350
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J a rosla ^\. 267.
Pogodba s Tippo-Tipom. Skozi šume.
Stanley je bil vesel Tippo-Tipa, in začel ga je nagovarjati, naj ga spremlja s svojimi ljudmi. Ali Arabec ni imel nikakega razloga, da mu pritegne, ni mu šlo v glavo, kako se more človek navduševati za tako potovanje. Odgovoril mu je toraj hladno: „Ako se belim ljudem dopada staviti na kocko svoje živjenje, to ni razlog, da tudi Arabci tako delajo. Mi potujemo polagoma, mi idemo naprej malo po malem, lovimo robove in nabiramo slonovo kost, kar traje navadno po več let. Vi beli ljudje, vi se brigate samo za reke, jezera, brda, in trosite svoje življenje brez razloga in koristi. Pogledite tega starca, katerega vi imenujete Livingstone-a, in katerega smo videli umreti v Bissi, kaj je delal, česa je iskal celih petindvajset let tu v Afriki? On se ni obogatil, on nam ni nikdar nič daroval, ni lovil robov, ni skupljeval slonove kosti, drl je vedno samo naprej, a čemu?"
Na te razloge ni bilo odgovoriti Arabcu trgovcu da-si še tako inteligentnemu. Razen tega so bile pokrajine, preko katerih je Stanley hotel kreniti, naseljene s kanibali, divjaki, ostudnimi pritlikavci, kakor se je zatrjevalo. S kratka iti tje, bilo bi toliko, kakor iti v gotovo smrt.
Ker pa je Stanley tako živo nagovarjal in prosil Tippo-Tipa, dal se je vendar toliko omečiti, da je sklical svoje rojake, prijatelje in sploh vse, kateri so od blizu ali daleč poznavali te pokrajine, in jih po-prašal za mnenje. Kedar so se posvetovali in razšli, reče Tippo-Tip Stanleyu: „Vsak mi odgovarja, da se ne spustim na takov pot. Vendar pa nečem zavreti vaših osnov, toraj pristajem, da vas spremim na šestdeset maršev a pod nastopnimi pogoji.
1.  Vi mi hočete dati 5.000 tolarjev, ali 25.000 frankov.
2.  Mi hočemo kreniti iz Njangue-a v pravcu, ki ga sami določite.
3.  Onih šestdeset maršev ne sme dalje trajati, kakor tri mesce.
4.  Hoditi hočamo po štiri ure na dan.
5.  Na kraju teh šestdesetih maršev se hočemo ločiti, razen ako se hočete tudi vi vrniti z menoj.
6.  Vi hočete plačati tudi sto in štirideset mojih mož,   kakor sem se pogovoril ž njimi.    Ako se preje
Poučni in zabavni del.
351
preden dovršite šestdeset maršev, naveličate potovanja, mojih 5.000 tolarjev mi morate vse eno odšteti, ne da bi kaj utrgali."
Stanley udari na roko. No ker se je toliko govorilo o nevarnostih, hotel se je Stanley pomeniti tudi s Pocockom. Razložil mu je položaj, navel je vse razloge za in zoper, in naposled ga je poprašal, kako on misli in sodi. Hrabri mladenih, ki je že več potov pokazal svojo srčnost, odgovoril je tako-le: „ Moj stari oča so mi rekli, ko sem slovo jemal, da nimam zapustiti svojega gospodarja. Tu je moja roka, gospod Stanley, jaz grem z vami, vodite nas kamor kočete."
„Prav dobro, Pocock, hvala!"
Drugega dne je podpisal Stanley pogodbo s Tippo-Tipom, in nekaj dni pozneje je krenila ekspe-dicija na pot, spremljana od 700 ljudij, katere je arabski glavar vodil seboj. Od tega števila se je imelo 300 mož oddeliti in ostati v Tati. Spremstvo je bilo oboroženo s puškami, strelicami in kopji. Četa Tippo-Tipova je vodila seboj še sto robov in petdeset dečkov, ki so bili za sluge, kuharje, tesarje, zidarje in kovače.
Ko so bili ostavili Njangue, prišli so kmalu v Mitambo, grozno šumo, katero so domačini Stanleyu popisavali kot pravo strašilo, kjer bode treba reči z Bogom solncu, in pretrpeti sila neprijetnosti. Z desne in leve stoji drevesasto grmovje do 20 črevljev visoko; tla so temnorujavo, napravljeno od drevesnih odpadkov, kateri se nabirajo že stoletja. Ker je dovelj vlage, zato so tla izredno plodna. Rastlinje je izredno raznolično, in raste bujno v tem vlažnem hladu. Veter naj brije zunaj kakor hoče, v globinah tega morja zelenila vedno vlada največji mir.
Da bi hoteli popisati, kaj se vidi kukcev v teh tropskih šumah, ne bi bilo dovelj jedno poglavje. V tem zabitem kraju se nahaja prava tvornica prirode, v katero človek ne more prodreti drugače, da plača svojo smelost z mrzlico ali malarijo.
Govori se o tišini šum! No za pozornega mo-trilca niso te afriške šume nikakor tihe. Brenčanje in cvrčanje od sto delavnih plemen napolnjuje s svojim nejasnim šumom poludnevno temo, katera vlada pod tem perjem. Tu se čuje škripanje na milijone čeljusti, besno psikanje vznemirjenih krdel, pripravljenih na boj, trenje drobnih kril, lazenje legij pod listjem, nenadni skok živali, katera se je prebudila, cvrčanje cvrčka. šumenje mravljišča in kvakanje volovske žabe. Dodaj k temu drgnenje vej, padanje perja, cepanje orehov in drugih plodov, krehanje vej, mrmljanje in vrščanje drevja, katero se ziblje in se zadeva, in spoznal bodeš, četudi si slep, da se v hladu tropske šume vodi brez števila malih rokodelstev, da se tu vrte delavci, katerih nikdo ne more prešteti. Ali samo tega naj nobeden ne trdi, da je šuma tiha.
Strašna tla, preko katerih je Stanley moral stopati, rodi veličanstveno vegitacijo.  Tu so praproti,
ostre rastline, trstika, akacije, tamarinde, divja vinska trta, palme vsake vrste, oljika, datelji in na stotine drugih rastlin. Neprodirna gošča, v katerej se vse razstline bore in love za palec zemlje, ponaša se z veličino in z razkošjem, kakoršna more vladati samo na tako toplem vrtu. Pot je bil neizmerno težaven, tu in tam kar neprehoden za nosilce ladije, in Stanley je moral sestaviti celo četo pijonirjev, kateri so s sekiro v roki delali pot.
Čez več dnij. ko šumi ni bilo ne konca ne kraja, vidi Stanley nekega jutra Tippo-Tipa, kako čmeren gre k njemu. Dolgo sta se razgovarjala. Tippo-Tip je razložil vso grozo te situvacije, in naposled je izrazil odkrito željo, da pretrga pogodbo.
Stanley je začutil, da je kritiški čas došel. Ali bode res moral ustaviti potovanje? Poskuša to in ono, da prepriča Arabca, koliko velja slovesna obljuba.
„To ni vse vkup nič," odgovori Tippo-Tip. „Na ta način bodem porabil skoro celo leto za teh šestdeset maršev. Jaz nisem nikdar preje videl te šume, in nisem si mogel predstaviti, da je sploh tak kraj na svetu Zrak. ki se tu diše, ubija moje ljudi. Vi hočete ubiti tudi svoje. Ta šuma ni za drugo nego za opice in zverino. Prav res, jaz ne morem več naprej!"