WASHINGTON, D,C.
OGLAŠAJTE V	TTIVT A AH TlVT>/^iOnn	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	H I^J £\ kC I 1 hr Za \ / Mk i i 1	THE BEST
SLOVENSKEM	d/1 ^iiL rv y 1 r\r\v 1 ^ 1l jfVI i	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHUU	M ri/ JL ^ JL JL, JL ^ JL JJL ^ JL JlL T JL ^ JIL	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds *
WASHINGTON, D,C.
Vol, xxxn. — leto xxxn.
ŠTEVILKA (NUMBER) 210
Vol, xxxn. — leto xxxn.
cleveland, ohio, wednesday (sreda), OCTOBER 26, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 210
NOVI GROBOVI
•JOSEPH PIKS
Včeraj ob 3.45 uri je preminil svojemu domu Joseph Pikš, star 65 let, stanujoč na 1176 E.
St. Bil je poznani zemljiški Prodajalec nad 20 let, dokler ga mrtvoud pred štirimi leti pri-^lenil k postelji. Doma je bil iz 'isoka pri Kranju, odkoder je PHšel v Ameriko pred 41 leti. . " je vesele narave ter eden 'zmed petih bratov, od katerih ^^aj še eden živi v stari domo-y'ni. Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Slo-ženskih borštnarjev št. 1317, Antona C. K. of Ohio in Ko-^mbovih vitezov št. 733. Tukaj zapušča soprogo °uise, rojeno Strlinko, doma Ajba pri Kanalu na Notra-fjskem, hčer Mrs. Mary Bond sina Anthony V., v stari do-''^ovini pa brata in sestro. Po-se vrši v petek zjutraj ob •30 uri iz Grdinovega pogreb-zavoda, 1053 E. 62 St., v ^Grkev sv. Vida in nato na po-
^Pališče Calvary.
*
'NANCES GRUM
y ponedeljek popoldne je pre-^tiila v Charity bolnišnici Mrs. Ranees Grum, rojena Lonko, 57 let. Družina je več let na 5461 Stanard Ave., čase pa je pokojnica bi-pri hčeri na 15406 Park-Sfove Ave. Doma je bila iz Pod-Movega brda v Novi Oselici, ^^koder je prišla v Ameriko PFed 41 leti. Bila je članica dru-^ Camiola Hive št. 493 L.
Poročilo o stavki predloženo F®®*"
^	se sprijaznili
predsedniku, ki je izjavil, z novim zakonom
Duhovniki lahko sprejema-
da ne bo podvzel nobenih mer
"Tukaj
dva sinova,
J, —«.j zapušča ^3-rika in Edwarda, hčer Mrs. ^ne York in štiri vnuke. So-Pfog Prank je umrl pred 21 leti. se vrši v četrtek zjutraj 9:15 uri iz Zakrajškovega ^Srebnega zavoda v cerkev sv. 'da ob 9:30 uri in nato na po-'^Pališče Calvary.
vJ^NGKAJŠEK svari, da C; t'ormoza v NE-
^Rnosti
I^.^ONG KONG, 25. okt.—Bivši ^l^^Jski nacionalistični diktator j,'^^gkajšek, ki je zbežal na ^®^ozo, je danes opozoril Ijud-]j da se mora mobilizirati, Se Pormoza nahaja v nevar-da bo napadena, ^^langkajšek je po hudih po-^30o ^ j^^žni Kitajski zbežal z fo
ter logti či
000,000 na Formozo, kate-1^*^ ^tejuje kot zadnjo postojan-j^i ^^oti silam Ljudske (konfiu-armade. Medtem pa z X g® strani neuradna poročila da se komunisti pri-^^jajo na invazijo Formoze.
TIHOTAPIJO IZ .^HIKE V ZED. DRŽAVE
hj^^HlCO CITY, 25. okt.—Me-je časopis "Ultimas Noticias" objavil članek, v kate P'^avi, da se iz Mehike tiho-v Zedinjene države do funtov zlata na mesec.
till f^^ška vlada ima vsled tega ooq ^p^Gnja zlata okrog $200,-j^^j^^®sečne izgube v izvoznih
1
fev ^^Pujejo zlato od rudar-kiij'j!^P°slenih v državnih rudni-pfQ, ^ihuahua in ga potem pre-Z (J jo v Zedinjenih državah 1H5i ^kom od $10 do $15 po
WASHINGTON, 25. okt.—Predsednik Truman je danes prejel poročilo o stavki delavcev vposlenih v industriji jekla, kakor tudi o stavki premogarjev, toda iz Bele hiše so naznanili, da ne namerava podvzeti nobenih mer za ureditev spora.
Neuradno se govori, da bo Truman mogoče povabil predstavnike delodajalcev in unij na posebno konferenco v Belo hišo.
Medtem pa se zaloge premoga naglo črpajo. Posebno se je položaj poslabšal zaradi hladnega vremena.
Načelnik federalne posredovalne komisije Cyrus S. Ching je naznanil, da so vsi napori za poravnavo tako jeklene kot premogovne stavke brezuspešni in da se pri pogajanjih ni prav nič napredovalo. Ching bo jutri odpotoval v New York na pogovore s predstavniki U. S. Steel Corp., katere predsednik Irving S. Olds je že izjavil, da "ne vidi konca stavki." Olds je tudi napadel Murraya, češ da bi "javnost morala vedeti, da je stavko oklical Murray, predsednik uni-
je."
Olds je na časnikarski konferenci po.dal poročilo o stavki, v katerem je med ostalim izjavil, da so korporacija in delavci izgubili doslej približno $46,000,-000.
"Ce se ta stavKa Spremeni v depresijo, to ne bo nekaj, kar je povzročila U. S. Steel Corp. ali pa jeklena industrija. To stavko je osebno ukazal Mr. Murray," je izjavil Olds.
Unija avtnih delavcev prispevala $100,000
Unija delavcev v avtni industriji je danes prispevala $100,-000 v več-milijonski stavkovni sklad, ki se ga namerava uporabiti za financiranje stavke delavcev uposlenih v jekleni industriji. To je prvi prispevek za ta sklad.
Vsota $100,000 je bila odobrena seji izvršnega odbora UAW, potem ko je na seji izvršnega odbora CIO v Olmsted hotelu bila sprejeta resolucija, s katero se delavcem jeklene industrije "obljublja polna moralna, organizacijska in finančna' podpora CIO v stavki, ki jo je jeklena industrija pb ukazu Wall Streeta vsilila delavcem in ameriškemu ljudstvu."
Prispevek UAW je naznanil predsednik unije Walter P. Reu-ther, ki je pozval vse lokalne unije, naj z vso vnemo delujejo za zbiranje prispevkov v sklad, da bi se tako zagotovilo, da družine stavkarjev ne bodo trpele lakote v teku stavke, "ki so jo vsilili wallstreetski gospodarji industrije."
Pričakuje se, da bo na konvenciji CIO, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, sprejeta resolucija o ustanovitvi stavkovnega sklada.
ČEŠKA VLADA IZGNALA AMERIŠKEGA URADNIKA
PRAGA, 25. okt.—Češkoslovaška vlada je danes zahtevala, da se takoj umakne iz ameriške ambasade v Pragi pomožnega atašeja političnega oddelka Johna C. Heyna, ki da se je ukvarjal z industrijsko špijona-žo.
Heyn je že drugi ameriški uradnik, ki je bil označen za. nezaželjivo osebo. Zadnji teden so češkoslovaške oblasti ukazale političnemu atašeju Issacu Patchu, naj v 24 urah zapusti Češkoslovaško.
HOOVER JE DIREKTOR WALDORF HOTELA
NEW YORK, 25. okt.-^Bivši predsednik Herbert Hoover je bil danes izvoljen za direktorja Waldorf-Astorija Corp., ki la-stuje znani new-yorški hotel istega imena.
s časopisom, tiho-
anglua zavrgla protest madžarske
LONDON, 25. okt.—Angleška vlada je danes zavrgla protest Madžarske proti ustanovitvi zapadno-nemške države in obenem opozorile Madžare, da bi boljše storili, da se držijo obvez v mirovni pogodbi, kot pa da pošiljajo proteste drugim državam in jih napadajo.
Kongres ameriških žena odgovarja kongresnemu odboru
NEW YORK, 24. okt. — Kongres ameriških žena je danes odgovoril na poročilo kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, v katerem je organizacija bila označena za "prevratno," češ da je v njej, veliko število članic komunistične stranke in tesnih "sopotnic."
Organizacija ameriških žena je izjavila, da je namen tega poročila ne-ameriškega odbora, da se prepreči ženam sodelovanje v kampanjah za mir.
"Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti je objavil 114 strani obsegajoče poročilo o Kongresu ameriških žena, ne da bi organizacije obvestil, da preiskuje njene aktivnosti in ne da bi ji zastavil eno edino vprašanje," pravi ženska organizacija v svoji izjavi.
Organizacija dalje zagotavlja, da je to poročilo (ne da bi za njega vedela organizacija in bila povabljena na'zasliševanje, da se brani) značilno za postopek kongresnikov, ki se skrivajo pod plaščem nedotakljivosti, ko napadajo druge. Toda meni, da bi se vsak Američan moral gnu-šati takšnega postopka, ki obtoženemu odvzema pravico zagovora in zasliševanja.
"Kongres ameriških žena je organizacija žena, katere jasno priznani cilji so prospešitev svetovnega miru in zboljšanje življenjskih pogojev za žene in njihove otroke. Te skupne cilje delimo z ženami celega sveta potom Mednarodne demokratične federacije žena. V vrednost teh ciljev ni za dvomiti, z izjemo, s strani onih, ki bi borbo za svetovni mir želeli označiti za 'prevratno dejanje'."
jo plačo od vlade in prisežejo lojalnost komunistični vladi
PRAGA, 25. okt. — Češkoslovaški škofje so danes po tajnem sestanku obvestili svoje duhovnike, da lahko prejemajo plačo od vlade in položijo lojalnostno prisego, da se takoizognejo ječi.
Toda škofje, ki so se dolgo upirali novemu češkoslovaškemu zakonu, so popravili besedilo lojalnostne prisege. Ko bodo duhovniki prisegli lojalnost vladi ljudske demokratične republike in se obvezali, da bodo podprli ustvarjalne napore, katerih namen je blaginja češkega in slovaškega ljudstva, bodo pristavili še besede: "v kolikor to ne nasprotuje božjim zakonom, cerkvi in pravicam človeka."
Pri sprejemanju plače od vlade, bodo duhovniki soglasno z navodili svojih škofov izjavili, ia plačo sprejemajo, ne da bi prevzeli kakšne obveze, ki bi nasprotovali vesti duhovnika ali pa cerkvenim zakonom.
Rimsko-katoliški škofje so izrazili obžalovanje, da je bil sprejet nov zakon, po katerem se bo kontroliralo akivnosti cerkve. Menijo, da ta zakon krši pravice cerkve. Kljub temu so v svojih navodilih dovolili duhovnikom, da ubogajo novi zakon in se s ',em izognsjo	kaznam.
Stališče škofov pomeni, da so se vdali in spoznali, da je vsak odpor proti novemu zakonu jalov. Doslej so se namreč ostro zoperstavljali zakonu, toda ko je vlada soglasno z nepotrjenimi poročili, aretirala kakšnih 300 duhovnikov, ki so zakon kršili, so končno le popustili.
Češkoslovaški justični minister Aleksej Cepicka je naznanil, da bo vsak, ki se zoperstav-Ija novemu zakonu, smatran za sovražnika države.
Novi zakon, po katerem bodo duhovniki prejemali plačo od vlade, je bil odobren v parlamentu 14. oktobra.
Sovjetska vlada izgnala iz Moskve iugoslovanskega ambasadorja, ker je bil vmešan v obravnavo v Budimpešti
KONFERENCA AMERIŠKIH AMBASADORJEV KONČANA
LONDON, 25. okt.—Ameriški ambasadorji v deželah vzhodne Evrope so danes končali dvodnevno konferenco, na kateri so zasnovali skupno strategijo Vi zvezi z "mrzJo vojno" med vzhodom in zapadom.
Ambasadorji so soglasno s poročili govorili o pobijanju "proti-ameriške propagande" v deželah vzhodne Evrope, kakor tudi o sporu med Titom in Ko-minformo. Uradnega komunikeja o sestanku, ki je bil za zaprtimi vratmi, pa ambasadorji niso objavili.
Danes je v ameriško ambasado v Londonu prišla skupina Angležev, delegatov Mirovnega kongresa, ki so protestirali proti sestanku ambasadorjev, ker menijo, da bodo rezultati te konference samo zaostrili že itak napete odnošaje med vzhodom in zapadom.
Najden ključ
Na E. 72 gt. blizu St. Clair Ave. se je našlo ključ za Yale ključavnico. Kdor ga je zgubil, ga lahko dobi nazaj, če se zgla-si na 1028 E. 72 St.
PISATELJ MANN PODPRL KOMUNISTIČNO NEMČIJO
BERLIN, 24. okt.—iDva slovita nemška književnika—Hein-rich Mann in Lion Feuchtwager —sta danes poslala čestitke predsedniku v z h o d n o-nemške ljudske republike, znanemu komunistu Wilhelmu Piecku.
V svoji čestitki sta oba pisatelja, ki sedaj živita v Palisa-desu, California, zaželela vse najboljše novi nemški republiki. Njihovo pismo je objavilo uradno glasilo stranke Socialne enotnosti.
Heinrich Mann je brat znanega pisatelja Thomasa Manna. Oba sta prišla skupaj s skupino drugih nemških književnikov v Zedinjene države, ko so nacisti zažgali na grmadi njihove knjige.
POLICIJA' BAJE IZSILILA PRIZNANJE S TEPENJEM
PHILADELPHIA, 24. okt.— Aaron Turner, ki se je komaj izognil smrtni kazni na električni stolici, je danes na novi obravnavi izjavil, da so ga detektivi s pretepanjem prisilili, da je podpisal izjavo, da je v decembru 1945 umoril nekega Franka Endersa. Novo obravnavo je ukazala višja sodnija, ko je bilo ugotovljeno, da so Turnerju bile zanikane ustavne pravice.
Ameriška žvečilna guma predmet novih nesporazumov
SINGAPORE, 24. okt.—Dele-gatje Ekonomske komisije Združenih narodov za Daljni vzhod so dartes zaključili dvodnevne trpke debate, ki so se sukale okrog izvoza ameriške žvečilne gume (chewing gum) v Filipine.
Zadevo je sprožil sovjetski delegat in minister v Tailandu S. Nemčina. Včeraj je Nemčina napadel Zedinjene države, da se bolj brigajo, kako bi prodajale žvečilno gumo Filipincem, kot pa jim pomagale pri industrijskem razvoju. Da podkrepi te obtožbe, je Nemčina predložil statistične podatke, soglasno s katerimi Zedinjene države pošiljajo v Filipine štirikrat več žvečilne gume, kot pa pred vojno.
Ameriški delegat in ambasador na Filipinih Myron M. Cow-en je odgovoril danes na te na te sovjetske obtožbe. Rekel je, da sicer sočustvuje ž gnušanjem sovjetskega delegata, kar se tiče računa za žvečilno gumo, ki ga morajo plačati Filipinci, da pa ne ve, kaj bi se tu dalo storiti, ker da so Filipini neodvisna dežela in imajo pravico kupovati kar hočejo.
V debate je posegel tudi filipinski delegat Balmaceda, ki je dejal:
"Če naše ljudstvo ima denar, kupuje žvečilno gumo od Američanov, kavijar pa od Rusov."
Nesporazum se je zaključil s končno izjavo angleškega delegata P. J. Stenta, ki je rekel;
"Mi vsi gledamo v bodočnost, ko bodo čeljusti Azijcev žvečile nekaj bolj hranilnega kot pa je žvečilna guma, toda azijskim deželam se mora dovoliti, da kupujejo kar hočejo."
V	noti sovjetske vlade je rečeno, da se je ambasador ukvarjal z vohunskimi in prevratnimi aktivnostmi proti Sovj. zveze
MOSKVA, 26. okt.—Sovjetska zveza je danes obvestila jugoslovansko vlado, da smatra za nemogočo nadaljne bivanje jugoslovanskega ambasadorja Karla Mrazoviča v Moskvi.
V	svoji noti je sovjetska vla-
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Joseph Šribar iz 1031 E. 71 St. Zahvaljuje se vsem za obiske in darila, ki jih je bil deležen. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
da izjavila, da je na pričanju ob priliki obravnave proti Laszlo Rajku v Budimpešti bilo razkrito, da se je Mrazovič ukvarjal z vohunskimi in prevratnimi aktivnostmi proti Sovjetski zvezi.
Z novo sovjetske noto so se odnošaji med obema državama zelo poslabšali. Možno je, da bodo prekinjeni vsi diplomatični odnošaji. Sovjetski ambasador v Beogradu se že več tednov ne nahaja na svojem mestu.
Jugoslovanska vlada je poslala Mrazoviča kot svojega ambasadorja v Sovjetsko zvezo preteklega decembra, ko, so se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo zelo poslabšali.
Sovjetska nota, s katero se iiahteva odpoklic Miazoviča, je bila izročena jugoslovanski ambasadi v Moskvi včeraj. V njej je rečeno:
"Ministrstvo za zunanje zadeve Zveze sovjetskih socialističnih republik je pooblaščeno s strani sovjetske vlade, da obvesti jugoslovansko vlado o sledečem :
"V teku obravnave v Budimpešti proti državnemu zločincu in vohunu Rajku in njegovim so-udeležnikom je bilo ugotovljeno, da se je sedanji jugoslovanski ambasador v Sovjetski zvezi že dolgo ukvarjal z vohunstvom in prevratnimi aktivnostmi proti Sovjetski zvezi in medtem ko je bil ambasador, je jugoslovanskemu tisku podajal obrekljive izjave proti Sovjetski zvezi.
"Z ozirom na to, sovjetska vlada smatra za nemogoče, da bi Mrazovič še nadalje bil jugoslovanski diplomatični predstavnik v Zvezi sovjetskih socialističnih
republik."
t
Zapadni diplomati ne verujejo v vojaški spopad
Zahteva Sovjetske vlade za odpoklic jugoslovanskega ambasadorja še vedno ne pomeni, da bodo diplomatični odnošaji prav sigurno prekinjeni med obema deželama. Najnovejša sovjetska nota je v zvezi s sporom med Kominformo in jugoslovanskimi voditelji, ki so bili junija meseca leta 1948 prvič javno obtoženi, da so se oddaljili od marksizma-leninizma. Od takrat se je spor zelo zaostril.
Zapadni diplomati so pričako vali, da bo Sovjetska zveza storila nadaljne korake proti jugoslovanski vladi, toda na splošno ne verujejo, da ne bo prišlo do vojaškega spopada.
Sovjetska zveza je zadnji teden doživela diplomatični poraz, ko je na zasedanju Generalne skupščine ^druženih narodov Jugoslavija bila izvoljena s podporo Zedinjeriih držav za članico Varnostnega sveta.
Obravnava v Budimpešti je bila povod, da so vse vzhodno-ev-ropske države razveljavile prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. Češkoslovaška vlada je tudi zahtevala odpoklic jugoslovanskega ambasadorja v Pragi na osnovi obravnave proti Rajku, ki da je razkrila sozarotništvo Jugoslovanov proti ljudskim demo-kratičnin^ republikam in Sovjetski zvezi.
Sovjetska zveza nima ambasadorja v Beogradu
Sovjetski ambasador v Beogradu Anatole Lavrentijev je bil zadnji mesec imenovan za zastopnika zunanjega ministra in je v zvezi s tem imenovanjem odpotoval v Moskvo. Doslej še ni bil imenovan novi ambasador.
Nekaj dni predno je Lavrentijev odpotoval v Moskvo, je sovjetska vlada označila jugoslovansko vlado za "sovražnika Sovjetske zveze." Diplomatične stike pa ima sovjetska vlada z Jugoslavijo le potom nižjih uradnikov svoje ambasade v Beogradu.
l)e Gaullovci in komunisti hočejo splosne volitve
PARIZ, 25. okt.-^De Gaullovi pristaši v Zboru francoskega ljudstva so danes obnovili zahteve za razpis novih splošnih volitev, ker po 20 dnevih še vedno ni nobenemu političnemu voditelju uspelo, da bi sestavil novo vlado. Mandat za sestavo vlade je sedaj dobil Georges Bi-dault,. voditelj stranke popularnih republikancev in bivši zunanji minister.
Nove volitve zahtevajo tudi komunisti. Komunistična stranka, ki je že itak najmočnejša politična stranka Francije, upa, da bi na novih volitvah dobila še več sedežev v parlamentu in s tem ponovno imele svoje zastopnike v vladi.
Bidault si se vedno prizadeva, da bi sestavil novo vlado^ toda opazovalci menijo, da ima malo izgledov. Največjo oviro mu predstavljajo socialisti, ki so postavili vrsto pogojev za sodelovanje v koalicijski vladi, med ostalim, da se v vlado vključi tudi bivšega delavskega ministra Daniela Mayerja. Z May-erjem se je Bidault sestal včeraj.
V kolikor Bidault ne bo uspel, je dosti izgledov, da bodo izredne parlamentarne volitve razpisane.
y "Enakopravnosti" dobite ledno aveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STIiAN 2
ENAKOPRAVNOST
26. oktobra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 53H-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
~	" SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)___
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
IZVOLITEV JUGOSLAVIJE V VARNOSTNI SVET
Jugoslavija je kljub svarilom Sovjetske zveze bila izvoljena za članico Varnostnega sveta Z. N,. Ko bo termin Ukrajine končal 31. decembra t. L, bo prevzela njeno mesto.
Jugoslavija je očitno naznanila svojo kandidaturo zaradi svojih vedno bolj zaostrenih' odnošajev z ostalimi deželami vzhodne Evrope, vključno s Sovjetsko zvezo. Zunanji minister Kardelj je naznanil, da bi izvolitev Jugoslavije, bila "prispevek stvari miru." Jasno je, da je spor na ta način sedaj postal zadeva organizacije Združenih narodov, kajti jugoslovanski voditelji bodo Varnostni svet potrebovali kot forum, pred katerega lahko prinesejo vse zadeve, ki po njihovem mnenju ogrožajo "mir na svetu" in Jugoslavije. Grožnjo pa za njih predstavljajo dežele Ko-minforme.
V	preteklosti so sami jugoslovanski voditelji zanikali številne in ponavljane govorice, da namerava Sovjetska zveza z oboroženo silo napasti Jugoslavijo.' Tik pred volitvami pa je jugoslovanski tisk začel svariti, da se sovjetske čete utrjujejo v Romuniji in Bolgariji, ter da se tudi v Albaniji vršijo vojaške priprave na sami meji. Toda kljub vsem tem šušljajočim govoricam, pa možnost sovjetskega vojaškega napada na Jugoslavijo ne obstoja, kajti z njim bi se Sovjetska zveza izpostavila ne za zagovornico miru, pač pa za. navadno agresivno silo. Ni nobene osnove za domnevo, da bi Sovjetska zveza zavoljo spora z jugoslovanskim vodstvom zapustila vlogo, ki jo je prevzela kot voditeljica "bloka demokratičnih držav proti imperializmu in vojnim hujskačem."	'
Da je Jugoslavija zmagala,;se mora v prvi vrsti zahvaliti Zedinjenim državam, ki so jo močno podprle in ji nedvomno zagotovile glasove južno-ameriških držav. Saj je celo delegat Cileja, ki je pred dvema letoma izobčila jugoslovanske diplomatične predstavnike, glasoval za Jugoslavijo, čeprav Čile nima diplomatičnih odnošajev z Jugoslavijo.
V	preteklosti se je vpoštevalo tako zvani "gentleman-ski sporazum," ki nedvomno obstoja med velikimi silami glede razpodelitve sedežev v Varnostnem svetu med državami, ki pripadajo določenim zemljepisnim področjem. Ta "gentlemanski sporazum" pa posamezne sile tolmačijo vsaka na svoj način. Dočim je po mnenju ameriških predstavnikov dovolj, da je Jugoslavija dežela "vzhodne Evrope, komunistična in slovanska," je po mnenju sovjetskih predstavnikov pravica dežel vzhodne Evrope, da same izvolijo svojo kandidatinjo, katero so druge države moralno obvezane podpirati. Ta princip je veljal dokler ni prišlo do spora med deželami Komihforme in Jugoslavijo. Znano je na primer, da so se Zedinjene država pred dvema letoma zoperstavljale izvolitvi Ukrajine, toda so bile poražene, ker niso mogle predlagati nobene druge države, ki bi zastopala področje vzhodne Evrope.
Očitno je, da Zedinjene države podpirajo Jugoslavijo, zgolj zaradi svoje "mrzle vojne" s Sovjetsko zvezo. S podpiranjem Jugoslavije so po vseh pravilih te mrzle .vojne ponovno udarile po Sovjetski zvezi, in povsem razumljivo, lahko prav gotovo pričakujejo, da bo Sovjetska zveza ob priliki vrnila milo za drago. S to potezo, ki se jo lahko upraviči samo z obstoječim nesoglasjem med Zedinjenimi državami in Sovjetski zvezo, se bo tako zvana "mrzla vojna" še bolj zaostrila.
Anglija je glasovala proti Jugoslaviji in za sovjetsko kandidatinjo Češkoslovaško. To je lahko storila iz dveh vzrokov: prvič, ker "gentlemanski" Sporazum res predvideva, da vzhodno-evropske države imajo pravico same imenovati svojo kandidatinjo, drugič, ker se želi izogniti obliki mrzle vojne, ki za njo nikakor ni diplomatična, pač pa ji lahko samo škoduje. Interesi Zedinjenih držav in Anglije se ne križajo samo pri tem vprašanju odnošajev s Sovjetsko zvezo, s katero Anglija ima daleč bolj tesnejše trgovinske odnošaje kot pa Zedinjene države, pač pa tudi pri drugih vprašanjih, kakor je na primer vprašanje priznanja nove kitajske komunistične vlade ali pa trgovinskih odnošajev z Argentino. To pa seveda ne pomeni, da je Anglija bolj naklonjena Sovjetski zvezi in da ne priznava %)omen spora med Jugoslavijo in ostalimi deželami vzhodne Evrope.
. Kot bodoča članica Varnostnega sveta bo Jiigoslavija sledila politiki, ki ji bo v najboljšem interesu. To pomeni, da pri vseh zadevah ne bo podpirala sovjetsko stališče, kakor verjetno ne bo podpirala vsako stališče zapadnega blo-
UREDNIKOVA POSTA
15-lelnica Progresivnih Slovenk
Krožek št. 1 bo obhajal v nedeljo 30. oktobra v SDD 15-let-nico obstoja P. S. Podan bo var rietni program s igro "Tri sestre". Nastopila bo tudi poznana Judy Pretnar, hčerka naše članice in sicer bo proizvajala umetni ples. Program bo bogat od kraja do konca in bo prvi te vrste letošnjo sezono. Polovica prebitka gre za novo prebarvane zastore odra SDD. Delo bo umetniško in je že to vredno, da pridete ogledovati. Zato ne pozabite: v nedeljo 30. oktobra, vsi v SDDom na Waterloo Rd.!
Mary Vidrich, ta j.
Praznovanje 15-letnice v Slov. del. domu
Cleveland, Ohio.—V nedeljo, 30. oktobra bo veliko praznovanje 15-letnice Progresivnih Slovenk, katero obhajajo članice krožka št. 1 v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Ob tej priliki bo podana igra "Tri sestre" in vršil se bo va rietni program. Po končanem programu se bo serviralo okus no večerjo, katero bodo pripravile naša Jennie Perko in njene pomočnice. Zatem se razvije domača zabava kot je že običaj pri "Progresivnih". V zgornji dvorani se prične ples ob osmih, za katerega bo igrala Vadnalo-va godba. Pri proslavi bo sodeloval tudi pevski zbor "Jadran", dramsko društvo "Anton Verovšek" in Mladinski pevski zbor.
Torej v nedeljo, 30. oktobra gremo vsi v SDD na Waterloo Rd.
Theresa Gorjanc, poročevalka.
Prispevki za Miss Hemic
V našemu uradu je izročila Mrs. Mary Ruzicka iz 18511 Neff Rd. vsoto $41, katero so prijateljice in sosedje darovali za bolniško oskrbo Miss Jean Remic, ki se že dolgo časa nahaja v bolnišnici. Iz Glenville bolnišnice je bila premeščena v Warrensville sanatorij, od tam pa v mestno bolnišnico, kjer se zdaj nahaja. Zdravniki ji skušajo pomagati z raznimi zdravili in operacijami ter je medtem prestala že mnogo bolečin. Da se ji omogoči še nadaljno zdravljenje in olajšanje, se je Mrs. Ruzicka potrudila in zbrala omenjeno vsoto. Prispevali so:
Po $5: Mrs. Lenaršič, Mrs. Gubane in Kattie Treiner, Mr. in Mrs. Charles Zupančič, Mr. in Mrs. Mullally.
Po $2: družina Ogrin, Mrs. Josephine žele (Hirter), Mr. in Mrs.. F. Rich, Mr. in Mrs. Schmiedt, Mrs. Hyacinth Tu-tay.
Po $1: Mary Jazbec, Mary Molle, Johana Miklavič, Joe Kollar, Mr. in Mrs. Joe lafeliece, Mrs. George Kemter, Mrs. Marie Golden, Mrs. Louis Szasy, Rose Fajdiga, Helen M. Mowery, Mrs. S. J. Shiuske.
Vsem se izreka najlepša hvala.
Rojak priporoča Florido
Cortez, Fla. — Meseca julija sem se podal na potovanje na zapad, da, zopet enkrat po dolgem času obiščem svoje znance in prijatelje, ki so raztrešeni širom naše nove domovine in da uredim neke osebne zadeve v Chicagu, mojem prejšnjem dolgoletnem bivališču.
Sedaj, ko sem to skončal, se podam zopet na pot nazaj proti daljni Floridi, kjer je moj stalni dom in kjer • imam tudi dobro urejene prostore, da vsak čas lahko sprejmem na stanovanje in hrano naše rojake in rojakinje, katere bi pot nanesla v Florido, da se tam odpočijejo in okrepijo svoj duh in telo v krasni naravi in mili floridski klimi, kjer »vso zimo zelenijo dre vesa in cvete jo krasne rožice, medtem ko v zapadnih državah brije ostra burja z snegom in mrazom, ki dostikrat človeku še dihati ne da.
Stalno bivam v Floridi že od leta 1947 in lahko rečem, da so mi tamkajšnje življenske in vremenske razmere precej dobro znane in lahko tudi rečem, da je Florida ena najbolj primer nih držav za preziniovanje bo-lehnih in izčrpanih ljudi, pa tudi zdravim ne bo škodovalo milo in gorko podnebje in lepa, cvetlicami in zelenjem bogato obdarovana narava.
Ako bi kdo rojakov ali rojakinj nameravala obiskati Flori do za krajši ali daljši obisk, ali če bi kdo želel kaj več pojasnil o tem, naj mi piše in jaz sem pripravljen dati vsa potrebna pojasnila o tej sončni deželi.
S tem pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, kakor tudi ostale rojake in rojakinje. Pozdravljeni!
Andro Spolar,
Albion Inn Hotel, Cortez, Florida, pri Bradenton Beachu
Italijani iz Primorja so obiskali Beograd
Med izletom, ki ga je organiziral Putnik, je 222 članov italijanske narodne manjšine iz Istre in slovenskega Primorja obiskalo Ljubljano, Zagreb in Beograd. V Beogradu so Italijani obiskali tudi gradbišča Novega Beogrida, pred odhodom pa so šli na Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Sekretar italijanskega kluba v Opatiji je v svojem govoru naglasil, da bodo člani italijanske narodne manjšine posvetili vse svoje sile za izvršitev našega petletnega plana, da tako dokažemo svoje zaupanje Partiji in maršalu Titu ter se zahvalijo jugoslovanskim narodom, fti tudi italijanski narodni manjšini omogočajo vsestranski napredek.
VATIKAN STEBER SVETOVNE REAKCIJE
NASILJE VATIKANA JE OVIRALO NAPREDEK
Krščanstvo, ki je nastalo kot versko gibanje proti socialnemu zatinanju suženjske dobe, je bilo v svojih prvih začetkih nosilec ne le socialnega in gospodarskega napredka, temveč tudi kulturnega napredka. S svojim naukom, da so pred Bogom vsi ljudje enaki, je krščanstvo kmalu zajelo najširše plasti tedanjih civiliziranih narodov zlasti še najbolj zatirane, to je sužnje.
Krščanstvo, ki je zadobivalo vedno trdnejšo in bolj organizirano obliko, je bilo v prvih stoletjih našega štetja napredna v vsakemu pogledu. Predvsem je novi pokret širil med široke množice novo kulturo ter s svojimi naprednimi idejami rušil staro suženjsko družbo. Ono je bilo tisto, ki je poleg dotoka mladih narodov in napredka proizvajalnih sredstev ustvarjale novo dobo—fevdalizem.
Z milanskim edikom leta 312 po novem štetju je postala krščanska vera od države priznane enakopravna vera v rimskem cesarstvu. S tem je bila krščanstvu dana možnost, da svobodno š?ri svoje ideje, ki so bile mnogo naprednejše kot pa dotedanje poganske. V resnici je krščanstvo v kratkem izpodrinilo zaostale ideje poganstva, ki so temeljile v starem suženjskem redu, in postalo je v zgodnjem srednjem veku napredna kulturna sila, ki je širila poleg Kristusovega nauka tudi splošno omiko med mlade barbarske^ narode.
Toda že koncem šestega stoletja začne izgubljati krščanstvo svoj napredni značaj ter se vedno bolj po svojih predstavnikih —papežu in visoki duhovščini— začenja mešati v posvetne zadeve in sa boriti za oblast in bogastvo. Papež Gregor I. Veliki, ki je izhajal iz visoke plemenitaške rodbine, je v prepričanju, da bo Kristusova cerkev obdržala svoj vpliv le z oblastjo in bogastvom, je. začel utr jevati posvetno oblast rimske cerkve in širiti njena fevdalna posestva v Italiji in izven nje. Od tedaj nastopa krščanska cerkev kot odločilen či-
cesarjem in prosvetnimi knezi za oblast nad Italijo in drugimi deželami začne neizprosen boj proti vsem naprednim idejam in znanstvenim izsledkom. Zdravnikom prepoveduje operacije bolnikov, češ da človek ne sme posegati v telo, ki ga je Bog ustvaril. Vsakega, ki bi si upal operirati bolnika, zadene kazen izobčenja,
*
Nasprotno pa dovoljuje cerkev zdravljenje z molitvami, z j.aklinjanjem ter s "čudežnimi zdravili," katere pripravljajo fazni mazači. Tako zdravijo vnetje slepiča, želodčni čir, ko-Jero ali druge bolezni s krvjo krastač, s tremi dlakami črne mačke, z leskovo mladiko, odrezano v kresni noči in podobnimi zdravili. Vse to traja skozi ves srednji vek in še globoko v novi vek, a celo danes najdemo ponekod ostanke te srednjeveške zaostalosti.
Namesto zdrave, napredne znanosti se razvija med srednjeveškim duhovništvom, zlasti v samostanih mračnjaška shola-stika, ki skuša vse življenjske pojave razlagati z izreki iz sv. pisma ali pa s špekulacijo, to je na podlagi razmišljanja. Nikomur ne pride na misel, da bi se s poskusi prepričal o pravilnosti svojih zaključkov. Mnogo so dis-kutirali na primer o ustroju človeškega telosa, o življenju živali in rastlin, kakor tudi o drugih življenjskih pojavih ter prišli na podlagi premišljevanja iz sv. pisma nujno do napačnih predstav, kajti potelesiti mrliča se je to smatralo za največji zločin.
Ta "znanost" se je leta in leta bavila z najbolj nesmiselnimi vprašanji, pri katerem je nepismenost sodelovanje duhovnikov in menihov. Tako so na primer v srednjem veku v velikanskih razpravah "ugotavljali," koliko angelov lahko istočasno pleše na konici šivanke. Nasprotno pa so z vso ostrostjo nastopili proti vsakemu resnično znanstvenemu napredku in izsledku. Izobčen je bil zdravnik, 'ki
,ie na podlagi znanstvenih ugotovitev trdil, da se kri pre-uitelj nove fevdalne družbe a | teka po človeških žilah. Izobčen njeni predstavniki, papeži, škof- je bil tudi astronom Galileo ki
OPPORXUNITY
iA/vesr iN us. sav/ngs bonds
ka. že na tekočem zasedanju Generalne skupščine se je opredelila za nekatera stališča, ki so dozdevno v soglasju s sovjetskimi predlogi, toda z druge strani je večkrat, kakor pri vprašanju predsednika Generalne skupščine in vprašanju kolonij, glasovala z zapadnim blokom.
Seveda, z izvolitvijo Jugoslavije je Sovjetska zveza doživela še en poraz, toda, da bi ta poraz bil vzrok za njeno izstopanje iz organizacije Z. N.., ni za pričakovati. Sovjetska zveza se zaveda, da jo zapadne države v organizaciji Z. N. lahko vedno nadglasujejo (ker njihov blok šteje več držav), z izjemo ko o vprašanjih, ki ogrožajo varnost in mir sveta, odloča Varnostni svet, kjer ima pravico veta. Nadglasovale so jo v preteklosti, so jo ob priliki izvolitve Jugoslavije, in jo bodo nemara tudi v bodočnosti. Z izvolitvijo Jugoslavije, sodelovanje Sovjetske zveze z organizacijo Z. N. še ni ogroženo. Kako pa bo zgledala "kooperacija" med članicami Varnostnega sveta po preteku termina Ukrajine, bo pa pokazala bodočnost.
je in višja duhovščina kot poseben fevdalni razred, ki prav tako kakor plemstvo in zemljiška gospoda izžemajo nesvobod-ne kmete in ostale zatirane sloje.
Tudi kot kulturni činitelj postaja duhovništvo, kot zagovornik izkoriščevalskega razreda, vedno bolj nazadnjaško ter zapa-da v mračnaštvo. Kmalu se namreč tudi proti fevdalizmu pojavijo napredne struje meščanstva, ki jih fevdalizem ovira v njihovem gospodarskem in kulturnem razvoju. Svobodna evropska mesta postajajo zaradi svoje gospodarske moči in zaradi naprednosti idej kmalu nevarne vladajočim slojem, plemstvu! in duhovščini. Proti njim in pro-! ti vsem naprednim duhovnom tedanje dobe se obrne ofenziva krščanskega duhovništva, ki skuša z ognjem in mečem zatreti širjenje naprednih idej.
Dočim je bila v prvih stoletjih našega štetja književnost in kultura sploh zelo razširjena, zlasti po Italiji in v Bizantu, se v nadaljnih stoletjih vedno bolj cimenjuje, da prosto ljudstvo ni deležno izobrazbe. Toda kultura začne razvijati po . zaslugi mladega nastajajočega razreda. Ustanove se prve univerze v Parizu (Sorbona), Pragi (Karlova univerza), Bologni in drugih mestih. Razvijajo se vse znano-; sti, posebno še literatura in me- j dicina.
Tej nevarnosti ^nasproti, ki i preti omajati privilegije duhov-: ništva in jjlemstva, se slednji z vso silo upro. Vatikan, ki je po-' stal v teku stoletij največji fev- j dalui pobestiiik in ki se bori s'
je trdil, da se zemlja suče okoli sonca. Vatikan je namreč na podlagi sv. pisma prišel do nasprotne trditve, kajti v stari zavezi stoji, da je Jazue med bitko proti sovražnikom ukazal soncu, da naj se ustavi, da bi mogli pri dnevu potolči sovraž-
nika. In po sv. pismu se je sonce v resnici ustavilo, česar ne bi moglo, če bi mirovalo in bi se vrtela zemlja okoli njega.
Toda Galileo se je mogel pri" števati še med srečneže; kajti' mnogo znanstvenikov je bilo zaradi svojih trditev obsojenih od cerkvenega inkvizicijskega sodišča ter zažganih na grmadi-"Sveto inkvizicijo" je ustanovil začetkom 13. stoletja papež InO' cenc III., da bi zadušil razne verske sekte Albingenzov, Pata* renov, Lionskih ubožcev, ki s" se v tisti dobi vedno pogosteje pojavljale proti brezobzirni i" proti ljudski politiki Vatikana.
Spočetka ni bila določena smrtna kazen, katero pa je uvedel papež Gregor I. približno sto let kasneje. Upravo inkvizicij® je prevzel red dominikancev, ki je nato ves srednji vek in se glO' boko v novi vek izvrševal pos'® papeževe policije. Ker je bil" prepovedano 'prelivati kri," za izvršitev smrtne kazni uvedli .—sežiganje na grmadi. Na ugO' vore, da ni dovoljeno ubijanj® človeka, je veljal odgovor, da iij' kvizicija uniči telo, da tako resi dušo večnega pogubljenja.
tako niso v dvomljivih primerili ko niso vedeli, ali je kriv ali n'' opustili smrtne kazni z izgoVO' rom, češ Bog bo na onem svetu najbolje znal ločiti, kateri s® njegovi, kateri pa nasprotni-
Inkvizicija se je zlasti razpa* sla v Španiji pod 'najbolj katoliškim" kraljem Filipom II-je vodil v imenu Svetega ofici.l® krvavo sodišče vpliki inkvizit"'^ Torquemada, ki je sam obsodi' nad osem tisoč ''krivovercev" "čarovnic" na smrt. V sami šp^' niji je bilo za časa cerkvene i**' kvizicije zažganih na grmadi preko 32 tisoč ljudi. Bili so P° cerkveni inkviziciji zažgani grmadi večinoma ljudje, ki ^ liso strinjali s posvetno politi' ko papeža in cerkve. Toda ink^'i' zicija je obtožbo zavila na t® način, da so širili krivoversk^ nauke ter da so bili v zvezi s •dičem.	S-
aim
SECURITY
GIVE

oktobra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^RANISLAV NUŠIČ:
LISTIČI
(Nadaljevanje)
Odtegnil je sliko, ki je z enim °Ocem štrlela izza njenih ne-■■'j in—bog pomagaj!—na po-je bil topniški kapetan z ^^'ikanskimi brki in s kolajno
Vojaške vrline na prsih. ^ Nesrečna ženska! . . . Laž-^^Ka!" je zagrmel, zmečkal sli-® ^ ji jo vrgel pred noge.
je obstala kakor ukopa-' oči So ji zalile solze in vsaka '®'ca na lepem telesu se je tre-
to,
ipomba; Tu bi lahko na-
^iftpak on se ni zmenil za vse ''pohitel je iz sobe in zbežal, da ga žene sam hudobni
(Pri
da se je zapil in so ga ^^®vali sleherni dan do mrtve-^ Pijanega, konec koncev pa P'jati zmrznil v snegu. Res jg' ^^ko bi umrl tudi kje drug-prežalostno je, ako člo-^ftire kakor pes v snegu).
y Tretji konec laditnir je bil tisti večer po J ®Sorjevi poroki zadovoljen . J® občutil, da napolnjujeta j Sovo dušo nekakšna miloba nemir.
^slednji dan je spet zagle-^eleno in njeno mater na isti parku in to pot pristopil
Iti
v
livl
"jim
ju pozdravil, se Ijubez-
Nj, pogovarjal in ju celo spre-' domov.
' kajti zdaj ga je tudi mati
^il ' je pozneje večkrat zgo-kaj
\««bro
Sfiv
poznala.
^Gda sta ga nekoč povabili, obišče, kar se je posih-^čkrat zgodilo.
dne ju obišče kakor *v&di. Mati je bila na vrtu. Pa si je dala opravka v
sobi. Z materjo je sedel na vrtu mlajši moški z velikimi obrvmi in okroglimi očmi, ki so se zlobno nasmehnile, ko so zagledale Vladimira. Brž je začel mater o nečem prepričevati.
Vladimira je takoj presenetilo, da ga je Helena tako hladno sprejela. Komaj da mu je ponudila roko. Ko pa jo je vprašal, je zajokala, grenko zajokala.
Ta dan je Vladimir odšel kakor poparjen in ga je Helenino zadržanje ves dan težilo v duši.
Ko je prišel naslednji dan, je spet zatekel tistega z velikimi obrvmi in okroglimi očmi. A ta dan mu je tudi starica sama povedala iz oči v oči nekaj besedi:
"Sinko, ni mi všeč, da se shajate z mojo hčerko. Poznam vso vašo historijo, več mi ni treba. Vi ste svojo staro mater pognali iz hiše, imate otroka z neko fi-nancarsko vdovo in ta otrok, moj gospod, obiskuje že drugi razred palilulske gimnazije . . ." —in se je starka pri teh besedah bridko zjokala.
Vladimir je pobegnil odtod kakor ponorel in ni nikoli več prestopil praga . . .
(Pripomba: In lejte, kako je bilo v resnici. Tisti z velikimi obrvmi in okroglimi očmi je skoval vso spletko. In to bi se zdaj lahko razpletlo tako, da je tistega z velikimi obrvmi in okroglimi očmi začela gristi vest in je vse priznal, ali pa je skoval novo spletko in se izma,-zal).
Takole, spoštovani čitatelji, zdaj sem pri kraju. Iz vsega ste mogli sprevideti, da ni treba kakšne tuje misli ukrasti, mar-
How To Keep A Cyclotron Cool
Vk^^ONBURG, pa.— The cyclotron of Carnegie Institute of Ifi '°gy — one of the world's most powerful — receives the first of ^rin "'S of "cyclotron oil". Developed and donated by Gulf Oil labora-oil will cool the 90-ton circular magnet coils seen to the left, tioh '?ted at the rate of 600 gallons a minute, it will prevent destruc-tir«'these coils during their generation of a magnetic field 40,000 ■"UM^'^onger than that of the earth. The cyclotron, still under con-is expected to begin its "atom-smashing" work next year.
več da lahko vzameš kakršno koli misel, modeli pa so tu.
III.
Vstalo je krasno pomladno jutro. Pred razsvitom je deževalo po božji volji, potem pa je posijalo sonce skozi čisti in razredčeni zrak in sije bleščeče.
Z listja murv. in divjih kostanjev—pod katerimi se sprehajamo, kadar nas za eno uro na dan izpuste—polzijo bistre kaplje in se razbijajo ob belem in opranem kamenju na cestnem tlaku. Vrabčki so se zbrali in se dražijo; cvetje je povzdignilo svoje umite glavice; žuželke se spreletavajo in krožijo po zraku, moj sobni pajek pa je šel na sprehod na okno in se sonči, od nekod daleč pa prinaša veter vonj lipovega cvetja—o, lipa dehti kakor duša pobožnega človeka! . . .
O, sladko je ljubimkati se s prirodo. Jaz seni ta trenutek prav tako naglo dihal, bil sem prav tako prevzet in se počutil vzvišenega, prav tako sem zaprl oči, da me ne bi nič posvetnega zdramilo iz sanj, prav tako kakor tistikrat, ko sem prvič vzel njeno toplo ročico v svoje roke in se globoko zagledal v njene oči, v katerih sem tedaj bral strah in ljubezen.
Od nekod izza hiše čujem klepet motike, ki rije v vlažno zemljo, tik pred mojim oknom pa sedem ali osem kaznjencev z dolgimi škarjami striže krošnje kostanjev in drugih dreves.
Gledam jih in gledam vsak listič in vejo, ki se pod ostrino njihovih škarij ločuje od drevesa in pada na zemljo. Gledam in mislim.
O pritlikavci, vrgli ste se še na samo prirodo in hočete tudi njo oblikovati, tudi njo zbiti v modele. Rekam gradite struge in bregove, določate pot, po kateri mora strela; smer bilki, kako naj raste; postavljate staro rastje v črto in strižete krono večno zeleni pri rodi, da bi bila
po vašem okusu polepšana.
Le zakaj se mi zde te vaše škarje, s katerimi ste začeli striči naravo, tako podobne vašim učnim načrtom in vzgojnim metodam? Mar ni tako? Mar nima vse, vse, kar je našega, svojo Qbliko in svoje kalupe? Čast in poštenost, značaj in vrlina, ljubezen in dobrotljivost, plemenitost in sovraštvo, modrost in žalost in veselje,—vse, vse to ima svojo obliko, svoje kalupe, ker tudi življenje samo živimo po kalupu. Le kako bi si sicer mogel razložiti besede profesorja Virchova: "Življenje je zgolj posebna vrsta mehanike."
Da, rodil si se in vzgojili so te prav tako Slabo kakor tvojega očeta in je vsa razlika le v tem ,da je on vedel, da je dvakrat dve štiri, ti pa veš, da je štirikrat štiri šestnajst; on je vedel, da je "joj"—"joj," ti pa veš, da so namesto "joj" nekoč rekah: "uh!"
Tvoj oče je vedel, da smo padli na Kosovem pred 500 leti na Vidov dan, ti pa veš še to, da je to bilo 28. junija ob dveh popoldne.
Kaj bi! Dovršil si šolo kakor on in si dobil službo kakor on pa si se tudi oženil kakor on.
In lej, kako živiš: zjutraj si se zbudil, posrebal kavo, prebral dnevnik, šel nato v pisarno, ril si tam kakor krt in si opoldne prišel h kosilu. Pokosil si, malce legel, kakor se spodobi dobremu človeku, da si oddahne; zbudil si se in šel spet v pisarno, delal do mraka, potem stopil na čašo piva, dobri človek, in naposled si večerjal; malce si se prepiral z ženico, če pa tega ne, si se pogovarjal o živilskem trgu, o najemnini za stanovanje, potem pa si se odkašljal, zbrisal si en dan v življenju, upih-nil luč in legel h počitku, dobri človek.
Naslednje jutro si se spet obudil in spet te je čakala kava in spet si storil vse tisto kakor vče-
raj, vse kakor predvčerajšnjim, vse kar in kakor opravljaš že leta in leta. Lepega dne pa si umrl, dobri človek, in so te pokopali, in taisti dan se je rodil drugi in je šel po tvoji poti, ki jo bo prehodil kakor preleze polž gladko vrtno stezico; niti toliko sledu ne bo zapustil.
Tako bo živel tudi tvoj sin.
In kaj vse si, dobri človek, premišljeval v dobi petdesetih let svojega življenja?
Mislil, si, kako boš povišan ali kako ti bo uspevala trgovina; kako boš nakupil drv za zimo; kako se "boš oženil, kako oblačil; kako boš vrnil ta ali oni dolg; kako se boš zakrpal; kam boš z otrokom; kako boš plačal davek; kako se boš prerinil tu, kako tam, in tako. Jeli, da si to premišljeval, in zdaj vidiš, da je prav tako mislil tvoj oče in- da bo tako premišljal tvoj sin.
Kako si pa ljubil, dobri človek?—Videl si plavkasto ali črnikasto ali rjavkasto dekle; nasmehnila se ti je, ti pa njej. Ti si ji rekel, da jo ljubiš, ona tebi takisto; ti si povpraševal za njo, ona pa za teboj; in sta se do smrti zaljubila iri se vzela. Mar ne? Lej, prav tako je ljubil tvoj oče in bo ljubil tudi tvoj sin.
Pa kakšna dobričina si bil, dobri človek?—E, kaj bi,—kakor vsi drugi! Obdaroval si siromaka, kadar si mogel; potolažil si, če je bil kdo potreben tolažbe, in se razjokal, če je bilo treba kje vzdihniti, mar ne? Saj je tako delal že tvoj oče pa bo tako delal tudi tvoj sin.
■ In kako si se veselil, če si kaj dosegel!—Sladko si se nasmejal, razpotegnila so se ti usta, ukre-sale oči, mel si si dlani, stekel si k sosedom in prijateljem, da jim dopoveš svoje veselje, in si jih morda tudi pogostil; -ali se spominjaš, da se je prav tako veselil tudi tvoj oče, in verjemi, da se bo tako veselil tudi tvoj sin!
Pa mar nisi tako tudi žaloval?
—Zaskelelo te je v duši, oči so se ti zasvetile, ovil si klobuk s črno tančico in vzdihoval, vzdihoval, potem pa si snel tančico, ker je po smrti tvojega dragega že minilo pol leta, in potem si
pričel prepevati, ker je minilo že leto dni po smrti tvojega dragega; menda veš, da je prav tako žaloval tudi tvoj oče in da bo tako žaloval tudi tvoj sin.
(Dalje prlhodnjlR
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih nnehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
New 1950 Nash Bows To Public

DETROIT, MICH. — Many new styling, comfort, economy and safety features keynote 1950 Nash Airflyte cars which were recently introduced to the public. The aerodynamically designed models, with all four wheels fully enclosed, massive bumpers and larger bumper guards, have luxuriously new "sky-lounge" interiors and completely redesigned instrument panels. Hydra-Matic "clutchless" shifting is now available on the Ambassador series, with automatic overdrive optional on both the Ambassador and Statesman models. Horsepower of both engines has been increased, with the Ambassador now 115 and the Statesman, 85. Other features include built-in twin beds and the reclining optional "airliner" seat.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.
HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
presdorbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AYE.
Pokličite:
ENdicott07l8
♦X'
ri %
p
»Ti
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^C)OR
NI DELAL
(Nadaljevanje)
i K
saj jim ga '^'9'doveden sem le, kaj
bi '■'I
' In potihem se je sme bodo mogl ^iveti. Toda, denarja ni
Je. -"^aln rn_n -. , v , v, J_
Tako daleč je šlo, da le rekel:
I'- v^. iftiaf
'"C!
^^0 j l^aš toliko denarja, da
)^i h ^ je," je rekla hči.
? Ko mi ga pdideva nazaj v mesto, kdo more!" ,	-i® sprva pisal še dokaj
Zadnje čase pa so pi-
sma postajala redkejša. Povrhu ni doslej nič poslal, kakor je upal oče. Tudi ni pisal, da se mu dobro godi, temveč da za silo gre.
Tedaj je Ana stavila očetu ponudbo : "Krave bi kupili."
"Naj bo," je rekel, "meni jih ni treba, ako jih ni treba drugim." Videlo se je, da je užaljen.
"Meni tudi ne," je odvrnila hči, "ampak s čim boste gnojili spomladi? Tako vendar ne bo raslo na polju, ako ne boste dobro gnojili."
"Naj pa ne raste," j^ odvrnil oče in s tem pokazal, da se noče
o tem meniti. Zdaj pa je Ana vzela to stvar v roke. Kupila je krave in jih privedla v majhen hlev, ki je bil naprej od očetove delavnice. Postavil ga je bil Marko sam, in nekoč so imeli nekaj časa eno kravo. Potem zopet ni bilo nič. Zdaj so v ta hlev-čič privezali dve lepi kravi. Bil je velik dogodek, ko ju je Anin mož prignal na dvorišče. Bredli sta v sneg in sopli, da se je sapa v kolobarjih pršila na vse strani. Otroci so bili bosi na pod-stenju in ju občudovali. Tinek, ki je bil koj za Katico po letih in v tej družbi najmodrejši, je dejal preudarno:
"Mislim, da bosta dobri doj-nici."
"Kaj pa je to dojnica?" je vprašala Veronika, ki je bila še otrok.
"To je—mleka bosta imeli."
"Tako, joj, mleko! Po čem pa sodiš?" je vprašala dalje.
"Le poglej, kakšna vimena
imata." In zdaj so si od daleč ogledovali viseča, težka vimena.
Tudi oče je prišel iz delavnice. Nekaj časa je hotel, da ne bi pogledal, naposled pa ga je le premagalo. Ne, ni bila malenkost, dve takšni kravi pri hiši! Kakor bi nenadno pozabil na ves srd na Ano, je stal na podste-nju, kakor otroci in si strokov-njaško ogledoval kravi. Bili sta lepi živali, nič jima ni bilo reči. Tudi mati je stala "na podstenju, prezebajoča, a je vendar gledala. Ona, ki je bila gospodinja, je takoj vprašala:
"Ali imata kaj mleka?"
"O, imata," je odvrnila Ana, "saj bo treba k^r pomolsti. Večer bo in od jutra ju niso molzli. Pojdite no po kak pisker, da vidimo, koliko ga imata."
Mati je res pohitela po pisker in ko sta kravi bili prviezani k jaslim, je Ana začela molsti. Anin mož pa jima je med tem vrgel sena. Vsi so bili v hlevu.
zbrani okoli krav in gledali, kako gre Ani izpod rok, kako štr-ca mleko iz visečih siskov s šumom v pisker. Toliko, da so imeli vsi prostora v hlevu. In niso S3 mogli ločiti, dokler kravi nista bili pomolženi. No, kravi sta med tem mirno smukali seno iz jasli, ne meneč se za to, da sta v novem, tako skromnem prostoru in da je okoli njiju zbrana tolikšna množica.
Ta dan je bila imenitna večerja: mleko. O,—mleko ni bilo kadar koli na Magdičevi mizi, le; ob redkih prilikah ga je mati kje dobila in prinesla, potlej pa ni vedela, kako bi štedila z njim, da bi jim dalj zadoščalo, tako da naposled od mleka niso imeli toliko, kakor bi bilo treba. Zdaj je bila pred njimi velika skleda kuhanega, čisteg^ mleka,' zraven pa so spekli gibice; toliko so žrtvovali za to večerjo. Na koščke narezane gibice so plavale v mleku in bila je prijetna jed.
Povrhu je bilo vsega toliko, da so si komaj oddihavali, ko so prenehali jesti in se jim ni ljubilo vstati od mize.
Po tej dobri večerji in po dejstvu, da je vsa družina s tem zadovoljna, se je Markov srd nekako pplegel. Ana mu ni bila več v napotje.
i^oslej je delal z večjim veseljem voz in drugo potrebno gospodarsko orodje. O, zdaj je imel upanje, da zemlja ostane pri hiši. To je bilo najvažnejše.
svojih sanj. Tu so bila taka in taka dejstva, tu se ni dalo nič več opraviti.
Že zdavnaj pa je bil pozabljen Marko mlajši njegov tretji sin. Poklicali so ga k vojakom in od tam se ni več vrnil, niti ni kdaj sporočil, da še živi. Nekaj časa so se spominjali nanj in ga pričakovali, počasi pa je tonil v pozabo. No, spominjali so se ga še vedno, vendar niso računali z njim. Ako še^živi, si je že poiskal kje kakšno mesto, da mu je bo-
Zdaj je že vredno truditi se, zdaj j ije, kakor bi mu bilo doma. S e, da bo lahko obdeloval zemljo.! tem je bila zadeva rešena.
Imel bo s čim gnojiti, imel bo s kom orati.
In komaj mimogrede je občutil, da se je izneveril Matiji. Saj bi moral vendarle čakati nanj, ki se je jeseni trudil z zemljo in ki je zdaj šel v mesto samo zato, da sam ustvari to, v čemer ga je Ana prehitela. Toda Marko si ni hotel s tem greniti ur in
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
stran 4
enakopravnost
26. oktobra 1949-,
MIHAIL ŠOLOHOV ^
TIHI DON
ČETRTA KNJtGA |
(Nadaljevanje )
—	To je še daleč.
—	Kajpak, kajpak, — je brž potrdil Fomin. — Samo za primero sem povedal. Bomo potlej videli, zdaj pa moramo delati, uničevati komuniste v zaledju. Ne bomo in ne bomo jim pustili živeti! Svojo pehotico so posadili na vozove in mislijo, da nas bodo dohiteli . . . Naj kar poskusijo. Preden bodo kf)-njeniško edinico premogli, bomo že vse okrožje postavili na glavo!
Grigorij je spet pogledal pod noge in premišljeval. Kaparin se je oprostil in legel na posteljo.
—	Zelo sem truden. Imamo blazne pohode, malo spim, — je rekel in se velo nasmejal.
—	Tudi mi moramo iti počivat. — Fomin je vstal in spustil težko roko Grigoriju na ramo. — Junak, Melehov, dobro, da si poslušal tistikrat v Veš-kah moj svet! Ko bi se takrat ne bil potajil, bi te vtaknili za mrežo. Ležal bi zdaj v vesenski prsti in krempeljčki bi ti prhne-li . . . To sem ti kakor iz vode prebral. Nu, kako si se premislil? Povej potlej pa pojdemo spat.
—	Kaj naj povem?
—	Pojdeš z nami ali kako? Vse življenje se ne boš po tujih plotovih poslanjal.	^
Grigorij je čakal na to vprašanje. Treba je bilo izbirati; ali še nadalje se potikati po vaseh, imeti lačno, brezdomno življenje in giniti od gluhe žalosti, dokler bi ga gospodar ne izdal oblastem, ali se sam poslušno javiti v politbiro, ali iti s Fomi nom. In je izbral. Prvikrat ta večer je pogledal naravnost v oči Fominu, skrivenčil ustnice v nasmeh in rekel:
—	Tako izbiro imam kakor tisti junak iz pravljice: če kreneš na levo — boš konja zgubil, če kreneš na desno — boš ubit. . . . Vidiš, tri poti so, pa po nobeni ni mogoče iti . . .
—	Kar brez pravljic izbiraj. Pravljice si bomo pozneje ba-jali.
—	Nikamor se ne morem deti, zategadelj sem izbral.
—	Nu?
—	Stopam v tvojo tolpo.
Fomin se je nataknjeno namrdnil in zagriznil v brke.
—	Pusti to ime. Zakaj je to tolpa? Tak naziv so nam komunisti dali. Ne spodobi se pa, da bi ti tako govoril. Navadni upor niki smo. Kratko in jasno.
Njegova slaba volja je bila
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrit radio aparatov
Tubes. Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLATR AVENUE Tel: ENdicoit 3113
trenutna. Očividno je bil vesel Grigorijeve odločitve in ni mogel tega prikriti; živahno si je pomel roke in rekel;
—	Naš polk ima srečo! Slišiš, ti, štabni stotnik? Dali ti bomo, Melehov, vod, če pa ne maraš poveljevati vodu, boš imel opravka pri štabu s Kaparinom. Konja ti bom dal svojega. Jaz imam rezervnega.
12
Proti jutru je rahlo zmrznilo. Mlake so se prevlekle s sivim ledom. Sneg se je strdil, glasno je hrustal. Na zmasti snežni odeji so puščala konjska kopita nejasne, posipajoče se, okrogle odtise, tam pa, kjer je odjuga prejšnjega dne snedla sneg, se je gola zemlja z mrtvo lanskoletno travo, prilepljeno nanjo, pod kopiti samo rahlo vdajala, se drobila in votlo bobnela.
Fominovski odred se je urejal za vasjo v pohodno kolono. Daleč na cesti se je zibalo še-stero konjenikov čelne izvidnice, ki je bila poslana naprej.
—	Vidiš jo, mojo armado! — je rekel Fomin, prijahal h Grigoriju in se zasmejal. — S takimi dečki bi še vragu roge polomil!
Grigorij je ošinil s pogledom vrsto in bridko pomislil: "Če bi ti naletel s svojo armado na moj budjonnovski eskadron, bi ti v pol ure vse koščice prešteli!"
Fomin je pokazal z bičem in vprašal:
—	Kakšni so videti?
—	Ujetnike dobro pobijajo in mrtve tudi kar dobro slačijo, kakšni pa so kaj v boju, ne vem, — je suho odgovoril Grigorij.
Fomin se je obrnil v sedlu s hrbtom proti vetru, prižgal in rekel;
—	Videl jih boš tudi v boju. Moji ljudje so se že dobro izkazali v vojski; ti ne odpovedo.
Šest sparoma voz z naboji in živežem se je uvrstilo v sredo kolone. Fomin je zadirjal naprej in oddal povelje, naj krenejo. Na klancu je vnovič zapeketal h Grigoriju in vprašal;
—	Nu, kakšen je moj konj? Ti je po volji?
—	Dober konj.
Dolgo in molče sta jezdila vštric s stremenom ob stremenu, potem je Grigorij vprašal:
V Tatarskem se ne misliš pomuditi ?
—	Se ti je po domačih stoži-lo?
—	Rad bi jih šel pogledat.
— Morebiti bomo kaj šli. Zdaj
mislim zaviti na čir, prerahljati kozačke in jih malo razgibati.
Toda kozaki se niso posebno radi "razgibavali" ... O tem se je Grigorij prepričal že prve dni. Ko je Fomin zavzel vas ali trg, je velel sklicati shod prebivalcev. Nastopal je večidel sam, le včasih ga je zamenjal Kaparin. Pozivala sta kozake k orožju, govorila o "bremenih, ki jih je naložila kmetovalcem sovjetska oblast", o "popolnem razdejanju, do katerega bo gotovo prišlo, če ne bodo vrgli sovjetske oblasti". Fomin ni govoril tako učeno in urejeno kakor Kaparin, a bolj na široko in v kozaku razumljivem jeziku. Govor je po navadi končal zmeraj z istimi naučenimi stavki: "Od današjega dne vas oproščamo oddaje žita. Zrnja ne vozite več na zbirališče. Čas je, da nehate krmiti komuniste izkoriščevalce. Spitali so se ob vašem kruhu, ali te muzike je konec. Zdaj ste svobodni ljudje! Oborožite se in podprite našo oblast! Hura, kozaki!"
Kozaki so srepeli v tla in čme-rikavo molčali, zato pa so ženske razmigale jezike. Iz njihovih zgnetenih vrst so se usula strupena vprašanja in klici:
—	Tvoja oblast je dobra, ampak ali si nam mila prinesel?
—	Kje jo pa prenašaš, svojo oblast, v malhi?
—	Š čigavim kruhom se pa vi redite ?
—	Prejkpne pojdete po hišah in ga poberete?
—	Sablje imajo. Brez zaslišanja bodo začeli kuram glave sekati!
—	Kaj se to pravi — zrnja ne vozite? Zdajle ste tukajle, jutri pa vas niti s psi ne bo moč najti, mi bomo morali pa odgovarjati ?
—Ne damo vam naših mož! Vojskujte se sami!
In še marsikaj drugega so ženske v silnem ogorčenju vpi le, ker so v letih vojske zgubile vero v vse, se tale nove vojske in se z obupno trdovrat-nostjo oklepale svojih mož.
Fomin je brezbrižno poslušal njihovo zmešano vreščanje. Poznal je njegovo vrednost. Počakal je na tišino in se obrnil h
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V salogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W
jos. žele in sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoit 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST lS2nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
ZA SPLOŠNI NAPREDEK V EUCLIDU
volite za
FRANK
DERDICH
ZA COUNCILMANA v 3. VARDI
(Neodvisni kandidat)
Mestne volitve, 8. novembra 1949
Uncle Sam Says
Take a good look at that plane, Dad! It's the "Flying Cartoonist" and it's carrying a group of Americans who are doing their "bit," a great big "bit" for their country. The passengers are some of our top-flight cartoonists, every one of whom has helped to sell U. S. Savings Bonds, using their comic strips to emphasize the old American principle of thrift. And they practice what they preach, realizing that the regular purchase pf U. 8. Savings Bonds is the one sure way to save. And Savings Bonds pay you $4 for every S3 invested, in just ten years,	U. S, Treojuiy Department
kozakom. In tedaj so ti kratko in razsodno odgovarjali:
—Ne silite nas, tovariš Fomin, do sita smo se navojsko-vali.
—	Smo že poskusili, uprli smo se devetnajstega leta!
—	Nimamo se s čim upreti in ne zakaj! Zdaj še ni sile.
—	Čas prihaja — treba bo sejati, ne pa vojskovati se.
Nekoč je nekdo iz zadnjih vrst zavpil:
—	Zdaj sladko govoriš! Kje pa si bil devetnajstega leta, ko smo se mi uprli? Kasno si se, Fomin, razdrmal!
Grigorij je videl, kako se je Fomin spremenil v obraz, a se je le obvladal in ni nič rekel v odgovor.
Prvi teden je Fomin na sploh dokaj mirno poslušal na zborovanjih ugovore kozakov in njihove kratke odklonitve, da bi podpirali njegovo vstajo; celo
SNAŽNA!
ženski vik in psovke ga niso vrgle iz notranjega ravnovesja. "Kaj bi, zlomimo jih!" — je samozavestno pravil in se nasmihal v brke. Ko pa se je prepričal, da mu je pretežna večina kozaških prebivalcev nenaklonjeno, je ostro spremenil svoj odnos do udeležencev na shodih. Ko je govoril, zdaj ni več stopal iz sedla in ni toliko prigovarjal, kolikor grozil. Toda uspeh je bil isti: kozaki, na katere se je mislil opreti, so molče poslušali njegov govor in se ravno tako molče začeli razhajati.
V eni izmed vasi je po njegovem govoru začela besedovati v odgovor neka "kozakinja. Zajetna vdova, velika po postavi in močnih kosti, je govorila skoraj z moškim basom in po moško odsekano in rezko zamahovala z rokami, široki, od osepnic raz-jedeni obraz ji je bil poln hudobne odločnosti, debele šobaste ustnice so se ji ves čas kremžile v prezirljiv posmeh. Mahala je z rdečo oteklo roko proti Fominu, ki je ves odrevenel v sedlu, in kakor pljuvala zbadljive besede:
— Kaj pa rovariš tule? Kaj pa misliš pahniti naše kozake, v kakšno jamo? Ali nam je malo prizadejala ženskam ta prekleta vojska? Ali je malo otrok osirotila? Ali kličeš novo nesrečo nad naše glave? Kakšen car osvoboditelj pa se je vzel iz vasi Rubežnega? Mar bi doma red napravil, ruševine odstranil, potlej bi pa nas učil, kako je treba živeti in kakšno oblast je treba sprejeti, kakšne pa ne! Tako pa ti ženska ravno na tvojem domu nikoli ne more izpre-či, dobro to vem! Ti pa si mu-stače zavihal, se sprehajaš s konjičem in ljudi begaš. Sam imaš doma gospodarsko, da bi se ti že zdavnaj hiša podrla, ko bi je veter ne podpiral. Vidiš ga uče-nika! Kaj pa molčiš, gobec rusi, ali se mogoče lažem?
Po trumi je zašumel tih smeh.
0
Da, snažna je beseda za moderno električno peč . . . edini popolnoma snažni vir kuriva za kuho!
In to je samo začetek!
Električna kuha je hitrejša—samo obrnite izpreminjalo in toplota je tam. Električna kuha je lahka—ni treba se začeti učiti kuhe zopet od kraja. Električna kuha vam daje zanesljive rezultate—pravilna temperatura in kontrola časa kuhe sledijo predpisom natančno.
Se najboljše, električna kuha vam daje okusne j še obede, zdrave j še obede, bolj ekonomične obede. Poskusite jo. Nabavite si nov model električne peči.
OF COURSI
/rsaecmc/
always at your /'se
IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI Pet dni na teden—od ponedeljka do petka m	=_	- Zvečer ob 10—WHK
"TEN O'CLOCK TUNES"
Zjutraj ob 10—WGAR in WICA
Zašumel je kakor vetrc in potihnil. Fominova levica, počivajoče na loncu sedla, je počasi prebirala vajeti, obraz mu je temnel od zadržane jeze, a je molčal in iskal po možganih častno rešitev iz nastalega položaja.
—	In kakšna je neki ta tvoja oblast, kateri kličeš podpore? — je uporno nadaljevala vdova, ki se je ugrela.
Podbočila se je in počasi krenila proti Fominu, racaje z zavaljenimi bedri. Pred njo so se razmikali kozaki, tajili nasmeške in povešali smejoče se oči. Napravili so krog kakor za ples, se odmaknili in odrivali drug drugega . . ,
—	Tvoja oblast brez tebe ne ostane na zemlji, — je z nizkim basom govorila vdova. — Za teboj se vleče in ne vzdrži dalje
ZARADI BOLEZNI
se proda trgovina z železnino po vrednostni ceni na 6421 St. Clair Ave.
v poslopju s. N. Domu na St. Clair Ave.
F O H N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko
1193 Addison Rd., UT 1-0396
ti
ko uro na enem kraju! "Zd&ir na konju junak, a jutri že v tu bedak" — vidiš, takšen si in tvoja oblast ni prav niž gačna!
(Dalje prihodnjič) ^
POŠTENEMU MOŠKEMI^ se odda v najem eno sobo.
Vpraša se na ^ * 1031 E. 71 St.
Za ureditev zapuščine
se proda hišo za 3 družine;
.6^
sobe na E. 43 St. med Supf % Ave. in Payne Ave. Eno stano^" ^ je prazno. Odprto vsaki da" ogled med 3. in 6. pop.
Vpraša se na 1588 E. 31 St., SU 887^
35 akrov zemlje, j
se proda po zelo zmerni Pripravno za preureditev v K" za farmo. Vse v najboljšem ^ Nahaja se blizu Rt. 84, Mad Ohio. Poizve se pri
BLAŽ GODEC Bates Rd. in Rt. 84, Madison^___
Moški in ženske, ki morajo o***
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri jjr imamo moškega in žensko, d*
rita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph- jeii 15702 Waterloo Rd. — IVJV
AKO nameravate PRODATI VAŠO
za eno ali dve družini, pokličite
IVanhoe 7646
Realtor
^26wANifONE WHO CAN SMOL , THIS om)RrvNiP/!


mm


i

w

Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-fiv® dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It cao mean money to retire on, A " money's - no - object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.	,
And any person with a nose can enjoy this oppof' tmuty. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business — and ask about the big Opportuiiity Drive.
YouH leam that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every tim® you buy a $ 100 Savings Bond just because you wer® wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
filtniote opportunity \ in your future! tm^estif^
U.& SAVINGS mvs
enakopravnost
XUi « ai MUW a. M. »IriitKrl i
fnpartd tmdtr mtmf In n W Tnmmrl Dtpmrtmtnt mad AJi II tfctw <