ŠE ENA ILUZIJA Veliko je bilo že napisanega in povedanega o drugi okupaciji Češkoslovaške; politični komentarji si prizadevajo kar najbolj natančno analizirati vse podrobnosti, da bi razkrili pravi povod za to nasilno akcijo; sovjetska propaganda si na vse kriplje prizadeva kolikor mogoče zamegliti obzorje; obveščevalne službe in tajna diplomacija imajo dela čez glavo ... Vendar vse kaže. da bomo morali še počakati (nemara še precej časa), preden bomo dobili pravo pojasnilo, zakaj se je sovjetsko vodstvo odločilo za tako tvegano potezo na šahovnici svetovne politike. Vemo, da je bila Moskva pravočasno in z več pristojnih strani opozorjena, da bi vojaški poseg na Češkoslovaškem povzročil nepopravljivo škodo komunističnemu gibanju po vsem svetu, zlasti pa v Evropi. Kljub temu pa so bili moskovski politiki voljni žrtvovati ose, samo da bi izvedli potezo, ki so jo že dalj časa skrbno pripravljali. Prav značilno je, da je nasprotni tabor — nasprotnika po navadi ocenjujejo kot sovražnika — sprejel potezo brez presenečenja, skoraj tako, kot da jo je predvideval in da se z njo ne strinja. Pojasnjujejo nam, da je treba motiv za sovjetsko potezo iskati v ekonomskih vprašanjih, v strateškem položaju Češkoslovaške, v boju zoper ideološke odklone, v ravnotežju sil in podobnem. Bržkone je v vsaki od teh rpzlag kanček resnice, kljub temu pa vse to ne more biti poglavitni vzrok, da se je Sovjetska zveza pognala v pustolovščino, ki utegne imeti katastrofalne posledice za ves sistem ... Slišati je glasove, da je treba vojaško akcijo zoper ČSSR pripisati politični topoumnosti sedanjih moskovskih voditeljev; Stalin, ki je bil politik, si ni upal kaj takega tvegati ob informbirojski krizi, zdajšnji triumviri pa so poslali 600.000 vojakov, da bi štrli namišljeno kontrarevolucijo. Če ta domneva — namreč o politični slepoti sovjetskih voditeljev — drži, potem res lahko upamo, da se bodo razmere — tudi na Češkoslovaškem — zares normalizirale, če ne prej, pa vsaj takrat, ko se bo kolektivno vodstvo streznilo in koga obtožilo, da je vsega kriv ... Kljub mnogoterim občilom smo povprečni zemljani slabo poučeni o vsem, kar je skrito v ozadju, zato se tudi ne moremo zadovoljiti s pojasnilom, da se je na Češkoslovaškem vse primerilo samo zato, ker sedijo v Kremlju politični tepci; dolgo so se pripravljali na to potezo v osrčju Evrope in ni vrag, da so pri tem vrgli %ia tehnico tudi posledice, saj so morali vedeti, da premišljeno žrtvujejo dober položaj in z njim vrsto težkih figur. Zato nas preveva slutnja, da gre pri tej potezi le za začetek 952 nekega novega strateškega načrta. Vprašanje pa je, če gre pri tem. načrtu samo za ureditev pozicij, samo za dosledno realizacijo pogodb iz druge svetovne vojne, se pravi za takšno igro, pri kateri nasprotnika že vnaprej računata samo na remi... Najbrž je to iluzija. Preboleli smo že mnoge iluzije, ki so se, žal, izkazale, da niso resničnost. To grenko spoznanje nas sili na previdnost, saj so nemara tudi naše zdajšnje iluzije daleč od stvarnosti. To velja še posebej za Češkoslovaško. Toda prebridko bi bilo, če bi morali nazadnje ugotoviti, da se uresničujejo bolni prividi Dostojevskega: ^Prihodnja ruska ideja še ni rojena, toda ves svet jo pričakuje v mukah in trpljenju.« Dušan Savnik 953