15. štev.
V Ljubljani, petek 16. januvarja 1920.	***	»«»»*.ni.leto.
Veija v L^iiMiani in po pošti:
«1* leto ... K 120*— P«1 1*»	.... 60-—
Ittrl leta .... SO--, mesec .... 10*—
Za inozemstvo:
uto leto ... K 140*— #ol leta. .... 70-— letrl leta .... 85 — U mesec .... 12-—
Hi plsmeoe naiočhe bre*' poiiljat e denarja se b« moremo ozirati
Novi naročniki naj pošiljaj# naročnino po nakaznici.
Oglasi te zaračunajo p« rabljenem prostora in sicer i mm visok ter B5 mm iliok prostor zn enkiat I K, za večkrat popust
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 61. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ... ^7T~~T štev. 8. Telefon štev. 44.	   —
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dt. e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se IranVirajo. —~ • j..............:	Rokopisi se ne vračajo.	r •	----------
Naša stvar v Parizu se obrača na bolje.
VTISI ANTANT1NIH DIPLOMATOV NA TRUMBICA PO VOJ..INI. — OPTIMIZEM V NASI PARIŠKI DELEGACIJI. ~ GEORGES IN CLEMENCEAU OBRAČATA ITALIJANOM URBET.
Zagreh, 15. (lzv;rno poročilo.) »Nar. Delo« prinaša Iz krosov naše Pariške deleeaclte Informacije. U so zelo ortimlstlčneea značaja. O Truinbiču nravi, da le dobil na se-
sianhili z anfantninil diplomati zelo povotine vtise. V naši delegaciji nre-vladuJe optimizem, ker sta Llovd George In Clemenceau v zadnjem času obrnil Italijanom hrbet In sta začela podpirati našo stvar. Posebno o Llovd-Georgu le treba reči, da !e na pram nam zavzel prilazno stališče. Amerika se razprav o naših zadevah ne udeležuje, ker še ni bila mirovna oogodba v Združenih dtžavah ratificirana.
Naša lastna krivda.
Ponesrečena komunistična stavka
v Berlinu.
LDU Berlin. 15. Kljub dobri organizaciji in 'zdatnl uporabi nasilnih
?r^CiSterV ,n ,eror<a se kotnunstičnim nujskav-etn vendar ni posrečilo privesti do ustavitve dela v oni izmeri, ^aknr so želeli. V tovarniških okra-,lh nesta so bili zadnio noč nabiti le-«ki, kjer se poz.ivljejo delavci, naj v protest proti nastopu varnostne brnmbe pri pariarnentu in proti pio-glasitvl izjemnega stanja ustavijo delo za 24 ur. Komisija delavsirih strokovnih zvez ni niti sklenita protestirati, niti ul dosedaj še zavz.ela svojega stališča napram dogodkom pri parlamentu. Komisija se je danes sestala k seji, da se posvetuje o na-
stalem položaju. Z malimi Izjemami se dela vsepovsod, tako da se more reči, da se je tudi drugi naklep komunističnih in neodvisnih prevratnikov razidi ob zdravem raz.umu ve-leberlinskega delavstva.
LDU Berlin, 18. »Vorwars« ro-roča: Kakor se doznava s poučen-iga vira. so bila neodvjsnjaška in komunistična stavkovna vodstva v Esse-nu. Dortmundu in Hammu, ki so poživljala k nadaljevanju stavke in izkušala preprečiti glasovanje v posameznih obratih, da-li naj se stavka nadaljuje, ali pa zopet prične z delom, razpuščena in njihovi člani aretirani.
Splošna stavka v Puli.
LDU Trst, 13. V Puli je bila pro-siasena *v soboto splošna stavka, ker f° ? .,asti Izgnale Iz Pule Stello, so-trtidnika socialističnega lista »11 Pro-let.ano«, *n kar se »e podobna usoda pripravljala tudi glavnemu uredniku ieP l‘s'a Doduiju. Stavke so se udeležili delavci v arzenalu, tramvajski uslužbenci In delavci v občinskih podjetjih. Vse trgovine so zaprte; po ulicah krožijo vojaške patrule v vojni opremi. Razen nekoliko aretacij ni prišlo doslej do hujših izgredov, Čeravno je podadmiral Cusani-Venosta priobčil proglas, v katerem opozaria stavkajoče delavce, da bo uporabil najstrožja sredstva za x tamčenje svobode In javnega reda.
Vladni komunike o
valutnem vprašairu.
Beograd. 15. (Izvirno poročilo.) Vlada le izdala o valutnem vprašanju obširen komunike, v katerem podrobno razlaga rešitev valutnega vprašanla kakor ie to bilo določeno na zgodovinski ministrski seji v torek.
Boflševiki se bližajo Romuniji.
I-PU Bukarešta, 14. Brzojavna ča i!ura *-,acia javlja: Kakor poro-s »rzolavka iz velikega glavnega
Čete žeS7nntha,a*0 ruske bo,i§ev^e km od rumunske meje.^
PREOSNOVA VRHOVNEGA SVETA.
LDU Lvon. 15. Svet zavezniških ministrov za zunanje stvari se ie v svoii seii bavil med drugim 'udi s predlogom nal se sedanii vrhovni svet nadomesti z novim svetom, katerega hi tvorili poslaniki /zavezniških držav v Parizu. Vendar bi odločitev ležala v rokah načelnikov zavezniških vlad. Kakor poročajo listt. se more smatrati, da ie vrhovni svet kot tak Imel v torek svolo zadnjo selo.
ODGODEN SHOD RADIKALNE STRANKE.
Zagreb. 15. (Izvirno poročilo.) Radikalci, ki so za nedelb sklicali v Zagrebu shod. so si sedal premislili in so zbor odgodili na poznejši čas.
V slovenskem časopisju se je vnel prepir, prav nepotreben prepir o simpatijah napram Francoski, posebno glede ozemlja zasedenega po Italijanih. So idealisti, ki zahtevajo našo hvaležnost proti Francozom, dočim drugi zanikajo vsako njihovo zaslugo za naše osvobojcnjs. Vse skupaj je pa spor o oslovi s*nci.
Naš ••del jugoslovanskega naroda sestoji menda Iz samih političnih analfabetov, ker še sedai ni uvidel, da v razmerju med narodi odločujejo čisto drugi vidiki, kakor v razmerju med privatnimi osčbaml. Tu pride vendar že v poštev osebna simpatija al! artlnatiia. v svetovni politiki nikoli. Odločilno ie vprašanje: kaj ml moreš koristiti. i ol'ko škodov.ri, kolika le tvoja moč, kaka notranja organizacija, ali in ka* bi mogli lastni podjetniki zaslužiti, '‘se drugo, kultura. narodnostna cmeMtev. geo^ra-fična celota itd. ali sploh ne pride v poštev, ali pa v zadnji vrsti.
Na tej podlagi je količkaj rez-nemu človeku lahek odgovor na vprašan ie ali nalest* odloči pranclla za ItalMo ali za nas. Koliko 'a nas je? Poldni? mifffnn napram A5 milijonom Italffanov francoski kanFal — in ta je v državi rentierjev orva velesila — ie na apeninskem polotoku angažiran t milijardami, v našem ozemliu sploh ne pride v poštev. V vojaškem oziru ie najbolje opustiti vsako primerlanje.
Res je, da ne gre govorit! o nas Slovencih samostojno temveč kot delu države SHS. res je. da dela naša mirovna delegacija s svojimi slabimi silami na vse kriplie, da reši, kar se rešiti da. in dejstvo ’e da je prestolonaslednik Aleksander učin kar je mogel, da se boljša politični položaj. Računati ra ie s prirojeno skepso Francozov, z njihovim popolnim nepoznanjem razmer, velikansko koruptno In lažhilvo agitacijo Italijanov, in našo politiko pred vojsko. Tu tiči naša naivečja krivda.
Aii ie mogoče treznemu francoskemu politiku verleti, da Je ljudstvo, ki je prvo nedeljo julija .neseca 1914 pod Susteršičevem vodstvom vpilo proti Srbom: križaj jih! ki Je na Hrvatskem in v Bosni pod vodstvom pobesnelih Frankovcev ropalo srbske trgovine In denunciralo vsakega »Slavosrba« naenkrat posta!) odkritosrčen pristaš zveze z Srbijo. Kdo sl ie med inteligenco upal le črhniti kal velcizdaiškega? Saj vemo. kaka ie bila usoda mladine, ki je instinktivno začutila, da prihaja nova zgodovinska doba.
In tudi sedaj ni dosti bolje. Prepričan sem o poštenih namenih dr. Korošca In mlajše Inteligence ST S,
ki že iz gospodarskih razlogov nvl-devajo, da ima postati naš kmet In obrtnik pionir jugovzhoda, dočim Ra čaka v slučaju razbitja države gospodarska smrt, ravno tako sem pa tiverjen o nenobolišljivostl in avstri-jakanstvu starejših pristašev SLS, Saj pripisujejo bivšemu predsedniku SHS deželne vlade dr. Brejcu izrek, da je združenje s Srbijo le začasna diplomatična poteza! Dr. Sušterši-čeva žena se giblfe v Ljubliafii prosto sem in tja. gotovo ne v prid države. Biyšl nekronani vojvoda kranl-ski ptt ruje z odnešenfml milijoni v švlci o zvezi s Frankovci za razbitje kraljestva, ki nam edino nudi možnost gospodarskega razvoja in razmeroma hitre rešitve Iz krize, ki so vanio zanletll cel svet Habsburžani In Hohenzollerncl s svojimi modro-kronimi svetovalci In vojnimi hujskači fi la Šušteršič.
Vse te naše notranje neprilike In delovanje narodnih izdajic pridejo v prid !tal?ianom In oni jih v desetkrat povečani In zlagani obliki pre-zentiraio svetu, predvsem po mirovni konferenci o podkupljenem francoskem časopisju. Zato bodi pov-drtrjeno: Ce se politične stranke ne otresejo vsal do sklepa miru svoiih sebičnih interesov, ne izključijo iz svoiih vrst enkrat za vselej vsaj pronovsiranlh avstriakantov in tirajo svoje separatistične težnje še dalje, potem poide s količkaj ugodno rešitvijo vprašanla naših zasužnjenih rojakov jako težko. Le. če se vsaj za sedal združimo vsi v državnem duhu se organiziramo gospodarsko in postavimo na noge iztirjeno annado, s katero tudi lahko pogrozimo liu-beznlvemu sosedu, je upati na boljši brid. Sicer smemo biti veseli, če naši delegati v Parizu Izposlujejo samostojno državico obstoječo Iz Notranjske, Reke In severovshodne Istre pod angleško ali-francosko upravo in pravico ljudskega glasovanja o ko-nečni pripadnosti po gotovih letih. Na francosko zaslepljenost se smemo hudovati le glede Koroške, nikakor pa glede slovenskega zapada. Ponovno treba naglašatl. da veže Francijo In Anglijo londonska pogodbi, ki je že z ozirom na nemško ver»>-lomnost ne smelo prelomiti. In kar se tiče Reke Izrabljajo Italijani virtuozno svojo pripravljenost odstopiti večino Dalmacije in namigujejo nepoučenemu in zaslepljenemu svetu, kakor bi obstajala neka sporazumna zamenjava, tako da oni dobe v zameno za Dalmacijo Reko z najbližjo okolico. V znanem koruptnem ozra-čfu pariškem le mirovnim odposlancem naše kraljevine slino težko po-tasnltf položaj že diplomatom, kako
LEVSTIK:	Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
večer*« Je dejal in nehote zadržal korak, sluteč, da govorita »o tistem.« »Kaj se godi?«
»Mari ne veste?« Zenska je plos-tltia z rokami. »Ra sem mislila da, saj ste bledi kakor smrt! Ali ste bili pri gospodu Rožmarinu? On vam je gotovo povedal kaj — se pravi, ako Je doma: že ves večer ga ne slišim.
Ra ni doma?«
‘In mt. kaj se godi?« je K« L en*. kf ie ^ajci uvidel, da bo morai vendarle on odkriti poetovo smrt. »Qovor|le I Povsod tak unij) Jn šunder.., onkraj dvorišč rpijo in se ktčejo...«
»Pri Pohlinovih? Joj, Bog nebeški, saj se imajo za kaj! Uboga gospodična — toda vam je slabo, gospod Rovan!« je vzkliknila stara, ko le fant nehote zastokal m se prijel za Jid. »Stopite v kuhinjo; ali hočete čaja? Ne? Tak vsaj požirek ruma, »Me!«
Rovan se Je posilit, Izpll In sedel
na kuhinjski stol.
»Nabral sem se ga,« je dejal. »Pil ■ • • zaradi matere. Dolžnost Je olznost. Nu, povejte.«
Uk vidite, nai začnem od, kraja,
Prejle, uro še ni tega, so spodaj kramljale dekle, ongava in tlstale, od zgoraj; kar naenkrat zasliši *a šum, in lop! preden sta se utegnili ozreti, pade nekaj belega na dvorišče. Dekli priskočita in vidita, da je gospodična Pohlinova; saj ste jo po-palili. mislim, gospod Rožmarin je bil še nekaj zagledan vanjo. Bila je oblečena kakor za na svatbo, v beli praznični obleki, z belimi rokavica-mi in vsem: in ni se ganila, še zaječala ni. Od doma ie ni videl nihče, šele ko so dekle zagnale krik. je pritekla Marička In za njo gospa; v omedlevico ie padla, sirota. Oh, kakšna reč je bila — še zdaj me stresa mraz, ko pomislim! Potem so io nesli gori: Vida je še parkrat vzdihnila. Gospa se je že zavedela, smo slišai. in se z glavo zaletava v zid. Nu, jaz bi se tudi; takšno dekle, zalo kakor roža. in —•
»Kaj je ž njo?« je vpraša! Rovan, dreveneč od groze in krčevitega premago\enja. »AH je... mrtva?«
»Pravijo, da. Marička Je prejle povedala ongavi Marjeti.«
^ »In zakaj je skočila?« Je dehnil brezglasni. »Zakaj?«
»I vsakdo ve!« se Je vmešala prijateljica. »Zdavnaj sem rekla, da tista gooja za grofom ne bo rodila
dobrega. Zaradi njega se Je končala
zel zelena, neumna!«
»Zaradi grofa.« Je povzeta gospodinja. »Tako vsal pravijo. Profesor mu jo je hotel obesiti po vsej sili. da bi mu potem Izprosil ravnateljsko mesto; saj veste, čigav sin je. In tudi ona ie bila menda vsa nora vani. danes pa je zvedela, da se grof Jutri zaroči z ongavo, Smučiklasovo, in je storila konec svojemu življenju.«
»Oho!« Rovan se Je hripavo za-grohotal. »To so prazne, obrekljive čenče; sram ga bodi, kdor jih raznaša okrog.«
»Ne, ne, moj ljubi, ljudje vedo, kar vedo.«
»Kako nal bi vedeli?« Je vzrojil. »Povem vam, da grof ne misli na Smučiklasovo, niti na kako drugo, čeprav jih Ima, kolikor hoče — to vem jaz! Vse, vse je bajka in obrekovanje. Grof je — nu, saj boste kmalu slišali.«
Zenski sta zazijali.
»Pa Rožmarin, al! ve?« Je obrnil nato. čuteč, da je slišal vse, in hoteč končati, kuhinja se ie zibala okrog njega In v grlu ga Je dušilo.
»Ubogi Rožmarin!« je vzdihnila starka. »On. ki je stal ves božji dan pri oknu! Kakor keber Je zaljubljen vanjo, tako vam novem m. Kaj po-
reče. ko zve! Bojim se. da ml znori, siromak — se pravi, ako n< že «11-šal In znorel; čisto sem pozabila nanj. da bi mu nesla to novico...«
»Oospod prihaja od njega,« Io Je spomnila znanka. »Recite, kaj pravil«
»Oh. res! Ali ga je hudo pretreslo?« Obe sta obviseli s pogledi na Rovanu, ki je vstal m pograbil klobuk.
»Kako?« Je vprašal Inštruktor oprezno. »AH res ne veste?«
»Česa?« sta ostrmeli.
»Se ni slišalo?«
Omahnili sta kakor na povelje In razklenili usta.
»Prismoien Je bil od nekdaf.« Je
pripravlja! Rovan, boječ se prehudega h runa.
»Ježaš. Marija!«
»Mislil sem sl. da ne bo prida i njim. V šoli Je nagrmadil kluk. da se domov ni upa! ž .njim: že dolgo je namkravat, da kuha nekaj natih.*m, ali nisem mu verjel, ker se ml Je zdel preboiazlilv.«
Zenski sta že tulili.
»Revolver je tudi Ime! — nu, kaj hočete?« je končal Rovan ter zmignil z rameni.
»Križ božji, gospod Rožmarin!« je zavpila gospodinja. »Saj ni mogoče.,, Gospod Slavko!« In zagnala
še le zapeljani Javnosti. Faktično n| drugega izhoda, če hočemo osvobo« diti vse rojake, r.ego ultima ratio —« vojska. Zdai pa poidi in na.štej tiste Hrvate in Slovence, ki so zato, posebno pa tiste, ki bi hoteli tudi dejansko v bojni grom. Zabavljati, kritizirati in v nič devati našo diplomacijo, posebno mirovno delegacijo* je lahko! In to je druga naša narodna napaka, naš veliki greh: široka usta« nič dejanj. Vojska nas še ni zrriod« rila; morda treba drugega udarca« So ljudstva na svetu, ki jim trena neprestane nagajke, da postanejo pametna.	—oc.
Francija in Jugoslavija«
Za zvezo Franclje s srednjeevropskimi državami.
Dne 8. t. m. je znani slavofil An« drč Chžradame na sestanku strank« »la Dčmocrate nouvelle« razpravljal o zunanji politiki Francije in dokazoval, da dosedanje zveze ne dajejo Franciji nikake sigurnosti za bodočnost. Amerika, kakor kažejo dogodki v senatu, noče imeti posla s evropskimi vprašanji, a Anglija Jo vodila vedno politiko, ki je služila le njenim interesom. Omenil ie potem Italijo. Komaj je izustil to ime, se je začelo občinstvo smejati, tako da mu ni bilo treba razpravljati, kaj Ima Francija od Italije pričakovati. Predlagal je zvezo z Belgijo, Poljsko. čehoslovaško, Rumunijo, Jugoslavijo in Grško, katere države imajo isti interes kakor Francija, da vodijo boi proti pangermanlzmu in boljševizmu: v njih torej najde Francij« najboljo obrambo. To bi predstavljalo 120 milijonov ljudi. Opozarjal Je še. da je v večini teh držav vojaška organizacija po francoskem uzoru urejena. Poljska vojska stoji pod francoskimi poveljniki. Čehi so odslovili Italijane in poverili organizacijo svoje vojske francoskemu generalu in francoskim častnikom. Tudi v romunski vojski delujejo francoski častniki. V Jugoslaviji, tako id nadaljeval, nimhmo francoskega vojaškega odposlanstva; no srbska vojska ne potrebuje inštruktorjev: (s povzdignjenim glasom) Morda ie še na svetu kaka vojska, ki je enafa srbski: boljše ni. Tem besedam Je sledil frenetičen aplavz.
Na koncu Je bila sprejeta resolucija v zmlslu gornjih Izvajanj.
Opazovalec.
Pevskim društvom In pevcem toplo priporočamo v nakup »MALO PESMARICO«, k? prinaša lepe moške zbore ln četverospeve. Dobiva se v Zvezni knjigarni. Izvod stane ^ krono.
se je proti njegovi sobi.
»Stojte,« jo je ustavil študent. »Ne kričite, ker nič ne pomaga. Rožmarin nas ne sliši več. On je tam, kjer ni muh, razumete. Pojdite k njemu iti ne delajte hrupa, jaz pa stopim na policijo. In pomnite: zaradi šolej Jaz vem in lahko potrdim «
Obrnil se je^-ln zbežal po stopnicah; še na utici ga je dohajalo veka-nje prestrašenih stark.
riiopel je: noge so mu klecale, pred očmi se ie delala tema. Bnif ko pijan je odtaval v mrak, čuteč, da mu teče gorke' po licih. Dvajset korakov od hiše se je naslonil k steni In zaihtel. Le zakaj, zakaj se le bilo zgodilo? Dobro je vedel, da so gospodinjine marnie jalove: ne le. da grof dc Vide ni kazal posebnega zi-nimanla, se tudi ona. dasl zmerom prijazna in mila. Rovanu ni videla zaverovana v nas vsemestnl Ideal. Prej bi bil verjel, da io je gnala Vi smrt očnova tiraniia. In vendar, grof 'e b»l šel ponjo in se ni vrnil3 kdo ve, kaj sr je moglo zgoditi nvid njima. Sovraštvo in sum sta Iznova vzbuhnila v študentu: alegoVa razbolela natura je Iskala žrtve, da bi jf naprtila odgovornost za svoje, gorje,
(Dalje prih.)
! , /
Nova kompenzacijska pogodba z Avstrijo.
Kurzna diferenca med jugoslo-vensko in avstrijsko krono je v svrho olajšave izvršitve kompenzacijske pogodbe. št. 180 SHS. sklenjene dne 1. septembra med kraljestvom Srbov. Hrvatov in Slovencev In Avstrijo, ustvarila potrebo, da se izpremene nekatere točke izvršilnih določb te pouodbe. zlasti plačilu.h pogojev. Pogajanja. ki so se se vršila začetkom decembra !. I. med zastopniki Centralne uprave v Beogradu in zastopnikom avstrijskega obmejnega urada v sporazumu z avstrijskim vojnim žitnim uradom 'er avstrijskim uradom za uvoz živil, so dovedla do nastopnih izprememb pogodbe štev. 180 SHS. ki so se uzo-tovile v posebnem dodatku k omenjeni pogodbi in ki sta jih obe vladi ratificirali:
»Točka 1. pogodbe Št. 180 SHS z dne 1. septembra 1919 se je izure-memila in se glasi sedaj: »Preraču-nanje tujih valut, ki jih je avstrijski tirad za blagovni promet (VVaaren-verkehrsbureau) nabavil od 1. novembra 1919 ali ki jih bo še nabavil, v jugosioveriske krone se vrši na podlagi poprečne notacije dinarja na belg rajski borzi in preračunanie di-naria v krono na podlagi 8 zadn ih notacij pred izpolnitvijo. Pri tem se vzame poprečnost med tečajem za denar in za biago.. K točki l. se doda: »Blago, za katero se ic na podlagi pogodbe z dne 22. marca 1919 kupnina že vplačala do 10. septembra 1919. se smatra za pošiliatev Centralne uprave in se za to blago ne plača izvozna carina.«
Pri točki 2. odpade stavek: »Prt medsebojnem zaračunanju se na se danji način žigosane krope kršite stva SHS zaračuna z avstrijsko krono al pari« Točka se glasi sedat takole: »Oa se preprečijo trajna medsebojna odkazovanja tujih valut in s temi zvezana preračunanja. se bo za blago, ki se bo izvažalo, o*, uvažalo vodil tekoč račun, in sicer V kraljestvu SHS v SHS kronah, v republiki Avstriji oa v avstrijski kronah, tako da se vrši zaračunan* v kraljestvu SHS v SHS kronah, v avstrijski republiki pa v avstri-skib kronah in da se izplača le razlika med uvozno in izvozno vrenoslio v tuji valuti na način, kt je določen v tej pogodbi Pri medsebojnem obračunu na p»KJIaci računov (faktur), ki jih mora plačati avstriiski urad za blagovni promet, se na sedanji način označena krona države SHS zjračuna z avstriisko krono po poprečnem tečaju med denariem in blagom zadnje beograjske borzne notacije pred izplačilom. In sicer povratno od 12. oktobra 1919 naprej. Zaradi tega moraio uvozne listine, izpostavljene kolikor po Centralni unravi. toliko po avstrijskem uradu za blagovni promet vsebovati plačilhl znesek v SHS kronah in v avstril-skih kronah, in sicer no predor icčiui preračunjevalnem ključu. Kut/ne notacije. ki pridejo v poštev, se vzamejo iz uradnega tečajnega Usta beograjske borze. Dokler avstrijska krona v Beogradu ne notira. bo služil za podlago tečaj zagrebške borze po uradnem tečainem listu. Tudi za dodatek k pogodbi št. 180 SHS se V je določilo preračtinanje med SHS krono in avstriisko krono na podlagi notacij zagrebške borze, same dn se-vzame pri tem za podlago predzadnja notaciia pred dnevom vplačitve.
Akademija dela.
Madžarske fantazije.
Poročali smo že, da so naše ohla-5ti v zadnjem času odkrile zaroto v Pečuhu, ki je hotela pomagati beli gardi da se izženejo naše oblasti z bivših ozemelj krone sv. Stefana. Nekoliko dni po pečuški aferi se Je odkrilo bajsko zaroto, katera ie ponovno dokazala, kakšne namene im« liga za integriteto Madžarske. Madžari so kovali naklepe, kako bi se dalo pobdi vse naše uradnike, na-' kar bi zasedli vsa niiheva mesta stari madžaroni. Pa se jim ni posrečilo.
Sedaj je prišla iz Prave zopet vest, ki dokazuje, da Madžarom še vedno krožijo po glavi stare avstro-ogrske meje! Madžarska vlada je Izdala dekret, s katerim se poživljalo pod orožje vsi vojaškj obve-zand rojstnih letnikov 1895—1898. Tudi častniki irf invalidi so pozvani v vojaško službo. Dekret pa končuje na blazno smešni način z besedami: Ljudje iz zasedenega področja Reke. Hrvatske in Slavonije naj se nikari ne smatraio za tujce, temveč naf se zglasilo, ker so pravtako madžarski državljani kakor drugi.
(lovoriti o madžarski patalogijl je dalje, bi pač bilo odveč.
Praga, 8. Jan.
Poročam vam o novi znanstveni, svetovni m gospodarski instituciji čehoslovaškega naroda, o »Akademiji Dela«, ki nosi ime po prezidentu Masaryka.
Naloga Akademije bi bila: proučevati narodnogospodarske potrebe. nujne za razvoj češkega naroda; proučevanie napredka raziskovanja v tuiini: reševanie razniii časovnih vprašanj; predavanja, publikacije, kniižniee. čitalnice vseh svetovnih strokovnih časopisov, populariziranje novih iznajdb razstave: posvetovalnica za vsakovrstno delo: ustanavljanje delavnic, učilnic, labora-toriev, zbirk, ki so potrebne za tehnično in znanstveno raziskovanje.
Izdatki za Masarvkovo Akade-mfjo Dela nai bi sc krili iz državnega proračuna Na državne stroške naj bi se pošiliali ljudje ki v svojih strokah kaj pomenijo, v tujino, da spoznajo organizacijo, predmete In način proučavania v raznih državah.
Na ta način hočeio Cehi preprečiti pomanikanje delovnih, sil ki se pojavlja v vseh strokah človeških teženi. in nadomestiti, kar se je v 5. letih zamudilo, kse to nai popravi zboljšana orvanizaciia dela. izpo-polinjena tehnika. Akaderniia Dela naj omogoči raciionelneišo izrabo človeških In strolevnih moči. ki so predpogoj za višje preiemke. viš’e davke, za možnost eksporta. katerega pomena za državo in narod le Akaderniia Dela. kaže pismo, ki Ji ga ie pisal prezident Masaryk in ki slove:
»Cenleni gospodje, premišba! sem o diskusbi. ki smo lo nedavm imeli o Vaši Akademiii Dela. Vedno bolj se zavedam, da je veliki načrt, organizirati vse delovne moči celega naroda, nadalievanje pansofičnih teženj Komenskega. Na znanstvenem temelju naj bo organizirana čim večia izdatnost celega naroda in države. Vsa praksa nat bo zistemntično postavljena na znanstveno teorijo, veliki načrt nai vodi vse delujoče in zdTufule nhbnve težoie v strog red in harmonijo. Potreba neumornega dela v vseh strokah ni mogla biti lepše izražena, kot v Vašem programu. In ne ere seveda le za delo. temveč za zavestno delo, za delo. k! služi velikemu dihi nravnega preporoda naroda. Tudi vrag dela in mnogo dela In premeteno. Naše narodno delo Pia mora uresničevati plemenite težnje, moraio ga voditi vzvišeni ideali. Ni zadosti delati iz prisil lenosti, iz gladu, treba le več: delo te nr»v«n dolžnost vsakega zavednega državltena. ljubezen do bližniega. IHtbezen do naroefa. uda-nost človeštva mora biti učinkovita
  kdor op krtrvr tekfr*!5*»» dpio
druz7h. ni Ceh In Slovak, ni človek. Spoštujem visoko Vaše težnje, toda ravno zato se dbotavbam so^eieti častno predsedništvo. Nalogi bi se ne mogel posvetiti, ker triurni dovolj svoleva dela. ki mi pa je naložil narod. Prilagam nakazilo ?.a 1 milijon kron. Denar nrihala iz Amerike od naših delavcev. Prepričan sem, da tl odobre moio odločitev, kakor si gotov tudi tega. da se Vaša Akademija Dela mnogo nauči od delujoče Amerike.«
Tako piše Masaryk! Jasno Je. da takšne besede kot so: »Kdor ne dela. kdor izkorišča delo druzih. ri Ceh. ni človek«, niso všeč raznim bankirjem in zato ni čudno, če so začeli ti sedaj Masarvka. to le ope-ga. ki se mu Je v največ'1 meri zahvaliti, da je Avstro-ogrska razpadla. napadati po svoiih »Narodnih Listih« po tistih ljudeh, ki so ga fe od nekdaj sramotili radi njegove ne-ustrašenosti.
Ali borno tudi m! dobili kedaj Akademijo Dela?
žavni brambni minister prepovedal tisk in razpečavanje ča>vkr.v »Frei-heit« in »Die rote Fahne« v pokrajinah izjemnega stanja.
Socijalisti proti komunistom.
LDU. Berlin. 14. jan. Predsednik velcberlinske okrajne organizacije socialnodemokratske stranke poziv-lie delavstvo, naj vendar že enkrat razpodi politične »žičarje«. Sedaj se
Izdafa geslo za generalno stavko.
Pristaši diktature in terorizma hočejo s krvjo svojih žrtev izvesti svojo agitacijo, da bi na nesreči in bedi ljudstva in na razvalinah gospodarstva osnovali svojo oblast.« Poziv veli naposled:	»Delavci!	Sedai	gre
za napredek ali pa za uničenje nemškega naroda!«
Jugoslavija.
PašIČ In Trumblč pred vrhovnim svetom.
LDU. Pariz. 14. ian. Clemenceau. l.lovd George in Nit ti. so imeli včeraj dopoldne in popoldne posvetovanje. h kateremu sta bila povabljena Pašič in dr. Trumbič.
Pariška konferenca.
Zagreb. 15. (Izvirno f*oroči!o.) Vse tukajšnje časopisje se bav! s konferencami v Parizu. »Riječ ^HS» govori v uvodniku o dosedanjem načrtu za rešitev jadranskega vpra-šania in povdaria. da se za pogai.a-nia med Jugoslavijo in Itahio mora nafti baza. ker so dosedanji italiian-ski predlogi za nas nesprejemljivi.
Nesbie proti Sokolstvu.
LDU. Split. 14. Jan. pred kratkim sta v Zadru prišla dva ardita v so-
kolsko dvorano, kler so bili člani zbrani s svoiimi družinami. Ardita sta začela pretiti, da bosta vrgla bombe. Člani so morali zapustiti sokolsko dvorano. Drugi dan ie polkovnik Daenino prišel k upravi ;n izjavil. da se bo ugotovilo dejstvo, tet ie v imenu vlade obžaloval dogodek, obenem pa naelašal. da se store nai-energičneiši koraki, da se taki do-* godki ne oonove.
Tiskarska kriza v Zagrebu.
Zagreb. 15. (Izvirno por.) Tu-kai so se zonet začela noeakmia med črkostavci in riskarnarii radi zvišanja tiskarskih piač. Ako se strini i ne sporazumeti do sobote, ie prič-kovati. da izbruhne tega dne tiskarski štraik.
Razna poročila
Nova predsednika francoskega par- 1 lamenta.	j
LDU. Pariz. 15. ian. Leon Bour- | geois je bil izvolien za predsednika francoskega senata.
LDU. l.von. 15. jan. (Brezžično). Za predsednika francoske poslanske zbornice je bil izvolien Dc-schanel skoro soglasno. Od 455 glas jih je dobil 445.
Otvoritev francoskega senata.
LDU. Pariz. 14. ian. Včerai se le otvoril francoski senat. AUaško-Iritenski odposlanci so bili 'pozdravljeni na slovesen način kakor nri otvoritvi zbornice. V imenu alzaško-lorenskih senatoriev ie prečital Fcard iziavo. v kateri je naglašal svoie veselie. da se ie dežela po 44 letih zonet združila z domovino, in razpravlial o sodelovanju alzaških senatorjev pri vzpostavitvi Francije.
Novo usmrtitve komunistov na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 14 Jan. Na smrt na vešalih obsoieneea bivšega državnega revolucijskega tribunala dr. Stefana Szurmavia so danes usmrtili na dvorišču voiaške kaznilnice. Obenem ie bil usmrčen tudi Ludvik Szemere. ki ga ie preki sod obsodil na smrt radi več ropov v bti-dimpeštanski okolici.
Orkan na Dunaju.
LDU. Dunai. 14. Jan. (DunKU.) Davi ie na Dunaiu več ur divjal nenavadno silen orkan. Veliko littdi le bilo ranjenih, ker iih ie ali veter podrl na tla. ali pa so lih zadeli kosi opeke, zidu itd. Vihar ie prevračal vozove in plote. drobil izložbena oktta in trgal napisne deske. Skoda ie zelo velika. Vihar ie zahtevaj tudi smrtni žrtvi.
NASA PRISTANIŠČA.
Velika naša naloga bo. da za« dostno spojimo naša pristanišča 2 notranjostjo naše države. Naša pristanišča nam bodo v začetku našd obnove silnejše sredstvo v ekonomski politiki proti zapadu. ki hoče ovirati solidni nacijonalno-ekonomskJ razvoj naše države.
Potrebni so zadostni železniški spoji notranjosti z najvažnejšimi pristanišči in otoki. Česat nam stara monarhija m dala. rnoramc sedaj sami nezamudno popraviti. Velika naloga čaka glede tega strokovnjake.
Ako nam vzamejo Reko, bo zlasti treba gledati na Sušak. da se spoji železniška proga s sušansko obalo, akoravuo bo to delal« težko-če. ker je tamkajšnja strmina pfecej velika. Svojedobno so projektirali na D naju železniški spoj hrvatskega Primorja z ot-okom Krkom potom mostu. Ako bi se to izvedlo, bi se odprla velika bodočnost mesta Puma s košljunskim zalivom in Baške Nove. čeprav so obe luke obrnjene proti jugu. V lirvatskein primor u leži tudi staro mesto Senj. kateremu je nekdaj »madžarska« Reka zadala smrtni udarec. Ak« se dovrši coli plan liške železnice, bil bi tudi Seu| spoien pre.,o Viainika z notranjostjo naše države.
Tudi v Dalmaciji imamo celo vrsto Ink. izmed katerih bi se posamezne dale še razširiti. V prvi vrsti moramo omeniti splitsko luko. ki postane lahko uspešen konkurent re-škemu pristanišču, čim bo spojena z notranjostjo. Split ima pogoje za morsko trgovino. Šibenik bo pač ostal tudi v naši kraljevini luka vojne mornarice. Za Bosno in Hercegovino bo izhod na morju v Met-koviču. Nadalje imamo kotorsko m barske luko, ki iih je treba še ure* diti. Med naša pristanišča bodočnosti prištevamo lahko tudi Sv. Ivui Meduanski. ki ima lepo pri rodna Inko. ki čaka na spoj s Skadrnm. s Cmr Goro itd.
Ne bo nam treba obupati, samo stroškov se ne bomo smeli preveč bati in delati bo trrha.
Gospodarstvo.
Nemiri v Berlinu.
Red zopet vzpostavljen. — Aretacije.
LDU Berlin .15. Včerai je vlujjal popolen mir. Izgredi pred državno zbornico so imeli za posledico, da le bilo 15 oseb aretiranih, ker Mm Je bilo dokazano, da so bili vodie gibanja. Nadaljne aretacije bodo sledile.
Žrtve.
LDU Berlin. 14. Pri včerajšnjih nemirih pred državno zbornice ie bilo po dosedanjih ugotovitvah 42 mrtvih in 105 ranjenih.
Prepoved komunističnih shodov.
LDU Berlin. 14. Vrhovni poveljnik Noske le prepovedal lavne shode. ki so iih za jutri sklicali neodvisni socialni demokrati in komunisti.
Ustavitev komunističnih listov.
LDU. Berlin, 13. ian. (Dun KU). jN’a podlagi izjemnega stanja je dr*
»SLOVENEC« IN VALUTA.
LDU Ljubljana, 15. Ljubljanski dopisni urad poroča: Današnji »Slovenec« prinaša iz Beograda vest. da je vlada v Beogradu dala publicirati, da se rešitev valutnega vprašanja odloži, medtem ko je dala v Ljubljano in Zagreb drugo poročilo. Dalje iavlia »Reogradski dnevnik«, da s to‘p vsj mikici ri na stališču g. Vel<-koviča, a »Politika« poroča, da je ministrski svet sklenil začasno relacijo 1 :4.
Proti temu treba opozoriti, da vedi ki iih- citira »Slovenec«. riso službene: obenem Je pa umljivo vse to kar »Slovenec« p ministrskem sklepu poroča, za navaden razum že iz uradnega komunikeja, ki ga je objavil LDU. Po tem komunikeju je definitivna reditev relaciie med krono in dinarjem prepuščena parlamentu. ki Ima sklepati o zlati podlagi bančne krone in bančnega dinarja.
Naivečja pridobitev leži v tem. da smo se rešili avstroogrske krone. ki jo izmenjamo za nenotvorljive novčanice, za katerimi stoji s kritjem banka in država.
Pes ie. da ic določen za državna plačila služben kurz za stari bančni dinar (ne novi državni, ki se označi s kronami) 1 :4.
Vse to je oblavlieno v uradnem komunikehi In vsa drugačna poriv čila po nepotrebnem begajo javnost ter posnešuieto draeinio.
4- Gotovine primanjkute zelo občutno. ker nespametni ljudie pridr-žuiefo denar doma, namesto da bi ga plndonosro nalagali v denarnih zavodih Brez vsake potrebe drže lludje velike zneske doma. kar je nespametno. ker je denar vložen v denarni zavod mnogo varnejši kakor pa doma. in če ie še tako skrbno shranien. Kolikim so doma skrit denar miši zglodale ali pa tatovi, ukradli med tem ko bi jim. če bi ga bili vložili v denarni zavod, nosil lepe obresti.
4- Priporočamo jugoslovanski kreditni zavod v Ljtthbanl kot pri-ten domač zavod. Hranilne vloge na tekoči račun obrestuje po 4 odstotke.
-f Draginja platina. V zadnjih
mesec"h ie cena platino v Franciji poskočila od 30 na 35.000 frankov z.a
Drobiž
kg. Potemtakem bi mi morali plačati za kg te drage kovine okolu
320.000 K!
-j- »Made In Cehoslovakla«.
Zveza Indusirijalcev češke republike je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila, da morajo vsi porcelanski proizvodi v Čehoslovaški p«
1. Jan. 1920. nositi napis »Made in čehoslnvakia«. Proizvodom brez tega znaka bo izvoz iz republik" prepovedan.
-f- Romunlia žigosala denar v Bukovini. Romunska vlada je dala žigosati bankovce v Romuniji, o kn terih je mislila, da jih ni v'deželi preko 400 milijonov. Sedaj pa se je izkazalo, da je bilo v Bukovini de narja za dve miliiardi.
-f fudnttrlla svile na Češkem. Na čehoslovaško -epHiko pade 80f^> skupne svilene industrije bivše mo-nnrhiie. Te tkalnice potrebujejo letno
700.000 kg prirodne sv,h. Skoro ves ta materijal se mora uv?*ati Iz tujine. kc« le golenje svilenih buli na čehoslovaškem teritoriju 'minimalno. Več strokovnjakov je predlagalo, da se posveti goienlu svilene bube ve čja pažnia: izražalo upanje, da bi se tekom desetih let dosegli lepi uspehi In bi na ta način padel uvoz surove svile na minimum.
4- Električna centrala za Beograd na Kostolcu. Beograjska ob čina se bavi z mislijo, da ustanovi na Kostolcu veliko električno centralo. Zato je predložila ministrstvu trgovine in industrije tozadevni predlog v odobrenje. Ministrstvo Je predlog odobrilo.
-j- Ponudbe sladkorja In riža Iz Španske. Pred kratkim so dospeli v Beograd zastopniki večjih Špan skih izvozniških firm in ponudMi naši državi razno blago, zlasti pa sladkor in riž. Izplačano hočejo imeti v 'španskih pezetah. oziroma v dinarjih po kurzu. Blago bi pripeljali do Soluna.
4- Velika nezaposlenost delav cev v Nemčiji. Radi pomanjkanja premoga v Berlinu je ustavljeno delo v več tvornicah. Sietnens-ova tvomica je morala ravno tako usta viti delo, vsled česar Je 35,000 dc-lavcev jir« dela.
* Ničesar mu ni manjkalo. I igled« ni topliški gost ie po dvomesečnem bjvaniu zapuščal velike svetovno' znane toplice na Češkem. Ko sc ie poslavljal s tamošniim topiiškim zdravnikom, ga ie ta vprašal kaka ie kal zadovoljen. »Hvala, ničesar ne pogrešam.« Na te besede ie pokazat zdravnik svoie veliko zadovoljstvo. »Vidite, gospod doktor.« ie do vzel gost. »ko sem semkal prispel, sem čutil šumenje v ušesih, kar čutim še danes, imel sem očesni katar, ki ga imam tudi še danes. Kal mi torej manjka?«
* Razna imena za Carigrad. Ma-lokatero mesta na svetu ie imeto z« toli' 1 imen kot Carigrad. Najprej se je imenoval Lvgos. Leta 65H pred Kristom ie imel ime Bvzanrium. Ko ga le osvoiil Sentimus Severus. je dobil ime Roma Nova. Ko ga le Konstantin proglasil za glavno mesto svoie države, mu ie dal imt Konstan-tinopolis. Turki, njegovi sedanji gospodarji. ga imenuieio Stamhul.
* Ruski petrolej. Kakot je znano, so angleške čete zavzele petrolejske vrelce pri Kaspiškem jezeru, .lasno je. da se hočejo Angleži s tem obraniti dovažanja amerikanskega petroleja in niegovih produktov. Pred kratkim je dospela v London francoska misija, katere namen je — kakor poroča francoske časopisje — doseči sporazum glede razdelitve ruskega petroleja. — Središče ruske petrolejske industrije je mesto Banu, kfer se pridobiva letno 150.000 ton. Batumski vrelci dajejo letno 30.000 ton. Vsi ti vrelci so zvezani s pristanišči s pomočjo cevi. s pomočjo katerih se petrolej direktno spravlja v ladijske rezervare.
-» ^ mm   1 j 11 ■ ■ ■ 1	.1-Musndttrcratvm
Prepričajte se. če imate v knjižnici IVAN ALBREHTOVE
„SLUTNJE“.
O knj!gi piše pesnik DEBELJAK v »Ljubljanskem Zvonu« 1919
Albrehtova lirika se Izliva ve&* Jidel v prostih verzih, še bolj svobodnih mimo (Maserjevih, obenem pa tudi bol} turobnih; »nočni tečaj* njegove psihe Je bolj razvit nego solnčnl pol.
Cena »Slutnjam« Je broš. 5 K* vez. S Kf če se denar pošlje naprej poštnine prosto, po povzetju 1 K 90 vin. več.
Naročila sprejema »ZVEZNA TISKARNA« v Ljubljani.
Dnevne vesti.
— »Tiiposlavlfa«. poslušna dekla 'dr. 2eriava se klanja neodvisnemu
hiapcu »\ t-černemu listu«, in se mu zahvaljuje za opozorilo, da je spravil njene zmešano pamet zopet v pravi red šele brzoiav »Slovenca«, ki ugotavlja, da ie vlada že pred <4 dnevi določila razmerje nted krono In dinanem po kliuču 4 : 1.
— Proti zlorabi narodnih himen. Policijsko ravnateljstvo iazg!uša: Neprestano dohaiaio deželni vladi opozorila glede mučnih slučatev. ki se dogaiak) v iavnih lokalih, če godba zaigra narodno himno, alt pa himno kake zavezniške države Zgodi se rado. da kakšna čisto neumetniška gootia at« c i v a < n unletajo med diugc točke himno. Ciosti ne vejo prav. ali iinaio vstati ali ne. Pri tem se zgode običajno nennieini konflikti, ker raz-Rieti liudie um« drugega dolže ne-patriotizma in prihaia žal do pretepov. Padi tega se po navodilu deželne vlade za Slovenijo prepoveduje ivranie narodnih himen v gostilnah, kavarnah in drugih iavnih lokalih. Igrati iih ie dovoljeno samo ob slavnostnih prilikah in na takem mestu v Vsooredu. da občinstvo natanko ve. da se s tem hoče dati duška oatrio-tičnemu čustvovanju. Padi prestopka te naredbe se bodo kaznovali gos’il-uičarii. godbeniki in oni. kateri naroča sviraine po ministrski naredbi z d"e 30. septembra drž. zak. št. 198
» do 200 K oz. z zaporom oo
14 dni.
Naknadno kolkovanje bankovcev. Opozaija se. da ie v členu 16 pravilnika o kolkovanju (št. 164 Uradnega lista) določeni 14 dnevni rok, v ketterem sc smele pokrajinske Podkomisije za valutno reformo dovoljevati naknadne kolkovanje . art-kovcev, za Slove«!,o že potekel in da se moreio torej prošnje za dovoljenje takega kolkovania poslei va-gati samo še pri ministrstvu financ (glavna komisi a za valutno reformo) v Beogradu. Bankovcev nat se ministrstvu ne pošilja, marveč naj se počaka na rešitev prošnje, nakar je dotični denar, ako se je prošnji ifgodilo. predložiti pristojni podružnici Avstrboerske banke, ki izvrši naknadno kolkovanje.
— Javen shod o našejn stališču glede valutne reforme priredijo v nedelio 18. januarja 1920 v veliki dvorani hotela »Union« ob 10. uri dopoldne slovenske gospodarske korporacije in sicer: Trgovska in obrtniška zbornica. Slovenska knie-ttlsKa družba. Zveza industrialcev «a slovenskem oz-...Iih. Pripravljalni odbor zveze trgovskih gremiiev. Deželna zveza slovenskih obrtnih Zadrug. Jugoslovanska obrtna zveza. Zadružna zvesta Liubliana. Zadružna zveza Celje. Z .eza jugoslovanskih hranilnic. Zve:.a slovenskih zadrug, Trgovsko društvo »Merkur*. Zveza hišnih posestnikov. — Sklica-telli vabijo k čim naivečii udeležbi.
— Nesreča ori sušeniu prediva. Marija Lavrič, vdova posestnica iz Zaloga obč! Velka vas. ie sušila na močno zakurjeni peči predivo. Vsled Prevelike vročine ie začel prediv počasi tleti, vsled zaprtega prostora in Pomanikania zraka se pa ogenj ni mogel razgoreti, temveč ie le tlelo in
^čno kadilo. V isti sobi se Je hA ?■ navedena posestnica in nje-ma i so S8 vsled nastalega di-Desrpčo"6 du,šith Zapazivši pretečo
tevlfi inS° • C PredlV ra/n,e-likem t,	kar se bm ie po ve-
■ ti udu konečno posrečilo. Pri
_ m sn.';e vsled nastalih plinov tako astrupde, da so jih morali prepeljati •V bolnico.
Ljubljana.
*=■ Glavni >overjenik Ministrstva *a agrarno reformo v Ljubjiani do nadaljriega ne sprejema strank. Glavni poverjenik ie službeno odpotoval v Beograd in svoi povratek objavi v časopisih.
= Zaplemba žice. Policila Je zaplenila za 26.000 kron telefonske in trzoiavne žice. Nekje so tudi odkrili* bogato skladišče te žice, ki so io Skušali verižniki spraviti v druge kraie preko rnele.
= Histerija o dobri teti tu lirah. Dobra teta se ie po božičnih praznikih vrnila iz Logatca v Ljubljano ter Prinesla seboj 1450 lir v zamenjavo. ♦Po čem so lire?« pravi teta sorodniku Antonu Petrovčiču, rodom Lo-Račanu... V Centralni menjalnici 7 K 20 vin. Jaz Da imam kupca pri ■?*’onu« za 7 K 50.« Teta mu iih Ja »ročila in Petrovčič je odvažno ko-: aka! po ulici. Zavil ie v neko gostil-n<*u ’e fedela! načrt s svojim bateljem invalidom Jožefom Da-pretkan načrt. Jorio Dacar uLa 0rakal k teti in II važeo v ua,lem tonu javil; »Oosoa! Jaz
sem detektiv!« Dobra teta se zlekne. Dacar nadaliuje resno: »Pri »Slonu« smo zasledili Antona Petrovčiča ravno, ko ie izmenjaval lire in smo ga zaprli.«.. Teta se prestraši, a Dacar io tolaži: »Veste, da ie po postavi to prepovedano. Jaz sem moral izvršiti, ker ie bil z menoi še en višii policai. Služba, veste, ie služba. Bodite pa čisto tnirni. V nekai dneh dobite pozivnico na policijo ali pa ’.a sodniin « .. Teta se ie res potolažila. Petrovčič in Dacar sta potem lire realizirala za 10.584 K 1 ri dri sta dobro veseljačila, popivala in ralala. Petrovčič ie vzel Pacaria na svoj stan in mu vedno nriiatelisko zatrjeval: »Dokler boš pri meni. ne boš ne želen. ne lačen!« Stvar ie tori postala naposled sumliiva in ie zadevo ovadila noliciii Sedai sta pretkana Ptička na »ričetu«.
7a ukradene posli g. Bmižeka ie daroval po našem uredništvu znani me<en našega gledališča K 200. Posnemajte!
Maribor.
Papirnati drobiž. Neveljavnost rrtariborskeea ranimateea drobiža. ‘Mariborska mestna občina le pričeta z izdnjarpem svojega papirnatega drob'ža. ne da bi lita. kakor je tc storila mesina občina ljubljanska, zadostila pogojem, pod katerimi ji je ministrstvo financ iziemoma dovolilo Izdajo takega drobiža. To veha zlasti glede predrisanepa pok rit'a. ki ga mariborska občina ni položila. Zaradi tega odreka delegacija finančnega ministrstva njenemu drobižu vet:3vno«t plačilnega sredstva in poživlja vse državne in dume javne b'aeaine. da ndMa«ipln plač'1« v takem papirju. Občinstvo opogaria. da mu nf mogoče s tem papiriem poravnati davkov, davščin In drugih obveznosti. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenilo in Istro.
Repertoar mariborskega gledališča: V soboto zvečer »1 lgrahbene
Sabinke«. v nedeFo popoldne »MaM-ček se ženi«. v nedelio zvečer »Pev-ček Andreiček«. Vse tri predstave se vrše Izven abonementa.
Gledališki ravnate!! g. Hinko Nučič se vme iz Beograda šele tekom prihodrdpga tedna.
Vsted obolelosti gdč. plesalk odpadete napovedani plesni večeri v gledališču in se repertoar delno ii-prement,
C el’e.
Oostovanfe mariborskega gledališča. ki ie bilo napovedane za soboto Inf nedelio. se preloži na pozneiši čas. ker ie obolela plesalka, ki bi morala nastopiti v soboto in nedeljo v Mariboru, tako da mora vsled tega oetarj igralsko osebje ta dva dni v Mariboru.
Cellske ulice sn še vedno brez uličnih napisov in hišnih številk. Ker promet v mestu vedno narašča in priha!a vsak dan več tujcev, ie škrbini čas. da se ta nedostatek odpravi. Ce že ni mogoče tako hitro preskrbeti definitivnih tablic, nal se namestilo vsaf' začasne provizorične, da se bodo lahko orijentirali tudi Ne-celjanl.
OBSOJENI OBRTNIKI.
Pri centrali urada zoper naviialce cen, verižnike itd. v Ljubljani so se do sedaj izrekle sledeče obsodbe:
Trgovec Josef Benedikt v Prešernovi ulici je bil obsojen na 6000 K globe. 2 tedna zapora in zaplembo 81 parov gamaš, ker je hotel zaslužiti pri vsakem paru gamaš 60 K.
Maks Černak. solastnik trgovine Černak & Kornp. na Vodnikovem trgu št. 2 je bi! obsojen na 5000 K globe. 10 dni zapora in zapad 20 kg čokolade, ker je prodajal čokolado po 28 K tablico, dasi je bila označena cena tablici v izložbenem oknu z 24 kronami za tablico.
Najemnik restavracije v Narodnem domu Bogomir Šlahta je bil obsojen na 10.000 K globe, 2 tedna zapora in zapad 63 hi belega vipavskega vina. ker je prodajal to vino. ki ga je kupil po 11 K liter, po 18 K liter in je na ta način zahteval zase 63.3 odstotkov brutto dobička.
Zadruga gostilničarjev zastopa neprimerno navijanje cen svojih članov s tem, da označa za primemo 54 odstotkov brutto dobička pri prodaji vinskih izdelkov. Je vložila tozadevni memorandum na policijsko ravnateljstvo, katero ga je odstopilo uradu zoper naviianje cen. verižnike In tihotapce. Naravno da ta urad pri obstoječih visokih nabavnih ce-rr.h vina ne more pritrditi temu . čudnemu stališču zadruge gosrilni-j čarjev in da bo hrezobzimn nasro-‘ pal proti prekomernim dobičkarjem.
Tudi mesarica Terezija Lovše se
noče pokoriti oblastvenim odredbam. Prodajala je 14. t. m. 1920 goveje meso po 18 K kg. akoravno je oblastveno določena cena 15.70 K. Za ta prestopek je bila obsojena na dva tedna zapora.
Vsi navedeni so proti obsodbam vložili priziv.
IIPARVI NARODNE TISKARNE V LJUBLJANI.
Organizacija zasebnega urndni-štva — »Strokovna skupina in.lu-Striie« — ie poslala na vsa industrijska podjetja Slovenije prošnio. da bi oodietia z ozirom na vedno rastočo draginio priskočila svojemu uradni-št v li na pomoč s nrovizortm regula-\ ciio službenih prejemkov. To prošnio ie poslalo vodstvo organizacije v smislu akcilskeea odbora tudi upravi Narodne tiskarne, ki le isto-tako industrijsko pnciietle. Dne 7 t. nv na ie organizaciia zasebnega uradništva Slovenile prelela od odbora Narodne tiskarne naslednji dopis:
»Narodni tiskarni poslali ste doniš. v katerem oineniate. da se z Zvezo industriialcev pocalate radi sklenitve kolektivne pogodbe in da-lie predlaeate. koliko nai se uradnikom takol doplača kot nabavtn prispevek in kot novoletna ter bilančna nagrada. Sporočam vam. da naše podietie ni pristopilo Zvezi industriialcev in da nas torej popolnoma nič ne briea. če Vi s to zvezo ko'ektivno pogodbo sklenete, ali na tudi ne sklenete. Kako se bode v našem zavodu uredilo razmerie za uradništvo. to zavisi edinole od upravnega odhora zavodovega. Tudi se bodo prispevki in poviški določili le v oni izmeri, katere bode odbor smatral primerne z ozirom n« financbelni položaj zavodov. Zbtn-rei ie brezpredmetno, da se pošiljajo Vaši predlogi, ker se bodo prejemki brez ozira na iste določili. 7. od-FCnim spoštovanjem za odbor: Dr. Tavčar. I. r.
Na ta dopis odgovarja Organizaciia zasebnega uradništva: Organizaciia ie razposlala takih prošeni, ka-kuršno ie dobila Narodna tiskarna, na več kot sto industrijskih podje-tii. Prošnia le bila pisana v naluliud-neiši obliki. Mnogo oodietii ie na to vlogo orvanizaciie odgovorilo; nekatera podietia želiio od organizacije razna pojasnila in podatke glede preiemkov industrijskega uradništva v tulih državah, druga lemliejo prnšnlo organizacije v vednost z obljubo, da bodo predložene predloge do možnosti upoštevala, tretja sn poslala v vpogled organizaciji načrt. kako mislilo izvesti začasno regulacijo službenih prejemkov, druga spet se opravičujejo, da za enkrat ne moreio ničesar storiti in da nal organizacija nnošteva neugodne okoliščine. v katerih se nahaiajo.
Iz nobenega odgovorov pa ne puhti ona samozavstna. vse prezirajoča ošabnost, ki io vsebuie dopis odbora Narodne tiskarne. Da tem gospodom organizacija zasebnega uradništva ni liuba. vemo: oni pa nal vedo. da so oni sami in z njimi mnogo oseb niihovega napačnega nazi-rania o uradniku-delavcu bili ravno tisti, ki so poklicali organizacijo slovenskega zasebnega uradništva v Življenie. In danes ta organizaciia obstoia. ona živi in se s takimi dopisi ne bo dala spraviti s poti. ki .si io ie začrtala, da doseže to. kar tudi zasebnemu uradniku kot delavcu in človeku sodi. to le, da more onšteno živeti. To — in ničesar drugega — hoče doseči organizaciia zasebnega uradništva:	na	to	bo‘'e
delala vselej in povsod." nal sl že bode potem gotovim delodajalcem to ljubo ali neliubo.
Toliko v dobrohoten, odgovor.
Društvena in uradna obvestila.
Akcijski odbor združenih narodno stanovskih organizacij ima svoio sejo danes, 16.1- »i. °b pol h. uri zvečer v prostorih ZJZ v Narodnem domu. Se.ia je izredno važna in so poleg rednih članov akcijskega odbora vabljeni tudi vsi oni tovariši, ki za-k stopajo okr. odbor v raznih odborih za prehrano.
Obrtniki mesta Ljubljano se vabijo na sestanek narodne obttne stranke, ki se vrši v nedeljo ob 9 uri dopoldne v gostilni pri Levu. Gosposvetska cesta. Pride naj brez razlike stanu vsak obrtnik, ker je sestanek zelo važen za našo obrt v tem kritičnem času.
Podporno !n pravovarstveno društvo državnih uslužbencev 70 Slovenilo sklicuje vse tovariše člane na važno posvetovanje za v soboto, dne 17. t. ra. ob pol 8. url zvečer v
posvetovalnico mestnega magistrata.
Društvena veselica se vrš: v venk' dvorani hotela Union v soboto, dne 24. januarja 1920. Odbor.
Politično In gospodarsko društvo za Poljanski okraj v Ljubljani vabi svoie člane na prijateljski sestanek, ki se vrši dne 17. t. m. zvečer ob
7.	uri v gostilni Franca Dolenca na Poljanski cesti. Na sestanku se do razpravljalo o nastopu društva pri občinskih volitvah.
Stare hiše in redni člani akad. tehn. društva »Triglav«. I >ne 17. trn. ob 20 (8) uri zvečer vrši se v Mariboru v klubovi sobi restavraciie F. Fux. Edmund Schiedova ulica se-sianek starih hiš in rednih članov akad. tehn. drnšu a »T-h*.Uiv« v Gradcu in sicer za mariborski, celjski in Ptujski okral. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke radi bodočnosti našega Triclav-a. le nuina potreba, da se vdeleže tovariši teza sestanka v kolikor mogoče nalveč-lem številu. Če refiektira kateri izmed tovarišev na prenočišče1, nal to lavi pravočasno na naslov: nadp. Fr. Skasa. kolodv. poveljnik Maribor.
»Narodna Čitalnica v Dobri! vasi«
na Koroškem se zahvaljtiie v«em darovalcem zneska K 87. ki ie bil nabran pri £t. Vidskih in Tacenskih rodoljubih. Živeli posnemale! 1
Difačtvo.
Tovariši člani »Dijaškega dramatičnega društva« v Zagorju so priredili med velikimi počitniemi predstavo »Tekme« in med ravnokar preteklimi božičnimi počitnicami »Kralia na Betajnovi«. Cisti dobiček obeh prireditev sr izročili mestni organizaciji »Preporodu« v l.jtibllani i. s. za prvo predstavo K 5fin. za drugo pa K 864. iskrena zahvala! Po-snemajte-
Savez Jtienslo venskih arednle-školsklh organizacija. Mestna organizma: Preporod Piiaki. diinkinfe iz zasedtmeca ozemUa nal se zherelo v soboto 17. famiarfa 1920 ob 16. uri v mali dvorani Mestnega doma. Udeležba vseh nui^a! Važno!
VJsokošolol Iz Štajerskega, ki se hnčeio s prihodnjim transportom v Prago peliatl in v Mariboru vstopiti, naj laviio svoje naslove na- tehn. Ante Matko. Maribor. Stolna ulica t.
»Preporod«, l anski letnik te dijaške revTe Je izbafal kot glasilo »Jugoslovanske Piiaške 7vez,e* Ko !*■ koncem avgusta preteklega leta na shodu delegatov jticoslovenskega sredniešo!skera svobodomiselnega diiaštva JDZ likvidirala, le nanovo ustanov’‘eni »S a voz Jtigoslovenskjh srednieškolskih nrganiz.noPn« sprek1' revifo kot svoie glasilo. Pevila stooa tore! znova fia plan in sicer na pndfagt in z novim, resnično higo-
sfove^sklm programom. _______ Vsefvna
1. In 2. številke fl letnika fe sledeča: Uredništvo; Pričetkom drugo? go-dišta. — Gustav Omahen. I.hihitata: V novo dobo. — .lanže Novak, l.hib-Jiana: Dodatek k poročilu tov. Omahna. — Dr Ivan 1 ah. Maribor: Poslanica. — Pavle Karlin • Pisma od daleč. — Deteljice. — Pesem. — Silvester Škerl, Odlomki. — O umetnosti. — Besede bolnega begunca.
— Dušan M. led?lč: 7ndn'a. — Silvester ? k eri: Misel o pesmi. — Medli nafmladibn it n^šet kufiževnosti i umefnost!. llila A. Požlč. — Dinfkl FerliaM Šavez« — Tržaško dHaštvo med okupacfio. S. S. — Pesnhiepp. sprelete na shodu delpgatov v Celin. — Poročile I. shoda delegatov iuposlnvenskepa srednješolskega svobodomiselnega dhašfva v Cellu. Z. K. (DallcV — Pomike uredništva.
— Pomike tmrnve. — Celoletna n->-ročruna (za to številk) znaša 20 V.
7,a člane »Bave7a Jugoslovenskih
snedniešolskih organizaciia« 10 K: dobivalo se tud! poledice številke In st-er m	j>n S K. za č’ane
2.50 K Naroča se v tiskovni zadrugi, LJubljama, Sndurt ufica št. 5.
Gledališče.
REPERTOAR I 111BL JANŠKEGA GLEDALIŠČA,
Opera:
16. Januarja, petek, »Rlgo-
letto«. Abonm. izven. 17. jan. sobota. »Sanje«. Abonns. C. 18. jan. nedeba, »Prodana nevesta«. Izven abonma.
19. Jan. pendeljek, zaprto. 20. jan. torek. »Hofmanove pripovedke«. Abo-noment izven, urad. predstava. 21. jan, sreda. »Mitrnon«. Abonm. D.
Drama.
V soboto d>ne 17., v nedeljo dne 18., v pondeljek dne 19., v torek dne
20. In sredo 21. t. m. bodeta gostovala na našem odru gospa Borštnik-Zvonarjeva in gospod Skrbinšek v Strindbergovi žaloigri »Oče«. Radi-icea se spremeni repertoir v sledeče: 16. januarja, petek. »Na dnu«.
Abonm. B. 17. Jan. sobota, »Oče*
Abonm. D. 18. jan. nedelja. »Oče* Abonm. izven. 19. jan. pondeljek, »Oče«. Abonm. A. 20. jan. torek,. »Oče«. Abonm. B. 21. jan. sreda, »Oče«. Abonm. E. 22. jan. četrtek, »hlapci«. Abonm. izven, uradniška kresiava. 23. jan. petek, zaprto. 24, jan. sobota. »Korenček«, »Ženitev«, Abonm. I). 25. nedelja, popoldne, »Pepeflka«. Abonm, izven. 25. jan. zvečer »hlapci« Abonm. izven, delavska predstava.
Delavska predstava v soboto, dne 17 t. m. odpade vsled gostovanja gospe Borštnikove in g. Skrbinška. —• Vstopnice veljajo za delavsko predstavo »hlapci« dne 1. februarja t. I.
Maria Vera. partnerica ga. Skrbinška v Pozorišnih komornih igr,ih v Saraievu. ie po kritikah saratev-skiii listov prvovrstna umetnica, ki ie do.šia s svetovnih odrov. Slovenka — I itibllanska drama na se bori ravno radi innakinie. in nima ni ene umetnice za zasedbo n pr tlcde Oabhler. Zakai se vendar ne potrudi naše eledališče engažiratt to našo umetnico, če že ne stalno, vsai kot gosta, gotovo bo raie nastopila meti roiaki in na narodnem kraFevsketn gledališču kakor Pa samo v dvotanf kina v Saraievu. Princip našega gledališča bi mora! biti., zbrati vse slovenske gledališke umetnike, da bi mogli pokazati svetu, kal zmoremo.
Aprovizadja.
Krušne komisije bodo uradovalo
v soboto dne 17. Januarja 1920 oj
8.	do 12. ure dopoldne. Izdakile sa bodo izkaznice za petrolej. Kdor ne pride h krušni komisiji, dobi izkaznice za petrolej šele 25. Januana 1920. Ker ima osrednia krušna komisija dovolj posla z akcijo za cenejšo moko.
Načelniki krušnih komisij se vabiio, da pridejo zanesljivo v peteK dne 16. januarja 1920 ob 6. uri zvečer v mestno posvetovalnico radi seie.
Krompir In flioL Splošna gospodarska zadruga je dobila novo i« zadnjo oošiliatev krompirja. Krotnoif je odbran. Kdor članov si hoče krompirja nabaviti, naj se zglasi v Sploš if gospodarski zadrugi tekom 4 dni, Krompir stane kg I K 30 vlnaner. Prodajal se bode v poliubni množini. Obenem se bode v poljubni množini prodaial fižol, kg do’ 4.20 K.
Cene In teža kruh«. Odsek za določanje cen |e v svoii seli dne 12. januarja sklenil- da moralo peči vsi peki v okolišu ljubllanske mestno aprovizaciie od vštetega četrtka 15, iamiarla 1920 naprel oo nol kg ro/..lŽ bel in črn kruh 00 sledečih cenah 1
a) pol kg težak bel kruh do 4 K ht
b) pol kg težak črn kruh po 2 K 50 vin. Ptestopki se kaznuielo z zank m-bo blaga, z clobo do 20000 K In z za« porom do šestih mesecev,
NSS«
Shodi NSS na Gorenjskem. H
nedeljo 11. t. m. vršil se je kmsno uspeli shod v šolskem prosioiu vs Ribnetr. in na Bledu, kjer so baje pa Narodovem poročilu nat odrti sočna* listi razbili pred tedni shod Samo« stojne kmetijske stranke, za kar v. tamošnjern kraju nihče ue ve. 1'očitat ob 9. uri otvoril je predsednik krajevne politične organizacije tovanl Valant mnogobrojno obiskano zbo« rovanje. pozdravil navzoče, ter podal besedo tovarišu Estu, ki je tfl nad dvcurnein govoru v poljudn K besedah pojasnjeval moč organizacije. politične situacijo, splošno dra« ginjc in valutno vprašanje, razlik« in delovanje vsejj dosedanjih političnih strank tet razvil program NSS. Dotaknil se je tudi bodočih občinskih volitev, obrazložil pomen i« v.ogo občine v naši državi. Poslušalci so pazne sledili izvajanjem, te* navdušeno pritrjevali programu NSS, S pozivem k vztrajnemu deiu z izvolitvijo volilnega odbora ter z resolucijo da se županu Burji, k! je t* občini na slaben glasu, posebno glede občinske aprovizaciie. odvzanu* vodstvo občinskih volitev,, se je zaključilo tc nad vse lepo uspelo zborovanje. — Popoldne ob 3. uri vršilo se je istotako dobro obiskano: zborovanje krajevne politične organizacije NSS na Boh. Beli, kjer '« tudi nastopil kot govornik tovariš Est, ter navzočim orisal 'politično situacijo, pomen občinskih volitev itd. ter pozival tovariše in tovarišice na vztrajno delo v dosego strankinih' ciljev. Navdušeno odobravanje jft pokazalo, da je stranka pridobila' tudi v skrajni Gorenjski trdnih tak Ičesojucija je bila soglasno sprejeta in je istovetna, z ono Iz Ribnegar.
izdajatelj in odgovorni urednik: j Anton Pesek.
I Tislc »Učit tiskarne« v Ljubiiauh
mmeeizzt&mmsvi
Zahtevajte »jnarcdam jo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov!
ir-OP
Zanesljive« poštene in pridne
Mali oglasi.
Preda mi
Črn Jakct m telovnik (predvojno blago) se proda. Kje pove upravnižlvo tega lista.	65
Beneške gosli 250 let stare in £0.000 starih znamk so lukaj naprodaj. Naslov pove npravnižtvo Jugoslavije. 29
Ognja in vloma varno blagajne vseh vrst in velikosti, kakoi tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvr ika Franc Schcii, L jugoslovanska izdelovainica blagajn, Maribor, Koroška res ta 31. Popravila se vrše hitro in točno.
ICupi se:
Kupim psa mladiča .volčje pasme*. Kje, a« poizve v upravnišivu. 63
Kupi se stara vrtna 20 m dolga železna ograja. Ponudbe * navedbo cene in kakovost ograje na V. Gregl, Brežice ob Savi.	64
I.okomoMIo 120 do HOHPevent. stalne naprave kupi »Stavbena družba j d. d. Ljubljana, Levstikova uL j9. 67
Ncmško-slovenski slovar „Wolf- j Janežičev*' so kupi nad ceno. Pcnudbe pod .F. G. 148* na „Anoočno ekspedicijo* AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8.	69
Kolesa rabljena,
Ljubljana, Gosposvetska
štažb®:
Iščem za stalno delo in dobro
plačo zu boljša popravila mizarja. Naslov pri upravi ..Jugoslavije**.
Mesarski pomočnik nad 30 let »tar, vešč prekajevanja se takoj »prejme. Pismene ponudbe na Anomni zavod Drago Henrija k, Ljubljana, Cankarjevo ndbreije S.	61
Učence 6e sprejme v trgovino s mesa ni in blagom. Vinko Šerak, Trebnje
Dolenjsko.	6‘21
Ž'?rftvniišM krožek v Ptuju naznanja tužno vest, da je preminul naš dragi član
dr. univerze medicine
;Stare kovine
| feaKer, medenino, kositer
I kupuje po najvišjih cenah trgovina
z železnino
Breznik & Frftsch.
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Anton Gregorec |gg^
vsled operacije mučne bolezni.
Pogreb se vrši jutri 16. iz hiše žalosti ob 4. uri popoldne na mestno pokopališče.
rezan, tesan, okrogel, drva
kolporter!®
(invalide ali ženske) sprejme r.asa podružnica v Celju 87	Kralja	Petra	cesta	štev.	31.
Dr. Vrečko. Dr. Jenko.
Žalujoči:
Dr. Bela Štuhec. Dr. Nepler.
Rabljene
lhten dantura dravske divizijske oblasti v Ljubljani potrebuje večjo količino fižola, krompirja, kislega iu sladkega zelja,
in Oglje kupuie in prodaja makaronov> svinjske masti, drva, ovsa, sena in slame.
4	Tozadevne ponudbe je staviti intendanturi dravske divi-
zije v Ljubljani (Kazina I. nadstropje).
Komanda dravske divizije.
vt
SEVER
ft«
Dr. Preiti. Dr. Armšek.
Mio iuoih induslrl.sltcv toske beline
Maribor, Tegetthofova cesta 45.
kupuje J. Goreč, a c. Št. 14.	12
tiavcur in iz&invateij kavčuk Jtauipiiij.
industrijske tračnice
(Industriegeieise) 1200—1500 m dolgosti in 2000 zraven Ljubi ja na, Dvorni trs: 1. pripadajočih žrebljov
54
Stroje za
tajijo »arvarje, apreture = in centrifuge s=
dobt vla takoj
FELIKS BILLIG, P.eichenburg,
Čehoslovasko
kupi
VLADIMIR RADAM, ZAGREB,
Vlaška ulica št v. 25.
41
* Dobri orodni kovači
za izdelovanje pqljedelskega orodja (plužnih delov, lopat, 6ekir itd.)
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
99
Dcivarnl zavod v Ljubljani sprejme likvidatorja, ki je izveiban v v»eh podlih denarnega zavoda. Ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja M poštni predal 138 pod »Likvidator**.
Razno:
Zahvala Ivanu Dckaniču, operaterju kurjih očes in v meso zaraslih nohtov, koje mi je odstranil brez vsacih bolečin, ter ga vsaktmur najtopleje priporočam.
Garnizijska bolnica. Fran Rotar. One- Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; ch1 po1 *• <io urc‘ / 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Slike ca legitimacije v 1 uri dobite Uhko v novo urejenem fetograf-flsem ateljeju Hugon Hibšer, Ljubljana,
Valvazorjev trg 7 (nasproti Križanske ctf.live). lzdeljujc se vsa v to stroko vpadajoča dela do najfinejše izvršitve, bilka se v toplo zakurjenem ateljeja.
Zmerne ceno.
Plačam vsako' ceno za mesečno I robo brce postrežbe. Ponudbe pod j
,R. M.* n« »Anorčno ekapi dicijo* AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8. £9
„ Zvezna tiskarna
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravniŠtvo ..Jugoslavije* v Ljubljani/
v
Kostanjev les
se sprejmejo v delo ob ugodnih pogojih v jeklarni na Ravnah
(Gintanj - Ravne, Koroško, Jugoslavija).
Vpošfevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelsko orodje na vodnih kladivih. Zglasiti se je pismeno, prilože naj se prepisi izpričeval. 40
mm
m
|i
fc«4 1
Priporočamo sledeče knjige za
• 1 v
56
»$
kupi vsako množino in plača najvišjo ceno
li lesna trgovska In Industrijska družba z o. z. v KARiBSkt!.
DRAVA'
Naznanilo.
K. Linhart, urar
Marije Terezija c. 7.
Velika zaloea zlatih, srebrnih	Otvoril	Bem	trgovino	z	usnjem	in	čevj"i Pred
in nlklast h ur, kakor.Omega, ,vv	v,	.	,	*v	,	,	r_
Sch»ffhansen, atenske ure z igriščem Št. 1. Moški čevlji 240 K, ženski 220—240 K. nihalom po najniijl ceni. Po* Domač izdelek.
pravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrta.	»90
Z odličnim spoštovanjem
51
Avgust Škof.
*
A)	p*
"S črnilo, rdečilo, barva za — šUimpilje (rudeča in modra). S* •g »Straži (za čistenje vseh 3 B vrst kovin) razpošilja po & £ najnižjih cenah. Z
‘5 Proizvod kemičnih tvarin
n
F
H O. Čertalič, Ljubljana.
45
it mn
v zabojih po 15 kg Kava
Čokolada Kakao Ki vin pridatek Konjak Rum Likciie Šampanjec Namizna vlita M ndelni Ruztne Dišave Paradiž' ke
razpošilja po celem kratfkstva
od 5 lt£ naprej poš ulite prostol
JOS. FABIANI
Ljubljana, PrcSernova ul. 54
GASPARI & FANINGER, Maribor,
Tegetthofova ulica štev. 48.
Samo ha debelo.
LIsm vrvice Mobtlr Ičetke v vseli barvah Mohzir trak Lamalustrv
Stanj
Sukana« hali I«
črni
Svila aa Šivati Bomba! za vezati Bomba! za IlvaU
Žlmnata vezala za čevlje Sultach
Ženske In molka rokavica
Zimska lenske nogavica Otročje patent nogavice Molke nogavica Krstna garnitur«
34 In vse drugo blago v drobnlnl In galanteriji.
Bukovino in gabrovino
! kupujemo v vsaki množini. Debla morajo imeti v premeni nujmanj 25 cm, dolga poljubno, vendar ne krajša od 1*20 m. Ponudbe s naznačeno ceno za 1 kubični meter (tranko vagoni 8	oddajna postaja) prosimo na naslov:
Tovarna kopit b.Wink!e, Sevnica, j
Karbidne svetilke
dobe po
Ivan Albreht: .Slutnje*......................<.....................j)rof ® g*-, vez. K 8-
Jar.ko Oiuaer: .Pohorske potl“.....................................I'10*- h 5' , vez. K 8
t>r- tvan Lah: „I»orc“. Povest slovenskega dečka Iz svetovne vojne. Cena vez...........K	o —
Milan Pugelj: »Mimo eUJev“. Novele. Vez.............................................. K	S —
Cvetko Golar-. ,.Kmečke povesti**. Sedem zanimivih povesti ir kmečkep« življenja. Vez. K 8*—
Anton Pesek: »Slepa IJuhezer**. Ljudska igra s petjem v petlji dejanjih. Broš.........K	2*60
Homca Romanova: ,,Šopek samotarke**. Zbirka novel. Cena brci. ... K 9*—, vez. K 7 — Atcv In Teffi: »Hna-oreske*1. Zbnka tuskih humoresk, satir in g-otesk. Cena broš. . . K »r—
-Kurentov alhuns0. Kumoristični ulmcnah 8 filiknmi...................................K	4	50
teni. Seidl: „P*atllu»tvc naših Alp“. Flis-evtk k »poznavanju slovenske zemlje. Vez F U> — Altom Mencinger: »Nauk o serviranju'1. Bogalo ilustrouina pomožna knjiga z« praktični »n teoretični pouk na nadaljevalnih šolah, aa vajence gostilmčarske In hotelirska obrti in ta samouke	   ,.»*•	—
Narodna knjižnica:
1. in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbran) apfst". Cena .	t	•	-	* • • •	•	•	f
3/—5. snopič: Leonid Andrejev: „Gandeamua“. Komedija.	—	Poslovenit dr.	Jože	G.onai
Cena..................................................................  •	•	•	»**"
6.-9. snopič: Vladimir Levstik: „QadJe gnezdo". Povest iz dni t)|-i|*.nja In nad. Cena broš.. . » , .	.	    K	1»—	«*•	K	&—
Širite med narod:
1. Koroška. Carantsnus. Prldcjao Je zemljevid v barvah Korolke.	Cena	.	....	*	*	*
2. Poglavje o »tari slovenski demokraciji. OosposvetsKO	Sptaat dr. Bogomil Votnjam
—	-	K	g*	-r
Cena ...........................  •	•	*i............................................  J
1. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec.	Cena .	. .	 .......................................*	*	“
4. Problemi malega narodu. Spisal	Abditns.	Cena	,  ......................................K	Z	—
6* Jugogiovanaka ženo za naiodovo svcbotlo. Uredil Alre. Cena ........ K 2'—
6. EJovenska narodna mladina in njene naloge na narodnem, gospodaiskem in kulturnem polju. Spisal Jan. Ev. Štuhec. Cena brok...............................
K 10 —
najrazličnejših izdeljaveh in velikostih se zmernih cenah pri tvrdki
99
Svetla,“ Ljubljana
Mestni trg štev. 25.
Slovenci, Slovenke i Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domqvino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih .Naročite te knjige in brošute, širite jih med ljudstvo i
Dobivajo se v upravništvu „JugoslavijeA< v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v
vseh knjigarnah.
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1*90 in je torej najbolje ce pošljete denar za kniige naprej.
Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelji
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
I
§
i