Št. 150 V Gorici, \ torek dne 29. decembra 1908. Tečaj XXXYill. Izhaja'trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti orojoraatia.ali v Gorici na dom poSiljana: Posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima nastednjp izrsdnc priloge: OI> n« vem letu „Kažipot po GoriSkem in GradiSčanskem" in „Ralipot po ljubljani in kranjskih mestih", darjo-*tv&«-1 krat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštntk zvez". Naročnino S(irejen\a apravništvo v Gosposki ulit j Stov. 7 I. nadstr. v »Goriški T;sU.r-f-k Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo-pa AVtit-vrmah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, X-krat 12 v \saka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večjo črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko iD vsebino oglasom odklanjamo vsako odgovornost. »Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi It. 7 v Gonoi v L nad t. Z urednikom je mogoBo govoriti vsak dan od 8. do 1?. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo sena. haja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn HaroCnino In ogla.se je plačati loco Gorica Dopisi naj se pcSiljaJo le uredništva. ' Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravaiitvn. »PRIMOREC- izhaja neodvisno od »Soče« vsaft petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v neših knjigarnah in teh-le tobakarnah t Schvrarz v Šolski ul., Jelleraitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski uUoi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiB na trgu della Casarma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Teisfen it. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Fab5id) tiska in zal, Govore eno, delajo pa drugo. (Iz kmečke roke.) Naši klerikalni poslanci imajo nas kmete zmiraj za norca. Kadar pridejo med nas, poznajo le kmeta. Vsaj pravijo tako. Za kmeta hočemo delati, kmet je steber države, pravijo, na ramah kmeta stoji cela stavba države, torej vse za kmeta, pravijo. Tako pišejo tudi po svojih časnikih, n. pr. v „Primorskem listu". T. klerikalni časnik se dela zmiraj velikega kmetskega prijatelja, ali tisti, ki ga pišejo, vedo dobro, da eno se piše, drugo pa se dela. Klerikalni poslanci se prav čisto nič ne ravnajo po člankih v „Primorskem listu" in tudi nič po govorih, katere slišimo na shodih, ki jih prirejajo med nami klerikalni gospodje iz Gorice. Kmet in kmet, vpijejo nam na ušesa, tam, kjer nas ni, pa delajo po svoji volji, ki je velikokrat le volja vlade. Mi kmetje beremo pridno časnike ter se zanimljemo največ seveda za svoj stan in svoje koristi, kako se nas zastopa po zbornicah. Sledimo vsem dogodkom in verno vse, kaj počnejo kmečki poslanci in kaj drugi. V parlamentu na Dunaju se je šlo pri pooblftstilnem zakonu za agrarne interese. Agrarni poslanci so glasovali proti temu zakonu, ki se po njem sklene s Srbijo trgovin ska pogodba. Agrarna zveza v parlamentu je rekla, da priznava potrebo trgovinskih po-godeb, ali sedanji položaj zahteva, da se izreče proti pooblastilnemu zakouu, ker je potrebno varovati domače agrarne interese. Človek bi mislil, da bosta takega mnenja tudi gospoda poslanca dr. Gregorčič in Fon, o katerih slišimo vedno, kako pridna kmečka poslanca sta in kako se potegujeta za naše kmečke koristi. Dobro razumemo to, zakaj so glasovali poslanci iz mest in delavski za pooblastil ni zakon, ali na nobeden način nam ne gre v glavo,'kako morejo glasovati za tak zakon možje, ki se štulijo za edino prave kmečke zastopnike, ali pa če že ne glasujejo, zakaj se odstranijo ob taki priliki. Ako se odstranijo, je včasih skoro toliko, kolikor ako bi glasovali. Olasovati z a se ne upajo, ker imajo strah, da bi jih kmetski volilci prijeli za lase, proti nočejo, ker jih le prevečkrat vlada drži za grlo; tor ej gre tak-le kmečki poslanec ob taki priliki lepo na „špas" aH se kam zabavat. Kdor je res pravi kmečki poslanec, ta ostane dosleden: tako dela na Dunaju, kakor govori doma. Kdor pa ni tak, ta se skrije ter odmanjka, kedar je potrebno dokazati, da kaj veljajo njegove besede, katere je govoril kmetom. Doslednega kmeč kega poslanca imamo. Ta jo naš Lojze Š t r e k e 1 j. Imamo pa tudi dva nedosledna; ta dva sta pa dr. Anton Gre gorčic in -iožef Fon. V parlamentu jih ni bilo, da bi bila varovala kmečke koristi, kakor sta obetala, da se bosta zavzemala zmiraj le za naše kmečke koristi, kakor se je bila zavzela to pot agrarna zveza v parlamentu; tako gin-ljivo so pisali klerikalci o velikem pomenu te agrarne zveze in povdarjali, da sta oba člana te zveze; sedaj pa sta pustila zvezo na cedilu ter se nista prikazala v zbornici poslancev. Štrekelj pa je bil in se ni nič strašil, ostati dosleden kmečki poslanec. Klerikalci so pač vedno taki, da eno govorijo, drugo delajo. Kmetje jih dobro spoznavamo. V vedno boljše spoznavanje naj služijo tudi te mojo vrstice, ki naj odprejo oči tistim zaslepljenim, ki -o do sedaj vse, pa prav vse verjeli, kar so jim klerikalci natrobili. ter se niso niti zavedli, kako jih imajo za norca, ko jim eno govorijo, drugo pa delajo. DOPISI. Cvetke Iz Gradca. - Slovenski časopisi so se zadnje čase mnogo bavili z vznemirljivimi dogodki v Gradcu, iz katerih naše občinstvo razvidi, kako prijetno je živeti Slovencem med teutonskimi kulturonosci. Evo spet nekaj, kar je značilno za nemški Gradec. — V nedeljo 20. t. m. popoldne je umrl tukaj dr. Benja-min Ipavic. Vsi graški časopisi brez izjeme prinesli so to za nas Slovence prežalostuo vest. Opisali so ga kot izvrstnega zdravnika, Aot plodovitega glasbenika, kot prijetnega družabnika, kot velikega dobrotnika in ljubitelja akademične mladine ter sploh kot blagega Človeka, a pri tem so se skrbno varoval; izdati, da ta plemeniti mož je bil vrl sin matere Slovenije. — Dr. Benjamin Ipavic je bil častni filmi akademičnega društva Triglav, radi tega je društvo sklenilo, udeležiti se njegoyega pogreba korporativno z zastavo. Na nagrobnico se žalibog ni moglo misliti, ker se ravno ta čas nahaja večina tovarišev-pevcev v domovini na počitnicah. — Spremljati se je imelo po graških ulicah slovenskega moža k večnemu počitku, in to je dalo veliko opraviti graški policiji. Prepovedala je udeležbo Triglavanov z zastavo; a nekaj, kar ji ne more nobeden brez razlike narodnosti odpustiti, je to, da je prepovedala nekrolog na pokopališču. In da bi se res nikdo ne drznil kršiti te prepovedi, je odposlala ta policija na pokopališče detektiva, ki naj bi energično planil vmes, ako bi se kdo drznil sprogovoriti v slovenskem jeziku kako besedico v proslavo tega vrlega moža. - Kot vesten zdravnik je bil dr. Benjamin Ipavic velik dobrotnik graškega prebivalstva, a iz hvaležnosti za to je graška policija onečastila njegov odprt grob s tem, da je odposlala brez nobenega uzroka detektiva na ono mesto, kjer naj bi v miru počival ta blagi mož. Kaj je vse občutila pri tej pril>?nosti vsaka navzoča slovenska duša, si iuhko vsakdo misli. Potrti globoke žalosti nad za slovenski narod veliko zgubo in vznemirjeni vsled obsodbe vrednega postopanja graške policije pri i tej priliki smo S3 zbrali pozneje slovenski I akademiki ter odpravili v zaprtem lokalu to, ' kar nam je bilo zabranjano pri odprtem grobu. Ni treba omejiti, da Nemce zelo razburjajo naši narodni koleki. Posebno neprijetni so jim pa oni krasni iz Ptuja in 20./IN., ker jih preveč spominjajo na njihova telovaj-stva v septembru t. 1. na mirne Slovence. Nobeden nima nič proti temu, ako Nemec zbesni pri pogledu takega koieka, ker mu pač vzbudi prežalostni spomin na sad nemške kulture. A k temu se pač ne aiore nadalje mol- čati, da se mf.i icatero bodisi važao ali ne toliko važno pismo z narodnimi koleki zgubi, ako je oddano v kakem takem kraju, kakor je Gradec, ali pa ako ima dospeti v tak kraj. Sicer se večkrat pripeti, da se kako pismo na pošti zgubi, a da prav pogostoina mora zadeti taka usoda ravno ona pisma, na katerih je kak naroden kolek, to se zdi marsikomu čudno. V Gradcu je mnogo dijakov slovenskih, katerim se je pripetilo, da niso udobili pisma, na katerih je bil tak kolek, ali da niso oddana dospela v kraj, kamor so bila namenjena. Za enkrat naj zve le javnost o tem, o ponovnih enakih slučajih se bo govorilo na pristojnem mestu. Pred kratkim je vdobil neki slovenski \isokošolec v Gradcu pošiljatev. V naslovu je bil kraj imenovan »Gradec". Beseda Gradec je bila s svinčnikom prečrtana, da je bila komaj čitljiva, a zraven zapisano tudi s svinčnikom beseda „Graz" podčrtana s tremi debelimi črtami. S tem je dotični nemški uradnik, skozi katerega roke je šla ona pošiljatev, rešil nemštvo. Ako bi se drznil poštni uradnik Slovenec na pismih iz nemških rok napraviti kaj takega s spakedrankami, kakor Gurz, Cunale, Ronzina, Auzza, Kirchheim itd., bi že bil kedaj naznanjen višjim oblastim i. t. d. i. t. d. X. Y. Iz krminskega okraja. Iz zapadnltl Bril. — Pičle pol ure od drž. meje sem leži na lepem plodovitem griču vas Skrljevo, občina Kožbana. Šteje nekaj nad 30 hiš ; a dasi je prebivalcev malo, je pa toliko večja njih narodna zavest. Krasen razgled se nam odpira z griča; nepregledna furlanska ravan se nam razprostira pred očmi. Kar je ravnine, je naseljena s furlanskim ljudstvom, na holmih pa prebiva mirno slovensko ljudstvo. Pred sedmimi leti so dobili zaželjeno šolo. Bila je nevarnost, da bi ne začel izte-govati tujec svoje grabežljive roke po slovenskem ozemlju. Leto dni bode, kar je bil izvoljen za župana Skrijevčan, ki se zaveda Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev41. = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Po viharni razpravi je bil imenovan princ Conti za generalissima kraljevih armad izven Pariza i.ajedno z vojvodoma Elbeufom in Bouillonom in maršalom La Mothe-jem kot generalnimi lajtnanti. Vojvoda Lon-gueville se je brez častne stopnje in naslova zadovoljil s tem, da podpira svojega svaka. Tudi vojvoda Beaufort je bil prišel iz Vendo-moisa, ponosno in, kakor poroča kronika, z lepimi, dolgimi lasmi in z ono neprecenljivo popularnostjo. Pariška armada se je tedaj organizirala z ono točnostjo, s katero se preoblečejo meščani v vojake, kadar jih privede katerokoli čuvstvo do tega koraka*. 19. januvarja je poskusila ta improvizirana armada neki pohod, bolj vsled tega, da opogumi sama sebe ter zagotovi one o svoji eksistenci, nego da bi nameravala poskusiti kaj resnega. Na čelu ji je vihrala zastava, na kateri je bilo citati tele nenavadne besede: „Svojega kralja iščemo." Naslednji dnevi so potekli med malimi operacijami, ki niso imele drugih posledic nego da je bilo par četic zajetih in nekaj hiš zažganih. Tako so prišli prvi dnevi fobruvarja, in prvega dne tega meseca je bilo, ko so pristali naši štirje pr;jatelji v Boulogni ter se napotili vsak od svoje strani proti Parizu. Proti večeru četrtega dne sta se Athos in Aramis previdno ognila Nauterra, da ne bi zašla med kako kraljičino četo. Athos se je pač s težkim srcem odločil za vse te previdnosti, toda Aramis ga je zelo razumno opozoril, da nimata pravice biti neoprezna, da jima je izročil kralj Kari vzvišeno in sveto nalogo, in da se ta naloga, ki sta jo vsprejela ob vznožju morišča, konča šele, ko poklekneta pred kraljico. Athos se je torej udal. V predmestjih sta naletela popotnika na močno stražo, ves Pariz je bil v orožju. Straža ni hotela pustiti plemičev dalje ter je poklicala seržanta. Seržant je takoj prihitel na mesto ter vprašal z važnostjo, katero si nadevljejo meščani, kadar jih doleti čast, da nosijo vojaško uniformo: Kdo sta, gospoda ? — Dva plemiča, odvrne Athos. — Odkod prihajata? — Iz Londona. -- Kaj iščeta v Parizu'? — Prihajava z neko misijo do angleake kraljice. — A! Danes gre torej vse k angleški kraljici ! odvrne seržant. Imamo že tri gospode v stražnici, katerim ravno pregledujemo potne listine in ki gredo k Nj. Veličanstvu. Kje imata vidva legitimacije ? — Nimava nikakih. — Kako? Nimata jih? — Ne. Prihajava z Angleškega, kakor sva vam povedala; čisto neznano nama je, kakov je politični položaj, ker sva odšla iz Pariza, predno ga je bil kralj ostavil. — A ! pravi seržant premeteno, mazarinovca sta, ki V-i se rada zmuznila med nas ter nas opazovala! -- Prijatelj, pravi Athos, ki je bil doslej prepustil Aramisu skrb, da je odgovarjal, ko bi bila mazarinovca, bi imela ravno nasprotno vse polno raznih legitimacij; v položaju, v kakršnem se nahajate, smete najmanj zaupati ljudem, pri katerih je vse v redu, verujte mi! — Vstopita v stražnico, pravi seržant; razložita vse potrebno poveljniku. Namignil je straži, ki se je postavila v vrsto ; seržant je stopal naprej, in plemiča sta šla za njim v stražnico. To stražo so tvorili sami meščani in priprosti ljudje ; nekateri so igrali, drugi pili, tretji modrovali. V nekem kotu so stali, skoro skriti očem, trije plemiči, ki so bili prišli pred njima in katerih spričevala je pregledoval častnik. Ta častnik je bil v sosedni sobi, njegova važna stopnja je zahtevala čast, da je imel posebno sobo. Prvo, kar sta storila nova došleca in oni trije ki so bili prej prišli,-je bilo, da so se z enega konca stražnice v drugega naglo, preiskujoče drug drugega spogledali. Oni, ki so bili došli prvi, so bili oblečeni v dolge plašče ter se skrbno zavijali v njihove široke gube. Eden izmed njih, ki ni bil tako velik kakor njegova tovariša, je stal čisto zadaj v senci. Ko je seržant vstopivši naznanil, da je pripeljal, kakor vse kaže, dva mazarinovca, so postali trije plemiči pozorni ter so napeli ušesa. Najmanjši izmed svojih dolžnosti in stremi po napredku v blagor cele obširne županije. — Zahotelo se jim je po napredku in izobrazbi. V nedeljo (20. t. m.) se je videlo, Kakšno krepko in zavedno slovensko ljudstvo prebiva v tem kraju. Tega dne je bil shod v svrho ustanovitve bralnega društva. Nad 50 mož in mla-deničev je pokazalo s svojo prisotnostjo, da jim je za kulturen podvig. Po zborovanju nam je zapel novi zbor par mičnih pesmic, med temi naše narodne himne pod vodstvom g. učitelja Vrezec-u. Priznanje vam! Hvalevredno je od njih uvidevanje, da najuspešnejše sredstvo za obrambo proti narodnemu nasprotniku je, da se zavedajo iskreno svoje narodnosti, ki se toliko bolj stopnjuje, čim se ljudstvo naobrazuje. Vrli Skrljevci so pokazali, da so dostopni narodnemu napredku ter da nočejo zaostajati. Gojili bodo lepo petje, ki se bo v mirnih nočeh razlegalo tja preko državnih mej in svedočilo, da biva tu krepko in zavedno slovensko ljudstvo. Iz sežanskega okraja. S Knsa. — Lažnjivi „Prismojenee" od 24. t. m. je priobčil dopis pod naslovom: „S Sežanščine", y kojem pravi, da je bila dne 22. t. m. volitev enega člana v pogozdovalno komisijo, pri katerej se je nameravalo voliti Antoua Muha ml., a da je »liberalna" zvijača tako naredila, da mora biti izvoljen za člana te komisije stari Anton Muha. Karakte-rističnO pri stvari je, dfi je pod člankom podpis: „Župan Sežanskega okraja". Odkritosrčno povedano, res ni vredno odgovarjati na take bmlalosti, kajti pri tej volitvi je bilo navzočih nad 100 županov in podžupanov Sežanskega okraja, kateri menda vsi vedo, da sta bila kot kandidata postavljena g. vitez Fabjani iz Kobdilja in g. Josip Švara iz Komna, ter da je bil pri ožji volitvi izvoljen g. Švara, kar so tudi časniki liže objavili. Res čuditi se moramo bistroumnosti „Prismojenega lista", da objavi take dopise, ne (In bi pobijal to, kar so drugi pattietni in verodostojni časniki pisali, ter natveza tem malim naročnikom, koje še ima, laži, kakor bi jih iz rokava stresal. „Prismojencu" in podpisanemu »Kraškemu županu" bodi pa povedano, da g. Muha st. — čeravno je bil do sedaj ud pogozdovalne komisije — se ni nikdar usiljeval za to mesto, in je gotova stvar, da bi tudi sedaj bil izvoljen, če bi le to željo izrazil, .fednako resnično pa je, da bi bil podpisani, menda užaljeni „Kraški župan" gotovo dosegel ta mandat, če bi imel le senco upliva, kojega uživa na Krasu g. Muha. Kar se pa županovanja g. Muhe tiče, bodi dopisniku v nlMsmojencu" povedano, da pride lahko marsikateri župan k njemu v šolo, v prvi vrsti in najbolj za potrebo pa „Prismojenčev" dopisnik sam, dasi dvomim, da bi se dalo iz njega kaj pride na-praviti. — Majhna čast pa je za Kras, da se dobi takega župana v „Prisraojencu", o katerem se lahko reče, da sliši travo po telefonu rasti. Konečno voščimo v lažeh nepreseglji-vemu kolegu lažnjive „Gorice" srečno novo leto, z željo, da bi tudi v prihodnjem letu imel take tepce za dopisnike kot do sedaj, backom pa, ki ta šmir čitajo, želimo — dober tek! — I Iz kobariškega okraja. I Iz Kobarida. — Pri volitvi župana dne 22. t. m. v Kobaridu je bil izvoljen za župana j g. Ivan Grunt ar, po domaČe Špičk. j Iz goriške okolice. V Št. AndreŽU, kakor znano, so priredile vrle gospe Miklavžev večer, kateri se je lepo obnesel. To je bila za nas novost. Zadovolj-nost je splošna. Upamo, da nas bo tudi prihodnje leto odsek istih gg. razveselil z enako prireditvijo. Najsrčnejša zahvala gospem za požrtvovalnost in trud, in sicer: gg. Kr. Fur-lani, Albini Zavadlav, Franci Lutman, Ivani Lutman, M. Lutman, županovi, Iv. Jaklič, Iv, Hoban, Mar. Paškulin, Al. Brajnik ter g. V. Bandelj. — Več občinarjev. Iz Ločnlhl. — (Božičnica). — Dne 19. t. m. priredili sta tu vrli podružnici sv. Cir. in Met. iz Gorice lepo Božičnico. Vsi otroci so bili bogato obdarovani z obleko in pecivom. — Vsem onim, ki so se za to dobrodelnost na kakšenkoli način prispevali, se vodstvo v imenu mladine najsrčnejše zahvaljuje. — Vodst. Ij. š. v Ločniku. Jos. Bitežuik, voditelj. Iz ajdovskega okraja. Iz Kamen). — V „Primorskem listu" od 17. t. m. se je bralo dopis „Iz Kamenj". To je res dopis, kojega zamore nekdo sestaviti gotovo na katoliški podlagi, ker drugače bi ne mogel sestaviti same laži proti mojemu sinu Dominiku. V lažnjivem dopisu je povedano, da je Dominik napadal, a Franc in Vinko sta se branila. To je res „kunštno": Prej napasti, drobiti čreva in kosti, a potem zvaliti vso krivdo na nedolžnega. To pa gre le en čas. Tukaj, dragi I. K., se ne bo dalo plašiti in obračati. Tu so dejstva in zanesljive priče. Koliko vrednosti ima dopis I. K-ja, se vidi tudi v tem, da očita Dominiku zapor. Ali bi ne posegel lahko nazaj, pa bi videl, kako je že ve s katerimi. Nadalje pravi, da je Dominik napadel mater. — To je laž vse laži. Naj praša I. K. Franca, kedo je naredil brazgotine po obrazu lastne matere — kedo je pobil njegovega tasta in koliko je bil zaprt krivični ?! Ko pomisli na to, naj se vsede I. K, pa zopet kaj pametnega spiše. A. V. Iz tolminskega okraja. \l Baske doline. — (Nesreča na lovu). Na Kali pri Stržiščih je vstrelil po nesreči Franc Bizjak, ko je bil na lovu, 14-letnega Tomaža Lebana. Obstreljen je po hrbtu. Deček se nahaja sedaj v Gorici pri usmiljenih bratih. Domače vesti. Smrtna kosa. — Na Božič popoldne je umrla v Gorici gospa Josipina D o m i n k o rojena Mašera, vdova po pokojnem g. Francu Domiuku, dolgoletnem nadučitelju in vodji pripravnice v Kobaridu, pozneje c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku za tolminski okraj v Toiminu. — Zadnja leta je živela pri svoji hčeri Josipini, soprogi vadniCnega učitelja g. Adoifa Komaca v Gorici. Doživela je 72. leto in je umrla lahke smrti vsled srčne hibe. Pogreb je bil včeraj popoldne. Vrli slovenski ženi mir in pokoj, preostalim pa naše so-žalje. Umrl |e danes dopoldne ob 11. uri gosp. Vinko Gregorič, posestnik, svoječasni občinski tajnik, ustanovitelj Čitalnice in Sokola v Prvačini. Dosegel je starost 62 let. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 3. — Bodi narodnemu možu blag spomin! Preostalim naše sožalje! U družno sv. Cirila In Metoda nabrali na skupnem lovu v Opatjemselu dne 13. t. m. na predlog gospoda Perozzija K 3-22. Hvala l Za družbo sv. Cirila in Metoda poslal gosp. Simon Hrast z Livka K 420, koji znesek se je nabral pri licitaciji kolača. Hvala! Za SlOV8nSkO ŠOlO V Krmlnu je nabrala ko-zauska in medanska družba v Kozani pri „Cerku" 10 K 30 v. Za Primož Trubarjev spomenik se je nabralo v Solkanu K %•—. (Denar hrani upravništvo). Iz davčne Službe. — Davčni asistenti L. vit. Benigni, Ferd, Vodopivec in Fr. Mrevlje so imenovani za davčne oficijale. Or. Turna — proll slovenskim trgovcem v Boric'. — Ni še dolgo temu, ko m je postavljal dr. Turna na čelo trgovcem in obrtnikom; pridigal je, da razvoj slovenske trgovine in obrti je najizdatnejše sredstvo za boljše čase vsem goriškim Slovencem. V roke moramo dobiti trgovsko zbornico in po njej deželni zbor itd. Šel je celo na trgovski shod v Ljubljano, kjer je imel predavanje o trgovini, in obrtniji v slovenskih rokah. Ali kakor je bilo vse prejšnje Tumovo delovanje in govorjenje le— hinavščina (to je povedal sam), tako tudi tisto njegovo „delo" za razvoj slovenske trgovine in obrti. Ker je bil, kakor sam pravi, od nekdaj le — s o c i j a 1 n i demokrat, je možakar rabil trgovce in obrtnike le za to, da jih je vlekel v svojo pisarno, kjer jih je slačil, da je mogel v par letih bogato obleči sebe in pokazati svojo pravo barvo. Saj je rekel pred 7 leti pričo prič, da potrebuje 100.000, potem btopi na čelo socijalistom. Kakor se vidi, tistih 100.000 je dobil še prej nego sa je nadejal, /(ožili so mu jih naprednjaki, v glavnem trgovci in obrtniki. — Zdaj, ko ima tistih 100.000 in še več, je torej stopil na čelo socijalni demokraciji in pljuva v skledo, iz katere je zajemal in hoče — še zajemati, ako bodo naprednjaki tako neumni, kakor si jih želi dr. Turna. Ta fikfakovee je torej na mah pozabil, kaj vse je doslej govoril o razvoju slovenske trgovine v Gorici, — in začel je razvijali neumorno agitacijo za — k o ns u m, kateri so ustanovili v Gorici laški socijalni' demokrati v Trstu. Na shodih, zasebno, v svojem tržaškem listu kliče in vabi Slovence v tisto štacuno, ki ima znak — k o n s u m a in m o-kraštva. Oba ta znaka je dr. Turna še pred malo časom pobijali In za tem žalostnim vitezem drvi danes celo nekaj — akademikov. Povemo odkrito, da nas Tumovi najnovejši politiški kozolci čisto nič ne vznemirjajo, ker jih bo kmalu konec, ali žal nam je akademikov, ki se z dr. Turno tako kompromitujejo, da postanejo v naši deželi nemogoči za bodočnost. — Najlepši zgled jim daje dr. Turna sam, ki je razkril svoje mokraško srce Šele potem, ko si je nabral med naprednjaki dosti nad 100.000. Prej je bil že vse, le mokrač ne! Zakaj ? Ker je vedel, da bi moral za Iakotjo poginiti. — Toda mož je brezvesten dovolj, da vkljub taki lastni skušnji vabi mladino v svoj krog ter jej tako uničuje vsako eksistenco v deželi. Dr. Turna mora vedeti, da zlasti napredni Slovenci ne bodo tako neumni, da bodo redili še dalje gade na svojih prsih. Ako dr. Turna tira ljudi v mokraški konsum, je naravno, da morajo napredni Slovenci zbijati klin s klinom. In to bodo tudi delali. Kakšna bodočnost čaka tiste akademike v Tumovi družbi ? Slovensko gledališče. — Predstave v Trg. Domu bodo v nedeljo, ponedeljek in torek, 3., 4. in t), jan. 1909. Zadnji večer se bo predstavljala M e š k o v a drama „M a t i." Silvestrov VSČer priredi tudi letos v veliki dvorani »Trgovskega doma" „Slov. Čitalnica" ter inožki in ženski zbor „Pev. in glasb. dr. v Gorici". Vspored zabavnega večera bo raznovrsten in velezanimiv ter bo nudil si. občinstvu kakor lani polno užitka in prijetne neprisiljene zabave. Preskrbljeno je za vojaški orkester, ki bo med posameznimi točkami pridno sviral ter zvabi popolnoči mladino na ples. Petje, kupleti, loterija, govori itd. bodo povsem šaljive vsebine. O polnoči nastopi iz po sebne naklonjenosti naš slavno zuaui in vobče priljubljeni humorist, ki izzove, kar nam ni treba tu še posebej povdarjati, s svojim zdravim humorjem toliko smeha, da se bo moral razjasniti vsak najbolj tužen obraz. Torej naj nikdo ne zamudi te redke prilike, ker mu bo pozneje gotovo žal. Začetek ob 8'/., zvečer. Po polnoči ples in prosta zabava. Vstopnina jo določena za ves večer s pijsom vred na 00 v za osebo. V prostorih „Trg. doma" bo ta večer gostilna, kavarna in buffet. Dva nemška hajlovca v Kojskem, - Slavno znana poštarica v Kojskem ima dva sina, ki sta oba zagrizena nemškutarja, priimek pa je čisto slovenski: M i h e 1 j a k. Eden je tehnik v Gradcu, drugi vzgojitelj pri dr. Kohlu. Kadar prideta v Brda, -nosita hajlovske znake, znake „Siidmarke", „Schulvereina", častita tudi Bismarka. Oče je bil zaveden Slovenec, ki se je razjokal nad svojima sinovoma, ki sta postala nemškutarja, mati pa je Lahinja, ali se je tudi pretvorila v nemškutarico. Nad ljudstvom delata neslane dovtipe ter zmerjata Brice s »schmutziges Volk", „Bagage", prepevata „Die Wacht am Ilhein" ter kažeta sovraštvo do Slovencev. -¦ Kaj bodo Brici še kaj časa trpeli tako nesramno izzivanje in žaljen je od strani omenjenih dveh nemških mladeničev ? ! Koncert pri Jelenu na praznik sv. Štefana se je sponesel prav dobro. Občinstvo je napolnilo vse prostore. — Ugajalo je vsem, da je dobila godba poseben prostor na odru, k Na Silvestrov večer v Trnovski dom! njih, ki je bil stopil dva koraka naprej, je stopil zopet j korak nazaj, tako da je stal zopet v senci. Na izpoved, da nova došleca nimata spričeval, je bilo videti, da je splošno mnenje straže, da ju ne pusti dalje. — O pač, pravi Athos, nasprotno, zelo verjetno je, da dobiva vstop v mesto, zakaj videti je, da imava opraviti s pametnimi ljudmi. Treba je samo nekaj čisto enostavnega: poslati najini imeni Nj. Veličanstvu, angleški kraljici; in če ona jamči za naju, upam, da se ne boste več obotavljali dovoliti nama prostega vstopa. Pri teh besedah ee je podvojila pozornost plemiča, ki je stal skrit v senci, in celo zganil se je presenečeno, tako da mu je pal klobuk na tla, ker ga je bil dregnil s plaščem, v katerega se je zavil še bolj skrbno nego prej: sklonil se je ter pobral klobuk. — O ! Moj Bog! pravi Aramis ter dregne Athosa s komolcem; ali ste videli? — Kaj ? vpraša Athos, — Obraz najmanjšega izmed treh plemičev. — Ne. — Zdelo se mi je... toda to ni mogoče... V tem trenutku je prišel seržant iz sobe, kamor je bil odšel, da dobi od častnika še natančna povelja, obrnil se je.proti trem plemičem ter jim izročil neki papir, rekoč : — Knjižice so v redu, pustite te go3pode dalje. Trije plemiči pritrdijo z glavami ter se požurijo izrabiti to dovoljenje, in na seržantovo povelje se odpre pot pred njimi. % Aramis jih je spretnljal z očmi; v trenutku, ko je prišel najmanjši mimo njega, je stisnil naglo Athosu roko. — Kaj vam je? ga vpraša ta. — Ker sem... to je gotovo samo prikazen. Nato se obrne na seržanta, rekoč: — Povejte mi, gospod, ali poznate te tri gospode, ki so ravnokar odšli od tu? — Poznam jih iz njihovih knjižic: gospodje, Fla-marens, Chatillon in Bruv, trije plemiči-fronderji, ki gredo k vojvodi Longueville-ju. — čudno, nadaljuje Aramis, odgovarjajo bolj svojim mislim nego seržantu, zdelo se mi j 9, da sem spoznal Masarina samega! Seržant se glasno zasmeje, rekoč: — On da bi se upal priti k nam, da ga obesimo ? Ni tako bedast! — Ah, zagodrnja Araniia, sem se že moral zmotiti, nimam nezmotljivega očesa d'Artagnanovega. — Kdo govori tu o d' Artagnanu ? vpraša častnik, ki se je ravno v tem hipu prikazal na pragu svoje sobe. — O! vsklikne Grimand ter sirom odpre oči. — Kaj je? vpraSata hkratu Aramis in Athos. — Planchet ! nadaljuje Grimand; Planchet z vi. sokim ovratnikom ! — Gospoda d:Herb!ay in La Fere! vsklikne častnik, torej zopet v Parizu! O, kako sem vesel, gospoda! zakaj gotovo se pridružita princem? — Kakor vidiš, da, dragi Planchet, pravi Aramis, dočim se je Athos smehljal, videč visoko stopnjo, ki jo je zavzemal v meščanski armadi nekdanji tovariš Mousquetonov, Bazinov in Grimandov. ~ In vas smem li vprašati, gospod Herblav, če veste kaj o gospodu d' Artagnanu, o katerem ste ravnokar govorili? — Pred štirimi dnevi sva se ločila od njega, dragi prijatelj, in misliva upravičeno, da je dospel pred nama v Pariz. — Ne, gospod, jaz sem prepričan, da se ni še vrnil v mesto; potemtakem je morda ostal v Saint-¦Germainu ? — Ne verjamem, ker imamo sestanek v >Che-vrette«. — Jaz sem bil še danes tam. — In lepa Madalena ni vedela ničesar o njem? vpraša Aramis ter se nasmehne. — Ne, gospod, in povem vam celo, da je bila videti zelo vznemirjena. (Dalje pride.) je prizidaa v zadnjem kotu vrta. Na ta način j godba prijetneje doni po dvorani in stranskih prostorih. — Od vsporeda je najbolj ugajal [ obsežen potpuri slovenskih narodnih pesmij, naslovljen „Potovanje po Kranjskem". Godba je svirala še tri druge slovenske skladbe. Prihodnji koncert bo na Novo leto in potem prihodnjo nedeljo. Pričetek bo ob — 8. uri. „Sorittf Slovenski IHlafilua" priredi v nkotH zabavni sezoni svoj veliki ples v Trgovskem domu dne 6. februarja ob 9. uri zvečer. Zanimanje za to prireditev je že zdaj vsesplošno .. po mestu in ne manje po deželi. Pa kaj bi ne? Saj tvori naša „Mladina'" je4ro rajajočega se občinstva, ki z neodovoljivo silo priteguje v svojo sredo vse, kar je plesa — in sploh razvedrila željno. In za letošnji svoj ples, ki ima biti krona vsem dosedanjim njenim prireditvam, pripravlja se »Mladina" z vso njej lastno agilnostjo in navdušenostjo. Za mlada srca bo 6. februvarja mesta edino le sredi mlade — n Goriške Slovenske Mladine" v prostorih »Trgovskega doma". Občni zbor telovadnega društvi »Sokol" v Goric! se bode vršil v pondeljek dne 11. prosinca 1909. ob 8. uri zvečer v hotelu pri „Zlatem Jelenu" po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor staroste, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. poročilo račun.^ pregledovalcev, 5. poročilo načelnikovo, 0. volitev staroste, 7. volitev podstaroste, *. volitev 6 odbornikov, 9. volitev načelnika, 10. volitev 2 odb. namestnikov, 11. volitev i račun, pregledovalcev, 12. volitev praporščaka in namestnika, 13. raznoterosti. Ako bi se ob določeni uri ne sešlo zadostuo število članov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje in so njegovi sklepi veljavni, če je na\zoča vj>aj ena desetina vseh članov. Razpis natečaja. — Hazpisuje se natečaj za barvanje pohištva v deželni norišnici. — Ponudbe je vložiti na zapisnik deželnega odbora v zaprtih zavitkih do s, januarja 1909. N> daljna pojasnila o številu in vrsti pohištva se dajajo prt deželnem stavbnem uradu ob uradnih 4irab. O trpljenju naših obrnajnlh %\wmn ni Kiiul- Sk8m smo že večkrat pisali. Sedaj nam pišejo od tam: Leta 1894. je odmerila vlada prispevek za obmejno cesto Golobrdo-Miščik•liritol', aH tiosedaj se je izvršilo malo, oziroma za nas ob meji nič. Do leta 1905. smo pri vazali predmete iz opeke, apna iu lesa z laške strani. Odkar pa je naša vlada naložila carino na te predmete, si ne moremo nikamor p> magati. Tu moramo, ako hočemo prevažati, imeti dovoljenje iz Trsta in Vidma, troški pa so ogromni, tako da jih ne zmagujemo. Ako horemo prekoračiti mejo, moramo čakali na finančno sirsžo po 2 do :> ure in iskati jih, ker se zanalašč skrivajo. Potem pa preklinjaj > i« nas psujejo s ščavi, pa tudi naši vladi povedo kako gorko. Pravijo, da naj bo sram našo vlado, da tako odlaša s potrebno obmejno cesto. Baje se namerava troške še po vekšati, tako da bi moral voznik, ko prestopi mejo, plačati 3 frauke. — Obmejna reka Idrija je nevarna. Prigodilo se je že več nesreč, tudi se mora včasih 3 do 4 dni čakati na oni strani, ko naraste. Pred kratkim je pograb la voznika in voz. K sreči je mogel prerezati orodje, ki veže voz ia vole ; eden vol je spla -val v Italijo, drugi pa v Avstrijo z vo-suiko m ua hrbtu. — Zapuščeni smo in pjzabijnni ob mejni trpini. Poslanci, pomagajte nam ! Plesna vaja G. S. M, se bo vrSila v petek na dan novega leta popoludne ob 3., kakor po navadi. K tragediji V Radovljici. — Ženo nesrečnega Pohlina so izpustili iz preiskovanega zapora; istotako njeno mater. Obe p. ..a, da nista nič krivi; prič za krivdo ni. Med VO|akl In Civilisti. — Drugi praznik je bilo nekaj prask med vojaki in civilisti. Pod-turnom so po laških poročilih rogovilili dra-gonci, ki so razbili v jneki gostilni okna ter tclkli okoli sebe, ko so udrli v gostilno, ko je krčmar zapirnl itd., potem da so streljali na ulici ter kričali. Lahi \ee take reči pretiravajo, ker sovražijo slov. dragonce. Obsojamo vsako rogoviljenje in razbijanje, ali Lahi naj izprašajo svojo vest, če je čista. Zakaj jih zbadajo in zmerjajo s ščavi V! — Labi so napadli in pretepli na Št. Peterski cesti nekega vojaka, pretepli so tudi pionirja Izaka Vogelfangerja ter mu vzeli bajonet. Torej ne napadajo le vojaki. — V Ločniku je bilo tudi nekaj spopadov med dragonci in civilisti — v št. Audrežu, kjer so dragonci med samimi Slovenci, pa vlada med njimi in Štandrežci najlepša harmonija. Ustnica. — Baznimgg. dopisnikom: Prihodnjič. — Prosimo pisati dopise s črnilom; s svinčnikom" pisanih stavci ne stavijo. Zgubljeno — najdeno. — Marija Nanut iz Št. Andreža je našla v torek opoldne t. j. 29. t. m. pred trgovino Del Piero v Gosposki ulici K 10" -. Denar hrani naše upravništvo. Zireza--flarodMb društev. Bralno In pevsko društvo „ŠU«drež" v Št Andieill priredi Silvestrov večer s tem-le vspo-redoni: 1. Petje: poje moški zbor br. in pev. društ, v Št. Andrežu. 2. Samospev: Volarič: Pogled v nedolžno oko. 3. Šaljiva deklama-cija: Godec. 4. Petje: poje Br. iu p. dr. v Št. Andrežu. 5. Mešan zbor. br. in p. dr. 6. Burka dvodejanka: Ona me ljubi. 7. Polnočni govor: Stari in novi kvas z živo staro-novo-letno sliko. 8. Šaljiva pošta. 9. Novoletni ples. Čisti dobiček pride v prid »Bralnemu iu pevskemu društvu" ter „Tel, dr. »Sokol« v Št. Andrežu." Vstopnina za nende 30 vin., društveniki 20 vin. Pevsko-tamburaško društvo „Podgora" v Podgori priredi v nedeljo, dne 3. januvarja 1909. veselico v dvorani g. Št. Breganta. — Začetek ob 31/.., popoludne. — Vspored objavimo v četrtek. »Rokodelsko bralno društvo" v Tolminu priredi na Silvestrovo dne 31. decembra 190S. v Podšolarjevi dvorani veselico s petjem, igro in tombolo. Trpvsfto-obrlne in gospodarske vesti. Volitve v Trgovsko-obrtno zbornico. — Naše trgovsko obrtno društvo je poslalo gg. županom točen navod, kaj naj izvrši'', da bi se Slovenci v dostojnem številu udeležili teh volitev, -- Da bi kje delo ne zaspalo, je dobil v vsaki občini še po jeden zaupnik navodila, kako naj nadzoruje to delo in poskrbi, da se ne zgubi niti eden glas. Iz Gorice se je s tem storilo vse, kar jo mogoče. Poskrbelo se je tudi za daljši volilni rok. — Naravnost v nebo vpijoči greh zakrivi tisti, ki ne izvrši označene naloge. Prosimo, da se najdalje do 2. januvarja pošljejo — Trgovsko-obrtnemu društvu vse glasovnice in izkaznice, prve podpisane. Imena kandidatov se izpolnijo v Gorici, ker šele po teh izkaznicah izvemo, kdo more biti pravilno izoljen. Prej je to izključeno. Oe bi bila radi praznika novega leta in nedelje nevarnost, da bi pošiljatev ne došla jravočasno, naj pcšlje> isto ekspresno. , . Prosimo, naj vsakdo dobro prečita navodila iz Gorice! Neverjetno je ali resnično, da se dobe ljudje, ki pisarijo v Oorieo po pojasnila, dasi so natančno razložena v okrožnicah. Iz nekaterih županij nam je došlo sporočilo, da do včeraj še niso dobili niti na županstvo izkaznic in glasovnic. Ako jihdobe danes ali jutri, kdaj naj jih vročijo volilcem? In glasovnice morajo biti nadalje 4. januarja že na glavarstvih!! — Pa zatrjujejo, da se vse vrši v redu ! Na Balkanu. . V četo avstrijskih orožnikov je počil 23. t m. s srbske obali Drine strel ter lahko ranil voditelja Lesknjaka. Orožniki so streljali ter baje ustrelili dva srbska vojaka. Po drugem poročilu bi bili streljali v orožnike srbski kmetje, test vlade proti aneksiji Bosne in Hercegovine, ali za to ni juridične podlage; Ilusija pa ima dolžnost opozarjati na berolinsko pogodbo. Potrebna je konferenca. Rusija zasleduje mirovne cilje, — Za Izvolskim so govorili razni govorniki. Grof Bobrinskij je govoril o skupnih ciljih vseh slovanskih narodov, izrekel pa se proti vojni. Razoe "vesti. Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu g. Ivan G r m e k, oče znane narodne rodbine. Eksplozija v dekliški šoli. — 22. t. m. zjutraj je raznesla eksplozija višjo dekliško šolo v Greifswaldu. Plini so puščali in ko se je bližal šolski sluga z gorečo svetilko v roki, da zakuri peči, so se vneli. Pri tej velikanski eksploziji je ubilo šolskega slugo. V celi so-sedščini so bile vsled eksplozije pobite šipe. Za tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem je bil imenovan za božično voščilo Slovencem zagrizeni nemškutar Albin Belar. V Trstu so aretirali 22-letnega brivskega pomočnika Iv. Marzana iz Pulja, ker je delal kraval v neki gostilni. V zaporu so ga našli zvečer obešenega. 5-letno deklico, Marijo Davi v Trstu so oddali v bolnišnico, ker je bila v nevarnem stanju radi zastrupljenja po alkoholu. Pila je žganje brez materine vednosti. RazpuŠČenO dlUŠfVO. — Policija v Trstu je razpustila tamkajšnje irredentovsko društvo „La Oiovine Trieste". To društvo seje udeležilo pogreba matere Oberdankove. V morje je skočila v Trstu 50-letna Marija Nikar. Mornarji pa so jo potegnili na suho. Ni hotela povedati, zakaj se je hotela usmrtiti. Velik potres je bil 28 t. m. v Kalabriji. Potres je napravil ogromno škodo, porušenih jo obilo hiš, ponesrečilo je na tisoče Ijudij. Vlada je dala za prvo pomoč 20.000 fraukov. Politični pregled. Koalicijsko ali uradniško minlsterstvo. — Sredi meseca januarija začne ministerski predsednik zopet s pogajanji za sestavo koalicijskega mi-nisterstva. Ako se to ne posreči, pridemo do uradniškega ministerstva za daljšo dobo. Parlament bo moral rešili v prihodnjem zasedanju naj prvo socijalno zavarovanje, podr-žavljenje železnic, aneksijsko predlogo in ev. tudi reformo poslovnika. Aneksijsko predlogo bo treba dognati še pred sklicanjem konference. Ruski zunanji minister Izvolskl je imel v dumi velik govor o Balkanu. Iz govora zveni skrb za balkanske države. Rusija drži po koncu svojo moč kot velika evropska velesila ; oslab-ljenje Rusije bi bilo nevarno za ostala slovanska plemena. Ruska javnost zahteva pro- Lse u Gorici a|a tekal. Jas. Verdija št. ll. ¦]¦ [TI. Gdl, trst Corso 4. Si»ecijallia tvrdka »iiiiiijnstih predmetov Cevi za postelje. nepreiiHK-ljho h I; i u' > K ¦!• . blazine i/, tfiiniijii /.n bolniki'. Iiri/.jraliiiec v.w klistininje od zu potovanje, ilitiiiijnsle okovi zn bergljc. Hi^eiiiCiie umivulne tfobe iz gumija, zel > trpežne Mkloji. Hi gen it" ni predmeti. Predmeti za bolnike. Termometri za. bolnika, kopeli in sobni Icrnuunotii. Kompletni iri»a-lorji od K -i';";'.) vi><\ Bii/.iralnice za nos. ušesa in oči. Prsne, kopeli ¦/.» nov, \oene posode tudi za. bolnike. - Aparat /a bolnike, kateri močijo. Nosi se ua životu. Aparati za steriliziran,je mleka za otroke. Žakljiči za led. Prisnitz-obkladki. - Hillrot \ Mossetij? -batisl Kirurgični predmeti. - Pravat - briz.»ali»iee, berjflje. aparati za inbaliranje. vata dr. Bnnisa '', kg 30 vin., '/.. kg K P50, 1 kg K A-Preveze za otroke. Flanela. - Preveze za krčne žile. Ortopedični predmeti. Nogovu-o iz elastike za krčne žile. Kilni pasovi. Preveze za život. Ortopedični inodorei {(irradehalter). naramnice in podveze za nogovin>. Dišave in mila. tu - iu inozemstva. Toaletni predmeti. - ščetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. Razpraš. vini jamivarjem se odda lepa, na novo opremljena soba s prostim vhodom v sredini mesta. — Naslov se izve v upravništvu. Sprejme se gospodične EJ?ffij^ jj-fi imajo že nekaj prakse. Zahteva se znanje vseh 3 jezikov v govoru. V pisavi pa slov. in nem. Naslov pove upravništvo. (¦Ha Infra goriška sprejme nemudoma v službo uuniiiiua k0t društvenega slugo poštenega in popolnoma zanesljivega človeka, ki zna pisati in brati. Prednost ima rokodelec in sicer krojač. Pogoji se zvejo pri društvenemu predsed-ništvu. vsak dan od 11. do 12. ure v društvenih prostorih. ' Prua goriška tovarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 200 s podrbo cesarjevo iu v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. == ferd. Hlakuc pooblaščen in priznan pirotehnik Gorica, tekalne Frana |os. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske palače. Fotrlih src naznanjamo, da jo naš preljubi soprog in oče, gospod Martin ŠorlL posestnik 'n trgovec v SO letu svoje starosti v soboto ob I L zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 20. I. m. ob 9. uri zjutraj. Podmelec, Ti. decembra 1908. Žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, brat, stric in stari oče, gospod Vinko Gregorič, posestnik po kratki bolezni danes ob II. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnit svojo dušo. Pogreb predragega pokojnika bode v četrtek, dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. V PRVAČINi, dne 29. decembra 1908. Žalujoči ostali. Cenj. dame in gospodje -- pozor C t Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original- le najboljši. Briginal-f ictoria stroji L&S3 uporabi brezširamo. arijjinal-Vieioria stroji ^r za domačo rabo in obrtne namene. Briginal-Vietoria stroji J^vaJS[2i za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriiinal-Vietoria stroji &"?LL lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victona stroje. Edina zaloga »Oiglnal • Victoria* strjev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »pnch«, orodja, muntclje In vseh lovskih priprav pri tvrdkl KERŠEVANI & CUK GORICA _______________________________________ Stolni trg št 9 (Piazza Duomo) Znižane cene! \7rN *-% 1^- ^4 •% Znižane cene! Lastna delavnica in poprav Ijaluica 1UVA CiSTELLO ftt. 4.-------------------V SaKUO, ------------------- ki pride v (lorico nakupovat si razne potrebščine za zimo,: Odlikooana tooarna pohištua GORO - Ulica so. Petra SI. 17. - GORO ima v s\o|i zalojfi in izdelajo vsa v mizarsko s*rok« spadajoča dela, kuliinjska in sobna, najfinejša in iiajpriprostejša, bodisi v starogrškem ali »aroknom ali modernem, seeosijoiiistienein sloffii.'('i'ii(' so nad vse zmerne. Tr|iežnost lilnifa jo zajamčena. Posebno se priporoča novoporočencem. nuj *i V lastno korist ogledu poprej h!iif.'o pri solidni domači tirrilki J. Zornik v Gosposki ulici št. 11. Tu dobi posebno veliko zalogo zimskili pletenin, 3aec]ersrajc, rokauic, nogauic, golenic, uoinenih rut, uolnenih in suilenih šerp, kožuhounih boa, gorkih podobiek vsake velikosti. iVajlepša zaloga hordur za obleko, suile, Žamete, plišd in uolne in vseli poiicb';čin za šivilje. Pasoue, moderne, dežnike, predpasnik?, galoše. Belo in barvano perilo za gospode, krauate, itd. Dence, cuetiice in pajčrlane za neueste. Usnjate torbice, toiletna mila, dišaue, giaunike iid. Ciorke Himalaga Čeulje za dom vsake velikosti, priporočljive posebno proli trganju v nogah. Znižane cene!' §3 icdcn ZliatllO ZIliŽaDG GCM. Znižane cene! I/rlnr ,,,mV ,,bv!,rov:,!i soh'' a,i SV"J" IVUUI ¦!«'(•<> pivd kasljem. hripavosijo, katarjoiti, zasli/.cnjcm, boioznini v vratu, pred kn-niiu in oslovskim kaši jem naj kupi Kaiser-jeve prsne karamele, 7. znamko ,'? .smreko. Te karamele so zdravniško ">;')07. s <3 %. Stanje 31. dec. 1907,: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 — Fran Povšič M m-Z os co S j S" s' 1F ' ^- -BS g Li sr ° - i3 r^. CB. ,55 CB aa j M. rirescak-u v Gorici, j / Gosposki ulici št. 14 j j (v iastni biši) || iateri žma v zalogi najbogatejšo ji zbero ponlštva vseh slogov za j ?sax stan, priprostega in naj- j finejega izdelka. Daje tudi na obroke, j Lastna delavnica j za tapecirano pohištvo. I Cene brez konkurenee, 1