novoles LETO XX Številka 2 novoles 19. februar 1982 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA SOZD UNILES ZDRUŽENA SREDSTVA SOZDA UNILES ZA DVE NALOŽBI V GOSPODARSKO MANJ RAZVITE REPUBLIKE Sozd Uniles je v letu 1981 izoblikoval in sprejel stališče, da bodo združene organizacije pri 'sovlaganju v projekte v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo skupno nastopale tako, da bodo združevale razpoložljiva sredstva sklada za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo ter jih prek skupno določenega nosilca vlagale v posamezne, za združene organizacije interesantne projekte. Na teh osnovah, je sozd Uniles lani pristopil k dvema samoupravnima sporazumoma o združevanju dela in sredstev med partnerji v gospodarsko manj razvitih republikah in združenimi organizacijami sozda Uniles. Združena organizacija Javor Pivka je kot nosilka sovlaganja v projekt rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje furnirja decembra 1981 sklenila samoupravni sporazum z delovno organizacijo SIK Javorak iz Nikšiča v SR Črni gori in bo na tej osnovi združila z njo 18.000. 000 din ter vložila delo v obliki uvajanja tehnologije in izdelave investicijsko-tehnične dokumentacije v vrednosti 2.000. 000 din. Lesnina Ljubljana je decembra 1981 sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v projekt izgradnje tovarne Siporex Plinobetona in to z delovno organizacijo Rin opalit — Rudniki i industrija za nametale Češinivo - Kočani iz SR Makedonije ter v ta namen vložila 130,960.827 din posojila iz sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik v SAP Kosovo. Oba sklenjena sporazuma temeljita na ugotavljanju in delitvi skupnega dohodka ter na skupnem prevzemanju rizikov iz poslovanja obeh projektov. Na izkušnjah, pridobljenih pri realizaciji združevanja sredstev združenih organizacij za omenjena projekta, bo sozd Uniles v naslednjih letih realiziral že načrtovane in nove projekte v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo. J. KOPRIVEC Največji pozitivni devizni saldo Slovenije Leto 1981 bi lahko imenovali leto zunanjetrgovinskih naporov. Začeli smo ga s plani, nadaljevali z usklajevanjem pla- OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 12. marca 1982. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 3. marec do 9. ure. UREDNIŠTVO nov in končali z znatnimi res-trikcijskimi ukrepi na področju uvoza, dodatnimi obveznostmi izvoza in podobno. Čeprav je bila prva polovica leta dokaj prepuščena svobodni presoji ozdov o odvisnosti uvoza od izvoza, so se v drugi polovici leta vezi odvisnoti uvoza od izvoza ekstremno zategnile. Poseben poudarek je bil dan izpolnjevanju izvoznih planskih obveznosti in premalo teži, ki jo posamezna panoga nosi v skupni izvozni blagovni menjavi SRS s tujino. Pred letom je bila stalno prisotna upravičena kritika, da so vsi ukrepi le kratkoročni in se prehitro spreminjajo. Premalo je bila prisotna dolgoročnejša politika. Vsi ukrepi so bili podobni gašenju požara, ki je nastal v gospodarstvu, in je morda za preventivne ukrepe res bilo prepozno. Iz tega so sledile omejitve, ki so zreducirale uvoz na minimum, še posebno opreme in blaga široke potrošnje. Prišli smo do zelo omejenih uvoznih kvot za repromateriale v okviru možnosti zunanjetrgovinske bilance. Proti koncu leta, ko so se izčrpale zaloge repromaterialov, je začela močno škripati oskrba repromaterialov v reproverigi. Zato se je marsikatera proizvodnja ustavila ali je bila zelo okrnjena. V glavnem je bilo potrebno zboljšati saldo blagovne menjave na konvertibilno področje. Republika Slovenija je pri tem nosila največje breme, saj pokriva več kot četrtino celotnega jugoslovanskega izvoza blaga na konvertibilno področje. 10 odstotkov te zadolžitve ali 6,1 milijarde din sta nosila (Nadaljevanje na 3. strani) Obračun poslovanja za leto 1981 V mesecu februarju potekajo po vseh TOZD in DSSS številne razprave ob sprejemanju zaključnega obračuna poslovanja za 1. 1981. Zaradi lažje medsebojne primerljivosti osnovnih podatkov o rezultatih posameznih TOZD objavljamo tabelo z nekaterimi podatki in primerjavami . Iz številk samih je razvidno, da je bilo leto 1981 za Novoles poslovno zelo uspešno in da bomo morali v bodoče vložiti mnogo truda in gnanja, če bomo želeli takšen nivo poslovanja tudi obdržati. Sicer pa je potrebno vzroke za boljše ali slabše rezultate analizirati po posameznih TOZD ter hkrati iz tega potegniti nauk, kako v bo- doče moramo oz. kako ne smemo gospodariti. Zaradi lažjega in pravilnega razumevanja podatkov v tabeli moramo opozoriti še na nekatere posebnosti: 1. Podatek o celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku za TOZD Žaga Straža ni povsem primerljiv z letom 1980 in s planom 1981 zaradi prehoda na sistem skupnega prihodka. Po starem sistemu bi bili ti podatki nekoliko višji, vendar smo to korekturo upoštevali pri izračunu sredstev za osebne do- hodke, tako da po tej plati delavci TOZD Žaga niso prizadeti. 2. Precejšen del rezultata tistih TOZD, ki izvažajo je posledica poslovanja iz prejšnjih let in svetovne monetarne situacije, kar se kaže v prejetih pozitivnih tečajnih razlikah. Na primer: TOZD je izvažal leta 1980 in obračunal izvoz po vrednosti dolarja 27,30 din, v letu 1981 pa je prišlo plačilo za ta izvoz in je bil dolar vreden 35,00 din. Pozitivna razlika je izkazana v bilanci 1981, čeprav je to posledica izvoza v letu 1980. BILANCA USPEHA ZA LETO 1981 v (000) din TOZD CELOTNI PRIHODEK I n d ek s Dej. 1981 D 81 P 81 Indeks D 81 D Šo DOHODEK Dej. 1981 I ndeks D 81 P 81 Ind eks D 81 D 8o ČISTI DOHODEK Ind eks Dej.1981 D 81 P 81 I ndeks D 81 D 8o TVP 360.619 98 122 131.383 112 111 lo3.817 112 llo ŽAGA 275.761 98 113 79.891 llo 112 56.753 lo7 111 TPI 188.819 lo2 137 5o.4oo lo9 161 37.044 116 172 BOR 77.2o4 115 139 29.954 lo4 134 21.753 lo 2 122 SIGMAT 133.844 99 1 3o 42.153 lo8 112 29.812 lo4 97 TDP 359.lo3 94 134 167.649 155 2o4 142.253 162 213 TSP 257.596 78 114 83.86o 95 123 59.669 86 112 TPP 196.442 9o 144 65.ol2 97 16o 48.416 88 147 LIPA 82.o9o 149 17o 33.999 143 159 26.12o 151 15o TAP 226.524 97 121 69.646 124 121 51.545 l2o 114 TK0 169.733 92 144 59.535 143 157 45.714 154 165 TES 124.893 llo 135 42.414 116 125 29.836 115 113 TGD 152.570 115 18o 59.48o 15o 189 47.169 152 187 BLP 130.7 34 lo9 125 47.248 118 135 34.155 114 125 DSSS 74.625 124 155 56.274 13o 159 49.747 134 15o NOUOLES 2.810.557 98 131 1. 018.898 121 141 78 3,8o3 12o 137 brez IGK Največji... (Nadaljevanje s 1. strani) lesna industrija in gozdarstvo, ki sta izvoz realizirala za 97,3 %. Pri tem je lesna industrija z gozdarstvom ob uvozu 2,6 milijarde din ustvarila pozitivni devizbi saldo 3,3 miljarde din. V okviru V. enote — lesna industrija in gozdarstvo — pri samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino nastopa kot največji izvoznik na konvertibilna tržišča sozd Uniles. Uniles je v preteklem letu planiral 2,20 milijard din(l dolar = 27,3 din) izvoza in 0,85 milijarde din uvoza. Realiziranih je bilo 1,99 miljard din izvoza ali 90,5 % in 0,81 miljarde din uvoza ali 94,4 %. Pri tem smo ustvarili največji pozitivni devizni saldo na konvertibilno področje v Sloveniji in to v znesku 1,14 miljarde din. Čeprav plan ni bil dosežen stoodstotno zaradi vrste vzrokov, ki so med letom vplivali na realizacijo smelih izvoznih zadolžitev, nam gornje številke povedo, da so združeni napori članic Unilesa dali izreden delež družbi v trenutni gospodarski situaciji. Tako velik delež udeležbe izvoza na konvertibilna tržišča je dokaz, da se lesna industrija in članice Unilesa, (čeprav pod težkimi pogoji) uspešno uveljavljajo v mednarodni blagovni menjavi. DRAGO MASEU TOZD TPP na prehodu v leto 1982 Leto 1981 je bilo v tozdu TPP precej razburkano. Glavne značilnosti za preteklo leto so: nerealno postavljen plan, prestruktuiranje proizvodnje v korist izvoza, zaposlovanje pod planom, kadrovske spremembe v vodstvu, problemi z repromateriali, pokrivanje kadrovskih potreb z delavci iz drugih tozdov, ki so imeli preveč de- lavcev zaradi pomanjkanja rep-romaterialov, — delo delavcev iz režije v neposredni proizvodnji, — zboljšanje discipline in predvsem znižanje neopravičenih izostankov, — okvare strojev zaradi iztro-šenosti, — čedalje slabši poslovni prostori, — nezadostno ogrevanje zaradi slabe izolacije objekta. Konec leta že lahko ocenimo izpad plana od letne variante za 31 %. Vzroki za to so predvsem v tem, ker smo elemente za plan 1981 le približno ocenili, saj smo imeli v programu nove izdelke, za katere pa tedaj še ni bilo nobene tehnološke dokumentacije za računalnik. Delež tega vzroka je kar 11 %. Drugi vzrok je bil sprememba strukture plana, ki v skupnem izpadu doseže 12%. Torej pomanjkljiva tehnološka dokumentacija in sprememba strukture plana nam dasta že 23 % izpada plana od letne variante. 6 % izpada plana smo imeli zaradi nedoseganja kapacitet. Efektivno smo izkoriščali lani le 6 ur na delavca. Ob sprejemanju plana pa smo postavili cilj izkoriščanja kapacitet 54 % ali 6,4 efektivne ure na delavca, kar bi ob normalni disciplini z lahkoto dosegli. 54 % izkoriščanje strojev je mejni odstotek rentabilnosti. 1981 ga sicer nismo dosegli, se pa je v primeijavi z letom 1980 izboljšal za 7,3%-. Za leto 1982 pa nam je navedeni odstotek izkoriščanja strojev tudi iztočnica za plan 1982. Delež pomanjkanja kadra pa je v izpadu plana 2%. Z zaposlovanjem smo bili skoraj skozi vse leto pod planom, ker nismo zaposlovali zaradi negotove situacije na trgu. Nekoliko seje izpad plana zaposlovanja ublažil s tem, da smo zaposlili delavce iz tozdov TKO in TAP, ko v teh kolektivih niso imeli dela, vendar je bila to za nas slaba rešitev, saj so se ti delavci izredno slabo izkazali, kar pa je tudi razumljivo, saj so imeli OD v matičnem tozdu zagotovljen. V bodoče bomo morali v takih primerih nekoliko več pozornosti posvetiti tudi nagrajevanju teh delavcev, če bo do premestitev med tozdi še prihajalo. V veliko pomoč pa so nam bili režijski delavci iz DSSS in BLP ter naši režijski delavci, ki so skoraj praviloma „podirali11 norme, na katere imajo še danes nekateri delavci pripombe, češ da so previsoke. Tu se posebej zahvaljujemo v imenu delavcev tozd TPP vsem delavcem iz režije, ki so nam ob najbolj kritičnem trenutku priskočili na pomoč. Poleg vseh že omenjenih vzrokov za izpad plana pa mo- ramo upoštevati dejstvo, da se je spremenilo tudi razmerje programa za domači trg in izvoz od načrtovanega 51 % za domači trg in 49 % za izvoz na 38 % domači trg in 62 % za izvoz. Povedati je potrebno, da so za izvoz vpeljane nove skupine regalov, za katere se je počasi urejala dokumentacija. S tem v zvezi so nastali tudi večji tehnološki problemi glede zahtevnega finiša. Ugotoviti moramo tudi, da je bila lani prva polovica leta neugodna zaradi pomanjkanja materialov, sredi leta pa smo imeli kadrovske spremembe v vodstvu, ki so tudi izredno negativno vplivale na disciplino in izkoriščanje kapacitet. V drugi polovici leta pa se je stanje precej izboljšalo in to zaradi boljše organizacije, boljše discipline, vse večje zavesti delavcev, da je borba za plan in izvoz borba za našo socialno varnost in boljšo bodočnost. Vztrajali smo in še vztrajamo kljub slabi tehnološki opremljenosti in slabim poslovnim prostorom, obenem pa se bomo borili za še boljše izkoriščanje kapacitet, ki nam jih je dala na razpolago družba, in za večjo disciplino. V tozdu TPP zaposlujemo trenutno 73 % NK delavcev, to pa zaradi tehnološko slabo opremljene in zastarele proizvodnje, kar med drugim zavira rast produktivnosti dela, posredno pa tudi življenjskega standarda zaposlenih. Dolžnost in odgovornost pa imamo za ustvarjanje pogojev za zaposlovanje, zlasti mladih in strokovno usposobljenih delavcev. V bodoče se bomo borili za to, da bomo ustvarili boljše pogoje za delo z modernejšimi stroji in v primernejših prostorih tako, da bomo popravili kvalifikacijsko strukturo delavcev, omejili fluktuacijo, ki dosega tudi 23 %, ter s tem zboljšali produktivnost in v končni fazi zagotovili humanizacijo dela z vidika zdravstvenega in invalidskega varstva ter varstva pri delu. Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, pa smo poslovno leto dokaj uspešno zaključili, saj decembra beležimo v fakturi-rani realizaciji že 12,739.558 din ostanka dohodka. To je pomembno, če ugotovimo, da smo imeli v mesecu maju še negativno razliko — 2,816.657 din. Končen rezultat bo znan z bilanco poslovanja v 1981 letu. 1982 leto se je že pričelo z večjimi težavami, saj smo bili že takoj na začetku leta tri dni doma. ker nismo imeli materiala za proizvodnjo. Mislim, da bo potrebno še marsikaj postoriti tudi glede dogovarjanja in uresničevanja dogovorov in plana na relaciji tozd TPP — tozd BLP. Na koncu bi še zaželel vsem delavcem čim več uspeha pri dogovarjanju in sporazumevanju: najlažje se je prepirati, najtežje pa je najti skupen jezik in konstruktivne rešitve, ki bodo vsem v prid. M. SREBRNJAK IZVOZ V LETU 1981 Slovenija je po vrednosti izvoza v letu 1981 v Jugoslaviji sicer šele na tretjem mestu, za Srbijo in Hrvaško, po vrednosti izvoza na prebivalca pa je prva. Izvozila je v vrednosti 32.766 din na prebivalca in je tako pred Hrvaško (14.404), Srbijo (13.705), Vojvodina (11.724), Bosno in Hercegovino (10.289), Makedonijo (7.806), Črno goro (7.293) in Kosovem (3.629). Še leta 1971 je Slovenija izvozila dvajsetkrat več kot Kosovo, leta 1975 petkrat več, lani pa je bil slovenski izvoz na prebivalca že spet devetkrat večji kot na Kosovem. Gospodarjenje TOZD TDP v letu 1981 Vsak kolikor toliko dober gospodar mora v določenih časovnih obdobjih analizirati rezultate svojega gospodarjenja, ugotoviti napake pri svojem delu pa tudi pozitivne momente, ki so prispevali h končnemu rezultatu. Čeprav so številke mnogokrat zelo suhoparne in ne povedo oziroma prikažejo celotnega dogajanja, pa le ne moremo mimo njih. Tako poglejmo primerjalno tiste najbolj značilne kazalce, katere se običajno uporablja za prikaz uspešnosti gospodarjenja. Celotni prihodek v 000 din Porabljena sredstva v 000 din Dohodek v 000 din Obveznosti iz dohodka v 000 din Čisti dohodek v 000 din Razporejanje čistega dohodka že porabljeni ČD za OD v 000 din Stanovanjski prispevek v 000 din Rezervni sklad v 000 din Razlika za razporejanje v 000 din (akumulacijo in OD) Med subjektivne težave pa bi lahko šteli: — slabo izkoriščanje delovnega časa, — organizacijske napake, — nedisciplina, — tehnološka nedisciplina. Predvsem slabo izkoriščanje delovnega časa in tehnološka nedisciplina sta faktorja, ki zelo vplivata na gospodarsko uspešnost, pa se njihovega pomena neradi zavedamo. Za ilustracijo naj povem, da bi ob razpoložljivih 650.000 urah (upoštevana je 20 odstotna odsotnost,t kar pomeni, daje dejansko razpoložljivih prek 800.000 ur) pomenilo 3 % boljše izkoriščanje delovnega časa skoraj 20.000 razpoložljivih ur več, oziroma bi to pomenilo, da nam ne bi bilo treba v zadnjih petih mesecih leta 1981 napraviti niti ene nadure, dosegli pa bi iste rezultate (tudi pri osebnih dohodkih). Se večje posledice pa nosi za sabo tehnološka nedisciplina doseženo plan 1980 1981 266332 355703 183000 186859 83332 168844 14169 27084 69163 141760 član kolektiva pošteno opravil svoje delo. Gospodarjenje s surovinami in repromateriali tudi v preteklem letu ni bilo najboljše, čeprav je treba reči, da prekoračitev ni bilo. V letu 1981 je bilo precej problemov na področju vzdrževanja strojev in naprav. Mnogo teh problemov izvira iz slabega odnosa do družbenega premoženja, nekaj krivde je v starih in izrabljenih strojih in napravah pa tudi vzdrževanje le-teh ni bilo vzorno. Dokajšen problem je v preteklem letu predstavljala fluktuacija delavcev. Iz tozda je odšlo 66 ljudi, na novo pa smo zaposlili 76 ljudi, tako da je bila povprečna zaposlenost v tozdu TDPJ78 ljudi. Osebni dohodki so se v letu 1981 dvignili za več kot 30%. Sprejeli smo dopolnitve sistema nagrajevanja za „norma“ delavce (povečanje števila točk po VZD metodi, dodatek za iz- doseženo indeks 1981 dos./plan 81 361250 101,6 188370 100,8 172880 102,4 26575 98,1 14630 103,2 59867 2846 4322 79270 Že ti skopi podatki nam kežjo, da je bilo finančno poslovanje tozda TDP v letu 1981 uspešno. Nekoliko drugačno, to je slabšo, sliko o našem gospodarjenju pa dobimo, če pogledamo izvršitev fizičnega obsega proizvodnje, katerega smo dosegli 92 %. Glede na to, da smo za leto 1981 povečali fizični obseg proizvodnje za 18 % proti letu 1980 (plan za leto 1980 smo izvršili 95 %, pomeni letošnji izvršeni plan proizvodnje praktično izvršitev tistega obsega plana, kot je bil zastavljen za leto 1980. Realno pa lahko rečemo, da smo v letu 1981 povečali fizični obseg proizvodnje za 5 %. Mnogi se bodo vprašali, kje so vzroki, da rezultati niso boljši! Lahko rečemo, da so bili vzroki tako objektivne kot subjektivne narave. Med objektivne vzroke lahko štejemo: pomanjkanje surovin (marec, april), težave s strojno opremo (sedežna linija), — ozko grlo lakirnice, premajhne kapacitete na pripravi surovin (sušenje). (slabo delo). Številne dodelave pomenijo manjšanje fizičnega obsega proizvodnje in s tem tudi finančnega rezultata poslovanja. Seveda je bilo potrebno vse objektivne in subjektivne težave na nek način premostiti. To smo poizkušali predvsem z nadurnim delom. V letu 1981 je bilo opravljenih 57.827 nadur. Vsekakor je bil za mnoge naše delavce to velik napor, ob rednem delu in drugih obveznostih. Krnjeno je bilo tudi koriščanje rednih letnih dopustov. Dopusti predstavljajo v fondu ur preko 8 % časa. Evidentno pa je, da smo za dopuste v letu 1981 porabili le 6,2 % razpoložljivega časa. Prenašanje dopusta v naslednje leto pa bo gotovo pustilo posledice v letu 1982 in mogoče še v 1983. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na pomoč delavcev iz DSSS in BLP, ki so nam priskočili na pomoč v proizvodnji. Pohvaliti je potrebno to delo ne samo kot gesto dobre volje, temveč tudi njihovo prizadevnost pri delu. Najbrž take akcije ne bi bile potrebne, če bi vsak mensko delo, večje število točk za doseganje časovnih normativov — UDU, stimulacija za izvoz). Iz ostanka čistega dohodka sledi, da lahko naredimo poračun OD za leto 1981 v višini 120% povprečnega mesečnega OD. Dosežen poslovni razultat nam tudi daje možnost izplačila OD iz minulega dela v višini prek 400 milijonov dinarjev po znanih kriterijih. Ob upoštevanju vsega navedenega in ob dejstvu, da smo na dosežene rezultate v glavnem vplivali sami, moramo pač biti s temi rezultati za nazaj zadovoljni. Če pa hočemo biti resnični samoupravljalci, pa se moramo zavedati tudi svojih slabosti, se z njimi spopasti in jih v največji možni meri odpraviti. Pred nami je gotovo eno najtežjih let. Strnimo svoje vrste in vsaik pred svojim pragom najprej počistimo smeti, kajti gospoda Amerikanca ne zanimajo naše težave, njega zanima samo dobra in poceni roba. Da le to znamo narediti smo že dokazali, zato dokažimo znova, kajti sadove svojega dela bomo obirali sami. Vsem članom kolektiva želim, da bi jim bilo delo v tozdu TDP v zadovoljstvo in da bi ob koncu poslovnega leta 1982 imeli vsaj podobne rezultate kot lani. V. FAJDIGA TOZD ŽAGA V 19. številki glasila Novoles sem podal oceno poslovanja v letu 1981. Danes lahko ugotovimo, da smo poslovali tako (v 000 din): plan dejansko celotni prihodek 282.135 286.351 dohodek 72.553 94.081 čisti dohodek 53.220 73.099 kritje 203 247 VED 28,00 din 29,00 din Pri tem je treba poudariti, da smo te rezultate dosegli ob 19 % odsotnosti in da imamo še notranje rezerve, ki jih lahko izkoristimo. Res pa je tudi, da so bili za ta plan vloženi veliki napori, kar priča 11.697 opravljenih nadur. Plan proizvodnje za leto 1982 je nastal pod vplivom treh odločujočih faktorjev: - omejenih količin domače hlodovine (bukev, hrast) - omejenega uvoza hlodovine manjših potreb finalnih TOZD po decimiranem lesu Razkorak med planiranimi količinami dobav hlodovine v letošnjem letu in razpoložljivimi kapacitetami žagalnice se povečuje (manjše količine uvožene hlodovine). Zagotovljene so naslednje količine hlodov: Bukev 37000 m3 Hrast 3500 m3 Oku me 5000 m3 Bahia 1000 m3 Skupaj: 46500 m3 Takšne količine hlodovine ne pokrivajo v celoti potreb Novo-lesa po decimiranem lesu. Ta nesorazmeija se bodo pri neredni dobavi hitreje odrazila v proizvodnji in lahko povzročila zastoje. To zahteva od nas res točno planiranje v proizvodnji, boljše izkoriščanje surovine in predelava vseh razpoložljivih količin desk v decimirnici ter ustrezno zaposlovanje. V decimirnici se spreminja tudi struktura decimiranih elementov (manjše količine, več različnih dimenzij, manj exot in jelovine, decimiranje hrasta in jelše). To pomeni, da bo potrebno največ pozornosti nameniti izkoriščanju desk pri razrezu v decimirnici, da bomo lahko zastavljeni plan realizirali. Zato ponovno poudarjam, da bo moral vsak na svojem delovnem mestu pristopiti k delu z vso resnostjo in odgovornostjo. Prepričan sem, da je za to dovolj dobre volje in da bomo skupaj zastavljeni cilj dosegli. Plan TOZD ŽAGE je izdelan na podlagi potreb finalnih TOZD po decimiranem lesu, istočasno pa je še logična posledica planov proizvodnje in ugotavljanje deležev v skupnem prihodku. Za leto 1982 se predvidevajo naslednje realizacije TOZD Žaga in med TOZD finalisti (v 000 din): TDP ŽAGA 124712 TSP ŽAGA 33029 TGD ŽAGA 25709 TPP ŽAGA 9050 Žaga ŽAGA 19258 Skupaj 211657 Vrednostno plan ŽAGA (v 000 din): TOZD celotni prihodek: 261195 dohodek: 82393 čisti dohodek: 62689 kritje: 172 VED 29,23 din Prikazal sem le nekatere osnovne kazalce bilance in plana ter nakazal probleme, ki nas čakajo v letošnjem letu. V času od 22. do 25. 2. 1982 bomo na samoupravnih delovnih skupinah obravnavali bilanco in plan in na skupinah bodo podatki dopolnjeni in bolj razloženi. MARTIN SIMONČIČ Pred vpisom v novo šolsko leto Čeprav je do vpisa v novo šolsko leto še precej časa, so priprave za vpis skoraj dokončne. Razpis štipendij sicer kasni že za cel mesec, saj bi moral biti objavljen že v začetku januarja. Razlog za to zamudo je precejšna neusklajenost med razpisanimi štipendijami in potrebami, saj bo letos končalo osmi razred v Dolenjski regiji 1456 otrok, razpisanih štipendij pa je samo 862. Zataknilo se je torej že pri številu razpisanih štipendij. Poseben problem je tudi to, da so nekatere smeri (šole), za katere do sedaj še ni razpisana nobena štipendija: npr. za družboslovje, za naravoslovno-mate-matično usmeritev, za kmetijsko (kljub temu da je ta panoga posebnega družbenega pomana), in da je razpisanih štipendij manj za nekatere smeri v gradbeništvu, za administrativne tehnike ipd. Na drugi strani pa ocene kažejo, da smo v lesarstvu razpisali štipendij več kot je zanimanje zanje. Še vedno je precej zanimanja za šole, ki izobražujejo tehnike različnih vrst, čeprav je možnosti za zaposlitev letos manj kot lani. Spomnimo se lanskega primera, ko so se ekonomski tehniki zaposlovali izven svojega poklica, velikokrat tudi v neposredni proizvodnji, ko so se zaposlili v proizvodnji trgovci, ki so sicer imeli štipendijo, pa niso dobili mesta za zaposlitev ipd. Danes je štipendija ne samo materialna pomoč pri šolanju, temveč je tudi garancija za zaposlitev, in če je bila včasih sto, je danes samo še osemdesetodstotna. V letošnjem letu so tozdi in DSSS DO Novoles razpisali precej več štipendij kot v preteklih letih. Skupno 101 štipendijo, od tega samo osem za srednje in visoke šole. TOZD Program Štev. štip. TVP — obdelovalec lesa 5 — lesar 6 — ključavničar 1 TDP - obdelovalec lesa . 10 - lesar - lesar širokega profila 5 TGD — obdelovalec lesa 2 — lesar 2 — lesar širokega profila 1 ŽAGA - obdelovalec lesa 6 - lesar 5 - lesar širokega profila 4 TSP - obdelovalec lesa 3 - lesar 10 - lesar širokega profila 2 - lesarski tehnik 1 TPP - obdelovalec lesa 4 - lesar 4 - lesar širokega profila 2 TPI - obdelovalec lesa 2 - lesar 1 TES - strojni ključavničar 1 - avtomehanik 1 - kuharica 1 TKO - kmetijski procesničar 1 SIGMAT - oblikovalec kovin 3 TAP - dipl. inž. kem. tehnologje 1 BOR - lesar širokega profila 2 - lesarski tehnik 1 LIPA - lesar širokega profila 1 DSSS - dipl. politolog (smer SLO)l - dipl. inž. lesarstva 1 - dipl. inž. elektro 1 - dipl. pravnik 1 - dipl. ekonomist 1 Največ štipendij smo razpisali za poklice obdelovalec lesa, lesar in lesar širokega profila. K temu nas je vodilo več razlogov: — od vseh zaposlenih je približno 60 odstotkov nekvalificiranih delavcev (največ med lesarji). V tem srednjeročnem obdobju nameravamo bistveno izboljšati kvalifikacijsko strukturo proizvodnih delavcev, če bomo hoteli doseči zastavljene proizvodne cilje. Z učenci, ki bodo prihajali po končani šoli, ne bomo povečali obsega zaposlenih, temveč bomo z njimi nadomeščali odhode (fluktuacijo), ki predstavlja letno 200 do 25o delavcev; v šolskem letu 1982/83 nameravamo izobraževati lesarje (točneje: obdelovalce lesa in lesarje) v Novem mestu v dveh dislociranih oddelkih, ki bodo delovali v okviru SSTU pod okriljem matične Poklicne lesne šole iz Škofje Loke. Predvideli smo sicer 3 oddelke (tudi oddelek lesarjev širokega profila), saj je v Novem mestu (IMV in Novoles) razpisanih skupno prek 90 štipendij. Konkretneje se bomo o številu oddelkov morali pogovoriti potem, ko bomo ugotovili interes učencev za poklice v lesarstvu (smer in število). Za sedaj pa vodimo čvrst dogovor za dva oddelka in sicer: en oddelek obdelovalcev lesa (skrajšani program) in en oddelek lesarjev. Pred dobrim letom smo govorili še o poklicih kot so: žagar, lesarski delavec, roletar, parke-tar, mizar, pohištveni mizar, stavbeni mizar ipd. Sedaj pa o lesarju obdelovalcu lesa, lesarju, lesarju širokega profila. Zakaj? Ne gre samo za spremembo nazivov. Od 30 različnih lesarskih poklicev, kolikor smo jih izobraževali po sedaj že starem sistemu šolstva v Sloveniji, smo pristali na vsega sedem in sicer: — lesar obdelovalec lesa — lesar — lesar širokega profila — lesar tapetnik — lesar tehnik — inženir lesarstva — dipl. inž. lesarstva — skrajšani program (11. st.) — srednji program (III. st.) — srednji program (IV. st.) — srednji program (IV. st.) — srednji program (V. st.) — fakulteta I. st. (VI. st.) — fakulteta H. stop. (VII. st.) Manjše število poklicev pomeni hkrati tudi širšo možnost zaposlitve v okviru posamezne panoge. Tako npr. obdelovalec lesa nadomešča prejšnje poklicne žagarje, lesarskega delavca, roletarja, lesarskega strugarja, sodarskega in kolarskega delavca; lesar nadomešča prejšnje poklice strojnega mizarja, sodarja, kolarja; lesar širokega profila pa nadomešča poklicne mizarje, pohištvenega mizarja, stavbnega mizarja, ostrilca orodja in rezil. Kakšen bo pogoj za vpis? Za vpis v skrajšani program, po katerem traja izobraževanje 18 mesecev: izpolnjena osnovnošolska izobrazba (ni nujno, da je učenec uspešno končal osnovno šolo). Po končanem šolanju dobi učenec naziv lesarja obdelovalca lesa, s tem znanjem pa lahko opravlja dela in naloge kot so: skobljanje na debelinskem stroju, poravnavanje obdelovancev, brušenje na ščetkah in bobnih, pomoč pri obdelavi lesa, zahtevnejša ročna dela ipd. Pogoj za vpis v srednje programe je uspešno končana osnovna šola. Za lesarja traja izobraževanje 2 leti, za lesarja širokega profila 3 leta (enako za lesarja tapetnika) in za lesar- (Nadaljevanje na 6. strani) Kmetijska zadruga Krka Avto-moto klub Dolenjska TZO Straža Dolenjske Toplice VABILO V sporazumu s KK SZDL, AMK Dolenjska in KZ Krka, TZO Straža, organiziramo posvetovanje s predavanjem o temi: — Preventiva v cestnem prometu s poudarkom na kmetijsko mehanizacijo, zlasti traktorje — Tolmačenje novega republiškega zakona o cestnem prometu. Predavatelja: Jože Tavčar, inšpetkor pri UNZ Novo mesto, in inž. Miha Žmavc, Kmetijski šolski center Grm Predavanja organiziramo: za področje KS Straža v zadružnem domu: 28. 2. 1982 ob 9 uri za področja KS Dolenjske Toplice v prosvetnem domu: 21.2. 1982 ob 9 uri Ker je zaradi nepoučenosti v preteklosti prihajalo do številnih nesreč s težkimi posledicami z delovnimi stroji, želimo prispevati k zmanjšanju tovrstnih nezgod. Predavala bosta priznana strokovnjaka s tega področja, zato bo predavanje prav gotovo poučno in koristno. Prosimo vas, da obvestite še svojega sošeda, tako da bo udeležba čim večja. Predsednik AMK Dolenjska Upravnik TZO Straža Jože Murn Stane Arnuš 6 N O VOL ES Pred vpisom... (Nadaljevanje s 5. strani) skega tehnika 4 leta. Lesar in lesar širokega profila prevzameta v proizvodnji zahtevnejša in najzahtevnejša proizvodna dela. Kaj smo do sedaj storili za to, da bi naredili lesarske poklice privlačnejše? Najprej smo razpisali štipendije, potem smo imeli informativne dneve za učence osmih in sedmih razredov, poskrbeli smo za to, da bo izobraževalni proces potekal tako rekoč v domačem kraju za obdelovalca lesa in lesarja. To pa še ni vse. Razmišljamo o tem, da bi skupno z matično šolo pokrili stroške za učbenike, ti bi bili (skoraj) brezplačni in kot taki učencu na posodo. Za čas praktičnega dela smo usposobili inštruktorje praktičnega dela za vsak tozd. Ne nazadnje smo se zavzeli tudi za boljše vrednotenje proizvodnega dela. Na videz veliko, toda ali bo dovolj? O tem, koliko je privlačen poklic lesaija, nam bo dalo najboljši odgovor zanimanje za razpisane štipendije še v tem mesecu. Srečanje pesnikov ZKO Slovenije je že tretjič organizirala srečanje mladih pesnikov in pisateljev različnih narodnosti, ki začasno ali stalno prebivajo v Sloveniji. Tretje srečanje je bilo pod pokroviteljstvom ZKO Novo mesto. To leto nas je bilo za srečanje prijavljenih 35, od teh pa jih je imela občina Novo mesto pet. Iz naše delovne organizacije sva bila jaz in Miro Rajlič. Tovariši iz ZKO so bili prijetno presenečeni ob spoznanju, da nasje vsako leto več. Se posebno smo se odrezali domačini, saj nas je bilo kar pet. Zbirno mesto tega dne je bilo v hotelu Metropol, od koder smo odšli na ogled novomeških znamenitosti: v galerijo, muzej NOB in ljudsko knjižnico. Po ogledu smo imeli pogovor z žirijo, ki je ocenjevala naša dela. Tu smo izvedeli, da so naša dela dokaj pozitivno ocenjena in da se iz leta v leto izboljšujejo. amk dolenjska "J« Zvečer pa smo v galeriji imeli nastop pred publiko. S tem člankom vabim vse mlade, ki se ukvarjajo s pisateljevanjem ali pesnikovanjem, naj se nam pridružijo v čim večjem številu. Predstavil vam bom svojo pesem, ki sem jo skupaj z drugimi poslal v Ljubljano na ZKO. VUKAŠIN ADAMOVlC tozd TDP USTANI DRUŽE Tito, tvorce mira i slobode, Tito, oče svih naših naroda, došao si iz radničke klase, došla je s tobom sreča i sloboda, vodio si nas četrdeset godina, vodio u miru bratstvu i slobodi, Tito, oče celog roda svoga, ustani još jednom i napred nas vodi, Tito, tvorče nesvrstanog sveta, celi miroljubivi svet te treba, treba se boriti, treba još raditi, ima još dece bez korice hleba, ustani, druže, ustani još jednom, vodi nas putem mira i slobode, ustani, druže, vodi nas još jednom, borbe se za ljudska prava još i danas vode. Ali ti ustati nećeš, bolest je učinila svoje, ali iza tebe na putu tvome redovi tvoje omladine stoje, stoje hrabro, ponosito kao sivo granitno stenje zbito, nikad nas niko rastavit neće, svi smo mi jedno, svi smo mi Tito. V. ADAMOVlC Z NAFTO BO TEŽKO Slovenija bo letos z odlokom izvršnega sveta (republike in pokrajini tudi letos niso mogle uskladiti svojih potreb po energiji) dobila 1 milijon in 899 tisoč ton naftnih derivatov, kar je enajst tisoč ton manj, kot je predvidela v svoji energetski bilanci. Lani smo porabili 1 milijon in 888 tisoč ton naftnih derivatov, kar pa ni bilo dovolj, saj je bila dobava industriji in gospodinjstvom stalno motena. Kot torej kaže, tudi letos ne bo bolje. MONOGRAFIJA BOŽIDARJA JAKCA Lani je izšla zanimiva in obsežna monografija „Božidar Jakac in Dolenjska**, ki poleg zanimivih tekstov, katere je napisal Mil ček Komelj, prinaša tudi 112 črno-belih in 88 barvnih reprodukcij umetnikovih del, navezanih na dolenjsko pokrajino. Knjiga, ki stane 1.000 din, je primerna za lepo darilo ob dnevu žena pa tudi za trajen spomin ob delovnih in osebnih jubilejih. Kupite jo lahko na DITC, Dolenjski list, ali naročite po povzetju. Postanite član AMK Dolenjska V našem listu želimo predstaviti uspešno domače avto--moto društvo: AMK Dolenjska iz Dolenjskih Toplic. Klub ima včlanjenih že prek 200 članov in 60 članov podmladka. Deluje v treh sekcijah, to so: sekcija za cestne hitrostne dirke, sekcija za moto-cross in sekcija za šport. Sekcije delujejo samostojno. Klub vodi izvršni odbor, za nemoteno delovanje ima 4 stalne komisije: komisijo za organizacijo in članstvo, športno komisijo, komisijo za finančne in gospodarske zadeve in komisijo za preventivo v cestnem prometu. Trenutno ima klub 6 tekmovalcev, ki se bodo letos potegovali za čim višje uvrstitve na republiškem in državnem prvenstvu. Klub deluje šele četrto leto. pa vendar je v letu 1981 že organiziral svojo prvo dirko v motocrossu na Brezjah pri Črmošnicah. Dirko je pripravljalo 25 domačih športnih funkcionarjev; ker je za izvedbo dirke potrebnih 150 oseb, so nam na pomoč priskočili AMD Bela krajina in gasilska društva Vavta vas, Straža in Soteska. Tudi letos nameravajo organizirati motocross dirko, zato bo že v zimskem času ponovni tečaj za športne funkcionarje. Za uspešno dosedanje delo je klub prejel pohvalo AMZ Slovenije. Vabimo vas, da se včlanite v naš klub, saj člani avto-moto organizacije uživajo številne ugodnostni, tako da se plačilo članarine prav tako splača še zlasti v primeru, kadar se vam pripeti kakršna koli nesreča. Istočasno imate možnost sodelovati kot športnik v tej ali oni sekciji ali kot športni funkcionar. Članarina znaša 400 din za eno leto. Članske ugodnosti: kuponi za avtomobiliste, — 4 kuponi za SPI, 1 kupon za brezplačen prevoz poškodovanega vozila, 1 kupon za popust pri tehničnem pregledu, 1 kupon za brezplačno kontrolo in nastavitev žarometov ali brezplačno kontrolo zavor, 4 kuponi za popust pri testiranju vozila, - 1 rezervni kupon, 1 kupon za možnost nakupa garantnega pisma, 2 kupona za pravni nasvet, 1 kupon za klic v sili. En kupon SPI velja za plačilo prevožene poti službenega vozila do 10 km ali za plačilo dela avtomehanika do ene ure. Storitve veljajo, če je okvara na poti. Brezplačni prevoz poškodovanega vozila velja za 500 km (enkrat letno). Popust kar pri dvanajst vrstah storitev uživajo člani od 20 do 50 %. Članom je priznan 10% popust ob sklenitvi kasko zavarovanja osebnih vozil pri Zavarovalnici Triglav. Vabimo vas, da se oglasite pri Janezu Piškurju v službi AOP in se včlanite v naš klub, saj boste s to odločitvijo koristili prvenstveno sebi. Letos bo organizirana tudi turistična dejavnost, tako da boste garantno pismo lahko dobili v Dolenjskih Toplicah. AMK Dolenjska, komisija za organizacijo in članstvo. PRVI GOZDNI IN LESNI DELAVCI IZ ROŠKIH GOZDOV NADALJEVANJE Proti koncu 17. stoletja, ko se je začela razvijati industrija, zlasti lesna, je grof Auersperg v gozdove Roga in vzhodno od Plešivice proti Frati nastanil prve stalne lesne delavce v večji skupini, ki so prebivali v gozdovih z družinami vred. Po navadi so si frataiji postavili globoko v gozdu kočo, ki je bila običajno lesena, bile pa so tudi iz kamenja. Krite so bile ponavadi s skodlami ali čreslovino. Sprva so bile te koče z enim samim prostorom in odprtim ognjiščem. Pozneje so si ljudje izdelali po dva prostora, nekatere so imele tudi krušno peč. Za posteljo so imeli sprva steljo in smrečje, kasneje pa so imeli že ličkanje. Poleg bajt so imeli korita kot nekakšne zbiralnike vode. S krčenjem gozda so si pridobili tudi rodovitno zemljo. Čeprav je Rog pičel glede vode, pa so bili studenci. Veliki studenec je bil tik pragozda, bil je nepresahljiv. Tja so hodili o vodo še iz Komolca. Obstajal je še Mali studenec. Na Riben-čanovem hribu je bil tudi studenec. Hrib se tako imenuje, ker je bil fratar Ribničan. Delovno orodje teh prvih gozdnih delavcev je bilo kaj preprosto, za tiste čase pa neobhodno potrebno, če si se podal v gozd. Na prvem mestu je bila sekria, ročna žaga „amerikanka" je dobila ime po ameriških gozdnih delavcih. Če je bila žaga mojstrsko urejena, se je dalo z njo dosti napraviti. Frataiji so uporabljali takrat tudi vejnik (za sekanje vej ali spodrasti). Seveda so uporabljali še razno drobno orodje in pripomočke, pile za brušenje in brusni kamen, lesene bete, razne vrste lesenih zagozd itd. Vsak fratar pa je imel tudi velike lesene sani, na katerih so samotež vozili drva, če je bil teren le količkaj ugoden. Drugače so delali vse ročno. Da niso toliko fizično trpeli, je imel vsak svoje ustaljene in v teku let pridobljene delovne navade. Zato so imeli roke in ostalo telo utrjeno. Danes bi temu rekli, da so imeli kondicijo. Narava in življenje v gozdu jim je izostrilo vse čute, da so se počutili kot del narave. Zato so vse, kar jim je ta nudila, globoko zajemali in so tudi preživeli, kot omenjeno, brez zdravnikov do visoke starosti, kot stoletna drevesa. Fratarji in gozdovniki so povečini trebili gozd do goloseka ali pa tudi ne. Iz lesa so največ kuhali oglje in napravljali drva. Poleg ogljarstva so nekateri žgali tudi pepeliko. Na Rogu je bila zato posebna peč v Podstenicah. Pepeliko so rabili za steklarsko industrijo, ki je bila nekaj časa v Kočevju. Vsak ogljar pa je moral najprej s sodelavcem skuhati precej „kop“, šele potem je postal samostojen. Pri tem opravilu je bilo treba mnogo vztrajnosti. Prav posebej je bila treba biti pozoren, da je bila kopa pravilno zložena. Praviloma so naredili poleg kope še „Štirne", da so jih lahko gasili, če se je vžgala. Oglar se je šele takrat oddahnil, koje bilo oglje .^vagano". Oglarji so bili postavni možje in fantje, saj je še danes znana oglarska pesem „Ogljar". Fratarji so kuhali oglje večinoma za železarno na Dvoru ali za fužine, ki so začele obra- Ena izmena žagarskih delavcev iz Soteske. Posnetek iz leta 1935 v Obvestilo vsem ljubiteljem športne rekreacije V ponedeljek, 15. februarja, se je spet pričela športna rekreacija v OŠ Bršljin v Novem mestu. Na sporedu bo vsak ponedeljek od 19. do 21. ure in bo trajala do meseca maja. Ljubitelje kegljanja obveščamo, da je kegljanje na sporedu vsako sredo od 17. do 19. ure v domu JLA v Novem mestu. Obveščamo delavce, da je letos rekreacija tudi v Straži (telovadnica TVD Partizana v Vavti vasi in dvorana Svobode v Straži) po že objavljenem sporedu: ponedeljek — rekreacija moški (od 19. do 21. ure), torek — rekreacija ženske (od 19. do 21. ure), petek — namizni tenis (od 17. do 21. ure), vse v telovadnici TVD Partizana v Vavti vasi; sreda - streljanje (od 19. do 21. ure) in to v dvorani Svobode v Straži. L. R. tovati 1796. Železarna je bila takrat na višku svoje zmogljivosti in frataiji so rastli kot gobe po dežju. Z ogljem so zalagali tudi steklarno v Kočevju. Bilo pa je še dosti drugih odjemalcev oglja. Kar se tiče oglja, je bil Rog največji producent na Kranjskem. Železarna na Dvoru je imela v obtoku tudi svoj denar, katerega so uporabljali tudi frataiji, saj je bila poleg železarne velika trgovina, ki je zalagala vse takratno delavstvo s hrano. Ta denar je bil veljaven le na območju železarne in za njene dobavitelje, to je frataije in prevoznike oglja in rude. Železno rudo so za Dvor kopali v okoliških krajih, pa tudi od drugod so jo dovažali. Ta železarski obrat je slovel po svojih izdelkih, ki so bili res kvalitetno narejeni (železna vrata, nagrobni križi in drugi predmeti iz litega železa). Nekaj časa so imeli naročilo celo od cesarskega dvora za vlivanje krogel in možnarjev. Starejši ljudje pomnijo, daje grof železarno trikrat denarno podprl. V glavnem pravijo, da so bili „bankrota" krivi upravitelj in njegovi najožji sodelavci. Upravitelj si je dal napraviti poseben možnar, da je z njim zletel v zrak, ko so prišli na sled, kdo je kriv finančnega poloma „fužin". Veliko izdelkov z Dvora se je s pomočjo Dolenjskega muzeja ohranilo narodu (kot umetnost tiste dobe). Tone Virant NADALJEVANJE PRIHODNJIČ ZAHVALA Ob smrti dragega očeta IVANA VUKINA se najtopleje zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem za vence, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala. Hčerka Ivanka Jurejevčič ZAHVALA Ob smrti moje mame ANE KLEMENČIČ iz Ždinje vasi se lepo zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji tozd TVP za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Dragica Rozman ZAHVALA Ob izgubi očeta ALOJZA MEDICA z Verduna pri Uršnih selih se najtopleje zahvaljujem sindikatu tozda TVP za podarjeni venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje. Sin Ivan r s \ Pepe ima besedo v_____________________J Ste videli? Držal sem besedo, ki sem vam jo dal onega dne, in spet sem med vami. Kaj pravite? Da me imate dosti in da naj se poberem, odkoder sem prišel? Da vam - takole niče — že ne bom solil pamet in vam predpisoval, kod naj hodite v tovarno in iz nje. In da naj luknje v ograji kar lepo pustim pri miru, sicer mi boste vi zvrtali luknjo v glavo? A tako!? Kar mirno, prosim! Menim namreč, da mi nimate kaj očitati in da sem vse, kar sem rekel, povedal pošteno in po pravici in da sem bil pri tem še hudo skromen. Da sem pritepenec, pravite? Ne bo držalo, saj sem prijavljen na stalnem bivališču in imam tudi svojo osebno izkaznico z lepo fotografijo. Marsikdo med vami pa se je preselil, spremenil naslov ali bivališče, pa tega nikamor ni sporočil in tako imajo Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, -filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. po pisarnah še vedno njegov stari naslov. Nič nisem dlakocepski! Kar sebe poglejte! Če bi jaz delal tako površno, da bi imeli zaradi mojih napak sitnosti v izvozu in bi visela na nitki tudi nadaljnja usoda poslovnih stikov s tujino, bi molčal kot riba in molče popravljal, kar se popraviti da. Pri vas pa česa takega ni opaziti ... Ja, ja, je že tako, da ljudje danes poznajo zgolj svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti in še manj odgovornosti. Sedaj ječe besede, koliko plač si bomo delili, so nas polno usta in besed je, kot bi rožice sadil. Ko pa je treba priznati, da smo ga polomili in da bi moral kdo zato odgovarjati, pa nič . . . Ne bev in ne mev ne rečemo in vse je lepo in prav. Spet mi očitate, da se nimam pravice vtikati v vaše posle! Toda spet trdim, da nimate prav. Saj vendar lahko v tej naši ljubi domovini vsak pove, kar mu leži na srcu, in soseda opozori na napake. Seveda mora to storiti dobronamerno in prijazno. In — kot vidite — v mojih besedah ni namena žalitve in ne obrekovanja. Le opozoril bi rad, kar menim, da ni prav. Prav pa ni to, da delamo včasih z družbenim premoženjem kot svinja z mehom! Toliko to pot, dragi, drugič pa kaj več. Le pozdrav! Vaš Pepe! Za dobro voljo SLAB ZASLUŽEK „Ali si res uspel prodati vse svoje rokopise iz zadnjih deset let? “ vpraša prijatelj pisatelja. „Res. Toda kaj pomaga, ko pa danes star papir nima nobene vrednosti." Kadrovske vesti Januar 1982 TOZD TVP: prišla: Anica PELC; odšel: Marko DRA-ŽETIĆ (samovoljno). TOZD ŽAGA Straža: prišla: Janez BUKOVEC, Sredo ALEKSIČ: odšli: Še-fik BACEVAC (JLA), Miha BUKOVEC (JLA), Stanko PETERLIN (JLA), Alojz BREZOVAR (JLA), Martin ŠTRUMBELJ (samovoljno). TOZD TPI: odšla: Stane ŠTRUMBELJ (JLA), Jože POLIČNIK JLA). TOZD IGK: prišel: Andrej PEKOLJ; odšli: Srečko ZUPANČIČ (JLA), Ludvik POVHE (TOZD BLP), Jože SINUR (sporazum). TOZD TDP: prišla: Damjan KOZJAN, Slavko NOVINEC (iz TOZD BLP); odšli: Branko DAVIDOVlC (TOZD TSP). Sulejman K ADRlBAŠlC (TOZD TSP), Miroslav KOTNIK (sporazum), Ivan PRŠLJA (sporazum), Mičo GOJKOVIČ (JLA), Janez PAPEŽ (TOZD TGD). TOZD TSP: prišla: Sulejman KADRIBAŠIČ (iz TOZD TDP), Branko DAVI-DOVlC (iz TOZD TDP); odšli: Adela BERKOPEC (upokojitev), Rajko VIDMAR (JLA), Branko KAV-ŠCEK (JLA). TOZD TPP: odšla: Zlata POLJAK (sporazumno). TOZD TAP: odšel: Jože BEVEC (na željo delavca). TOZD TES: prišla: Jožica HREN; odšli: Gabrijel BERKOPEC (JLA), Boštjan HREN (JLA), Štefan FI-FOLT (JLA). TOZD TGD: prišli: Mojca SMREKAR, Alojz SMREKAR, Anton KOCJANČIČ, Janez PAPEŽ. TOZD BLP: Marjeta JEREB, Ludvik POVHE; odšel: Slavko NOVINEC (v TOZD TDP) ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZDIH TOZD M Ž SKUPAJ TVP 122 174 269 ŽAGA 145 22 167 TPI 55 21 76 BOR 72 15 87 SIGMAT 80 29 109 IGK 97 53 150 TDP 157 230 387 TSP 167 164 331 TPP 1427 77 219 LIPA 86 4 90 TAP 87 53 140 TKO 54 26 80 TES 116 26 142 TGD 49 55 104 BLP 86 38 124 DSSS 90 91 181 NOVOLES 1605 1078 2683 OPOROKA Naš sosed je tako prepričan, da obstaja drugo, posmrtno življenje. da je v oporoki vse svoje premoženje zapisal samemu sebi. NASVET „Tovarišica," svetuje zdravnik obiskovalki v ambulanti, priporočam vam čim več pešačenja in svežega zraka. Zato pojdite vsak dan na sprehod!" „O, to pa ne!" ugovarja bolnica. „Tega si že ne morem privoščiti. Ljudje bi namreč lahko pomislili, da srno morali naš avtomobil prodati...“ ŽALITEV Sodnik: Priznate, da ste tejle tovarišici rekli krava in jo s tem užalili? Obtoženec: Priznam! Sodnik: Zato vam izrekam denarno kazen. Obtoženec: Hvala lepa! Ali vas lahko s tem v zvezi nekaj vprašam? Sodnik: Izvolite! Obtoženec: Alije kaj narobe oziroma kaznivo, če kravi rečem tovarišica? Sodnik: Seveda ne. V tem ne vidim ničesar žaljivega ... Obtoženec (se obrne k sosedi); Na svidenje, tovarišica!