxovska» koalicija, v .tateri so združeni skoraj vsi kolesarji, razen tistih, ki so v njegovi ekipi. Tako se je zgodilo, da je Mt rckx danes doživel hud poraz, saj je na skupni lestvici zdaj šele na sedmem mestu, s skoraj poldrugo minuto zaostanka za Bitossijem, ki ,.e oblekel belo-rdeče-modro majico. Dirka je tako postala še bolj zanimiva, saj je zdaj možnih več var ant. Toda tudi današnja vožnja je jx>trdila, da je Gimondi v glavnem še vedno edini kolesar, ki se lahko uspešno upre Merckxu in je torej skupno z Belgijcem glavni favorit za končno zmago. Lestvica današnje 4. etape: ' Rejbroeck (Bel.), ki je prevozil 115 km dolgo pot od Caglia-rija do Oristana v 3 20’07” s p.h. 34.477 km na uro. V njegovem času so prispeli še: Bitossi (It.) 3. Sercu (Bel.) NOGOMET V prijateljski tekmi Radnički-Monfakone danes v Tržiču Danes popoldne 17.30 bo na no gometnem igrišču v Tržiču prijateljska nogometna tekma med enajsterico Radnički iz Kragujevca in ekipo Monfalcone. Radnički sodeluje v prvi jugoslovanski ligi in je tre nutno na oddihu v Rovinju. Italijanski nogometni pokal Capari-Roma 2:0 V tekmovanju za italijanski nogometni pokal je sinoči Cagliari pre magal Romo z 2:0 (0:0). 4. Dancelli (It.) 5. Van Vlieberghe (Bel.) 6. Ballini 7. Armandi 8. Gimondi 9. Boifava 10. Ferretti (vsi It.) in nato š drugi kolesarji. Skupna lestvica: 1. Franco Bitossi (It.) 11.40'18” 2. Patrick Sercu (Bel.) isti čas 3. Ballini (It.) 10” zaostanka 4. Dancelli (It.) 30” 5. Van Vlieberghe (Bel.) 6. Aldo Moser (It.) 7. Merckx (Bel.) 1'24” 8. Polidori (It.) 1’25” 9. Boifava (It.) 1’27” 10. Gimondi (It.) Dan«s in jutri tekma Rora z ekipo vojnih ladij ZDA Borovi košarkarji bodo danes odigrali prijateljsko srečanje z ameriško ekipo vojne ladje «USS John-ston,» ki se te dni mudi v našem mestu. Tekma bo drevi, ob 19.30, v telovadnici v Ul. Caravaggio (pri Sv. Ivanu) in bo za naše košarkarje lepa priložnost, da — čeprav v manjši meri — spoznajo ameriško košarko. V moštvu «USS Johnston* nastopa nekaj dobrih košarkarjev, ki so igrali tudi v ameriških ligah. Da so drevišnji Borovi nasprotniki tehnično dobro pripravljeni, o tem ni dvoma, atletsko pa gotovo ne bodo kos borovcem, saj imajo le malo možnosti za treniranje. In prav z ritmom bi lahko »plavi* strli odpor ameriških mornarjev, ki — kot navadno — v poslednjih minutah skoraj popolnoma odpovejo. Jutri pa se bodo »plavi* pomerili proti izbrani ekipi (torej najmočnejši) letalonosilke «Forrestal». To moštvo je res kakovostno, saj lahko ti mornarji trenirajo vsak večer in lahko izberejo ekipo iz številne po sadke približno (5.000 mož). Lani je premagala kar Snaidero iz Vidma, ki nastopa v A ligi, in to z visokim izidom. NAMIZNI TENIS PRETEKLO NEDELJO V TRSTU Na deželnem prvenstvu lepi uspehi nuših mladincev in naraščajnikov Miličeva (Kras), Fabjan (Sokol) in Sokol (ekipno) deželni prvaki - Ukmar je bil drugi med mladinci V nedeljo je balo v prostorih zavoda ENAOLI v Trstu deželno namiznoteniško prvenstvo za posameznike. V kategoriji naraščajnic in mladink so nastopile tudi tri predstavnice Krasa iz zgoniške občine. V kategoriji naraščajnic je Kra-sova igralka Sonja Milič osvojila deželni naslov, in to brez borne. K tekmovanju se je sicer prijavila še ena tekmovalka (Relli — ARAC), ki pa zaradi velike tehnične »podkovanosti« Krasove igralke sploh ni stopila za mizo Tako Miličeva ni imela nobenega zadoščenja, vendar pa bo ?e prišel čas, ko bo mo- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ODBOJKA Ekipa Krasa hipoteko na MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA že postavila prvo mesto PAV je glavni sokandidat za končno zmago Kras-PAV 3:0 (15:7, 15:7, 15:9) KRAS: Kobal, Bolčina, Guštin B„ D. in L. Milič, Škrk, Drasič (K), Simoneta, L. in M. Budin. PAV: Alipardi, R. in P. Kleiner, Braidotti, Barazzutti, Borenzi, Ta-bacchi, Storti, Specogna, Uvai, Za-vazzo in Travaglini. SODNIK: Leotta iz Gorice; zapisnikar: Tranquillini iz Trsta. Nepopisen val navdušenja, ki je zajel Krasove odbojkarske privržence po izredni sobotni zmagi nad videmskim PAV, se še ni polegel. Vsi, ki so prihiteli navijat za «belo-rdečes>, so sicer upali na zmago, vendar pa ni nihče pričakoval iiiiuiiiiiimiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiitmiiMmMuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiHiHiMmiiH TEKMOVANJE NARAŠČAJNIKOV SPDT Uspel nastop sankačev in smučarjev na Pesku Zasnežena kraška dolinica je bila v nedeljo simpatično prizorišče tekmovanja naraščajnikov v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst. Najštevilnejši odziv je bilo zaslediti pri sankačih, saj je bil zanje teren res primernejši. Mladih smučarjev pa je bilo manj, ker so se razkropili po raznih smučarskih tečajih, tekmah, izletih; morda pa marsikdo ni hotel zaupati svojih smuči domačim kraškim bregovom. »Mini tekma« je uspela in še kar številni gledalci so prisostvovali dvema spustoma veleslaloma smučarjev in dvema spustoma sankačev, ki so se zagrizeno vrgli v beli lijak. Zabeležili smo sledeče rezultate: SMUČANJE Letnik 1956-57: 1. Obersnel Adrijan 52”9 2. Lisjak Henrik 61”6 (Guštin Egon odstopil) Letnik 1968-61 1. Bojan Tomažič 96”7 SANKANJE Letnik 1956-57: 1. Milkovič Vladimir (Gropada) 31 ”7 2. Milkovič Giuliano (Primorec) 39”2 3. Grgič Dušan (Bazovica) 43”8 Letnik 1958-59: 1. Milkovič Angel (Primorec) 30”9 (najboljši absolutni čas) 2. Malalan Walter (Primorec) 35”5 3. Kralj Mauro (Primorec) 38”5 Letnik 1960-61: 1. Kralj Marko (Primorec) 35” 2. Škerlavaj Franko 48”5 3. Malalan David (Primorec) 49”8 Letnik 1962: 1. Kralj Viktor (Primorec) 76”8 Deklice: L Križmančič Tiziana (Primorec) 51”4 2. Čok Franka 88”2. Zmagovalci posameznih kategorij so »zaslužili« poleg zlate kolajne tudi brezplačno vozovnico za avtobusni izlet SPDT ob priliki 4. ZŠI v Trbiž. Angel Milkovič, ki je dosegel najboljši absolutni čas, pa poleg vsega še posebno darilce. Ostali tekmovalci so si zagotovili srebrno ali bronasto kolajno. Nagrajevanje bo ob priliki nagrajevanja zmagovalcev 4. ZŠI 1970. da bo Kras zmagal s takšno lahkoto in veliko razliko. To velja predvsem za videmske goste, ki so, kot je pred tekmo izjavil njihov trener, prišli v Trst odločeni, da odnesejo obe točki. Na igrišču pa so krasovci z zrelo in prodorno igro pregazili šesterko PAV, ki kljub požrtvovalnosti in dobri volji ni mogla Krasu do živega. Takoj moramo poudariti, da ni bila gladka Krasova zmaga posledica slabe igre gostov. Nasprotno, PAV je zaigral na višku svojih sposobnosti in je vseskozi nudil o-ster odpor, toda Kras se je znal uveljaviti prav v ključnih delih igre, tako da ni bil uspeh predstavnikov iz zgoniške občine nikoli v dvomu. Že v začetku prvega seta je Kras pokazal svojo moč in je povedel s 7:4. Videmčani so po trenutnem presenečenju ostro odgovorili in ekipi sta 7-krat menjali servis, preden se je rezultat spremenil. Kras ie prav v tem delu igre pokazal svojo trdnost in je po nasprotnikovem napadanju prevzel pobudo v svoje roke ter je po celi vrsti izrednih akcij zaključil set v svojo korist. V drugem setu je bila borba še ostrejša in gostje so tudi edinkrat v tej tekmi povedli s 6:4. Krasovci se niso zmedli, iztrgali so nasprotniku servis in nanizali 3 točke, nakar se je izid ustavil na 7:7. Pri tem stanju sta obe šesterki pokazali vse svoje znanje in igra je dosegla višek. Obe moštvi sta se zagrizeno borili, da bi dosegli odločilno vodstvo. Bili smo priče kar trinajstim menjavam servisa (svojevrsten rekord!), dokler ni Kras razbil uravnovešenost izida in je z osmimi zaporednimi točkami osvojil tudi ta niz. 2:0 za Kras. Furlanski igralci, ki so v prvih dveh setih dali vse od sebe in so bili večkrat Krasu enakovreden nasprotnik, so v tretjem setu popustili in so bili prepuščeni na milost in nemilost razigranim Krasovim odbojkarjem. Krasovci so odlično gradili igro in večinoma neubranljivo tolkli iz vseh položajev. Sad te tehnično - agonistične pomoči je bilo vodstvo 14:1 za Kras. Tekme je bilo praktično že konec, PAV pa je nepričakovano pokazal zobe, kar je krasovce spravilo v manjšo krizo. Videmčanom je uspelo zbrati še 8 točk, medtem ko je Kras izkoristil še svojo sedmo match-žogo in je tako zmagal s 3:0. Edina negativna točka sobotne tekme je bila prav ta kriza v tretjem setu, toda vse je dobro, kar se srečno izteče. Kras je pokazal zelo zrelo igro, ki upravičuje njegove ambicije. Ze lo prodoren napad in pa odličen blok predstavljata jedro Krasove moči. Poleg tega pa moramo omeniti, da se «belo-rdeči» poslužujejo sistema četrtega na mreži, ki omogoča več variant v napadu. Po tekmi so bili v Krasovem taboru vsi nasmejani in niti trener ter kapetan Krasa, prof. Drasič, ni mogel skriti svojega zadovoljstva: »Odkrito povem, da nisem pričakoval tako gladke zmage proti videmskim gostom. Naša ekipa je zaigrala zelo zbrano in uspešno, zato me nim, da bi danes premagali katerokoli šesterko te lige. Ta zmaga nad neposrednim nasprotnikom za osvojitev prvega mesta pa bo gotovo imela velik vpliv na vzdušje v eki pi Krasa, ki lahko zdaj gleda ?. večjim zaupanjem na prihodnje prvenstvene nastope. Menim pa, da sedaj igralci ne smejo «sedeti na lovorikah«, ker bi bilo lahko vsako podcenjevanje nasprotnikov usodno.« Po tekmi so bili igralci PAV precej razočarani, njihov trener pa je izjavil: «Nisem pričakoval, da bo Kras igral tako dobro. Zmagal je zasluženo in nikakor mu nismo mogli priti do živega. Nam pa ne preostane drugo, kot da začnemo vse od začetka. Saj nam gotovo ne bo zmanjkalo priložnosti, da se tudi mi uvelja- Organizacijski odbor 4. ZŠI sporoča, da bo razdeljevanje tekmovalnih številk udeležencem iger ob 9.30 pri Sv. Antonu. Start prve discipline pri Sv. Antonu bo ob 10. uri, v Trbižu (na progi B) pa ob 12.30. Točen razpored tekmovanj bo objavljen pravočasno. rala za zeleno mizo pokazati svojo moč. Z zmago si je namreč Miličeva pridobila pravico, &?. nastopi na vsedržavnem prvenstvu ki bi moralo biti v Florenci pne dni maja. Do takrat bo lahko krasov-ka še »Izpilila« svojo :g,o in ima veliko možnost, da se uveljavi tudi v državnem merilu. Med mladinkami sta za Kras nastopili Šlroova in Kobalova, medtem ko Miličeva ni mogla nasto-piti v tej kategoriji Jcer jo nastopila že med naraičaj nicami. Obe Krasovi igralki sta bili izločeni že pred četrtfinalom (vseh nastopajočih mladink je bilo 20). Omeniti pa moramo zelo nesrečen žreb, ki ga je bila deležna Široova. že v prvem kolu se je namreč srečala z Zoromiijevo, ki je bila nosilka serija št. 1. Krasovka je tljuo dobri volj imorala položiti orožje; če bi Imela drugačen žreb, bi se prav gotovo uvrstila med prvin šest, ki imajo pravico nastopa na državnem prvenstvu. Kobalova je naletela na drugo najmočnejšo mladinko, kateri je nudila oster odpor in Je častno položila orožje. Od slovenskih tekmovalk se je pri mladinkah najboljše uvrstila igralka goriškega Doma Darja Prin. čič, ki je zasedla 7. mesto in si je tako za las zapravila uvrstitev na državno prvenstvo, Izida; Colautti — Kobal 2:0 (17:10) Zorani — Širca 2:0 (6:15) — bs — • * * V nedeljo je bilo v Trstu, v telovadnici ENAOLI, na sporedu tudi deželno prvenstvo za mladince in naraščajnike. Na tem tekmovanju so nastopili tudi člani nabre-ždnskega Sokola, ki so dosegli izredne uspehe. Med mladinci je zasedel druge mesto Nabrežinec Ukmar in to za odličnim Tržačanom Peterlinijem. Ukmar je gladko odpravil svoje nasprotnike in je tako potrdil svojo formo, čeprav dalj časa iz zdrav, stvenih razlogov ni mogel nastopati Z drugim mestom pa se je Ukmar uvrstil tudi na državno prvenstvo, ki bo maja v Florenci. Nekaj izidov: Ukmar - Norrito (CGS) 2:0 (21:10, 21:10) Ukmar - Baldas (ACLI) 2:0 (21:10, 21:7) Peterlini (CGS) - Ukmar 2:0 (21:18, 21:14) Peterlini in Ukmar sta se uvrstila na državno prvenstvo. V naraščajniškem turnirju za posameznike sta nabrežinske barve zastopala Fabjan in Radovič. Oba sta igrala izredno dobro in sta povsem zadovoljila. Fabjan si je priboril za tako mladega igralca kaj zadovoljiv naslov deželnega prvaka. To je že tretje leto zaporedoma, ko gre vsaj en deželni naslov v Nabrežino. Zadovoljil Je tudi mladi Radovič, ki je sicer izgubil prvo srečanje z zelo tesnim izidom. Nekaj izidov: Fabjan - Cafagna (Julla) 2:0 (21:15, 21:13) Fabjan . Millia (La Cantina) 2:0 (21:10, 21:13) Fabjan-Piccottd (Ardita) 2:0 (18:21, 21:15, 21:16) Piccotti - Radovič 2:0 (21:18, 21:18) Fabjan - Cespa (ARAC) 2:0 (21:18, 21:17) Fabjan In Cespa sta se uvrstila na državno prvenstvo. Končno pa je bilo na sporedu Se ekipno srečanje med Sokolom In goriško Arddto. Izid tega srečanja je določil deželnega prvaka in tudi tisto ekipo, ki bo sodelovala na dr- žavnem prvenstvu. Po predvidevanjih je zmaga pripadla odlični dvojici Sokola Fabjan - Dobrila, kd je tudi tokrat potrdila svojo premoč. Brez posebnih težav sta odpravila Goričane in tako osvojila drugo lovoriko za nabrežinsko društvo. Le Dobrila je izgubil prvo tekmo z Machelinijem, to pa predvsem zato, ker je moral srečanje odigrati ne da bi se lahko ogreval IZIDI: SOKOL — ARDITA 4:1 Dobrila - Michelini 0:2 «0:21, 12:21) Fabjan - Picotti 2:0 (21:6, 21:17) Fabjan-Dobrila : Michelini-Picotti 2:0 (25:23, 21:14) Fabjan-Michelini 2:0 (21:18, 21:18) Dobrila - Picotti 2:0 (21:10, 21:6) V nedeljo se bodo nabrežinski tekmovalca srečali v okviru C lige s tržaško Julio, Fabjan, Dobrila In Ukmar pa bodo že ta teden začeli s pripravami za državno prvenstvo. S. J. KOŠARKA V prijateljski košarkarski tekmi v Trstu je sinoči Bor premagal Sežano 121:83 (37:23). 4. zimske športne igre Datum in kraj 1. SPDT organizira v Trbižu (veleslalom in slalom za člane in članice) in v kraju Sv. Anton pri Trbižu za vse ostale panoge in kategorije, v nedeljo 1. marca 1970, 4. zimske športne igre zamejskih Slovencev za društva in posameznike. Spored tekem 2. a) Veleslalom člani in članice b) Slalom člani in članice c) Veleslalom začetniki in začetnice č) Veleslalom naraščajniki, nara-ščajnice, kategorije A, B, C, d) Tek na 2 km moški (člani in začetniki) e) Sankanje naraščaj (letnik 1962 in mlajši) f) Ekipno tekmovanje v postavljanju sneženega moža (3 do 5-član-ske ekipe) za otroke rojene leta 1960 in mlajše. Vpisovanje 3. Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec nastopa le v 3 disciplinah in le v eni kategoriji. Vpisovanja v torek, 24. februarja in v sredo 25. februarja od 19. do 21. ure na sedežu SŠI v Ul. Geppa štev. 9/1. Izidi žrebanja startne liste, ki bo po zaključku vpisovanja, bodo objavljeni v dnevnem časopisju, 26. februarja. Vpisnina 300 lir za posameznika do 25. februarja, 500 lir po tem datumu. Prireditelji bodo sprejemali prijave tekmovalcev tudi na dan tekmovanja ob cilju, vendar le do 1. uro pred startom v disciplini za katero se tekmovalec želi prijaviti. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuifiiiiif iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NOGOMET NARASCAJNISKA LIGA V prvem kolu prvenstva poraz Brega in Primorja Triestina — Breg 7:0 V nedeljo se je pričelo naraščaj-niško nogometno prvenstvo, kjer nastopa pet slovenskih ekip, med katerimi tudi Breg. Brežani so se pomerili s Triestino in so utrpeli hud poraz. Prvi vzrok za to je treba pripisati ' nepripravljenosti brežanskih nogometašev, v veliki meri pa je vplivala tudi nepopolna postava. Ekipa je morala nastopiti kar brez treh standardnih igralcev, ki zaradi bolezni (ali drugih ovir) niso mogli nastopiti. Velik del prvega polčasa so zato igrali le v devetih, nato pa v desetih. Zelo pa se je Brežanom poznala nepripravljenost. Ekipi je manjkala vsakršna skupna igra in napad skoraj sploh ni obstajal. Krili se nista zavedeli svoje naloge in tudi vezni igralci so povsem odpovedali. Še najlepše so zaigrali v obrambi, kljub temu da so prejeli kar sedem golov. Upoštevati moramo, da je bila obramba pod stalnim pritiskom. Le redkokdaj se je Brežanom posrečilo, da so prešli v napad in ogrožali nasprotnikova vrata. Nadalje je treba pripomniti. da so nekateri bolj izkušeni igralci, namesto da bi koordinirali igro, zaigrali povsem individualno, tako da je padla teža igre le na tri ali štiri nogometaše. V prvem polčasu so se Brežani še kar dobro branili, saj jim je uspelo, da so do zadnje minute povsem uspešno branili svoja vrata. V zadnji minuti je sodnik prisodil strel v kazenskem prostoru. Nasprotniki so izkoristili nesporazum med vratarjem in branilcem ter so povedli. V drugem polčasu so Tržačani, ki so bili kondicijsko precej bolje pripravljeni, prešli odločno v napad in so kar šestkrat potresli bre- žanska vrata. En gol so dosegli iz enajstmetrovke. Breg je nastopil v postavi: Pre-danzani, Ota R„ Slavec F., Krmec, Gaburo, Samec, Žerjal V., Glavina, Sovič, Ota V. K. B. Aurisina — Primorje 3:0 V nedeljo so v naraščajniškem prvenstvu v prvi tekmi so mladi Prosečani klonili s 3:0 izkušenemu moštvu Aurisine, ki je pokazalo na igrišču že zadovoljivo kondicijo !n dobro uigranost. Pri Primorju pa Je bilo jasno opaziti, da mladim manjkajo izkušnje. Računati je treba namreč, da ima Primorje morda najmlajšo moštvo v tem prvenstvu. Sestavljajo ga praktično lanski in letošnji srednješolca, to je fantje, ki imajo 14 do 15 let, medtem ko imajo druga moštva poprečno starost pri 16 letih. V nogometu igra to veliko vlogo, prvič zaradi postave in kondicije, drugič pa zaradi izkušenosti. Poraz vsekakor ne sme razočarati mladih primorjašev. Dali so od sebe kar so pač mogli. Precej pozitivnega smo videli pri nekaterih posameznih (Verša B., šegina, Husu G., Verginella). V obrambi moštva pa še ni vse v redu in tudi napadalci še niso zanesljivi. S časom pa se bo dalo te pomanjkljivosti odpraviti, če bodo fantje redno trenirali in poslušali nasvete trenerja Sardoča, ki sicer letos prvič opravlja to nalogo. Zato želimo mlademu trenerju Sardoču, da bi s svojim moštvom (ki Je v nedeljo nastopilo v tej postavi: Ferfolja W„ Štoka A. (Husu), Budin Z., Verša Z., Verša B., šegina, Lo Casto, Husu G., škerk W„ Verginella, štrekelj A.), v nadaljevanju prvenstva doseglo dobre rezultate. B. R. Kdor se vpiše po 25. februarju, bi zaporedno številko po tadnj izžrebancu svoje discipline 1(1 Lpcfnri ip Tekmovalne kategorije 4. I. Člani in članice so vsi tis"; ki so tekmovali v članski kategon na L, 2. in 3. ZŠI, ter prvi % uvrščeni v kategoriji začetnikov 1., 2. in 3. ZŠI. , n .j II. Začetniki in začetnice so tisti, ki ne tekmujejo med ciam naraščajniki. , , vsi m. Naraščaj — veleslalom-tisti ki so se rodili od leta L"0 lje, razdeljeni v sledeče kateg A) 1956-1958, B) 1959—1961 1962-1963. . ,.nV f IV. kategorije narascajm*0 DANES ZAKLJUČEK PRIJAV sankanju: A) 1956—1957, B) j 1959, C) 1960-1961, C) mlajši . vrijih Tekmovalci so v vseh kateg in panogah ločeni v moške n* ^ ske, razen v teku, kjer lan8 stopajo samo moški. Nagrade 5. a) Prehodni pokal najp01^ društvu v članski kategorija t b) Prehodni pokal na J “"S jati društvu v mladinskih kateg ^ c) Pokal najboljšemu ...snSaiofli članu v alpski kombinaciji i in veleslalom). . .■ $• č) Pokal najboljši smuča1' j„ niči v alpski kombinaciji Csiam veleslalom). d) Kolajne prvim trem uvr v teku na 2 km moški. e) Kolajne prvim trem uri članskih panog in kategorij- ^ f) Kolajne prvim trem _uvr., oV v v vsaki kategoriji naraščajo* veleslalomu. -i-pj® g) Kolajne prvim trem _uvr, ^ v sankanju (posebej dečki klice). . j-fils h) Diplome in praktična ^ vsem otrokom, ki tekmujejo * .# nem tekmovanju v P°sta sneženega moža. Pravilnik (iu 6. Za tekmovanje veljajo P FISI. Sprememba pravil ^ 7. SPDT si pridržuje pravi" njave teh pravil. Poškodbe $ 8. SPD Trst ne odgovarja j, rebitne poškodbe tekmovale j„ njih opreme med tekmovanj izven tega. Kazni im 9. Vsaka kršitev športneg3 ^ in discipline bo prijavljena ^ dišču 4. ZŠI, ki bo ukrepal« ^ slednjimi kaznimi: opomin l .,v,j); 2 točk posamezniku in 5 dru izključitev iz 4. ZŠI. Startne številke -rf 10. Tekmovalci se morajo P fS!j ti in dvigniti številko ob cuJ |5 eno uro pred svojim starL1of8J) minut pred startom pa se gnjaviti starterju na startnem Startni minimum fSai 11. Če na startu ne b°o®ij*' trije tekmovalci vsake _kat il organizator ne bo vključil W ^ rezultatov v ekipno, ne v najboljšega smučarja in n8J smučarke. Sani so * 12. V tekmovanju s sanmi y puščene le tiste sani, ki ^jo krmilnih naprav, lahko P3 zaviralne naprave. Tek rfe 13. Teka na 2 km se lar®. |eta ležijo le člani (moški) roje 1955 in preje. aI)j« Otroško ekipno tekm°v i 14. Tekmujejo lahko društvo8 ^ pe sestavljene iz 3 do 5 čla«0 'r0jeTJ mujejo lahko samo otroci leta 1960 in mlajši. Točke . f 15 Točkovanje bo pot^3,^, ’ sistemu 6 točk za zmag°v za drugouvrščenega, 4 za ščenega itd. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob Kazal je z roko na desno ramo. Bol Je tako prepaden, da bolečin še čutil ni; v obraz je bil bled In njegove oči so se svetile s čudnim leskom. Tako se svetijo oči tistim, ki je pravkar za las ušel smrti. Janoda in Amun sta mu v naglici razpela bluzo in jo potegnila z rame. Pod njo se je že rdečila kri; toda imel Je srečo — krogla je šla skozi ključnico tik vratu in mu prizadejala le lahko rano. Stvar je bila zdaj mahoma jasna. Sovražnik je odkril lino in pričel, kdove iz katere smeri, vračati Almerjevo junaštvo. Brž ko se je prikazal korporal, mu je Demark očital: «To imamo za včerajšnje štiri Italijane!« Almer je videl samo neprijazne, srdite obraze okrog sebe, zato se je potuhnil in kmalu zginil.------- štefanič je zapuščal jarek. Stari so se težko ločili od njega. Od štirinajsterice, ki je šla skupaj v ogenj, se je zdaj poslavljal že sedmi. »Zbogom, zbogom!« «Na zdravje, pozdravi vse tam zadaj...« »Pozdravi Borna!« je zaničljivo dodal Barfuss. Ko je bil štefanič že v jarku sosednega rova, je Palir zaklical za njim: »Ali imaš še Pekolovo pisanko?« «Imam!» «Tedaj je ne pozabi poslati njegovi materi. In tudi pismo napiši, ker smo ga dolžni!« «Bom, bom, le brez skrbi bodite...« Odšel je tovariš, kateremu so bili prijatelji vsi brez razlike narodnosti. Amun je hotel pred odhodom še na samem spregovoriti z njim, zato je vzel njegov nahrbtnik ter njegovo puško in ga je spremljal do poveljstva stotnije. V samotnem rovu sta zaustavila korak. »Ali te boli?« ga je vprašal Amun, ker ni mogel takoj odkrito začeti s tem, kar mu je bilo pri srcu. «Skoraj ne čutim,« je odvrnil štefanič sijočega obraza. «To je prava milostna rana, kaj?« Tedaj šele je privrelo iz Amuna: «Ti greš, jaz bom sam ostal tukaj. Iz najine zaobljube torej ne bo nič. škoda — s teboj bi šel do kraja sveta...« Amunov glas je bil pobit, skoraj malodušen. «Boš pa sam napravil, česar nisva mogla oba. Ni bilo priložnosti!« «Da, ni Je bilo! — če bom utegnil In me prej kaj ne zadene, bom storil, kar sem odločil. Ti pa zadaj delaj, kar moreš, da bo te naše morije prej konec.« «Bom, le brez skrbi bodi! Zanesi se na Stefaniča!« Pet minut pozneje sta se poslovila za vedno. Usodno lino so zadelali, po jaricu pa se Je govorilo, da je Orterjeve smrti kriv Almer. Našli so se pa tudi taki, ki so Almerja zagovarjali. Med temi je bil tudi Rainer. «Kaj hočete, vojna je vojna! Italijani bi delali ravno tako.« Kapun mu je pritegnil. «Vojna je vojna, vedno ista pesem!« se je zadrl Demark. — «Jaz bi pa rad kaj drugega slišal. Vojna traja torej zato, ker smo vsi skupaj zverine, mi in Lahi. Zakaj pa ne moremo biti ljudje?« »Ker nam ne dovolijo, da bi bdili ljudje. Ml sami bd kaj takega ne počenjali. Ali bi mi sami kaj takega uganjali, kaj?« Janoda se je skoraj razburil, ko je to rekel. »Bi tudi! Rečem vam, da bi!« se je oglasil Barfuss. «Pri nas so se v neki gostilni stepli in nekdo je nekoga oklal z nožem. Ko pa je zagledal kri, se ga je polotila taka besnost, da je začel mahati z nožem kamor koli. Ranil je kakih pet ljudi. Nato je odšel domov in ko so prišli orožniki, je visel na gumnu...« »Almer pa se ne obesi in se ne bo obesil. To je tisto...« S tem ga je Demark razorožil.Sklonil je glavo in kakor bi se zamislil, je s komaj slišnim glasom rekel: «Da, to je tisto...« «A zakaj smo taki?« »Zakaj, da, zakaj...?« Na odseku bataljona je divjal artilerijski dvoboj. Začelo se je pravzaprav tako, da so se baterije najprej some med seboj obstreljevale. Obodi so enakomerno, v presledkih tulili nad jarki. Frčali so tako nizko nad glavami, da je tuljenje grozotno odmevalo po živaih. Predvsem so grdo zganjali Italijanski obodi, ki so plahutali skozi zrak, kot bi imeli peruti. Ta reč se v jarkih nd imenovala obstreljevanje, temveč ustreljevanje. Topovska žrela so tipala za občutljivimi cilji. Navadno se je iz tega Izcimilo prej ali slej tudi obstreljevanje samih jarkov. Tako se je tudi zgodilo. Bilo Je zvečer, črna noč je ležala nad pokrajino; pod njenim temnim, oblačnim svodom se je linija črtala le z redkimi odsevi dvigajočih se ifl ^ jočih raket. jj- Nenadoma se je doli v črnem ozadju nekje daleč- z piskalo s čisto neznatnim, drobčkanim ognjem. Bliska ni f $$ Ijai noben odmev. Vsi so pričakovali, da bodo hkrati ^ že slišali lajanje oboda kje v zraku. Tako je navadno' j, Namesto tega jim je vroč puh zapri sapo in jih pahnil Hkrati jim je nejasna svetloba vzela vid; glušeč® točna nezavest jih je objela. To je trajale silno krate* *) Ko so se spet zavedali, jih pa ni minil občutek vroče s«7g’ 1" je šla čeznje. Okrog njih se je širil zoprn smrad, kaW®*^ blato je padalo na tla. ^ Tik njih nekje je udarila granata. Na ta način “ j« smrt ne bila pretežka... Preden jim je bilo jasno, ka-J zgodilo, so se spomnili tistega malega, okroglega sredi furlanske temine. Nekje blizu se Je nekdo kobalil: »Ho, ho, ho...« ujfl Kot bi se ne mogel načuditi, da je še živ in cel- pcr $ zadušeni vzkriki se dvigajo tudi že na nekaterih d m?1 jjd® stih. Zaradi teme niso mogli razločiti, kam je udarilO’ m jarek okoli njih je bij še nedotaknjen, kolikor je bilo P* spoznati. ^>i Zadnji padci kamenja so utonili v noč ln postalo J3 e[i»' tiho je bilo tudi v italijanskih jarkih. Menda je vse ^ « deno prisluškovalo prihodnjim trenutkom. Amun, o"*' ^ Palir so čepeli tesno drug poleg drugega ln zrli v noc- pl*' je na furlanski ravnini spet zagorel tisti kratki, oltr0i„\e$ men. Vsi trije so zasukali glave, kakor bi si hoteli PuLf ^ v oči. Potem so še strnili z očmi, nato pa obsedeli. w ^ bili, dobro vedoč, da za kar koli drugega ni več mm ■■ Stalol atnlnaai leimnaM Itn *i - - . • .... tržaškega tiska Trst 11 -5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodn- Danki v Ljubljani • 501-3-270/1 - OGI.ASI: Ona nglasnv: Za vsak nup v širini enega stolpca: trgovski 130. tlnančno-upravni 250, osmrtnice 150 ttr si 50 Ui oesi-da - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo prt upravi - t7 »seh 'Inn"* >.>kracn Italije pri »Societš Pubbllcitfi itaiuna« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. jem tisti. loriji tri!« i oa ji i» I 'la' % K a » irija*1 Žen-) #»■ jše»e r# ičaiJu i* o® 1,1 ceni® čeni® čeni® kovf n dari|a e# rljanJu duh« K- it. jgtVUi’ 3riS u 1 ®°w o Jj* 5jj so ^ M ,V'roV ,1o * alc»;,r >tje°vr p#' £ Mostnina plačana v gotovim ™®* postale I gruppo J # ** S' rf* se RIM, 25. — Danes bi se morali predstavniki štirih strank sestati ■ ^Poldne, do sestanka pa je prišlo šele popoldne in po njem tudi uradno objavljenega ponovnega kompromisa, da se niso o tiiče-j'r dogovorili in da prepuščajo odločitev ponovno vodstvom strank. Pomeni, da ni prišlo do uradnega razbitja pogajanj, da pa so "S*]anja glede osnovnih vprašanj prišla v slepo ulico. Ljjhtevo o prekinitvi pogajanj je tajnik PSI De Martino, ki je Pooblaščen, da se razgovarja s *tev„iki ostalih treh strank o kjosti sporazuma za sestavo vla-' Ue Martino jf ni . "• do zasedanja centralnega ko-™l» socialistične stranke, ki mo- PRIMORSKI DNEVNIK Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 48 (7542) TRST, četrtek, 26. februarja 1970 NEPRIČAKOVAN ZAKLJUČEK VČERAJŠNJEGA ŠTIRISTRANSKEGA SESTANKA Pogajanja med štirimi so nasedla na sipino Odgovornost ponovno na vodstvih strank Razgovore so prekinili na zahtevo tajnika PSI De Martina - Osnovna sporna vprašanja se nanašajo na krajevne uprave, gospodarsko politiko in na konkordat je pogajanja pre-pa istočasno zahteval, da ra dokončno odločati. V tej zvezi je zanimiva izjava tajnika krščanske demokracije Forla-nija, ki je dejal, da so na današnjem popoldanskem sestanku podčrtali svoje stališče, ki je povsem v skladu z izjavami kandidata za sestavo nove vlade Rumorja. For- Miiiiiiiiiiiimiiimmiiiiimmmiiimiimifniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimimiiiiiiiimmmiijniiiiiiiiiiiii PO DOLGOTRAJNEM STAVKOVNEM BOJU D osezen sporazum mestnih prevozih Emisija glede RAI-TV ie ni koniala s svojim delom 25. — Na ministrstvu za t?; so danes podpisali načelni spovej’ s katerim urejujejo delov-^ose glede uslužbencev mest-podjetij. Sporazum ked ?revoznih ^videva zvišanje plač za 7 od-preureditev primerjalnih taij^ov z načelnim poprečnim zvita*01. za dva odstotka, revizijo (O.ativnih določil, kar naj pred-1,5 .ia za podjetja novo breme za HfLr^totka ter znižanje delovnega tL doseSe delovnih ur fri$b^en‘ Sindikati so načeloma ^ ^ na sporazum, odgovorili pa tej® bodo dokončno sklepali iz-organi. Ujetjem sporazumov so za-tudi Vse številne že napote; ne Sindikalne akcije uslužben-C^tnih podjetij. Je izdala v tej zvezi po-C1 v katerem je rečeno, da je Ve® j!!® sporazum odločno pozitivi”1 da predstavlja nagrado za zavzetost kategorije, ki se razvoja kapitalističnih dežel in Leninove ugotovitve, da morajo marksistični programi ustrezati narodnim posebnostim vsake posamezne države. Zato pa KPI poudarja raznolikost poti k socializmu, kakor tudi oblikovno različnost pri izgradnji socializma*. Polemično je obsodil «težnjo kitajskih tovarišev* vsiliti vsem partijam in socialističnim deželam enoten koncept socializma LONDON, 25. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt bo med 2. in 4. marcem uradno obiskal Veliko Britanijo ter bo ob tej priliki imel vrsto razgovorov z britanskim vladnim predsednikom Haroldom Wil-sonom. Glavni točki razgovorov bosta po vsej verjetnosti nova za-hodnonemška politika za normalizacijo odnosov z vzhodnimi državami ter vprašanje vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Je mesece trdno borila. \ organizacija ugotavlja W 8°spodarske kot normativne ^Uiet ter P°men 6lcde politike tt 'kij . zvečer se je ponovno se-% tS® komisija glede nadzcv-*> je j ?■ Predsednik senator Dos-Ste 7?^. da so proučili doku-Stva 1 so i‘h zahtevali od predla j. Ustanove in glede česar so azer>a različna mnenja. Ko-■kjvn Je mnerlja, da je treba pre-J1, Iti ° ^*evizijski oddaji »Zakotij 8a je treba spremeniti* poji n • *3°d° zaradi tega za- % najvidnejše predstavnike TV. 130 sestala komisija na etn zasedanju, kar so za-Predstavniki KPI in PSIUP. ?rodor sil vJ*tet Laa ^TIANE, 25. - Sile Patet i\ ayzele važno strateško me* gkih Sui in bližnje letališče, , - kilometrov zapadno od ? evat, • ev- Vladne sile so ponori) lanfll,rale položaje, ki so jih ?*irai a in ameriška letala bom- . težavnosti vojaškega poji le laoška vlada predlagala Sl ^ kot poročajo iz New Del-^canie nove mednarodne ?l;Uce, kot je bila že leta 1952 hV|. >n ki naj bi napravila °Jem na tem področju. ^tninar J leninizmu 1 Moskvi 25. — V sovjetski pre 3 K js m v-Um Potekajo svečanosti ob 10il Šiiti flstva V. I. Lenina. Ob lej le Kp §2 skiicala tudi po-V1'®, ^/Uiuar o aktualnosti leni-<%■„. katerega so se udeležile »nijrane delegacije 27 komu-ajije u Partij. Med temi tudi KP Francije, Sirije in drugih. !%t*. ru predseduje sovjetski arnik Ponomarjov, ki je \ ? »revolucionarni povezano i?t vidnega boja* poudaril nuj-enotnosti in nastopov za gel, jle strujenosti socialističnih ^n^avakega in protiimperia-A gibanja. £ Coo ie Povzel francoski dele-,1 Vlij fU°t, ki je trdil, da je ne-gUtJtengres KPF odbil vsakršno Si arksistično» tezo o »razno "a.. jPodeiov socializma*. & lani je nadaljeval, da obstajajo nekatera vprašanja, ki so jih rešili (najbrž gre za določitev volitev, za deželne uprave in za amnestijo), poleg tega pa gre tudi za odprta vprašanja, ki so naslednja: lokalni odbori, gospodarska politika in vprašanja zvezana z interpretacijo čl. 44 konkordata. Naš rimski dopisnik nas v tej zvezi opozarja, da je list »Osservatore Romano* objavil zelo oster članek glede izvajanja konkordata in da ta list svoje stališče zaključuje: «če italijanska država noče priznati zakonske veljavnosti konkordata, naj vsaj spoštuje določila, ki predvidevajo revizijo glede mednarodnih pogodb in naj spoštuje republiško ustavo. Država naj torej v soglasju s »sveto stolico* prične z revizijo tega, kar je bilo dvostransko dogovorjeno in naj se ne poslužuje običajnega zakona na enostranski način.* Vatikansko glasilo zaključuje z načelom: «Pacta sunt servanda*. Po večernem sestanku je tajnik PRI La Malfa dejal novinarjem: «Sedaj bodo govorila vodstva strank. Vodstvo republikanske stranke se bo sestalo v petek. Jutri ne bo razgovorov med strankami, do katerih bo prišlo šele po sestanku vodstev strank.* Glede vatikanske note pa je predlagal, naj bi najprej objavili noto 1967. leta, nato pa naj bi o tej noti obravnaval senat, ki še ni glasoval glede zakonskega predloga o ločitvi. De Martino je izjavil, da se bo vodstvo socialistične stranke sestalo jutri in da so prišli do točke, ko je treba preučiti, če obstajajo pogoji za razpravo na osnovi predlogov Rumorja. Potrdil je, da obstaja več spornih vprašanj. Mancini je mnenja, da za sedaj še ni treba sklicati centralnega komiteja PSI. Cariglia Je povedal, da se bodo socialdemokrati sestali v petek. Predsednik PSU Tanassi »ni ne optimist ne pesimist*. Glede vatikanske note pa je mnenja, da je Italija suverena in da italijanska vlada mora upoštevati suverenost parla- menta. Glede omejitve večine pa je Tanassi podčrtal, da lahko pride do izjem o načelu levega centra samo v primeru, ko bi prišlo do komisarskih uprav. Potrdil je, da sta obe socialistični stranki glede gospodarskih vprašanj na različnih stališčih, vendar pa je mnenja, da je možno priti do sporazuma. Tudi tajnik PSU Ferri je povedal, da je prišlo do prekinitve pogajanj na zahtevo PSI. Republikanec Cifarelli je dejal novinarjem, da je najprej kandidat za sestavo vlade Rumor prečita! vrsto predlogov, s katerimi so se pred- stavniki strank delno strinjali, delno pa so bili drugačnega mnenja. Najtežja so vprašanja ločitve zakona in gospodarske politike, resno je tudi vprašanje lokalnih u-prav, ki najbolj zanima PSI. Rumor ne bo šel v Kvirinal, ker gre za novo razdobje posvetovanj notranjega značaja med strankami. Danes se je sestalo vodstvo KPI, kateremu je poročal Femando Di Giulio o peti konferenci komunističnih delavcev. Nato so obravnavali poročilo senatorja Buffalinija o političnem položaju. Uradno poročilo bodo izdali jutri. BRITANSKO-JUGOSLOVANSKI RAZGOVORI V LONDONU Sestanek Ribičič-Wilson o vseh vprašanjih mednarodnega položaja Predsednik ZIS je sprejel tudi voditelja britanske opozicij« Heatha (Od našega dopisnika) LONDON, 25. — Predsednika britanske in jugoslovanske vlade Harold Wilson in Mitja Ribičič sta imela danes v rezidenci britanskega premiera uradni razgovor, katerega so se udeležili med drugimi z britanske strani tudi zunanji minister Stevvart, minister za tehnologijo Benn, minister za trgovino Mason, z jugoslovanske strani pa član zveznega izvršnega sveta Granfil, namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Vratuša, veleposlanik Jugoslavije v Londonu Saraj-čič in drugi. Po uradnem poročilu so glavne teme razgovorov bile: mednarodni položaj, odnosi Vzhod- Zahod, evropska varnost, evropski gospodarski odnosi in skupni evropski trg, kakor tudi Bližnji vzhod. Po večurni razpravi so izmenjali tudi poglede o industrijskem in gospodarskem sodelovanju med o-bema državama in o svetovnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Po vesteh iz krogov obeh delegacij so razgovori potekali v prisrčnem, prijateljskem in odkritem vzdušju. Pred odhodom v Downing Street je predsednik Ribičič sprejel v svoji rezidenci v hotelu Claridge vodjo britanske opozicije Edvvarda Heatha in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Po kosilu, ki ga je v čast jugoslovanske delegacije priredil britanski institut za znanstvena in tehnološka raziskovanja, se je Ribičič razgovarja! z ministrom za ...........milili....II.IIIII...........................min.. II TANI JE BAJE ZAHTEVAL UMIK IRAŠKIH ČET Z IZRAELSKI MEJE Nixon je že sklenil dobaviti Izraelu nadaljnjih 25 bojnih letal «phantom»? Tako je sporočila ameriška televizijska postaja «CBS», predstavnik Bele hiše pa je to vest zanikal I tehnologijo o aspektih sodelovanja ' na tem področju. Predsednik britanske vlade Harold \Vllson je priredil sinoči v Downimg Streetu večerjo v čast Mitja Ribičiča in njegove soproge. Na večerji so bili tudi ostali člani jugoslovanske delegacije In mnoge ugledne britanske osebnosti. Po večerji, med katero sta Wil-son in Ribičič izmenjala zdravici, je predsednik Wilson v salonih Downing Streeta priredil sprejem, na katerem so bili člani obeh zbornic britanskega parlamenta, zastopniki vseh političnih strank in druge osebnosti. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v izjavi zagrebški radio-televiziji dejal, da je zelo zadovoljen z razgovori s pre-mierom Wilsonom in izrazil mišljenje, da bo ta obisk korak naprej v razvoju dvostranskih odnosov med obema državama posebno na gospodarskem področju. B. BOŽIC BAGDAD, 25. — Tu so danes sporočili, da je glavni tajnik OZN U Tant pozval iraško vlado naj umakne svoje vojaške oddelke s sirske in z jordanske meje z Izraelom. Ko je bagdadski radio sporočil to vest ni omenil, kdaj je U Tant poslal vladi omenjeni poziv in kdaj mu je iraška vlada odgovorila. Kljub temu pa je danes iraški notranji minister Mahdi Ammash izjavil po radiu sledeče: »Iraška revolucionarna vlada je obvestila U Tanta, da je prisotnost njenih oboroženih sil na omenjeni fronti v skladu s skupno med-arabsko obrambno pogodbo in da bi bilo bolje, da bi U Tant zahteval umik izraelskih čet z zasedenih a-rabskih ozemelj, na osnovi resolu- cije varnostnega sveta od 22. novembra 1967.» V New Yorku pa je glasnik glavnega tajnika OZN danes uradno zanikal, da je U Tant poslal bagdadski vladi poziv, v katerem zahteva umik iraškega kontingenta s sirsko - jordanske meje z Izraelom. Glasnik je dodal, da noben drugi član tajništva OZN ni poslal iraški vladi podobne zahteve. ...................................i..........umi POMPIDOUJEV GOVOR V KONGRESU ZDA Slavospev ameriški demokraciji in ameriško - francoskemu prijateljstvu Danes nov sestanek med obema predsednikoma “Ur i, tbj. ‘telije Aldo Tortorella. Tn r ,rrej omenil oceno KPI, da N ^. za demokracijo in socia-(i’8oj aJtedneje povezana*. v'*eft?r°t' imperializmu in za so-% Da 550 tembolj učinkovit, če wattijc izhajale iz raznolikosti Predsednik Pompidou VVASHINGTON, 25. - Francoski predsednik Pompidou je danes pred ameriškim kongresom zapel dolgovezno in neprepričljivo hvalnico a-meriški »starodavni demokraciji* in ameriško - francoskemu prijateljstvu. številni sedeži v sejni dvorani Kapitola so bili prazni, saj je precejšnje število poslancev sklenilo včeraj bojkotirati Pompidoujev nastop pred kongresom zaradi njegove politike na Srednjem vzhodu in predvsem zaradi prodaje letal Li biji. O Srednjem vzhodu, ki je v sedanjem trenutku glavni kamen spotike med Parizom in Washingto-nom, se je Pompidou v svojem govoru izrazil zelo previdno: predvsem je poudaril pravico Izraela »ne samo do svojega obstoja, am- pak tudi do varnosti in do svobodnega izvajanja vseh pravic neodvisne in suverene države*. Cilj Francije na Srednjem vzhodu je po Pompidoujevih besedah samo iskanje miru: francoski predsednik je tej zvezi potrdil svoje zaupanje možnost sporazuma med velesilami o tem problemu. Glede Vietnama je Pompidou izrekel svoje popolno razumevanje za težave, ki jih imajo Američani na tem področju ter priznanje predsedniku Nixonu in njegovi želji po miru. Poklonil se je tudi kongresu, ki da je »poosebljenje najbolj starodavne demokracije*, ter trdnosti ameriških ustanov. Francozi — je dejal — še posebno občudujemo to trdnost, ker smo jo sami pogostoma pogrešali. V tej zvezi pa je Pompidou mimogrede zapel še slavospev generalu de Gauilu, ki da je dal Franciji »uravnovešene inštitucije, pod okriljem katerih je mogoče uresničiti svobodo, ne da bi ogrožali potrebne kontinuitete in u-činkovitost vladne koalicije*. Pompidoujev govor je bil torej v duhu dosedanjega poteka ameriško - francoskih razgovorov oziroma vsaj javnega dela teh razgovorov. O težavah, ki obstajajo v odnosih med obema državama, je bil prav gotovo govor, v uradnih izjavah pa to ni prišlo do izraza. Tako je na primer na včerajšnjem sprejemu na francoskem veleposlaništvu Pompidou samo bežno omenil »oblake različnih stališč*, takoj nato pa poudaril »zgodovinske vezi* med ZDA in Francijo, še bolj en-fatično pa je Nixon trdil: »Francija je bila vedno naša zaveznica, nikdar ni bila naš sovražnik, vedno bo naš prijatelj*. Jutri je na sporedu novo srečanje med Nixonom in Pompidoujem, nakar bo francoski predsednik nadaljeval svoj obisk v ZDA ter si ogledal Cape Kennedy, San Francisco, Chicago in New York. vore z vzhodnonemškimi državniki. Predmet razgovorov je, poleg običajnih sovjetsko - nemških odnosov tudi vprašanje odnosov med NDR in ZRN. Gromika je sprejel zjutraj pred sednik državnega sveta Walter Ul-bricht, popoldne pa zunanji mini ster. Gromiko je obiskal tudi bran-demburška vrata in mejni zid. Iz New Yorka poročajo, da je ameriška radiotelevizijska postaja »CBS* sporočila, da je predsednik Nixon sklenil dobaviti Izraelu nadaljnjih 25 vojnih letal »phantom*, če ne bo prišlo do sporazuma o prekinitvi dobave orožja državam na Bližnjem vzhodu. Radiotelevizijska postaja se je sklicevala na »neoporečne vire* in poudarila, da je Tel Aviv že obveščen o tem Nixonovem sklepu, ki bo uradno sporočen v začetku prihodnjega meseca. Po vesteh iste radiotelevizijske postaje dobiva sedaj Izrael štiri letala «phantom» mesečno v okviru dobav petdesetih omenjenih letal, ki jih je Izrael naročil v ZDA. Vseh petdeset letal bodo ZDA poslale v Izrael do konca junija. Takoj nato, dodaja »CBS*, bo Izrael lahko kupil v ZDA nadaljnjih 25 »phantomov* in določeno število letal «shyhawk». V primeru, da bi Francija in Sovjetska zveza sklenili zmanjšati dobave orožja državam na Bližnjem vzhodu, pravi poročilo ameriške radiotelevizije, bi tudi ZDA omejile dobavo števila letal Izraelu. Ta vest je zbudila v washington-skih političnih krogih izredno pozornost. Zato je glasnik Bele hiše Zieg-ler na današnji tiskovni konferenci zanikal poročilo radiotelevizijske družbe. Dejal je, da je Nixon 30. januarja letos izjavil, da se bo dokončno odločil glede dobave novega orožja Izraelu v tridesetih dneh. Zato je poudaril, da bo pred- sednik ZDA o tem gotovo sklepal v prihodnjih dneh. Poleg tega je Ziegler dejal, da bo vprašanje dobave letal Izraelu baje kmalu predmet razprave, ko se bo v Beli hiši sestal vsedržavni obrambni svet. V Kairu je bil z dekretom predsednika Naserja ustanovljen »vrhovni svet za civilno obrambo*. Sestavljali ga bodo najvišji predstavniki glavnega stana oboroženih enot ljudske obrambe in voditelji za civilno obrambo. Vrhovni svet za civilno obrambo bo odločal o vseh vprašanjih in politiki civilne obrambe v Egiptu. Predstavnik egiptovske vlade Ab-del Maguid je danes na tiskovni konferenci izjavil tujim dopisnikom, da si Egipt ne more zamisliti spoštovanja resolucije OZN o prekinitvi ognja, ne da bi bilo to vprašanje najtesnejše povezano z uresničitvijo resolucije OZN od 22. novembra 1967. To je egiptovski predstavnik izjavil na vprašanje glede razgovorov med Nixonom in Pompidoujem v Washingtonu. Pri tem je dodal, da če bodo iz teh razgovorov prišli novi elementi, ki bodo v skladu s tem stališčem, bo Egipt sprejel u-strezne ukrepe, ko bo o tem obveščen. Nato je poudaril, da je stališče Egipta glede prekinitve ognja jasno in dejal, da je prekinitev ognja najtesneje povezana z umikom izraelskih čet z zasedenih o-zemelj v juniju 1967. Glede eksplozije v švicarskem letalu, ki je pred dnevi strmoglavilo na tla, je predstavnik egiptovske vlade ponovil izjavo voditelja Palestincev Arafata, da palestinsko o-svobodilno gibanje nima nič skupnega s tem incidentom in poudaril, da sta Izrael in sionistični krogi v svetu takoj izkoristili omenjeni incident proti arabskim državam in palestinskim organizacijam, kot da Gromiko v Vzh. Berlinu BERLIN, 25. — Sovjetski zunanji minister A. A. Gromiko je prispel v vzhodni Berlin, kjer ima pogo bi hoteli s tem prikriti sramoto o izraelskem napadu na egiptovsko civilno tovarno, kjer je bilo toliko delavcev ubitih in ranjenih. Predstavnik egiptovske vlade je na vprašanje glede ameriških interesov v arabskih državah dejal, da so ti »velike važnosti*. Še posebno je omenil ameriške interese na petrolejskem področju in dejal, da dobijo ZDA letno pri črpanju petroleja na področju Bližnjega in Srednjega vzhoda 2500 milijonov dolarjev. K temu je treba še dodati dobiček, ki ga imajo Američani s trgovanjem z arabskimi državami. Povedal je tudi, da je petdeset odstotkov črpanja petroleja na Bližnjem in Srednjem vzhodu v rokah ameriških družb in da ameriška petrolejska industrija investira na tem področju okrog dve milijardi dolarjev letno. Predviden atentat na Aba Ebana? KARLSRUHE, 25. - Predstavnik zveznega državnega pravdništva v Karlsruhu je takoj po odhodu izraelskega zunanjega ministra iz Bonna v Luksemburg izjavil, da so nekateri Arabci nameravali napraviti atentat na izraelskega zunanjega ministra, ko je bil na obisku v Zahodni Nemčiji. Predstavnik državnega pravdništva je povedal, da je neki Arabec obvestil bonsko policijo o načrtu atentata na Aba Ebana. Tega A-rabca so nato aretirali Kljub temu pa zahodnonemška policija do sedaj ni mogla ugotoviti resničnosti izjav aretiranega Arabca. Ta je povedal policiji neko telefonsko številko v Kolnu. kamor naj bi telefoniral ostalim zarotnikom, ki so ga čakali, da prinese orožje. Policija je ugotovila, da v Kplnu sploh ni omenjene telefonske številke na telefonskem seznamu. Poleg tega je aretirani A-rabec povedal policiji, da bi se moral v noči med četrtkom in petkom sestati z neko osebo na železniški postaji v Munchnu. Ko pa je šla policija z njim na dogovor-i jeni zmenek ni bilo tam nikogar. imuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinimiiiiiiiiliiliiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiilllllliuillliun PO ZAKLJUČKU OBISKA V ZAR Predsednik Tito dospel v Libijo Objavljeno poročilo o razgovorih z Naserjem KECKING£N: Refevalna skupina kopije v snegu in med ruševinami hi«, ki jih je podri ogromen snežni plaz, v upanju, da M izvlekla izpod sr ljudi, ki j*li je zasul plaz (Od našega dopisnika) TRIPOLIS, 25. — Predsednika Jugoslavije maršala Tita in njegovo soprogo, ki sta danes popoldne prispela iz Asuana v Tripolis na dvodnevni obisk v Libijo, so na leta lišču pozdravili predsednik revolucionarnega sveta in vlade polkovnik Moamer Gadafi, člani revolu cionamega sveta in vlade, diplomatskega zbora in številni meščani. Predsednik Tito, ki ga je prebivalstvo Tripolisa ob prihodu z letališča v mesto zelo toplo pozdravilo, je bil nocoj gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil predsednik Gadafi. V skupnem poročilu o razgovorih Tito-Naser, ki so ga danes objavili, se med drugim ugotavlja, da nadaljevanje izraelske napadalnosti ne podkopuje samo možnosti za mir in varnost na Srednjem vzhodu, temveč ogroža mednarodni mir. Predsednika sodita, da Izrael ne bi zavzemal tako napadalnega stališča, če ne bi užival pomoč z raznih strani, posebno s strani ZDA. Tito in Naser sodita, da je pravičen in trajni mir na Bližnjem vzhodu nemogoč brez umika izraelskih čet iz vseh zasedenih krajev in brez polne vzpostavitve zakonitih pravic arabskega ljudstva Palesti ne. Predsednika Jugoslavije in ZAR sta posebno poudarila pomen in vlogo OZN za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti in potrebo, da se vse članice svetovne organizacije zavzamejo za spoštovanje sprejetih sklepov Združenih narodov. Predsednika sta potrdila svojo privrženost politiki neuvrščenosti in ugotovila, da je dolžnost neuvrščenih držav, da zavzamejo »trdno stališče* proti vsaki državi, ki ne spoštuje resolucije varnostnega sveta OZN, ki ovira njihovo izvajanje oziroma ne izpolnjuje svojih obveznosti do svetovne organizacije. Tito in Naser sta izrekla popolno podporo pravični borbi vietnamskega ljudstva in solidarnost z afriškimi narodi v nji hovem pravičnem boju za osvoboditev. B. B. Seja družbeno političnega sveta zvezne skupščine BEOGRAD, 25. — Družbeno politični svet zvezne skupščine je sprejel na današnji seji osnutek osnovnega zakona o družbenem planiranju, osnovne sheme srednjeročnega načrta držbenega in gospodarskega razvoja in zakon o ratifikaciji pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. V razpravi o osnovnih smernicah srednjeročnega načrta je bila večkrat ponovljena zahteva, da se čimprej pripravijo in predložijo skupščini osnovni sistemski ukrepi, ki bodo veljali za časa srednjeročnega načrta. Poslanci so prav tako prigovarjali, da se v predloženih osnovah navajajo samo naloge, ne dajejo pa se odgovori na vprašanja, na kakšen način se bodo te naloge uresničile. Ponovljena je bila tudi zahteva, da se pripravijo neobhodno potrebne analize o uresničenju sedanjega srednjeročnega načrta in smotrov reforme ter da se predloži skupščini pregledno gradivo o finančnih bilancah in obveznosti zveze. Sindikat posebno vztraja, da se v načrtu podrobno obdelajo predlagane krepitve samoupravnih produkcijskih odnosov in da se v bodočih petih letih rešijo stanovanjska vprašanja vseh delavcev, katerih osebni dohodki so pod poprečjem. Na kraju seje je družbeno-politič-ni _ svet po govoru podtajnika v državnem tajništvu za zunanje zadeve Milorada Pešiča in poročilu odbora za zunanjo politiko, v katerem so bile prikazane resne pomanjkljivosti pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, sprejel predlog zakona o ratifikaciji te pogodbe. Svet je priporočil zveznemu izvršnemu svetu, da ob ratifikaciji pogodbe izda izjavo, v kateri naj prikaže svoje poglede glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za izvajanje te pogodbe in o ukrepih na področju razorožitve, mednarodne varnosti in miroljubnega izkoriščanja jedrske energije.