ZOO. MRO.
Danainja Številka stana 2 dinarja
0 umnimi, v nedeljo z. septembra 19Z3.
Leto LUl.
Izhaja vsak dan popoldne, lsvsoatsl nedelje ln praznike«
Inaerati: do 9 peHt vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Snallora nUca it 5, pritlično. — Telefon št. 304.
UrednUtro „Slor. Naroda" Kaaflava oilca M. I, L nadstropje
Telefon sier. 34. Dopise spre|eata le podataaae tn a ad ostao Iranko Tane. Rokopisov so no vrača. ^W
Posammie Številke:
v Jugoslaviil vse dni po Din 1"— v inozemstvu navadne dni Din 1f nedelje Oin 1*25
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
vjo^osToTlji
v Ljubljani
po polti
v laaMMttt
12 mesecev 6 . 3 . 1
Din
144 —
72 — 36-— 12 —
Din
144-— 72-— 36-— 12 —
Din
1
6 •—
Pri morebitnem povijanja se Ima daljša naročnina dool.ičatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po n?'razrrci.
Na samo pismena naročila brez posfatve demria se ne moremo otkstt.
Dr. Fran Windlscher:
Mi gremo naprej!
V tretjič že zove Ljubljana, naše slovensko gospodarsko središče, na svoj velesejem, kjer se v pestri reviji razvrste pred domaČim in tujim svetom izdelki industrialne, obrtne in agrarne marljivosti V zdravem optimizmu lahko s ponosom rečemo, da bo letošnji velesejem prekosil svoja prednika po številu obiskovalcev, po bogastvu izloženih predmetov in po svojem kupčij-skem uspehu. Velesejem v Ljubljani si je hitro utrdil svoj dobri sloves. Leto za letom si pridobiva nove posetnike, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo nove prometne toke. Naš velesejem je uspela stavba. Kraljev obisk ji nadene letos zasluženo krono in jo ožari z novim sijajem.
Ljubljana in Slovenija sta lahko ponosni na svoj velesejem, zakaj le-ta nosi na sebi nekaj pristno našega. Ljubljanski velesejem ima neizbrisljivo in neutajljivo slovensko marko. Ideja velesejma je vznikla sredi med nami. Niso je tujci zanesli med nas. Prvi v naši lepi domovini smo z uspehom pozvali tuj in domač svet na velesejem. Lfub!janski velesejem ima za vedno časovno prvenstvenost v Jugoslaviji. To stoji! Stoji pa tudi, da ima po svoji legi in gospodarski strukturi Ljubljana legitimacijo za velesejem v Jugoslaviji. Tn uresničenje zdrave ideje je zopet naše in slovensko. Gospodarska osnova velesejma je zamišljena originalno pri nas. Mi nismo kopirali in posnemali. Velesejem ni pridobitna družba in ne akcijsko društvo. Brez velikega aparata, nekako v domačem prijateljskem krogu smo osnovali in oživotvorili kon-sorcij. Ljubezen do stvari je odloČila in danes še po treh letih ne sloni velesejem na sebični podjetnosti Z redko vstrainostjo se zbira odbor od priredbe do priredbe na seje in posvete. Vse premišlja in vse preudari Pridnost mravelj in ogromna potrpežljivost leži v tem delu odbora in urada, predno se odpro vrata obiskovalcem v dovršeno razstavo! Stari in novi uspehi so res trdo zasluženi
In načrti, arhitektonika, zgradbe — vse to je naše. Cela priredba sredi jedinstvenih tivolskih livad je naša, domača, ne zahtevna, pač pa prisrčna, prikupna in vabljiva. Dobiš velesejmov drugod večjih, sijajnejših, ali ljubljanski velesejem nam je všeč prav zategadelj, ker ne more zatajiti, da je slovenski in da spada samo v slovensko središče. To je naše! In zato ie nam vsem v Jugoslaviji drago.
Iz bornih začetkov smo se dvignili. Iz nič smo začeli. Brez izkustev, brez pouka, brez strokovnjakov, brez izvež-banega osobja, pa smo zmogli vse težave. Dobro smo se odrezali že prvo leto, potem pa je šlo ponosno naprej od uspeha do uspeha. Vzgojili smo si že sami dober aparat. Naš sejemski urad je danes kos neizmerno naraslim nalogam. Svoje delo opravlfa vedno dovrš-nejše in — svest si svoje jakosti — rad daje svete in pojasnila tudi drugim. Kdor ima svojo deco, ni ljubosumen na otroke drugih.
Tekom prvih pet let življenja v novi državi je imel naš gospodarski svet nehotične težave zmagati Naši trgovini se je svet obrnil. Pred druge naloge je bila čez noč postavljena. Naša industrija je prišla v druge prilike. Naš obrtnik je stal v novih razmerah. Neposredno so ga začele zadevati stvari, za koje je v stari državi komaj vedel. Gore težav smo prekoračili. Obilno neprijetnosti in ovir je še prebroditi Postali smo kritični nad mero nezadovoljni, včasih celo zadirike, ali dejstvo je, da gre v celoti naše gospodarstvo kvišku. Naš gospodarski položaj se vidno boljša. Celo naš promet se popravlja in dviga. Kongres izvozne trgovine ie ugotovil, da imamo za blizu 9 milijard dinarjev robe za novo letno eksportno kampanjo, dasi kongres ni segel in ni mogel seči v vse detajle naše prostrane produkcije. Mi gremo naprej! Navzlic vsem napakam in pogreškam se mi gospodarsko vzpenjamo. Leto za letom je tudi v Sloveniji več industrije in več obrta ter je vedno živahnejša kupčija. Mi gremo naprej! Dvigamo se! Optimizem je tako na mestu pri nas kakor je pri nas potrebno večje zaupanje v to, kar je naše. Velja to zlasti tudi za naš dinar. Dajmo mu saj tisto zaupanje, ki ga je vživala predolgo nemša marka!
Ko pregledamo lepe Izložbe na našem velesejmu v beli Ljubljani, ki postaja na naše veselje velika in vefiko-mestno ponosna, smemo s trdno odločnostjo vzklikniti: Ml gremo naprej v naši domovini! Nam se hoče življenja na solncu ln gospodarskega napredka!
Tudi v Sloveniji, ki brez živahne trgovine in razsežne industrije živeti ne more, se lepo širi trgovina m obrt-nost. Bog daj. da se tako krepko in smoireno razvija dalie od leta do leta. V Sloveniji odklanjamo dezindustrijali-zacijo, ne damo se demontirati! Mi gremo naprej!
Fran Bonač,
predsednik glav. odbora Lj. V.:
i Krogom ob!!!. Lj^lmnskeni veselimi.
Po vsi pravici je naše časopisje že opetovano nanašalo, da z industrijo, obrtjo in trgovino stoji in pade blagostanje slovenskih krajev. Sloveniji ne pridela toliko živeža, da bi prehranila vse svoje prebivalce. V tem pogledu je znatno na slabšem nego posestrimi Srbija in Hrvatska. Razumevamo sicer težnje naših bratov, ki bi tu J i radi povzdignili svojo trgovino, industrijo in obrt na čim višjo stopinjo. Toda, kar je njim samo v nekak poboljšek. je za nas Slovence naravnost življensko vprašanje.
Po prevratu se je začelo naše gospodarstvo kar najlepše razcvitati Vsepovsod so se začela ustanavljati nova podjetja. Ogromna njih večina se je vkljub poslabšani konjunkturi in drugim neprillkam zadnjega časa do danes obdržala na površju, kar je dokaz, da so bila ustanovljena na zdravi podlagi in — iz potrebe. Trgovina, industrija in obrt je pri nas malone docela v slovenskih ali vsaj slovanskih rokah, ker je bila ob pravem času tudi večina starih nemških veleindustriiskil. obratov nacionalizirana. Ti o : kapitala je v Sloveniji zelo malo investiranega, vsekakor neprimerno manj nego n. pr. na Hrvatskem. Že iz strogo nacijonalnega stališča bi torej morala država biti naj-gorečnejša pospeševateljica vseh interesov in teženj naših gospodarskih krogov. Seveda se samo na podporo me-rodajnih Činiteljev ne smemo zanašati. Naš prospeh in obenem gospodarska bodočnost celega slovenskega naroda sta odvisna v prvi vrsti od nas samih. Pred vsem in najpreje nam je treba složnosti in kakor je sobotni »Slovenski Narod« pravilno poudarjal, enotne gospodarske politike. S cepitvijo na gospodarskem polju in ustvarjenjem nekake rivalitete med posamnimi večjimi industrijskimi in obrtnimi kraji si izkopi jemo sami svoj grob. Ni dvoma, da so na delu sile, ki bi nas rade potisnile v ozadje ali celo popolnoma uničile. »Ne dajmo se!« kličem vsem, ki jim je mar gospodarska dobrobit našega naroda. Vsa Slovenija tvori enotno gospodarsko fronto, ki je ne sme ne upogniti in še manj podreti nobena neprijateljska ofenziva. Dosedanje naše vzorčne razstave v Ljubljani in Mariboru so dokazale, da nam nikjer ne primanjkuje pod-
jetnega duha in naravne nadarjenosti Izloženi predmeti so pričali o razvese-iivem napredku naše industrije in obrti. Moramo se pa še mnogo učiti od gospodarsko razvitejših narodov, osobito bratov Cehov, da bomo mogli z uspehom kljubovati vedno silnejši konkurenci tujine in tudi ostalih pokrajin naše države. Ne smemo pozabiti, da je naša industrija še mlada in da se tudi naša trgovina in obrt v Avstriji vs^ed favoriziranja Dunaja in neprijateljske-ga stališča centralne vlade ni mogla razvijati in razviti duhu in napredku časa primerno. Okoristiti se bomo morali z bogatimi izkustvi tuje industrije, ki pa je dosegla sedanji višek svoje popolnosti tudi le stopnjevaje v dolgoletnem razvoju.
III. Ljubljanski velesejem je v dvojem pomenu podučen. Na eni strani pokaže javnosti, kako je slovenska r.> strija in cbrt v teku enega leta zopet napredovala in sc razširila. Na drugi strani pa bo dana prilika našim podjetnikom proučiti čudoviti razvoj tuje industrije, ki bo letos še častnejše nc£0 lani zastopana na naši prireditvi.
2e!im, da bi kakor prejšnji dva tudi letošnji velesejem obrodi! obilo dobrega sadu in v gmotnem in moralnem oziru blagodejno vplival na naše domače gospodarstvo. Naj bo III. Ljubljanski velesejem oznanjevaiec slovenske podjetnosti, iznajdljivosti in Spretnosti, bodritelj k vztrajnosti, učitelj napredka in klieatelj vsem priredbenim kroKom, Slovenije k složnemu delu in nastopu.
Naš notranji položaj.
Naš težavni notranji položaj se je v zadnjih tednih nepričakovano razmo-tal. Po ponesrečenih zagrebških pogajanjih med radikalno stranko in federalističnim blokom se je zdelo, da se bo razvila ostra borba med vladno radikalno stranko in opoziciionalno skupino demokratov in federalistov. Taka borba bi lahko omajala državne temelje same, predvsem ker razpolagata demokratska in federalistična opozicija nad krer'nm in strupenim tiskom. Ta tisk pa bi mogel naše zdravo javno mnenje razkrojiti in pripraviti revolucionarne eksplozije vsesplošne nezadovoljnosti Z begom vodje federalističnega bloka v Anglijo pa sta se ta notranji položaj in z njim združena nevarnost proti državi nepričakovano razmotala. Z neverjetno naglico ta blok razpada in na Hrvatskem je ostala osamljena HRSS.
Dr. Korošec je uvidel zgodovinsko nevarnost, ki preti njegovi stranki v Sloveniji, ako prevzame vodstvo na-daljnega federalističnega defetizma v Jugoslaviji in se je raje umaknil od pomladanske politične smeri in se približal vladni stranki. 2e prej je ta stranka bila silno oportunistična in njej bo sledila še ostala oportunistična frakcija federalističnega bloka, bosanska muslimanska organizacija dr. Spaha, saj poročajo iz Sarajeva, da je med voditelji in člani te stranke zavladala prava politična panika. V nekem oziru je taktika, ki jo je sedaj zavzela SLS, dosledna. Saj se je ta stranka priključila gosp. Radiču in federalističnemu bloku ne iz notranjega prepričanja, marveč iz upanja, da s pomočjo številčno in druge moči tega bloka pride do lastne veliave in do lastnih   uspehov. Ta
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman. 22
Nežen glas guvernerjevega namestnika je zaključil:
»Toliko bolje za nas.«
Gospa Aebelova, ki dobro pozna saigonsko življenje in ki navzlic svoji dobroti nikakor ni neumna, je zamrmrala:
»Da; morda ni dobro, če je človek predhodnik, pa tudi ne, če zaostaja . . .«
Na koncu salona je v steno pritrjena bronasta plošča. Admiral Orvillierski se nanjo naslanja.
»O vsem tem ničesar ne razumem,« je dejal; »toda, glejte, ta barbar mi je ljubši od vseh vaših civilizirancev.« Prečital je vploščo vrezan napis:
a •
V spomin
podadmiralu Courbetu vrliuvnemu poveljniku najvzhodnejSega brodovja. Semkaj so položili smrtno odelo slavnega mornarja, dokler ga niso vrnili žalujoči Franciji
Cuan an, Son-tai, Fu-čeu, Kelung, Saipov, Pesca-
dores. 1883 — 1884 — 1885.
Gospodična Silva je vstala in stopila k na- I Mjihov ideal je bil boj in nobena stvar se jim ni grobniku. Ko je potiho prečitala napis, je vprašala | zdela tako lepa kot vojaško življenje
s strastno zbranostjo — z zbranostjo, ki jo očitu-jejo deklice pri prvem obhajilu,   ko pokleknejo pred Gospodovo mizo: »Ali je tukaj umrl?e
»Ne,« je odvrnil Orvillierski, »temveč na nekem drugem »Bavardu«, ki je zdaj že v pokoju Toda nič ne de! Stari ljudie — kot na primer jaz — verujejo v duhove; prepričan sem, da biva v trupu te nove ladje še duša nekdanjega broda in morda celo — kdo ve? tudi duša pokojnega admirala . . .«
»To je bil velik admiral,« je dejal guverner spoštljivo.
»Da, bil je admiral, kot ga dandanes ne najdemo zlepa. Bil je še' iz dobrih, starih časov, bratranec roparskih kapitanov, ki so obvladovali vsa morja; — skratka, bil je barbar — in nikak civiliziran ee, — uprav obratno . . .«
»Kakor ima pač kdo okus! Vi, dragi guverner, dajete prednost možem bodočnosti meni pa so predniki ljubši To je pač v avezi z mojo starostjo. Res je, da naši očetje niso bili nikaki pretkanci morda so bili celo malo raskavi in okorni, v njih je pač še tičal prvotni človek. Verno so ohranili v sebi preproste nagone, nasilje pa tudi resnicoljubnost. Niso bili niti duhoviti niti strpljivi Nobenega ugovora niso razumeli ali pa dopustili Z otroško 1 smešnim ponosom so zaničevali ves ostali svet.
»Pri moji veri, to so bili sijajni vojaki. Sedanjim niso bili v ničemer podobni: niso bili niti pisatelji, niti glasbeniki niti umetniki. Toda na bojnem polju so se jih sovražniki bali. Skoro vsi so Hili grozoviti pretepači ki so predrzno pogažali zakone in ustavo. Toda v danem trenotku pa so znali za prav te, toli zasmehovane zakone umirati. Takih ljudi nimamo več: to pokelenje je že izumrlo. Toliko bolje oziroma toliko slabše, kot že vzamete. To je bilo barbarsko pleme, ki je sovražilo moderni svet. Toda to pleme je bilo slikovito in slavno; pleme vojakov-junakov. Zadnje sem osebno poznal: Courbeta. Svlvo . . .«
Gospod Orvillierski je nenadoma umolknil; kraj sebe je namreč zagledal gospodično SyIvo, ki je nanjo kar pozabil v ognju svojega govora. Gospodična Svlva pa je čisto mirna, čeprav zelo bleda. Fierce, ki je ni izpustil iz oči je pravkar zagledal, kako so ji vztrepetala ponosita usta in kako mrzlično so se ji prsti zagrebli v žepno ruto.
Guverner je skeptično pa udvorljivo ugovarjal: »Da ni zdaj nobenih vojakov več? Pomislite vendar, dragi moj admiral, da se ni še nikdar pravo tako istovetilo z močjo kot dandanes, ko imamo parlamente in večino. Odtod sledi da niso bili vojaki še nikdar tako neobhodni kot sedaj. Priznam vam. da dandanes ne sličijo več nekdanjim bojev-1
nikom in da so, kot pravite, pisatelji, glasbeniki inlnadoma zardel od sramu.
račun se je izjalovil pri pomladanskih zagrebških pogajanjih. Sedaj je gosp. Radič nezmiselno pobegnil v inozemstvo in s tem spravil hrvatsko seljačko republikansko stranko na prlitičen boben. Kaj torej preostaja slovenskim klerikalcem, kakor da se približajo vladni stranki in da skušajo — državnopravno zahteve odlagajoč za bodočnost — izvleči iz kooperacije z radikali kar največ trenotnih uspehov. Z državnega stališča je to taktiko pozdravljati tudi zaradi tega, ker se s tem naše revizijo-nistične struje znantno okrhajo in lipa* kore.
Z razpadom federafistlčnegia bloka se je vladno stališče znatno pojačalo. Zdi se, da bo opozicija obstojala samo iz demokratov, zemlJoradnikoV in dveh. treh drugih poslancev.
Tudi položaj na Hrvatskem se fe popolnoma izpremenil. HRSS je izgubila svojega duševnega voditelja in preido v prihodnjih mesecih v nujen razkroj. Saj je hrvatske mase dvigal in vzpodbujal samo Radič in njegov demagoški talent. Razpad te stranke je gotova stvar. Po drugi strani pa se bo v hrvatski politiki pojavi nov činitelj, hrvatska inteligenca, ki je doslej stala na strani in verovala v Radičev uspeh. Pravimo verovala, ker njeno soglasje s tem demagogom in eksaltirancem ni bilo umstveno ali načelno, marveč je predstavljalo samo solidarizem odpornosti proti Beogradu. Hrvatska inteligenca ni soglašala z neumnostmi g. Radića, z njegovo republiko, človečan-stvom, mirotvornostjo, seljaštvom itd., priključila se mu je iz gole odpornosti proti beogradskemu omalovaževanju hrvatskih intelektualnih in političnih sil
modrijani Toda, mislite mar, da so zato manj dobri?«
Gospod Orvillierski se je pod svojimi ostrimi brki našobil.
»Pa je le razlika,« je zamrmral. Nato je pristavil z otožno živahnostjo: »V bistvu imate sicer prav. Človek mora biti optimist. Sicer pa novega pokolenja tudi ne smemo zaničevati . . .«
Stopil je tri korake in položil roko Fiercu na rame: »Tu je dokaz. Oglejte si tega fanta: ta je zlezel iz šole, piše pesmi in sklada sonate; — vse grehe počenja. Toda ne verujte njegovemu otroško nedolžnemu obrazu: prav dobro vem, da se bo moj mali Fierce v pravem trenotku brez pomišljanja izkazal vrednega vse časti.«
Fierce pa se ravnodušen in malomaren niti zganil ni Spoštljivo je zatrl na sebi podsmehljivo namrdo. Ni Šele danes prvič brezčutno prenesel pohvale svojega odkritosrčnega predstojnika. In eeprav te pohvale teže njegovo vest, jih vendar le molče dovoli, ker čuti do onega, ki ga z njimi na-graja, prijateljsko usmiljenje. No, nikakor se pač ne bi izmislil, da bi stremel za srednjeveškim fanatizmom tega dobrega starčka. Pa, čemu naj bi uža-loščal ljudi?
Dvignil je oči in se srečal s pogledom Lelv-sette Sylve; njen pogled je bil poln občudovanja. Gospodična Sviva je smatrala proslavljajoči na> govor resno. Zanjo Je g. Fierce zdaj Junak . . . Gospod Fierce pa je, ne da bi v«del, zaka* ^e-
f
GTTBU
»SLOVENSKI     NAROD«    doe2. septembra 2923.
jni vodstvu državne nprave   V Beogradu in na Hrvatskem. Sedaj je hrvatska Inteligenca uvidela, da z Radičem nI nič in da mora vzeti politično in programa tiči 10 organizacijo hrvatskega naroda sama v roke.  V Sarajevu  se že zbira skupina hrvatskih politikov, ld hoče organizirati   bosanske hrvatske mase, v Dalmaciji začno v prihodnjih đneh izdajati nov dnevnik, ▼ Beogradu razgovarjajo hrvatski politiki z vlado o sestavi nove hrvatske stranke. Bunjevci se bunijo. Povsod aktivnost, ki bo v najkraišem Času obrodila sadove. Odsotnost Hrvatov in Slovencev pri državni upravi je iz   dvojnih ozirov škodljiva. Na eni strani se odteguje državni upravi mnogo  sposobnih strokovnjakov in je   s   tem onemogočen pravičen odnošaj do potreb hrvatskih In slovenskih pokrajin, na drugi strani pa tudi te pokrajine trpijo nenadomestljivo škodo, ker životarijo v današnjih, ea bodočnost usodnih časov brez konkretnih zagovornikov in predstavnikov. Vsaka pokrajina živi od aktlvizma v gospodarstvu, socijalnosti in kulturi, ki pa mora najt) svoje politične pospeševate-Ke v konkretni, pozitivni politiki Do-
sedanji negatlvlzem In defetlzem se le
eksperimentalno obsodiL
Proces nove, zdrave, pozitivne orijentacije hrvatskega naroda bo rabil nekaj let Dotlej pa bo vlada lahko svoje dosedanje konsolidacijsko notranje delo še poglobila. Poboljšana državna uprava pa bo tudi na Hrvatskem In sploh v dosedanjih opozicijonaJnlh pokrajinah ozdravila Javno mnenje In ca usmerila k lojalnemu državljanskemu sodelovanju.
Perspektive so danes v naši notranji politiki ugodne. Zlasti velja pribiti, da Je sedanji razplet federalističnega vprašanja, ki ga Je v bistvu zamislila In izvedla vlada, neprimerno boljši od koncepcije, s katero Je botel gosp. Svetozar Pribičevlč razrešiti hrvatsko vprašanje, ko Je predlagal, da bi vlada nasilno zadušila vse protldržavne elemente. Ker so izgledi take politike bili silno nezanesljivi in nevarni, je radikalna stranka ubrala pot razvijanja dogodkov in danes stojimo pred nepričakovano ugodno olajšavo našega notranjega položaja, ki se Je dosegla brez prelivanja krvi in človeških žrtev.
Telefonska in braoiauna poročila
Sporazum glede Reke dosežen.
VA2NA SEJA PARITETNE KOMISIJE.
Reka, 1. sept. (Izv.) Oddano ob £ ponoči. Iz Rima javljajo: Paritetna ko-inisija je snoči 31. avg. ob 22. zaključila svojo važno plenarno sejo. Oficiozna agencija »Štefani« je. izdala uradni komunike, ki veli:
»V PARITETNI KOMISIJI JE DOSEŽEN SPORAZUM GLEDE REŠKEGA PROBLEMA, JUGOSLOVENSKA DE-LEGACIJA JE IZJAVILA, DA V ROKU 17 DNI POSKRBI ODOBRENJE SVO-\?E VLADE. O VSEBINI SAMEGA SPORAZUMA STA SE OBE DELEGACIJI OBVEZALI, DA OHRANITE NAJSTROŽJO TAJNOST, DOKLER NE 'BO KONČNO POTRJEN SPORAZUM TAKO OD ITALIJANSKE. KAKOR TUDI OD JUGOSLOVENSKE VLADE.*
— Reka, 1. sepL '(Izv. Oddano 66 2. ponoči.) Iz Rima javljajo o poteku •včerajšnje plenarne seje paritetne komisije te-le podrobnosti:
Seja je bila otvor jena ob 11. dopoldne. Na plenarno sejo so došli vsi Člani jugoslovenske in italijanske delegacije. Po ollcielni otvoritvi od strani predsednika komisije senatorja Ouartierija je Šef jugoslovenske delegacije dr. O. R y-baf najpreje izrazil sozalje italijanski vladi nad krvavim deliktom, ki je bil storjen italijanski komisiji na grškoal» banski meji. Predsednik, senator Quar-tieri se je v imenu svoje vlade zahvalil za izkazani izraz sožalja. Nato je kmalu dospel na sejo tudi jugoslovenski poslanik v Rimu g. Antoni j evič. — Razprave so trajale do 13., nakar so bile prekinjene ter so se nadaljevale oŠ 16. pozno do 22. v noč. O poteku razprav niso hoteli Člani komisije dati na hodnikih zbranim novinarjem absolutno nikakih pojasnil in izjav. Zatrjevali so samo kratko, da je na seji prišlo do končne odločitve. Člani komisije so se sploh izogibali novinarjev, Izjavljajoč, da ne smejo dati nikakih pojasnil.
Poostritev grško-italijanskega konflikta.
ITALIJANSKO GRŠKA VOJNA?     ITALIJA ZASEDLA KRF?
, aH Rim, 1. sept (Izv.) Včerajšnja Večerna poročila javljajo, da je Italija le zasedla otok K r /.
— Pariz, 31. avg. (Izv.J *Echo rde pđris* javlja, da je angleška sredozemska vojna eskadra usidrana pri Malti, prejela ordro, da odpluje v grške vode.
^— Rim," 31. avg. (T.) Posebna Iz-Haja poluradnega »Corriere. ji Italia« 'pbajvlja to-le poročilo:
Radi nezadovoljivega odgovora firlke jo italijanska vlada takoj pričela z odrejenimi sankcijami. Italijanski tor-pedni rušilec *Cremonese* je pozval poveljnika grškega Kri a na predajo otoka. Del iatlijanske eskadre je prispel pred otok.
UTIS V PARIZU.
V «« Pariz, 1. sept. (Izv.) PoTiiiČni Krogi zelo resno presojajo italijansko -grški konflikt V komentarjih spominjajo sarajevski atentat obenem nagla-šujoč, da bo Italija, če nadaljuje metode bivše Avstrije, izgubila simpatije celega sveta.
— Rim, 31. avg. (Izv.) Mussolinl Je ialčoj obvestil ministrski svet o vsebini grškega   odgovora.   Mussolinl je
kratko označil odgovor za nezadovoljiv in za nesprejemljiv. Vojni minister in minister mornarice sta dalje ministt~ skemu svetu poročala o storjenih vojar ških ukrepih. Ministrski svet je soglasno odobril politiko Mussolmijevo.
«— Rim. 1. sept (Izv.) Načrti Italije v akciji proti Grški so: Ce Grška ne sprejme italijanskih zahtev in se ne pokaže spravljivo, se najpreje zasede otok Krf, nadalje sledi zasedba otoka Samos in končno blokada vse Grške. Če še to ne dovede do zaželjenega smotra, tedaj sledi akejia na suhem in na morju. Grški podaniki v Italiji so pod najstrožjo policijsko kontrolo. Grški novinarji so dobili migljaj ,da se na tihem odstranijo.
— Rim, 1. sept. (Izv.) V volitičnih krogih trde, da je odrejena delna mobilizacija italijanske vojske. V koUkem] obsegu, pozitivno še ni znano.
URADNIKI V PESTI BREZ PLAC?
— Budimpešta, 1. sept. (Izv.) Mestna občina se nahaja v takšnih financialnih stiskah, da danes 1. septembra nI mogla Izplačati mesečnih prejemkov svojim uradnikom. V uradniških krogih vlada potrtost ln razburjenje. j.^..^...^ ;J..
NAŠA KRALJEVINA IN ITALIJANSKO - GRŠKI SPOR.
— Beograd, 1. septembra. (Izv.) Glede nesrečnega, za razvoj mednarodnih političnih dogodkov katastrofalnega dogodka na potu med Janino in Santi Quaranti naša vlada do danes nI bila oficijelno obveščena niti od strani italijanske niti od strani grške vlade. Ofl-cielno naša vlada ni niti prejela kakega obvestila o verbalni noti Rima Atenam. Do zadnjih dni na dopustu se nahajoči jgrški poslanik na našem dvoru g. Mav-■rudis se je včeraj povrnil v Beograd ter •|e takoj privatno obiskal pomočnika "zunanjega ministra g. Panto Gavrilovi-ća, kateremu je kratko na privaten na-fcin poročal o dogodku, ki je Izzval dl-plomatlčen konflikt med Grško In Italijo. Naši ollcielni krogi zelo obžalujejo, da Je nastopu tak dogodek, ki Je povzročil napetost odnošajev med dvema sosednima državama Grško In Italijo. O tem, kako se nesrečna afera konča. Je še negotovo. Naša vlada je prepričana in gotova, da v ta težki konflikt nI zapletena niti direktno niti Indirektno grška vlada v Atenah. Velike težkoče bo povzročila tudi preiskava o umoru na licu mesta. Splošno vlada v Beogradu prepričanje, da bo grška vlada kolikor toliko zadovoljila italijanskim zahtevam verbalne note.
Po   vseh okoliščinah Je očividno, ao alofla nad ita^Janiko, misija t torti.
11 tamošnji seljak! na svojo pest ker Je med njimi vladalo veliko nezadovoljstvo radi izvršene razmejitve.
— Beograd, 1. septembra. (Izv.) V dobroinformiranih političnih krogih trdijo, da bo Italija nastopila rudi z oboroženo akcijo proti Grški za slučaj, da ne dobi zahtevanega zadoščenja v polnem obsegu stavljene verbalne note. Italija pripravila vojaško akcijo in so zadevne priprave v polnem teku. Ne samo, da je del vojnega brodovja že odplul proti Pireju in se tam usidral, tudi na suhem Italija zbira vojaške oddelke, ki imajo poseči y skrajnem slučaju v akcijo.
Tudi odnošaji med Italijo te našo kraljevino so prišli v napet položaj. Napram nam zavzema Italija več ali manj preteč položaj. Po nekaterih zanesljivih poročnih le del vojnega brodovja, ki Je usidran v Pulju, dobil ukaz, odpluti v smeri proti Reki In dalmatinski obali. Italija Je dalje v praven pro-t treki odposlala 75 vagonov municije, orožja In sorskih topov.
GRŠKA ODKLANJA ITALIJANSKE ZAHTEVE.
— Atene, 31. avg. (K. B.) Grška vlada j« Izročila odgovor na Italijanski ultimat v četrtek opoldne.
Trditev, da se le atentat Izvršil s ved. nostlo trikih oblasti, vlada odločno zavrača In Izjavlja, da je bil najbližji stražar oddaljen od mesta sloCtoa 6 Janja lojtea
od njega s gostim gozdom. Nota opozarja na to, da prt zločincih nI mogoče ugotovi. «1 trike narodnosti In da nI nobenega dokaza za to domnevo.
— Brila, 31. avg. (K) »Vossische Zei-tnng€ poroča iz Rima: Italijanski poslanik v Atenah je svojo vlado že obvestil, da Grška Mussolniieve note v taki obliki, kakor Je ena Izročena ▼ Atenah ne bo sprejela.
— Atene, 81 avgusta (P. B.) Orlico noto le Sel političnega oddelka zunanjega ministrstva Izročil danes Italijanskemu poslaniku. Trditev italijanske vlade, da je Grška odgovorna za ta atentat, atenska vlada zavrača kot neopravičeno in Izjavlja, da le nemogoče sprejeti ▼ 4, S ln 6 točki omenjene zahteve Italijanskega ultimata, ker nasprotujejo dostojanstvu državne avtoritete. Vendar pa grška vlada Izjavlja, da je bil Izvršen ostuden atentat na njenem ozemlju m proti pripadnikom prijateljskih velesil, ki so bili pooblaščeni z mednarodno misijo In zato je pripravljena storiti sledeče:
1. ) Izraža rrallianskf vladi v uradni obliki ln*popolno obžalovanje. V to svrho naj bi obiskal italijanski poslanik atenskega poveljnika:
2. ) Orška vl2da bo odredila ▼ katoliški katedrali zadušnico za padlimi žrtvami, ki se je bodo udeležil! vsi Člani vlade:
3. ) Tstega dne bo Izkazana čast Itafi-janskijanski nastavi na sledeči način: oddelek atenske posadke prikoraka pred italijansko poslaništvo In bo pozdravil italijansko zastavo po zadevnih predpisih;
4. ) Žrtvam bo Izkazana pri prevozu na Italijansko ladjo vojaško čast na posebno svečan način. Poleg tega grška vlada Izjavlja, da je pripravljena dati rodbinam ubitih pravično odškodnino In da bo s pomočjo polk. Pewna uvedla strogo preiskavo, da nnjde krivce.
MEDNARODNI ŠUMARSKI KONGRES V BRATISLAVI.
— Bratislava, 31. avg. (Izv.) Danes se Je vršila tu svečana otvoritev mednarodnega sumarskega kongresa. V palači ministrstva so se zbrali dopoldne številni zastopniki inozemske zelene stroke, odposlanci vlade, na čelu z zastopnikom poljedelskega ministra CSR dr. Pazderko in poinomočn!m ministrom za Slovaško dr. Halla ter konzularni zastopniki tujih držav. Od JU5 so se udeležili kongresa zastopnik glavnega odbora tajnik Ing. MIlan M a r I n o v I č, predsednik ljubljanske podružnice JUS mg. R u d e ž, generalni ravnatelj Industrijske družbe »Drava« Iz Maribora Križnic In   ravnatelj   Iz Dobrlina
Hurle. Kongres Je otvorll v Imenu slovaških šumarjev vladni tajnik dr. Halla. ki Je pozdravil navzoče in naglašal pomen te prireditve za češkoslovaško ln srednjeevropsko gozdarstvo. . ^
ARETACIJA RADI ATENTATA NA DR. RAŠINA.
— Bratislava, 1. sept. (Izv.) Tu so aretirali trgovskega potnika Tita Dugovica, ker Je na sumu, da je zapleten v atentat na pokojnega fin. ministra dr. Rašina. Policiji )e namreč prišlo v roke njegovo pismo, ki ga Je pisal svoji ženi par dni pred atentatom. V tem pismu pravi, da so na pragu važni dogodki in da bo dr. Rasla v nekaj dneh ali ustreljen ali pa ubit
ZASEDANJE  DRUŠTVA NARODOV.
— Ženeva, 31. avg. (Izv.) Danes se je vršila 1. seja 26. zasedanja Društva Narodov. V javni seji se je razpravljalo o zaščiti narodnostnih manjšin v EstlandUL V razpravo je posegel zastopnik Anglije sir Robert C e c i 1, ki je predlagal, naj se stvar prepusti v rešitev posebnemu komiteju. Predlog je bil sprejet
V zaupni seji se je razpravljalo o dnevnem redu prihodnje seje. Med drugim so na dnevnem redu tudi te-le točke: Prošnja za sprejem v Društvo Narodov Irske in Argentinlje, finančna pomoč Avstriji in najetje posojila za zgradbo poslopja za mednarodni delovni urad v ŽenevL
Svet Društva narodov je sklenil, da bo imelo Društvo na leto štiri zasedanja.
KONFLIKT MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN BOLGARSKO.
— Praga, 1. sept. (Izv.) »Prager Pressec poroča, da je vlada Izgnala 4 bolgasrke Študente, ki so bili aretirani pri pogrebu umorjenega Rajka Daska-lova. *
Bolgarski poslanik je z ozirom na to vpročil češkoslovaški vladi verbalno noto, v kateri energično protestira proti izgonu.
»Narodni Politika« javlja, 'da namerava bolgarska vlada dr. Cankova na izgon 4 dijakov odgovoriti s tem, da bo izgnala iz Bolgarije vse tamkaj Živeče češkoslovaške državljane.
Na vidiku je torej oster češkoslovaško - bolgarski konflikt.
Politične vesti.
= Kriza v klerikalni stranki Zagrebški »Der Morgen« priobčujo dopis, v katerem razpravlja o vladajoči krizi v klerikalni stranki. V tem dopisu se naglasa, da stoji klerikalna stranka »kot reprezentantinja slovenskega naroda v znamenju latentne krize«. Pisec govori o politiki dr. Šušteršiča, o političnem delu dr. Janeza Kreka ln o politični dedščini, ki jo je prevzel pc dr. Kreku Korošecin nadaljuje: »Dr. Korošec je prepustil strankino barčico valujočim strujam ljudskih mas. To je bilo dobesedno barantanje za dva temeljna pojma. Stranka je združevala na temeliu famozne celjske resolucije iz leta 1922. ped eno streho monarhiste in republikance. Oportunizmu so na stežaj odprli vrata. Dosledna je ostala stranka samo glede zahtevane avtonomije Slovenije. V stranki pa je nastala pod vodstvom dr. Gosarja levoradtkalna struja, ki je bila konservativcem zelo na poti. Voditelji se niso dali moti« v politiki vedno ponavljajočih se kompromisov. Vsiljuje se vprašanje: Ali ni bila Že zdavno mogoča ločitev duhov? Odgovor je naravno negativen, ker manjka v obeh taborih pogum, da bi krizo spravili na beli dan. •. Kakor smo že povdar-jali, so tačas pozicije SLS še neomaja-ne. Toda nihče ne more vedeti, kako dolgo bo še tlela žerjavica pod pepelom. Cas je že prišel, ker je ljudstvo sito oportunlstične politike. Usodno vprašanje za SLS nI več daleč...« Da tli v klerikalni stranki že dlje časa zu-belj krize, smo že opetovano konstatirali. Klerikalna glasila so to dejstvo sicer hotela spraviti s sveta z neslanimi dovtlpi In puhlimi izgovori, toda kriza jo glodala naprej, dokler nI notranja razcepljenost in nesoglasnost prišla docela na dan ob zadnjem katoliškem shodu. Na katoliškem shodu so postavili Gosarjevo skupino brez vsakega hrupa Čez prag, na polje. Ali se bo Gosar dal tako brea vsakih ceremonij obglaviti? Ne verjamemo. Zaenkrat se je še uklonil, ni pa vrgel puške v koruzo. Sedaj leži na tleh, toda morda že jutri se zopet dvigne na megdan Junaški in kdo ve, ako se mu ne posreči strmoglaviti tiste, ki so ga ob katoliškem shodu postavili na hladno? 1 Pri tem pa povemo docela odkrito, da Je nam konservativna struja, ki se je uživela v monarhi-stlčno ideja Se vedno ljubša, kakor z meglenimi boljseviškimi Idejami prepojena Oosarleva frakcija I
** O klerikalni pof-tlkl prlobčuje današnji »Slovenec« plrljsko notico, naslovljeno »Prazna ugibanja«, ki je sestavljena tako. da Jo lahko vsakdo tolmači, kakor jo hoče. Iz nie lahko Čitamo, da so klerikalci ostali zvesti Padi-fcu, ali pa tudi da so že zdavna dali hrvatskemu bloku stovo ln so na potu v vladne iotore. Sicer pa napoveduje ^o^enc^a
tudi prebrisana kakor nobena druga ln zato kriči, da se Nemčija posreza v gospodarsko in finančno brezno.
Kultura.
tar o »avtentičnem poročilu o dogodkih v SLS«, ki ga objavi jutri. Radovedni smo na to »poročilo«.
= Zakon o zaščiti države proti RadMu. Zadnji ministrski svet je sklenil, da uveljavi zakon v zaščito države tudi proti Radiću ln njegovi stranki«
Vlada bo postopala proti Radiću in njegovim pristašem policijsko ln sodno. Policijske odredbe bodo slične onim, ki so bile uporabljene proti komunistom. Obenem s policijskimi in sodnimi odredbami se porabijo rudi politične In administrativne mere. Vlada bo sploh storila vse, da izpodnese tla med narodom Radičevi stranki.
—S čim se Nemci tolažijo. Na granici češkobavarski blizu Pflrstlinga pod Luznim stoji mejni steber, ki je označen z besedo »B6hmen«. Nad to besedo Je zelo razločno napisano: Nicht auf immer (Ne za zmeraj). Ubogi Nemci, s čim vse se tešijo. — Sploh pa je čudno, da ni prišlo Cehom na misel, da bi bili odpravili nemški napis, ko se je tam popravljala cesta in ga nadomestili edino s pravim češkim napisom.
= Nemčija Je bogata. V »MaHnuc opozarja St Lausan na Izvajanja ameriškega gospodarskega strokovnjaka Moodvja, ki je nedavno obiskal Nemčijo, da se na licu mesta prepriča o njeni katastrofi. Moody trdi prvič, da Nemčija ne strada. Kjer ljudje stradajo, tam tudi izumirajo. Nikoli pa smrtnost v Nemčiji še ni bila tako neznatna, kakor sedaj. Porodov je bilo leta 1919. 282.120 več kakor smrtnih slučajev, 1921. leta pa se je to razmerje povečalo do 666.655. Smrtnost otrok do 1 leta se je znižala 1913. leta za 15%, 1920. leta pa za 13%. Emigracija je narastla za 1 milijon. Drugo, kar je tudi zelo važno, Je, da Je v vojnem času vsak Nemec obogatel. Kdor Ima nepremično Imetje. Je poravnal hipoteko, ker je padla marka. Isto Je tudi z ostalimi dolgovi Kdor ima Industrijsko podjetje, trgovino ali zemljo in je izpremenil svoje izdelke v realno vrednost Je stokrat povečal svoj kapital. Za davke pa je radi padca marke dal tisočni del tegai, kar bi bil Moral plačati. Tretjič: Nemčija je velika evropska država, ki Ima najmanj dolgov. Poleg reparacljskega nima niti zunanjega, niti notranjega dolga. Ona nima niti vojaškega, niti pomorskega budžeta in lahko v hipu vpo-stavl svoj finančni položaj. — Angleška Ima 7 milijard 500 milijonov funtov šterlingov dolga, kar znaša 135 milijard zlatih mark. Francija ima 84 milijard zlatih mark dolga, Nemčija pa je dolžna vsega skupaj 50 milijard zlatih mark. Končno je treba še primerjati te številke s številom prebivalstva. Anglija Ima 47 milijonov, Francija 38 milijonov, Nemčija pa 65 milijonov. Kdo bo tedaj verjel, da Nemčija ne more plačati reparacij? Država je bogata ka-
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANL Drama.
Sobota, i. sept. Hamlet Torek, 4. septembra: Kar hočete,
O p a r a.
Nedelja, 2. sept.: Nižava.
Ponedeljek 3. sept.: Prodana nevesta. Gostovanje I: me Polako ve U Zagreba v vlogi Marinke.
NARODNO   GLEDALIŠČE V LJUBLJANL
Danes v soboto zvečer ob 8. vprizort se v dramskem gledališču Seksplrjevo žalo-igro »Hamlet« z g. Zvonimirom Rogozom v naslovni vlogi. Vprizoritev »Hamleta« v naši drami je prvovrstna predstava, ki ima na našo publiko posebno privlačno moč. V nedeljo zvečer se pa vprizori D' Albertova opera »Nižava«-. Glavne vloge pijejo in sicer: Marto gdč. ThaJerjeva, starega občana Tomasa g. Betetto, posestnika Sebastilana g. Cvejič in pastirja Pedro g. Sovihkl. Kapelnik Je g. Matačič. Začetek vsakokrat ob a uri zvečer. Vstopnice se dobivajo od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. popoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pol ure pred začetkom predstave pri večerni blagajni. Uprava vabi ljubljansko občinstvo in vse p. n. posetnike velesejma na obilen cbisk predstav.
PREDSTAVE V NAR. GLEDAUSCtJ ZA ČASA ITL LJUBLJANSKEGA VELESEJMA Danes v soboto zvečer ob 8. nrf oprt-zori se v dramskem gJcdsHSču Shake*-e-arjeva Žaloigra »Hamlet« pri kateri sodeluje skoro celotni, prfcnanf dramski ansambel In katera Igra Je Imela doseda? na našem odru vsled v vsakem ozlru dovršene uprizoritve največji uspeh. V glavn:h odnosno večjih vlogah nastopajo gospe SarlČeva In Medvedova ter gospodje Rogoz, Skrbinšek, Lipah. Kralj. Režijo vodi g. režiser Osip Sest.
V nedeljo, dne 2. septembra se poje v opernem gledališču D' Albertova opera »Nižava«. Glavno vlogo Marte poje gdč. ThaJerjeva v ostalih vlog.ih sodelujejo gospodične In gospe Matačičeva, Jeromova, Sfillgojeva In Korenjakova. vlogo Pedra poje SovilskL starega vaščana Tomaža Betteto, posestnika Sebastijana Cvejič, pa«, stirja Banovec, mllnarskega hlapca Pugelj. Dirigira g. MataČič, režira pa g. Sevastia-nov. — V ponedeljek, dne 3. septembra gostuje v Narodnem gledališču ga. Irma Polakova rz Zagreba v vlogi Marinke v Smetanovi operi »Prodana nevesta«. PoTeg nje sodelujejo še: gdč. Kattnerjeva — Ka-tinka, Ropasova — Neia. Korentakova — Esmeralda. Vlogo Janka poje g. Si mene, Kecala pa gosp. Zathey. Očeta Krušin^ Subelj In Miho — dr. RIgo; VaSek Je g. Mohorič, vodja gJumačev pa g. Med ven. Opero vodi dirigent Balatka, režija pa Je v rokah g. Bučarja. Vstopnice se dobivajo od 10. do pol 1. In od 3. do 5. pri gledališki blagajni v opernem gledališču In na večer predstave pol ure pred začetkom pri ve* černl blagajni.
— Gledališki abonma za sezono 1923/21 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča uljudno sproča, da se podaljša prijavna doba za bivše abonente ln sicer se sprejemajo prijave starih abonen-tov Še v soboto od 10. do 12. popoldne, v nedeljo 2. septembra od 9. do 12. dopoldne ter dne 3. In 4. septembra od 9. do 12. ln od 3. do 5. popoldne vsakokrat v veži dramskega gledališča. Od srede 5. septembra dalje pa se sprejemajo prijave novih abonentov. Pri prijavi Je plačati obrok abonmaja, — Cene abonmajev: lo2e v parterju št. 1 do 3 Din 2750, It 4 do 6 Din 2850, lože v I. redu št 1 do 5 Din 3000. št. 6 do 9 Din 3400, loJa v II. redu (balkonske) št 2 do 3 Din 1600, Ht. 4 do 5 Din 1800. — Sedeži v parterju: I. vrsta Din 750. II. do IV. vrsta Din 700, V. do IX. vrsta Din 650, X. do XI. vrsta Din 550. — Balkonski sedeži: I. vrsta Din 600, II. vrsta Din 500, III. vrsta Din 400. — Galerijski sedeži: I. vrsta Din 270. IL vrsta Din 220 ln III. vrsta Din 170. — Abonma Je plačljiv takoj, ali pa v največ štirih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok se plača pri prIJavL Državni nameščenci Imajo poseben popust pri celoletnem abonmaju. Cene znižanega abonmaja zvedo pri svojem ara'dnem predstolništvu. Uradniški abonma se plačuje v testih zaporednik mesečnih ob« rokih .
— Jo*. Znpanc: Konservlranje sadja In vsakovrstne povrtnlne za domaČo uporabo«. Ptuj, 1923. 94. str. — Cena po pošti 16 D. Gosp. vinarski ravnatelj Puklavec piše o knjigi takole: Ravnokar Je izšla pod gornjim naslovom v Četrti Izdaji brošurica. ki ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu. V tej podala priznani strokovnjak kratka ln Jedrnata navodila* kako preskrbeti na najenostavnejši način vsako hišo x raznimi povrt-nlnami tudi za zimsko dobo, ozlr. kako založiti Jedilno shrambo ta vsaki čas i najraz-novrstneišlmi Izdelki In špecljalltetaml iz vsakoiakega sadja, kakor z raznim vkuha-nlm sadjem, sadnimi kompoti, želeji, marmeladami. Siri, toki, likerji Itd. Govoril sem pred nedavnim a neko gospodinjo na deželi, ki Ima cele kope konserv v zalogi in ki Je pripovedovala, da je začela vkuhavati povrtnlne ln sadje po Zupancevlh navodilih hitro, ko Je izšla prva Izdaja njegove brošure in preskusila do 'danes malodane že vse njegove recepte, ne da bi se JI kaka stvar ponesrečila. Med drugim sem imel priliko poskusiti pri kosilu tudi svežo svinjsko pečenko, ki fe bila že nad leto dni v steklenicah In renđar nad vse slastna In delikatna. G. Z. podala namreč v tvoji brošuri tudi navod'lo o Vonserviranlu raznih mesnih Jedil v Času izobllla ali nizkih cen. ki se Je naravnost sijajno obneslo. BoIJe, kakor navedena ocena pridne gospodinji pač nič ne more priporočati vrednosti in uporabnosti Zupanceve brošure. Knjiga jo dobiva pri aaJožnlku ln r.
stev 2C;u
•SLOVENSKI   NAkODi  dne 2 septembra -o.
Stran 3.
III. LJUBLJANSKI VELIKI
od 1. do 10. septembra 1923.
NACRT SEJMIŠČA,
T. *
i
i
Dr. Konrad VoduSek:
III Ljubljanskemu velesejmu v pozdrav!
Ob koncu svetovnega viharja je bila vesoljna Evropa podobna skrajno razburkanemu morju. Vse je vihar raz-djal, bi tedaj lahko rekli s pesniško besedo. In zmagovalne države kakor premagane, vse in vsaka je bila kakor od valov obdana ladja, ki ie opešala v boju z neusmiljeno silo vojnih furij in erinij, ki pač niso prizanesle nikomur.
Ves svet je v resnici pobesnel. In stemnilo se je tedaj, kakor morda še nikdar poprej, po tem pobesnelem morju, ki je grozilo pogrezniti v svoje brez-danje žrelo malodane vse pridobitve, vse dotedanje uspehe in dobrote mirnega človeškega dela in stremljenja.
Ko je končno vendar le utihnil ta grozanski vihar svetovnega boja, ko je po tolikem divjanju, razdejanju in more-nju vendar le zasijalo izmed vseh teh krvavo ožarjenih oblakov — solnce miru in sprave, tedaj — se je pač svet razveselil hipoma, zavrisnU je od veselja, odvrgel in pognal raz se vse vojne oklepe in oklope, vse morilno orožje. In prijel je, vsaj hotel je prijeti za — delo.
Toda dolgoletna morija, neusmiljena s svojimi razdiralnimi krutostmi, s krvavimi in nekrvavimi nesrečami, žrtvami In posledicami, je tako razrila, razdejala predvojne veljave in tradicije, da je v zgodovinskem trenotku — ko so vojni poveljniki na cilju svoje tudi za nas Jugoslavene dobljene zmage končno pustih* od trobiti nadaljne boje in napade — preostalo le okostje, le okostnjak vse prejšnje in predvojne moči.
Kakor pa se ti vsak okostnjak, če se ga nerodno in nepravilno dotakneš, ves hipoma sesuje, tako je bilo tudi za velikansko, ogromno in za vspostavitev in rešitev razdejane Evrope nujno delo treba pred vsem — skrajne previdnosti zlasti ob začetku. Potreba pa je bilo odslej tudi pravilnega sistema za zopet-no građenje na evropskih razvalinah v znamenju in smislu svetovne kulture in svetovnega gospodarstva.
In v ta program, ki ga je narekovala m narekuje le pametna, realna politika, spada tudi pravilno vspostavitve-no gospodarsko delo, da ustvarja, zida ln uredi povojni svet, povojno življenje in izvrši nepregledno vrsto političnih, kulturnih in zlasti gospodarskih nalog. »La reconstruetion, concue dans le sens d*un communaute1 de la clvilisation hu-maine«; to je po Parvusu parola sedanjih časov in načrt za tekoče in bodoče delo.
In v tem znamenju se Je v povojnem gospodarstvu razvila in razcvetela s e j m s k a misel, ki je predahnila vesoljni svet. Kakor iskra je šinila v vse države. In povsod je vžgala svUH, pravi ogenj gospodarskega navdušenja, ki ga je vesoljno človeštvo tako zelo potrebovalo baŠ v časih razdejanih teme-ttev in skoro uničene volje ga delo* vsaj
za pošteno delo, ki ne prinaša bliskovih bogastev in hipno ne polni — nemora-ličnih Žepov.
Tudi v naši mladi državi, tej hčerki svetovnega in svetovno-priznanega junaštva naših srbskih bratov-odrešiteljev, je sejmska ideja pognala krepke kali, če tudi jih obdajajo še — marsika-kl jezni viharji Tudi pri nas in naših v marsičem mrzlih domačijah sije to solnce in blagodejno vpliva na njive in livade našega gospodarstva, ki je vse — v cvetju, v najlepšem cvetju. Ali ni s to prispodobo najlepše in najresničnejše označen predvsem napredek naše slovenske Industrije? Mladostna ln šibka še. je od prevrata sem napravila prave čudeže. In vendar hodi mirno in napreduje preudarno po svoji že začrtani, če tudi mogoče ne povsem pravilno obdelani poti Ob tej poti pa se raztezajo krasni vrtovi In vse cvete! . . .
Tako bo tudi letošnji naš ljubljanski velesejem pravi cvetlični dan ln podoben vrtu, če tudi ne »svetovnemu«, pa vendar mlademu, pestremu in cvetočemu vrtecu. kjer se bomo sprehajali z vzvišenimi čustvi in s krepkim in zavednim ponosom. Zraven pa si hočemo pač misliti, da Iz malega raste veliko. In prav ta zlata resnica se pokaže in Izkaže tudi na letošnjem našem velikem sejmu, ki utegne vsakogar podučiti in prepričati o velikem našem sejmskem napredovanju ob triletnici prvega tega praznika. Morda bi se dalo k dokumentaciji tega napredka pripomniti, da dokumenti njegovi — in to so bistvu in namenu naši sejmi — niso povsem najboljše razvrščeni in enotno zamišljeni, kakor bi morali biti med seboj vsi naši jugoslovenski sejmi v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani Mariboru itd. Morda — to besedico poudarjamo — bi se dalo iz tega bisernega niza ustvariti enotnejšo podobo, pravilnejši našim jugoslo-venskim produkcijskim razmeram zlasti v krajevnem oziru odgovarjajoči sistem. Saj bi se na takem potu dosegla gotovo potrebna in stvarna razpredelba. ki bi uvajala in sčasoma tudi uvedla združenje vseh naših jugo-slovenskih sejmov in njihovih uradov. V t a k 1 jugoslovenskl centrali bi se — poleg dosedanjega vsakoletnega sporazumevanja in razpredel jenja posam-nih sejmov in sejmišč — vršila dosti lažje tudi Informativni in koncentracijski posel. Odpadel bi pa rudi vsak loka-lizem, ki dandanes — le priznajmo — igra še svojo »ulogico« v vsem sejmskem vrvenju In stremljenju,
Naši sejmskl veščakl In odbori so gotovo vse te misli In načrte primerno že pretresali Saj se je sejmska Ideja v našem gospodarstvu oživela tako zelo, da ostane vsaj za nedosleden čas stalno na našem gospodarskem programu. Le-ta se pač mora ln se tudi ustvarja in sestavila na nafbolj praktičen način In na podlagi danih razmer, s Clmur hočeš nočeš moraš računati. In da so pa ravno vsi ti naši strokovnjaki na pravem potu, dokazujejo uspehi njihovega dela, izpričuje veliko veselja In
nepričakovana nestrpnost, s katero pričakujemo pač vsi — razstavljalci in obiskovalci — otvoritev in sijaj III. Ljubljanskega velesejma. Naj bi eni kot drugI dosegli svoje namene. Da, še več: naj bi tudi letošnji naš jesenski sejmski praznik prekosil v vsakem oziru in učinku vse svoje prednike kot glasni krepki oznanjevalec vsestranskega napredka ir vedno lepše naše gospodarske, pa tudi politične bodočnosti
Dr. Otakar Beneš, generalni konzul CSR v Ljubljani:
Ljubljanski velesejem in češkoslovaški industrijski krogi.
Danes se odpirajo vrata III. ljubljanskega velesejma, in oči ne samo ju-goslovenskih, nego tudi češkoslovaških strokovnih krogov so obrnjene na belo Ljubljano. Tako slovenska kakor tudi češkoslovaška javnost je prepričana, da bo letošnji velesejem nudil o vsakoletnem napredku industrijske, trgovinske in obrtniške marljivosti Slovenije še si-jajnejšo sliko, nego so jo nudili dosedanji velesejmi. Zadostuje primerjati samo prejšnje in sedanje sezname razstavljal-cev, pa se takoj prepričamo, da je raz-stavljalcev vsako leto več, kar priča o veliki in izdatni privlačni sili tega domačega trga. To velja tudi za razstav-Ijalce iz Češkoslovaške, čijih število leto za letom narašča. Pri tem moramo tudi upoštevati, da marsikatera tvrdka, ki je navedena kot jugoslovenska, razstavlja v resnici kot podružnica ali zastopnica češkoslovaške tvrdke, tako da moramo razstave takih rvrdk po vsej pravici prištevati v dobro češkoslovaškim razstavljalcem. In tu lahko z radostjo ugotovimo, da zaradi živahnega povpraševanja po češkoslovaških izdelkih razstava našega češkoslovaškega blaga na ljubljanskem velesejmu vsako leto narašča.
Temu se ni čuditi, ako u važu jemo na eni strani dobro kakovost češkoslovaških izdelkov, na drugi strani pa stare trgovinske stike med češkoslovaškim in slovenskim narodom, ki so globoko usidrani tudi v političnih in kulturnih simpatijah. Te naše simpatije se pokažejo v polni luči tudi v izredno številnem obisku češkoslovaških trgovcev in industrijalcev v času velesejma, kakor tudi pozneje. Dne 4. septembra odpotuje iz Prage do 30članska delegacija češkoslovaških interesentov, ki pridejo skupno v Ljubljano, da si ogledajo razstavo In se na lastne oči prepričajo o napredku tukajšnje industrije ln obrti V oktobru I. L pa se priredi druga velika ekspedicija češkoslovaških industrijalcev, trrovcev in interesentov, ki obišče vso Jugoslavijo, da si ogleda vsa industrijska središča, v Sloveniji pa zlasti Ljubljano. Maribor, Krani Jesenice, Trbovlje itd. NI dvoma, da taki poserl po-globe obstoječe jugoslovensko - češkoslovaške stike na polju industrije in trgovine, ki jih tako izdatno pospešuje le vsakoletni ljubljanski velesejem, .
Tako ofvarfamo III Ljubljanski velesejem v znamenju naraščajoče konjunkture češkoslovaško - jugosloven-skih trgovinskih stikov in moramo bi d za vedno za večjo poglobitev teh stikov hvaležni v prvi vrsti vsakoletnim velesejmom v Ljubljani. Zato jim celokupna češkoslovaška javnost iskreno želi čim večjega uspeha in procvita.
Dr. Kohlruss, avstr. generalni konzul:
0 fil. Ljubljanskem velesejmu.
Važni momenti so v bistvu mero-dajni za to, da je Ljubljani usojeno, da zavzame v bodočnosti v trgovsko političnem oziru posebno odlično mesto v kraljevini SHS. Dobre železniške zveze v vseh smereh tuzemstva in inostran-stva, kakor tudi osredotočenje industrije v slovenskem delu države, tvorijo že na prvi pogled izredno ugodne predpogoje za to; ako k temu še dodamo tukajšnjo komercijalno izvežbanost in or-ganizatorične sposobnosti ni mogoče dvomiti o napredujočem gospodarskem razvoju in vedno bolj naraščajoči gospodarski važnosti Ljubljane ne samo v nacijonalni, marveč tudi v mednarodni trgovini
Primerjajoča presoja dosedanjih treh vzorčnih sejmov v Ljubljani potrjuje praktično to nazlranje.
Dosedanji tukajšnji vzorčni sejmi so vsakokrat bistveno nadkrilili drug drugega, tako kar se tiče razstavnega prostora domaČih in inozemskih raz-stavljalcev, prireditve in opreme teh sejmov, števila in izvora sejemskih po-setnikov, kakor pred vsem gmotnih transakcijskih uspehov.
Oospodarski pomen Ljubi tane ln njenih vzorčnih sejmov bo zlasti jasen, ako se posreči merodajnim gospodarskim činiteljem, da pritegnejo s primerno vedno živahnejšo propagando odjemalce tudi izven okvira kraljevine SHS iz oddaljenejšega Orijenta. Ze lani smo lahko opažali v tej smeri prve početke In tudi letos se že napovedujejo poseti odjemalcev iz Orijenta; v tem pogledu je smatrati istočasnost tukajšnjega velesejma z drugimi srednjeevropskimi sejmi kot veleugoden moment.
Ker ima Jugoslavija kot izrazito agrarna država rada. da je na njenih vzorčnih sejmih zastopana tudi inozemska industrija, zlasti v onih strokah, v katerih se domača industrija sama ne udejstvuje, je jasno, da koristi napredujoči razvoj ljubljanskih vzorčnih sejmov ne samo domači marveč tudi pravkar omenjeni inozemski industriji, tako da pozdravlja napredek teh sejmov z radostjo ne samo Jugoslavija, marveč da ga spremlja z resničnimi simpatijami tu* di Inozemstvo.
V zvezi s tem je treba poudarjati, da se je v tem letu dejansko Izredno povišalo tudi število Inozemskih razstav-lialcev in da je med njimi znatno poskočilo zlasti število avstrijskih IzloŽnl-kov, kar je treba smatrati kot znak razveseljivega medsebojnega gospodar ^ca^spoftriia«jey anja*
-l
Trgovski odnešaji med Francija in Jugoslavijo.
(Iz razgovora našega poročevalca, z g« Paul Flacheom, francoskim konzulom % Ljubljani) p
Nal poročevalec je te dni Irfiel priliko vprašati francoskega konzula vj Ljubljani za njegovo mnenje o bodočUt trgovinskih odnošajih med Francijo in Jugoslavijo. Gospod Flache se je od* zval ljubeznivo z nastopnim odgovj^ rom: Sti ^
Politične razmere so đoTgđ Casai onemogočavale trgovinske od.no8aje a; Slovenijo. Po napoleonskem poizkusu so ostala prizadevanja za intelektualna in gmotno zbllžanje med tema dvema deželama brezuspešna. Ta položaj se je k sreči temeljito izpremenU, ko je mirovna pogodba zaključila vsiljeno svetovno vojno. Jugosloveni, ki so postali svobodni, se lahko posvečajo svobodna, izvoljeni politiki
Sedaj moremo Francozi in Jugoslo* veni sklepati čvrste gospodarske zveze in jih lahko utemeljimo z obojestranskim iskrenim prijateljstvom ln z željo, da povečamo skupna bogastva z razvijanjem medsebojne trgovinske izmenjave v čisti medsebojni simpatiji NašOi trgovinskih poslov ne zavirajo nobene zapreke in njih razvijanje je popolnoma svobodno.
Surovine, ki jih Imate v izobilju, s$ našle pri nas ugodna tržišča. Les vaših mogočnih gozdov, da spominjam samo ta najbolj znani proizvod, je v zadnjih letih omogočil znatne zaključke. Tudi se že ustanavljajo v Franciji družbe, ki bodo omogočale vaš import za katerega nudi poljedelstvo važno sestavino. Na naši strani je poprava razvalin, ki iih je nakopičila sovražna sila, uporabila in še uporablja velik del naše industrijske in finančne delavnosti. Toda pri tem delu so je naša nacionalna produkcija razvila v sijajno silo. Val! čitatelji niso pozabili, da so nam Nemci razdeiali 741.993 hiš, da so uničili 22 tisoč 900 tvomic, da so razorali 3 milijone 306.350 ha kulturne zemlje. Vse ta je Francija sklenila popraviti, domove vrniti prebivalcem, tvornice industrij* cem in da je ta namen skoro popolno* ma dosegla Izključno z lastnimi financ nimi in industrijskimi sredstvi
Za tako rekonstrukcljsko delo je morala Francija poseči v lastne blagaj*; ne in uporabiti do 100 milijard frankov, ker se je povzročitelj teh škod doslej branil Izpolniti svoje obveze in obnovo. Vaši čitatelji si bodo znali predstaviti težkoče. ki jih je zaradi tega naša industrija in trgovina morala prebroditi Toda radi odločne volje francoskega na. roda, njegove udanosti delu in zaupanja, ki ga izkazuje svojim voditeljem, je ta veliko delo obrodilo svote sadove in naša zunanja trgovina napreduje od dneva do dneva z velikimi skoki. Naše industrije proizvajajo že tako obsežno iA tafcOL Ag&a> JUfc£ fiieA. XQtaQ «11
morda še boljše. Zanimajo te tudi ta vaše kraje, in potniki, trgovci, indu-strijci, intelektualci, ki jih začenjajo po-sečati vse češče, so vsi očarani od prisrčnega sprejema, ki ga jim pripravljate, vsi občudujejo višino industrijskega napredka, ki ga srečujejo, vsi vidijo bodočnost, polno lepih nad. Izvažajte v Francijo vaše surovine in izdelke vaše poljedelske industrije, zahtevajte proizvode naših industrij, ki se priporočajo celo po svoji cenenosti Na ta način bomo z obeh strani delovali za gospodarsko in politično bodočnost naših držav, kojih blagostanje in prijateljstvo sta za Evropo jamstvo miru in napredka.
MIlan Dular, hon. konzul kraljevine Belgije:
Belgija in mi.
V svetovni vojni silno opustošena Belgija si je presenetljivo hitro opomogla in se iz grozotnega razdejanja dvignila v novo gospodarsko življenje, ki cvete danes bujneje nego kedaj prej. Posledica temu je zelo razveseljiv pojav, da je ta država na letošnjem Ljubljanskem velesejmu zastopana po 15 tvrdkah, ponajveč z raznimi stroji In orodjem.
Doslej se je Belgija, katere velikanska produktivnost in sila na Industrijskem polju je bila pri nas še skoro neznana, vse premalo upoštevala. Belgija kot močna industrijska država in Jugoslavija izrazito agrarna država, bi se mogli v trgovskem pogledu medsebojno zelo lepo izpopolnjevati Samo malo pažnje in pozornosti za beljgijske industrijske in trgovske razmere je tneba s strani jugoslovenskih uvoznikom, pa bodo prišli do prepričanja, da morejo tudi v Belgiji kupiti industrijske Izdelke, kateri vsled svoje dobre kvatftete vzdrže vsako konkurenlco. Na d,rugi strani pa naj bi naši Izvozni* carji pomislili, da če je mogoče Izvažati jugoslovenske agrarne pridelke v drŽave s slabšo valuto, se to tembolj zamore v Belgijo, katere frank stoji malenkostno za francoskim In katera sedaj iz Amerike in Romunije uvaža posebno les, vžlto in meso.
Kavno teh dobrin pa nam na9a ujedinjena domovina, naša bogata ki plodina zemlja, nudi v Izobilju.
Za Bosno In Hercegovino, kjer gozdovi pokrivajo skoro polovico dežele, je Slovenija na gozdovih naša najbogatejša pokrajina. Ta velikanska množina lasa, obilica vodnih moči in pa veliko $tevilo premogokopov je povzročila, da se fls ravno v Sloveniji najmočneje razvila .'esna industrija. Z enostavno predelavo lesa, to je žaganjem in rezanjem, se bavi okrog 150 tvrd k. Skoro enako je število konfekcijskih lesnih obrti. V nekaj manjši meri je razvita kemična predelava lesa, ki v glavnem producira lepenko, strojni ekstrakt Impregniran Jes, drva in oglje. Vsa ta podjetja produciralo veliko preko domačega koncuma in vsem tem proizvodom našlo M se v Belgiji dovolj odjemalcev.
Za izvoz agrarnih produktov Slovenija sicer ne prihaja v poštev, ker je v prehrani sama pasivna, pač pa tembolj druge pokrajine naše države, ki so naravnost žitnica srednje Evrope. Imamo lepo število velikih ekspornlh mlinov, Id naj bi začeli izvažati tudi v Belgijo, S katero nas vežejo najugodnejše železniške zveze. Če se ta izvoz izplača v prekomorskem prometu raznim amerikanskim družbam, bi se našim Žitnim podjetjem še tem bolj.
Ako navedem ,da je Belgija v preteklem letu importirala preko 3Vi milijonov ton žive in zaklane Živine ter produktov živilske industrije, sem s tem pokaial doblčkanosno pot našim mesnim industrijam in tovarnam konzerv, katerih nekaj se šteje med prve y Evropi
Naj vse te široke udarijo nova pota za svoje proizvode, katerih produkcija presega domač konzum. In ta pota naj vodijo v Belgijo I
Belgija pa tudi eksporrira m sicer v prvi vrsti kvalitativne metahrrgične Izdelke, zlasti lz železa In jekla. Že v letu 1910. se je Izvozilo teh Izdelkov za čez 300 milijonov zlatih frankov v vse evropske države. Poleg tega Izvaža tudi veliko tekstilnih Izdelkov, posebno volno .kakor fudf vomo v štrenah. Znamenita je steklarska industrija, katera je Izredne razvita In je zaslovela celo v Ameriki. Kemični Izdelki, zlasti modra galica, altramartn, cink, kavču*, barve, anorganska ofja m mattobe, farmacevt!? h i izdelki In zdravila po kvaliteti In ceni lahko konkuriralo nemškim ter uživajo svetovni sloves.
ITT. Ljubljanski vefesejem nad!} ▼sem in vsakomur najlepšo priliko, da si poišče ugodnih zvez. Ljubljanski kon-mfat kraljevine Belgije jim poide V vsakem otlm vedno rad nt roke.
77v"V>1ske karte za tombolo PmStva za zevarfho Sokolske** doma t S~odwH Šifld to ▼ urodU i paosUHl — SoJaJUp+Dfikl *
ŠTEVILNA UDELEŽBA CIVILNIH IN VOJAŠKIH   ZASTOPSTEV IN NAJ-ODLICNEJSIH PRVAKOV GOSPODARSKIH KROGOV. — GOVOR PREDSEDNIKA GLAVNEGA ODBORA FRANA BONACA. — GOVOR MINISTRA TRGOVINE IN INDU-STRUE DR. KOJICA.
Nepričakovana izprememba vremena, ki je po lepih jasnih dnevih nenadoma prinesla obilo dežja, je nekoliko neugodno vplivala na današnjo svečano otvoritev III. ljubljanskega velesej-ma, ki bi bila gotovo bolj Impozantna, da je ni spremljal pravcati naliv. Ne glede na slabo vreme pa so se začeli zbirati ob določenem času pred sejm-skim uradom številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti konzularni in gospodarski odposlanci tujih držav, najuglednejši zastopniki naših slovenskih in jugoslovenskih trgovskih, industrijskih in obrtniških krogov ter domaČih In zunanjih prosvetnih in kulturnih korporacij. Prostor pred velesejm-skim uradom se je kmalu napolnil z elito prvakov našega javnega življenia. Nad 200 političnih, administrativnih prosvetnih, kulturnih in gospodarskih strokovnjakov je prispelo, da prisostvuje dogodku, ki je za našo nacijo-nalno In politično svobodo eden najvažnejših in naipomembne'Sih faktorjev. Točno ob K10. dopoldne je predsednik glavnega odbora g. Fran Bona č otvoril ITI. ljubljanski velesejem z obširnim, strokovno zasnovanim nagovorom, ki so mu navzoči sledili z velikim zanimanjem.
GOVOR PREDSEDNIKA GLAVNEGA ODBORA FRANA BONACA.
Častita gospoda! Gospodarska obnova Evrope se vrši v znamenja velesejmov. Da so te prireditve nastale Iz nujne potrebe In ne zgolj slučajno, le Izven vsake diskusija. Velesejmi so nekake oaze v strupenem ozračju splošnega povojnega političnega In ekonomskega kaosa, ki nudijo gospodarskim krogom zatočišča, kjer se med seboj spoznavalo In kjer se nailaglje sklepajo nove In obnavljajo stare kupčij-ske zveze. Historik, Iri bo kedaj ocenieval posamezne velesejme po njihovem večjem aH manjšem pomena za ozdravljanje gospodarskih razmer, bo brezdvoma moral priznati odlično mesto Ljubljanskem« ve-tesejmu.
Z fltorodno zemljo skopo obdarjena Slovenija |e stala ob prevrata pred alternativo da aH popolnoma obuboža In požene t svet svoje sinove In hčere, kakor pravimo s trebuhom za kruhom, aH pa da se — Industrializira. Hoteč biti vredna posestrima Srbile In Hrvatske, se Je Slovenija raje poprtjela dela In je z mladostnim navdušenjem stopila v svetovno areno, da tam v plemeniti tekmi z drugimi narodi skuša doseči čim večio popolnost. Smel ie bH ta korak In otvorili smo nekoliko v skrbeti I. Ljublj. velesejem bolj z namenom, da pregledamo naše bojne čete, ka-kakor pa, da kažemo svetu sadove našega komaj triletnega delovanja. No, uspeh nas )s nama (znanadH le le rodil neprecenljivo posledico, da se le preko noči zainteresirala zs nas šlrla Javnost pred vsem ona Iz Jugovzhodnih krajev, ki nas do tedaj ie al poznala. Nihče nI verjel, da se Je pri nas, Industrija In obrt že tako lepo In mno-gostransko razvila. Vzpodbujeni po prvem poskusu, ki je sijajno pokazal, da ni nobeno agftačno sredstvo tako učinkovito nego nazorna predoči te v. smo lani priredili svoj II. tejm v znatno povečanem obsegu.
Stoječ na stališču, da našim sejmom ne priHče samo enostranska naloga posredovati prodalo domače robe. temveč posne-ševstl tudi nakup tega, kar proizvajalo drugi deli naše države, zlasti agrarnih produktov, smo pridobili lepo število Interesov Iz gospodarskih krogov Hrvatske In Srbile vseh ostalih pokrajin naše prostrane domovine, da so se udeležili s svojimi Izdelki m produkti druge naše razstave. Naravnost razveselPva le udeležba trgovine. Industrije m obrti Iz brat. sklh pokralht na letofnlem sefrnn. kar nas navdala z zanpanlem, da se bodo našla peta, kler se bomo združil v skupnem. vzs> lemnem delovanja za lepšo gospodarsko bodočnost naše dres ve.
Nadalje smo si šteli v dolžnost seznaniti ža na II. Velesejmu domači trg tudi z izdelki lnoitr. Industrije, predvsem takimi, ki se še ne proizvajalo doma. Naš namen Je bil ob enem z razstavo fabrlkatov razvitejše Industrije vzgojevalno In spodbujevalno uphvatt na domačo produkcijo m podjetnost.
Vele te mil so nam v neizmerno moralno m materlielno oporo. V moralno ker črpamo lz doseženih uspehov nove moči za nadalmo vstrajno delo. v materijalno, ker pospešuje živahnejšo Izmenjava ponudbe m povpraševanja. Razven-teia nam nudijo Velesejmi dragocen pregled e stanju našega narodnega gospodarstva, ki omogočale ekonomsko Izobrazbo sfl In nam pomaga preprečiti, da se nobena gospodarska panoga ne favorizira la razvile na škodo druge, tstotako potrebna.
NI ml treba) to posebni pavdartall. da se na* Vcfasafatl hkrati krapei nastala! v
afn. Državljani rasnih pokra »a m ltajraa-Heaejtm svetovnih In političnih nastran) se aa teh sejmih osebne spozna vaje m oce mndsebomera sne«evaaja. To asedsebojno spoznavaš)« bratov, ki so bfll tisoč let ločeni po umetnih granicah, pa k beli nujam m valnih potreb.
Nadejamo se, da bo delo, ki započeli pod tako ugodnim! avapicllami vklinh vsem nevšečnostim dnevnega političnega boja obrodilo obilen sad. Letos Je priredba UabUaaa * tre« svoj
jem. Zdi sa ml kot posebno ugoden omen za bodočnost, da le našo prireditev ie ob prvem njenem skromnem Jubileju doletela Izredna čast biti deležna Najvišjega pokroviteljstva. Krona je s tem na svečr>n način dala priznanje rodoljubnemu stremljenju vseh pridobljenih slojev in delov isga ljudstva za čimprejšnjo ozdravljenje gospodarskih razmer ljubljene n?še skupne domovine. Naša radost je tem večja, ker zremo Slovenci v našem kralju prvega borca za našo osvobojenje in se zavedamo dobro, da bi brez heroične požrtvovalnosti vojske, koli na čelu !e stal naš luna-ški kralj, ne praznovali današnjega lepega dne.
Spoštovane dame in gospodje! Zastopniki gospodarskih krogov Slovenije stopajo danes pred Vas želeč dokazati, da vkljub vsem težkočam. s kojim! so se Imeli In se še imajo boriti, tudi v preteklem letu niso, držali križem rok. Podraženie de* narja In s to činjenico zvezano zmaniša-nje kupne moči konsumenta Je res grozilo zadati smrtni udarec našemu podjetništvu. Da je v tej borbi doslej vzdržala naša domača Industrija, obrt in trgovina, priča o njeni živlienskl sposobnosti a ob en?m tudi dokazuje, da Je vredna najlzdatnejše moralne In materijelne podpore od strani me-rodaJnih činfteliev. Zagrešil bi veliko ne-hvaležnost, če hI se raz to mesto hvaležno ne spomnil rudi našega vrlega delavstva, ki t veliko požrtvovalnostjo sodeluje pri gospodarski obnovi naše domovine in ki se ie mnogo potrudilo, da bi se končala letošnja prireditev z uspehom.
Z največjim zanosom me navdaja, da ste blagovolili Častite dame in gospodje počastiti v tako odličnem številu našo prireditev.
Pred vsem se ponovno prisrčno zahvaljujem g. ministru trgovine in Industrije g. dr. Dragotinu Kojiču, da Je blagovolil osebno se potruditi v Ljubljano otvorit naš III. Velesejm, ki le bil tudi sicer deležen vsestranske podpore od strani vlade.
Predsednik ljubljanskega velesejma Fr. B o n a č Je dalje pozdravil ministra dr. Vojislava J a n JI ć a kot zastopnika centr. vlade, poslanika češkoslovaške republike, pooblaščenega ministra g Jana Sebo, vse druge diplomatične In konzularn zastorni-ke, dalje velikega župana dr. L u k a n a, zastopnika mariborskega velikega župana namestnika dr. V. P f e I f e r j a, mariborskega žuoana g. G r č a r J a, admirala K o c h a, škofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, komandanta dr. div. obl. polk. Vučkovlča, narodna poslanca ministra n. r. dr. A. K o-r o š e a In prof. Jos. P e I s n e r J a. dalje vse zastopnike Industrijskih, gospodarskih In pridobitnih organizacij, pred vsemi predsednika Centralne Industrijske organizacije g. B a i I o n U a Iz Beotrrada. zastopnika zagrebškega zbora g. Padkoviča, kakor tndl zastopnike državne In Južne železnice, ki so povsod podpirali po svojih močeh odpravo predmetov po železnici In so šli velesejmu povsod vedno na roke.
Predsednik Je končno omenil nekatere brzojavke, ki so pozdravile otvoritev velesejma. med drugimi brzojavko ministra notranjih zadev V u i i č i č a. ki Je bil zadržan se udeležiti slovesne otvoritve, a želi velesejmu najboljših uspehov. (Klici: Živel!*
Ob zaključku svojega govora |e predsednik končno omenil, da obišče NI. Vel. kralj Aleksander, ki je prevzel protektorat nad velesejmom. tekom današnjega dneva velesejem. (Klici: Živel kralj! Živel kralj!)
Govor ministra trgovine in industrije-
Velespoštovana gospoda!
Neobično aem srečen, da mi je pripadla naloga prisostvovati v imenu kraljevske vlade otvoritvi lil. Ljubljanskega velesejma. Ta sreča mi je mila t-di radi tega, ker pred« stavlja ta Izložba industrijsko najbolj raz* vito pokrajino drŽave, ki je naravnost nre* destintrana, da prednjači celi državi Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi naglasil, kako je gospodarski razvoj tesno spojen s politiko narodnega edinstva s spfoSno poli* fično konsolidacijo zemlje in da fe v tem oziru treba, da rudi tukajšnji gospodarski krogi z vsemi silami delujejo na njeno ure* sničenje. Kraljevska vlada si je te zveznosti v svesti In ve, da bi vse gospodarsko pod« plranje ostalo brezi?speŠno. ako bi ne šlo roko v roki s splošno politično konsolida* cijo države. Le odtod bo prišel končni spas, odtod se bo rodila velika konsumacija bo* dočnostl. za katero vsebuje naša država in naš narod vse predpogoje Naša zemlia ie bogata, kakor malokatera. zato delujmo, da »e z jačanjem narodnega edinstva utrdijo tudi temelji industrije In skupnega gmotne* ga bogastva. Kot predstavnik kraljevske vlade vas morem zagotoviti, da bomo sto* rili vse. kar nam narekuje naša dolžnost in kar dopuščajo naša sredstva in da bo kra* rjeva vlada ila neumorno za tvojim točno začrtanim programom. Toda preko tepa pro* grama ieU vlada, da se gospodarsko Uvije* njm oprime is drugega čtnitetja, ki je v go* spod ar s tvw ravno tako važen, namreč prt* vmtne inMjative. Privatna Inicijativa naj po drugI strani izdela to. kar vlada aama ne utegne izpolniti. Zveza med tema dvema silama foapodarakega življenja nam bo uetvarila srečno bodočnost m bo dala naše* me ffospodarakemu in Industrijskemu ras* veja odtočen polet Dovolite, da ves radi nevremena na aadr2im s dališlmi Izvajanji. Prinašam vam pozdrav krslievske slade te zagotovil© njene nt izdatnejše pomo«. V njenem imena otvarjara m. Ljubljana« ve* leeejem In mu selim najlepše uspehe. — Izjavljam le enkrat, kako ae čutim neobičajno srečnega, da morem otvoriti današnji sboT hi prisostvovati tako odlični gospodar* eki manifestaciji »veli prireditelji!
Ko je minister proglasil oficielno otvo* ritev velesejma v imenu Nj. Vel. kralja in v imenu vlade, so navzoči vzkliknili: »Živel kralj!« Godba dravske divizijske oblasti je nato intonirala državno himno. Zvonovi so mogočno zazvonili. Minister trgovine in in* dustrije dr. Dragutin Kojić in minister ver dr. Janjič sta si nato v spremstvu zastopni* kov velesejma ogledala v pisarni sejmskega ravnatelja g. Dularja potret Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in dva portreta Nj. Vel kraljice Marije, umetniško delo akademskega slikarja prof. Vavpdič*.
Po tem ogledu si je minister trgovine in industrije dr. Kojić skupno z ministrom dr. Janiicem ogledal zelo podrobno posam* ne paviljone, kjer je posebno pazljivo ogle* doval izdelke domače industrije in obrti. Med drugim ga je zelo zanimala domača hišna obrt. kakor tudi izdelki domače veleindu* strije. Minister se je o razstavi zelo po* hvalno izrazil in si je nekatere razstavljene izdelke dal od razstavljalcev podrobno raz* tolmačiti. Na vse goste je razstava napra* vila naiglobokeiši vtia. Splošni reas'ime je bil, da kaže letošnji sejem velikanski napre* dek industrije Slovenije.
Od centralne vlade so prisostvovali sin* vesni otvoritvi poleg ministra dr. Koiica in dr. Janjiča še šef kabinetne pisarne ministr* stva trgovine in industrije dr. Kondič, in« špektor ministrstva prometa inž. Ojuričič In načelnik patentnega urada dr. Šuman, šef oddelka ministrstva trgovine In industrije dvorni svetn dr. R. Marn, številno je bi! dalje zastopan dlplomatičnl in konzularni zbor, tako poslanik češkoslovaške ren"blike. pooblaščeni minister Jan Seba, italijanski generalni konzul v Zagrebu kot zastopnik italijanske delgaclje v Beogradu g. Poccardi,
nemški konzul Froll * Oberfcll iz Zagreba, doven ljubljanskega konzularnega zbora, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, avstrijski generalni konzul dr. Kohlruss, francoski konzul Flach, itali* janski delegat de Comelli in bcluijski hono* rarni konzul g. Dular. Dalje so bili pri otvo* ritvi navzoči pokrajinski namestnik n. r. Ivan Hribar, veliki župan dr. Lukan, na* mestnik mariborskega velikega župana dr. V. Pfeifer* delegat ministrstva financ dr. šavnik in Številni načelniki raznih civilnih, političnih in administrativnih uradov, vla* dika ljubljanske škofije dr. A. Bonaventura Jeglič, ljubljanski župan dr. L. Peric. V veli* kem številu je bil navzoč otvoritvi tudi čast* niški zbor s komandantom dravske divizij* ske oblasti polkovnikom Vučkovićem na čelu.
Slovesni otvoritvi samoobsebi so v ve* likem številu prisostvovali zastopniki razr.ih trgovskih, gospodarskih in pridobitnih orga* nizacij, tako za Zvezo centralnih industrij* skih korporacij predsednik Bajloni iz Beo* grada in podpredsednik dr. Fran \Vindi* «cher. za Trgovsko in obrrno zbornico v Ljubljani predsednik Ivan Knez, podpred* sednik Jean Schrev in I. tajnik dr. V. Mur* nik. za Zvezo industrijcev Dragutin Hribar in inž. Šuklje. Zvezo ind"strijcev v Zacre* bu je zastopal bivši podban dr. Bošnjak, Trgovsko zbornico v Splitu g. Radica, me^t* no občino Šibenik g. Dinko Sirovica, Z.i* grebški zbor predsednik Radkovič in rav« nateli dr. Stiasni, hrvatske industrijce dalie dr. Sandakovjž, g. Džamonja je zastokal mariborsko izložbo Navzoča sta bila dni je nar poslanca prof. Reisncr in dr. Korošec, dalje za^'opniki raznih ljublianskib kredit* nih in denarnih zavodov, tako predsednik Ljubljanske kreditne banke dr. Karel Triller in drugi.
Splošni viisi.
Tretjič, odkar je Slovenec svoj gospodar na svoji zemlji, se stekajo Iz vseh krajev naše male. toda žilave In odporne domovine najodličnejšl zastopniki trgovine. Industrije In obrti ter mnogobrojni konsu-ment! v belo Lhibljano, eni, da pokažejo sveže sadove svojega dela, drugi, da se-žeio po tem. k*r Jim nudijo tvornice In delavnice. Ako je bil lanski In predlanski velesejem živa slika marljivosti in prebujne narodne energije. Je letošnji daleč prekosil obn predhodnika In Jasno pokazal, da naše narodno gospodarstvo noče zaostati za onfm ostalih kulturnih narodov. Ljubljana In 2 njo vsa Slovenlla Je lahko vesela m ponosna na trikotnik v Lattermanovem drevoredu, kjer Je zbrano In razvrščeno vse nniboljše m najlepše, kar moreta ustvariti z neumornim delom človeški um In roka. Po obsegu naihne. po smislu ln pomenu pa ogromne prostore TTT. ljubljanskega velesejma lahko primerjamo s srcem zdrvega gospodarskega organizma, ki se Je razširilo, da stpreime vase žlvotvome soke In jih pošlje nato vsem posamnim udom. Velik del zasluge, da pred vojno zunanjemu svetu le malo znana naša slovenska prestollca dan za dnem več pridobiva na ugledu, gre uprav za sodobni obtok vsakovrstnih Industrijskih In obrtniških Izdelkov tako važni prireditvi, kakor je velesejem. LJubljana je postala majhno evropsko mesto, kakor pravijo tujci ln da Je temu tako. se Imamo zahvaliti v prvi vrsti našim vsakoletnim velesejmom.
Splošno sliko, ki jo zagleda človek, ko stopi na sejmišče, Je težko opisati. Zdi se ti, kakor da bi zašel v pestro, IzTedno oživljeno mravljišče, kjer Je vse polno delavk in delavcev. Eni prihajajo nasproti, drugi hite mimo, tretji stoje v gručah In živahno rargovarjajo, zopet drugI so se sprli, ker Jim menda primanjkuje prostora In mahaio z rokami, češ, tuđi ml nočemo biti zadnji. Tu stoji zadovoljen gospodar ln si mane roke pri pogledu na dovršeno
V ZNAMENJU VELESEJ1VIA.
Po mnogotertti konsrreslh ln shodih zadnjih mesecev, Je stopila danes LJubljana v znamenje velesejma. Nove množice tujih obrazov preplavljajo ulice slovenske pre-stolfce, kl zadobiva tako neobičajen prazničen sijaj. Poslušaš jezike skoro vseh kulturnih narodov, gledal elegantne toalete iz svetovnih ateljejev In se nehote Čudiš, kdo se je takorekoč — čez noč preoblikovalo to pohlevno provincijalno gnezdeče v Široko velemestno stotišče. Drugič že pozdravljamo ta teden v svoji sredi vrhrv-nega predstavnika države, našega obože-vanega narodnega kralja, ki ga pozna v prljzno lice že sleherno ljubljansko dete.
Ljubljana, tista zapuščena »dolga vase, ki je bilo v njel še do nedavna kramljanje ob skodelllc kave praveatl dogodek In ti ie bil znan vsak obraz na ulici, pa če si ga gledal s samega grajskega stolpa, tista LJubljana Je utonila v navalu nove dobe, ki s čudežno roko presnavlia ta starodavni venec okrog zelenega Grada v kolobar modernega žltja in bitja, v novo svetsko pozomlco.
Brez dvoma Ima na tej vllikl metamorfozi Ljubljane prvi In vrhovni delež naš velesejem. nad katerim je zlasti prvo leto še marsikdo skomignil s tistim tipičnim malomeščanskim posmehom, ki iz svojega konservatlzma Izreka dvomljivo sodbo o slehernemu napredku. Energija nevstraše-nlh, velikopoteznih In dalekomlselnlh mož pa je šla tudi preko tega posmeha ln js letos pokazala, da je naš velesejem prireditev, ki zahteva najresnejšega uvažavanja In najširše podpore, ako hočemo to, kar doslej tako trdno obeta: velemesto v pravem pomenu besede.
Trde so ie zmerom prilike, ki frvlmo ▼ ajth. Vsakdo Ima še svoje težive, ki mn zastavljajo pot k razmahu. Zlasti grenak je boj za obstanek našim Javnim nameščencem, katerih gospodinje vrše prave čudesa, da prežive In oblečejo s bornimi dohodki številno družino. Marsikateri uradnik bo danes, ko bo prejel In tudi Že raz-dal mesečno plačo, s črnim zlom pogledal na te vrveče množice, češ, siti so. dostojno oblečeni In debele moŠnjIćVe Imajo v žepu. Toda zavist le brez haska In grda potega aa Človeku, Zares ie nezdravo raz-
delo, čigar rezultat Je lepo okrašen ln poln okusno razpoloženega blaga pavilion, tnm zabija zakasneli razstavljalec zadnje žeblje ln v naglkrl dviga lz zabojev pripeljane od doma Izdelke; ta se je razkoračll pred pestro hišico, gleda v nebo ln kalkulira kakšno bo vreme, oni je že utrujen, sedi med Izloženim blagem In pričakuje kupcev, zopet drugI preizkuša svoje stroje, ki zvene in puhte v Jasno podnebje. Povsod, kamor se ozreš, je življenje, gibanje, bega-nje, preizkušnje, prijave, ogledi, povsod skrbi ln Želje, nade In pričakovanje, vsi so živahni, vsi tekmujejo med seboj, kdo bo bolje postregel kupcem. V velikih paviljonih je delo v polnem teku. Tu so ponajveč najrazličnejši izdelki mala Industrije In obrti že razloženi in čakajo samo še posetnlkov, ponekod se Izložbe šele urejajo ln dobivajo obliko majhnih vzorn'h trgovin z dlvno okrašenimi stenami ln bogato zbirko najfinejšega blaga. Pogled v notranjost teh paviljonov, kjer se krije kakor v ulju celica pri celici. Človek ne ve kje bi se ustavil, kam bi se obrnil ln koliko časa bi ostal tu, kajti povsod je lepo, povsod vleče oko ln misJI o doseženih uspehib našega narodnega gospodarstva.
Med velikani — paviljoni pa so se pritajili manjši paviljoni In razne Izložbe na prostem. Tu je zastotpana velelndusrrlja, združena obrt, vlnoreja, sadjarstvo, stavbna stroka Itd. Razmah naše Industrije se najlepše zrcali v tem delu velesejma. Do-člm smo b!!! lansko ln predlansko leto 5e precej skromni ln je vzbujala natveČJo pozornost veličina inozemskih Izdeikov, smo letos napredovali tako. da lahko s ponosom stopimo tudi pred zunanji svet. Naj omenimo samo našo domačo železno Industrijo, naše strojne tovarne ln livarne, ki so to pot dokazale, da lahko z uspehom tekmujejo z drugimi svetovno znanimi tvrdkaml. Takih primerov, ki jasno pričalo kako velik korak naprej smo storili od lanskega leta, bi lahko navedli še več.
merje. ki vlada danes v Človeški druJtl, preoster je kontrast med lučjo ln senco, dostikrat celo paradoksen. Ko sem pretekle dni hodil po sejmišču In zasledoval živahno delo, sem naletel na starega učitelja, ki Je pomagal svojemu nekdanjemu učencu pri dekoraciji ln ureditvi paviljona. Našla sta se zopet po dolgih letih, on, ki je sejal ln je zdaj do kosti obubožan ln ta, ki zdaj žanje ter spravlja v bogate kašče. Zares čudna Igra časov ... Ali baš ti preostri kontrasti krlče, da mora biti temu razmerju skoraj konec. Pridobitni sloji, ki so se z neupogljivo voljo razgibali lz blata, v katero nas Je pogazila nesrečna vojna In ustvarili novi državi krepak temelj razvoja k blagostanju ln širokemu ugledu, bodo s tem Izzvali neizbežno posledico Izboljšanje gmotnega položaja kulturnemu delavcu, brez katerega Je vsak napredek nemogoč. Oospodarsko ojačena država se ne bo mogla več Izgovarjati, da nima kruha za svoje duševne delavce, ki so ob koncu koncev vendarle elementarni »spirltus agens* vsega tega, kar moremo pokazati lz naših rok zunanjemu svetu.
Da, do tega procesa mora priti tem prej. čim lačjl bo naš«, gospodarski napredek. Tn naš velesejem Je pravi manometer, ki kaže v letošnjih dneh. da se ta napredek giblje na krepko potenco. Je kulturnemu delavcu barometer, ki obeta Jasneišlh vremen. Zato danes nI treba bednemu Javnemu nameščencu zledarl lz črnega tla. ampak glavo pokonci, pogum v srce In misel v boljše čase. ki so že na pragu baš v tem znamenju velesejma 1 —z—
Tovarne čevljev Peter Kozina & Ko. Tržič. Poznani njeni Izdelki širom nnše države In Inozemstvu pod zaščitnim znakom »PEKO« razstavlja na letošnjem velesejmu poleg znanih tudi njene najnoveiše fabrikate, fino, lahko robo. damske čevlje oo najnovejših vzorcih In modelih. Vsak obiskovalec, osobito naše cenj. dame se naj prepričajo, da odslej naprej ne bo treba več kupovati luksusnih čevljev v Inozem-sstvu. Najfinejši, najcenejši in brezdvomno boljše kvalitete dobe se sedaj tudi na domačem trgu. V ostalem se priporoča, da vsak konsument povsod zahteva čevlje z zaščitno znamko »PEKO«. Svoji k svojimi
♦
B/^^
biev 200.
»s L u v C f>< s n i   in a k m»« um 2. septembra »51268*,
stran. 5.
Opis nekaterih tvrdk.
SPLOŠNI PAVILJONI. Paviljon H. Tu je zastopana celokupna trgovina.   Tekstilna Industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina,   perilo, cerkvene potrebščine, blago, bobažcva tkanina, perilo, preproge itd.    Tu Je   razstavilo 69 tvrdk, ki pa Se nfso vse uredile svojih Izložb. Takoj pri vhodu je moderno urejena, bogato opremljena srbska tvornica za preproge, ki je razstavila najlepše vzorce svojih izdelkov. Pozornost vzbujajo v tem pa-vilinnu  »T e k s 1111 a«, trgovina In industrija d. d. v Ljubljani z bogato Izložbo prvovrstne manufakture, »The Elevant Company Ltd Londonc, angleška tvrdka, ki je pokazala vse VTSte angleškega   blaga,   Ivan    Pakiž.    Ljubljana, s Krasnimi   stenskimi   in    namiznimi urami, Dmitrlj Pudja,   Zagreb, z izbranimi vzorci usnjarskih izdelkov,  v prvi vrsti kovčkov, portfeljev itd., nadalje Franc Bar, zastopstvo »Underwooda ln Burroug-sa«, pisalni stroji, domača,   dobro znana tvrdka  Čuden,  s    svojimi prvovrstnimi urami.   Zelo lep je paviljonček »čajna ročk a«, kjer se za orijentalsko zaveso širilo vonjave čaja, kave in drugih kolonijalnih pridelkov.
Paviljon J. Tu je zbrana tekstilna Industrija, tekstilna  konfekcija, kožuhovina, perilo, usnje in usnjarski Izdelki, manufaktura, obleke, pletenine, zavese in dr. Raz-stavljalcev je v tem paviljonu 73, večinoma znotraj, nekaj pa tudi zunaj. Vse tvrd-ke so po večini že dovršile pripravljalno delo tako, da bo paviljon že prvi dan ve-lesejma v najlepšem redu. Takoj ko poset-nik vstopi, vzbudi njegovo pozornost na levi strani od vhoda popolnoma ločen razstavni prostor naše največje, splošno znane in tudi na zunanjem trgu bogato zastopane domače tvornice za čevlje »Peko«, k! ie razstavila letos svoje najmodernejše izdelke. Ta tvornica je po kakovosti, tr-pežnosti In Izredno okusni zunanjosti izdelkov ter obsežnosti svojega obrata gotovo ena največjih In najbolje aranžiranih podjetij te stroke v Jugoslaviji. Tvrdka »Pe-tovla«, Ptuj se odlikuje s svojimi krasnimi usnjarskimi Izdelki. Znana konfekcijska tvrdka Kune, Ljubljana, je letos zastopana že z večjo množino In bolj Izbrane prvovrstne obleke, kakor lani. Med posebnosti tega paviljona spadajo tudi tvrdka Anton Krlsper, Ljubljana, z bogato izložbo čevljev, Fran Derenda, Ljubljana, z zelo puikupljrvo, obilo razstavo modnih oblek,   Franzl M. & sinovi, domača tovarna za pletenine, o kterl spregovorimo še na drugem mestu, Drago 5 c h w a b, obleke, zelo bogata ln solidna tvrdka  »Odelo«,   konfekcijska tovarna Ljubljana in dr. Največja zanimivost tega paviljona pa je svoje vrste redkost V naši
domači industriji pletenin, tvornica Josip Kune & Co. Izložila je krasne vzorce malih stenskih preprog, umetniško dovršene pletene sličice našfh najbolj priljubljenih pokrajin, cerkvic, vasic, narodnih tipov m raznih drugih posnetkov iz narave. Sredi obsežnega razstavljalnega prostora visoko na steni visi preproga z zelo posrečeno sfifco kraljevske dvojice, Id primemo okrašena nehote privlači oko obiskovalcev. Zanimanje za to izložbo bo gOtOVO veliko,
saj do novejšega časa naša Industrija sploh ni poznala podobnih Izdelkov, kar priča, da moramo to mlado podjetje vsestransko podpirati.
Paviljon K. Obsega Inozemske Izdelke: tu je zastopana v velikem števtln franco-sk, belgijska, češkoslovaška in angleška industrija z galanterijo, bljouterijo, dragu-liarsrvom, fino mehaniko, Igračami, godali Itd. Delo v pavHJonu še nI dovršeno tako, da je od 73 tvrdk dosedaj razstavilo kakih 32. ostale pa bodo gotove s pripravami tekom današnjega in jutrišnjega dne. Tu je središče manjše Inozemske Industrije, ki pa se odlikuje s precizno dovršenimi Izdelki. Zelo lepe prostore in bogato opremljene izložbe Imajo tvrdke »Progres« z igračami, »Cetina«, Industrija testenin, »La Fleur de France & Co«, parfum rn milo In »N i c k e r I & Co« z valllniml stroji, ki bodo gotovo zanimali zlasti podeželske obiskovalce, ker ti po večini ne verjamejo, da se lahko zvale piščeta brez koklje.
Paviljon L. Najbolj zapeljiv, če odštejemo posebne paviljone, kjer se bo točila zlata kapljica. V tem paviljonu, kjer je delo večjih del Že končano, je zastopanih 40 tvrdk. Tu so klobuki vezenine, kozarstvo, čipke, lončena roba, fafence, steklo, zrcala in kar je glavno, likerji maraskin, rum. žganje, sladko pecivo, marmelada ln in druge življenske dobrine. Kdor obišče ta paviljon in se bo preveč zamudil pri *B u z o 11 č u« Iz Splita, bo lahko pri »Siku« kupil novo kapo, da doma ne sitnosti, če pride brez klobuka. Že omenjena tvrdka Buzolič Ima krasen pavllionček, ki je od vseh strani prikupljiv, nanbolj pa seveda od znotraj, kjer je toliko zapeljivih »baterij«, da človek kar ne more mimo. Miniaturno, toda izredno okusno je opremila svojo Izložbo »Mana«, tvornica kandita v Ljubljani. Originalni napis v ozadju, ki je tem lepši čimbolj svetlo sije solnce, ker je Izrezan Iz stene, nadalje lepo okrašene stene In mamčečl sladki izdelki, vse to daje Izložbi zelo milo lice. Mlado domače podjetje je pravzaprav šele v razvoju in vendar kaže že vse znake življenske sposobnosti. Priporočamo vsem obiskovalcem, da jo pobllžje ogledajo. Impozantne so Izložbe »Union«, tvornice kon-diterij In čokolade v Zagrebu, ki Je menda edina razstavila toliko ln tako lepih Izdelkov, »A 1 k o«, tovarna konjaka ln ruma, Ljubljana ter »Patri a«, d. d. za industrijo konjaka, Zagreb, o katerih velja isto. Te tri tvrdke ln Buzolič tvorijo naibogateišo skupino, kjer lahko obiskovalec dobi vse, kar mu poželi srce. Druga posebnost tega paviljona je »Spe k trum«, tvornica zrcalnih, kovnih In celuloidnih Izdelkov v Zagrebu.   Izložba savnama obsežen pro-
stor, prednja stena izven nje je okrašena z ogromnimi najfinejšimi zrcali, notranjost se vse blesti v brušenem steklu in zrcalih In ves prostor se zdi kot majhen labirint, samo da se vidi človek v pravi pozi in ne na glavi. Bogastvo te zbirke vzbuja splošno pozornost. Posebno bo ugajalo tu mladim damam in dekletam. ki bodo videle svojo lepoto v vse mogočih oblikah In veličinah.
KDO OSKRBUJE SEJEM Z ELEKTRIKO? Zanimivost glavne ure.
Obiskovalec letošnjega velesejma opaža poleg drugih novosti na industrijskem polju, ki so drugače tudi plod slovenske pridnosti in solldnostl, tudi prijetno dejstvo, da so skoraj vsi paviljoni opremljeni z električnimi urami, že vhod ima lepo veliko uro. Vsakdo se vprašuje, kdo dirigira te ure. ki
avtomatično kažejo vse enako in ki jih goni ena sama glavna ura z električnim tokom, katerega proizvaja sama potom magneta.
Tvrdka Stebl & Tujec Je letos prevzela na velesejmu funkcijo, da preskrbuje sejmišče In vse paviljone z električnim tokom oz. z razsvetljavo. V svojem razstavnem zelo obsežnem in okusno aranžiranem oddelku v paviljonu H Je postavila poleg raznih elektrotehničnih predmetov tudi glavno uro z magnetom, iznajdbo, ki le last Švicarske tovarne Landis 6: Qyr v Zugu. Ta ura producira potom magneta lasten tok, ki Je zmožen premikati na raznih kralih po spojenih žicah do 50 ur. V resnici ta glavna ura spaja na sejmišču 50 ur, ki vse kažejo precizen Čas.
Tvrdlča štebi cc Tujec*. Id Je bila že pri prejšnjih velesejmih udeležena pri raznih elektroteFničnih Inštalacijah, le zadnji čas stcmila v poslovne zveze s svetovno znano tvrdko Brown Boveri. ki Je zgradila hldro-elektrlčno centralo na Fali ob Dravi. Ta tvrđka gra3i sedaj največjo oamo-elektri-čno centralo v SlovemH. gracll centralo v Velenju. Id bo dovaja! elelrtrični tole na eni strani 3o Mežice, na Hrugf strani pa do Celja. Prown Boveri namerava napraviti v Sloveniji lastno tovarno. Tvrdka Stebi 6: Tujec zastopa tnal dalje velike Inozemske tvrdke elektrotehnične stroke. Zastopa vel'ke tovarne Bratfe Fischer, ki Imajo centralo v Badnu uri Dunaju in podružnico v Zagrebu ter izdelujejo razne stroje in JolcomofvTe. NjifT ioVomobila tudi proizvaia za vet^sejem ves eleJctrlČni tole za razsvetljavo. Dalje zastopa tovarne fOrcJmer v Llnsfrem, El Izdelujejo stroje za obdelavo lesa. TOVARNIŠKO POnrPTTE IVAN REBEK. CELJE.
Za Indusrrilizaciio Celja In nJega okolice, katera se osobito po prevratu z ne-verjeno brzino vedno bolj širi, Je mnogo pripomogla prejšna politična situacija. Slovenci, ki so hoteli že pred 30 leti za vsako ceno doseči politično ravnotežje, so šli z velikim požrrvovanjem na organizacijo male obrti m to ne brez uspeha. Iz nekaterih malih obrti In trgovin so že pred svetovno vojsko nastali zmožni konkurence Nemcem. Ena taka mala obrt, ki se je ustanovila leta 1*94 je ipa danes pravo Industrijsko podjetje, to je tovarna tehtnic ln drugih ključavničarskih izdelkov Ivan Rebek. — Ta tovarna zaposluje danes 60 ljudi ter rarpošilja svoje tehtnice po celi državi. Osobito v Sloveniji so dobro znane mostovne tehtnice, katere gori Imenovana tvrdka izdeluje v popolno zadovolj-nost.
Tudi na letošnjem velesejmu je tvrdka razstavila veliko In mnogovrstnih tehtnic, vse, do najmanjšega komadiča je popolnoma domače delo brez vsecega tujega polfabrikata, osobito dela mnogo pozornosti obiskovalcem velika tehtnica močna za 10 ton za tehtanje tovornih automobi-ov ter tehtnica za tehtanje vagonov, Ista je narejena v miniaturi 1:5 v popolni natančnosti prave oraginalne vagonske tehtnice take tehtnice se do sedaj pri nas v naši državi še niso Izdelovale, prišlo je vse Iz Inozemstva. Treba je le, da domači industrijalci kateri Imajo svoje železniške tire osobito pa ministarstvo saobračaja posvet' popolno pozornost temu našemu, narodnemu podjetju, katero se zamore v prav kratkem času dvigniti do »veleindu-strije«.
STROJVO PLETARSTVO. M. Franzl & sinovi.
V tekstilnem oddelku paviljona I je prav bogato zastopano strojno pletarstvo, ki se je posebno zadnja leta zelo razširilo po Sloveniji, vendar ima tudi že zveste odjemalce nstanoviteliico in najstarejšo slovensko tvrdko te stroke M. Franzl sin, katera le že leta 1888 pričela orati ledino na tem polju kot prva ln je z vednim moderniziranjem spravila svojo obrt na stopnjo, ki Jo zavzema danes. Tzdelki od nalnavadnejše težke kmečke nogavice, na do lenih volnenih lopic bluz. celih nbleJč ln svilenih jumneriev. nam nakažejo vso vnemo imenovane tvrdke. slediti in zadostiti vsem sedanjim modnim zahtevam. Svoie blago oddaja po večin? v Sloveniji, cendar Ima tudi že zveste odjemalce v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu in drugje.
ZA V MTV A ST\TISTTVA CFN MOKE.
V paviljonu H le tvrdka A. Volk te Ljubljane v originalnem oddelku priredila prav zanimivo statis'lko. Na stenah je predočila obiskovalcem velesejma nazorno sliko o gibanju cen moke št. «0» od leta 1920. 1921. 1922 do zadnjih dni leta 1923. to je ves čas od kar obstoja tvrdka, ki Ima svoje poslovne prostore na Resljevi cesti Št. 24. Zunanji dve steni je tvrdka dala po uglednem slikarju primerno okrasiti. Ena slika predstavlja krepko   ženico, kl žanje
i*ni klas. tam d nit v žhVn^uem Banatu, druga slika pa predstavlja domačega v narodno nošo oblečenega kmeta — sejalca v oeadju s prav klasičnim kozolcem. Sujet je vztt iz foremskega kmečkega živliema. V notranjosti oddelka je razstavljen diagram, ki vzporeja padec dinarja za gori nmrajtno dobo oz, njega porast ter potem
padanje oziroma dviganje cen pšenični moki št. 0.
TOVARNA TKANIN IN PLETENIN JOSIP KUNC & KOMP. V LJUBLJANL
Zanimiv oddelek v paviljonu I ima tovarna tkanin in pletenin Kune Josip ci Ko iz Ljublj ane. Tovarna ie letos razstavila zanimive pletenine, ki kažejo razne prav lepo uspele slike, med drugimi tudi našo krali evsko rodbino.
Tovarna tkanin in pletenin Josip Kune & komp. v Ljubljani je nastanjena v stari cukrarni na Poljanskem nasipu 40, kjer Je po primerni adaktacijf nastanila 90 najmodernejših strojev na mehanični obrat za Izdelovanje tkanin  in pletenin.
Podjetje fzdeluje zlasti mej našim kmečkim ljudstvom priljubljene rute-ogri-njače, daljne modne in ženske šale. naglavne rute, stenske preproge, itd. In zlasti v zadnjem času kot poseben konkurenčni Izdelek lepe samoveznice za gospode in dame.
Letos je pod'etie izdelalo — kakor obče znano — v spomin na poroko naše kraljeve dvojice s stališča tkalske umetnosti dovršeno stensko preprogo s slikama kralja Aleksandra ln kraljice marile, z letnico poroke, s kraljevsko krono in z državnim grbom. Okusno zamišljeena preproga je na več krajih preprečena z jugoslovansko tro-bojnico in je Izdelana — slično bosanskim preprogam — v pestrih jugoslovanskih barvah. Posebno Izdelan vzorec je bil poklonjen  rudi   Njihovim Veličanstvom.
Podjetje zaposluje 150 domačih delavcev in delavk. Upeliano je ne le najbolje v vseh pokrajinah naše države, marveč rudi v Inozemstvu, zlasti v Romunih* in Grški,
PRVA JUGOSLOVENSKA TOVARNA ZA GUMBE IN KOVTNSKE PREDMETE V SLOV. BISTRICI. »Oumbarna« d. z o. z., tovarna za gumbe v Slovenski Bistrici se je ustanovila leta 1920. Glavni izdelki so gumbi Iz roga, kkosti, blserovine in galalita (umetni rog), razentega se Izdelujejo cigaretne cevke, različne medne zapone, raznovrstni ženski gumbi, lasne Igle In slična galanterija. V najkrajšem času bode podjetje razširilo svoj delokrog tudi na izdelovanje kovinasrih gumbov, zapon tn sličnih predmetov. Izdela se letno okoli 50 milijonov gumbov. Izdelki so razširjeni po vsej državi ter povsod zelo priljubljeni. O brezhibni rzdeljavi Istih priča dejstvo, da Je bilo podjetje lansko leto na obrtni razstavi odlikovano z zlato kolajno. Zaposlenih Je čez 40 delavcev-domačinov. To solidno, lepo urejeno In zelo agilno domačo tvrdko, ki Je ne glede na kratko dobo svojega postanka dosegla tako Izredne uspehe, s svoje strani vsem obiskovalcem toplo priporočamo.
KOLTNSKA TOVARNA LJUBLJANA.
Kollnska tovarna kavlnih primesi, trgovsko delniško podjetje v Ljubljani je razstavilo na letošniem »Velesejmu« v paviljonu »L« štev. 484 svoje Izborne Izdelke katere naj si slavno občinstvo ne zamudi ogledati. Podjetje ie zgradilo leta 1909 lepo tovarno v Ljubljani katero pa je v letu* 1922 razširilo ter opremilo z najmodernejšimi stroji, s katerimi je v stanu zadostiti vsem zahtevam cenjenih gospodinj. Tovarna Izdeluje naiboi'šo domačo«K^ln"sko cikorlio« Fgovo In žitno Rnvlno primes kot izvrstno priznani prida tek za kavo.
Priporočamo vsem rodbinam, da povsod zahtevajo ln edlnole uporabljajo samo >N*šo pravo domačo Kolfnsko cikorijo.«
KONZERVNE   TOVARNE   V L.TUBLANL
Podjetje K^nzervne tovarne se je ustanovilo leta 1920 ter se je v prvi dobi pečalo posebno z izdelovanjem mesnih Izdelkov. Polagoma se je podietie razkrilo, tako da sedaj zamore dnevno Izdelovati najmanj 50.000 na'ra:»ltčneiš*h konzerv. Poleg tega Izdeluje dnevno velike množine vsakovrstnih mesnih Izdelkov, kakor salame, kraniske klobase, prekajeno meso, kateri so vsi prvovrstne kakovosti. Polagoma se le tovarna vpeljala v konzumne kroge našega liudsrva v taki meri, da se naročila vedno in vedno večajo. Da tovarna omogoči hltre'Šo postrežbo svoiim odjemalcem, je tekom časa v Ljubljani Izgradila 3 lične pavilione. v katerih razproda-vse svoie Izdelke. Tekom leta 1920 In 1921 je vodstvo tovarne uredilo tudi svojo lastno kleparijo, ki Izdelule za svojo lastno potrebo in obenem tudi za tuja naročila pločevinaste doze vseh vrst. Dnevno iih lahko izvrši do 40.000 komadov. Poleg klepariie se ie koncem leta 1921 zgradila in uredila zelo obsežna žaga z dvema polno jarmenikoma katera krije potreuo ? rezanim lesom za domačo vporabo (z'V*je) lakor tudi sprema in izvršuje druga naročila. V tov Je zaposlemh dnevno okrog 150 oseb Iz domačega liudsrva, katerim je z obstojem tovarne zasiguran dober zaslužek.
Letos Je tovarna pričela z izdelovanjem sadnih ln sočivn'h konzerv. Posrečilo se ji je pridobiti v ta namen prvovrstnega svetovnega strokovnjaka, s katerim dejstvom ie podana garancija, da bodo tudi ti Izdelki prvTStne kakovosti.
Letos je tovarna zgradila na velesejmu svoj lastni, lični paviljon, v katerem je prav ekusno Izstavila vse svoje Izdelke.
Posebno okusno se jI je posrečilo opremiti svoje sadne izdelke z vabljivimi etiketami, ki so bil! izvršeni po načrtu domačega umetnika Maksim Oasparija. Etikete so izdelane v narodnem motivu, po istem načrtu so tudi izdelani »vrdkl plakati od Istega umetnika.
Konzervna tovarna »Globus« na Vrhniki je največia tovarna te stroke v Jugoslaviji ter dobavlja tudi vojaštvu in naši mornarici večie množine konzerv.
Podietie Je zelo solidno In stoli vedno pod  nadzorstvom zdravstvenih organov. . Priporočamo tedaj občinstvu,   da posetl lastni paviljon na velesejmu, ki te nahaja aa desni strani glavne ceste.
TOVARNA VERIG D. D. V LESCAH PRI BLEDU.
Obdane s krasnim alpskim vencem, v ozadju ponosni Triglav, ležijo ob glavni cesti na Bled. nasproti kolodvora Lesce, nove naprave tovarne verig, ki so se izgo-tovile in začele z obratom lansko Jesen.
Velikopotezno zasnovana tovarna je opremljena s specijalnim! stroji m modernimi tehničnimi pripomočki za letno izdelavo 150 vagonov verig ln proizvaja električno varjene verige ln kovane verige do 36 mm debelosti členov; ameriške verige brez varjenja do 5 mm debelosti členov Iz železne kovinske žice za poljedeljsko, obrtno ln vsakršno drugo potrebo; kot posebnost ladijske verige, verige za žerjave in preizkušene, kaUbrlrane verige za dvigala, škripce in železniške varnostne naprave: vse v to stroko spadajoče predmete, kon'ske uzde ln pritikline.
Tovtrna razpolaga s hldravičnim strojem za preizkuševanie verig; Ima svojo lastno postajo za transformiranje električnega toka, katerega ji dobavljajo Kranjske  deželne  elektrarne  v Žirovnici.
Vodstvo tovarne je v rokah Izkušenega strokovnjaka.
Jugoslavija je dobila s tem dalekosežno industrijsko podjetje eminen'nega gospodarskega pomena, ki bo rudi na Inozemskih tržiščih lahko tekmovalo s svojimi prvovrstnimi Izdelki.
PRVA JUGOSLOVENSKA META* LURGIČNA INDUSTRIJA D. D. V MARIBORU.
Podjetje se je ustanovilo leta 1920. po večini Iz jugoslovanskega kapitala pod vodstvom Jadranske banke.
Ono je vpostavilo tovarniško poslopje s 5000m„ dejavne površine, na Teznu novo ln moderno. Vrhutega so se zgradila za ur^Mnike ln delavce na od mestne občine Maribor dodeljenih stavbiščih stanovanjska poslopja.
Točasno je zaposleno v tovarni 200 delavcev.
Tovarna se deli v oddelek za napravio eldktričnelra  napeljalnega materijala, kjer se Izdelujejo vsakovrstne gole ln izolirane napeljalne žice v velikem obsegu.
V kovinski delavnici se izdelujeio: cevi palice In žica Iz medenine in bakra, bakrene žične vrvi. peronospora škropilnice, žve-plarskl aparati, ročni deli aparatov sistem Express. kopalne peči. pločevinaste embalaže, medeni okovi za vrata In okna, medene In bronaste armature, tiskovno blago Iz železa, medl In bakra, razni mali električni materijal etc. Tovarna je opremljena popolnoma moderno ter se nahaja v razvoju.
AVTOMATIČNE PLINOVE PECI.
Na ITT. ljubljanskem velesejmu je razstavila Prod. zatirana kleparjev, kotlarjev in Instalaterjev v Ljubljani tudi avtomatične plinove peči. Plinovi avtomati so Jako priporočnl aparati za kurjavo sob, ogrevanje vode v ambulatorijih, kuhinjah In kopalnicah. V treh minutah Imaš toplo vodo ob prihranku kuriva ln popolni čfstotl v prostorih, kjer ga rabiš, v vseh kulturnih državah je aparat že v obči rabi. po večjih mestih za najobsežnejša poslnpia. Ker na razstavni prostor nI uveden plin bo zadruga praktično demonstrirala porabo in prednost plinovega avtomata za časa ve-leseima od ponedelika dalie vsak dan od 15. do 16. ure popoldne v svoji pisarni Kolodvorska ulica Št. 18., kjer je v ta namen postavila take aparate. Zadruga vljudno vabi vse Inetresente kakor tudi prijatelje tehničnega napredka, da ob navedenem času ogledajo praktične demonstracije s Izumom tehnike, ki pomeni v gospodarskem oziru tako na času kakor tudi na stroških veHk napredek.
»MIRIM«, TOVARNA ČOKOLADE IN KAKAO, Maribor.
To mlado domače podjetje, čigar prvovrstni izdelki so postali v primeroma kratkem času splošno znani ln priljublieni, ima vse potrebne predpogoie za uspešen razvoj. O kakovosti »Mirim« čokolade se pohvalno izražajo vsi. ki jo poznajo kot eno naiboljšib iz domače tvornice. Za to tvrdko se Je začel zanimati tudi zunanii svet. Kakor se nam noroča. naročil je Ni. Vel. kralj Aleksander, ko si le ogledal mariborsko razstavo, vzorce Mirim čokolade za svoj dvor.
IVAN PAKIŽ. URAR. LJUBLJANA.
Tvrdka je ustanovljena leta 1912. Velika Izbira stenskih ur. budilk svetovno-znane tovarne »Jrngha.us«. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika Izbira srebrnine, juvelov, jedMnega orodja, amer. d'-^b'e blaga.
VRVARNA TOS. ADAMIČ, DOMŽALE * KAMNIK.
Med razstavijalci v tekstilno industrijo soadaiočih predmetov smo opazili letos tudi domačo, dobro znano tvrdko Jos Adamič, vrvarno iz Domžal, ki ie raz^avila svoje vrvars1-*" izdelke v paviljonu »H«, oddelek 303. Tvrdka je ena izmed najstarei*ih vrvam v Jugoslaviji in obstoja že nad 30 let. Že pred vojno je bila tvrdka dobro vpeljana in splošno znana, aedai pa še mnogo bolj, ko si je ustanovila podružnico v Kamniku. Izdeluje vse vrste vrvarskih predmetov tako za gospodarstvo, kakor tudi za industrijo. Zanimivo je, da so vsi razstavienl predmeti izkiučno lastnega izdelka. Poleg tega Ima v zalogi Še druge tej stroki sorodne pred* mete, kakor vsakovrstne cevi za brizgalne, nepremočljive predmete itd. Ker je tvrdka domača in po vsem solidna, jo cen j. trgov* cem, ki bodo posetili Ljubljanski velescjcm, kar najtopleje priporočamo.
Gospodarstvo.
OPOZORILO!
Radi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti podrobnih poročil o mnojrih razstavljalcih, Čijib imena in tvrdke so v opisu izostale samo iz tega razloga. V prihndnnh Številkah bomo skušali ustreči željam tudi teh razstav-Ualcev.
TRG S SUROVIMI KOŽAMI IN USNJEM.
LJubljana. 31. aVt. 1923.
Tendenca s surovimi kožami Je bila tekom zad. 14 dn; posebno krepka ker jih primankuje v Sloveniji kakor v celi Jugoslaviji. Plačujejo se zanje vedno višje cene in je posebno za težke (OVejfl fcJtfl livr koslej prav veliko povpraševanja, Točašno notiramo za goveje kože, lahke do 30 kg Din 20—22 za kg; od 40 kg Din 34—36 za kg hi telečje Din 27.50—28.75 za kg.
Vzrok Čvrst! tendenci v turovih kozah tiči v pomanjkanju materijala v tuzemstA .:, ki naj bi kril potrebo usnjarskih tovaren. V tem oziru hočemo podati nekaj nrbemb. ki naj osvetle bistvo sedanjega pomanjkanja surovih kož.
Kakor sp'ošno znano, se Izv^žijt \z dežele najlepši in najtežji živi voli v Italijo, katerih kože so seveda za domačo indu-dustrijo nenadomestljive. Dokler s*.» na meji ne sezidajo vcllkopote/ne kHvnJceda bi selzva/alo v hladilnih rozovOi !Kiihlwag-jrons) le me^o, kože pa bi ostale v drža>l, vse dotlej ho pomanjkanje težkih vovolin občutljivo. Iste ovaža sedaj v največji meri najbli/nia nam Italija.
V Škodo naši usn:arskl 'ndustrij! ie, da se morajo cene surovega blaga ravnati po svetovnih  tržnih  cenah  in  Je    država le
pnles: teza prct'iv^-1!-« uvozno carine nt tovrstne produkte, deteti je. da bi ta c?.. rina sploh Izostala. Kajti država ne bi imela zastopati le svojih Hskallčnih temveč v večji meri trgovske politične interese.
V kratkem povedano: situacija se Izboljša te. če se prepove Izvoz žive živine in olajša uvoz inozemskih in prekmorskih surovih kož.
Na trzu usnja je bilo opažati v zadnjih dveh tednih živahno kupčijo, ker so se kupci prepričali, da v bodočem času ni pričakovati ni?iih cen. Edina zapreka, ki ovira promet v večjem obsegu Je pomanjkanje denarja. Kakor se čuje, je skler '•' i finančno ministrstvo deloma ustroči željam usnjarskih tovarnarjev v tem o^iru, da se izvozna carina zniža za 50%, To zadeva le nekatere usnjarske izdelke, ki so v tuzemstvu specijalni fabriua*i in so se dosedaj v manjši meri Izvažali.
O splošnem položaju usnjarskega fr-jra naj še pripomnimo, da so se cene utrdile. Tovarne so dobro zaposlene in prodajo vsako množino svojih Izdelkov prav lahko.
Veliko povpraševanje obstoja šo po-sebe za odpadke spodnjega in vrhnjega usnja. Danes notiramo sledeče cene pri prodaji na debelo jn proti takojšnjemu plačilu: spodnje usnje: vaš-«podplate v polovicah, lahke Din. 80 za kg; vaš-podplate v polovicah težke Din 85; knrponl 110—130 notranjki 55—60 vra+ovi 55—60; aferml 42.50,—45, vrnje usnje: rjave kravlne \0O— 115, črne cladke kravine ln klpse 110—120, črne eladke teletine 130—145. rjave teletine 180—200, črn likanec 80—S2, bokstele-tlne 27.50—30 za kvadr. ševro črn 33—40, ševro barvan 45—47.50.
a a a
čevljarska Industrija se Je borita zadnja leta 2 Izredno velikimi težTcocaml največ zbog valutarnih razmer. Industrije ene države so radi dviza, druge radi propadanja njenih denarnih vrednosti, osobito Nemške Avstrije in Nemčije, propadale. To se ve nI ostalo brez posledic tudi na našem trgu, ker so one firme vsled krize metale velikanske množine čevljev pod lastno produkcijsko ceno na naša tržišča. V zadnlem času počele so se razmere boljšati. In vidi se, da se začnejo zopet normalni časi. Naša Industr. nc bo trpela pod tako Izrednimi razmerami. Pač pa pride zopet v poštev normalna m solidna konkurenca.
—S  Dobava  rarn&jra   materijala. Pri
uprvl smodnfšnice v Kamniku se bodo vršile ofertalne licitacije: dne 13. septmbra ti. glede dobave stekla za okna, dne 14. septembra ti. clede dobave leskovih obro-čev, dne 15. septembra glede dobave barv, flrneža, minija, kita in terpentlna ter dne 26. septembra ti. zlede dobave strojnega olja. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava materijala su telegrafsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. septembra ti. ofertaina licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico. Predmetni oglas s seznamom materijala je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljublvnl Interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 1. septembra. Prosti promet.
Danes borza ni poslovala. Včerajšnje pomanjkanje robe po borzi je imelo za posledico, da so tečaji zopet porastli. Ker pa so sedanje tečaji v prostem prometu v splošnem pretirani, nI bilo danes sploh nobenega trgovanja in se pričakuje, da bo v ponedeljek cenelše blago na trgu. Edina deviza, ki je danes izredno slaba Je Italija, katera pride iz Curiha 23.40.
V prostem prometu so notirali: Curin 17—17.50. Pariz 5.25-5.30. London 428.50— 430. Berlin 0.009—0.011. Dunaj 0.132—0.137, Praga 2.77—2.78. Trst 4.01—4.03. Newyork 93.50—94, Budimpešta 0.052—0 0525.
INOZEMSKE BORZE:
— Curlh, 1. s«Pt. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.—, Berlin 0.000055, Amsterdam 218.— Newyork 5.54. London 25.19, Pariz 31.10. Milan 16.30, Praga 16.30, Budimpešta 0.03. Bukarešta 2.50, Sofija 5.10, Varšava 0.0023. Dunaj 0.0078.
— Trst, 1. sept. (izv.) Beograd 25^ 25.30. Berlin 0.0025-0.00253 Dunaj 0.033— 0.0345. Praga 69—69.75. Pariz 132.50— 133. London 107.«0—108.25, Newyork 23.45 —23.60, CurUi 423—435.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 1
fEazmejitev med Jugoslavijo in Italijo.
Haiđ&El kolodvor pripade nem!
Razmejitev v Triglavskem posror-Ju je malodane končana, samo vprašanje meje na vrhu Triglava je še sporno in odprto.
Sporazum med obema razmejitvenima komisijama je bil dosežen pred par tedni. Mejna črta teče od Škrbine nad Bohinjem do Konce v Mangarto-vem pogorju skoro izključno ob bivši kranjsko-goriški meji, da pripade torej vseh 7 Triglavskih jezer naši kraljevini. Ob Konci zapusti mejna črta staro gr> rlško-kranjsko mejo, ki se je tu okrenila proti zapadu v smeri proti Mangartu, 8*re preko Srednje in Velike Ponce, se okrene pri koti 1840 proti jugovzhodu, pustivši Malo Ponco na našem ozemlju, do kote 1129, tu se obrne zopet proti zapadu in se nato v vijugah okrene proti severu v smeri Klanskih (Belo-peških) jezer. Mejna črta teče tik ob vzhodni obali zgornjega Klanskega jezera, prereže južni kot spodnjega jezera tako, da pripade ta kot Jugoslaviji, ter gre končno v skoro ravni črti preko Jtot 859 in 851 na avstrijsko mejo.
Po tem razmejitvenem sporazumu bi potemtakem pripadel kolodvor v Ratečah, ki ga Imajo sedaj v rokah Italijani, naši kraljevini, s čemer bi bilo ustreženo goreči želji vsega rateŠkega prebivalstva, ki ima velik del svojih zemljišč v bližini kolodvora, torej sedaj v Italiji, svoja domovja pa v Ratečah, torej v Jugoslaviji.
Nadejamo se, da bo ta sporazumna razmejitev 2a v kratkem uveljavljena, nakar bo rateški kolodvor izročen naši Železniški upravi m m m
NASE STALIŠČE GLEDE PODRŽAVLJENJA JUŽNE 2ELEZNICE. 2 današnjim dnem so prešle pro-jde »Južne železnice«, ki teko po na-tem ozemlju, v državno upravo.
Kakor načeloma odobravamo to spremembo, ker je v emlnentnem državnem interesu, da se nahajajo vse železnice v naših domaČih rokah, tako moramo zahtevati, da ostanejo I nadalje v službi vsi nameščenci, ki so naši državljani in sicer na progah, ki so preje pripadale Južni železnici. Glavna naša zahteva pa je, da ostane sedež ravnateljstvo kakor dosedaj LJubljana, ker le s tem Je dana zanesljiva garancija, da se bo promet razvijal tako brezhibno, kakor se je razvijal doslej, ko Je bil pod Itigerenco obratnega ravnateljstva v Ljubljani,
Pod nobenim pogojem pa ne moremo dovoliti v to, da bi bivše proge Južne Železnice prišlo pod območje se-jdanjega ravnateljstva drž. železnice v £agrebu, ker vemo, da bi v tistem tre-jiotku zavladale prav tako desolatne fcazmero na naših progah kakršne vladajo v sramoto vse države žal na Hrvatskem. ■ \ c* Obrat na ptofcah Južne železnice f>ri nas je bil doslej vzoren in vsa javnost.je bila enodušna v sodbi da bi bilo brezhibno funkcijonlranje prometa ha tej železnici lahko v vzgled in po-inemanje uprav državnih železnic* Zato pravimo in zahtevamo: Obratno ravnateljstvo državne pprave Južne železnice bodi I v bodoče v Ljubljani In vodijo Je naj možje, ki Bo že z dosedanjim uspešnim delovanjem dokaza?!, da so strokovnjaki na svojem mestu!
SE   O   UPOKOJITVI OR02NISKIH ČASTNIKOV.
Orožniški major g. Rudolf Feren-iak v Ptuju je prejel dne 25. t. m, od Vojnega ministrstva telefonsko poročilo, da je upokojen. Vest ga je zadela kakor strela iz jasnega. Brez najmanjšega povoda stoji na ta način eden naših najboljših orožniških častnikov na cesti; in to tik pred prvim, da si erar prihrani izplačanje mesečne plače. Slučaj je naravnost neverjeten, za upravo evropske države sramoten in poniževalen. G. Rudolf Ferenčak je mlad, zdrav. Inteligenten in nenavadno porabljiv častnik, ki ima odlične letne kvalifikacije, ki kaže za svoj stan veliko razumevanje, ki je delaven In ambicijozen, zanesljiv, takten v vestnem izvrševanju svoje službe napram vsakomur, priljubljen In spoštovan i v svojih krogih I pri prebivalstvu bodisi katerega koli političnega naziranja ali narodnosti Vojna uprava torej ne le da ni Imela nl-kakega vzroka vreči tega odličnega uradnika na cesto, nasprotno, hvaležna !n zadovoljna bi morala biti da jI sploh hočejo služiti tako pošteni In Izvrstni delavci. Vsak hlapec ima pravico zvedeti vsaj 14 dni prej, kdaj ga misli gospodar suniti čez prag. Samo državni uradnik te pravice nima. AH Je brezpraven suženj? Kako dolgo bo Še tako? Ali merodaini državni činitelji res še niso izpregledali da s svojim nemogočim postopanjem v uradniškem vprašanju rušijo državne stebre? Ma*or Ferenčak je čez noč izročen najhujši bedi h I^majijkapju; gretekfr bg jfitftM
. septembra 1923.
več, predno mu bo nakazana beraŠka
pokojnina. In če bi vlada svoj nezaslišani korak tudi popravila, kako bi od-škodovala g. Ferenčaka za vse trpljenje in krivico, ki mu jo je povzročila s svojim neumestnim in neutemeljenim i fermanom? Taki ukrepi razburjajo kri in rušijo avtoriteto in vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo! Vse faktorje, ki imajo moč in oblast, pozivamo, da se zavzema z vsem vplivom in močjo za FerenČakov slučaj, in da izposlujejo s kakršnimi koli dopustnimi sredstvi da vojno ministrstvo svoj odlok umakne in g. majorja Ferenčaka reaktivira, ker si to zasluži!
NEPOBOLJŠLJIVI
Kljub težkim udarcem, ki so jih doživeli mladini vsled svoje več ko Čudne politične taktike in njihovega brezobzirnega izrabljanja gospodarskih Institucij, v svoje namene, so ostali mladini takšni, kakor so bili
Klasičen dokaz njihove nepobolj-šljivosti nudi boj za »Hipotekarno banko jugoslovenskih hranilnic« v Ljubljani Za danes le par dejstev.
Dne 9. julija t. i je bil občni zbor delničark Hipotekarne banke. Na tem občnem zboru je bil z dvetretjinsko večino zavržen predlog mladinskega na-čelstva in sklenjeno z dvetretjinsko veČino, da se skliče za dan 6. avgusta nov občni zbor, ki naj predvsem izvoli novo načelstvo.
Tega sklepa pa mladinsko načelstvo ni hotelo izvesti ker je pač znalo, da bo občni zbor za večno pometel z mladinskim gospodarstvom v Hipotekami banki. Toda vse obotavljanje mla-dinov je bilo zaman in končno so morali prisiljeni vendarle sklicati občni zbor in sicer za dan 3. septembra z dnevnim redom, kakor ga je sklenil občni zbor z dne 9. julija.
Dne L septembra pa je poslalo načelstvo delničarstvu Hipotekarne banke sledeče pismo:
»Na Željo več delničarkam preklicu je izvršilni odbor na dan 3. septembra t. L sklicani izredni občni zbor »Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic« z opomnjo, da se bo ta izredni občni zbor vršil kasneje ter se bo dan določil pravočasno.«
Z odličnim spoštovanjem Hipotekama banka Jugoslovenskih hranilnic. Dr. Fettich, s. r. Mikuš, s. r.
Jasno in odločno je bila izrečena volja delničark, toda gospode mladine to ne briga. Brez sramu gazijo sklepe občnega zbora, ker se pač od Hipotekarne banke ne morejo ločiti
Toda zaman so vsi njihovi napori in pravica bo zmagala in ves mladinski odpor ne more doseči drugo, ko da bo njihov poraz tem občutljivejši.
Tedaj pa se bo videlo še eno, da je namreč v dobro celoti, če se mladinsko gospodarstvo y »Hipotekami banki« neha. t
m m  m i
ms Kraljev povrate*   v Beograd.
Beogradski listi poročajo, da se kraljevska dvojica vrne v Beograd v ponedeljek, 3. septembra in sicer baje radi hladnega vremena« ki je nastalo na Bledu. Po naših Informacijah odide v Beograd samo kralj Aleksander, dočim ostane kraljica še na Bledu, A tudi kralj se v par dneh zopet vrne na Bled.
— Odhod zunanjega ministra v Ženevo. Danes ponoči -je odpotoval z Ori-entekspresom iz Ljubljane v Ženevo na seje Društva narodov šef Jugoslo-venske delegacije, zunanji minister dr. M. Ninčite. Z Bleda se je g. minister pripeljal v avtomobilu do Ljubljane.
— V LJubljano Je prispet g. adlmral Metod K o c h, poveljnik pomorske oblasti na Sušaku, z gospo soprogo. Nastanil se Je v hotelu Union.
— Sprejem pri vel. županu. Sprejema (lan pri zastopniku pokrajinskega namestnika velikemu županu dr. L u k a o u v torek dne 4. t m. odpade.
— Velika skupščina »Družbe sv. Cirila m Metoda« v Ptuju mora biti Impozantna, mora biti odsev naše narodne zavesti in probuje, zato pohitite vsi ki le morete, na shod kulturno narodne obrambene armade.
- — Is poitne in finančna službe. Za ap-Štartco 6. razreda na pošti v Medvodah Je Imenovana Marija Primožič, dosedaj V službi na ptujski pošti. Vpokojenl so poitnl kontrolor Josip Kost, poštni pod uradnik tukajšnje pošte Roko AntončIC uradnik 4. razr. na pošti v Vidmu pri Dobrepoljak Iv. Spol a r-P o tole ar ln pisarniški manipulant pri tukajšnji polti Marija Kos. ki Jt odpušCena Iz državne službe z enkratno odškodnino. Za 'davčnega praktikanta v Višnji gori Je Imenovan Anton P e r k a
— »Dražbe sv. Cirila In Metoda« za veliko skupščino v Protu dne 8. septembra radi velikih poštnih bi tiskovnih stroškov tudi letos ne bo razpošiljala »Zglasnlc« m »Glasovnic«. P. n. delegati podružnic naj prinesejo seboj potrdila od svoje podružnice s podpisom predsednika ln podružnično šramplliio, da res zastopajo podružnico. Na vsakih 50 članov ima podružnica po 1 zastop-nika. Podružničnim rjutoDUikonL
tndi pokroviteljem in lastnikom obrambenih kamnov je dovoljeno mesto sebe pooblastiti kogar koli izmed družbenikov, vendar pa pooblaščenec ne more za druge oddati več kakor 5 glasov.
— Zgradba Narodnega domi v Kranja. Ponosna stavba Narodnega doma v Zvezdi, v kateri dobe svoje udobne prostore vsa narodna društva, pred vsemi »Sokol c krasno telovadnico, je pokrit V ti stavbi, ki Je po-aos mesta Kranja, se bode vršila že dne 2. septembra o priliki 60-letnice Narodne čitalnice ln odkril j a spominske plošče pesniku Simonu Jenku prva veselica v velikem obsegu. Pokrit prostor obsega nad 1500 m* ter zadostuje ob slabem vremenu tudi pri največjem obisku. Državne železnice so dovolile za to proslavo polovično vožnjo. Zato upamo, da se bodo kulturna društva, kakor tudi posamniki v velikem številu odzvali vabilu Narodne čitalnice in posetill Kranj še v večjem številu kakor pa ob priliki odkritja nagrobnega spomenika Simonu Jenku pred ravno 50 leti, ko je počastilo spomin samo Ljubljančanov več kakor tristo.
— V nedeljo 2. septembra vsi v Kranj na proslavo 60-letnice Narodne čitalnice ln odkritja snominske plošče Simona Jenka. Na državni železnici polovična vožnja. Kupljeni celi tistki veljajo potrjeni od Narodne čitalnice v Kranja tudi za povratek.
— Razpust občinskega odbora v Novem mestu. Pokrajinska uprava ]e dne 27. avgusta razpustila mestni občinski odbor v Novem mestu ter imenovala za gerenta drja Viktorja Gregori-ča, okrajnega zdravnika, za prisedni-ke gerentskega sosveta pa Josipa Ogo-revca. trgovca (obenem za gerentove-ga namestnika), Ferda Buka, brivca, Miho Podbevška, čevljarskega mojstra. Adolfa Pauserja, posestnika, Franca Udermana, davčnega upravitelja, Ivana Mejaka, davčnega uradnika, Antona Lampeta, ključavničarskega mojstra, Edmunda Kastelica, posestnika, Josipa Koširja, posestnika in trgovca, Petra Poljanska, višjega finančnega paznika v p„ Vlada Vojsko, poštnega uradnika — vse v Novem mestu in Josipa Zurca, posestnika in gostilničarja v KandijL
— Poroka. Poročil se je 30. tm. uradnik Narodne banke z. Nenard P e v a c z gospodično Stefi B I b e r. Bilo srečno 1
— Na današnji Babice v večer na vrtu hiše Dolenjska c. 14 opozarjamo narodna občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Preskrbljeno je za na)raznovrstnej-šo zabavo. Vstopnina le 1 Din.
— Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom so nadalje darovali g. Ri-hard Sušnik, lekarnar v LJubljani 100 Din in g. Josip Kenda, notar v Cerknici 50 Din. Iskrena hvala! Zbirka je s tem dosegla svoto 1873 Din.
— Začasna zatvOrltev pomožna poŠto Banka Loka. S. 1. septembrom 1023 preneha poslovati pomožna pošta Bani a Loka v področju pošte Nova Sela pri Kočevju, hkrati pa se uvede dostavljanje pošiljk za Banjo Loko po selškem pismonoši Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj.
— Podržavljenje Južne železnice. S podržavljeniem Južne železnice ie naše železniško omre?Je dobilo prirastek 746 kilometrov. Za železnico bo drŽava vsako leto plačevala 5 do 7 milijonov zlatih frankov.
— Celjske vesti. — Nesreča. Velenjski vlak je v bližini žage lesnega trgovca g. Vinka Kukovca na Lavi povozil neko beračico. Bila je težko poškodovana. Spravni so Jo v javno bolnico. — Požig Iz maščevanja. 77 letni berač Jurij Kovač je v noči 29. julija radi nekega prepira s Birmanšekom v Podkraju pri Velenju v maščevanju le-temu zažgal kočo. Pred celjskim okrožnim sodiščem Je zato prejel 6 mesecev težke Ječe. — 5 v a b Č a-renje. V raznih celjskih javnih lokalih se je zadnje dni pojavilo prav mučno švab-čarenje. Med drugimi se nemškega Jezika prav pridno poslužujejo posebno nekateri mlajSl oficirji tu btvajočega UublJ. puka. TI oficirji so povečini rodom Slovenci, ter si štejejo v posebno čast da nemškutarijo s celjskimi nemčurkaml. Malo več narodnega ponosa, gospodje! — Vpisovanje v Glasbeno Matico se prične v ponedeljek 3. septembra In traja vključno do 15. tespt Vpisovalo se bo vsakega navedenih dni od 9. do 12. In od 15, do 17. ure v šolskih prostorih na Slomškovem trga. »Glasbeno Matlvo« bo v bodoče vodu g. Kari Sanctn, bivši violinist dobroznanega Zlkovega kvarteta. Svoje mesto Je nastopil s 1. sept — Olepševalno In tuj-skoprometno društvo v Celju (Priredi jutri v nedeljo 2. sept. v korist društvene blagajne cvetlični dan, na katerem se bodo prodajala cvetlice iz mestnega vrta.
— Poldjska M ob vefesefma. Za čas m. Ljubil, velesejma t J. od 1. sept. do 10. sept 1923 Je policijska direkcija v Ljubljani v območju mestne občine Ljubljanske dovolila podaljšanje policijske ure za vse gostilne hi restavracije v Ljubljani do 24. ure. Za restavracije točilnice In okrepčevalnici v ograjenem sejmišču do 2. ura po nočL Za kavarne Union, Emona. Zvezda, Evropa. Slon in Narodna kavarna za celo noč. vendar s omejitvijo da se po 2. ari ae smejo točiti alkoholne pijače.
— Štipendije, Zdravstveni odsek se Slovenijo v Ljubljani razpisuje dvajset štipendij za dezmfektorsko šolo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listo.
— Javna tombola ▼ TlvoUfe. Se le čas, da dobiš za 2 dinarja krasno aobno opravo, moško kolo. kuhinjska kredenco, zaboj sladkorja ali stensko uro, ee kupil karto Društva za zgradbo Sokol, doma v Sp. Sliki, ki priredi dne 2. septembra ti ob lepem vremenu v Tivoli (Dirkališče) veliko lavno tombolo. Začetek ob 15. uri — Odbor.
— Poizkus f egnjegasnlml
del jo dne 2. septembra ob 11. dopoldne na letnem telovadi šču Sokola Ljubljana, nasproti ljubljanskega velesejma gašenje požara s svojimi raznovrstnimi ognjegasnimi aparati na treh različnih predmetih. V Interesu vsakega posameznika je, da si ogleda te ve-lezanimive vaje.
ZANIMANJE ZA VELESEJEM V SRBIJL
Solidnost slovenske trgovine in mlu-strije se kaže tudi v okolnosti, da vlada za ta velesejem v Srbiji, posebno v Južnih k»a-jih naše kraljevine intenzivno zanimanje, 2e z današnjim zagrebškim odnosno beogradskim dopoldanskim brzovlakom je prispelo v Ljubljano na sejem znatno število trgovcev in drugih odličnih zastopnikov gospodarskih organizacij iz Južne Srbije, tako iz Skoplja in Bitolja.
— Zakon o ureditvi duhovniških plač pripravlja ministrstvo ver. Zakonski načrt je že Izdelan in v kratkem bo predložen ministrskemu svetu In na to skupščini.
— NevrastenJkom. katerih slabosti temelje na motenju spodnjega telesa, priskrbi grenčica »Franz - Josci« redno delovanje želodca in črevesa, čisto glavo in mirno spanje.
— Restavracija ln kavarna »Zvezda«! 3 krat na teden vojaški koncert na vrtu, 3krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno.
— ChristoioT zavod, najstarejši ln najbolje obiskani oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenograsijo in strojepisje, vwpisuje še ves september na Domobranski cesti 7.
— »Jugo - Hag« v LJubljani, zastopstvo svetovne« tvrdke »Hag«, je razstavila na veleselmu tovorni avto, adaptirani »Bus-sing«, kateri vozi brez bencina In vporablja kot kurivo izključno domače oglje. »Mag-« generator se da enostavno montirati na poljuben avto, motorni plug, traktor, »Raupen-schlepper« stabilni motor. Obratovanje ie sigunro in brezhibno, kot ono z bencinom. Sicer Je možno, — ne da bi se odstavil motor — z enostavno kretnjo roke, menjati poljubno pogon na bencin ln obratno. Obrat Je laienostavneli. Nasiplje se parkrat dnevno potom avtomatične priprave nekaj oglja v generator. »Hag-«generator štedi na gorivu 90%, ker Stane vožnja 100 km pri Stonskem vozu samo clrca 130 dinarjev oglja. V Jugoslaviji je že cela vrsta »Hag-«generator-Jev v obratu ln montira se lih dnevno več. Od ljubljanskih tvrdk. katere so si adaptirale avtomoibel i »Hag-«generatorJem, omenjamo: Stavbeno družbo d. (L, Impex d. d., mestni magistrat. Združene opekarne, Hein-rlhar, lesna industrija, gradbeno podjetje Inž. Dukič hi drug., Itd. itd. Zbog ogromne gospodarske koristi te epohalne Iznajdbe smo prepričani, da bodo budila predstoječa izvajanja splošno zanimanje naše industrije in trgovskih krogov.
— Gostilna pri »Zeksarju«, Dunajska c 6. Kdo Ljubljančanov In deželanov Je ne pozna? Uživala Je In še uživa velik sloves kot solidna okrepčevalnica. To staroznano Bell-čevo gostilno Je sedanji lastnik Izdatno prenovil in povečal s tremi zračnimi in svetlimi In velikimi lokali. Osobito zadnji lokal, konec vrta le naravnost idealen. Na vrtu le lepa ln zračna veranda. Ljubiteljem te gostilne bode z novimi prostori lako ustreženo. Opozarjamo na današnji oglas.
— Čipkarice, gospodinje, dva rodova te nosijo kleklane čipke, kupljene pri Osrednji čipkarski zadrugi v LJubljani, pod Trančo 1.
— Električna masaža lica m mani cura za gospode In dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek* za striženje otrok", separiran vhod za dame skozi veža Zaloga parfumerije, moderna hlgllenlčna brlvnica Aleksander Qju2L LJubljana. Kongresni trg. 6.
— Opozarjamo na oglas LjubilansKe* podružnice Dioničko društvo za promet se-maljskih proizvodima na zadnji strani današnje številke.
— Mlgljenlčna česalnlca za dama O. Fettich - Prankhelm, Ljubljana. Kongresni trg. 19. Negovanje las. — Ondulaclja. Barvanje z L* Oreal Henne* El. masaža lica. — Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadle in odrezane lase po najvišji dnevni cent Parfumerija.
— Redka prilika. Kompletna oprava spalnice še skoraj nova In v najlepšem stanju se radi pomanjkanja prostora ugodno vroda. Vpraša In ogleda se pri cerkovniku, trnovsko župnišče, Ljubljana.
— Kavarna m restavracija na Strelišča pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert Začetek ob & popoldne. Vstopnina prosta
— Zahtevajte no vseli hotelih, kavarnah", ht restavracijah specialna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Maribor.
Sokolstvo.
— Sokol L — »Rešimo sokolski Tabori« Prireditev dne 8. septembra na Taboru Je zasnovana v tri dele: I. pozdravni - prome-nadni koncert na čast cen]enim gostom, II. Javni telovadni nastopi, III. velika narodna veselica s plesom. Pozdravni koncert izvaja priznana godba »Zveze jugoslov. železničarjev«, ki spremlja sicer tudi telovadne točke. Pri telovadbi nastopijo člani, članice ln oba naraščaja Sokola L, sodeluje dalje skupina mornarjev lz Spita, ki prihajalo k nam kot bratski Kostje s posebno elitno telovadno to^ko. Nastopi pa tudi oddelek vojakov tukajšnjega pešpolka — vaje s puškami. Prireditev Je namenjena pred vsem v počaščenje sejmarjev, odnosno se vrši v nadomestilo za društveno Javno telovadbo, katero nam Je v juniju preprečil dež. Žira* vol Prireditveni odsek Sokola I.
— Gradbeni odsek Sokola Moste vabi Sokolstvu naklonjeno občinstvo na veselico, ki se vrši v parku na Kodeljevem dne 2. sep-
j tembra ob 16. Spored velikomesten. Zdravo!
I — Sokol Unec-Rakek opozarja bratska društva in sokolsko Javnost na svojo Javno telovadbo, ki se vrši v nedeljo 2. septembra na Uncu ln se priporoča za mnogobroi* ni obisk. Zdravo! Odbor.
Turlsfika in sport.
— Gradjanski : Ilirija. — Prvenstvo Jugoslavije. — Prvenstvena tekma med Grad-janskim SK iz Zagreba in našo Ilirijo se vrli Jutri 2. t. m. ob pol 16. uri na prostoru Ilirije. Nastop Gradjanskega ŠK. ki pomeni v Ljubljani vedno športni dogodek prve vrste, povzroča tokrat z ozirom na važnost ln značaj tekme posebno veliko pozornost ln ime-res. Gradjanski SK velja po svojih izvrstnih, večji del zmagovitih rezultatov proti mednarodnim protivnikom, kakor n. pr. v Španiji, proti monak, Wackeru, proti praški Sparti Itd. za najmočnejšega reprezentanta Jugosl. sporta. Igralci Gradjankega §K tvorilo veČino v reprezentančnih teamih Jugoslavije In Zagreba. Imena Vrd'uka, Šifer. Rupđw, Perška, Vragovič uživajo v Zagrebu in po celi športni Jugoslaviji popularnost. Zadnje srečanje med Ilirijo in GradJ. SK Je izpadlo Z nepričakovano zmago Ilirije v razmerja 2:0. Za nedeljsko tekmo prisojajo zagrebški listi boljše šanse Gradj. ŠK, vendar pa pristavljajo, da po Igri ilirije proti Hajduk« in po rezultatu proti Corvordijt presenečenja niso Izključena. — r>rcd*f km t aiel LASKoa In rezervo Ilirije s* prične ob pol *4. nrl
— Prvenstvene tekme 2. t m, — Jutri 'dopoldne se vršita prvenstveni tekmi Primorje : Slavlja (igrišče Primorja ob 10.44V in Slovan : Svoboda (Igrišče Ilirije ob 0.30). Tekmi otvarjata Jesensko prvenstveno tekmovanje ljublj. nogom, podsaveza.
— 2en*kl iahkoatlctičn! mecttng se vrsi 3anes ob 16.30 na Igrišču Ilirije. Finale na 60 m. 100 m In 200 m se vrši lutrl med prv. tek' mo Gradjanski s Ilirija
Šolstvo.
■P
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. V
poneaelJefc dne 3. t. m. se zvečer ob 8. url vrši v pevski 3voranI sestanek* vseh pevcev In pevk\ Pridejo naj osobito tudi vsi no^f pevci 1 Pričakovali le polnoštevilne In točna udeležbe. Odbor.
p   Društvene vesti.
—4 Vabilo na XXXIV. redno veliko skvpičlno »Družbe av. Cirila m Metoda v LJubljani« v soboto, dne 8. sept ti. ob pol 11. url dopoldne, v Ptuja v zg. dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1.) Nagovor prvomestnlka: 2.) Tajnlkovo poročno; a) Blagajnikovo poročtio. 4. Poročilo nadzor-nlštva. 5.) Volitev članov v družbeno vodstvo. 6.) Volitev nadzorništva, 7. VoUtov raasodnlšrva. 8. Slučajnosti.
— Izlet v Vevče priredi za svoje članstvo ln prijatelje društvo »Slov. trgovsko društvo Merkur« v LJubljani dne 8. septembra t L v svrho ogleda vevške papirnic«. Skupen odhod z vlakom ob 8. zlutraj z |už-neea kolodvora. Zbirališče pred odhodom vlaka pred lužnlm kolodvorom. Kdor se želi Izleta udeležiti, naj se prijavi najkasneje do
—  » - . ponedeljka dne 3. septembra t 1. opoldne v
»Eanrea^^^
— Državna trgovska k adom ?l j v Ljub-ljanl. Definitivno vpisovanje v prvi letnik? se vrši 11. in 13. sept Ista dneva vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostalih letnikov. Ponavljalnl izpiti se bodo vršili 14. sept Začetek rednega pouka Je 15. sept ob 8. url zjturaj. — Ravnateljstvo.
— Prtčetek šolskega leta 1923/24 na državni realki v Ljubljani. Učenci, kf žele vstopiti v prvi razred, naj se zglasijo z obl-skovalnlm izpričevalom ln krstnim listom v nedeljo 9. septembra t 1. od 9. do 12. ure v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni Izpiti za prvi razred se prično v ponedeljek 10. septembra točno ob 8. Učenci iz drugih zavodov se sprejemajo za II. do VII. razred v četrtek 6. septembra od 10. do 13. ure. Sprejemni izpiti teh učencev se prično v petek
7. septembra. Ponavljalnl izpiti se vrše od 3. do 7. septembra po tozadevnim učencem (staršem) že objavljenem vsporedu. Učenci (privatistl), ki imajo naknadni (letni) izpit naj se priglasijo ravnateljstvu dne 2. septembra ob 10. Vpisovanje učencev, ki so že obiskavali zavod In pa nanovo sprejetih Je v torek 11. septembra ob 8. url v razredih, v katere spadajo. V sredo 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo ob
8. uri v cerkVi sv. Jakoba. V četrtek 13. septembra se prične ob 8. uredni pouk.
— Melčansko So!o v Murtkl Soboft je ministrstvo prosvete ukinilo radi premalrga Števila učencev, ki so se javili za gimnazijo* m za meičansko šolo ter vsled pomanjkanja učnih prostorov. Za ukinjenje šole se Je iz* reklo prebivalstvo samo no svojih zastop* nikih, ki so prosili za razširjenje gimnazije. Ta ae Izpopolni ▼ osemrazredno. Ukinitev se izvrši na ta način, da se ie leto« ne otvori I. razred meščanske šole. L
Poizvedbe.
— V torek sa Je zatekel pes polvolčje pasme, temno ruja v, velikih pokoncu stoječih ušes v kavarno Union. lastnik ga 'dobi isto-tani
— Veti* ključ J« nasla včeraj neka gospodična pred Kri spe rj evo trgovino v Stritarjevi ulIcL Lastnic ga dobi na stražnici na magistrata.
Tombola »Društva sa zgradbo SokokEega doma ▼ Sp. Šiški« se vrši dne 2. septembra i* L —       Izbrani dobitki! —
Olovni urednik: KASTO PUSTOSLCMSCK Od tovorni urednik:
IM\m britvice
Gillette. Mem itd., se sprejemajo v električno brušenje v parfumeriji URAN, Mestni trg 11. Zunanja naročila hitro in točno. 9026
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
Cele opreme
xa nevesta, ln eotlasje
izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnlca
P. Jančigaj,
Llubljana, Reslieva cesta 29fl levo
Trgovina
dobro vpeljana na jako prometnem kraju se z opravo pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo SL Nar. pod .Veliki obrat 9106".
Najstarejša slovenska
11
delavnica
/ran Briceli, Dnna ska e. 19,
gs priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne, 2630
„Bflfsing" 9)82
5 ton, rabljena in popolnoma v redu ua prodaj. Več pove Greinitz, d. d.. Zagreb, Uilca Račkoga 3.
Lasne
8839
mrežice
enostavne in dvojne, nadalje svilene »športne" v različnih modnih barvah ter vse potrebščine za maskirani«
priporoča
Ljubljana - Pod Trančo št. I
KRZNAR IN IZD ELO VATEL J CEPIČ
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA - - KONGRESNI TRG 7
♦♦•mmmmmo   Izdelujem iz krzna: •♦•MtapaaaaM
Damske plašče,  raufe, bove in
vratnike za dame, gospode itd.
Sprejemam vsakovrstna  popravila, moderniziranje  damskih   plaščev itd.
i
zopet ordinira.
zopet ordinira.
tarcela
industrijskim tirom v najlepši legi te eeno proda.
Tavčar « Svetina,
Ljubljana, Gosposveteka cesta 6
plsann Ane&lek &Ke.
d. z o. z. Celje, Kralja Petra cesta 12 Ima na prodaj: Hiše, vile, graSčine, gostilne, trgo vine, vsakovrstna kmetijska posestva,  gozdna  In veleposestva, žage, mline itd. 9181
Jetika!
Dr. Pećnlk ordn ra za pljučne bolezni vsaki petek, tudi v četrtek v Sv. Jurjn ob južni železnici. — Čitajte njegove 3 knjige o jeUki 7*27
Kupujemo
stalno vsako množino hrastov, bukov, orehov, javorjev, smrekov in gabrov ies v hlodih za razcapan je. Ponudbe t navedbo cene in količine na DRAGA, lesna trgovska in industrijska drutba z o. z., Ljubljana, Jeranova uiica 15.
V večjo trgovsko hišo
išče za stalno 45 let stara vdova s 14 letno hčerko, katera bi se ob enem v trgovini učila, mesta oskrbnice, k otrokom aH za sla na druga dela. Vešča je tudi Šivanja 1- Ima lastni šivalni stroj. Ponudb pod ..Uporabna za vse" na An, zavod Drago Beseliak, Ljubljana, Sodna "ulica 5. 9200
i IVAN PERDAN, LJubljana i
S Veletrgovina koloni jalnega in špecerijskega blaga S
■ Glavni založnik
■ Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: m kavo, ril,
najfineje namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. ■
a
H Golds E nogavice N so
* na|boljfie. KENDA
■tata* trg n.
Posestvo pri Celju
3 orale gozda za potekanje, 3 orale polja, hiša z gospodarskimi poslopji, travnikom in vrto-n na prodaj. Več pove Fran KORUN v Braslovčah. 9242
Rabljene
za moko
85 kg vsebujoče, ia za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez luknjaste kupi Vinko Majdič
valjlčni mlin, Kranj. 60q0
zojaaocDDnnnnrnron
j>JUU H i I
Pristou & Bricelj
Prvi h na]sfare]Ii specijalni artiitifoi atellje za
črkoslikarstvo
aaaax3
na steklo, kovine, les, zid, platno itd.
LJubljana, hotel ,Prl Malica1
II. dvorišč«.
SlJUULJUULiUU AAllJLlJUULlJLi
Jamozastopstvo aH podružnico za Jugoslavijo za otlo steklo in steblo v tablah
odda prve vrste avstrijska tvornica stekla dobro uvedenim firmam te stroke. — Solventne trgovine, ki dajo stalno potovati po vseh deželah, se z navedbo referenc prosijo sporočiti pod „Glailabrik H. fi. Hr. 3825" na Haascnsteln A Vogla* H. 6. Hflra L Scbnler-afraise 11.
jlijuljudbojijui a 11 a j j i u h i j i u i ■ n ■ i u i m ■ 555
Centralno unoučeuanici
priporoča svoje prvovrstne masna Izdelka vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvakrat aveie hranovke, tla* čanke, (etrne paštete, drnoe klobase in najiibranajsa specijalitete
Nadalje razpolaga z vsemi vrstami pre-
ka j enega masa. Peča se z tivo in zaklano ilvlno, ter razprodaja na svoiih stolnicah na Vodnikovem trgu govejo aaaao po konkurentnih čanak.
Centralna onoočeoalntca drnlbazo z
Eaport Llubljana Eaport
n,HMmnn»nininiiinnniiiiyimii m
lesni izdelaj
Preka]eno meso Goved
Villa dr. Pečnil.
Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznin, za oslabele in odpočltka potrebne, za katarje pljučnih vrtičkov. Vsa modema zdravilna sredstva. Oblina izvratna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 443S
7V,tonski se proda.  lati je na ogled v tvornici „TITAN" v Kamniku pri Ljubljani. 9238
Na prodaj!!
Bila v predmestja L ju brane z
vrtom,   prostim   stanovanjem In lepimi obrtnimi prostori, pos. pripravnimi za strojno mizarstvo za Din 375 000.—
Poaeatvo  60 oralov z mlinom na 3 tečaje, vino-radi, gozdovi, njivami In travniki lepo ležeče za Din 375.000.—
Mlin enonadstropen, 4 pare kamnov ob železnici v zelo prometnem kraju za Din 175.000.— Obrtna hlia »/i ure od Ljubljane z upeljano mesarijo In krasnimi prostori zn vsako obrt za Din 250.000.—
Grad 11 sob s rarkom in vpe-Ijano gostilno na Gorenjskem za
Din 175.000.— TISI allčaa kila enonadstropna v Ljubljani   z vrtom in prostim komfortnim   stanovanjem 6 sob, za Din 400.000 —
Poaaaivo 15 oralov arondlrano z 2 hišama 11 sob, salon, gospodarska poslopja ob železnici na Gorejskem z upeljano gostilno in trgovino z velikim prometom za Din 350.000.—
Raznn tega vila, trgovaka ln obrtna hlia, gostilne, razna kmečka posestva 5 — 60 oralov, stavbene parcela Ltd.
i ItaMi glini L12.
Li
r i
i
L
oooooeoooonooooooooooooo
os— —oaooooooooooooc ooacoaasoopoaaoBa
g
Enkrat
za vselelej se Vam priooroča samo veletrgovina R. Stermccki, Celje, ako hočete res   dobio in poceni
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniSke, obleke za Ženske, moike 1 otroke, perilo, klobuke, plet jope, čepice i Sale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci ongros - osne.
SE3
lavanredn o popravljani
L 0 K 0 M 0 81L1
prom^ino sa stanice Zagret*
Tvornica evendenih igrao
i stanice
Ljubljana
'*VOLF-LAXZ
HI. Raunache
LJUBLJANA, Poljanska cesta Stev. 13 Si Ljubljanski  velesejerr,  paviljon nE" 95.
Zahtevajte I POVSOD Zahtevajte!
„AMBRA" parfume
Eau de Cologne Special Eau de Cologne DoubSe Pudre vseh vrsi barv
Prašek in pasta za zobe
Voda za usta, najboljša voda sedanjcsfi Lanolin  Crema oricjinal Shampoon tekoči
SPECI ALITETA i
AMBRA" voda proti izpadanju las. Od danes priznanih edino sigurno sredstvo te vrste. AMBRA" parfumi in kozmetlSki preparati so enaki francoskim izdelkom.
it
19
Gl
Joga i ZAGREB, Gajeva ulica 7,
Zahtevajte cenikel
tim***
t
S tužnim srcem naznanjamo, da je naša sorodnica in prijateljica, gospodična
Usma Lasic
pofttarlca v pokoju
po daljši mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v nedeljo, 2. septembra t. 1. ob 5. iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k Sv Križu.
V LJUBLJANI, dne L septembra 1923
Žalujoči ostali.
HP
1913   88— 57
1921 40— 6S 1919 4S— 70 1921   54— 75
1913 5.S— 82 1921   65— 95
1914 70—100 1912 85-120
HP
1913 90—125
1914 100—150 1912 120—175 1914 135—175 1914 146—195 1921 200—300 1914 300—400 1912   330—460
Vršaci l »amohodni lokomoMfi svih ve'ffma. — Lokomobl'ko-Ilovi 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno generalno popravljeni, savjesno iskuS.m'. — Loienjo svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Partovlak 5.
lm flaši
na deželi poleg iupne cerkve, or> stoječe iz hiše z lobro idoče trgovino, gostilno fn trafiko, gos 10-darskimi poslopji, s kovačijo ia mostno tehtnico, vse v dobrem stanju, kakor tufii več oralov zemljišča, se z vsem živim m mrtvim inventarjem takt ■■) prostovoljno ini pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pri upravi Siov. Na. roda pod it. .500'. 905<J
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne  ln industrijske stavbe, proračuna načne, cenitve, posebni o d«' delek za arhitekturo 7721'*
Namesto vsakega obvestila.
Danes se je preselil naš ljubljeni oče in brat, gospod
FRAN SCHIFFRER
mestni učitelj v p.,
po kratki in mučni bolezni v lepše večno življenje.
Pogreb bo dne 2. septembra ob polu 4. iz garaizijske bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1923.
Globoko žalujoči ostali.
I
7-V
■i
4 h
7wa
Zaloga manufakture na veliko
HRIBERNIK
LJUBLJANA, SODNA ULICA STEV. 6.
Telefon številke t 530
Brzojavi s Hribernik, Ljubljene
Priporoča svojo veliko zalogo manu-takturnega blaga, prvovrstnih inozemskih tovarn.
TRGOVSKA BANKA d. d., LJITBLJA
POPRUZNICEi
Maribor Novo meito Rakek
Slovonjgrodoo Slovanaka BlotHoai
uuca «^r. t
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000-—
X Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
'I i Trgovska Telefoni i «39, 146, 4S8
EKSPOZITURE i
Konjice
Meta- Dravograd Ljubljano (menjalni* ea v Kolodvorski uI.)
34
.2
TZ
7114
72
5998
C 
Stran £
*SI OVPNSKI   NAROD« dne 2. septembra 1923.
Stev. 200.
Ljubljanska gradbena družba
LJUBLJANA H RIMSKA <fSTA 13
JI.CUSaTEB"*
TELEFON 527   S Esl ® ts) E
GOB Projektira in izvrSuie naisolidnele zgradbe vseh vrst 03 Tožna izvriitev Lastno tesarstvo UD Stavbno mizarstvo
Parna žaga
MEHANIČNA PIETUNICA TRAKOVI
SLOVENIJA.
BRZOJAVI:  OISTER KAMNIK
kjer bo v vseh kavarniških prostorih od
Kam pa« kam S
V Narodni dom,
l. septembra naprej vsak večer
veeel družaben večer
v okusno dekorirani dvorani ob navzočnosti priznano priljubljene afasstoko kopoto.
Ne zamudite prilike, in ne bo Vam žal! Za obilen obisk se vljudno priporoča
kavarnar In reatavrater Ton ti 6.
Cjr-ro^Et IJUL1LLJULAJI i m I H I H H B ii H I i H m h I I I II ■ I ■ l ■ I I I ■ I I II I I I I I m
GENERALNO ZASTOPSTVO
pnre vrrste industrijskih pod leti i za vae vrste stro'cv, orodji, termično industrijskih  potrebščin in elektrotehnične stroke
I  Na drobnoI
Velika
-debe*°: KAROL BASTIANČIC   **,or*, t
tehniftne in elektrotehnične potrebtčine in »troti
LJUBLJANA. Palača Kred. bauke. Dunajska l.b
ELEKTROTEHNIČNI   porcelanasti izolatorji za visoko in nizko napetost in vsaki ODDELEK:   elektroporcelan. oporniki za izolatorje, instalacijski materijal, Uolirni trsk „DURABIT", elektroHtni baker, razsvetljevala, elektromotorji, lamice MVERTEX-ESKIMO-NEUTILATOR" STROJNOTEHNTĆNI   a) specijalni indus stroji aa keramično, opekarnilko, f lineno, ODDELEK:   Samotno in cementno industrlio, za tvornice loncev in peči ter za kemičnofarmaccvtsko Industrijo, b) Stroji In orodja za Obdelovanje lesa. c) Stroji za orodje in samo orodje za železo,  kovino,   pločevino in lice.     d) Industrijske naprave.
Ot>tsU:a jto Sementski prostor Paviljon K 62 o\ ^ UUUUIJUI nnmnni d i h n i bjul i i i n h n i m m m i h i i i i i i i m i i i ■» uuu ■ r
Elekirotvrdka A. VERBAJS Ljubljana
Gosposvetska ceata it. 13 (KoSizej)
Prodaja in dobava: vsakovrstnega inštalacijskega materijala za slabi in močni tok, žice, telefonov, svetilnih teles, likalnkov, žarnic Itd. itd.
Sprejema:
vsakovrstne inštalacije zvonil, telefonov in ctektr. luči, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila
Priznano najnižje cene! Točna In solidna postrežba I
jugoslovanski kreditni zavoD
t Cjubliani — JKariiin trg štev. 8 registravana zadruga z omejeno zavezo sprejema vloge na kni žice in plača čistih
n
obresti brez odbitka rtntnega in invalidskega davka. Za vece in stane vloge ka<or tudi vlege v tekočem računu cb-estovanie po dogovoru. - Podeljuje kratko ročne trgovske in personalne kredite naikulantne^e.
Ho debelo!
COGNAC - MEDICIN AL CREME - LIQUEURE TRIPLE -SEC
„ALKO"
T>.    Z    O. Z.
LJUBLJANA, KGLIZEJ
!E™pAM„L"483-484
H. Šimenc,
Korlovskai cesta 8.   LJUBLJANA   Tesarska ulica 2,
Edino preizkušena izdelovalnica vseh ščetarskih izdelkov. Specijalna dela za vs?kovrstne stroje, stroke itd. se izvršujejo točno in solidno po vzorcu.
Pavilion v E" 112.
Priložnostni nakup.
Lokomobile. motor na bencin in neka? drugih strojev in polfsko železniški materijal vse rabljeno, proda
ceno
it
OBNOVA11,
gradbena družba z o. z., Ljubljena, Dunajska cesta.
„Adrija
nenarodna transportna in komisijska flroiba
LEGITIMACIJE
ZH  VELESEJITIE U
LJUBLJHni a Din 50'—
PRRI5I a Bli 20'—
Donatu a Din 25*—
GRRDCU i Din 40'—
prodaja
ALOKJ COMPAITO "71T
m. m UUBUANO. Kossrenl trg 3 t*!, m
B
o.
s
5
Papirna industrija.
Izdelava In zaloga vseh vrat Šolskih zvezkov, poslov« nih knjigi blokov i. t, d,
ANTON JANEŽIČ
Florjanska ul. 14. LJUBLJANA LJUBLJANA
o. M.
čir.
GJEST^EK
fin
20.000 parov čevljev
prodom 90 neverjetno nizkih cenah
in sicer moški čevlji od it. 39 — 46
boks črni (zbite).............pit] Din 300 — sedaj Din 199*—
boks črni. (goodyear)...........                                      . .   4O0-—    .      . 259"—
boks črni (goodvear) dv. podpl. ......   . .   450*—   .     . 2*>9/—
boki rfivi, (goodyear)..........                            , ,  430*—   9     , 269 —
koks rjavi in črni, nizki, Široka in ipic. obl (good.) . .   400 —    .      .   249*—
lanska čevlje od it 35—42
boka črni (zblte).............prej Din 300-- sedaj Din 199*—
boks črni (goodvear)............ .  400—    . # 259*—
boks črni (uoodyear)........... .     •  400*—    . . 259*—
boks črni niz«i (zbltt).......... .     .  250*—    . . 169*—
boks črni nizki fgoopyear).....• • •   .     •  300'—    ,      . 199*—
boka črni nizki (goodvear)  ......... • 375*—    . . 249*—
fantovski in dakliiki čevlji od it. 35-39
boks črni (goodyear)...........prej Din 300*— sedaj Din 197*—
boks črni (zblti)............... 250—   .     .   189 —
delavski čevlji od it 49 — 47
prvovrstne banka že (podkovane)......prej Din 162*50 sedaj Din 139*—
prvovrstne bankaže fnepodkovane) • •••••     •  150*—    .      . 139*—
Oarantirano prvovrstno blago izdelano po »adnjl modi " ENGROSNAKUP IL1A RABATI
Pismena naročila pri navedbi vrsta čevljev in številke pošiljam po poStnem povzetju.
KOSTA VUKASINOViC
(aamoprodaja in zalaga tovarna .Petovia« d. d.)
Ljubljano, Dunajska cesta
(Palača Ljubljanske kreditna banka)
j jir rr r r r r r r r r r r r r r r rrrrrcrrcrp
Lfobrana, Dunajska cesta 31 Maribor       Rakek Jesenice
Naslov za brzojavke: „ADRIJASPED" TekočI račun : Zsdraiaa Ocanodaraka baraka. — Tel. interurb. 721.
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe Vskladiščente robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno osiguranje. — Zbirni pramot na vse strani. — Prekomorski transporti.
Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu-
in inozemstva.
lOJUUUOnnnnnnnnnn it a u irmi u » 11 il n n rirrnnrrinnnrir,
Utemeljeno eod. 1881.
Utemeljeno god. 1881.
And. Jakil
Tvornica koža i cipela d. d. - Karlovac
taojni: Jakil • Metat : Telefon: rrisana 71, nareki 51, it* 118. Podružnica; Zagreb, GunduMćeva "l 20 — Ifub'jana, Potlanska cesta 13, Btograd, Skopljanska ul. 3.
Proizvadja :
Vaches džonove u poluticama :: Vaches krupone :: Okrajine Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i emu :: Kra-vine žute Kipse cueovane
Boxcalf. Solidna kvaliteta.
Pavilfon
Cipele tnuSke, ženske i dječje iz boksa, u sviju bojama, teletine i kravine:
Moderne, amerikanske i obične radničke (ba-kandže).
ft
Elegantna izradba čiste kože.
J" 401.
iz
rarjgopa u       i■■■■ jm i lbnajlitii^-tttti
Draibeni oklic.
Dne 6- saotembra 1923 se bo vršila ob 10. da* polndne v Ponikvah št. 10 vsled sklepa okrajnega sodišča v Velikih Laščah z dne 3. avg. 1923, A 71/23/7
prostovoljna favna dražba
v zapuščino po pokojni Mariji Znidaršič iz Ponikev št. 10 spadajočega posestva vložka 191 k. o. Cesta z vsemi pritiklinami in premičninami. Prodaja posestva se bo vršila najprvo po kosih, potem pa celo posestvo skupal
Izklicna cena za vse nepremičnine skupaj znaša 1,499.270 K. Vsak zdražitelj celega posestva mora položiti pred pričetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot vadij 10% Izklicne cene, to Je 149.927 K v gotovi/ti, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Izklicna cena posameznih kosov posestva is premičnin se bo naznanila ustno pil dražbi.
Oražbeni pogoji se morejo pogledati med uradnimi urami v pisarni podpisanega notarja v Velikih Laščah.
Števo Slak
notar kot sodni komisar
aaBBaaBaaaBaBaaBBBaaaBBBaaBBBiMBi
Ctaamplflnons secs fcerbartsterfe en prns Prodali alfmratiflres Eatporfaflon
V. H. Rohrmnnn, Ljubljano
So. Petra nasip 27.
lalalsan fradca n 1881.
Suhe gobe« fižol
in druga deželne pridalke k u nuje
V. H. Rohrmann. Ljubljana
Sv. Patra nasip 27 (za vodo)
Prvo slovenačko pouzeće košaraćko sitarske i drvene robe
H. Pakte, LJubljana
Kancelarija i skladište Sv. Patra nasip 27 Osnovano godine 1822
i
Vozi ki bencina!
Oglejte si auto na velesejmu
JUGO HAG'
Ljubljano. Bohoričeva ul. 20
Telefon it 560
Telefon St. 56C
SBBSG
18^457
48
«
srev. zofj
•SLOVENSKI   NAROD« one 2. septembra iy23.
Stran 9
fflHLI OGLRSI
»ni do 20 besed Din 5«—; vsaka nadaljna beseda 30 pora, a davUlno vred
Prodam |
OJMMMMMM......»»»b
Otroški voziček
»Premier« se po ugodni ceni proda. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 9232
Priklopni voz
(modem) za motorno ko* lo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8831
Smirna-preproga,
skoraj nova, se proda. *— ♦F. Ks. Casper, Vegova ulica 6. 9199
Godbeni avtomat
na utež, dobro ohranjen, se poceni proda v gostilni ,na Dunajski cesti št 71,
9192
•—t—' 1 1 ■ " - *■
Par novih modernih
damskih klobukov
prodam po nizki ceni. Križe vniška    ulica 10/L, levo. 9240
Namizna preproga
170 X 170 cm, fino ročno vezenje na svilenem pli* lu se proda. — Dunajska cesta 71, pritličje. 9193
Motocikl
2^* KS, dobro ohranjen, dobro idoči. se po ugod* ni ceni proda. Fr. Smol, Vič*GIince 6. 9244
Nova jedilnica
(elegantna) iz mahagoni* jevega lesa ze radi pre« selitve iz Celja proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. * 9247
Moško kolo,
skoro novo, naprodaj. — Ogleda se ob delavnikih od 12. do pol 2. ure v mestni plinarni, dvorišče.
9030
Plaščna obleka,
(Mantelkleid), nova, ve* leelegantna, barve drapp, 115 cm dolga, naprodaj za 1000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 919S
Pohištvo,
skoro novo, iz mehkega lesa in moško kolo pro* dam po ugodni ceni. — Vprašati: Rožna dolina, št 147. 8965
Puch-motor
2M HP in pomožni mr>*
farji znamke Cockerell, "/4 HP, po nizki ceni ne* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Elektromotor
9H KS, 220 V, za enako* merni tok, znamke »Kol* iben«, dobro ohranjen, se ceno proda. — F. Smol, Vic*Gimce 6. 9243
Salonska suknja
jra srednjo postavo, fina, (črno blago) se takoj ce* 110 proda. — Karol Kot* nikova ulica (baraka nri Zadniku). 9213
Kočija,
lahka, novo renovirana, polpokrita, enovprežna, se proda. — Poizve se: Bohoričeva ulica št. 14.
9217
Lep osebni avto
znamke »Nesselsdorfer«, 14/45 HP, skoro nov, ze* lo lepa karoserija s Sesti« mi sedeži, se proda po zelo ugodni ceni. — Za ogledati: Ljubljana, Mar* tinova cesta 30. 9166
Delavska hiša,
zidana,   z   opeko krita,
gospodarsko poslopje, nad pol orala sadnega vrta, deset minut od Ko* njic, se proda za 180.000 kron. — Pojasnila daje: .Macuh. Blato 23, pošta Konjice. 9073
Parcela
v izmeri 666 m*, na lepi razgledni točki v bližini Celovške ceste in Ljub* Ijane, naprodaj. — Poiz* ve se pri Bergantu, Zgor* nja Sižka it. 34. 9255
Klavir,
skoro nov, tvrdke Lan* berger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe — Ogleda se ga lahko med 13. in 18. uro. — Naslov pove uprava vSlov. Naroda«. 9048
Konserviranje sadja in po vrtnine,
knjige slovenske in hr* vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuju. Cona 16 Din. 9072
Tovorni auto,
dve in pol tonski, v po* popolnoma dobrem sta« nju, se proda. — Ogleda se lahko vsak čas. — Tovarne »Titan« v Kam* ni] u pri Ljubljani. 8321
Ca. 10.000 k j! sena, detelje in slame
prodam takoj zaradi po« manjkanja   proatore —
Miha Noč, Sv. Katarina št 7, p. Medvode. 8919
Lakasti jahalni
škornji
v skoro novem stanju, z lesenimi kopiti po pri* merni ceni naprodaj. — Aleksandrova cesta, 16, pritličje, desno. 9162
Prvovrstno industrijsko podjetje,
edino v Jugosloviji, se proda. Potreben kapital 400.000 Din. — Ponudbe pod »Industrijsko podjet* je/8853« na upravo »Slov.
Naroda«.
Naprodaj;
trije DieseUmotorji (eden 70 in dva vsaki po 30 konjskih sil), večja koli« čina jermenic, osi, ležišč, konzol, nosilk in pet ve* likih rezervarjev. Kern, Celovška cesta 91/a Ljub« ljana 7. 9219
Spalna oprava,
kompletna, se radi po* manjkanja prostora po ugodni ceni proda. Opra* va je še skoraj nova in
v najboljšem stanju: vse z marmornatimi plošča* mi. '— Vpraša in ogleda se pri cerkovniku, trnov* sko župnišče, Ljubljana.
9249
Prostovoljna
prodaja*
tovarne pohištva, strojev ter zemljišč z veliko vod* no silo v Vintgarju pri Bledu. — Dne 7. septem* bra ob 11. uri se vrši v Vintgarju prodaja vsega podjetja »Vintgar« z ve* liko vodno silo. — Na* tančneje prejšnje sodne objave v tem listu. 9059
Žaga in mlin
s Štirimi kamni ter s stro* jem za izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od železniške po* staje, se s pripadajočim stanovanjem, cv. z zem« Ijisčem in gospodarskimi poslopji radi bolezni ta* koj po ugodni ceni pro* da. Zelo pripravno za lesno trgovno. — Podrob* na pojasnila daje Iv«n Ogorelc, posestni v Ri« goncih št. 9, p. Dobova pri Brežicah. 9188
Nora hiša
a tremi sobami* kuhinjo, kopalno sobo, verando, se
proda. Cena 180.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9204
Neveste pozor!
Elegantna spalnica iz me« cesnovega lesa, malo rab« Ijena, kredenčna omara z marmornato ploščo in več drugega pohištva se proda. — Stvari se lahko ogledajo od 3. do 5. ure popoldne. — Naslov po* ve uprava »SI Nar.«. 9063
Zemljišče,
veliko 36.000 mJ, poraščeno z mladim gozdom, krasen stavbni prostor za vile, hotel, sanatorij, vii. 900 m nad morjem, v enem najlepših delov Gorenjske, blizu kolo* dvora, se proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9256
Prodam konja,
4 in pol letnega, svetlo* rjavega, ca. 15 pesti viso* kega, izvrstne krvi ter kobilo 3 in pol letne, angleškosarabsko, temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9070
Hiša naprodaj
Proda se hiša, v kateri je upeljana gostilniška kon* cesija in za prenočevanje tujcev, ki se nahaja na prometnem kraju v več* jem trgu na deželi, 20 minut od želez, postaje. Pripravno je tudi za vsa* ko vrsto obrti, mesarijo, trgovino s poljskimi pri* delki ali trgovino z me* šanim blagom. Cena za poslopje Din 500.000, — Vprašati je pri upravi »Slov. Nar.«. 8522
Spalna oprava,
nova, moderno izdelana, iz trdega lesa, po ugodni j U ceni niprodaj. — Ogleda I * se pri mizarju J. Velka* vrhu. Krakovska ulica 7, Ljubljana. 9165
Stavbno pumpo,
dobro ohranjeno — kupi Vinko Majdič. Kranj, na upravo »Slov. Nar.«.
9257
Otroški voziček,
lep, kupim. — Ponudbe pod »Voziček/8949« na upravo  »Slov. Naroda«.
Tenis raket,
dobro ohranjen, se kupi
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Te* nis rakct/9239«._
Trame,
lepo tesane, letošnji izde* lek, kupim večje ali manj« še partije. — Ponudbe z navedbo cene in konsig* nacije je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trami/9194«.
Suhe gobe
kupi vsako množino druž* ba »Slovenija« v Ljub* jani. — Vzorci, oprem* l j eni s ceno, na i se poš* ljejo na zgoraj imenova* ni naslov. 8994
Kupi se nova vila
z vsem komfortom. Pred* pogoj takoj prosto sta* novanje. obstoječe iz vsaj treh sob in pritiklin ter električno razsvetljavo.
— Ponudbe z navedbo cene in drugih pogojev na upravo »Slov. Naro* da« pod Nova vila/9095.
Kupim
vsako množino starih kakor pokvarjenih juta* stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreč© v najkrajšem času in po konkurenčnih ce* nah. Peter Kobal, iz* delovalnica slamnic in jutastih vreč, Kranj, Slo« veni j a. 8592
Majhno posestvo
z lepo hišo v Sloveniji kupim. — Natančnejše ponudbe z navedbo cene pod »Posestvo/9121« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim
večjo množino tramov in desk (smrekovih in jel* kovih) ter večje količine gozdov za takojšnje se* kanje. Cene in pogoje je poslati pod »Les/9067« na upravo »Slov. Naroda«.
j Stanovanja j
sj»»»oa««M»»»»»»»»<»4B
Meblovano sobo
za takoj išče zelo miren in soliden bančni urad* nik (podnevi povečini odsoten). — Ponudbe pod »Stalen/9214« na upr. »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano
se sprejme dijakinja ali uradnica. — Poizve se v upravi »Slov. Nar.«. 9211
Na stanovanje
in hrano
se sprejmete dve gospo* dični. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9235
Stanovanje
z dvema sobama in kuhi* njo se išče v mestu ali v Šiški. — Ponudbe pod »Dobra nagrada/9190« na upravo »Slov. Naroda«.
Tri dijake
srednje šole sprejmem na stanovanje in hrano, cvent. samo na stanova* nje z zajtrkom. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9252
Za prazno sobo
s posebnim vhodom dam 500 do 1000 Din nagrade in plačam do 300 Din mesečno. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »15. september/9231«.
Naslovi
dobrih in zanesljivih sta*
no van j za dijake in dija* kinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska cesta 87, vila »Bergman«. 9203
Stanovanje
(kuhinja in soba) v Rožni dolini se zamenja z ena* kim v mestu ali zunaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9169
Meblovano sobo
išče gospod; po možnosti s posebnim vhodom. — Ponudbe pod »Poseben vhod/9129« na upravo »Slov. Naroda«.
Bolju sobu,
po mogućnosti a poseb* nim uhodom, traži medi* cinar. — Ponudbe pod »Medicinec/9012« na upr. »Slov. Naroda«.
1 ali 2 dijakinji
se sprejmete na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 9246
Zamenja se
lepo stanovanje v mestu z električno razsvetljavo, dvema parketiranima so* hama, kuhinjo in r>riti!di* nami za enako aTi večje — Ponudbe pod »Elek« trično'9205« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz vsaj treh sob in drugih pritiklin v novi vili aH hiši z elek* trično razsvetljavo, išče zakonski par b"ez otrok. Plača dob-o ali tudi na* jemnino par let naprej ost proti zahtevani od« škodnini. — Ponudbe pod »Zračno stanovanje/9094«
Stanovanje
od 2 sobe aa pritiklinama tražim i plačam 2000 kru* na na mesec, cvent. 1 le* to naprej v novi hiši. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«._ 9060
Dijak
nižje gimnazije ali realke se sprejme na stanovanje s hrano. Nudi se tudi po* moč pri učenju. — Nas slov pove uprava »Slov. Naroda«.        * 9215
Stanovanje,
solnčno, v I. nadstropju, 2 sobi s pritiklinami v predmestju blizu dol. ko* lodvora in cestne želez* niče zamenjam z več* jim v mestu ali pred* rn^stju. — Ponudbe na uorsvo »Slov. Var.« pod »Stanovanje 'S950«c
Stanovanje
v sredini mesta, obsto-ječe iz sohe, kuhinje in drvarnice dobi zastonj in šc 5000 K nerade rlotič* ni, kn*eri ga zamenja za večje (2 sobi in pritik!ine') no možnosti v bližini fjL kolodvora — Naslov po* vc uprava »SI. Nar.«. 9061
Veš
v novi hiši v Ljubljani (Spodnja Šiška) oddam. Oddajo se tudi lokali in kleti, pripravni za vele* trgovino ali obrt. Najem* nino je plačati za več let naprej. — Ponudbe pod Stanovanja in lokali'0118 na imravo »Slov. Nar.«.
Srednješolko
iz dobre rodbine (v prvi vrsti Hrvatico ozir. Srb* kinjo) sprejme na staro* vanje in hrano profesor* ska rndbina. — Pismene ponudbe pod R. 16'9124 na upravo »Slov. Nar.«.
Dva dijaka
Sprejme na hrano in sta* novanie gimnazijski pro* fesor, Poizve se v upravi »Slov. Naroda« ali Kolo* dvorska ulica št. 13, pri* tličje. 8979
Službe
Zlatarski vajenec
se sprejme pri Alojzij Vavpotiču, Rimska cesta Št 21, Ljubljana. 9031
2 izurjeni pletilki
se iščete za stalno proti dobri plači in delni oskr* bi. -— Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 9132
Popoldansko delo
ali delo na dom išče uradniksjurist. Gre tudi v zasebno službo. — Po* nudbe pod »Jurist,''9216« na upravo »SI. Naroda«:.
Kontorfetinfa,
vešča pisarniških del, išče službo; gre tudi kot b!a* gajničarka. — Ponudbe pod »Nastop takoj/9087« na upravo »SI. Naroda«.
Iščem kovaškega pomočnika
in vajenca za izdelovanje sekir ter poljedelskega orodja. — Ivan Pokom. Skofja Loka. S749
Šivilja,
izvežbana v izdelovanju tovarniškega perila, po* sebno v prirezovanju, se takoj sprejme. — Ponud* be pod »Šivilja '90S4« na upravo »Slov. Naroda«.
Uradnik«
verziran svih industrial* nih i administrativnih po* slah, kao korespondenci j* skih, računskih, strojepi* su, z znanjem 5 rjeci, dolgoletni strokovnjak — traži namještenja. — Po* nude na unravo »Slov. Nar.« pod »Praksa/9233«.
Stenograf (-inja)-strojepisec,
vsaj deloma izvežban tu« di v soticitatorskih poslih, se tako i sprejme v malo odvetniško pisarno. — Ponucne pod »Solicita* torj94*)7« na upravo »SI. Naroda«.
Izvežbana pisarniška meč in vajenka
se sprejrnotc takoj. — Pi* smene ponudbe: I. Čeme, Ljubljana, Dimaiska cc* sta št. 23. 9iS4
Moderna šivilja
bi prevzela v drlo vsako* vr* ne danske in otročje obleke. Izvršitev v osmih dneh. Cene ni^ke. — Na* slov pove oprava »5! t. Naroda«. 9241
vajenca
Prire^ovaloc
za gornje dele, izurjen, se. sprejme. Nastop takoj. Pliiča po dogovoru. — Naslov: Kralj l;ranc, Nc* vi Vodmat, Dru"'vena ulica 64._8941
Samo prvovrstne
krojaške podočnike in
iz Ljubljane ali bližnje okoiiee sprejme takoj Jos. Rojina. Ljubljana, Aleksandrova c. 3. 8874
Hišnica.
Vdova z enim otrokom, dobra šivilja in vcSča vsakovrstnega go>podinj* stva, išče mesta hišnice. Ponudbe pod »Hišnica 9234« na upravo »Slov. Naroda«.
Sprejme se
veČ d< hrih samostojnih krojaških pomočn:kov za male in velike komade — konfekcijsko delo. Lo zmožni in trezni naj se javijo v pisam.i Emon* ška cesta S. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom.
Korespondentinja,
samostojna moč, s per* fektnim znanjem slovcn* šcine in nem? rine, sloven* ske in nemSke stanova* rije in deloma francošči* ne, išče službe pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Inteligentna 9195« na upravo  »Slov. Naroda«.
Uradnica
z daljno prakso pri zava* rovalnici. vešča slovcn* skega. nemškega ter ne* koliko hrvatskega jezika, išće mesta blagajniearkc, račun ovo dkin je aH knji* govorikinje. — Ponudbe pod Z daljšo prakso/9196 na upravo »Slov. Nar.«.
Mlad sl^la,
izobražen, tudi izucen kuhar s trora-T redno stro* kovro   hotelsko  šolo in
najboljšimi izpričevali, išče takojšnjo službo. —■ Nastopi proti nižjemu plačilu tudi v inozemstvu radi priučen j a itah'ianskc* ga, francoskega ali angle* škega jezika. — Dopisi pod »Nemcc/921S« na upravo »Slov. Naroda«.
Samostojna
prodajalca,
starejša, prvovrstna moc, izvrstna manufa kturrsti* nja, želi premeniti sli/* bo: prosi službe na de* želi. Gre tudi v mesto. Sla bi tudi kot voditelji* ca podružnice itd. — Po* nudbe pod »Prodajalka Ljubliana/R9o7« na upra* vo »Slov. Narod i«.
Za veefo trgovino
z mešanim blagom v pri* jetnem prometnem trgu na deželi se išče starejši, popolnoma usposobljeni poslovodja, ki naj bo tudi v knjigovodstvu in ko* re5pondenci vešč. Oni, ki bi imel veselje in sred* stva, da prevzame morda pozneje trgovino v na* jem, ima prednost. — Ponudbe je poslati pod Poslovodja ^017 na upra* vo »Slov. Naroda«.
EEEEEEEE
Išče se perica
v hišo za kuhinjsko pe*
rilo. ■ »Zve;
di.
Vodj<
kuhinje v 9227
B3 .•^■m»»A<^^tM||
!    lokali 1
t Z
Trgovski lokal
z inventarjem V veSjem, zelo prometnem kraju na Štajerskem, dam za dalj« Šo dobo v najem. — Po* nudbe pc d »Jesen 9251« na  upra .o  »Slov. N*j-.«.
I F?so!iia
Posojilo
od 25.0OO do Din se išče nujno proti do* brim obrestim. Posojilo je proti vknjižbi na dru* geni mestu varno. — Do* pi>\ naj se dopostjejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/9123«,
80 do 100,009 Din
posojila se iš&e za napra* vo rt ntabilneg i po . tja — Prednost imajo lesni trgovci in trgovci z žitom. Zemljeknjižna varnost. — onudbe p^c! -»DomaČi strij/ 90H 2 ( aa upra* >S!ov. Naroda«.
ind vo
m-♦
&*zno
Zastavice,
zs^pke sa srečofov in šaljivo pnšfo priporoča M Tičar, Ljubljana. S109
Novi
Vinski
t vseh
sodi
(bačve") v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Iran Repicu, Ljubi j a* na. Trnovo. 9110
Šolske zvezke in šolske potrebščine
na debelo najceneje pri L. Pcvak'ku, Ljubljana, Židovska ulica 4. S568
Iščem
dobro gostilno v najem ali na račun v Ljubljani ali okolici. — Naslov po« ve upr. »SI. Nar.«. 8553
Pozor I
Izdelovanje, snaženje, obračanje najmodernej* š'h oblek v delavnici na dvorišču Marčana na Rim* ski cesti 21 — Pettauer, krojač. 8818
Mizarska dela
in parketirane podo izde* lujem solidno in po naj* nižjih cenah. Se priporo* čam slavnemu občinstvu Franjo Zganjar, Stožics pri    Ljubljani (baraka)
9041
Lecons franc^ises!
En£ii->h lessonsl Nemške ure! (Po 6 Din ura). —i Zclaševanje od 10. sep* tembra od 10. do 2. ure.
— Ljubljana, Dunajska cesta 9, L nadstropje, desno. 9245
Gledališki
abonnement
Odda se pol lože za celo* letni abonnement. — Po* nudbe pod »1923 24 9226« na upravo »Slov. Nar.«.
Mlad volčji pes
se je dne 27. t. m. i jutra j zatekel na Rcsljevi cesti.
— Najditelj se prosi, da istega odda proti nagradi pri J. Kopčanu na Res* ljevi cesti 22. 9152
Vw s**
Iscem družabnika (-co)
zi razširjenje stalno do* bro idoče trgovine z le* som. Potreben kapital 50 do 200.000 Din. Vložek vedno siguren v robi. — Zarada visoka in sigurna.
— Ponudbe pod »Dru* /abnik« na Aloma Com* panv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 9078
Zmožna tovarna za žganje in liker išče dobro vpeljanega
za Kranjsko proti prispevku stroškov in provizije. Ponudbe se prosijo pod „R. R. 1923-9258" na upravo SI. Nar.
Prodaja posode
porcelana, emajliranega in luksusnega blaga.
PriporoCa se
Ana Kus, LJubljana, Resljeva L 4.
Lepo posestvo.
obstoječe iz prostorne enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, obširnega vrta in kegljišča z dobro'doČ3 tr-govino se radi preselitve takoj proda. V hiši je tudi gostilna. Stanovanje kupcu na razpolago. V kraju na Dolenjskem, nasproti župne cerkve, v bližini postaje južne žeieznice. Vse v najboljšem stanju. Vprašanja pod -Trgovina1 na anončni zavod H. Saz, Maribor. 8776
■ nlrniMAhilA vseh velikosti najmodernejše kon-■-"■^OfllOiilifa ttrukdje, parne *aaje, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., ramcchold-•ko orodje, vse orodje sa obdelavo lesa, parne m talilnice, poljedeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoj i. t d., tiri aa poljake železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, traftnloe, za stavbene namene in industrijski Uri, plinove In varilne cevi, črne in podnkane, etavbene In fcenetnakeUeke) fteleae. pločevino, Crno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jntjimfti hurtn li Eksportno podietje. lariHa
Trtiberjeva ulica itevilka 4  Telefon interurban 82.
r,
4711
vv«v
4 (lana
Prlpos^ča zalogo
»Pri Lozarju«,
staroznana gostiln« polej*
cerkve Sv. Jakoba, pri* poroča dobro domača kuhinjo, prvjvrstna v'n.\ ter na novo urejena pre» nočiSča. — Sr priporoča* ta Fr. in iv. Dolšak. 913c*
Earborič-Završan«
rnodistanja m preobliko*: ■ tlnfcs, Ljubljana, Mest*
ni trg 7. — Velika za!og.i klobukov, nakita in mo. di t. po»-^bSčin. PreoMi*, kujejo so klobuki za da* nn n ppoda po na ino* vejiih vzorcih. 91 Iti
Vsakovrstne
čevl?e, <5?maše,
športne čepice, bombaž in vi !no za pletenje vseh barv nudi vedno naj* ceneje:     Rarpotil ialnico.
»Konkureneij; «. Ljublj«« na. Zgornja Šiška. 8159
Manufaktura
Krisr>cr«
Pridelovanje v.>:e. Ljubtfj !ut Rožna ulica st. 19. — Prideluje in i:na v /a*
logi vsa vrste pamučna
vate.   Za   ojdejc, krznar* atvo, bjiidaiiste \n k fekci iona rje. 922$
»- T.-T-*»->r»js tn   —   fc» iwiiimiji».,,.,.
Tomaževa žlindra,
zajamčena, visokood>rot* ra. se dob! po nsjttižjili cenah pri Kmetijskem trr govakem društvu D. Bo#* lonić & Compu, Trst, Raf*> fineria 7 T. — NaroČite,! in prepričali se boste. «
905*
Zastopniki
za nabavo drv, oglia, mc du, krom ri rja, sen.;, se« men, otrobov itd., in zrn prodajo semen, umetnih, gDOJU« južnega *ndja itd J s ;Šc>io proti 3?o provi*' zije. Obrniti sc- plsmenir-ali nstmeno na Knsotljskoa trgovsko drtfitvo D. H. >*, lonić & Comp., Trst, RaU' fineria 7/1. 905r
2. -
o 2 £
•_r> as "3
as  A3 iS. '-/j
o 3 2
C/j
C/l
o. 3
2. o o S* B
rs , o
3 < §
r> ■ S ZZl'^ Mm m •    N* gr
— ^^n 3
*    C/3 "O a>        S S ejL;
-a 2. a a g* % r«
^ CU        S*- •
5
3 r>
3*
3;
ca £ rs M
^  rr EL S* ^<
g"! TJ 0 a-
fB     TJ*     Z, (yj
.    g f 00? oT •_z}
eeeeeee*^
specijalne zaloge ta^ potniških izdelkov-
Žima \' or/t vrst, morska trava in vsi v 3troko spadajoči predvaett Toč-no in solidno dola po naročila In popravila*
Priporoča se
M. Sever
tapetntk in dekorater
preje BRATA SEVEfif
LJubljana«
Gospcisvetska cesta €
QQQ9QQQfl
Ogenj
razUćnlb voz
lastnega izdelka
Matija Terlep
Sv. Jerneja cesta 33, Sp. Šiška
Ljubljana - Dunajska c. Paviljon na sejmišču.
Delikatesna trgovina
Ljubljana,
mestni trg et. 12
Paviljon poleg Kosierja
-T"
pogasite ter se ga obvarujete takoj s sve'ovno znanim oriplnalnirai
,,MXNIMAXU
roJnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Pojasnila daje samo .Generalno zastopstvo za Slovenijo*, Ljubljana," Resljevs cesta. 9076
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska eoala it> 3.
Krovcr, stavbni, galanterijski In okrasni
klepar. Instalacije vedovodsv. Naprava •tnloTOdoi. Kcpaliiii ia kJasatMiasrni
Izdelovanje posod lz pločevine za firnež. barvo, lak In med vsake
velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve.
31
f
«
Uelepodletle se proda
na Štajerskem blizu Konjic Obsega okoli 24 ha gozda, njiv, travnikov in vinograda, 4 stanovanjske hlie, 2 viničariji. velik umetni mlin, pekarno, polnojarmenik, električno centralo, veletrgovino z lesom in deželnimi pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje, vse s strofl in vso pritiklino. Lega je ob železnici, ki se gradi. Uporabiti se da vodna sila do 140 H P. Pokrajina je bogata na lesu in vinu. Prodaja se vrli le vsled družinskih razmer. Informacije in posredovanja vrši notarska pisarna v Konjicah.
Zidna opeka
normalno in močno žgani, pri* znana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. 8ml.losv.kl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloge na drobno na Opekarekl eeetl 18« 7915
E;BiEIB
L3
ROLIZej
OPKHA STAHOOAIU
LJUBLJANA, Goaoosvetaka Mata IS
CPREJE BRATA lAVBR)
pehilfva osi aafffNsoJlo do naleeostavftejle Uvedbo« ladetuje jo so no€rtJ so p o blitvo tor celotno
L ROT, krznarstvo
Ljubljana, GradiSce 7.
Zaloga« strojenje, barvanje, izdelovanje la moderniziranje kožuhovine.
Na izbiro alaska boe!
a k u p kož divjačine!
9163
OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA pod Trančo 1
PRODAJA
IDRIJSKE ČIPKE
iz
sukanca
najfinejšega lanenega VELESEJEM PAVILJON L št. 468
Pafrla Cognac Medlcinal
LJUBLJANSKI VELESEJEM paoillon L. itanlca Ml
SEBEEBBBEfa
Rabim
ONI NAJNIŽJC. VABIMO NA OOUO.
Pozor gospodje trgouci!
V Vašem interesu bode, če pred nakupom Športnih Čepic in hišnih čevljev obiščete paviljon „L" 464.
Zakaj I? — Tajnosti ALdIN JAZBEC« KRANJ.
galanterijska knjigoveznica
<M. etetdstein
Sjabljana, Vtdoadaasha cesta /£.
Elegantna
Ho zamudite prilike!
Ravno prišli šivalni stroji po znižanih cenah Namizna oprava (be-steck). Kina in pravo srebro. Ure budilke, žepne, srebrne in zlate. Verižice-zapestnice, u-hani, prstani in bri-ljanti, vse po najnižjih cenah.
Se priporoča za obilen obisk
k Šelovin-Čnden
UDBUIM. Mestni trs 13.
POZOR I POZOR I
Ob priliki obiska razstave ne zabite ogledati veliko zalogo vsakovrstne železnine kakor
okovje, orodje, kuhinjsko posodo itd.
ZUII8 ŽILIC
trgovina z železnino
na drobno In debelo
LJUBLJANA. Dnnojskn testa U
O
peci vni prašek m vanilin-sladkor
ker je najboljši
in domač izdelek
IV JAX in SIN
Liabljanaj Gosposvetska 2.
itolnl stni!
taksna knitnfcti]1 ■ nsasai inrStn fe tlflTM t Ubci Istastljat 1.1857
ItlOTJI Mflljl
brezplačni h^iinai nli Wo la fivalnih strtjti 10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Solosa lz prvih tovarn:
DOrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene.
pipan & cie. hj«
LJUBLJANA,   Resljeva  c. 2
la. amerikanska-pensilvanska vsakovrstna strojna olja« tovotna mast, b.nctn In tropontin, la.  norveg. ribja olja t kamnini In tnnnKni
pr«xim«tl,   la.  m*sjl.   Soya   iedilno  olje, znamke
HMoffl(o(t Itd.
Zastopa največji amerikanski koncern mineralov in
kemikalij.
in empire salon
radi pomanjkanja prostora ceno na prodaj.
Naslov pove upravništvo lista.
31« H
Tvornica perila
L
za tanin, razrezan na 120 cm in debeline od 30 cm se kupi vsaka množina po naj višji dnevni ceni. Ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon je poslati na upravo Sloven. Naroda pod .Kostanjev les 500/9040.
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko
.RUBER0ID'
Najcenejša, ker vsled velike trpežnosti najboljša?
Založniki: LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0. L LJubljana, Blehvelsova 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine. Ksilolitna tlakovanja.
Asfaltovanja.
(ji m rroo
VOLTA
tovarna elektr. žarnic
O. D.
vsakovrstne elektr. žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah
Razstavi v lastnem paviljonu na Ljubljanskem velesajmu
• t mj MNijmiM)  sassafjssaa n*|
ao priporoča cenjenim trgovcem za nakan
moškega perila v na večji Izbiri,
Na zalogi Ima vodno vso vrate
mo&kih srage, spod. blač, spal« nlh srajc, ovratnikov Itd. Itd.
Cono zmerno, poatrozba točna. Samo na debolo.
1     STAVBENO PODJETJE §
1 IVAN OGRNI
LJUBLJANA, Grubnrjeuo nnbr. 6
ac priporoča za osa stavbna dala ter udi po zalo nlzklti cenah
OPEKO
omak urit (atraSno zarezano tn nauadno opeko (bobrooec), Zlebnlfce, opeko u tlak ki cementne ceoL
Lastna opekarna na CnračaH Zaloga tudi o L|nbl|anL
1M H0. D. V LESOM PRI BLEDU
LESCE PRI SLEDU {SLOVENIJA)
Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti Členov. Amer. verige brez varitve do 6 mm debelosti Členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi.
SPECIJALITETA: LadijsUe, žerjavske In kalibrfrane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave.
Naislov za brzojave: Verige, Lesce, ffl. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI, Od 1. — 10. septembra 1923.
PAVILJON F KOJA št. 176
ODLIKOVANA Z ZLATO KOLAJNO.
GALALIT
BISERNI
IN
KOŠČENI
GUMBI
TELEFON BR. 5 BRZOJAVI: GUMBARNA SLOVENSKA BISTRICA
Paviljon „K", štev. 521.
.AMERIKAH' mi
Na debelo.
Uvoz. Izvoz.
Paviljon H, prostor Z89 na Veleselmu.
NaJnovejSi izum v glasbenih inštrumentih „salonski ekorđeon". NadomeSča vam črag klavir ali harmonij. — „Kranjske harmonika11, fttirl različne vrste. Garantirane. — Upravnlštva časopisov In podjetja, ki razpošiljajo periodične drkularje, opozarjamo, da al ogledajo ameriSki ročni „stroj za lepl|on|o naslovov". Ena oseba jih prilepi 3000 na uro. Zelo enostavno dela Velik prihranek na stroških dela. — „OUette" ameriške brivne priprave po polovični cent
la loana trgovoe la laitnlke gozdov,
Prelskušene ameriške lahke motorne Žage za podiranje dreves In m razlaganje na hlode. Imamo tudi druge prvovrstne konkurence zmožne ameriške produkte, za katere se oddajo odgovornim interesentom zastopstva za vso Jugoslavijo,
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon interurban it. 180.
LJubljana
Brzojavi i Biograd.
Tehnična pisarna Ljubljana 7
Frankopanska cesta štev. 151.
Izvršuje i stanovanjske hi&, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta! železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopat patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih .silo* mostovih in podobno.
Izdeluje i vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
48
YE
Posefnihom DeJeseJma priporočamo
naslednje:   *>»"rt«*w«M>*.fe      t*8ovlie kavarn
o   u Ljubljani. M
FRAN LUKIC
konfekcija za dama la gospode, velika zaloga det« nih plaičov tor pletenin vseh vrat. LJubljana, Pred skotijo 19.
Filip Bizjak
krznar, izdelovatell čepic
Eollzef, Oospoavel o«
Ure, zlatnina, srebrnlna
Ed. Škopek
Mestni trg 8.
Popravila točno In solidno.
Matija Trebar
trgovina čevljev L|nbl|ana Sv. Petra eeata it d.
Modna trgovina
T. Eger
Sv. Petra ooata it- 2-
Modna trgovina za damo In goapode
A. Sinkovic nasl. K. Soss
Vedno novosti. Mestni trg 19.        Cene nizke.
Ig. Zargi Jii nizki ceni
zaloga perila n gospodi in dani Sv. Petra oeata S.
L. Mikuš
Mestni trg itev. 19.
tvornica dežnikov
zaloga sprehajalnih palic
Anton Verbič
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira
Stritarjeva ulica it. 2.
3. Wanek
krznarstvo, trgovina čepic In klobukov
Sv. Petra oeata it. 19.
Trgovina papirja
Ivan Gajšek
LJubljana, Sv. Petra o* 2.
M
Triglav"
tovarna perila
LJubljana, Kolodvorska ulica 8.
Trta F. & I. Goričar
LJubljana, Sv. Petra oeata 29.
Manufaktura, moško In žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.
j   Čevlji-obuče na veliko
j Aleksander Oblat
I      Sv. Petra oeata 18.
Delikatesa špecerija
A. Stacul
Selenburgova ulica-
Rudolf Juvan
notar
LJubljana, Prešernova ul-
Modna konfekcija
Srečko Vršič
Selenburgova ulica.
M. Barti
modna trgovina In partnmerija. Stritarjeva ulioa it. 2.
Zaiutrbovalnioa
T. Mencinger
Sv. Petra cesta it 43.
na dvorišču.
Ig. Zargi
„Pri nizki ceni41
vse potrebščine za krojače In ilvllje. Sv. Petra oeata itev. 3.
Karol Till
papirnica Kongresni trg 8.
Josip Vidmar
LJubljana Pred škofijo 19.
Tovarna dežnikov in solncnikov.
Franjo Grabjec
fotogr. umet. zavod Miklošičeva oeata 6.
Modna trgovina
A. Persche
LJubli; Pred skotilo 21.
Albina Bogataj
Izdelovanje perila Židovska ulioa 1/11
H. Sedej-Strnad
modni salon Prešernova ulioa it 3.
A. SUŠNIK, železnina
Ljubljana, Zaloika oatta.
Železo, portland cement, štedilnike, reči, vodovodne cevi,  sesalke za vodo in vino, stiskalnice, mline za KTOzdje, brzoparilnike. tehtnice, različno orodje za rtv trnke In poljedelce, potrebščine ra stavbe In pohiJivo, kuhinjsko posodo in vso žeernlno po znižanih cenah.
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 30.
Friderik Serbec
galanterijska trgovina Stari trg it. 4.
Stritarjeva ulioa
Modna macnlaJiturna trgovina
Janko Cešnik
LJUBLJANA
Lingarfeva ulica
Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo In barvasto perilo, raznovrstne preproge, tek sini ke, zavese, odeje itd., po zmerno nizki cenil
F. K. Kaiser
puškar v LJublJant
Adriia
drogeriji fotonanutaklara. parfmerlja Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne poŠte.
Josip Vitek
trgovina s kanditi na debelo LJubljana! bokov trg 8.
ADTO
Fiorjančič
Selenburgova ulica 6.
J. Maček
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3.
„Slovenski film14
V. Bešter
Aleksandrova oeata 5.
3. Kostevc
manufakturna trgovina In zaloga plrot. preprog Sv. Petra cesta 4.
Alojzij Fuchs
zlatar
Selenburgova ulioa 6. Llubilara.
Snoj & Modi.:
priporoča svolo manufakturno in modno trgovino
Prešernova ulica.
3. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo
Sv. Petra oeata 30*
Lud. Cerne
zlatar In juvellr WolIova ulioa itev. 3.
Foto-atelje
Ant. Uršii
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
10. tARGI
„Pri nizki ceni
modna trgovina Sv. Petra oesta 3.
Marija Rogelj
manufakturna trgovina, perilo za gospođe In dame. Blago dobro, cene nizke.
Llngarfeva ulioa it. 4.
fi
Olla" sumi
najstgumejša   in najbolj poznana higijenska guma sedanjosti.
Razpošilja na drobno In debelo
Paiiumerija   ,,URAN" LJubljana
Mestni trg 11.
Fotografski atelje
Ivan Pogačnik
Aleksandrova cesta
Trgovina Šivalnih, pisalnih strojev in koles
Iv. Jax in sin
Gosposvetska oesta 2.
Papirna trgovina
M. Tičar
LJubljana
Selenburgova ulica 1.
ff
Singer"
ilvalni atroil
(Bourne & Co, New York) Selenburgova ulica 3.
Krznar in izdelovatell teple
Eliglj Eber
Kongresni trg it 7.
IfffH
Ljubi; ana Prešernova ulioa 7.
Restavracija in kavarna
„Emona"
Aleksandrova oeata.
Fiala.
Gostilna Keršiž
Spodnja Slika
Celbvška cesta.
Reatavracffa
Grand hotel Dnino
K. Blat
Ravoins „Evropa"
LJubljana
Dunajska-Gosposvetska c.
Restavracija ji Levo"
LJublJaaa
Gosposvetska cesta 16,
Restavracija jri Roži
LJubljana
Židovska ulica štev. 6.
larofea Jam'
Dvorakl trg
Josip Carl.
Gostilna Vidmar
fTeiak) Sv. Jakoba trg itev. 9.
BeatavracIJa
„Lloyd"
Sv. Petra oesta *?ev. 7.
Restavracija
ea glavnem kolodvora
LJublJ
Bestavraelja
jI liovem sveto"
Gosposvetska cesta 14.
Kavarna Central
Sv. Petra n.brei]. ob Zmajskem mostu.
Ne pozabite obiskati
I
INGER
oddelek iti. 155 na LJUBLJANSKEM VELESEJMU
r.LEOPOLD BOGEL & Sil:
In
vodovodna Instalacija.
LHIBUHIft, Goiposoetska cesta It IS.
!   Pozor!    Pekarne! Pozor!
! Terramalt I
Je najbolji! pridevek k pedvo.
i
S Tarramalt daje pedvo lepo barvo, dober vanj In okus S
J ter napravi kruh rahel Priporoča ae vsem pekarnam v po.
j izkušnjo. Dobiva te v vsaki množini pri družbi „Slo-
■ venlja«, Uvaljana, Goapoeka alloa itov. 4*
SRPSKA FABRIKA TEPIHA
i LAZAR DUNDJERSKI'd.d.
VELIKI BEČKE REK (Banat)
IIHIIIIlItllllllillllllllllHIllllllItlMIlllllHII
LJUBLJANSKI VELCSEJM paolllon H it 300
IIIIIUIIIIKIII.....IIINItlllllllllHllll
Najmodernejše urejeno domače podjetje za Izdelovanje vsake vrste Furne, Velvet, Patestrv, Boucle, Kidderminster, Derna, Ho'ianderJute, Manila preprog In moketov, kakor tudi   splošno  znanih spedalitet
ročno delanih Smyrna preprog
Zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Dular, Ljubljana,Miklošičeva c. 36
Vsa potrebna pojasnila daje organ v paviljonu,  ki sprejema tudi naročila.
IMMMtMmMMMjjIMMHMMmMMMMMtMMMIMMMMt.....MM.......I.....IMM»M»
AQ
CARINSKO POSREDNIŠKI ŠPEDICM8KI BUREAU 1^/1" ^ CENTRALA i LJUBLJANA, Kolodvorska ulica II
Brzojavni naslov: .GROM'. ^WtM 9 JaL^aW .A^%KJaL (ftflT" Telefon Interurban Stev. 454.
Podružnice: Jesenice, Karlovac, K o pr Itd« os, se   i •     ju   m ■• ui:   l       i   • Ekspoziture: LJubljana, državni kolodvor,
Maribor, Osijek, Rakek, Zagreb. OflCljelDl 10M III. L]Dlll]aDSKSa IW]1L Bell Manastir.
Carinsko posredništvo državne železnloo kralJOTina 8HS ▼ Karlovcu, Koprivnici, Oajekn In ekapozitnra v Belem Manastiru.
Bančni tek. račun Ljubljanska kreditna banka. Postni Čekovni račun Stev. 12.771. Ljubljana. Trgovska banka, Ljubljana.
Zastopstva na vseh mestih v to- In inozemstva! — Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov z o. z. za promet ekspresnih poSfljk.
[TEODOR KORN
ORN i
a cesta 8 J
—l
j LJUBLJANA, Poljansk ff ■■■■n——se priporoča
S cen J. občinstvu za izvrSevanje vsakovrstnih kle-
S parskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za
g pokrivanje streh.  Vsa stavbinska in kleparska
S dela v priznano solidni izvršitvi.   — Proračuni
S brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno
S in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor
■ kante za firnež, olje, bencin, doze za barve,
S : :   kanditc in konzerve.   : :             : :
I
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Ratuski stroji
THE m [I
LJUBLJANA
Gradišče 10
ZAGREB
Duga ulica 32
Ustanovljeno 1906
Paviljon H fšt. 290
Pisarniško pohištvo ter ise pisarniške potrebščine
Kanditc   raznovrstne in
QfA morsko zmleto prodaja po najnižjih •JU1 cenah
„M A N A"
tovrna kanditov in mljenje dišav in soli LJUBLJANA,  Rimska cesta številka 6.
Ha 111. Lnibljanskein veleseimn pavllion L št. 475
Fran Ravnikar
g mestni tesarski mojster
S Ljubljana, Linhartova ul. 25
nikar
lojster 1
Telefon Stev. 4x5
Poštno-čekovni račun 11.4.48
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno  ter umetno tesarstvo.
a
■
■
S
■ i
■ Parna žaga in strojne delavnice S
■
I
Prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje oroste razpetine od 12—15 m.
Razstava v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo
: 5 1
AND. JAKIL
tovarna kol in Čevljev d. d« prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bogato sMadIKe nraiklh, ženskih In ofrolkfli Cenilcu Iz telečjega boksa o oseh boiab, govejega boksa hi rjaue kraoine.
>OI
!
L
TVRDKA
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDELKOV
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj,   nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon It. 449. Brzojavi: Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Pasetite na Velesajmu pavijan »J"
domaČih tovarn čevljev, tvrdke »»Peter Kozino a Ko.11  pod zaščitno znamko „Peko"
Najnovejša izdelava
galanterijskega blaga!
Galanterijsko blago dom»?a«a Izdelke
Novoatl
Ivan Rebek
Celje.
Ljubljanski velesejm paviljon J 179.
41
GBBBBBBHBBrjajaaaarjgin
□
E n
u
N1TED STATE
- Sv
LINES
rATEC
C3
V NEW YORK
lx Soirthamptona — CherbourgS
Leviathan
18 sepi, 9. In 30. oktobra, 20. novembra, 11. decemb
lx BREMENA čez Southampton in Cherbourg v NEW TORK
George Washington
19. septembra 24. oktobra 28. novembra
President Harding......5. sept       10. oktobra
Presldent Arthur......12. septembra  17. oktobra
America........ .   26. septembra  31. oktobra
Presieent Roosevelt.....3. oktobra 7. novembra
President Fillmore.....4. oktobra 8. novembra
Odhod lx Sotfthamptona In ChcTbotirfa en dan pozneje. Več Iz spodnjih naslovov.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge. Podružnica v Ljubljani: Zadružnu Zveza
v Ljubljani.
O
"51
H/i >
O
C •+->
t/i
>
o
C o
o
o)
ta
ci «—»
> a
P* O
O*
ca
o u
Z
■a drobno!
■a debelo I
Brez konkurence I
Oglejte si specijalna detajlno in enem tigoiinn
■ ■9■■■■■■■■ I
Prepričali se boste, da je blago napravljeno Iz prave dolge konoplje, garantirano Jn sicer: Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mflllergurten), oprti navadne vse iirokosti, vrvi In mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (riangematten), bombaževe mrežice za otroSke postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štrikl za perilo, trtne vrvice, Strange, uzde, ipaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepremočljive vozne plahte, juta platno, ribarice, riževe korenine, basino Ltd. nudi po najnižji ceni in se priporoča
Prta Iranjsia mama in trgovina i Konopljino
Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta 31
Talafon itav. 441
Podružnici i
Maribor! Vetrinjska ul. 20 — Kamnik, Šutna 4
^
2
to
H O O
s*
o
< P*
W
o
o o
Ui
3 O
<
o
i
□ □
□
□
□
g iz
E E E E E E E EJ
lEBBBBBBBĐBĐBĐBBĐĐBBSBĐBBBBEHBBBBBBBBBBBBBBBBSHBBBBBBBBBBSSHHErS
E3
B s
H
a
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
= v Kropi in Kamni gorici ==
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, matice, zakovice, žoki za pilote. Vai drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in risbah.
a
E3
F3
Pisma: iehljaraka udrag«, Brepa (Slav.)
Briojavk«: Zadruga Krapa.
Talalaa latarorbaai Padaart S.
060635
UK
stev. 2uu
•S L O V C N S K I   NAROD« dne 2. septembra 1923.
Stran
Danica Hrfstićeua.
Prav sedaj, ko potrebuje naša mlada država bolj nego kdaj preje nesebičnih in požrtvovalnih delavcev in delavk za svoj obstanek in procvit; prav sedaj, ko je tako malo ljudi, katerim bi ne bilo do strank in do lastnih koristi, legla je v grob velika jugnslovenska žena, ki je imela pred očmi le edin cilj, pomagati ujedinjeni državi do boljših in lepših dni.
Bila je Srbkinja, a odkar so se združila jujroslovenska tri plemena, je vzljubila prav tako hrvatski kakor slovenski del svoje povečane otačbine. Priljubila se ji je prav posebno Slovenija in Slovenke, katerim je postala nad  vse dobra in odkritosrčna  sestra. Kako iskren je bil njen pozdrav, kako odkritosrčen njen smehljaj, ko je segla v roko novo predstavljeni Slovenki! Osvojila si je na mah vsa srca in na zborovanjih, kjer je ona predsedovala, slušale so io vse. vse se rade pokorile nje * nim žeMam. Znala je vedno ubrati pravo struno, da je ublažila nasprostva. In lansko leto ie kot predsednica Ženskega Saveza s svojim izrednim taktom pomirila razburjene   duhove.    Rada   je   uvaževala nasvete drugih in prav lansko leto je sprejela vse predloge, katere so stavile Slovenke glede zaščite dece.
Ko je prišla kot dvorna dama letos z dvorom na Bled jela je takoj razmišljati, kako bi znatno podprla Dečil dom v Ljubljani saj ji je .bila jugosL deca vedno In povsod prva skrb.
V poročilu svoje sijajne prireditvena Bledu je pisala predsednici Dečjega doma ga Franji Tavčarjevi: »Sve zajedno u radu za našu decu a to će reći: na budućnost naše velike, lepe, ujedinjene otačbine.« Veliki uspeh njene prireditve je znan. Ob onem koncertu so stopile po njenem posredovanju Slovenke pred jugoslov. kraljico ter se osvedočile, kako je ona dobra In mfla. Poslušala je vidno ganjena, ko jI ie deputacija poročala o bedi naših otrok. Osvedočile so se pa tudi, kako pretirane, da, neresnične so vesti o velikem luksusu našega dvora. Pač je vse okusno In elegantno a priprosto, priprosto tako kakor je bila priprosta prva dvorna dama Danica Hristićeva. Priprosta v vsem In povsod.
Ko je pokojnica ložirala lansko leto o prlliVi kongresa jugosl. ženskega Saveza v Mladiki, odgovorila je na vprašanje, da 11 ni bilo morebiti preslabo: »Kaj bi bilo slabo za me. ki sem prebila vso vojno v opu-stošenem Beogardu, kjer sem spala dolgo na lesenih zabojih, kjer sem prebila vse možne duševne in telesne muke!«
Navzlic prestanemu trpljenju   bila je
vendar vedno živahna, vesela In glede svoje države odločna optimistka. Videč presenetljivi uspeh svoje akcije za Dečj! dom. je snovala že načrte za prihodnje leto. Neizprosna smrt nam jo je ugrabila še polno Idej. ugrabila njo, ki nam je bila vselej odkritosrčna prijateljica In dobrotnica.
Beogradska »Politika« piše: Umrla je no kratkem bolehanju 28. avgusta ob 2. zjutraj. Trpela je že prej na srčni hibi, njeno stanje se je na Bledu še poslabšalo In podlegla je vkljub vsej zdravniški pomoči.
Danica Hristićeca je bila rojena dne 8. februarja 1864. v Beogradu Iz stare in dobro znane rodbine Ilićeve. Dovršila je v prestolici višjo dekliško šolo, ki je bila takrat v Beogradu najvišji prosvetni ženski zavod. Z devenaistim letom se Je poročila z Dimitrijem Hristićem, advokatom. Danica Hrističeva je bila ena Izmed najboljših In marljivejših delavk v vseh žeo-skih društvih. Polna Izkušenj In razumevanja prevladala Je vedno vse težkoče In reče se lahko, da nI bilo posla, katerega bi ona ne mogla izvršiti. Vedno na delu v raznih ženskih organizacijah zaslovela je takoj po vsej svojoj domovini. Še pred vojno je bila Izvoljena za predsednico ženskega Saveza. Po osvobojenju si je ona največ prizadevala, da bi zjedinila vse ženske organizacije iz vse Jugoslavije v «no veliko organizacijo »Narod, ženskega
Saveza kraljevine 5HS.* Prav tako je njeno delo In njena zasluga, da se je osnovalo v Beogradu zavetišče za zaščito ženske dece, ki deluje s popolnim uspehom. Zadnje čase je posvetila vse svoje delovanje osobito dečjemu vprašanju. Bila je tudi v odboru mestne zaščite dece ln v odbora za pomoč gladujočim v Rusiji.
Po kraljevi poroki je bila vedno poleg kraljice. Kakor dama, ki dobro pozna naše razmere, je obveSčala kraljico v vseh važnih dogodkih.
Z Bleda so jo mrtvo naglo odpeljali v Beograd kamor so tudi Slovenke poslale dve svoji zastopnici na pogreb, da se poslovita od velike žene in dobrotnice. Nesli sta na njeno krsto dva venca, katera sta darovala Dečji dom in slovenski del 2ens. Saveza.
Ob njeni smrti občutimo Slovenke prav posebno, kaj nam je bila Danica Hrističeva in kakšna nenadomestna vez med Srbijankami in nami. M. Barholova.
• Večkrat se je izrazila napram Slovenkam, da obžaluje, ker niso vsa slov. ženska društva včlanjena v Ženskem Savezu.
..Kulturon-NstmiNfra bložba grada Varaždina".
Omeniti je treba, da so prevzeli lastniki sami pazništvo teh svojih Interljerjev in da so nekatere gospe" same prevzele tudi vodstvo po svojem razstavljenem domu, kakor n. pr. ljubeznica gospi Ida Melxnerjeva, soproga sanitetnega svetnika, ki ima posebno zanimive minijature m kostumske slike.
Pohištvo Izpopolnjujejo potreti onih meščanov, koji so naročali In rabili pohištvo, ki jih obdaja. Nič manj kakor 52 podob je krasilo stene sob !n dvoran: med temi slikami so dela nekaterih znanih, pa tudi takih umetnikov, Id niso sploSni znani, n. pr. L. Pischer (1836). Ernest Kaps, (1838), Steiner (1779), C. Vogel (1844), Alb. Mose\ V. Porkerth (1848, 1857), N. Charlet (1829) In dr.
Estetični čut bivših Varaždincev dokazujejo — v kolikor so iz domače posesti — historične slike, pokrajine In svetniške podobe, katerih je bilo na razstavi 46, prevladovale so svetniške,   za njimi pa bojne slike. Med svetniškimi je prvačila pač podoba sv. Liborja, Izvrstno delo neznanega slikarja, z  zanimivim,    naivnim napisom: »Szveti Liboor biskup vu Karaenczu veliki patron: kojega zmalati vuchintl je jedan pobosnl gospon«: Izvršena je v prvi polovici 18. stoletja In Je bila najbrže najstarejša slika v razstavi. V kolikoT sem se mogel orijentirati v naglici po Varaždinu, imajo starejšo sliko — tudi neznanega slikarja, ob porti frančiškanskega samostana; predstavlja poslednjo sodbo z morallzujočl-mi pripisi v latinščini, nemščini In hrvaščini: poslednji slove: »Pazi dobro, o chlove-che, vszak! szvoga sakla vleche. nesze močni tam zlagati, vszeh rachuna bude dati.« Slika je Iz 17. stoletja In svedoči, da utegne imeti Varaždin še kulturnih vrednosti, ki jih bo odkrila morebiti druga podobna razstava.
Med risbami je najbolj zanimiva ona od roke Jelačlčeve s sigurnostjo izvršena In to morebiti po naravi; označena je: Bar. Jellachich 20/4'33 (lastnik dr. Pečornik). Nekaj skromnih bakrorezov in barvastih kamnotlskov stopa spričo velike množice slik v ozadje — tudi po številu; bilo jih je 29; med njimi 11 Imenovati posebej »Adam in Eva«, angleški barvasti bakrorez po CI-prianiju, v baker rezal A. Mark in .pa dve pokrajini, aquatlnta (C. Huber pinx. F*. HegJ Incid.), torej vseskozi uvoženo blago, ako ga niso zanesli v Varaždin morebiti nabi-ratelji najnovejše dobe.
Kar je bilo nakita dokazuje, da je zlatarska obrt v Varaždinu nt bila razvita, ker je vse uvoženo: 70 jednot. deloma zanimivih, a izvzemši zapestnice, sestavljene iz 12 čKmov, ki jih krasijo miniature pod kristalnim steklom, nobene pleče de rčsl-stence.
Približno tako je bilo tudi pri porcelanu.* med 345 komadi različnih iabrikatov: angleških (Davenport, Wedge\yood), nemških  (Meisen, Dresden, Franckental, Berlin),  avstrijskih  (Beč), čeških (Schlaggen-wald, Karlsbad, Elbogen) je bilo mnogo ličnega, a nič izrednega. Samo en service za kavo (vrč za kavo, vrč za mleko. 2 skodelici, 2 podstavka, sladkornik In tasa, na kateri ie to nameščeno) je bil izredno lep, kobaltove sočne modrine in okrašen s cvetlicami in zlatom, izvrstno ohranjen misen-ski Izdelek; doba se ni dala določiti, ker je bil ta zaklad posebno zavarovan (lastnik: podpolk. Mrzljak); verjetno ie, da ni iz nove dobe. Ako omenimo še starodunajski nastavek in 5—6 boljših sohic, smo omenili vse. Na tem poprišču niso šle zahteve prošlih dob zelo visoko, ker je bil Varaždinec pač vkoreninjen v šegah in običajih rodne zemlje. Doseljenci so ustvarili nove potrebe zato, ker so jih imeli sami in so s tem vplivali na someščane. Iz zagrebške, torej domače kamenine smo videli en sam kos.
Podobno sliko nam podaji steklo. Razstavljenih je bilo 224 barvastih, brušenih In ornamenriranih steklenic kozarcev, krožnikov itd., vse iz čeških ali nemških tvomic; to blago je prihajalo doli preko Dunaja. Tu je deloval nedvomno tudi vtpliv nabirateljev, da se tako čuvajo in spoštujejo.
Čuda malo posode Iz dna smo videli, dasi ne more biti dvomno, da je bila ta praktična posoda pri praktičnih Varaždin-cih razširjena; 51 kosov Iz cina, in ti so bili vsi podrejene kakovosti.
Dragoceneja posoda tz srebra ali baje Iz srebra je štela 71 kosov, večjidel iz dobe ok. 1820—1880, po večini torej strojno delo. Tu je morebiti dovoljena domneva, da so lastniki boljših predmetov bili nazi-ranja, da so doma na varnejšem, kakor v razstavi.
O duševnem pokretu je pričala vrsta redkih varaždinskih tiskov, posebno hrvaških, od katerih omenjam A. Vramczevo postilo (1585); T. M. P. Z. Lizimakush; Igrokaz, 1823; Lovrenchich ak., Predszud zverhu ztaliha y roda; Igrokaz, 1830 in istega avtorja: Adolf Hiti kakviszu lyudi, 1833. Istodobno je bilo tiskanih tudi več nemških knjig, med njimi zanimiva Histo-riseh - topographische Beschreibung der Kdnigl. Frevstadt Varasdin, brez letnice. — Poleg knjig so bili razstavljeni tudi gledališki listi (1842—1854) In — Dionica narodnega kazališta u Zagrebu od 25 for srebra (iz 1. 1852) kar kaže, da so imeli Varaždinci takrat dolgo pot v gledališče.
Med splošnimi malimi spominki je omeniti posebej dveh: prvi je železen prstan, notranja strane je obložena z zlatom; zunaj besedi: »ŽIVTO BAN« z zlatom vkova-ni, znotraj pa urezeno: »WIen, 2. November, 1848«, — torej spomin na vkorakanje Hrvatov na Dunaj, da osvobode* dvor. Baje je bilo narejenih samo 25 takih prstanov. To nam svedoči,   da nI bila ideja železnih prstanov v svetovni vojni prav nič izvirna. — Drugi spomin je mala pahljača od »Slavjanskega plesa« ki se je vršil na Dunaju dne" 9. februarja 1848; to je bila prva javna prireditev v večjem slogu, pri kateri so imeli Slovenci vodilno vlogo. Pahljača je Iz mehkega kartona in ima 10 delov; na vsakem je upodobljen po en zastopnik slov. plemen: Mora van, Ceh. Slovak, Slavonac, Horvat, Rusin, Polak, Kranic, Dalmatineac, Srb: na Rusa so pozabili. Risal je te podobe Ceh A. Danek, a neka dunajska rvrd-ka je te risbe kamnopisnim potom razmnožila. Na platnicah je natisnjen tudi plesni red; te pahljače so postale že redka stvar.
Vse te kulturne pridobitve, visoke In nizke, snovne In duševne; Je Varaždin vselej branil in jih čuva danes ljubosumno. V to svrho ima »mestno gardo«, dobro organizirano, pod strokovnim vodstvom Izvež-banih častnikov; to staro uredbo je potrdi! tudi naš kralj. Moštvo se loči v strelce (fu-silier) in grenadirje: znak poslednjih je pokrivalo Iz medvedove kožuhovlne. Tudi ta Varaždinska specijaliteta ie bila v razstavi kot živa straža. In iz davnih dni sta bila v veži dva topa, prava umotvora livarske umetnosti. Prvi, dolg 225 cm Ima napis: »Ferdinandus« rex-me-fecit-M-D-XXXXIIT«. — Nižje    sta    kraljevi    In    pod njim
štajerski deželni grb in napis: »Michel Dobler gos mich 1543.« Drugi, 276 cm dolg, ima takoj ob ustju napis: »Merten Hilger gos mich.« Na gornji polovici cevi je ku-Šiar v reliefu s pripisom: »Hotte dich — ich hek dich.« še n!2je: »Ain ersame Land-schaft des Kerzosthum Steier hat dis Stuek lasen giessen M-D-L-XXXVI.« Pod tem napisom štajerski grb. Posebno ta drugi top je važen zastopnik venesanske livarske umetnosti in se nam zdi, ako ga primerjamo modernim topovom, kakor kralj v blesteč! opravi napram kmetu v prteni obleki.
Ta obris bi ne bi! zaključen, da ne omenim še zadnje kulturne točko, ki sicer ni b!la na razstavi v gimnaziji, a je faktično permanentna izložba varaždrnskega čustvovanja: to je pokopališče. Ko smo zasledovali ob roki razstave varazdinskega meščana skozi stoletja v njegovih organizacijah in domačem življenju, spremimo ga še na kraj vednega počitka. Četrt ure od mesta se razprostira za razmerno mali Varaždin (s 14.000 prebivalci) veliko počivališče. V vsakem mestu posetim sr^bišče, ker je vedno značilno za srčno omiko, za prevdarnost. estetiko in Čut za red med prebivalci. Malo sem našel takih mirodvo-rov kakor je varaždinski: mali Dunaj. Vse je vzgledno urejeno; visoke živo meje, lepo negovane, krijejo tiste dele, kjer sredstva ne dopušjn jo nobenega luk-susa. Na grobeh premožnih pa se dvigajo vseskozi solidni spomeniki, grobnice ob zl-dovju in ob živi meji. kapelice nad počivališči — vse ob širokih cestah, oti katerih se cepijo stranske •poti in steze. Grobovi so negovani, v lepem redu, — rudi manj imo-viti sloji skrbe" za to, — tako da se ta res' ni kraj človeku prikupi. Spet sem se spomnil Ljubljane....
Kulturnozgodovinska razstava je bHa torej blagodejen čin za domačine In tujce. Prve je opozorila na lastne zaloge iz prošlih dob, drugim je dala priliko, da so proučili razstavljeno gradivo in da morejo na tej podlagi dalje sklepati o samostojnosti naše kulture In o vplivih, ki jih je preiela od drugodi in kako jih je izjednačila. Naučili smo se, kaj je pozitivno, kaj negativno, pri tem gradivu In tudi prt prireditvi sam!. Izvedeli smo, kako naj se postopa, da se doseže tak smoter v kratkem času, a tudi to, kaj služI posetniku. da se lažje orijentira, kaj da mora torej naslednja kulturnozgodovinska razstava sprejeti in kaj odkloniti. In s tem smo prišli za dobršen kos poti naprej — s pomočjo Varaždinske razstave.
Razne stvari.
* 60 najbogatejših mož sveta. Noben pustolovni roman ne nudi toliko zanimanja kot nova knjiga Georga J. Redmonda »Fi-načni velikani Amerike«, ki je kot poroča »Excelsior«  točasno v Zedinjenih državah kniiga sezone in se skoraj trgajoče kupuje. Knjiga  vsebuje biografije  60 najbogatejših mož, njih postanek in način kako uporabljajo svoje  neizmerno bogastvo. John D. Rockefeller, petrolejski   kralj Je darova! 130 milijonov dolarjev za univerze in znanstvene laboratorije. Ta vsota je že presežena z vsoto 300 mil?!, dol., ki jih je kralj jekla Andrew    Camegie izdal    za svoje ustanove. Edvard H. liarrlson je bil že večkrat v svojem življenju na »ničli« In na »višku«, aH ko je umrl je zapustil 500 mi-i jonov   dolarjev.   George   Eastmann je ustvaril celulozno Industrijo za   četrto v državi. Theodor N. Vali, kralj telefona in brzojava, si je pustil na grob zapisati la-konične besede: »Živel je narode.« Mar-schal Field je ustanovil univerzo v Chika-gu in ji zapustil 8 milijonov dolarjev. John Fierpont Morgan, kralj jekla, j-* skupno Carnegie-jem   ustanovil    velikanski trust United  staates  Steel  Corporation«. Njegov sin Piermont  ie finančnik, katerega sopomoč za novozgrajeno Evropo, ponovno potrebujejo evropski finančniki. Najnovejši petrolejski kralj se imenuje Harrv Sinclair. John H. Hammond velja kot najsmelejši  Inženir  Novega  sveta.   James J. Hill  je  ustanovil   »Northern  Pacific Rail-way   in   organiziral   je   ladijski promet
Pacifiškega   Oceana,     kakor amerikanskih merij sploh. Kralj koksa je Henry C. Frick,   kralj  elektrike Charles A. Cossin. John J^cob Astor je pričel malo trgovin* brez dolarja v žepu In ko je umrl je zapustil  300 milijonov dolarjev premoženja. Ogromno  PremoŽenje   Franka W. VVoo'-\vorthsa. ie nastalo iz bazarja v katerem so se prodajali predmeti po pet in deset cents. Finačnik Ja'.iob U. Schifi ie začel kot navadni bančni uradnik. Neki drugi s'avnl bankir Henry P. Davidson je med potekom vojne daroval  100 mfKjonov  dolarjev za amerikanski    rdeči    križ.    George P. M. Poulr.iann je bil graditelj železniškega materijala, kasneje je kor.itruiral znane Poul-tnann-vozove in zastali letno s temi vozovi do 70 milijonov dolarjev.   Drugi petrolejski kralj Henrv C. Dobertv, Je deb;-tiral po newyorŠkui ulicah kot kolporter. AntnonV J. Drc.iel ima večje premoženje, kot vse banke v Philadelphiji. Kot TiarveČji tehnični izumitelj za Edisonom velia George  VVestingkousc,  ženijalnl  Lznajditelj po njemu imenovane zavore. Kot najbogatejši kralj Zedinjenih držav se smatra Henry Ford. ki je revolucijoniral avtomobilno hv dustrijo.   Njegovo promoženje enaia nad eno milijardo dolarjev. Kornelij Vanderbii; kr?Tj transporta je zapustil svojim ticjičen 105 milijonov dolarjev, ki so pa bili pr> teU podesetoreni. Nadalje so v Ameriki kralji pharmacevtskih   izdelkov,   reklame, dragih kamenov, kavčuka, tobaka, konzerv itd. Kralj pšenice je J. Egden Annonr, ki ima letnega prebitka 500 milijonov dolarjev.   Kot največji skopuh pa velja Henrv PhUlips. Teh 60 kraljev Amerike je s svojim delom v dobrobit   države ustvarilo Ameriko za najbogatejšo deželo ki hrani v sebi   tudi največje umetnine.
na svetu.
svetovno
Scgafte po tcmbokkih kartah Društva za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški!
m it Colosns Louis fll
se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa.
Cena 1 / Din 150 — l/ti Din 30w Stekle-ulco je prinesti seboj.
Parfum eri J a Uran
Ljubljana, Mestni trg 11.
m
fnkL turnio gflusfii bifclksf in tatagn
Renolomnl stroji
u tancu ta auSnti
9Ad. riffl ii
(farderHu?eD
n Manj)
■Mi
sv
■'te*. 17.
ZnfBiraft n Sfalenlu, ItonsUo in Jigoslniji ■.
AUCUST LEUHNER, GRAZ
mihlgasse 49. I. Stoik
I
N bačko moko - pšenico - koru
£9
taterarban-felefon 68
in vse druge vrste deželnih pridelkov dobavlja direktno iz Bačke ali iz svojega skladišča v Ljubljani po najnižjih dnevnih cenah hitro in kulantno:
Dioničko drnSfoo za premet ze-
DrzBiaol: CEREHLE - LIUBLHHR
aifskitn profzuoditna u Zagrebu - Podružnica m IMMmm
Zabfeoalfe naše ponadbe?,
S   naSe ponudbe! liiiaij«amMau &*a m »•»ap« m i***-,« *~ ~:r~—~ —— **w~~ *•—na
m
o
■
o
■
o
■
o
■
o o
■
o
■
o o
■
o
■
o o
Splošna kntltnica
v zaloito!
Zvezne tiskarne In knjigarne
v Lfnblian!
1x411 so svovklf
St 1. Ivan Albreht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str-
broš. Din 12, vez. Din 17. .   ... .
; 2. Rado Murnik:  Na Bledo, izvirna povest, 181 rtr.,
broš, Din 16, vez. Din 22. ,  3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4. dej,
105 str., broš. Din 12, vez. 17. , „.
. 4. Cvetko Golar: »oietno klasje, izbrane pesmi, 154
str., broš. Din 20. vez. Din 26. .  5. Fran Milčinski: Gospod Frldolln »olna Im gova drntina, veselemodre humoreske, 72 str., oftli. Din
8. vez. Din 13.
CENE SE RAZUMEJO BREZ POŠTNINE. Cenjena naročila naj se pošiljajo na Zvemo tiskarno s knjigarno — oddelek knjigarna — LJubljana, Marijin
trg štev. 8. — Telefon ftev. 44.
■
0
■
o
■
o o o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
Najstarejša sedlarska delavnica
Dos. Kohler
sedlarstvo
LJubljana, Dunajska cesta št 19
priporoča IzgotovUene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine
Delo sofldno. Cene zmerne.
CenUd na razpolago.
sy ^7w.-iaMu> AMfc. a.WMCTa
IS
Ljubljana, Mestni
Izdelovanje čevljev — Vi tenine, drobnega in g«
blaga — Eksport kranjskih delkova krtač, zobotrebcev itd.
ka zaloga ple
rijskega
iz*
n
Stran 14.
>SLOV£NSKl   NAROD« dne 2. spetembra 1923.
štev. 200
I
Oglasni del!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren 9
.19.
Oglasni del!
Lastna izdaja najmoder. in najuspeS. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, palača Ljublj. kred. banke.
kom. družba za »trojno In električno industrijo.   Dobavljal alaktr. materijal, olaktr,
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, Izvrševanje
vseh elekti. Instalacij.
Vič — Gltace ifev. 5.
otorje Hd. vseh vrat a tro j o, transmisije, specijalno podjetja sa stroje lasna Industrijo
Konce*, podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne Inštalacije, popravilo in postavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno tn »trojno ključavničarstvo, mehaniko.
Pisalne stroje
The Mm Co.
Telefon 268. Linbliana  Brad«Ce 10.
VILJEM SEOUARDT,
Ljubljana, Salenburgova 4 (na dvorišču).
delavnica aa precizno mehaniko.
Geodetični instrumenti, hidrometrični aparati, p'animetri, pantografi, logaritm. računala, merilni trakovi, nfvel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila.
—— Precizna risalna orodfa. ——
Popravilo promptno in solidno.
tf
KORANIT
zajamčeno pravi asbestni »krili za kritja streli. KO a Alf IT
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 s^mo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi etemiti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočevar
——   Ljnblfana, Dan.jafca e-ata 38. -
Produktivna zadruga
Meseno?, Mateje?, koflerjgv io kro¥cov
MnbHaaa, Kolodvorska ulica 13.
Kleparstvo! Stavbeno, galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na vehko
Pocinkanje   in   ocnane raznih predmetov. Kotlarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in ba krenili cevi, kotli za žganjekuho, za   pralnice,   za štedilnike itd Na drobno! Na veliko
Kocesijoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. Inštalacije klosetnih naprav. Montaža in i reizkušnje strelovodov.
Sprejemalo ae vsa v to stroko spadajoča dela.
poaoRi
Usuo stiupstiol
HoU Cakš. stnsgarcki mnjstar
Ljubljana, Ig. Slika st. 18.
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsoHdneje in najceneje.
Mihael Peternel
LlnbiJ&na. Celovška 80.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka.
Na drobno! Na debelo!
Elektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice Itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfenverk und Suddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & Sohne, A. G.. Porzellanvverke, Margarethenhutte, Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga !   Samo na debelo !
K A B 0 L BASTIANČIC
zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine.
Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke I bUL Brzojavi: KABA, Ljubliana.
ISOLATORJEV
za visoko napetost,  motorjev,  generatorjev  In transformatorjev tvrdke L!oyd-Dynamo\verke, Bremen. ELEKTROLVT-BAKER.
la IZOLIRNI trak. .DURABIT* Zahtevajte ponudbe !
K
ekcija
Specijalna damska in molka feroiačDica     BRHTfl BRUnSKOLE
Najmodernejši kroji po meri. Lastni zaloga angleškega in CeJkega blaga.
Cea« povsem koakoranCoe.
LJUBLJHNH Židovska ulica 11 eo S.
Salon damskih klobukou
mirni Sark
Odslej o palafl
ljubljanske kreditne banke
Dolgala na razpolago.
Brzojavi: STROJ.
Vodne turbine
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
DUNAJSKA CSSTA 39.
Stroji za obdelovanje lesa
Telefoa 141 ln 230
Transmisije
Zvonovi
Armature — Brizgalnice — Sesaljke
Ljubljanski velesejm, paviljon F.
Zvonovi
3:
3
1 sBK-sv-r^- •jota.tesmt
3E
3E
3*
1
i L
3[=
LJUBLJANSKA
EDITNA BANKA
in
r.VUVe
nm nad Din MOM-
CENTRALA: LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Rovi Sad,
Ptuj, Sarajevo, Split, Trat.
m. ia mi m u m.
i I
i
v.
iz
VSEH VRST ŽGANJE
Arko
«3 -tOV
VINO
ar
SIROVI rafinirani 96.7 7„, najfinejfti brez vonja vedno na skladišču po najnižjih oenah GORLJIVI
Generalno zastopstvo tovarne „ARKO", Zagreb Sf I U C A K   d. Z      Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka itd.
COGNAC MEDICINAL. ■ I  V  1 R  t H Oa Za TRIPLE SEC. LIOUERS.
Telefon 5-18. LJUBLJANA — RUDNIK. Telefon 5-18.
I
■
I
J
VI. VZORČNI VELESEJEM v PRAGI
Trgovci poaeiite 1
od 2. do 9. septembra
Znižana vožnja na jugoslov. in čehoslovaikih železnicah.
Direktni posebni vlaki med Prago in Ljubljano.
Trgovci  poaetite 1
Znižana pristojbina za vizum.
Pojasnila dajei
Cehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg štev. 8.
Pojasnila dajei
Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
15
QJ
99
8
87
13
Brzojavke i
Globus. Vrhnika.
priporoCa vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Hm velesajmu lastni paviljon.
Telefon interurban:
Vrhnika 10.
— Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnih kozerv. — Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz>
Na vele sej m u lastni paviljon.
Domača tvornica bičeva. Glina
nudja svoj prvorazredni proizvod. Uzorci sa izloženi na ljubljanskom velesajmu od 1-og do 10-og rujna u paviljonu       broj 418.
rtjia vožnja v Ameriko čez JZ 8 Ml CI na Bncna
—   'avra 3 V, dni. Ha vre — New York pa samo 0 dni.
I ia /no zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
tfjznc listke hi lozađcuna pojasnila daje zastopnik
IVAN KRAKER. LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA STEV. 41
^Transformator1
elektrotehnična tovarna d. a o. z. v LJubljani
Fabrikacija transformatorjev
Skladi&če motorjev in agregatov Inštalacijski materijal
Kuhalni aparati, likalniki En drugo Instrumenti za merjenje
Montaža od najmanjših upe« Ijav do največjih central Popravila vsake vrste Delavnica aa števce in popravilo števcev
as*
TOVORNE O/ E B N E RABL3 ENE
J'GOREC
LJUBLJANA
0UAČA 13'KRED'3«
poleg emajlirane posode
nudimo od danes dalje tudi
zdrob, koruzo, oves
in druge deželne pridelke na drobno in na debelo po konkurenčnih cenah.
„Fortuna"
Ljubljana, Krekov trg 7
(poleg Mtatnaga doma)
9
Velika zaloga klobukov in slamnikov te dobi pri
Frani [erar
družba s o. z. tovarna v Štaba posta Do m tale.
Prevzemajo se tudi stari klobuki In slamniki v popravilo pri Kovačevi« i Trlan v LJubljani, Prešernova u I ca j»l 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosposka al 4. Vzorci se vidijo na velesejmu paviljon L predal 497, pri vhodu prvi ua desno. 3283
II- !!■ II- H" H' IRFHFTF1
E
i s
6
s
1
a
i
E
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon leterurb. 180 Tehnlfna  pisarna s LJubljana, Spodnja Slika* Frankopanaka ulica 151
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in že-lezobetonske konstrukcije, vsako-vrste vodne naprave na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specialitota: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa patent dr. inž. Emper-gerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litože-leznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo* - mostovih   in podobno).
Izdeluje   vse  vrste tehničnih projektov  in  statičnih proračunov. Parna žaga.
imaaaaaaaiieaaBBrvaaiivaaBaaaaaaanaBanrasi
iriDUS D. D. preie CHRL POLLHK
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna £jubljana9 Sv. petra cesta 68. lil 528.
I. industrija usnja.
7
A. Vegetabllno (čreslostrojeno
usnje):
1. kravine, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe,
2. kipsi,
3. teletine,
4. ovčine in kozine
a) mazane, rjave In črne,
b) barvane, za mobilje, tapeciranje in konfekcijo;
5. vechettes:
a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih Žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6. svinjine (specialiteta):
a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por-tefeuillefi in knjigoveštvo);
podplati i
a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8. crouponl za izdelavo transmisijskih jermenov,
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1. box-calf, črno in barvano,
2. chevreaux,
3. chevrette,
4. chrom-usnje za izdalavo nogometnih žog,
5. chrom-usnje za izdelavo jermenov«
C Galun-usnjo
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
O. Lak-usnjea
1. box-calf,
2. chevreauz.
B
E B B B B
B B B B B
B B B
"Bqiaijsad bh?oj n; enpuos
118033  qi{UU|BiS Od  OJE^ds^  Oa|5 D|
casfi c|sia qasa azmzGjjaa; s7?cjodu£
i ■
l@eCiXiXJ{XitXB@(i>a^^
Tvornica umetnega marmorja '
„UPOLIT11 o, a o. z.
Ifablfana
SLOMŠSOVA UL .19
Iz del o van I e betonskih ploso v imiiacifl marmorja v vsoh barvah, a trafnim, vsem ernzi]am klfnbatočim bleskom. Specialna uporaba sa stenske obloge, plošče za pohištvo, sklepalo** plošče, napisne plošče i. t. d.
Patentirano. Sdlno podjetje te vrsto v Jugoslaviji.
Lfnbltana
^^^^
rasiaaeac? -■
I
s
s
a a
: i
naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da Dfuorlni dni: t. septembra 1923 o LJubljani, Start trg 30, v bivših prostorih kavarne »Leon" (tramvajska postaja Sv. Jakob)
'J A
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, _Krekov trg 10. 6214
II. industrija usnjatih izdelkov.
1
A. Čevljarski Izdelki:
,  čevlji za strapac, .  čevlji za rudnike, . čevlji za sport in nogomet, , čevlji po vojaškem vzorcu, . sandale. _____.....
I. Konfekcija transmisijskih   žoge, torbice," portefeuilles itd. iz gonilnih Jermenov I vegetabilnega, chrom- in lak-usnja,
specijalni stroj nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne
; hrastov stroj, , torbice.
3. chrom-stroj,
4. jermena za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C Konfekcija za
dokolenice   (gamaše), nogometne
,-,1,-i.r,-nn u era a a a a 'j j li 'j a a 'j a a a a j j -i aa a'a-a
Pariš ~ 15 Rue du Louvre
francuska parfumerija
Bezhlbp? kakvoća Veleeiegantna oprema Primjerene dlene
Za vrijeme Ljubljankog velesajma
posjetite III centralnu zalihu za Jugoslaviju
ini vis tm hm
III zalihu u Ljubljani:
Šelenburgova ulica, nasuprot poŠta
suojo trgovino z usnjeni useli mst, EeolJI m čeuljars&iml potrebi^lnemS
Z ozirom na najobsirnejšo izbiro v to stroko spadajočega blaga ter vsled svoje dolgoletne strokovne izkušnje morem cenj. odjemalcem zagotoviti najsolidnejšo ter točno postrežbo. *
Priporočam se najvljudneje z odličnim spoštovanjem
flnDREJ SEVER.
U
!
I
1
2 3 b
■3
I
I
a
s
a 'j a i ■ t* o *
31
I
r l S
Q33H333!šIjjI3fiEESB
G C
G
E   Dionlflia olavnics: Dio ll.MI.lir-. z  Mm: Din 32.515.000"-.
j 8
3
g
C!
[l
Bled,
Celic
DubrsnnJk, Ercsgnoni, •leisa,
Pndrnlnicc iessnJce« Korčula. Kotor, Hranjl, Ljubljana, sUaribor,
nietkonfC, Preoalje, Sarajeoo. Snllf, Slbenlk, Zagreb.
□ □
Rmeriftsns&f odio.
ISasSoD za urzolsne: JRĐSUMSKiiL
Afllilranl zaoodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser Rtats Bank: Cortland Street 82, New-York City. Ban CD TDBOSiaoo da Chite: Valparaiso, Antofogasta, Punta Aienas,
Puerto Natales, Porvenir.
aj si
aj
V Jugoslaviji dobro znana tvreika
S. HEET
Wien — Chemnitz na Saksonskem (Sachsen)
Ima  lastne  izdelke pletenin razstavljene   na velesejmu« Zastopnik za Časa velesajma dolgoletni prokurist
FELIKS PAULI
CQ
18
5801
REB
27^012
33
88^4
nizke cene!
Kupujte in nuroiulte sukno, modno blago, perilo i. dr. pri
Enjros - Ensfetall
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 4
-'		4ir
V!1 ' '"J    -' j	1	T, * " * ŽSš-
USTANOVUENO 1608
Specialna trgovina za mlinske potret&čine
Čadcž S grcar
Ijubljana Kolodvorska nI. 35. Cjnbljana
Paviljon 346".
I Splošno ključavničarstvo
JOSIP REBEK
I LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje Stev. 9
se priporočal xa vaa v to stroko spadajoča dela.
1J
na
v
Naznanilo.
Cenjenemu občinstva uljudno naznanjava, da sva
staroznano gostilno
Pri zeksarju*'
Dunajski cesti št. 6 v Ljubljani
popolnoma prenovila in Izdatno povečala.
- Novi prostori so jako udobni, svetli in zračni. Lep vrt, zračna veranda. Postre* zala bodeva — kakor dosedaj — tudi v bodoče z ukusno kuhinjo, pristno pijačo in aedno svežem pivom.
Za cenjeni obitk se priporočata
Aleš in Rozi Zalaznik.
Primarij dr. Ješe
se je preselil in ordinira zopet redno v
Kolizejski ulici 14.
(Vila Kmet, za Narodnim domom.)
Peter Capuder
LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 2.
Zaloga vseh telovadnih oblačilnih potreb« ičln. Modni salon za gospode. Izdelova* telj krojev za Sokole, Orjuno in U. D. R.
Paviljon H štev. 307.
Prvovrstno brivsko : i s   In toaletno
parfume, kolinsko vodo, kremo za kožo, vazelino, šminko, puder, vode in prah za umivanje glave, lasne masti, barvila za lase, prah in paste za zobe, ustno vodo ter prvovrstne zobne krtačke priporoča
parfumerija „Strmoli",
_Ljubljana, Pod Trančo 1._»840
*—/   LJUBLJANA V"" EKSPORT PRAŠIČEV IN^žTviNlT.
I GRIČHR 4 IT1EJHC - UUBUHHH
Zaloga oblek za gospode, dame In otroke
SaHID ŠELEklBURGOVH ULICA ŠTEV. 3
Klufirie
ugJslul« in popravlja lofldno
In točno
ter gre tudi na deZelo.
Feliks PovšeS"
na
c 45
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA VOr \ ZOIINI PRAŠEK.
D bi se povsod,
'O! ima zaloga "drogerija
A. KANC, Tjubljana. 2964
1« nadomestilo tretja za stropa in stana tar bo pri uporabi iste na risa nikaklh desk za opažbe.
Izdeluje In prodala Jo prta Jugoslovanska tovarna „BAKULA**
los R Puh uubuana. ju*, k. run 6radaJka 22
Td. Interurb. 513.
Pzter SemkD
L Jugoslovanska barvarija, knnaratvo In airotaratvo
LJubljana, KrfževnlSka ulica 7.
Barva lisičje ko2e, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Giroiki tožilki avo&ofesa
i
i
jermenar
Ljubliara, Slo Velika zaloga različnih oozoo aufogarage _oprem__
sedlar
Skoua nI. 6. konjskih aiitogarage
Modni salon Marija Gdtsl, LJubljana
Židovska ulica it. 8 in 7
Zadnje novosti v belih in vseh modno barvnih ffifc in raanovrstnih drugih klobukih
Največja izbera!
Največja izbera!
več vrst
od Din 250*—
novi modeli z dobro prevmatiko že od Din 1500-— naprej.
Mntnrflri najnovejil amerik. tipa mOllllLftl .Evans'   in D. K. W, ter .Orionette" in .Motorette*.
Pnesutita: s»W3SB
od Din 65*—. Preprodajalci In mehaniki nižje cene.
Sprejemajo se tudi vsa po« pravila, emajliranje In po« niklanje.
Tribuna F. B. L,
tovarna dvo koles In o trojki h vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Paviljon „f« št. 191
is m
s
IBiaCBIBI
Josip Kragar ,
oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster S
Ljubljana cesta na Kodeijevo štev. 2 Ljubljana g
Izvršuje vsa v svojo  stroko  spadaioča dela In sicer m
vodne In nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Pre- L*
vzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo ^
mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in indu- t-
strijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, *j
balkone, vrtne utice, verande, ter razna druga vrtna j
arhitektorlčna dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter j
dekor, stenske opaže.                    8685 ■
Za na kap osah GDrstaf h strelen In orodja za poljedelstoo in obrt, z bogato zalogo nsakoorstne hnhinlske opraue In osega o 2ei2znloslU) stroko spada|o£zga blaga se priporoča tordka
trgoDlna z ieleznisio
11 L]ublianl9 DisnsfsRa c. 16
Oglejte si pred nakupom
naiflneiSe Pfaff šivalne stroje Puch- in Waffenrad-kolesa
pnevmatiko
in drugo po najnižjih cenah pri tvrdki
Ign. Vpk, Ljubljana
Sodna ulica 7«
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
ti t
Ljubljana, Mestni trg .tey. 10
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Konfekcijska industrija
LJUBLJANA, Dvorni trg štev. 3.
pod Narodne kavarno.
Največja izbira vsakovrstnih oblek, raglana, zimskih sukenj, ogrinjal, kožuhov, dežnih plaščev, kožnatih šoferskih sukenj i. t. d.
Lastni Izdelki! Na)modeme|8i kroji !
Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna.
Paviljon „J" 407.
«4
(0«OI010i010I01010101010i010B010i010BO'OiOIOiOBOi010iOiOiO«e3i<OBOiOBOi010«OiOBC3>0«OI010»OalC31010BOiO,
0   Automobili, kolesca,  motocikli, *xxci.tei?iJ*xlo praeua.ixxci.tikA 2
o
2    En gros
0
o Ljubljana
J. GORBC
palaČft jL<iaa1xl|«gty>js>ke Irreditne banke
En detail
0 0
■
o
Ljubljana 2
oacDaoiOioioiOic?
7807
^193