3-2006
30
3-2006
31
Preko trebu{kih grap
Preteklost, preteklost, vsepovsod preteklost
? Rafael Terpin
3-2006
30
3-2006
31
Izlegel se je siv dan
^ez vojskarske grebene se v ~isto jutro 
odevajo srebrnkaste {trene. Vse sijo~e, brez 
prave te`e, le z duhom po soncu z nebesne strani 
obrobljajo temne hoste, popasene obronke, 
okle{~ene laze, utrujene poti. Oblakov ni.
Vse je sivo in ~edno in hladno. Izza Kotlar-
jeve `age me ima na o~eh doma~i pes. Stopim 
mimo na ste`aj odprtih gara`nih vrat. Za gnojem 
zavijem desno proti vojskarskemu Jelenku, a le 
na kratko. Pobere me ~ez Vrh Bendije. Od tu 
se vsi lagodni hrbti mehko in vdano kot le rahlo 
nagnjene plo{~e spu{~ajo proti tolminski strani. 
Hudih bregov od tod ni ~utiti. ^ez Bendijski 
vrh (1038 m), ~ez Brdarski vrh (985 m), ~ez 
Str`nikarjev vrh (1023 m), ~ez Hudournik (1148 
m) se nebe{ke sivine pro`ijo preko grap in rek 
do Krna in Kanina. Sve~ano je. Tudi kravata bi 
se prilegala. Pa nobene naglice, prosim! Lepo 
zlagoma naprej, korak za korakom, od enega do 
drugega cilja, skozi zlikane domove poznojesen-
ske srebrnine.
Poldanovec za`uga v nebo
Novin{ki rob se me tokrat izjemoma ne 
dotakne preve~. Temne smreke bodejo v ti{ino 
zresnjenega jutra, daljave so se vse vrgle v lilasto 
blagost, modro je povsod pocukrano s srebrom. 
Mol~im mimo zadnjih njiv, vijugavo sledim 
teko~im travnikom. Ko zmanjka zadnjega, se 
vr`em v hosto in jo ulijem navzdol. Prelepe 
doline pod Jelenkarjem me spustijo do Bendij-
skega vrha. Kar ~ez. Od tod zazijajo trebu{ke 
grape, Poldanovec za`uga v nebo, lepote never-
jetne Trebu{~ice so obupno dale~ in globoko. 
Preko Bendijskega vrha v zrak izpuhtijo vsi 
koraki, le napeto dihanje vliva mir vojskar-
skemu `ivljenju. Jutro mi raste v dan za ped 
visoko nad postaranimi travami.
Na Razazijo v Gorenji Trebu{i se pride z 
Bendijskega vrha kar po gozdni cesti. A svet 
mi je doma~, zato uberem sproti {e kak{no bli-
`njico. Do praznega Feliksa zmeraj rad stopim. 
Zabredem v visoke trave nad hi{o in ga ocenju-
jem tak{nega, kakr{en je, z zeleno obrobljenimi 
ali v celoti naslikanimi okni, z rde~o streho, s 
podrto paj{tvo, hlevom in leseno lopo. Za njim 
od nekdaj izpod Poldanovca (1299 m) drevijo v 
dolino skoraj navpi~ne grape. Danes ni ostrih 
senc, ki bi rekle {e kak{no besedo ve~. Slika 
je bolj spokojna. Bli`nja seno`et je postrgana. 
Nekoliko ni`je pri Martinu se zadnja leta nekaj 
premika. Kaj bo zraslo iz dolgoletne odrevene-
losti, se bo {ele pokazalo. Dobro bi bilo, ~e bi 
Razazija spet o`ivela.
Ledinsko ime Razazija je bilo brez ~rke j 
svoj~as vklesano v zahodnem vogalnem kamnu 
Viktorjeve ali @upanove hi{e. Poleg sta stala 
letnica 1820 in hi{no znamenje (kot da bi stol 
okrog obrnil). Je ime govorilo o izpostavljenem, 
zaobljenem hrbtu med Srno in Jelenkarsko 
grapo, kjer se od nekdaj razhajajo sosedske 
kme~ke poti: na Bendijski vrh, k Podrobarju in 
v Mrzlo Rupo ali skozi Razazov{e, k Hadalinu 
in Brdarju, mimo Rne{ta k Ri`arju in Makcu, 
skozi Matanov{e k Skokovi gostilni in cerkvi v 
Gorenji Trebu{i, mimo Bon~ina na Vojsko? Ali 
je v imenu kak{en drug, bolj skrit pomen?
Iz na{ih `ivljenj iztrgan pomladni dan
Na travnikih nad Sivkarjevim Nacetom in 
mimo opu{~ene novogradnje proti pogorelemu 
Severju si po ravnem oddahnejo kolena. Tod 
se je treba posprehoditi, ne je udreti, kot da te 
goni trop podivjanih psov. Na vse strani se v 
trezno kme~ki poeziji odpirajo trebu{ki svetovi, 
s te vi{ine (856 m) {e blagi, znosni in ute~eni. 
Trebu{a je le od spodaj videti grozna, da se ti 
br` kolcne. Ob poti silijo v nebo macesni. Pravi 
brezovi gaji. In trepetlika. Pri pogorelem Severju 
se je `e obraslo. S sten stare imenitne hi{e je 
okrog leta 1977 zgorel {e omet. Tistega dne se 
je v Poldanovec mo~no svetilo. Ko je odgorelo, 
se je sredi vhodne stene, visoko nad tlemi, 
pokazal obdelan {tirioglat kamen. Na njem se 
{e danes zlahka prebere: 5. 6. 1843. Datum, iz 
na{ih `ivljenj iztrgan pomladni dan. Dan, ko so 
za kratek ~as za{pilili mesece trajajo~e trpljenje, 
z njim ozna~ili konec garanja, in hkrati dan, ki so 
ga doma~i in vsi njihovi razglasili za praznik. A 
kaj bi se zgodilo, ~e bi recimo letos {estega junija 
stopil tam mimo? Ni~. Pomlad bi vriskala in raz-
greto belo kamenje bi {e bolj lezlo v koprive.
Prvi~ sva kraljevskega Severja od dale~ 
zagledala s starim prijateljem in odli~nim gori-
{kim fotografom dr. Rafaelom Podobnikom 
– Jekom. Od Brdarja iz bli`ine Ga~nika sva se Slika levo: Velike Vr{e  µ Marjan Brade{ko
3-2006
32
3-2006
33
spu{~ala mimo Hadalina proti Razaziji. Takoj 
ob Hadalinu, ki si jemlje prostor na obronku, 
kjer se svet ostro zasu~e, sva ga opazila. Bilo je 
dopoldne in njegovo osojno, na sever zasukano 
steno je `e obliznil prvi son~ek. 
»Ti, jaz kar grem! Mudi se!« je zasopel in 
od{torkljal s tistimi svojimi stra{nimi ~olni po 
poti, ki je bila in je ni bilo. Hadalin ga sploh 
ni zanimal. Vmes je zmotnil vodo v dveh, treh 
potokih, se zaletel v kratek klan~ek in padel 
na odprto ~edno ravnico, postavljeno na Pol-
danov~ev oltar, o~i{~eno vseh nebodijihtreba 
in okra{eno s ~udovitim, na roko izdelanim 
ometom stare hi{e, ki se je prav tedaj odeval s 
son~ki in sen~icami. Nahrbtnik se mu je zvrnil, 
`akeljci so le`ali povsod naokrog, on, Jek, pa ni 
bil pozoren ne na levo ne na desno. Kazalo se mi 
je usesti nekam na rob dogajanja, opazovati in 
mol~ati. Da, v~asih je bilo z Jekom naporno, a na 
Razaziji je star omet vse odtehtal. Resno mislim, 
da je tedaj nastala odli~na ~rno-bela fotografija, 
mnogo pozneje objavljena v Osojni Primorski.
Le malo pod Severjem se na sen~ni strani 
hrbta nad Srno grapo skriva Rne{t, samotna 
kme~ka hi{a sredi bleka zelene trave, ki jo jeseni 
enkrat pose~ejo in bolj grobo pograbijo k robu 
gozda. Ime najbr` izhaja iz Ernesta. Na to hi{ico 
se ve`e prijetna stara zgodba. Ljudi, ki v njej 
nastopajo, nikoli nisem mogel spoznati, sem pa~ 
premlad. Sploh ne vem, kako je Rne{tova Elza 
z Razazije v Gorenji Trebu{i spoznala mojega 
idrijskega soseda, `e davno pokojnega Grogo. 
Mora `e biti res, da mu je nekega bolj pustega 
dne, ko so bile razazijske ure {e posebej okle{~-
ene, pisala pismo. Glasilo se je pribli`no takole:
Zunaj mrzla burja ri{e, 
da` na okno mi rasi,
maje raka slabu pi{e,
vandar dabru ti `eli!
Spodaj je dodala: Te pozdravlja tvoja Elza 
– {etilja. Namesto {etilja bi moralo pisati {ivilja, 
a stvar ni bila odlo~ilnega pomena. Ko je knap 
Groga prikolovratil iz jame domov, so mu dali v 
roke Elzino pisanje. Tako naenkrat ga je v `ivo 
po`ge~kalo in tudi prav gorko spreletelo, da jo je 
kar takoj navezal ~ez Mrzlo Rupo na Razazijo in 
Elzo ro~no zasnubil. Tako je to, v bo`jem redu 
so tudi pusti de`evni dnevi, tam morajo biti, saj 
imajo zmeraj svoj namen in svoj smisel.
Izjemen vrt bo`jih drevc
To so bili ~asi! V~asih, ko postavam po Raza-
ziji in me Trebu{a ziblje preko svojih {tevilnih 
grap, si re~em: tisto z Elzo in Grogom je moralo 
biti kak{nega – recimo {estega junija. Najbr`! 
Ne najbr`, gotovo! 
Br` za Rne{tom se drobna stezica odcepi 
v desno in se drobno ka~asto spusti do pre~-
iste vode v Srni grapi, jo pre~ka in se sto~i k 
Ri`arju. [e trdno, a izpraznjeno doma~ijo resnijo 
tesni bli`nje Srne grape in gozdovi, ki vse bolj 
lezejo k hi{i. Pred kratkim so lastniki posekali 
stara sadna drevesa okrog hi{e in hleva, zato je 
domovanje videti nekam preve~ vojskarsko. Na 
Vojskem, se ve, sadnega drevja razen ~e{enj ni, 
Trebu{a pa je vedno pokala od obilnega sadja.
Z Ri`arjevih ko{enic se je vredno ozirati v 
strmo zasekane grape izpod Govcev. Bli`je, pod 
razgretimi podplati, se spo~enja skoraj pravlji~no 
mehkobna Mkcova dolina. Po njej vijuga nedo-
l`en poto~ek, pod cestnim mosti~kom smukne 
na spodnjo stran, se prevrta skozi gozdno o`ino, 
ven, mimo starega mlina, potem pa v hitrih 
belih brzicah in glasnih slapovih hu{kne ~ez 
visoke skoke v zara{~eno domovanje poza-
bljenega Prvejka ali Prvi~a. Vse o Mk~evi grapi 
pa~ vem `e leta, a danes me bo pobrala dolina 
proti Hlipovcu. Nad njim so cestni klanci `e 
spodobnej{i in pra{ni. V robidovju levo in desno 
ob cesti se le ~ez zimo poka`e skoraj na stotine 
bodik. Ko zapu{~am majhna okna Hlipov~eve 
grobo oran`ne doma~ije z rde~imi begonijami 
in pelargonijami, se v gozdu odpre pravo boga-
stvo, izjemen vrt ve~jih in manj{ih bo`jih drevc. 
 µ Mirko Bijukli~
3-2006
32
3-2006
33
 µ
 V
la
di
m
ir 
H
ab
ja
n
Pr{jak
Ve~krat sem se jih ̀ e lotil {teti, do konca 
nisem pri{el nikoli. Naj ostane tako!
Zdaj se mi bo pot skozi srebrni 
dan nekako zasukala. Odcep v levo, 
na kratko gozdna cesta, parkiri{~e v 
senci, nekaj vozniku podobnega. Konec. 
Navzdol k Pr{jakovi grapi bo {lo le po 
stezi. Dobra je, ni ji kaj re~i. Popelje me 
k vodi in njenim dragim glasovom. Brv. 
Zgoraj le v~asih o`ivljena hi{a Za grapo. 
Prijazno dvori{~e, nova cesta s severa, 
njivica, obilo sadnih dreves, tudi cim-
barji so vmes, zaklinjen pogled po grapi 
navzdol preko vseh njenih skritih ~udes 
na Kobilico (929 m) in prelaz Drnulk 
(761 m) onkraj Trebu{~ice.
Je bilo davnega leta 1982, ko smo 
trije graparji s tenko jeklenico, navito 
na kolutu, merili veliki tolmun sredi 
starih zlatih trav. Spomnim se, da me 
je kar vleklo v njegovo pre~isto globino. 
[e vi{je smo noreli ob pogledu na 
zaporedno vrsto slapi~ev in vmesnih 
tolmunov. “Slapi{~e!” smo tedaj iztuh-
tali. Dvignili smo se {e do Trentarja 
in Zagraparja. Tam, da, tam je bilo, na 
gri~ku pod hi{o sredi razcvetenih tro-
bentic (kako trapasto bi se sli{alo: “Sredi 
brezstebelnih jegli~ev!”). Pre{erno smo 
se spustili v mlado travo, Jo`e, Jek in jaz, 
malicali, mo`evali, trabasali. Vse je pri{lo 
na vrsto, le preprosta domneva ne, da se 
na vrhu te silovito lepe grape mi trije ne 
bomo nikoli ve~ na{li.
Hi{a, sesuta v koprivah in 
grmovju
Pozneje, pretekla so leta, si je na{ 
opis Pr{jakove grape sposodil A. Ramov{ 
v svoji knjigi Slapovi na Slovenskem. 
In {e kasneje so Tolminci izdali li~no 
knji`ico o Trebu{i in ribi{tvu. V njej 
so navedli celo »Ramov{ev« citat o 
Pr{jaku, kar me je vedno znova zbodlo. 
Verjetno Ramov{ do izdaje Slapov sploh 
ni bil v Trebu{i. Fotografije za Pr{jak je 
tedaj prispeval Podobnik, z geolo{kimi 
podatki je postregel ^ar, besedilo je bilo 
pa moje.
3-2006
34
3-2006
35
No, zdaj pa naprej! Dan je dolg, `ivljenje pa 
kratko. Navi`am jo nekaj metrov po novi, bolj 
divji cesti, z njene prve rajde stopim na dobro 
pot, ki se po za~etnem klancu naglo unese. 
Lahkotno, kot se le da, in precej po ravnem, 
visoko nad desnim bregom Pr{jaka gre. Stara 
sosedska pot v Prdenjski Vrh je izjemno lepo 
ohranjena. Zdi se, da bodo vse hi{e trebu{kega 
zaselka prej {le v koprive in da bo nazadnje le 
{e pot pri~ala o nekdanjem `ivljenju. Preden 
stopim na prve Logarjeve ko{enice, z nenad-
nega razgledi{~a zazijam ~ez strehe Pr{jakove 
doma~ije. Pomislim na vse njegove freske, ki v 
tistem prav ni~ ~love{kem bregu jemljejo svoj 
konec. Tudi na starega Pr{jakarja se spomnim: 
z vsakim redkim pri{lecem je imel navado tako 
na gosto spregovoriti, da je bil mimoido~i na 
koncu `e kar omoti~en. Gospodinja je `e pri 
prvih besedah zamahnila z roko, ~e{: »Stari 
rad govori!« in izginila za vogal. Kar je res, je 
res: breg je tod izjemen. Prav tako izjemno je 
bilo neko~ kmetovanje. Pr{jakarja so medile le 
poti: steza k Zagraparju, steza h Krtu, steza k 
Logarju. Ko{ se ga je na hrbtu zmerom dr`al.
Od starega Logarja, ki ga je Podobnik 
po{teno obdelal v Osojni Primorski (1989), 
stoji le {e hlev, od kozolca bo {e kak{en steber, 
hi{a je sesuta v koprivah in grmovju. Kak{na 
Lenkina `ival se mogo~e pase v okolici ali pa 
Medvedove ovce. Podoba hi{e mi je ostala v 
glavi kot sladka usedlina mladih let. Bila je 
izjemno ~ista kme~ka arhitektura. Z rokami 
narejena. V divjih, razglednih hribih je najbr` 
ni moglo ni~ zmotiti. V obokani kleti je skri-
vala popolno kova~ijo, v pritli~ju ~rno kuhinjo z 
nizkim ognji{~em, stopo, v hi{i ogromno kru{no 
pe~ z zdi~ema in zape~kom. Klop je imela celo 
v dveh nivojih. Med drugo vojno so v hi{i orga-
nizirali te~aj za primorske partizanske u~itelje. 
V tistih nemogo~ih ~asih je mojim kolegom 
brezhibna stara hi{a gotovo vdihnila posebno 
mo~ ter jim dala vzgona in zagona za naslednja 
leta preizku{enj. Po letu 1980 se je `e dolgo 
prazna hi{a sesula. Sosed in skrbnik Dolinar 
je ni mogel obvarovati. ^e bi se kaj podobnega 
dogajalo danes, bi najbr` kar s helikopterjem 
pripeljali material, na en dva tri prekrili streho 
in s tem re{ili ~edno pri~o iz starih ~asov.
Zaselek Prdenjski Vrh med Ga~nikom in 
Pr{jakom zapu{~am po desni. [e pred Logar-
jem poi{~em staro vozno pot, pretaknem se ~ez 
`ice, osmuknem skozi obraslo grmovje, pa gre. V 
gozdu je `e bolje. Pod Medvedom, od katerega 
je za staro pri~o le {e ko{~ek freske na nekdanji 
bajti iz 18. stoletja, sem `e na novi cesti, ki se do 
sem spelje od Brdarja. Kmetija se pona{a z ov~-
jerejo, pogled s kranjskim preflancanim (prese-
ljenim) hlevom. Zjokal bi se. Zakaj? Neko~ sem 
tu, pri Medvedu, imel nekaj ve~ ~asa in sem iz 
ru{evin po`gane kmetije sku{al rekonstruirati 
nekdanje stanje. Presene~en sem ugotovil, da 
je stari Medved utegnil biti {e lep{i in {e bolj v 
enem kosu kot spodnji Logar.
Za njim se {iri travnata, popasena ravnica vse 
do roba kratke planotice. Z roba se `e spu{~ajo 
prepadne hoste h Ga~niku. V grapi oddaljeno 
zamolklo bobne slapovi.
Doma~ije v Gorenji Trebu{i
3-2006
34
3-2006
35
Na robu, zevajo~ k Stati, moji naslednji postaji 
`e v Dolenji Trebu{i, sem `e ves zresnjen. 
»Soteska, veter, potok {epe~ejo pesem 
mojo neizpeto«
V Ga~nik se je treba zmeraj spustiti v soncu, 
kar je nekak{na zapoved, jaz pa lezem vanj na 
tak tihoten, srebrn, jesenski dan. I{~em vstop 
na stezico k nekdanjemu Medvedovemu mlinu 
(na ga~ni{kem potoku) in tisto grgranje spodaj 
v grapi me malce bega. Nazadnje med skalami 
le najdem nekaj stopni~ki podobnega. Sledovi 
stezice, ki se je sam prav dobro spomnim, so 
v dvajsetih letih tako reko~ izginili. O mlinu 
petnajst minut ni`je ni ne duha ne sluha. Spet 
je ostalo le ime. V~asih je bilo k skali obe{enih 
nekaj debelih `i~natih vrvi, verjetno je {lo za 
ostanek brvi, zdaj {e teh ni ve~. Le Ga~nik se do 
sem prebije izpod Slapu pod luknjo (vi{ina 9 m). 
Do nekdanje sosedske stezice Medved–Stata 
ima bolj raven tok, a miru je zdaj konec. Takoj 
za nad vodo vise~o veliko tiso se potok spu{~a 
v Mali kanjon, ki je za normalne`e, med katere 
sodim, seveda neprehoden. A pod pre~udovito 
sotesko, kratko in skrivnostno, voda `e drvi 25 
metrov globoko v Studen~kov slap. Torej sem se 
zna{el na robu divjega ponora proti Trebu{~ici. 
Vode je kar dosti. Prehod ~eznjo moram poiskati 
nekaj metrov vi{je.
Pri plo{~i se vedno ustavim. Kovinska 
tablica je privita na ve~jo skalo. »Soteska, veter, 
 µ Mirko Bijukli~
3-2006
36
3-2006
37
potok {epe~ejo pesem mojo neizpeto!« @e 
davno nazaj sem se pozanimal, o ~em govori. 
Od Vojskarjev sem vse izvedel. Sre~ko je bil 
mlad fant, partizan. V ga~ni{kih bregovih je s 
svojo enoto pre`ivljal dneve in dneve, a domov 
na Vojsko ni smel. Nekega ve~era je le sko~il 
na lastno pest domov pogledat, kako je, zjutraj 
je bil `e nazaj. Na tistem mestu, ob ga~ni{kem 
potoku, je bil za kazen ustreljen. Napis je bil 
sprva grobo vklesan v kamen. Bil je nekako 
prvinski, do dna srca segajo~, {e mnogo bolj me 
je ganil kot novej{i. A vse zgodbe s teh govcev je 
dobro poznati. Nikakor se ne sme pozabiti, kaj 
vse se skriva v ~love{ki naravi.
Takoj nad plo{~o se dvigne sprva {e dobro 
vidna stezica k Stati. Ovije se okrog skalnatih 
rogljev, pre~ka nekaj zgornjih koncev dolgih dr~ 
h Ga~niku, potem je skoraj zmanjka, a hkrati 
smo `e v neko~ kulturnem svetu predivje State 
(Pustota, 680 m). Da se razlo~iti robove starih 
ko{enic, ki so jih zasen~ila visoka drevesa, in 
tudi nekaj zaraslih poti se usmerja k ostankom 
hi{e na son~nem obronku. Strela je hi{o uni~ila 
kmalu po letu 1945, ko je bilo domovanje `e 
izpraznjeno. Lastniki so se pred vojno odselili 
nekam na [tajersko.
Od statarskega vise~ega portona pelje do 
Statarske grape dobra pot. Prav kratka je. Voda 
na tej vi{ini ̀ ubori le ob de`evjih. Bolj ko je bilo 
suho, ni`je so statarski morali po vodo. [e zdaj 
se spu{~a h grapi ve~ steza. Zajetje so imeli tudi 
za hlevom. Kljub temu mislim, da jim je kak{-
nega su{nega poletja ostal le {e Ga~nik.
Ob Statarski grapi stopimo na staro plan{ar-
sko pot Dolenja Trebu{a–Janov Vrh–Gri~–Str`-
nikar na Vojskem. Na Gri~arski planini (~ez 800 
m) in bli`njih Upalah so leta 1972 zadnji~ pasli 
Tolminci. V zidani stavbi so delali odli~en sir. 
[e pred njimi pa sta na Gri~u s svojimi ovcami 
`iveli dve bete`ni, zanemarjeni in v svojem 
ozkem svetu zadovoljni revi.
No~ bo kot sova 
tiho plahutnila ~ez grape
Mahnem jo v levo po ravnem do razgledi{~a, 
od koder je globoko v`rta ga~ni{ka soteska 
videti skrajno resna. Stata na njenem obrobju se 
zdi kot poni`na molitev po svobodi hrepene~ih.
Pot se za~ne spu{~ati. Od nje se le kmalu 
lo~i {ir{a vozna pot, po visokem gozdu prav 
lepa, ki pripelje do ostankov sijajne doma~ije 
– v ^arjevem vrhu. Tudi tukaj sem si risal lego 
stavb – {karp, {tirne, poti, dvori{~a. Zdi se mi, 
da tako premi{ljene ureditve kme~kega okolja 
zlepa ni mogo~e videti. Graditelje bom zmeraj 
ob~udoval. Kako pretanjeno so znali izkoristiti 
sonce in zavetje na svojem izkr~enem svetu 
(pribli`no 700 m). Sicer se je v ^arjevem vrhu 
`e zagrnilo, gozd sope od vsepovsod, ko{enice 
mrkajo mimo zadnjih brinovih grmov. Res 
zadnji orehi so `e pravi okostnjaki.
A moja dana{nja pot ima {e en ocvirek. 
Precej neu~akan postajam: kako bom speljal {e 
ta zadnji del poti? Toda me~kati se ne spla~a. 
Torej jo usekam po kolovozu naprej v stari 
smeri, dokler ta ne zavije ostro v desno nad 
Hotenjsko dolino. Z rajde zasledim grebensko 
stezico najbr` proti Janovemu Vrhu, sko~im 
V grapi Ga~nik
3-2006
36
3-2006
37
po njej, padem na novo pot v desno in se je 
oprimem. Res, spu{~ajo~ se nad Hotenjko me 
pripelje do skoraj neopaznih travnatih strmin 
in do zidov Kova~kove hi{ice, ki si je za svojo 
domovinico izbrala za ped veliko poli~ico 
sredi bregov k Hotenjki. ^ez dvori{~ece med 
hlevom in hi{o, kjer zija odprtina {tirne brez 
krone, stopam previdno. ^e bi tre{~il v `ekno, 
bi bilo v tej samoti po meni. Kako naprej? 
Povedali so mi, da obstaja steza do hi{e V robu 
pod Krni~nikom. A kako jo najti? Vse pretak-
nem. Pod hi{o in hlevom se lep ~as muham 
levo in desno, preizku{am vse variante, a steze 
ni in ni. Nazadnje se prisilim v trezno razmi-
{ljanje: obi~ajno so v taki strmini la`je pre-
hodni skalnati greben~ki in roglji kot pa gladke 
gozdne draste. Kak{ne manj{e sopote se tudi 
zmore prekobaliti. Torej izpod stene vzhodno 
pod hlevom stopim na tak greben~ek in glej 
– hkrati sem na gamsji stezici. Na, pa smo 
ven! olaj{ano izdahnem. Kmalu sem v la`jem 
svetu in celo na dobri poti k Robarju. Preden 
se mi odpre pogled na prve hi{e nad Hotenjsko 
dolino (Dolenja Trebu{a), me z druge strani `e 
gledajo Kuk (620 m), Ple{arski vrh (779 m) in 
vmesna [krbina. Njihove strmine so gladke in 
dokon~ne, kme~ki svet, ki se je z njimi bodel, 
pa potopljen v sivo zgodovino. In zgodovina 
zmore biti obupno siva.
Tako. Noge so se za danes natrpele. Odslej 
ni ve~ treba gledati na vsak korak. Siv, popol-
noma gladek in do skrajnosti strpen dan se 
vle~e v popoldne. Tak bo ostal do ve~era, do 
no~i. Nobenih glasnih pretresov ne bo, le no~ 
bo kot sova tiho plahutnila ~ez grape. Lu~i so 
prihranjene za jutri{nji dan. m
 µ Mirko Bijukli~V grapi Ga~nik