Letnik 1909 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXIJI. — Izdan in razposlan dne 17. decembra 1909. Vsebina: (Št. 198—201.) 198. Zakon o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v hranilnicah in v c. kr. poštnem hranilničnem uradu. — 199. Ukaz o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu. — 200. Razglas o ustanovitvi c. kr. tehniškega poskusnega urada. — 201. Ukaz o polaganju vrednostnih papirjev, ki jih je sodno položiti, v deželni banki kraljevine češke. 19$. Zakon z dne 15. septembra 1909. L o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v hranilnicah in v c. kr. poštnem hranilničnem uradu. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Največji znesek za dopustno naložbo novcev varovancev in oskrbovancev v avstrijskih hranilnicah, obstoječih z javnim dovoljenjem, se določa s 3000 kronami za enega varovanca ali oskrbovanca. § 2. Na vloge novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu se uporabljajo v hranilnem prometu tega urada sploh veljajoči predpisi z naslednjimi dopolnili in izpremembami (§§ 3 do 9). § 3. Na ime vsakega posameznega varovanca ali oskrbovanca je vzeti posebno vložno knjižico. § 4. Za posamezne vloge, ki presegajo eno krono, ni treba, da bi znašale okroglo mnogokratnik 1 krone. § 5. Varstveno in skrbstveno sodišče naj izda poštnemu hranilničnemu uradu zaukaz, da se sme imo-vina ali nje del odpovedati, vrniti ali drugače porabiti samo z dovoljenjem varstvenih in skrbstvenih obla-štev. To zaporo je treba zaznamovati na vložni knjižici. § 6. Ta zaukaz je merodajen za poštno hranilnico od časa, ko dojde z vložno knjižico vred poštnemu hranilničnemu uradu na Dunaju, in se razteza, ako sodišče ne odredi izrečno kaj drugega, tudi na eventualne poznejše, na dotično vložno knjižico vplačane vloge in na državne papirje, ki se nakupijo. § 7. Vlaga se lahko tudi s posredovanjem varstvenega in skrbstvenega sodišča. Pri tem v vložni knjižici ni potreba podpisa sodišča. (SloveniMoh. ) 144 § 8- Poštni hranilnični urad naj naznanja varstvenemu in skrbstvenemu sodišču na zahtevanje izpiske računov. § 9. Dovoljeno je vlagati za varovanca ali oskrbovanca na posebno vložno knjižico, s katero ima pravico svobodno razpolagati. Ako obstaja ob istem času taka knjižica in v zmislu § 5 omejena vložna knjižica, se zaradi tega ne gubijo deloma obresti, oziroma glavnica, kar se sicer zgodi vložniku, ako se za isto osebo izda več vložnih knjižic. Tudi se gledé zakonito določenega najvišjega zneska obrestne hranilne imovine vloge v svobodni vložni knjižici ne prištevajo tisti vlogi, ki se podaja iz vložne knjižice, omenjene v § 5. § 10. Predpisi o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu se zmislu primerno uporabljajo v tistih primerih, v katerih se naj efekti proti rentnim knjižicam varovanca ali oskrbovanca z odobrenjem varstvenega in skrbstvenega sodišča puščajo v lirambi omenjenega urada. § 11. Ako se je izdal v § 5 omenjeni zaukaz, je opustiti sodno položbo vložne knjižice in rentne knjižice poštne hranilnice, razen, ako smatra varstveno in skrbstveno sodišče to za dobro zaradi danih posebnih razmer. § 12- Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, trgovino in finance. Na Dunaju, dne 15. septembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bienerth s. r. Bilihski s. r. Weiskirclmer s. r. Hochenlmrger s. r. 19». Ukaz ministrov za pravosodje, trgovino in finance z dne 2. decembra 1909. 1. o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu. Na podstavi § 12 zakona z dne 15. septembra 1909. 1. (drž. zak. št. 198) se ukazuje tako: § 1. Ako so bili novci varovancev ali oskrbovancev vloženi v poštno hranilnico, mora zastopnik varovanca ali oskrbovanca predložiti vložno knjižico varstvenemu in skrbstvenemu sodišču, da ukrene v § 5 zakona z dne 15. septembra 1909. 1. (drž. zak. št. 198) predpisano zaporo vloge. Kadar sodišče zaukaže zaporo, mora hkratu izročiti vložno knjižico poštnemu hranilničnemu uradu na Dunaju in mu z natančno navedbo naslova naznaniti, komu je izročiti vložno knjižico, ko bo izvršena zapora. Poštni hranilnični urad mora sodišče obvestiti o izvršeni zapori in vložno knjižico vposlati sodišču ali mu potrditi, da jo je poslal kakemu drugemu adresatu, kakor je dobil naročilo. Na posebne vložne knjižice, s katerimi ima varovanec ali oskrbovanec pravico svobodno razpolagati, se ne uporablja ta ukaz. § 2. Novci varovancev in oskrbovancev se lahko vlagajo v poštnem hranilničnem uradu tudi tako, da se vplača denarni znesek pri uabiralnici poštnega hranilničnega urada ter se hkratu izroči sodni sklep, ki ukazuje zaporo vloge. Za izdajo tega sklepa je treba uporabiti v dodatku natisnjeni obrazec. Vlaga lahko vsakdo. Tudi varstveno in skrbstveno sodišče lahko oskrbi vložbo po svojih organih ali po organih davčnega in sodnega depozitnega urada, ako je znesek, ki se vplača, položen na sodišču (depozitnem uradu). Uradnik nabiralnice naj ravna s položkom po občih predpisih, toda izdane vložne knjižice s pripadajočim odpovednim zvezkom vred naj ne izroči položniku, temveč naj mu vroči o prejemu denarja in o lem, da je pridržal vložno knjižico z odpovednim zvezkom vred, posebno kolka prosto potrdilo. Sodni sklep, ki odrejuje zaporo, naj vpošlje nabiralnica poštnemu hranilničnemu uradu in naj priloži vložno knjižico in odpovedni zvezek. Poštni hranilnični urad naj ukrene potem nadaljnje v zmislu § 1, odstavek 3. § 3. Varstveno in skrbstveno sodišče naj zaznamuje številko vložne knjižice poštne hranilnice in urad, ki jo je izdal, v vpisniku P v razpredelku za pripomnje. § 4. Dodatno lahko vsakdo vlaga novce varovancev in oskrbovancev na vložno knjižico, ki je pod zaporo, predloživši vložno knjižico brez dokaza sodne položne odredbe. § 5. Obvestilo, s katerim se poštni hranilnični urad obvešča, da je varstveno in skrbstveno oblastvo dovolilo odpoved, vračilo ali drugačno porabo imovine ali nje dela, je treba sestaviti v kratki obliki, ločeno od drugih odredb, ki jih ni treba priobčiti poštnemu hranilničnemu uradu, in sicer je dovoljenje za odpoved in vračilo imovine ali nje dela namestiti na drugi strani odpovednega lista, dovoljenje pa, da se sme imovina ali nje del porabiti za nakup državnih papirjev, in dovoljenje, da se smejo državni papirji prodati ali izročiti, pa na drugi strani dotične uradne tiskovine. Pri tem je uporabljati naslednje formule: Ob odpovedi: „O. št............Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje, da se izplača znesek ..............K . . h“. Ob kupnih naročilih v kupčiji državnih papirjev: „O. št..........Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje nakup........................ proti položbi na rentno knjižico (št............). izkupila kuponov je pripisati v vložni knjižici (ako so plačna, nakazati jih v gotovini.................... v...............)“, ali „Varstveno ali skrbstveno oblastvo dovoljuje, da se kupijo................... in da se kupljeni efekti pošljejo................“. Ob prodajnih naročilih v kupčiji državnih papirjev: „O. št.............Varstveno in skrbstveno sodišče dovoljuje prodajo.................... Izkupilo je pripisati v vložni knjižici (nakazati v gotovini ....... v .......................... )“. Ob izročanju iz rentnih položb in natura-. „O. št...........Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje, da se.......................... izroči(jo)................v................“. Dopustno je, dajati dovoljenja, da se obdobno dvigajo določni delni zneski ah obresti vloge ali vsakčas dospevajoči kuponi državnih papirjev, hranjenih za varovanca ali oskrbovanca. Na vsako izdajo sklepa, določeno za poštni hranilnični urad, s katero se dovoljuje poraba imovine ali nje dela, in odobrilnim klavzulam, nameščenim na drugi strani uradne tiskovine, je treba pritisniti posebni sodni pečat, ki je predpisan v § 216, odstavek 2 opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112) za izročilne naloge. § 6. Ako dobi varovanec ali oskrbovanec pravico, samostojno upravljati imovino, mora varstveno in skrbstveno sodišče to naznaniti poštnemu hranilničnemu uradu in zaukazati, da se razveljavi zapora vloge. Vložniku je potem dano na voljo, svojo imovino odpovedati ali vložno knjižico zamenjati za drugo vložno knjižico, ki ni pod zaporo. § 7. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Bilinski s r. Weiskirchner s. r. Hochenburger s. r. Dodatek k ukazu drž. zak. št. 199. O. št......... C. kr..............sodišče........................, G. kr. davčni in sodni depozitni urad........................... G. kr. finančna in sodna depozitna blagajnica za . . . občinski okraj na Dunaju. G. kr. depozitni urad civilnega sodišča..................... Gospod (gospa, gospodična)........................................................................ mora za varovanca ali oskrbovanca ime in priimek:.......................................................................................... poklic ali opravilo:..................................................................................... kraj, dan, mesec, leto rojstva: ........................................................................ bivališče in naslov stanovanja:.......................................................................... položiti znesek...........K . . h v c. kr. poštnem hranilničnem uradu kakor hranilno vlogo na novo vložno knjižico. G. kr. poštni hranilnični urad se prosi, da po § 5 zakona z dne 15. septembra 1909. 1. (drž. zak. št. 198) izvrši zaporo te vloge in vpošlje z zaznambo zapore opremljeno vložno knjižico z odpovednim zvezkom vred doli imenovanemu varuhu (skrbniku), c. kr. davčnemu in sodnemu depozitnemu uradu v................................. c. kr. finančni in sodni depozitni blagajnici za . . . občinski okraj na Dunaju, c. kr. depozitnemu uradu civilnega sodišča v.................................................. c. kr. ..............sodišču v...................1.............. Ime varuha (skrbnika) :.................................................................................. poklic ali opravilo:..................................................................................... bivališče in naslov stanovanja:.......................................................................... G. kr................sodišče.............................oddelek .... dne 19 Sodni pečat. Post. izven sp. r. št. 11(W<. 300. Razglas ministrstva za javna dela z dne 14. decembra 1909.1. o ustanovitvi c. kr. tehniškega poskusnega urada. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 25. novembra 1909. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti ustanovitev tehniškega poskusnega urada, ki je kakor eksekutivni organ neposrednje podrejen ministrstvu za javna dela. Ritt s. r. 301. Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministroma za finance in trgovino z dne 15. decembra 1909. 1. o polaganju vrednostnih papirjev, ki jih je sodno položiti, v deželni banki kraljevine češke. Zakon z dne 10. maja 1909. 1. (drž. zak. št. 77) o polaganju vrednostnih papirjev, ki jih je sodno položiti, v deželni banki kraljevine češke, dobi moč 1. dne januarja 1910.1. Na podstavi §§ 2 do 4 tega zakona se izdajajo v ztnislu z deželnim odborom kraljevine češke ukre-njenega dogovora nastopna normativna določila za polaganje vrednostnih papirjev, ki jih je sodno položiti, v deželni banki kraljevine češke z veljavnostjo od 1. dne januarja 1910. 1. naprej: § 1. Vrednostni papirji, katere bi bilo treba po občih zakonitih predpisih položiti na sodnih depozitnih uradih v kraljevini češki, se morejo namesto tega polagati v deželni banki kraljevine češke. Za obveznosti, ki nastanejo deželni banki, kadar prevzame vrednostne papirje, je prevzela kraljevina češka subsidijarno odgovornost (§ 49 ustava deželne banke). Vrednostni papirji se lahko predajajo osebno ali po pošti. Od določil tega ukaza se izvzemajo: a) kazenskosodni depoziti; b) vsi depoziti, ki pristojé področju sporne sodne oblasti, vštevši tudi take, ki se polagajo v zavarovanje ali izpolnitev kake obveznosti; c) varščine in jamščine. Prav tako se tam ne smejo polagati lastne po-ložbe deželne banke kraljevine češke; ako bi torej banka sama morala sodno položiti vrednostne papirje, jih mora vselej položiti na sodišču. § 2. Deželna banka kraljevine češke prevzame v hrambo, izvzemši po nji sami izdane položne liste, vrednostne papirje vsake vrste, kolikor niso izločeni iz pravnega prometa. Gledé v hrambo prevzetih domačih in inozemskih, v javnem prometu stoječih vrednostnih papirjev (državnih zadolžnic, zastavnic, prednostnih obligacij, delnic itd.), potem gledé blagajničnih listov, hranil-ničnih in drugih vložnih knjižic oskrbuje deželna banka tudi upravo, ako se to zahteva. Depoziti, ki so se dali banki v hrambo, se smejo vsakčas s privolilom pristojnega sodišča prenesti v upravo banke, ako so sposobni za to. § 3. Banki izročeni vrednostni papirji se hranijo kakor ločeni pokladi in kakor posebna lastnina posameznih položnikov, oziroma tistih oseb, za katere so bili položeni. §4. Polaga se na določeno dobo. Rok hrambe se preračuni, ako gre za golo hrambo, pri prvi položbi vsaj za šest mescev in najdalje za pet let; na zahtevanje se sme podaljšati po ravnokar omenjenih omejitvah roka. V upravnem opravilu se preračuni rok najmanj z enim letom. Ako se ne določi nič nasprotnega, oskrbi deželna banka podaljšbo za še eno leto tudi tedaj, kadar bi položnik tega ne zahteval, obre-menivši ob enem dotični račun s pripadajočo pristojbino. Poklad se more z odobrilom pristojnega sodišča vsakčas zahtevati nazaj, torej tudi pred iztekom ustanovljenega roka za shrambo, oziroma upravo. V takem primeru pa izgubi stranka pristojbino za še ne potekli rok. § 5. Odgovornost banke glede depozitov, ki so pri nji položeni, se razteza tudi na vsako škodo, ki kaki stranki nastane s tem, da bančni nameščenci prestopijo svoje službene dolžnosti. Odgovornost za hrambo neha z iztekom roka za hrambo, ako je banka depozit položila na sodišču v hrambo na stroške in nevarnost lastnika. § 6. Z upravo depozitov prevzame banka dolžnost, da bo s skrbnostjo poštenega trgovca oskrbovala ta-le opravila: а) da bo potegovala kupone, spadajoče k vrednostnim papirjem, o rokovih, ko dospö v izplačilo, potem da bo pobirala obresti blagajničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic, in če se odkupijo ali plačajo v zlatu, da jih bo dala kar najbolje prodati na borzi ali drugače. Tisti kuponi v upravo izročenih vrednostnih papirjev, ki so v plačilo že dospeli ali ki dospö v prihodnjih 14 dneh, se ne prevzemajo, temveč se morajo poprej odrezati; б) da bo pregledovala s pažnjo na položene efekte seznamke vzdignjenih in izžrebanih številk, ki izidejo dokler traja hramba, ter naznanila o odpovedih ali konverzijah vrednostnih papirjev ; c) da bo kose, ki dospö v povračilo, v odkup ali konverzijo predlagala ob ustanovljenem roku, eventualno da bo dajala kar najbolje prodati na borzi ali drugod kose, ki so bili izžrebani ali ki sicer dospö v povračilo, kadar se odkupijo v zlatu. Prodaja na borzi [ad a) in c)} se izvršuje osem dni, preden zapadejo v Evropi plačni, in 14 dni, preden zapadejo na izvenevropskih mestih plačni kuponi ali efekti; d) da bo gledé položenih izžrebnih papirjev pazila na amortizacijo, ki bi utegnila nastopiti, dokler traja njihova hramba; e) da bo lastniku poklada dajala na razpolaganje po a) in c) na praški trg dohajajoče zneske najkasneje tri dni po dospelosti, na drug trg kakega bančnega zavoda dohajajoče zneske najkasneje osem dni po dospelosti, na drugih trgih plačne zneske pa šele po njih dohodu ; f) da bo nabavljala nove kuponske pole o pravem času ; g) da bo popolnoma vplačane začasnice zamenjavala za definitivne kose ; h) da se bo potegovala za pravico, prejemati nove papirje za račun lastnika poklada, ki je morda združena s položenimi vrednostnimi papirji že ob času položbe ali pozneje; i) da bo na ne popolnoma vplačane vrednostne papirje vplačevala nadalje za lastnika poklada. Pod b), c), d), h) in i) ustanovljene obveznosti prevzema banka vendar samo glede takih papirjev, o katerih in kolikor izhajajo seznamki vzdignjenih in izžrebanih številk ali dotični drugi razglasi v časnikih „Wiener Zeitung“, „Prager Zeitung“, „Buda-pesti Közlöny“, „Deutscher Reichs- und königlich Preussischer Staatsanzeiger“ ali kolikor se taki seznamki dopošiljajo banki naravnost po dotičnih iz-dajališčih. Pod h) in i) omenjena opravila oskrbuje vrhu tega banka samo tedaj, kadar stranka, ko jo je banka poprej opozorila na to, to zahteva pismeno najkasneje pet dni pred iztekom rokov, določenih za izvrševanje prejemne pravice ali za opravljanje plačil, in kadar ob enem za to potrebni denar z dotično provizijo vred vplača ali pa nakaže iz svoje eventualne imovine pri banki. Ako naj se izplača kak vrednostni papir, ki je bil izročen banki v upravo, ker je bil izžreban (vzdignjen), ah iz drugih razlogov [c)], ali ako gledé kakega položenega vrednostnega papirja nastopi amortizacija [d)], naj banka nemudoma obvesti upravičenca o teh okolnostih in ob enem tudi sodišče, pod čigar pristojnostjo so položeni vrednostni papirji, in sicer v prvem primeru naznanivši jim znesek gotovine, ki se izplača, in rok izplačila. Prav tako mora banka nemudoma stranki naznaniti opravila, oskrbljena po h) in i) in obvestiti tudi pristojno sodišče. Gotovih imovin položnikov banka ne obrestuje. § 7. Banka je nadalje dolžna, na izrečno zahtevanje a) oskrbeti komisijsko prodajo pri banki položenih vrednostnih papirjev ter delovito ali popolno realizacijo položenih hranilničnih ali drugih vložnih knjižic; b) za denar, ki dohaja ob upravi kakega poklada, nakupovati po dnevnem kurzu državne papirje ali druge vrednostne papirje, v katerih se smejo po zakonitih določilih nalagati siro tinski novci varovancev, ter jih potem prevzeti v hrambo in upravo. O izvršitvi spredaj oznamenjenih opravil naj banka nemudoma dâ stranki podroben obračun ter naj o tem likratu obvesti tudi pristojno sodišče. § 8. Da se kak depozit položi v deželni banki kraljevine češke namesto na sodišču, zato je treba dovolila tistega sodišča, ki je po občih zakonitih določilih pristojno prevzeti dotični položek. Rešujč prošnjo za privolilo, da se položba opravi pri banki, je treba premisliti vprašanje, v koliko je ta položba nasproti položbi na sodišču po kakovosti primera strankam koristna ali prikladna, in po tem je treba odločevati. Banka sme odkloniti sprejem položbe, ako se je po okolnostih, v katerih naj se položba opravi, bati kakih obširnosti v manipulaciji ali kakih zmešnjav ali nevarnosti ob vračanju vrednostnih papirjev. V odvrnitev nevarnosti, da bi se po sodišču dovoljena položba kasneje odklonila, je prepuščeno se v dvomnih piimerih poprej sporazumeti z banko o nameravanih pogojih položbe, — bodisi s sopod-pisom prošnje ali pa s prašanjem, s katerim naj se sodišče obrne na banko, preden reši prošnjo. § 9. V prošnji za dovolilo, da se depozit položi pri banki — to prošnjo je vlagati na sodišču — je treba navesti povod nameravane položbe in poleg imena, stanu in bivališča tiste osebe, za katero se misli položba opraviti, natančno zaznamovati vrednostne papirje, ki se nameravajo položiti, po njih številu, vrsti, obrestui meri, številki (seriji) in nominalnem znesku in navesti, kdaj dospö v izplačilo najbližnji kuponi; nadalje je povedati, ali naj se položijo papirji samo zastran hrambe ali pa zastran hrambe in uprave in po katerih posebnih načinih (pogojih). Zaznamek, da se je tretji osebi podelila pravica, do smrti prejemati kupone, oziroma obresti in dividende, prevzema banka samo s pristavkom „dokler se ne dokaže smrt |(upravičenega prejemnika)“. Nikakor pa ne jemlje banka na-se dolžnosti, vsakčas poistinjevati, da upravičeni prejemnik še živi. § 10. Podeljeno dovolilo, da se vrednostni papirji položč v deželni banki kraljevine češke, naj sodišče uradoma naznani banki. Kadar v dovolilu za položbo ni povedan rok hrambe, tedaj se šteje položnik za pooblaščenega, dogovoriti se z banko, da se ta rok določi in eventualno podaljša v zmislu § 4. Vrednostni papirji, ki so v sodni hrambi, se smejo na banko prenesti samo, ko se je že poplačala ali zagotovila pristojbina za hrambo (števnina, depozitna taksa); Ob takem prenosu poklada je uradoma do-poslati banki tudi sumaren posnetek iz knjige depozitov o dotični masi (skladu). Sodno dovolilo za položbo vrednostnih papirjev pri banki izgubi svojo moč, ako se položba ne opravi v šestih mescih po dnevu, katerega se je izdalo dovolilo. § H- Opravljajoč položbo, se mora stranka izkazati z dotičnim sodnim odlokom ter vrednostne papirje, ki jih misli položiti, izročiti s položno izjavo. Položno izjavo je za hrambo napraviti po obrazcu A, za hrambo in upravo pa po obrazcu B\ v njej je treba vrednostne papirje, ki se mislijo izročiti, podrobno našteti tako, kakor je povedano v § 9, toda neisžrebne papirje brez navedbe številk (serij), ter povedati ime, stan in bivališče tiste osebe, za katero se položba opravlja. Položne izjave, v katerih so zaznamovane številke (serije) neiz-žrebnih efektov, se ne sprejemajo. Položno izjavo mora svojeročno podpisati položnik ter povedali svoje ime, svoj stan in svoje bivališče, in ako zastopa položnik koga drugega, mora hkratu narediti razvidno razmerje zastopnika, pridejavši ime, stan in bivališče zastopane osebe. Golice za položne izjave se bodo pri deželni banki oddajale brezplačno, kadarkoli bi jih kdo zahteval. Obrazec A. Obrazec B. Banka mora položniku izročiti depozitni list (položnico) o položenih papirjih. Depozitiii list naj se o vseh vrednostnih papirjih, ki se položijo, tudi če so različnih vrst, izdaja skupno ter naj nosi napis „Depozitni list o sodnem depozitu“; oziraje se na sodno dovolilo po-ložbe naj obsega tiste napovedi, po katerih more sodišče presoditi, ali se je položba opravila v zmislu sodnega dovolila. Številke (serije) položenih vrednostnih papirjev se v depozitnem listu ne zaznamujejo; o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih naj sestavi banka seznamek številk in naj ga opremljenega s svojo štampiljo pošlje sodišču (§ 12). Depozitnemu listu je pridejati podpis firme deželne banke, kakor ustreza opravilnemu redu. sodišče knjigo zabeležnico po obrazcu C, na kratko vanjo vpisujoč položene vrednostne papirje in vedno imajoč v razvidnosti izpremembe, ki zadenejo posamezne mase (sklade) glavnične zaloge, potem tudi po obrazcu D iskalni vpisnik k tej zabeležnici, ki ga je napraviti v abecednem redu. Prvotno položbo ter prirastek in odpad je vpisovati na podstavi depozitnih listov in drugih dotičnih poročil banke, ki dohajajo sodišču, in sicer vselej takoj po dohodu. Sodišču od banke v prepisu dohajajoče depozitne liste ter spiske številk o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih je hraniti varno proti ognju v zaprtih omarah; te listine je oznameniti s številkami, ki jih imajo dotične mase v spredaj omenjeni zabeležnici. Obrazec C- Obrazec D' Stranka je dolžna, depozitni list skrbno hraniti in, ako bi ga izgubila, izgubo precej, ko jo zapazi, z lastno odgovornostjo naznaniti banki, da se s tem zabrani, da se ne izroči kaj neupravičencem. Kar se tiče pravice, vpogledavati v spredaj omenjene knjige in listine, veljajo o tem obči predpisi o vpogledavanju v sodne spise. § 12. § 15. O prevzetju vsakega depozita mora banka obvestiti sodišče, priobčivši mu depozitni list, ki ga je oznameniti za prepis ter opremiti s štampiljo banke, in pa v § 11, odstavku 5, omenjeni seznamek številk o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih. Sodišče naj preišče, ali se je položba opravila primerno podeljenemu dovolilu; ako se najdejo pri tem spotike, je treba skrbeti, da se odstranijo. Kadar mora sodišče naznaniti opravljeno položbo sodnega depozita udeleženim strankam, naj se ozira naznanilo na prošnjo položnikovo in na dovolilo položbe, ki se je podelilo za njo. § 13. Sodišča so pooblaščena, da na prošnjo polož-nika vrednostne papirje, ki se položijo, ter položno izjavo po pošti pošljejo deželni banki kraljevine češke v Pragi. § H. O pokladnih zalogah, položenih v deželni bank' kraljevine češke s sodnim dovolilom, naj piše Ob poslovanju z depoziti se je ravnati kolikor moči po načelu, da naj se k isti depozitni masi spadajoči vrednostni papirji hranijo praviloma nerazdeljeni, ali na sodišču ali pa v avstrijsko-ogrski banki ali v deželni banki kraljevine češke. Zatorej naj se zlasti prenos na sodišču položenih vrednostnih papirjev v hrambo ali v hrambo in upravo banke praviloma opravlja tako, da prenos zadene vse v isti masi se nahajajoče vrednostne papirje, ki so sposobni za hrambo ali za hrambo in upravo v banki. § 16. Deželna banka kraljevine češke sme z depoziti, ki jih je prevzela namesto sodišča, ter z novci, ki dohajajo ob njih upravi, razpolagati samo z dovolilom sodišča in po tem dovolilu ; zlasti jih ne sme izročati nikomur, razen tistemu prejemniku, ki je imenovan v sodnem odloku za izročbo. V ta namen mora sodišče uradoma obvestiti banko naravnost o vsakem dovolilu, ki ga podeli v tem oziru. Tako obvestilo obsegajoče odloke mora sodišče pod opravilno številko oznameniti s posebnimi, po aritmetičnem redu brez razločevanja depozitnih mas tekočimi, vsako leto z 1 pričenjajočimi številkami in pa s črkama Lb. D. (= d. d. b., depozit deželne banke); ti odloki morajo vselej zraven podpisa načelnika sodišča imeti tudi posebni sodni pečat, ki je predpisan v § 216, odstavek 2, opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112) za izročilne naloge. § 17. Po banki izdani depozitni listi o vrednostnih papirjih, ki so se položili v nji namesto na sodišču, se ne smejo brez sodnega dovolila prenašati na tretje osebe. Ako sodišče privoli v to, mora ob enem izjaviti, ali naj se depozit tudi po prenosu šteje še za sodni depozit in ali naj se še ravna ž njim kakor s sodnim depozitom. Za razvidnost omenjenih obvestil naj •azec E. piše zabeležek po obrazcu E. sodišče Tudi posojil na vrednostne papirje, ki so bili položeni v banki namesto na sodišču, ne sme banka dajati brez posebnega ukazila sodišča. Oznamenilo izdaje sodnega sklepa s številko depozita dež. banke (Lb. D.) in v § 216, odstavek 2, o. r. predpisani posebni sodni pečat je uporabljati — po vsebini izdaje sklepa, brez razločka oblike — v vseh primerih, v katerih gre za razpolaganje s sodnim depozitom, ki je položen v deželni banki ali se šele položi, brez razlike, ali se s tem zadene ves depozit ali samo posamezni njegovi deli ali plodovi, torej tudi kadar se nakažejo obresti, kadar se izžrebani efekt nadomesti z neiz-žrebanim, kadar se depozit prenese na tretje osebe i. e., zlasti tudi tedaj, kadar je v sodnem sklepu, ki dovoljuje položbo depozita, hkratu odredba o njem, n. pr. da se nakažejo obresti. § 18. Prošnje za dovolilo, da se sme depozit položiti v deželni banki, ter prošnje za dovolilo, da se sme razpolagati s kakim v banki shranjenim depozitom, zlasti pa prošnje za izročbo depozitov je predajati v enem izvodu, toda s pridatkom dveh razpre-delkov. Prošnjo obdrži sodišče, en razpredelek je določen za pristavek sodnega odloka za prosilca, drugi pa za deželno banko kraljevine češke v Pragi. Oznamenilo s številko d. d. b. (Lb. D.) je po drugi strani omejeno na tiste primere, v katerih je v izdaji sodnega sklepa po njegovi vsebini eno izmed spredaj oznamenjenih določil o razpolaganju ali uporabljanju. Izdaje sklepov, v katerih je samo dovoljenje, da se sme sodni depozit položiti v deželni banki, ali preklic takega, še ne izvršenega položnega dovoljenja, naj se prav tako ne oznamenijo s številko d. d. b. (Lb. D.) kakor tiste, ki se ne tičejo sodnega, temveč drugačnega v deželni banki morda nahajajočega se (bančnega) depozita, gledé katerega poseže sodišče vmes n. pr. zaradi smrti. Pri sodiščih, ki imajo več sodnih oddelkov, je za vsak oddelek, pri katerem se dogajajo bančni depoziti, ločeno pisati razvidnostni zabeležek E; v teh primerih se pokaže, da spada številka d. d. b. (Lb. D.) k dotičnemu razvidnostnemu zabeležku, iz številke oddelka (rimske številke) opravilne številke, ki jo ima izdaja sodnega sklepa. Da so sc izvršile sodno dovoljene izroČbe po-kladovih dolov, s čemer se zaloga glavnice zmanjša, ter da se je kak depozitni račun popolnoma izčrpal, to naznanja banka sodišču od primera do primera. § 19. Vsako izročbo položenih efektov s kuponi vred mora prejemnik potrditi banki na depozitnem listu, ki ga mora pokazati, in na položni izjavi; ob upravi kakega depozita dohajajoči novci pa se brez depozitnega lista izplačujejo na željo upravičenega prejemnika po pošti ali proti čeku, ali se potegujejo proti pobotnici (blagajniško potrdilo). Naslov poštne pošiljatve ali čeka se mora gla-iti samo na prejemnika, imenovanega v sodnem odloku za izročbo. Položnik, oziroma upravičeni prejemnik dobi po potrebi, kadar koli bi to zahteval, proti plačilu kolkovnine 40 vinarjev čekovnico z 10 čekovnimi golicami. Samo na takih golicah izdani čeki se na-grajajo, ako se najde, da so v redu. Prejemnik čekovnih golic je dolžen, skrbno jih hraniti in, ako bi jih izgubil, izgubo precej, ko jo zapazi, z lastno odgovornostjo naznaniti banki, da se zabrani izplačevanje neupravičencem. Ko se depozit popolnoma izroči, odvzame banka depozitni list in vrniti je treba ob sklepu depozitnega računa banki še ne porabljene čekovne golice proti eventualnemu povračilu kolka. (SlovonUch.) 145 § 20. Banka mora kake opomnje ali zabeležke ali izbrise, ki bi jih glede položene mase ukrenilo sodišče, nemudoma vpisati v račun pri dotični masi natančno in dobesedno ter mora vsakikrat na kratko naznaniti sodišču, da se je to opravilo. Kadar ukrene sodišče gledé mase kako opom-njo ali zabeležek ali kak izbris, je treba to narediti razvidno v knjigi zabeležnici, ki jo je pisati po § 14 na sodišču. § 21. Ako bi banka ob izvršitvi ali pa že pred izvršitvijo kake sodne odredbe našla kaj spotakljivega ali ako bi zapazila, da se je vrinila kaka nepravilnost, naj počaka z izvršitvijo ter naj to precej naznani sodišču, da ukrene, kar bi nadalje bilo potrebno. § 22. Sodišču je dano na voljo, zastran depozitov, položenih v banki na podstavi njegove odredbe, brez stroškov vpogledati v dotične liste bančnih knjig in tudi v posamezne depozite, ki so v njegovi pristojnosti; vendar se to ne sme zgoditi o nepravem času. Nadalje sme sodišče zahtevati od banke stroškov proste izpiske iz knjig in pojasnila o posameznih masah, ki so v njegovi pristojnosti. Banka mora vsaki taki prošnji sodišča nemudoma ugodili. Sodišča, ki imajo svoj sedež zunaj mesta praškega, smejo te pravice izvrševati tudi po kakem sodišču v Pragi. Pravosodna uprava ima pravico se prepričati, ali So prostori in shranke, ki se rabijo za hrambo vrednostnih papirjev, izročenih banki po sodiščih, namenu primerni; tudi lahko dâ sodno depozite ob poljubnem času v uradnih urah skonlrovati po svojih organih v navzočnosti bančnih organov. § 23. Vsa poročila, ki dohajajo sodišču od banke o tamkaj položenih sodnih depozitih, mora sodišče primerjati z dotičnimi sodnimi spisi; ako se pri tem pokaže kak pomislek proti resničnosti kakega poročila ali kake odredbe, ki jo je ukrenila banka, poskrbeti je primerno, da se zadržek odstrani. Obdelujoč opravilne spise, ki se tičejo v banki položenih sodnih depozitov, naj se sicer sodišče primerno ozira na vsebino knjige zabeležnice, ki jo piše po § 14, vendar se ne sme omejiti na to, da bi svoje informacije zajemalo samo in edino iz te knjige. , § 24. Banka je dolžna, položniku in tistemu, za katerega se je položil depozit, na pismeno zahtevo izdajati o dotični masi izpisek iz računa z opravilnemu redu ustreznim podpisom firme, a za to sme'pobirati primemo pristojbino. V tem izpisku iz računa je praviloma navajati samo depozite, ki so ob času, ko se izpisek izdaje, še tam, in pa še veljavne opomnje in zabeležke, nahajajoče se na dotičnem listu; ako se pa o kaki masi izrečno zahteva obširen izpisek iz računa, je vzprejeti vanj vse položbe, ki so se opravile, vse pripise, izročbe. opomnje in zabeležke ter izbrise. ‘ Drugim osebam kakor položniku in tistemu, za katerega se jè položil depozit, je dolžna banka izdajati izpisek iz računa, pobirajo pripadajočo pristojbino, samo tedaj, kadar se za to izkažejo z do-volilom pristojnega sodišča: Dovolilo, da si sme pridobiti izpisek iz računa, daje sodišče tistemu, ki verojotno dokaže pravni interes na tem. Izdajati izpiske o posameznih postavkah kake mase ni dovoljeno. Pojasnila ö stanju gotovine in efektov, ki so v upravi, se položniku dajejo brezplačno, kadar koli bi to zahteval. § 25. Za nakup, hrambo ter za hrambo in upravo vrednostnih papirjev lastne izdaje (zakladnih zadolžnic, komunalnih zadolžnic, melioracijskih listov in železniških zadolžnic) ne računi deželna banka nobene pristojbine razen pisnine za depozitni list v znesku dveh kron. Za hrambo ter za upravo drugih vrednostnih papirjev, potem za druga opravila, ki so s tem v zvezi, plačujejo stranke banki hrambarino, oziroma . upravnino ali kako drugače imenovano pristojbino, stojbinska katero je posneti iz pristojbinske tarife v prilogi F k tega ukaza. § 26. Spisi, ki jih deželna banka kraljevine češke piše v stvareh sodnih depozitov sodiščem in drugim oblastvom, niso po t. št. 9 zakona z dne 9. februarja 1850. L-(drž. zak. št. 50) kakor uradni dopisi predmet plačila pristojbin. Dopisom med sodišči in banko gre y členu II, št. 1 zakona z dne 2. oktobra 1865. 1. (drž. zak. št. 108) ustanovljena prostost od poštnine. Dotičnim dopisom je na naslovni strani pristaviti zaznamek: „V sodnih depozitnih rečeh“. Bilinski s. r. Weiskirchner s. r. Hoehenburger s. r. (1. stran lista.) Pristojno sodišče: . Obrazec A, k ukazu drž. zak. št. 201 |§ 11). Sodili depozit. Deželni banki kraljevine češke v Pragi. Izročam Vam vsled sodnega dovolila z dne za račun........................................... ...................o. št............. nastopno zaznamovane vrednostne papirje : Število kosov Vrsta po K 1 li Imenska vrednost v kronski vrednoti Naj bližji kupon je plačen é kosov v skupni imenski vrednoti.......................K ggg v hrambo do . . ............................po pogojih, ustanovljenih v ustavu deželne banke kraljevine češke in v ministrstvenem ukazu z dne 15. decembra 1909. 1. (drž. zak. št. 201). V Pragi, dne.........................19 . . Plačane pristojbine K Plačani kolek za listino K Podpis : ...................... Stan, bivališče:................ Eventualno razmerje zastopanja: Skupaj K Dan Imenska vrednost Število kosov Na podstavi sodnega dovolila nazaj dobljeni vrednostni papirji (potrdilo prejemnika) Najbližji kupon je plačen (3. stran lista.) Jfii podstavi sodnega dovolila podaljšani rok hrapibe prejeti kuponi (potrdilo prejemnika) Obrazec IÎ, k ukazu drž. zak. št. 201 (§ 11). ji. stran lista.) Pristojno sodišče :...................,............. Sodni depozit. Deželni banki kraljevine češke v Pragi. izročam Vam vsied sodnega dovolila z dne................• ... o. št. nastopno zaznamovane vrednostne papirje: Število kosov Vrsta po Imenska vrednost v kronski vrednoti Najbližji kupon je plačen K 1 * 1 • kosov v skupni imenski vrednosti K- ~ ' - ■- j i * j v hrambo in upravo do.........................po pogojih, ustanovljenih v ustavu deželne banke kraljevine češke in v ministrstvenem ukazu z dne 15. decembra 1909. 1. (drž. zak. št. 201). Dohajajoče novce želim .... prejemati pri Vas po pošti s čekom, pobotnico (blagajniškim potrdilom) in za zneske, v zlatu dohajajoče, potegovati kurzno vrednost v kronski vrednoti. * V Pragi, dne.................................19 . . Upravne pristojbine K g " Kolek za listino „ • Podpis: ..................... Stan, bivališče:................ Eventualno razmerje zastopanja: Dan Imenska vrednost Število kosov Na podstavi sodnega dovolila nazaj dobljeni vrednostni papirji (potrdilo prejemnika) Najbližji kupon je plačen 1 • Obrazec C, k ukazu drž. zak. št. 201 (§ 14). (1. stran lista.) Zabeležnica sodišča v o sodnih depozitih, ki so bili položeni v deželni banki kraljevine češke v Pragi. (Slovenisch.) 146 (2. stran lista.) List .... Številka mase . . Oznamenilo mase: Položeni vrednostni papirji Datum dohoda bančnega naznanila o položbi, sodna opravilna številka Število kosov Vrsta imen- ski znesek V hrambo v upravo •' - f ■ # . < j % u' - \ • — Izročeni v r e d n ostni papirji Opompje in zabdležki ter izbrisi Datum dohoda bančnega poročila o izročbi, Število kosov Vrsta imen- ski iz hrambe iz uprave sodna opravilna številka znesek f 1 1 j i » Obrazec D, k ukazu drž. zak. št. 201 (§ 14). Iskalni vpisnik k zabeležnici o sodnih depozitih, položenih v deželni banki kraljevine češke. 0 d e p znamenilo ozitne mase Številka mase v zabeležnici d e 0 z n am e n i 1 o pozitne mase Številka mase v zabeležnici - / — Obrazec E, k ukazu drž. zak. št. 201 (§ 16). Zabeležek o sodnih odredbah gledé sodnih depozitov, položenih v deželni banki kraljevine češke. Tekoča številka D atum in opravilna številka sodnega odloka Depozitna masa Številka mase v zabeležnici Kratko oznamenilo, kake vrste je izdana odredba 4 • rl * ' v \ > •••/ -l.o'i .c 1 • - s/ij • - - Priloga F, k ukazu drž. zak. št. 201 (§ 25). Pristojbinska tarifa za „hrambo“ ter za „hrambo in upravo“ vrednostnih papirjev, polen-Ženih namesto na sodišču v deželni banki kraljevine češke. I. Glavne pristojbine. A. Za hrambo, 1. Hrambarina znaša: a) za poklade v javnem prometu stoječih domačih in inozemskih vrednostnih papirjev, potem blagajniških listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic ter nakaznic in pokladnih listov, glasečih se na pokaznika: 30 vinarjev za pol leta in za vsakih 1000 kron; b) za poklade drugih vrednostnih papirjev: 18 vinarjev za pol leta in za vsakih 1000 kron; v obeh primerih (a in b) pa vsaj eno krono za pol leta. Ako poklad presega znesek 200.000 K, znaša pristojbina 27 h ad a in 15 h ad b za pol leta in za vsakih 1000 K. 2. Hrambarina se preračunja samo od zneskov, delivnih s 1000, in delni znesek pod 1000 kron se pri tern jemlje za polnih 1000 kron. 3. Hrambarino je plačati naprej takoj ob po-ložbi poklada za celo, v depozitnem listu ozname-ujeno hrambeno dobo in prav tako tudi pri po-daljšbah. Plačane brambarine se ne vračajo. B. Za hrambo in upravo. 4. V upravnem opravilu znaša hrambarina in upravna pristojbina: ‘A pro mille (od tisoč), torej 50 vinarjev *a vsakih lOOOkron, najmanj pa 50 vinarjev za leto in depozitni list. 5. Vrhu tega je plačevati za pregledovanje se-znamkov številk o izžrebanih efektih pristojbino za pregledovanje številk (preglednino) 6 vinar-jev na leto za vsak kos izžrebnih efektov, ako poklad ne presega zneska ÉjO.OOO K. 6. Upravno leto se računi od 1. dne tistega mesca, v katerem se položi poklad, do 1. dne ustreznega mesca v nastopnem letu. Ako se pa banki v upravo izročeni poklad vzdigne prvega opravilnega dne, ki sledi dnevu zapada, in če je ta ali pa dan zapada praznik, prvega nastopnega opravilnega dne, se opusti zaračunjar\je pristojbine za to leto, dasi je novo upravno leto že pričelo. 7. Upravno pristojbino in pa preglednino za številke, ki jo je eventualno opravljati, mora položnik plačati ob prvi položbi v gotovini naprej za eno leto. Pii podaljšbah pa, katere opravlja, ako se ni kaj nasprotnega določilo, deželna banka na svojo roko brez posredovanja položnikovega ob času zapada, se zapišejo te pristojbine na dolg dotičnemu računu ter se odbijejo od prvih dohodkov obresti. II. Kako se določuje vrednost položenih vrednostnih papirjev. 8. Podstava za določilo vrednosti je nominalni (imenski), oziroma vplačani znesek položenih vrednostnih papirjev. 9. Vrednostnim papirjem, ki se glasé na kako inozemsko vrednoto, se preračunja njih imenski znesek al pari na kronsko vrednoto. Računi se za 100 gl. a. v. = 200 K; za 100 gl. konv. n* = 210 K; za 100 gl. v zlatu 240 K; za 100 mark nemške državne vrednote 11 8 K; za 100 frankov ali lir 96 K; za 100 sovereignov (angl. funtov štetiingov) 2400 K; za 100 ruških rabljev = 255 K; za 100amer. dolarjev = 500 K. 10. Pri vrednostnih papirjih, ki se ne glasé na glavnični znesek, temveč na kako v odstotkih zaznamovano rento, se jemlje za imenski znesek tisti glavnični znesek, ki se najde iz kapitalizacije rente po njenem odstotnem merilu. 11. (Popolne ali nepopolne) kuponske pole, ki bi se morda dale v hrambo brez dotičnih obligacij, se enačijo gledé odmerjanja vrednosti dotičnim obligacijam; posamezni kuponi pa se določujejo samo po njih znesku. 12. Užitnice že razdolženih papirjev, premijski kuponi in taloni se jemljejo poprečno s 100 kronami za kos. III. Postranske pristojbine. A. Y hrambi. 13. Ako se na prošnjo lastnika v času, dokler traja hramba, poklad odpre, da se izročč kuponi in efekti, da se vpogleda itd., je plačati za to stalno manipulacijsko pristojbino dveh kron za vsak zavitek. Ta pristojbina pa se ne zaračunja, ako se kuponi in efekti oddajejo ali ako se vpogled vanje opravi tedaj, kadar se podaljšuje rok za hrambo. B. V upravi. 14. Za pobiranje denarja od dospelih vrednostnih papirjev ali kuponov, ki niso plačni v Pragi, se zaračunja poleg upravne pristojbine še posebna inkasarina od vsakčas pobranega (inka-siranega) zneska, in sicer za dospele vrednostne papirje z 1 pro mille, a najmanj 60 vinarjev od kosa, in za kupone z */8 odstotka, najmanj pa z 20 vinarji od vrste, oziroma pri posameznih kuponih vštevši do 10 kosov najmanj 2 vinarja za vsak kupon. Potegovanje obresti blagajničnih listov, hranil-ničnih in drugih vložnih knjižic se šteje za enako pobiranju dospelih vrednostnih papiijev. 15. Za dokazovanje pravice prejema in za opravljanje vplačil se poleg gotovih stroškov za poštnino, kurtažo itd. zaračunja provizija '/z pro mille od vrednosti, ki se prejme, oziroma plača, najmanj pa 50 vinarjev. 16. Za druge poiožb.e v gotovini,, ozh roma v efektih, opravljene pri tujih bankah, hranilnicah, depozitnih uradih itd., se zaracttnjâ razen gotovih Stroškov položbena provizija l/a Pro mille od položenega gotovega zneska ali imenske vrednosti, najmanj pa 50 vinarjev. 17. Za položbe vrednostnih papirjev k občnim zborom, sodnim klicem itd. se zaračunja stalna pristojbina štirih kroh in pdleg tega, pisnina za seznamek številk, ki ga je napraviti ter znesek za Stroške, ki bi se morda nabrali. IV. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev. (§ 7 ukaza.) 18. Banka zaračunja naročniku za vrednostne papirje, ki jih ona nakupi ali proda, provizije