51 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 Iz virni znanst veni članek UDK 394-055.2-059.1:616.98:578.834-036.22(497.4)"2020" Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, NJIHOVO DOŽIVLJANJE EPIDEMIJE COVID-19 IN SPOPRIJEMANJE Z NJO IZVLEČEK V prispevku obravnavamo zaustavitev javnega življenja v Sloveniji, ki je zaradi zajezitve epidemije ovida-19 trajala od mar a do maja 2020. Osredotočamo se na spe ifično družbeno skupino, tj. na ženske, ki so v tem obdobju živele same. V prispevku odgovarjamo na dve raziskovalni vprašanji: kako so pandemijo in z njo povezane zaščitne ukrepe doživljale različne starostne skupine žensk, ki so v času zaustavitev javnega življenja živele same, ter o kakšnih virih in strategijah spoprijema z izredno situa ijo vsakdanjega življenja so poročale? Rezultati ka - žejo, da velja ob načrtovanju in izvajanju ukrepov posebno pozornost nameniti mladim in mlajšim odraslim, ki so zaradi posebnosti faze življenjskega obdobja izpostavljeni še posebni so ialnopsihološki ranljivosti. KLJUČNE BESEDE: ovid-19; ženske, ki živijo same; zaustavitev javnega življenja; doživljanje; viri in strategije spoprijema. Time Does Not Pass the Same for Everyone: Solo-Living omen, Their Experiences of and Strategies for Coping with the COVID-19 Epidemic ABSTRACT In the arti le, we dis uss the COVID-19 epidemi -related lo kdown in Slovenia during Mar h and May 2020. We fo us on a spe ifi so ial group: solo-living women. We aim to answer two resear h questions: how did different age groups 5 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin of solo-living women experien e the pandemi and the pertaining prote tive me - asures, and whi h resour es and oping strategies did they report? A pra ti al impli ation of our study is the eviden e-based re ommendation that the planning and implementation of prote tive measures should pay lose attention to youth and young adults sin e they are exposed to a parti ular so io-psy hologi al vul - nerability, amplified by ertain ir umstan es and so ial expe tations interrelated with their phase in their life traje tory. KEY WORDS: COVID-19, solo-living women, lo kdown, affe tive experien es, resour es and oping strategies 1 Uvod Pri pandemiji covida-19 ne gre le za »biolo ko« ali zdravstveno krizo, temveč tudi za krizo ir ega značaja – psiholo ko, socialno, kulturno in ekonomsko (Adams 2020; Jiloha 2020). Pojav pandemije in z njo povezani za čitni ukrepi pomenijo izrazit poseg v samoumevnost vsakdanjega življenja. V času ustavitve javnega življenja v Sloveniji od marca do maja 2020 se je delno ustavilo tudi vsakdanje življenje ljudi, saj so ga ukrepi za preprečitev irjenja okužb med drugim omejili na socialno življenje znotraj enote enega gospodinjstva. Potek vsakdanjega ži- vljenja, ki je v normalnih okoli činah porazdeljen med javni in zasebni prostor ter strukturiran v posamezne časovne enote, se je v okoli činah zaustavitve javnega življenja izrazito spremenil. Večino vsakdanjih aktivnosti se je opravljalo v istem okolju (okolju enega gospodinjstva) in v interakcijah z istimi osebami (člani gospo- dinjstva) (Shields in dr. 2020; Yuen 2020). Študije, ki so preučevale psihosocialni vpliv preteklih epidemij in pandemij ter trenutne pandemije covida-19, kažejo ambivalentne rezultate glede vpliva demografskih dejavnikov na psihosocialne učinke epidemij in z njimi povezane za čitne ukrepe. Večina tudij poenoteno ugotavlja, da ženske zaradi epidemij in za čitnih ukrepov praviloma pogosteje kot mo ki poročajo o simptomih de - presije, tesnobe in/ali stresa ipd. (gl. npr. García-Portilla in dr. 2020; Paulino in dr. 2021; Trzebiński in dr. 2020). Manj enotne so tudije glede vpliva starosti na psiholo ke učinke pandemije (gl. npr. OECD 2020). Nekatere raziskave (gl. npr. Huang in Zhao 2021; García-Portilla in dr. 2020; Ustun 2020; Zhao in dr. 2020) izpostavljajo večjo psihosocialno ranljivost mlaj ih skupin, druge poudarjajo večjo psihosocialno ranljivost starej ih, saj imajo slednji praviloma zmanj ano socialno mrežo, zato pogosteje izražajo občutek pomanjkljive so - cialne opore (gl. npr. Morrow-Howell in dr. 2020; Zysberg in Zisberg 2020). Nekatere raziskave pa jasne povezanosti med psiholo kim učinkom pandemije in starostjo ne zaznavajo (npr. Zysberg in Zisberg 2020). Iz tako nekonsistentnih 53 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... podatkov se zdi, da je potrebna bolj poglobljena obravnava vpliva starosti na to, kako pandemija covida-19 učinkuje na ljudi. Obstoječe raziskave o učinkih pandemije covida-19 in drugih pandemij na ljudi najpogosteje temeljijo na kvantitativni metodologiji, osredotočajo pa se praviloma na simptome depresije, tesnobe, stresa in podobno. Zelo redko se raziskovalci ukvarjajo z vpra anjem, kaj točno je v pandemijah in z njimi povezanih za čitnih ukrepih takega, kar po - raja občutke depresije, tesnobe in stresa. Da bi lahko bolj poglobljeno razumeli pojav pandemije na ravni doživljanja, bi po na em mnenju morali natančneje preučiti kompleksnost dejavnikov, povezanih s pandemijo, ki vodijo v različne psihosocialne učinke pandemije. Študije, ki prepoznavajo kompleksnost dejavnikov in njihovih prepletov, učinke delijo na neposredne oziroma primarne psihosocialne učinke na eni strani in posredne oziroma sekundarne na drugi strani (Ye in dr. 2020; Garfin 2020). Kot prve obravnavajo tiste pojave, ki so neposredno povezani s pandemijo covida-19, denimo okužba bližnjega, izku nja okužbe in strah pred okužbo; kot druge pa se obravnava psihosocialne učinke pandemije covida-19 in za čitnih ukrepov, kot so posredovani skozi posameznikove (bolj ali manj učinkovite) stra- tegije spoprijemanja oziroma tiste pojave, ki so posledica pandemije in za čitnih ukrepov, denimo strah pred izgubo zaposlitve ob izpostavljenosti medijskemu poročanju o prihajajoči ekonomski krizi (Garfin 2020: 1). Doživljanje pandemije je torej kompleksno: ne vključuje le strahu pred virusom in okužbo sebe ali bližnjih, temveč tudi druge s pandemijo povezane pojave. Ljudje se v obdobju pandemije ne soočajo le z virusom (Andrade in dr. 2020), temveč tudi z za čitnimi ukrepi za zajezitev pandemije (Trzebiński in dr. 2020), strahom oziroma zaskrbljenostjo zaradi morebitnega oteženega dostopa do hra- ne in pomanjkanja denarja, strahom pred množičnimi dogodki (Baloran 2020), zaskrbljenostjo zaradi potencialne nacionalne ekonomske krize, pa tudi zaradi oteženega druženja oziroma oteženih interakcij z družino in prijatelji (Giles in Oncescu 2020). Raznolikosti psihosocialnih učinkov pandemije nas spodbujajo, da dodatno preučimo njihovo razmerje z izbranimi demografskimi kategorijami, in to na ozadju življenjskih potekov oziroma faz v življenjskem trajektoriju. Ena izmed raziskav denimo kaže, da starej e osebe v primerjavi z mlaj imi starostnimi skupinami manj skrbi, da bi se okužile, čeprav so bolj izpostavljene težjemu poteku bolezni (Andrade in dr. 2020). Avtorji to pojasnjujejo s posebnostmi obdobja v njihovem življenjskem poteku: starej e osebe so manj okupirane s smrtjo oziroma so s smrtjo bolj pomirjene (prav tam: 7). Na drugi strani se ve- čja psihosocialna obremenjenost mlaj ih oseb v povezavi s pandemijo in z njo povezanih ukrepov obravnava v kontekstu aktivnej ega življenjskega obdobja, 54 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin za katerega so značilne skrbi in pričakovanja glede prihodnosti z ozirom na zaposlitev, (prihodnje oziroma potencialno) družinsko in socialno življenje (gl. tudi Ustun 2020), finančne težave oziroma – na kratko – na bolj nestabilne ži- vljenjske razmere (García-Portilla in dr. 2020: 4; tudi Matthewman in Huppatz 2020). Pogoji vsakdanjega življenja so tudi tisti, ki lahko glede na dostopne in dosegljive vire – skupaj z že nabranimi življenjskimi izku njami – pomembno oblikujejo vzpostavljanje strategij za spoprijemanje z izredno situacijo v vsak- danjem življenju, ki jo povzroča pandemija. Razpon možnih ali že izoblikovanih strategij pa lahko vpliva tudi na samo izku njo pandemije in z njo povezanih za čitnih ukrepov. Eno ključnih vpra anj za razumevanje izku nje ljudi s pandemijo in z za čitni - mi ukrepi je zato zagotovo življenje ljudi pred pandemijo – vključno z njihovim življenjskim slogom in stabilnostjo življenjskih razmer. Eden vse pogostej ih (Chandler in dr. 2004; Demey in dr. 2013; Jamieson in Simpson 2013; Klinen- berg 2012; Roseneil 2006), a spregledanih načinov življenja je samsko življenje (ang. solo living), ki je v situaciji zaustavitve javnega in zamejitve socialnega življenja na člane enega gospodinjstva po na em mnenju potrebno posebne pozornosti. V pandemski situaciji so namreč osebe, ki živijo same, prisiljene v fizično osamitev. Preprečen jim je fizični dostop do socialnih mrež (Giles in Oncescu 2020; gl. tudi OECD 2020), na katere se, kot kažejo druge raziskave, v normalnih okoli činah zana ajo v večji meri, kot velja za osebe, ki ne živijo same (Roseneil in Budgeon 2004). V pričujočem članku naslavljamo prav to spregledano skupino ljudi. Osre- dotočile smo se na ženske, ki so v obdobju zaustavitve javnega življenja živele same. Analiza temelji na podatkih, zbranih s poglobljenimi intervjuji z ženskami (n = 23), starimi med 25 in 69 let, v času največje intenzivnosti za čitnih ukrepov (marec–maj 2020). Glede na nekonsistentne podatke drugih tudij o vplivu sta - rosti na doživljanje za čitnih ukrepov pred pandemijo smo analizo strukturirale s starostno segmentacijo intervjuvank v tri starostne skupine: intervjuvanke, ki so stare 1) 35 let ali manj, 2) od 36 do 49 let in 3) 50 let ali več. Za ta pristop smo se odločile, da bi prispevale k bolj emu razumevanju različnih položajev staro - stnih skupin žensk, ki živijo same, njihovih ranljivosti, pa tudi »opremljenosti« z viri in strategijami v obdobju pandemije covida-19, ki izvirajo tudi iz specifičnosti njihovih življenjskih obdobij. Ključni raziskovalni vpra anji tega prispevka sta: 1) kako pandemijo in z njo povezane ukrepe doživljajo različne starostne skupine žensk, ki živijo same, ter 2) o kak nih virih in strategijah spoprijemanja z izredno situacijo poročajo? Pri iskanju odgovorov na zastavljeni vpra anji sledimo pozivom z družboslovne - ga polja k 1) sociologiziranju vednosti o pandemijah – te se namreč odvijajo 55 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... na temeljih obstoječih družbenih struktur, ki porajajo razlike v ranljivosti in izpostavljenosti negativnim učinkom (Maticka-Tyndale 2001; Matthewman in Huppatz 2020), ter 2) h kvalitativnim tudijam družbenega življenja v kontekstu pandemije, ki nam omogočajo bolj poglobljen vpogled v izku nje in doživljanja primarnih in sekundarnih pojavov, povezanih s pandemijo (Clotworthy in dr. 2020). 2 Metodologija 2.1 Vzorčenje Vzorčenje udeleženk raziskave je bilo namensko, pri čemer smo rekrutacijski postopek raziskovalke začele iz svojih socialnih mrež. Z metodo snežne kepe smo iskale ženske, ki so v času zaustavitve javnega življenja živele same – ne glede na njihov sicer nji intimnopartnerski položaj (samske, ovdovele, ločene, razmerje na daljavo) – in ki bi bile pripravljene sodelovati v na i raziskavi. Kljub izrednim razmeram smo bile presenečene nad pozitivnim odzivom in pripravljenostjo tevilnih za sodelovanje v raziskavi. Iz nabora kontaktov, ki so ustrezali osnovnemu kriteriju za vključitev v vzorec, smo izbrale tiste, ki so si bili po socialnodemografskih dejavnikih (npr. izobrazba, starost, kraj bivanja ipd.) najbolj različni, in sicer zato, da bi bil vzorec žensk, ki so v času zaustavitve javnega življenja živele same, kar se da heterogen z namenom pridobivanja vpogleda v čim bolj raznolike izku nje udeleženk raziskave. Raziskava je namreč ena izmed redkih kvalitativnih raziskav, zato jo velja s tega vidika obravnavati kot bolj eksplorativnega značaja. Velikost vzorca smo določile glede na načela teoretičnega vzorčenja (Starks in Trinidad 2007) in priporo- čila, ki sta jih za tematsko analizo razvila Braun in Clarke (2013). Upo tevale smo tudi smernice, ki vplivajo na zasičenost kod in pomenov (Hennink, Kaiser in Marconi 2017), ter uporabile kriterij informacijske moči, ki pravi, da več relevantnih informacij, kot jih ima vzorec za izbrano tudijo, manj e tevilo udeleženk v raziskavi potrebujemo (Malterud in dr. 2016). Intervjuji, ki smo jih opravile, so postregli z bogatimi podatki, tipi pričakovanih kod so se ujemali z eksplicitnimi temami, ki so jih odpirale intervjuvanke, pa tudi s teoretskimi koncepti (konceptualnimi temami). V prizadevanju za bogato saturacijo pome- nov, s katero bi lahko razvile poglobljeno razumevanje doživljanja ukrepov med različno starimi ženskami, ki živijo same, je vzorec s 23 udeleženkami zadostoval. 56 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin 2.2 Zbiranje podatkov Podatke smo zbirale s poglobljenimi, delno strukturiranimi osebnimi intervjuji, ki so zaradi t. i. socialnega distanciranja 1 potekali prek spletnih platform. Vse udeleženke so bile pred začetkom intervjujev pisno obve čene o namenu in po - teku raziskave; vse so podpisale informirano soglasje za sodelovanje v raziskavi. V intervjujih smo jih prosile, naj delijo svoje mnenje in izku nje glede izbranih tematskih področij, povezanih s covidom-19, in sicer: razmi ljanje, doživljanje, izvajanje za čitnih ukrepov; zdravstveno stanje in skrb za zdravje; iskanje in osmi ljanje informacij; vsakdanje prakse, povezane z nakupovanjem, kuhanjem in gospodinjenjem v času za čitnih ukrepov (socialnega distanciranja); delo in zaposlitveni status; finančno stanje; prosti čas; stali ča do institucij; refleksije, introspekcije in projekcije o družbi in osebnih zadevah. Vsi intervjuji, ki so v povprečju trajali dve uri, so bili posneti, nato pa dobesedno prepisani. Pet raziskovalk (tri od teh smo avtorice tega prispevka) je izpeljalo intervjuje, in sicer med 3. in 15. aprilom, kar je sovpadalo s tretjim in četrtim tednom zaustavitve javnega življenja v Sloveniji. Osebne lastnosti intervjuvank smo anonimizirale in v vseh fazah raziskovalnega procesa upo tevale Etični kodeks za raziskovalce Univerze v Ljubljani (2014). 2.3 Udeleženke raziskave Povprečna starost intervjuvank je bila 45,5 leta (mediana je bila 44 let), pri čemer je imela najmlaj a intervjuvanka 25, najstarej a pa 69 let. Večina (17) jih je živela v Ljubljani, druge pa so živele v manj ih mestih in vaseh po Sloveniji. Večina (18) je imela vi jo izobrazbo. Tri so bile upokojene, tri samozaposlene, ena v času pandemije brezposelna, ena je bila tudentka z državno tipendijo, druge so bile zaposlene za določen ali nedoločen čas. Ena je bila zaposlena, a na čakanju. Štiri so zaslužile med 600 in 1000 EUR na mesec, druge (19) pa od 1000 do 3000 EUR neto na mesec. Tri so bile v intimnopartnerskih razmerjih (dve sta imeli zvezo na daljavo, ena partnerja, ki je živel v drugem mestu), preostale so bile trenutno brez partnerjev, nekatere med njimi že dalj časa (dve sta bili vdovi, pet ločenih, trinajst jih ni bilo nikoli poročenih). Štiri so imele odrasle otroke. Dve sta živeli v hi i z vrtom, preostale v stanovanju balkonom ali brez njega. Dve sta živeli v majhni sobi ali garsonjeri v tudentskem domu. Šest jih je imelo hi ne ljubljence (mačka in/ali psa). Intervjuvanke so imele različna prevozna sredstva: avto in kolesa (14), samo 1. Zavedamo se sociološke in socialnopsihološke problematičnosti izraza »socialno distanciranje« v kontekstu epidemije, kljub temu pa ga z zadržkom uporabljamo, saj se ta izraz prevladujoče uporablja v javni in uradni komunikaciji relevantnih akterjev in kot tak tudi zaznamuje realnost, ki jo živimo. 57 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... kolesa (4), pet jih je bilo odvisnih od javnega prevoza. Udeleženke raziskave so se med sabo v vrsti dejavnikov, ki vplivajo na vsakdanje življenje, razlikovale, so pa bile vse precej dobro izobražene, dokaj ve če uporabe informacijske tehnologije in v glavnem iz urbanega okolja. Treba je izpostaviti tudi, da v na em vzorcu ni bilo oseb, ki bi imele kak ne resnej e zdravstvene ali gibalne težave. Posebnost na ega vzorca je torej dokaj velika homogenost v doseženi stopnji izobrazbe, tipu kraja bivanja in v razmeroma dobrem subjektivno ocenjenem zdravstvenem stanju udeleženk raziskave, kar je smiselno upo tevati pri interpretaciji rezultatov. 2.4 Analiza podatkov Podatke smo analizirale s programom MaxQDA2020 (VERBI Software 2019). Analitični proces smo začele po izhodi čih utemeljitvene teorije (Strauss in Corbin 1998) z namenom lu čenja kod neposredno iz podatkov. V prvem koraku analize smo se seznanile z vsemi prepisanimi podatki, pri čemer smo si ob prebiranju beležile prve vtise in opažanja. Nato smo iskale vzorce v podatkih z namenom njihovega razumevanja in oblikovanja predpostavk o pojavu zaustavitve jav- nega življenja. V skladu s smernicami, ki sta jih razvila Braun in Clarke (2006), smo identificirale in opisale ključne teme v podatkih. Vsaki identificirani temi, ki so jo odprle intervjuvanke, smo pripisale kodo (t. i. in-vivo kodiranje). Vsako od kod smo opredelile in med kodami vzpostavile jasne razlike, ki smo jih uvrstile v kodirno knjigo. V prvem, odprtokodnem koraku analize smo kode pripisale manj im pomen - skim enotam (skupini besed, stavkov, izjav, ki so imele skupni pomen). V tem procesu smo kodirno shemo večkrat dopolnile. Nato smo med kodami iskale vzorce povezanosti in jih skupinile v pomenske nadkategorije (t. i. osno kodira- nje). Kodirni proces in rezultate smo izpeljale v večkratni interakciji z namenom zagotavljanja zanesljivosti ugotovitev. 3 Rezultati raziskave V analizi se osredotočamo na dve dimenziji raziskovalnih podatkov, in sicer na doživljanje pandemije in z njo povezanih za čitnih ukrepov (tj. na primarni in sekundarni ravni) ter na strategije spoprijema z izredno situacijo zaustavitve javnega življenja. 3.1 Doživljanje Skladno z zapisanim v uvodu razlikujemo med primarnimi dejavniki doživlja- nja, pri katerih gre za doživljanja intervjuvank, ki so neposredno povezana s pojavom pandemije oziroma z obstojem prenosljive virusne bolezni covid-19 in 58 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin z nepredvidljivo nalezljivostjo virusa, pa tudi doživljanja za čitnih ukrepov. Med sekundarne dejavnike doživljanja pandemije pa ume čamo tista doživljanja, ki izhajajo iz za čitnih ukrepov (tj. ne gre za odnos intervjuvank do ukrepov kot takih, temveč do pojavov, ki iz ukrepov izhajajo). V grobem lahko doživljanje ukrepov delimo na 1) negativno in 2) nevtralno ali pozitivno afektivno doživljanje, pri čemer afektivni odzivi niso statični; v nekem trenutku so lahko negativni, v drugem pozitivni. Med negativna doživljanja ume čamo tista, ki so jih intervju - vanke izpostavljale kot težavna, osebno obremenjujoča in ki so jih opisovale z besedami, kot so obup, panika, groza, utrujenost in podobno. V drugi skupini doživljanj pa so tista, ki so jih intervjuvanke izpostavljale kot zanje vsaj nevtralne ali pa celo pozitivne izku nje in ki so jih označile z besedami, kot so veselje, super počutje, olaj anje, pomirjanje, stabilnost in podobno. 3.1.1 Negativno dozivljanje Primarni dejavniki Glede primarnih dejavnikov ugotavljamo, da je izku nja pandemije in z njo povezanih za čitnih ukrepov za večino intervjuvank negativna. Na podlagi podatkov delimo primarne dejavnike na a) strah pred okužbo sebe in pred okužbo bližnjih ter strah pred prenosom v skupnosti; b) (obremenjeno) doživljanje za čitnih ukrepov. Negativno doživljanje, ki izhaja iz primarnih dejavnikov, so najbolj intenzivno izkusile osebe v starosti od 35 do 49 let (srednja starostna skupina). To je skupina, ki je najbolj zaskrbljena tako zaradi poten ialne okužbe sebe kot tudi zaradi poten ialne okužbe bližnjih . O zaskrbljenosti zaradi možne okužbe sebe priča pripoved Lane (46 let): Ja, veš, nekomu je lahko nič, en pa lahko gre – moja prijatelji a, njena sestrična je zdaj v umetni komi zaradi korone, jaz nobenega drugega ne poznam, ampak – njen mož, ki jo je okužil, pa nič ni, ima pa nek prehlad. Ona pa je stara 50 let, a veš, to je že blizu mojih let, te informa ije niso fajn. O zaskrbljenosti zaradi možne okužbe bližnjih drugih, npr. star ev, priča pripoved Babushke (42 let): Absolutno spoštujem [zaščitne ukrepe], ker moja mama je že v letih in je tudi kronični bolnik in sodi med bolj ogrožene in mi smo, ela družina – tudi moja sestra in njeni hčeri –, smo se samoizolirali od mame, že pred uradno razglasitvijo epidemije. Najmanj strahu pred možnostjo okužbe sebe smo zaznale med ženskami, starimi 35 let ali manj, pa tudi pri ženskah, ki so stare 50 let ali več. Najmlaj a starostna skupina sicer omenja zaskrbljenost zaradi možne okužbe bližnjih dru- gih, vendar redkeje, kot to velja za prej izpostavljeno srednjo starostno skupino 59 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... (36 do 49 let). Obremenjeno doživljanje zaščitnih ukrepov kot takih so v največji meri izpostavljale intervjuvanke v najmlaj i skupini, o čemer priča pripoved Flore (32 let): Šla sem samo mimo človeka, pa se mi je zdelo – fu k, preblizu sem šla. In to je zdaj že avtomatizem. Neke te – neke misli, ki same pridejo, ojoj, o ne, o shit, a je bilo to prav. Ta, še več stvari je, ki jih lahko narediš narobe. Mislim, to je soočanje s tem. Za čitnih ukrepov samih po sebi pa niso vse intervjuvanke zaznavale obre - menilno. Srednja starostna skupina (od 36 do 49 let) je v za čitnih ukrepih mestoma videla celo »pozitivno izku njo«, in sicer z vidika za čite pred virusom (gl. spodaj), kar – upo tevajoč, da je doživljanje te starostne skupine v primerjavi z drugimi bolj negativno, predvsem pa zaradi kompleksne narave njihovega strahu pred okužbo – pravzaprav ne preseneča. Drži pa tudi, da je njihovo doživljanje za čitnih ukrepov na sekundarni ravni kompleksnej e, saj so poleg osnovnih elementov strahu pred okužbo (sebe in drugih) obremenjene e z za - skrbljenostjo zaradi stisk ljudi, ki bi lahko vodile v večje izgrede, kaos oziroma porast kriminala. Sekundarni dejavniki Sekundarni dejavniki negativnega doživljanja so v primerjavi s primarnimi nekoliko bolj heterogenega značaja. Sestavljeni so iz različnih pojavov, v grobem pa lahko izpostavimo dva elementa, ki porajata negativno doživljanje pandemije in ki sta skupna vsem starostnim skupinam: a) negotova prihodnost in b) občutek pomanjkanja nadzora nad situacijo oziroma vsakdanjim življenjem. Zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti povzročajo različni dejavniki, tako ali drugače povezani s situacijo razgla ene epidemije – od zaskrbljenosti zaradi finančne situacije in zaskrbljenosti zaradi političnega vidika do splo ne percepcije »črne prihodnosti«, o čemer priča pripoved Sobe (43 let): Ja, mislim, da v prvih tednih je bila neka žalost in huda zaskrbljenost, pa kaj vem. Da je bila misel na prihodnost … bolj črna, zdaj pa se mi zdi, da se na zalogo sekirat nima smisla. Tudi ne razmišljam dlje kot za kakšen teden, dva naprej. Drugi skupni element – občutek pomanjkanja nadzora v vsakdanjem življenju – je izraziteje prisoten pri najmlaj i starostni skupini (35 let ali manj), ki poroča o občutkih brezizhodnosti, ujetosti oziroma utesnjenosti: [K]omaj čakam, da mine, pač ta nek občutek utesnjenosti, občutek, da ne moreš iti nikamor. Pa če bi lahko, vprašanje, če bi šel, ampak občutek, da ne moreš, te pač ful tako … ne vem (Marina, 35 let). 60 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin Če za primarne dejavnike negativnega doživljanja ugotavljamo, da so bolj heterogenega značaja, ko gre za starostno skupino od 36 do 49 let, za sekun- darne dejavnike ugotavljamo, da so najbolj kompleksni in raznoliki v najmlaj i starostni skupini. Prej omenjenima elementoma negotove prihodnosti in občutka pomanjkanja nadzora se v tej starostni skupini pridružuje tudi c) manko druženja v njegovih raznolikih oblikah (od dotika do pogovora), kar je razvidno denimo iz pripovedi Han (35 let): Oziroma sem imela tako silno željo, veš, ko imaš tako silno željo, da te kdo objame in umiri. Pač in pol se spomniš, saj sem sama, saj tega ne bo. Grem raje spat, da ne bo kako sranje. Da ne greš čisto v samodestruktivne forme. Poleg tega se intervjuvanke v starosti 35 let ali manj spoprijemajo e z č) destabilizacijo dnevnih rutin oziroma s težavami pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot so tu iranje, umivanje las, dnevni sprehodi in izhodi na balkon. O tak ni izku nji denimo poroča Flora (32 let): Tudi imela sem težavo, saj ni tako, ampak sem se stuširala enkrat na dva dni ali pa enkrat na tri dni. Pač, ta neka depresivna vedenja. Saj nisem depresivno, kako se reče, razpoložena … nimam, ne bi rekla, da imam težave, zelo resne s tem. Ampak čutim pa to tesnobo, čutim, kako me vleče k tlom, kako je težko. V manj i meri je podobna izku nja značilna tudi za intervjuvanke, stare 50 let ali več. Te mestoma poročajo o podobni destabilizaciji oziroma o tem, da opravljanje vsakdanjih opravil, ki jih sicer uspevajo redno izvajati (v nasprotju z najmlaj o starostno skupino), od njih terja več energije: »Da se gre en nor- malen lajf – jaz si vsak dan umijem glavo, se naličim, oblečem – rabi kar dosti energije« (Polona, 60 let). Na drugi strani sta tako najmlaj a kot tudi srednja starostna skupina dodatno obremenjeni e d) s pritiskom k hiperproduktivnosti, razvijanju in krepitvi novih ve čin, hobijev in podobno, slednje tudi v kombinaciji z njihovo sicer njo pro - duktivnostjo, ki je v danih razmerah nižja kot običajno: »[J]az hitro zapadem v to, že od prej poznam to, da zapadem v neproduktivnost oziroma – to bom jutri, bom pojutri njem« (Nixi, 36 let). O pritisku k hiperproduktivnosti poroča denimo Marina (35 let): Ne vem, ne vem, meni dnevi … poskušam, res sem rekla – okej, vsak dan boš pač pojedla zajtrk, skuhala kosilo, šla boš na tisti sprehod, delala boš, neka rutina mora biti. In kak dan je produktiven, kak dan pa, tudi če ga ne bi bilo, ampak ja – ful je pritisk, da mi moramo zdaj biti nahajpani, ker smo doma in pač … nisem okej, ni okej, ni mi okej to. 61 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... 3.1.2 Nevtralno ali pozitivno dozivljanje Nevtralno ali pozitivno doživljanje so intervjuvanke redko izpostavile, in e to bolj v povezavi z obdobjem, ko se je napovedovalo mehčanje strogih za čitnih ukrepov oziroma ponovni zagon javnega življenja. Primarni dejavniki Primarni dejavniki so redko prispevali k nevtralnemu ali pozitivnemu doživlja- nju pandemije covida-19 in z njo povezanih za čitnih ukrepov. Izpostavljale so jih le intervjuvanke srednje starostne skupine (od 36 do 49 let), pri katerih je bila zaradi strahu pred morebitno okužbo a) uveljavitev zaščitnih ukrepov doživeta kot dobrodošel in pozitiven korak. Meni je bilo olajšanje. Ker jaz sem malo tak ontrol freak in zato sem bila tudi že prej tri dni na dopustu, in ko je bila ta karantena, sem si mislila, joj, hvala bogu, da so to zdaj naredili (Maja, 49 let). Sekundarni dejavniki O nevtralnem ali pozitivnem doživljanju – predvsem sekundarnih dejavni- kov pandemije in z njo povezanih za čitnih ukrepov – so pogosteje poročale intervjuvanke iz srednje starostne skupine (36 do 49 let), ki so v povezavi s tem izpostavljale predvsem a) čas zase in b) postopno prilagajanje na spremenjene razmere vsakdanjega življenja ter s tem tudi spremembo v doživljanju situacije (iz negativnega v nevtralno ali pozitivno). O prvem denimo poroča Lana (46 let): Nočem nikakor reči, da aleluja za korono, ampak strašno rada imam dneve, ki so mi na razpolago, da lahko poglobim branje, razmisleke, se mi zdi, da je tega vedno manj, in to je tisto, kar je meni dobrodošlo /…/ Imam čas za svoje stvari, to je tisti plus. Nekatere intervjuvanke – e posebej v starosti nad 35 let – so izpostavile tudi, da spremenjene razmere c) zanje ne predstavljajo večje spremembe v primerjavi z vsakdanjim življenjem pred pandemijo ovida-19. O tem denimo pripoveduje Sonja (49 let): Moj način življenja se, kot sem vam rekla, ni kdo ve kako spremenil. Ali sem v službi ali pa doma delam in sem takrat osem ur za računalnikom in dan kar gre mimo. Podobno so razmi ljale tudi intervjuvanke v najstarej i skupini (50 let ali več), ki so poročale le o nevtralnem doživljanju situacije, povezane s pandemijo covi- da-19, to pa povezovale s č) preteklimi težjimi življenjskimi izkušnjami, s katerimi je situacija pandemije covida-19 pravzaprav neprimerljiva. O tem pripoveduje Žuža (68 let): 6 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin Nič posebnega, ja. Meni je tako hud udare povzročila ta smrt in moževo umiranje pol leta, da mi ni nič tako hudo, res ne. Sem še vedno pod tem in to bom tudi težko prebolela, če bom sploh kdaj, in to ni nič proti temu. Podobnost med življenjem pred epidemijo in med njo je kot sekundarni de- javnik nevtralnega ali pozitivnega doživljanja pri najmlaj ih intervjuvanjkah (35 let ali manj) praktično popolnoma odsoten – za razliko od starej ih starostnih skupin. V tej starostni skupini je namreč izpostavljen – pa e to redko – le v smislu poprej njega »hikikomori značaja« intervjuvanke: »Ne, ker sem hikikomori tako in tako in sem itak skoz doma, tko da v resnici to ni zame neka velika spremem- ba« (Han, 35 let); pa tudi v smislu razbremenitev (samoumevnosti) pričakovanj, povezanih z intimnopartnerskim razmerjem, o čemer pripoveduje Zvezda, ki je v intimnopartnerskem razmerju na daljavo, s partnerjem v tujini, ki ga ob zaprtju meja ni mogla obiskati: [V]časih sem se počutila, kot da res moram iti [v tujino], ker je bila to naša edina priložnost, da se vidimo. In če je on prejšnji teden bil tukaj in bi jaz zdaj nekako morala iti tja kot nekaj moralnega /…/. In zdaj je super. Zdaj je elo boljše kot prej. V redu je. 3.2 Strategije Strategije, ki so jih intervjuvanke izpostavljale za spoprijemanje z izredno situacijo, lahko razdelimo na razlagalne in delovanjske. Med prve sodijo inter- pretacije razmer, med druge pa vedenja oziroma načini delovanja. Razlika med interpretacijo lastnega položaja in delovanjem v zvezi z njim je včasih zabrisana, saj refleksija lahko vsebuje akcijski potencial (podobno kot stali ča, ki imajo poleg kognitivne in emotivne komponente tudi konativno), a z analitičnega vidika se nam zdi pomembno razlikovati med implicitnim in dejanskim delovanjem. 2 3.2.1 Razlagalne strategije Miselne spodbude in racionalizacije Teza o univerzalnosti in začasnosti človekovega trpljenja, koristi določenih osebnostnih lastnosti, postavljanje lastne življenjske situacije v perspektivo oz. primerjanje z drugimi, ki jim gre slab e, in sprijaznjenje s kriznimi razmerami so oblike miselnih spodbud, s katerimi so si intervjuvanke blažile negativno doži- 2. Primer je lahko razlika med posredovano izkušnjo ustvarjalnosti in ustvarjalnostjo samo. Pri prvi gre za veselje oz. užitek v opazovanju ustvarjalnosti drugih, ki ga opazovalki prinese predvsem spoznanje, da ljudje najdejo navdih za ustvarjanje tudi v izrednih družbenih razmerah, pri drugi pa za užitek, ki ga najde v lastnem ustvarjanju. 63 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... vljanje izrednih razmer. Prve tri niso bile starostno specifične, zadnja pa je bila bolj značilna za najmlaj o in srednjo starostno skupino. Spoznanje o univerzalnosti in hkratni začasnosti, minljivosti človekovega trpljenja je bilo mogoče zaznati v Marinini izjavi (35 let): /…/ da nobenemu zdaj ni okej in da je okej to, da nismo okej. Samo to. In da bo to pač mimo. In da bomo potem spet skupaj, enkrat, tako, opti - mizem, evo, optimizem, jaz imam veliko optimizma v sebi. Pomen optimističnega pogleda na svet, ki ga omenja Marina, za uspe no spopadanje s krizno situacijo je dobro razviden tudi iz naslednje misli: To me ni potrlo, ampak je samo reklo, okej, ne pašeš v skupino družbeno pričakovanih vlog, re imo, ampak to še ne pomeni, da a) nimaš pravi e živeti, b) nimaš pravi e biti srečna, ) se ne moreš samorealizirati ... Vedno me je pogled na situa ijo z drugačnimi očmi zanimal do te mere, da sem rada videla v minusu plus, pač, napol poln kozare rajši vidim kot napol praznega, vedno, ne samo zdaj (Ronja, 44 let). Optimizem lahko uvrstimo tudi v skupino osebnostnih lastnosti, ki so inter- vjuvankam pomagale premagovati krizne razmere – druga lastnost je denimo sposobnost prositi za pomoč: Jaz, re imo, imam še srečo, da nimam težav z interak ijo, jaz rečem ‚pro - sim, a mi lahko pomagate‘, nimam problema. /.../ Tako da sem ful vesela, da kljub temu da smo v so ialno distan iranih časih, da moja so ialnost še vedno pomaga, vztraja in pomaga v teh situa ijah, da si pač naredim malo manj stresne (Flora, 32 let). Nekatere intervjuvanke so spregovorile o zmožnosti uzreti svoj položaj z vidika širših (lokalnih in/ali globalnih) družbenih razmer, kar dobro ponazarja naslednja izjava: Je hudo, a v bistvu ni hudo, ker smo del ene elite ... mi se preseravamo in si umivamo roke, jaz imam kožo že čisto znu ano, v Grčiji ima pa el kamp begun ev eno pipi o in nobene zdravniške oskrbe. To so stvari, o katerih upam, da bomo lahko še kdaj skupaj razmišljali. To je velika nevarnost, samo mi, mi, jaz, jaz (Polona, 60 let). Intervjuvanke iz najmlaj e in srednje starostne skupine so kot strategijo upra - vljanja s krizo pogosteje kot pripadnice starej e skupine omenjale tudi pomen sprijaznjenja, kamor lahko uvrstimo sprejemanje razmer, zmožnost občutenja individualnih potreb ter dopu čanje negativnih čustev in prizanesljivost do sebe ali kot pravi Marina (35 let): »Optimizem in nekako prepoznavanje lastnih po- treb in da sebi dovoli , da nisi okej in si reče : Lej, zdaj pač je tako in bo bolj e. 64 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin Tako, v tem stilu.« Soba (43 let) pa je poudarila pomen dopu čanja brezdelja: »Po drugi pa se mi zdi, da kot ustvarjalec zmeraj rabi malo … malo početi nič, da se lahko kaj rodi. Tako da si ne očitam tega ful preveč.« Kot obliko sprija- znjenja s situacijo lahko razumemo tudi odlog prej nje prostočasne aktivnosti iz stvarnega sveta, npr. gledanje filmov, obiskovanje tečajev, čeprav bi z njo lahko nadaljevali v virtualnem, da bi se imeli česa veseliti, ko se javno življenje spet začne: »/R/ecimo, lahko bi zdaj pogledala kak ne klasike iz estdesetih, petdesetih, ampak ne – bom jaz to počakala, da bo spet v Kinoteki« (Virginia, 31 let). Pretekle življenjske izku nje in razmisleki Intervjuvanke so navajale, da svojo moč za spopadanje z izredno situacijo črpajo iz preteklih življenjskih (pre)izku enj oziroma premislekov (značilno pred - vsem za intervjuvanke, mlaj e od 50 let) in navad (značilno za starej e intervju - vanke). Ključ za uspe no spoprijemanje z izjemno situacijo niso izku nje same po sebi, temveč pretekli poglobljen (tudi filozofsko-religijski) razmislek o življenju, pridobljeno znanje o človekovi du evnosti in družbenih procesih, ki jo oblikujejo, aktivno prizadevanje za spremembe in vsaj e dosedanja ozave čena skrb za psiholo ko trdnost. Pomen tak nih razmislekov ilustrira Lanina (46 let) misel: [D]a sem /…/ dosti let pač posvetila tudi neke vrste medita iji /…/ se mi zdi zelo dobrodošlo zdaj, ali pa nekim filozofskim, religijskim refleksijam v smislu tega – kdo smo, kam gremo – in potem /…/ lahko sprejemaš, obdobja, ki niso radostna, tako kot je zdaj to – ko imaš omejeno svobodo. Čeprav samsko življenje marsikdaj ni izbira, je videti, da samost, če je breme, preneha bremeniti, ko jo sprejmemo oz. se naučimo biti same: Pravzaprav ne, niti ne, tudi tako, ko se pogovarjamo s prijatelji ami, ki jih je tudi veliko samih oziroma te moje prijatelji e so zdaj že vdove in, tko da, ja, da mi to sploh ni problem, /…/ pač so rekli, da ne smeš ven in ne greš ven. Enostavno (Alja, 66 let). Emocionalna »okužba« Nekatere intervjuvanke so svojo moč črpale iz opazovanja, kako se z izre- dnimi razmerami spopadajo drugi ljudje. Pozitivna ali negativna čustva drugih namreč lahko uporabimo za informacijo o tem, kaj se dogaja okrog nas, hkrati pa jih lahko prevzamemo (samodejno, podzavestno, posnemamo), kar je skla- dno s konceptom emocionalne okužbe (Hatfield, Cacioppo in Rapson 1993). Recimo, razmeroma spro čen odnos sodelavcev do pandemije lahko vlije nekaj optimizma: 65 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... Me je pa tudi to pomiril, ko sem šla po 14 dneh potem prvič na radio delat in me je pomirilo, ko sem videla, kako sodelav i pač hendlajo s tem, in vidim, da so bili vsi totalno nakulirani, jaz pač nisem bila v stiku z drugimi ljudmi, razen da sem se slišala z bližnjimi po telefonu, ko sem pa videla, kako to na radiu ljudje … da so malo bolj sproščeni, sem si rekla, okej, vse bo v redu (Lena, 39 let). Posredovana izku nja ustvarjalnosti Ena od mlaj ih intervjuvank je svoje počutje sku ala izbolj ati z iskanjem navdiha v ustvarjalnosti drugih. Prizadevanje drugih, da bi si »mičkeno polep ali tudi najbolj gadno situacijo«, ji je laj alo doživljanje izrednih razmer: Ja, lahko povem, kaj mi dela dneve – kaj je tisto, kar mi polepša dneve, iz kje se napajam – to je predvsem neka individualna ustvarjalnost, ki se jo ljudje zdaj na domu gremo. To je zdaj tisti družinski zborček, ki poje ‚One more day‘, to so neki fantje, ki se imenujemo Stay Hommas, ki so na strehi Bar elone, neke komade delajo, sem tudi živela tam /.../ in me to zelo navdihuje in se mi zdijo lepi momenti. /…/ To me pa z nekim navda, z neko novo močjo. Lej, vsak po svoje, bravo, super, da migamo, da br amo, da živimo naprej (Flora, 32 let). 3.2.2 Delovanjske strategije Sicer nji hobiji Ustavitev javnega življenja je večini intervjuvank prinesla več časa, ki pa so ga vsaj prve tedne preživele v poslu anju poročil in na internetu, ne pa, kot bi si želele, v ukvarjanju s sicer njimi hobiji. Čeprav so intervjuvanke pripovedovale o pomanjkanju koncentracije za uživanje v sicer njih prostočasnih dejavnostih, so v poslu anju glasbe, branju in filmih videle tudi način odmika od realnosti, prežete z virusom: Ugotovila sem, da rabim vsak dan nekaj časa, da pozabim na tukaj in sedaj. Da si privoščim ali branje ali gledanje albumov, nekaj, kar me odnese, kar poruši vse časovne dimenzije (Davis, 50 let). Tehnike spro čanja Načine spro čanja, ki so intervjuvankam laj ale spoprijemanje z izrednimi razmerami, lahko razvrstimo v tiri skupine. V prvi so meditacija, dihalne tehnike spro čanja, pobarvanke za odrasle in podobno: /…/ mi tudi ta medita ija malo pomaga, da lažje mogoče objektivno kakšne stvari pogledam, z neko distan o. Včasih se mi zdi, ko mi je težko, se mal usedem, pa mi pomaga (Manja, 54 let). 66 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin V drugi skupini je ukvarjanje s hi nimi ljubljenčki, čeprav veliko pomeni že samo življenje s psom ali mačko: Tudi v tej krizi oziroma če živiš sam, je zelo, zelo velik plus, če imaš še eno žival. Dejansko je res kot en otrok – ona čuti, vidi, sliši, uboga in mi je izreden sopotnik. Tudi zaradi nje je ta kriza, karkoli pač že je, dosti lažja, kot bi bila, če bi bila prav sama (Era, 58 let). V tretjo skupino lahko uvrstimo telesno aktivnost v naravi – praviloma so bili to sprehodi –, ki je bila intervjuvankam nadvse pomembna, pa tudi fizično delo, kot sta obdelovanje vrta in pospravljanje: Drugi teden, ko je bilo že toplo, sem bila na vrtu in sem vrt uštimala v nulo. Sem si ga posnela, ker ga takšnega, mislim, da nikoli več ne bom imela (Era, 58 let). V četrti skupini je potro nja specifičnih izdelkov ali prakse, ki tako ali drugače prispevajo k (bolj) spro čenemu vzdu ju, od nakupovanja di ečih svečk prek kopeli do tolažbe s sladkarijami in alkoholom: /…/ ko so pa kaki taki ekstremni trenutki ali pa ti pade vzdušje, pa se potem malo s sladkarijami, vsaj jaz si s tem – da imaš kaka spe ialna po - ročila, kjer ti povejo, da bo karantena eno leto v Ljubljani, to pač moraš odpreti čokolado, pa še kaj drugega, to je normalno. Pri potresu sem si vino odprla zjutraj (Lana, 46 let). Raba informacijske pismenosti ter selektivno spremljanje medijev in družabnih omrežij Čeprav so bile sredi zaustavitve javnega življenja informacijske ve čine intervjuvank pogoj za ohranjanje socialnih stikov, delo od doma in nenazadnje za sodelovanje v na i raziskavi, jih je eksplicitno omenilo le malo. Razlog za to bi lahko bil v samoumevnosti te ve čine za na e intervjuvanke. Maja (49 let), ki je morala, da je lahko od doma vzpostavila povezavo z delovnim okoljem, premagati nekaj tehničnih ovir, se je svojih sposobnosti zavedala: Kaj mi pomaga? Po moje to, da sem računalniško zelo pismena, da sem hitro preklopila na vse te aplika ije, da študenti lahko čisto normalno de - lujejo. Če še na to tabli o prešaltam, kar bom, bo pa nasploh zmaga. S tem sem drugače zelo odlašala, tako da bom zdaj po moje ful profitirala. Večina intervjuvank (ne glede na starost) je prve tedne zavzeto spremljala informacije o epidemiji. Nič nenavadnega ni bilo poslu anje prav vseh poročil ter vzporedno prebiranje o virusu in okužbah na internetu. Na podlagi njihovih pripovedi lahko intenzivnej o rabo medijev razumemo kot poskus nadzora nego - 67 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... tove situacije – več kot bomo vedeli o tej novi nevarnosti, bolje jo bomo razumeli in se zato učinkoviteje za čitili pred njo. Sčasoma pa je marsikatera opazila, da jo splo na in nenehna izpostavljenost novicam o smrtnih žrtvah ter podobam skafandrov in respiratorjev potiska v e večjo tesnobo. Zato so rabo medijev namerno omejile. O spremembi v količini informiranja poročajo vse starostne skupine, malenkost pogosteje pa tista starostna skupina, ki se kaže kot najbolj obremenjena s sekundarnimi dejavniki pandemije covida-19, torej najmlaj a: Ja, na začetku – kot sem rekla – ta prvi teden ali prva dva tedna mogo- če – sem res bila, ne vem, v neki kvazi paranoji, ne bi rekla, da sem bila res. Ampak ja, sem veliko sledila, pa brala, zdaj pa ne (Zvezda, 27 let). Posebej velja tu izpostaviti tudi eno od razlagalnih strategij, ki je nekaterim intervjuvankam omogočila, da se izognejo socialnemu pritisku k ustvarjalnosti in produktivnosti. Gre za zmožnost relativiziranja skrbno kurirane podobe drugih na spletnih socialnih omrežjih, ki so jih spremljale: Kar pa mislim, da je neka lastnost, je to, da preprosto, se mi zdi, da moraš biti prijazen do sebe in ne dovoliti, da ti razno razni peki z drožmi in ljudje, ki na Instagramu objavljajo, kako kreativno in produktivno preživljajo ta čas, da pač moraš biti toliko realen, da razumeš, da je to samo en dan ali pa samo ena ura v dnevu /…/ (Marina, 35 let). Strukturiranje dneva Po začetnem obdobju zmede, o katerem je poročala večina intervjuvank, se je pri večini pojavila tudi želja po redu oz. po strukturi v dnevu, ki so jo ustvarjale na različne načine. /…/ da se teh ritualov, ki so bili že prej, bolj zavedam /…/ da se zjutraj zbudiš, imaš zajtrk, telovadiš, imaš kavo, lovim eno uro, da sem na son u, da imam te mikro situa ije, ki so bile prej tudi, ampak zdaj so bolj usmer - jene v to, da je struktura (Han, 35 let). Grajenje strukture je bilo nekoliko pogosteje izpostavljeno pri najmlaj i sta - rostni skupini, kar glede na prej omenjeno poročanje o težavah pri vzdrževanju rutin pravzaprav ne preseneča. Drži pa, da je grajenje strukture kot delovanjsko strategijo spoprijemanja z izrednimi razmerami zaznati v vseh starostnih skupinah, obsega pa različna delovanja: • zavestno vzdrževan in bolj ali manj ustaljen urnik dejavnosti: /…/ da se zjutraj zbudiš, imaš zajtrk, telovadiš, imaš kavo, lovim eno uro, da sem na son u, da imam te mikro situa ije, ki so bile prej tudi, ampak zdaj so bolj usmerjene v to, da je struktura (Han, 35 let); 68 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin • ohranjanje delovne kondicije oz. intelektualne vitalnosti kljub trenutnemu pomanjkanju dela: /…/ mi smo se odločili, da bomo ustvarjali en določen projekt, da si pošilja- mo videote, da se dobimo na video allih, ohranjamo mentalno aktivnost, da razmišljamo o prihodnosti /…/ berem o tem in s tem ohranjam neko tako psihično aktivnost, ohranjam, ja, intelektualno. Jaz gledam, da ohranjam pač neko to intelektualno vitalnost in da se mi zdi, da zaradi tega mi bo lažje vse skupaj to prebrodit (Lena, 39 let); • opustitev pižam, ličenje: Da se greš en normalen lajf – jaz si vsak dan umijem glavo, se naličim, oblečem – rabiš kar dosti energije (Polona, 60 let); • estetizacijo bivanja: Ful se afnam. Pa pogrnem si prtiček, rože, naštimam si fino ... znam uživati (Polona, 60 let); • kuhanje in večjo pozornost do prehranjevanja: In tako lepo zgleda na krožniku: siv ješprenj, rdeča paprika in korenček in zelen brstični ohrovt. Mnjam, ful dobro (Ronja, 44 let). Iskanje in nudenje socialne opore Socialni stiki so bili v času zaustavitve javnega življenja najpomembnej a preživetvena strategija vseh na ih intervjuvank, videti pa je, da so bili – sploh v fizični obliki – za najmlaj o starostno skupino (35 let ali manj) pomembnej i kot za starej e; manko socialnih stikov, e posebej v fizični obliki, v primeru najmlaj e starostne skupine lahko povežemo tudi z upo tevanjem ukrepov: ta skupina je namreč v najmanj i meri poročala o kr enju pravil (npr. druženje izven gospodinjstva). Pomen socialne opore dobro ponazori Florina (32 let) pripoved: /…/ ko sem imela najbolj kritičen dan /.../ In me je mami videla, ker si hodiva mahat na tri metre, in me je objela – ker me pozna in je vedela, da mi je bilo hudo. In sem rekla, ja, mami, zdaj pa bom še tebe okužila in je rekla ‚a lahko prosim nehaš‘ in potem je bilo zanimivo, ker me je srečal še oči, ki mi je nekaj prinesel, in me je isto samo videl pa me je objel. Skrb otrok za star e je bila le ena od oblik iskanja oz. nudenja socialne opo - re. Intervjuvanke so pripovedovale tudi o na novo odkriti prijaznosti med tujci v trgovini, na ulici: »/ …/ da se nasmejem ljudem, da se nasmejejo nazaj« (Han, 35 let); druženju na sprehodih, ki niso nujno upo tevali pravil, da smemo biti le s člani gospodinjstva; izmenjevanju dobrin s sosedi, o tem, da hodijo ostarelim star em po nakupih in podobno. Najbolj pogosta oblika socialnih stikov, e zlasti 69 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... v mlaj ih starostnih skupinah, so bila večurna druženja s prijatelji in družinskimi člani v skupinah prek spletnih aplikacij (Viber, WhatsApp, Skype, Messenger ipd.), po telefonu in prek videoklicev. 4 Diskusija Analiza doživljanja primarnih in sekundarnih dejavnikov pandemije covida-19 z vidika negativnega ali nevtralnega oziroma pozitivnega doživljanja razkriva nekatere lastnosti, povezane s starostjo in s fazo življenjskega poteka intervjuvank. Na primarni ravni so pandemijo najbolj obremenilno doživljale intervjuvanke iz srednje starostne skupine. A pomeljivo izstopa predvsem, da so bile z izrazi pandemije na njeni sekundarni ravni, torej v smislu učinkov ukrepov, ne pa pan- demije kot take, najbolj obremenjene mlaj e intervjuvanke. Ta ugotovitev pritrjuje nekaterim predhodnim raziskavam (Huang in Zhao 2020; García-Portilla in dr. 2020; Ustun 2020; Zhao in dr. 2020; tudi Kamin in dr. 2021). Pri njenem osmi- ljanju nam lahko pomagajo ugotovitve o doživljanju v mlaj i odraslosti, ki ga avtorji in avtorice mestoma povezujejo s ključno značilnostjo tega življenjskega obdobja, in sicer z aktivnej im značajem vsakdanjega življenja, za katerega so značilni poskusi stabiliziranja življenjskih potekov in prehodov, ki so v pogojih poznomoderne družbe sicer prevladujoče destandardizirani in deregulirani (Ule 2014): »/N/i več veljavnih in jasnih standardov prehodov« (prav tam: 317). Mla- de odrasle osebe se tako intenzivno spoprijemajo z družbenimi zahtevami po samooblikovanju oziroma ustvarjanju lastne biografske kariere (prav tam: 319; gl. tudi Ule 2008). V obdobju pandemije covida-19 in v kontekstu zaustavitve javnega življenja pa se je manevrski prostor samooblikovanja – tako v smislu delovne kariere, izoblikovanja ir ih socialnih mrež kot tudi v smislu možnosti za vzpostavljanje intimnopartnerskega življenja – pomembno skrčil. Kar je pomen- ljivo, je, da (ponotranjena) pričakovanja o samooblikovanju v tem času – kljub manku možnosti oziroma infrastrukture, ki bi to zares omogočala – ostajajo. Pojavlja se torej neravnovesje med družbenimi in osebnimi (marsikdaj od družbe privzetimi) pričakovanji na eni strani in možnostjo njihove uresničitve na drugi; to neravnovesje pa je ravno zaradi značilnosti obdobja mlaj e odraslosti v tej fazi življenjskega poteka eno izmed bolj izrazitih. Četudi implicitno, družbene zahteve, povezane s časom življenjskega poteka, skupaj s pomembnimi prehodi, ki naj bi jih mlada odrasla oseba opravila, ostajajo. Izku nja resničnosti dveh hitrosti – tiste, ki jo v času javne zaustavitve življenja živimo, in tiste, ki naj bi jo živeli, da bi čim uspe neje stabilizirali svoj trajektorij – pa je, kot kažejo tudi pripovedi na ih mlaj ih intervjuvank, lahko socialnopsiholo ko zelo obremenil - na. Na drugi strani je, kot opozarja Mirjana Ule na drugem mestu (2018), za 70 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin starej e obdobje značilno drugačno doživljanje časa: ob zavedanju časovne omejenosti življenja je odnos do časa v primerjavi s tistimi, ki imajo pred seboj razmeroma odprt in neomejen življenjski horizont, drugačno (bolj usmerjeno na pretekle izku nje, smisel tega, kar doživljajo, in na čustveno pozitivne pojave v njihovem vsakdanjem življenju). Starostno segmentirana analiza doživljanja pandemije torej odpira pomenljivo vpra anje: kaj sedanjost zaustavitve javnega življenja in okrnjenega vsakdanjega življenja skupaj z njegovo družabnostjo – jutri nja preteklost – pomeni za pri- hodnost mladih (in manj mladih) odraslih. Ti so namreč deležni reza v življenjski potek na precej radikalen način. Ob sicer nji deregulaciji življenjskih potekov so posameznice in posamezniki prisiljeni na osredotočanje na sedanjost, saj je prihodnost preveč nepredvidljiva in ponuja (pre)malo oprijemov. A to prevladu- jočo osredotočenost na sedanjost vendarle spremlja tudi misel na prihodnost, predvsem z vidika strahu pred zamujanjem potencialno pomembnih življenjskih priložnosti oziroma možnosti: »Vedno se lahko zgodi, da zamudimo nekaj, česar pozneje ne moremo več nadomestiti« (prav tam: 322). Pri tem lahko sledimo Vanniniju (2020: 270), ki zaustavitev javnega življenja in omejitev socialnega življenja na enoto gospodinjstva opredeli kot »geografijo tega, kar se ne zgodi: odpovedani dogodki, zamujene priložnosti«. Občutki ujetosti, brezizhodnosti in utesnjenosti, občutek pomanjkanja nadzora, ki je v primerjavi s sicer njim vsakdanjim življenjem e intenzivnej i, e posebej pa občutek manka druženja v njegovih različnih oblikah, ki jih pogosto izpostavljajo mlaj e intervjuvanke, govorijo o tem, da so mlaj e osebe posebno ranljive, saj se od njih – glede na fazo življenjskega poteka – pričakuje, da najbolj aktivno in intenzivno izgrajujejo svoje življenje, obenem pa umanjkajo osnovni pogoji za to. Ne glede na to, kako so intervjuvanke doživljale izredne razmere, na a analiza kaže, da so bile strategije spoprijemanja z zaustavitvijo javnega življenja pri vseh starostnih skupinah precej raznolike. Deloma pritrjujejo kvantitativnim raziskavam, ki se analize sicer ne lotevajo z vidika starosti, saj izpostavljajo pomen socialnih interakcij z družino in prijatelji, s strukturiranjem dneva z različnimi aktivnostmi in hobiji (Ustun 2020; Lades in dr. 2020), uporabo sprostitvenih tehnik (Baloran 2020), pomen socialne opore (Zysberg in Zisberg 2020; Ustun 2020; Park in Park 2020), digitalne komunikacije (Ohme in dr. 2020; Ustun 2020), telesne aktivnosti (Mutz in Gerke 2020; Ustun 2020; Lades 2020), vzpostavljanja oziro- ma vzdrževanja dnevnih rutin in selektivnega spremljanja medijskega poročanja (Grubic, Badovinac in Johri 2020; tudi Garfin 2020; Park in Park 2020), pa tudi pomen pogleda na svet (Ye in dr. 2020). Na a analiza pomembno dopolnjuje predhodne raziskave, saj ponuja bolj poglobljen vpogled v kompleksne značilnosti razlagalnih (npr. ume čanje situacije v ir e družbene razmere) in delovanjskih 71 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... strategij (npr. strukturiranje dneva) ter v njihovo prepletenost. Starostna segmenta- cija kaže, da se ženske, ki živijo same, z izredno situacijo, povezano s pandemijo, spoprijemajo na različne načine, ki pa so v manj i meri starostno specifični. Zdi se, da gre za situacijo, s katero se osebe pravzaprav spoprijemajo z vsem, kar imajo na voljo, tudi če le skozi druge (npr. posredovana izku nja ustvarjalnosti). Strategije spoprijema tako zajemajo razpon od razmislekov, ki celotno situacijo ume čajo v globalni družbeni kontekst oziroma na makro raven (npr. primerjava na ih razmer z razmerami v begunskih tabori čih), do potez, ki se dotikajo najbolj mikro dejanj in praks (npr. estetizacija obrokov, prižiganje di ečih sveč). Da bi preverili, kako pogoste so posamezne strategije spoprijemanja pri posamezni starostni skupini, pa bi morali raziskavo raz iriti e s kvantitativno metodologijo raziskovanja, ki bi omogočila natančnej i pogled tako v kvantificirano pojavnost posamičnih strategij kot tudi morebitne povezave s starostnimi skupinami. To, kar je bila prednost na e kvalitativne metodologije, ki nam je omogočila razčlenitev doživljanja in delovanja v povezavi z epidemijo covida-19 pri načrtno izbrani populaciji (ženskah, ki živijo same v Sloveniji), je hkrati tudi omejitev na e raziskave, saj zaradi posebnosti vzorca ugotovitev ne moremo posplo evati na ir o populacijo oseb, ki živijo same. Omeniti velja, da so med ljudmi, ki živijo sami, e posebno ranljive posameznice in posamezniki, ki jih v na o raziskavo nismo zajele, denimo izraziteje socialno izolirane osebe, osebe, ki se srečujejo z gibalnimi in drugimi ovirami, osebe z resnimi du evnimi težavami ipd., ki postanejo v času zaustavitve javnega življenja e dodatno ranljive, če ne celo ogrožene, in so potrebne posebne pozornosti tudi pri načrtovanju ukrepov za zajezitev epidemije. Na o raziskavo bi bilo smiselno raziskovalno nadgraditi ne samo z vidika raz iritve vzorca raziskave, temveč tudi z vidika metodologije, ki bi omogočila identificirana doživljanja in strategije delovanja natančneje preučiti tudi z vidika povezanosti med njimi. Posebej pa bi izpostavile, da se zdi smiselno, pravzaprav nujno, posebno raziskovalno pozornost nameniti skupini mladih odraslih, ki jo je na a raziskava zaznala kot posebej ranljivo. Glede na analizo lahko pred - videvamo, da bodo posledice dana njih ukrepov zaustavitve javnega življenja pri tej skupini ljudi v prihodnosti najbolj vidne. 5 Zaključek Namen članka je bil preučiti starostne razlike v doživljanju za čitnih ukrepov zaradi pandemije covida-19 in osebnih strategijah upravljanja z izrednimi razme- rami, v katerih so se zna le ženske, ki so v obdobju popolne zaustavitve javnega življenja spomladi 2020 živele same. V času najbolj intenzivnih za čitnih ukrepov smo izvedle 23 poglobljenih intervjujev z ženskami, starimi od 25 do 69 let. 7 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin Človek v kakr nekoli izredne razmere vstopi iz konteksta svojega sicer njega življenja – svojega znanja, vrednot, osebnostnih značilnosti, razvejanosti soci- alnih mrež, življenjskih izku enj, materialnih razmer, faze življenjskega poteka ipd. Vse to in e več skupaj z odzivom institucij in oblasti na izredne razmere oblikuje posamezničin odziv. Starostna analiza doživljanja za čitnih ukrepov oziroma njihovih učinkov (tj. na sekundarni ravni) je pokazala, da so jih najmlaj e intervjuvanke (stare pod 35 let) doživljale najbolj obremenilno. Sklepamo, da zato, ker je bila med »prej« (pred pandemijo) in »potem« (v času zaustavitve javnega življenja) pri najmlaj ih zaradi njihove sicer nje prisotnosti v javnem in socialnem življenju največja razlika; umanjkalo je druženje v živo, skupinske prostočasne dejavnosti, udeleževanje različnih dogodkov in prireditev, priložnosti in možnosti za plačano delo ipd. Povedano z drugimi besedami: mlaj e ženske so s tega vidika »izgubile« več kot starej e oziroma so to »izgubo« občutile na bolj obremenilen način, hkrati pa so jim za čitni ukrepi za nedoločen čas moč - no omejili možnosti za vzpostavljanje intimnopartnerskega življenja in delovne kariere, ki sta ključni del družbenih pričakovanj do mladih. Strategije, ki so intervjuvankam precej uspe no pomagale preživljati čustveno zahtevne razmere, ki jih je ustvarila popolna zaustavitev javnega življenja, so bile dveh vrst: prve so bile razlagalne narave – gre za specifične načine razmi ljanja o situaciji, druge pa so bile osredotočene na akcijo, tj. na različne načine delo- vanja. Strategije so bile manj starostno specifične kot doživljanje – intervjuvanke so si pomagale z vsem, česar so se lahko oprijele, predvsem pa s tem, kar jim je nekoč že pomagalo. A socialni stiki so jim bili od vsega najpomembnej i. To je e dodaten razlog za popolno opustitev izraza so ialna distan a v medicinskem in političnem diskurzu: pred nalezljivo boleznijo naj nas varuje varnostna ali fizična razdalja, nasprotje socialne distance – so ialno bližino – pa ohranimo za učinkovit spoprijem z izredno situacijo. SUMMARY The COVID-19 pandemic is more than just a “biological” or health crisis; it is also a psychological, social, cultural and economic crisis. The pandemic and COVID-19-related protective measures represent an intensive intervention into the taken-for-granted nature of everyday life. In this article, we consider how a specific social group, solo-living women, experienced the lockdown in the context of the COVID-19 pandemic. A fully implemented lockdown creates a peculiar situation for them, as it limits socializing to one’s household members, therefore creating a situation of complete physical isolation for those who live alone. Since existing research in relation to the COVID-19 pandemic shows ambivalent and 73 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... inconsistent results when it comes to age-differentiated effects of the pandemic and pandemic-related protective measures, we decided to delve deeper into the age-differentiated experiences of the pandemic and COVID-19 protective measures and the resources and coping strategies they report on. The main research questions were as follows: How did the particular age groups of solo- living women (35 years old or less, between 36 to 49 years old and 50 years old or more) experience lockdown measures, and what resources and strategies helped them to cope with the extraordinary situation in their everyday life? The analysis was based on 23 semi-structured in-depth interviews conducted with women aged between 25 and 69 years (the average age being 45.5 years) who were living alone at the time of the lockdown. All the interviews were con- ducted at the height of the lockdown measures (between 3 and 15 April 2020) and were thus implemented via online platforms. The interviews were transcribed verbatim, and MaxQDA 2020 software was used for the qualitative analysis (VERBI Soft ware 2019). Before the inter views, the informants signed an informed consent form. Throughout the research process, we thoroughly followed the ethics code for researchers associated with the University of Ljubljana (2014). The results showed that the middle age group (between 36 and 49 years old) was most burdened by primary factors of the pandemic (especially by the fear of becoming infected or of their significant others becoming infected with COVID-19). The youngest age group (35 years old or less) was most burdened with secondary factors of the pandemic, reporting intense negative experiences of secondary effects of the lockdown measures. Based on these findings, we propose that life-phase specifics should be taken into account when planning and implementing COVID-19-related measures. It might be that the youngest age group experiences protective measures in such a burdensome way because the discrepancy between their pre-pandemic and mid-pandemic lifestyles is the starkest. In addition, and related to this, youth and young adults are socially expected to be highly involved in building and stabilising – at least as much as possible, given the destandardization and deregulation of life trajectories – the core components of their lives (including employment, social networks and inti - mate partnerships). During the time of the lockdown, the main social infrastructure, which enables such practices, was put on hold. We did not identify age differences related to resources and coping strate- gies. Informants reported relying on various resources and strategies for coping with the extraordinary situation of their daily life, ranging from 1) interpretative strategies (including, for example, perception of their rather privileged situation in comparison to a wider social and global framework; life lessons and reflec - tions) to 2) practical strategies (including, for example, intentionally building 74 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin and maintaining a structure of daily activities and routines; seeking and offering social support from and to others). The analysis also indicated that the needs of youth and young adults should receive special attention, given the specific social-psychological vulnerability they are exposed to in the context of lockdown measures. We concluded that additional (quantitative) research should be implemented in order to test our findings on a wider and more diverse sample and to gain more comprehensive insight into age-specific experiences of protective measures as well as resources and coping strategies. Literatura Adams, W. Will (2020): Covid-19‘s fierce subversion of our supposed separateness: Cultivating life with and for all others. Journal of humanistic psychology, 5 (60): 690–701. DOI: 10.1177/0022167820938910. Andrade, F. Eric, in drugi (2020): Perceived fear of COVID-19 infection according to sex, age and occupational risk using the Brazilian version of the Fear of COVID-19 scale. Death studies, online first. DOI: 10.1080/07481187.2020.1809786. Baloran, T. Erick (2020): Knowledge, at titudes, anxiet y, and coping strategies of students during COVID-19 pandemic. Journal of loss and trauma, 25 (8): 635–642. DOI: 10.1080/15325024.2020.1769300. Braun, Virginia, in Clarke, Victoria. (2006): Using thematic analysis in psychology. Quali- tative Research in Psychology, 3 (2): 77–101. DOI: 10.1191/1478088706qp063oa. Braun, Virginia, in Clarke, Victoria (2013): Successful Qualitative Research: A Practical Guide for Beginners. London: Sage. Chandler, Joan, in drugi (2004): Living alone: its place in household formation and change. Sociological research online, 9 (3): 42–54. DOI: 10.5153/sro.971. Clotworthy, Amy, in drugi (2020): ‚Standing together – at a distance‘: documenting chan- ges in mental-health indicators in Denmark during the COVID-19 pandemic. Scan- dinavian journal of public health, online first. DOI: 10.1177/1403494820956445. Demey, Dieter, in drugi (2013): Pathways into living alone in mid-life: diversity and policy implications. Advances in life course research, 18 (3): 161–174. DOI: 10.1016/j. alcr.2013.02.001. García-Portilla, Paz, in drugi (2020): Are older adults also at higher psycho- logical risk from COVID-19? Aging and mental health, online first. DOI: 10.1080/13607863.2020.1805723. Garfin, R. Dana (2020): Technology as a coping tool during the COVID-19 pandemic: implications and recommendations. Stress and health, 36 (4): 1–5. DOI: 10.1002/ smi.2975. G i l e s , R . A u d r e y, i n O n c e s c u, J a c q u e l y n (2 0 2 0 ): S i n g l e w o m e n‘s l e i s u r e d u r i n g t h e c o r o n a v i - rus pandemic. Leisure sciences, online first. DOI: 10.1080/01490400.2020.1774003. 75 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... Grubic, Nicholas, Badovinac, Shaylea, in Johri, M. Amer (2020): Student mental health in the midst of the COVID-19 pandemic: A call for further research and im- mediate solutions. International journal of social psychiatry, 66 (5): 517–518. DOI: 10.1177/0020764020925108. Hatfield, Elaine, in drugi (1993): Emotional Contagion. Current Directions in Psycholo - gical Science, 2 (3): 96–100. DOI: 10.1111/1467-8721.ep10770953. Hennink, M. Monique, in drugi (2017): Code Saturation Versus Meaning Aaturation: How Many Interviews are Enough? Qualitative health research, 27 (4): 591–608. Huang, Yeen, in Zhao, Ning (2021): Mental health burden for the public affected by the COVID-19 outbreak in China: who will be the high-risk group? Psychology, health and medicine, 26 (1): 1–13. DOI: 10.1080/13548506.2020.1754438. Jamieson, Lynn, in Simpson, Roona (2013): Living alone: globalization, identity and belonging. London: Palgrave Macmillan. Jiloha, R. C. (2020): Covid-19 and mental health. Epidemiology international, 1 (5): 7–9. DOI: 10.24321/2455.7048.202002. Kamin, Tanja, in drugi (2021): Alone in a time of pandemic: Solo-living women coping with physical isolation. Qualitative health research, 31 (2): 203–217. DOI: 10.1177/ 1049732320971603. Klinenberg, Eric (2012): Going solo: the extraordinary rise and surprising appeal of living alone. London: The Penguin Press. Lades, K. Leonhard, in drugi (2020): Brief report COVID -19: Daily emotional well - being during the COVID-19 pandemic. British journal of health psychology, 25: 902–911. D O I : 10 .1111/ b j h p .124 50 . Malterud, Kirsti, Siersma, V. Dirk, in Dorrit Guassora, Ann (2016): Sample Size in Quali - tative Interview Studies: Guided by Information Power. Qualitative Health Research, 26 (13): 1753–1760. DOI: 10.1177/1049732315617444. Maticka-Tyndale, Eleanor (2001): Twenty years in the AIDS pandemic: a place for sociology. Current sociology, 49 (6): 13–21. DOI: 10.1177/0011392101496004. Matthewman, Steve, in Huppatz, Kate (2020): A sociology of COVID-19. Journal of sociology, 56 (4): 675–683. DOI: 10.1177/1440783320939416. Morrow–Howell, Nancy, Galucia, Natalie, in Swinford, Emma (2020): Recovering from the COVID -19 pandemic: a focus on older adults. Journal of aging and social policy, 32 (4–6): 525–535. DOI: 10.1080/08959420.2020.1759758. Mutz, Michael, in Gerke, Markus (2020): Sport and exercise in times of self-quaran- tine: How Germans changed their behaviour at the beginning of the Covid-19 pandemic. International review for the sociology of sport, online first. DOI: 10.1177/1012690220934335. OECD (2020): Covid-19: protecting people and societies. Tackling coronavirus (Co- vid-19): contributing to a global effort. Dostopno prek: https://www.oecd.org/ coronavirus/policy-responses/covid-19-protecting-people-and-societies-e5c9de1a/ (15. 10. 2020). 76 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 51–77 Nina Perger, Blanka Tivadar, Tanja Kamin Ohme, Jakob, in drugi (2020): Staying informed and bridging “social distance”: smartphone news use and mobile messaging behaviors of Flemish adults during the first weeks of the COVID-19 pandemic. Socius: sociological research for a dynamic world, 6: 1–14. DOI: 10.1177/2378023120950190. Park, Seon-Cheol, in Park, Yong Chon (2020): Mental health care measures in response to the 2019 novel coronavirus outbreak in Korea. Psychiatry investigation, 17 (2): 85–86. DOI: 10.30773/pi.2020.0058. Paulino, Mauro, in drugi (2021): Covid-19 in Portugal: exploring the immediate psycho- logical impact on the general population. Psychology, health and medicine, 26 (1): 44–55. DOI: 10.1080/13548506.2020.1808236. Roseneil, Sasha (2006): On not living with a partner: unpicking coupledom and coha- bitation. Sociological research online, 11 (3): 111–124. DOI: 10.5153/sro.1413. Roseneil, Sasha, in Budgeon, Shelley (2004): Cultures of intimacy and care beyond »the family«: personal life and social change in the early 21st century. Current sociology, 52 (2): 135–159. DOI: 10.5153/sro.1413. Shields, Rob, Schillmeier, Michael, Lloyd, Justine, in Van Loon, Joost (2020): 6 feet apart: Spaces and cultures of quarantine. Space and culture, 3 (23): 216–220. DOI: 10.1177/1206331220938622. Starks, H., Trinidad, S. B. (2007): Choose your method: A comparison of phenomenolo- gy, discourse analysis, and grounded theory. Qualitative Health Research, 17 (10): 1372–1380. DOI: 10.1177/1049732307307031. Strauss, Anselm, in Corbin, Juliette (1998): Basics of qualitative research: Techniques and procedures for developing grounded theory. Thousand Oaks: Sage Publications, Inc. Trzebiński, Jerzy, Cabański, Maciej, in Czarncka, Z. Jolanta (2020): Reaction to the CO- VID-19 pandemic: the influence of meaning in life, life satisfaction, and assumptions on world orderliness and positivity. Journal of loss and trauma, 26 (6–7): 644–667. DOI: 10.1080/15325024.2020.1765098. Ule, Mirjana (2008): Za vedno mladi? Socialna psihologija odra čanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ule, Mirjana (2014): Spremembe vsakdanjega življenja in življenjskih potekov v sodob- nih globaliziranih družbah. Teorija in praksa, 51: 309–327. Dostopno prek http:// dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP2014_P_Ule.pdf (25. 10. 2020). Ustun, Gonca (2020): Determining depression and related factors in a society affected by COVID-19 pandemic. International journal of social psychiatry, online first. DOI: 10.1177/0020764020938807. Ye, Zhi, in drugi (2020): Resilience, social support, and coping as mediators between COVID-19-related stressful experiences and acute stress disorder among college students in China. Applied psychology: Health and wellbeing, 12 (4): 1074–1094. D O I : 10 .1111/a p hw.12211. Vannini, Phillip (2020): Covid-19 as atmospheric dis-ease: Attuning into ordinary effects of collective quarantine and isolation. Space and culture, 23 (3): 269–273. DOI: 10.1177/1206331220938640. 77 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 51–77 ČAS NE TEČE ZA VSE ENAKO: ŽENSKE, KI ŽIVIJO SAME, TER NJIHOVO DOŽIVLJANJE ... Yuen, Felice (2020): »If we‘re lost, we are lost together«: Leisure and relationality. Leisure sciences, online first. DOI: 10.1080/01490400.2020.1773988. Zhao, Yuqing, in drugi (2020): Mental health and its influencing factors among self - -isolating ordinary citizens during the beginning epidemic of COVID-19. Journal of loss and trauma, 25 (6–7): 580–593. DOI: 10.1080/15325024.2020.1761592. Zysberg, Leehu, in Zisberg, Anna (2020): Days of worry: emotional intelligence and social support mediate worry in the COVID-19 pandemic. Journal of health psycho- logy, online first. DOI: 10.1177/1359105320949935 Viri Ule, Mirjana (2018): Sprememba življenjskih potekov in dolgoživa družba. Razprava na sekciji Sociologija časa v okviru Slovenskega sociolo kega dru t va, 6. december 2018 [osebni vir]. UL (2014): Etični kodeks za raziskovalce Univerze v Ljubljani. Dostopno prek: https:// www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/etika_v_raziskovanju/ (15. 10. 2020). VERBI Sof t ware (2019). MA XQDA 2020 [računalni ki program]. Berlin, Nemčija: VERBI Software. Dostopno prek: maxqda.com (14. 3. 2020). Podatki o avtorjih asist. dr. Nina Perger Fakulteta za družbene vede, UL Kardeljeva plo čad 5, 1000 Ljubljana E-mail: nina.perger@fdv.uni-lj.si dr. Blanka Tivadar Ministrstvo za kulturo Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana E-mail: blanka.tivadar@gov.si izr. prof. dr. Tanja Kamin Fakulteta za družbene vede, UL Kardeljeva plo čad 5, 1000 Ljubljana E-mail: tanja.kamin@fdv.uni-lj.si