ZA NEKA.
lC * ^obivate
»»
S NARODA
po poŠti naravnost na dom
(icvtemfci sobot. nedelj in praznikov)
CitajteT kaS^vas zanima
GLAS
- List slovenskih delavcev v Ameriki. -
Reentered a* Second Class Matter September 25th 194« »t the Post Office at New York, N. Y., a oder Act of Congress of March Sri, 187».
Tel: CHelsea 3-1241!
A WAS HALF WON. IS MOT ^victory!
No. 1<> — Ktev. 19 — VOLUME LIII. — LETNIK LTII.
NEW YORK. FRIDAY, JANUARY 2<i. 194i> — PETEK, JANTARJA, 1945
Vzhodna PRUSIJ A odrezana
Si
"V
WAR BONDS
Rdera armada je včeraj osvojila polovico V/liodne Prusije in je presekala zadnjo želez-nieo, po kateri bi se mogli Nemci umakniti vsled cesar je zajetih okoli 200.000 Nemcev.
Poročilo nemške časnikarsko"
agentu re DXB pravi, da so Husi prišli do Baltika pri EU binuru in srn zavzeli in so oddaljeni o<l Gdansk a 5e .*)() milj.
Moskva zavzetja Klbinga -i-eer ni uradno potrdila, pač pa je naznanila zavzetje Br>-ondsdorfa, 9 milj vzhodno od Elbinga in Batmigartlia, 12 milj proti jugu. Z zavzetjem Briensdorfa so Rusi presekali zadnjo Koonig^borg-Berlin železu i eo.
Berlinski radio naznanja, da <o Rusi prekoračili Odro na 12."> milj dolgi fronti na c-beli straneh oblegane Vratisla-ve, glavnega mesta išlezijo. Na tem kraju fronte «o Rusi navzeli nad 1500 mest, trgov i*i va<i in so oddaljeni od Poznanja še .j milj, ko so zavzeli Swarzedz. Zavzeta je bila tudi Murowana - Goslina oh reki Wart i.
V	Swarrzedzu so Rusi oddaljeni od Berlina še 142 milj. — "Rdeča zvezda'* pa trdi, da so nekateri oddelki rdeče armade malo nižjo na jugu daljeni od Berlina samo še 124 milj.
V	-VztT~dnt~Prn*iji je rdeča armada zavzela 700 mest, trgov in vasi in stalno prodiri proti Koenigfabersru. glavnemu
mestu Vzhodne Prusije. Rusi j na premogu. cinku in železu in
»ti ViiM- jo mnogo velikih tovarn.
svojem drugem dnevnem
eele vlake tankov, municiie in drugega vojnega materjala.
V	jugovzhodni Prusiji s,. Rn>i zavzeli trdnjavo Arps, Ifi milj zapadno od I,ycka in .Jo-hannishurg. 25 milj jugozapa-dno (hl Lvdka.
V	Vzhodni Prusiji Rusi ne uničujejo samo najboljših nemških čet, temveč so tudi odrezali vsako pot iza živila za Berlin in severno Nemčijo.
Ob koncu dvotedenske rusko zimske ofenzivo je nemško vrhovno poveljstvo naznanilo, da j«* prva ukrajinska armadi maršala Koneva prekoračila zamrznjeno Odro na več krajih na obeli straneh ve med Steinanom, vzhodno od Berlina in Ooso-lom, 18 milj od čohnslovaško meje.
Moskva prekoračenja Odre-Še ni potrdila, toda poročila s fronte ga potrjujejo.
Konevova armada je zavzela Gleivvitz, veliko industrijsko mesto s 118,000 prebivalci in tudi Ohrzanow. Gleiwitz je največje nemško mesto, ki so ga Rusi zavzeli.
Rusi drvijo dalje okoli Glci-witza <er prodirajo tudi v Nemčijo severno od Sudertov in naglo ofokoljujejo bogato šlo-ško kotlino, ki je silno l>ogata
VSAK NEMEC MORA V BOJ
Nemci so izkopali nove zakope v obrambo Berlina in gestapovski načelnik Heinrich Himmlcr je odredil, da mora vsak Nemec, ki je sposoben nositi orožje, iti v "rdeč pekel" na vzhodu.
Moskva naznanja, da Nemci
fronti od Baltika pa do £lczi-
preseLjnjojo prebivalstvo iz1 je. Za seboj puščajo mesta in . JSlezije, Pomorjanske«;a in iz Poznanja, nemška Trausocean
•»o zavzeli Stnrenberjaj, 17 milj kjer jnarovzhodno o<l Koenigsl)ergr J V kakor tudi Gross Scharlach, 20| povelju je maršal Stalin na-|v milj proti severovzholn in Gold- znanil zavzetje Oel«a, kjer se T
ilj proti bach, 21 milj proti vzhodu.
Berlin priznava, da je bila prva obranih na črta Koonigs-liorjra prebita tor povdarja veliko sovražnikovo premoč.
Ruska poročila s fronte naznanjajo, da je bilo osvobojenih na * i sočo Rusov, Francozov in Poljakov, katere so Nemci prisili graditi utrdbe in tretja beloruska armada generala f'ernijahovskega je zajela
steka 9 cest, 14 milj severo-vhodno od oblesrane Vratisla-vo.
Ko so Rusi pri Steinau prekoračili < Klro, so oddaljeni ml Draždan še 118 milj.
Moskovska poročila naznanjajo, da ruska artilerija že obstreljuje Vratislavo, ki je največje nemško mesto, kateremu se bliža kaka zavezniška armada.
novinarska služba pa poroča, da v notranjosti Nemčije gradijo nove obrambne črto.
Pariški radio naznanja, da Berlinčani kopljejo zakope o-fcoli Berlina.
4<Vsak Nemec, ki je -poso-VraXisla- ben nosili orožje, je poslan 140 milj proti napredujočim Rusom," poroča Transoeean ter dodaja, tla se mobilizirajo nove divizijo, ostali civilisti pa pokli-eani v volksstunn.
General Heinz Guderian je poveljnik vseli nemških armad na vzhodni fronti, toda Moskva naznanja, da je Ilimmler postavil za vzhodno fronto obrani 4>ni svet z neomejeno oblastjo, ki poveljuje vsem armadam na vzhodni fronti in mobilizira civiliste za volksstunn. Poleg tega ima pravico graditi utrdile, seliti prebivalstvo in tovarne ter zapleniti premoženje.
Moskovsko poročilo pravi, da Ilimmler v Sloziji trga mo-žo od žena in otrok. M o že vzame volksstnrm, ženo in otroke pa odpelje proti zapadli kot vojne begunce.
United Press navaja poročila iz Moskve in Stockholma, lei pravijo, da nacijsko RS čete agonijo pred seboj nemške može, žene in otroke v zelo hudem mrazu na 2."K> milj dolgi
Nemci napadajo pri Modri
Nemci so včeraj pričeli močan napad iz Haguenaii gozda na Strass-burg in so vdrli 2000 jardov v ameriško črto ter so prekoračili Mod er, ki podpira to črto, Nemci so s svojimi napadi, ki so vedno hujši in vedno pogostejši, presekali glaVno cesto in železnico iz Sarre-guemiiiesa skozi Haguenau v Stiassburg.
vasi v plamenih, v katerih jo!"1 vedno pogostejši, presekali glayno cesto in i>ila voda in živež, ki so ga še. pustili, zastrupljen.
Poročilo iz Stockholma tudi' Ta teden so se Amerikanci
pravi, da na ti>očo lačnih nem-škili l>cguneov urodo proti Ber linu, so gnetejo ]x> železniških postajali in tavajo po ulicah brez vsakega zavetja.
v okolici Haguenau umaknili že deset milj in Nemci, ki imajo okoli osem divizij, s<> skušajo prebiti v gorenje alzaš^e planjave. S svojim napredova-
CLARK LETALIŠČE ZAVZETO
Ameriška infauterija je za-'
POSLANIK OUMANSKI JE BIL UBIT V LETALSKI NEZGODI V MEHIKI
Bivši ruski poslanik ▼ Washingtonu Konstantin Oumanski in nazadnje poslanik v Mehiki je bil včeraj ubit skupno s svojo ženo in sedmimi drugimi, ko je treščil na tla mehiški vojaški transportni aeropan. 2 njim so bili ubiti še trije poslaniški uradniki.
Aeroplan se je dvignili ko-n*aj nekaj .sto čevljev z leta-
vzela veliko Clark letališče, in bližnjo trdnjavo Letališče je od Manile oddaljeno 40 mili.
MacArtliur je to veliko le-, tališče zopet zavzel tri leta zatem, ko jo hila uničena njegova glavna zračna sila in je bil tudi največji ameriški poraz v pričeska vojne z Japonci.
Amerikanci so zavzeli Au-gelos, pot miJa, južno od Clark letališča. Severovzhodno od A mre les jo drug ameriški oddelek zavzel Magalang, o'l) glavni cesti, ki pelje v Manilo.
(Hb -zapadnem obrežju, južno od Dasol zaliva so Amcriikanci napredovali nad pet milj južno <od Infante in zavzeli Santa Cruz.
Greneral Stilwell na novem mestu
(lenerjil Joseph Stilyoll, Vi jo bil poveljnik kitajske armade v Burmi pod najvišjim po-
vclj-stvom generalisinia Cankaj-
Stotenburg.!^aTiiu ka37°-a le 1'^^d-: niic Koosevelt na Cinikajšel^o-
j vo zahtevo odpoklical, je bil i-
' inenovan za poveljnikii neke
a ima dne skupine v Franciji.
Napad na Milana Ne-dica na Dunaju
Kljub neprestani nacijski straži nad temi kvizlingi, ni življenje njim niti oddaleč varno. Dne 2(1. decembra sta !>ila oddana dva strela iz revolverja na srbskega kvizlinga Milana Xedica, ko se ja na Dunaju prikazal iz svojega stanovanju. Drugi strel ga je malo ranil v noge in je moral ostati en dan v bolnici. Neka svičar-ska vest pravi, da je bil napadalec 11 neki Član srbske narodne skupino na Dunaju" ali "kale pobegli srbski vojni ujetnik". — Ta napad je dokaj vznemiril ostale 'kvizlinge v tem mestu.
Iz bojev v Atenah
JiMia, ko je naenkrat eksplodiral, t«koj nato pa jo treščil na tla.
Onmanski je bil s svojo ženo in uradniki na ]>otu v San Jose, Co»ta Rieen, kjer je hotel vročiti svoje poverilne li-tf'ine kot poslanik.
Oumanski je bil rojen leta 1902 v ITrrajini in je l»il star 15 le<t, ko se je pričela boljše— vi3ka rwolucija. ki je končala carsko vlado v Rusiji. Po poklicu je bil časnikar ter je bil od leta 1924 zaposlen pri rn->4ki uradni časnikarski agentu-ri Ta*«. Ko je sel vnanji komisar Maksim Latvinov v no-vemtom 1934 v Washington, da doaefce priznanje sovjetske vlade, je (bil ž njim tudi Konstantin Oumauski. Leta. _	.	, ___ .
1936 je prifel »opet v Wash- Mac Arthur star 65 let
ingrton kot poslanici lee, leta 1989 pa je bil'imeno-
shingtonu.
Vsled pruateljske j>ogod3>e meti Rusijo in Nemčijo bivši državni tajnik Cordell Hull ni bil ]>osehno naklonjen Ouraan-Nkeniti ,toda ko je Amerika pričela Rusiji pošiljati pomoč, je Oumanski šel s pr\o ameriško komisijo leta 1941 v Rusijo, da je pokazal, kako pomoč Rusija potrebuje.
Poles: »ega, da je Oumanski zastopal Rusijo v Mehiki, jo je predstavljal tudi v petih drugih južno-ameriških rcpuihli kah.
Oumanski je prišel v Mehiko le#a 1941. Ko je odhajaj na svoje novo poslaniško mesto, je Oumanski jeva hčerka Xina padla po stopnicah in «e rtbila.
van za podanika, ko je ibil star 37 le*. Bil je najmanjši poela
GeAeral Douglas MacArtTmr je danes dopolnil svoje 65. le to, toda zanj rojstni dan ne pomeni nič, <ker ga obhaja na
velike države v Wa- bojnem polju na Luzonu.
Dva prizora iz bojev v Atenah, glavnem mestu Grške. Xa gorenji sliki so angleški vojaki, ki so-pripravljeni na napad za cementnimi ploščami. Na spodnji sliki pa vidimo Angleže,
ki so s tanki vdrli v glavni stan ELASa.
njem Nemci zelo o k roža jo Strassburg, navzlic temu, da francoska prva armada silovito napada južno krilo fr*ld-maršala von Rundstedta, ki skušii obkoliti Strassburg.
Na ostali fronti višje pro^i severu pa zavezniki vedno bolj potiskajo Nemce čez njihovo mejo. Nerazumljivo pa je. kani so izginile nemške oklopne divizije. Najbrže so odšle na ru-^lko fronto. Letalci pa natančno opazujejo, če se te oklepne divizije ne bodo naenkrat pokazale v Alzaciji okoli S t rassburgn, ali .pa ne severu na fronti druge angfeŠke armade generala Dempseya.
Vsle<l slabega vremena ae-roplani niso mogli opazovati velikega premikanja nemških armad iz Porenja proti Hannover ju, ki se je pričelo že pred štirimi dnevi. V tej ar madi so najbrže nekateri oddelki, ki so preživeli boje v Ar-denih.
Navzlic slabemu vremenu so ameriški aeroplani včeraj napadali Nemce, ki se umikajo po cestah iz Ardenov in so u-ničili 679 motornih vozil, po-škodovali -pa 505, uničili 167 železniških voz, poškodovali pa 24. __
Titova zastava na jugoslovanskih ladjah
V sredo popoldne je bila z nekega jugoslovanskega tovornega parnilka v New Yorku odstranjena stara kraljeva jugoslovanska zastava in mesto njo jo bila razobešena nova zastava maršala Tita z rdečo zvezdo v sredini. Ta prememlba je bila naročena po kablu naravnost iz Londona. Vse jugo-slovan^ke ladje po celem svetu bodo sedaj imele zastavo maršala Tita.
B ]>oro<
čelnik jugoslovanskega mornariškega urada a 10 Bridge St. v New Yorku, (ki je rekel, da je povelje -prišlo od kapitana Josipa Sretnerja, načelnika mornariškega urada v prometnem ministrstvu Smbašičevega kaibineta v Londonu,
Gramulin je odredbo sporočil kapitanu parni'ka, ki je odredbo takoj izvršil. Obenem je sporočil jugoslovanskemu poslaništvu v Washingtonu in poslujocemn jugoslovanskemu konzulu v New Yorku Oskarju Oavrilovicu.
Brzojavflca na GamnKrta kratko pravi: "Izvršite naše od 11. januarja."
Brzojavno sporočilo 11. januarja pa se je glasilo:
"Oblilaovanje države v kratfcem. Nova narodna zastava modra, bela, redča z vodoravnimi črtami. Razmerje med
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vojakov In mornarjev. — Toda potrebnih je še na ttsote daroval rev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje.
HUDA ZIMA NA ITALIAN. FRONTI
Ameriška artilerija je včeraj obstreljevala nemške postojanke južno od Bologne in prišlo je do nekaterih sopadov med stražami. Poročila s fronte naznanjajo, da vsled obilega snega in ledu ni posebno velikih bojev.
V okolici San Martino, štiri milje od Vergato, na levem krilu pete armade je prišlo do nekaterih bojev met} stražami in na obeh straneh je padlo nekaj vojalkov. Na ostalih krajih je bila fronta primeroma mirna.
Na fronti osme angleške armade v Padski dolini je nemška ponočna straža napadla neko močno angleško postojanko dve milji severovzhodno od Alfonsine, toda po vroči bitki je bila vržena nazaj. Nemci razstreljujejo hiše v Alfonsine, kar pomeni, da nameravajo mesto kmalu zapustiti.
Ameriški transport potopljen
Vojni tajnik Henry L. Stim-son je včeraj naznanil, da jv-bil pred kratkim v evropskih vodah potopljen nek ameriški transportni parnik. ki je vozil 2200 vojakov, od katerih jih je 'bilo ubitih 24S, pogre sani h pa ">17. Parnik je bil po topljen vsled "sovražne akcije" in parnik se je naglo potf
rzojavno naročilo je prejel Stimson je rekel, da je hi >čnik Serafin Ga mul m, na-lIo nad 1400 vojakov resemh.
Nemška vlada be seli
Radijska postaja v Ankari naznanja, da se je nemška vlada odločila, da zaradi nagleaa ruskega prodiranja preseli svoje urade v Hitlerjevo gorsko bivališče Berehtesgaden.
Neko drugo poročilo iz Srtook-liolma pravi, da je imel Hitler zopet hud živčni napad, odkar se je pričela nova ruska ofenziva in da je moral preklicati svoj govor ča-stnikom v Berclitesgadenu 18. januarja.
dolžino in širino ena, proti dvema; sredi na ibelem polju pet-koničasta rdeča zvezda, obro-hljena rumeno. Pod vzemite potrebne (korake in pripravite vso parnike."
Prememba zastave se je izvršila včeraj popoldne brez kakih posefoniji slovesnosti. ,
•GLAS NABODA*
FRIDAY, JANUARY 26. 1945

VSTANOVUKN L. 1M9
GLAS NARODA"
("VOICB or THE PEOPLE")
Owned ud Pnbllsfaed by Slorenlc PnMIshhig Company, (▲ Corporation) rrmnk Hakssr, President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lupsba, Bee. Place of Imunim of Um coporstion ud addressee of zbore officers: »« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
:: 52nd Y E A E ::
"Gin Naroda" to toned every day except Saturdays, and Holidays. Subscription Yearly |7.	Advertisement on
KA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRU&8NE DRŽAVE IN KANADO:
*7,—; ZA POL LETA $3JS0; ZA ČETRT LETA f2,—. -Otoe Naroda" Izhaja vsaki dan UraemK sobot; nedrij in pmmlkov.
-GLAS NARODA." 21« WEST
18th STREET, NEW YORK 11, N. X. S—1842
Hitlerjevi podrepniki
.W-kako duo 22. junija,' 1941, jo fašiatično osišce imelo iin rnzjKjlago nkoraj vso Evropo zapadno od reke Visle na J*« ijskt'iii in i>oleg loga jo imelo v svoji oblasti skoraj vse oliif/je severne Afrike, nekako do Sueškega prekopa. V juniju 1941 jo fašisti Ti »o osi-st'e raapolagalo z sledečimi vojslka-ini, oziroma z vojskami ncrmkih satelitov rn svojo lastno na-cijsfco vojsko:
Xemeija ........
AvsJtrija .......
< >grr4ka .......
Su«na (Finska)
Run tunika _____
Italija .........
........ 6,000,000 vojakov
......... 700,000 "
........ 900,000
..... 400,000
........1,800,00
. .4,000,000
VAŽNA IZJAVA IN POROČILO ZLATKA BALOKOVIČA
Nemčija je toraj zamogla mobilizirati sfltioraj osom milijonov vojakov v deželah svojih satelitov, truko da je imela na ra£polagt> skoraj stirinajst milijonov vojakov.
Ko je Hitler naipadell Rusijo, dne 21. junija, 1941, so njegovi podrepnLki v Zjedinjenih državah javno zatrjevali, da bode ruska vojska tekom treli mescev poražena. Vojske asisča so potem napredovale šest mescev in so prišle vse do bližine Moskve, in tedaj so Hitler, in njegovi ameriški podrepniki javljali, da jo ruska vojska poražena v tolikem obsegu, da jo »ploh ni več smatrati fcot vojsko. — V biUki pri Moskvi, ki se je vršila v decembru 1941, je pa bila Hitlerjeva "nepremagljiva" v»j*ka v prvič poražena, in njen poraz je bil tako dalekosežen, da. sploh ni več zamogla okrevati.
Vojske Hitlerjevih satelitov, »katere so štele nekako sedem milijonov vojaikov, so se polagoma, toda v vedno večjem olraegu, in tudi v pravem pomenu besede — topile, tako da danes ni skoraj nit* od teih vojsik ostalo. Akx> računamo deset odstotkov od skupnega prebivalstva kot vojska tega ali onega naroda, potem ima Nemčija danes vojsko, ki šteje nekako fcodem milijonov vojalkov, voznikov, "bolničarjev, 'kuharjev, (slednjih no potrjuje mnogo, ker ima le malo jestvin na razpolago) itd. In teh sedem milijonov nacijskih voja/kov se mora sedaj bojevati proti — šestindvajset milijonov vojakov hroječi velilki vojsfri Rusije in Zjedinjenih držav. Toda pri tem je treba vpo&evati še druga odločilna dejstva, ki so ravno talko važna, kakor število vojaštva. tZ ozirom na orožje in vse ostale potrebščine, -zavezniško vojske daleko riadkri-ljujejo nacijsiko vojsfldo. Toda Nemčija je kljub temu na boljšem, kajti "njena vojska, ki je sedaj popolnoma obkoljena, ima na razpolago mnogo krajše »komunikacije, kakor zavezniki, kajti nemška vojska je morala od povsod (bežati domov,_in doma so vedno najkrajše komunilkaeije, kolikor jih je še preostalo. Vsled tega se zamore nomslka vojska, še vedno tuin-tam, na kaki kratki fronti, bojevati v ofenzivnem smislu. Tudi zamore tuinttaon na ka<ki 30 milj dolgi fronti napredovati — toda le začasno, kajti dnevi, »ko je zamogla nemška vojna sila napredovati na celi fronti, kakor v Franciji leta 194h> in v Rusiji lota 1941, m za vedno minuli.
Odkar je morala nemška vojska pričeti z vsestranskim lfc'gom, so nar-ijske vojsko morale ostavki Francijo in Belgijo, Rusijo, Rumunsko, Bolgarsko, Suomo in dele Jugoslavije, Ogrske rn (^esko«!overtake. "'Nepremagljiva" nacijaka vojVJcfi j«' sieor potisnila našo vojsfeo na trideset milj dolgi fronti v Belgiji nekoliko proti zapadu, in nacijska vojska V na mali fronti pričela za nekaj dni napredovati tudi proti l »o ruski vojski oblegani Budimpešti, — toda le začasno. Ta Hitlerjeva ofenziva je trajala le dva tedna. Toda, nikakor nam ni jasno, čemu je nekatero nase časopisje to malenko-,tno napredovanje naeijske vojffce, ki je trajate le dva tedna, zavijalo tako, da jo nekaj časa naftolcevalo, da je vodstvo našo vojsko v Belgiji, storilo napako, ko se je vo>ka nekoliko umaknila, in tudi povdarjalo, da je baš tedaj bila ruska vojska pred Budimpešto — na štrajku.
Vodstvo nenwke voj«&e a svojo neznatno ofenzivo na zapadu in iztoku, ni prav ničesar doseglo, in sedaj beži vodstvo nemrske vojake zajed no z vojsko: domov proti Beroiinn, kjerjihbode pričakala ruska. vojJka ...
NOVA IZDAJA -
8 VITOYII ATL18
V ajem Mgdflte Mmljrrid« r«ega mU, ki so tak« potrebni, da morate gladiti današnjim poročilom.
ZonUjeridi ao t barrak. 80 MBtO? ftd: "flUIU NABODA", 210 Wmi lMk Street, New York 11, N. ^
3 /K' '.W \\ II iT | ti \ | i \ *


Radi velaike zlobne pro par gande, ki jo vodi "Ameriška Domovina" proti Louisu A-damieu, Mirku Kuhlu in drugim^ ki se trudijo za čim uspešnejšo in izdatnejšo ter hitro odpomoč trpečem® ljudstvo v Ju^roslaviji, ter slovenski jasnosti v Ameriki splošno na znanje, je Zlatko Bal oko v ie. predfiednillc ZOJBA in Vojnega relifnega fonda Amerikan-cev južnoslovanekega porekla, podal sledečo izjavo:
41Vojni relifni fond Ameri-kancev jažnoslovanskega porekla je -zaključil povzeti rav-notake korake kot vse druge relifne organizacije za odpoši-Ijanje v Evropo relifnih potrebščin, namreč da uporablja nenapolnjen prodor na ladjah, ki prevažajo vojni material na Jadran.
Ta sprememba v naših načrtih za odpošiljanje nam nudi mtnogo wgodnoeti — varnost, večjo naglico in nepretrgano nadaljevanje od pošiljanja — in 'zadovoljiti bi mora la vso one, ki so bili razočarani ali pa 'V ifoonfuziji, ko jugoslovanska ladja ni dospela v New York ob napovedanem času, katerega nam je nazna nila jugoslovanska vlada iz I»ndona.
Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da je neka majhna skupinica iz hudobnega namena zlorabila to priliko in na zelo biezothkziren način napadla Louisa Adamiča, Mirka Kuhla in rev. S. Maletdča, ki so kot lojalni in uspešni voditelji te pomožne akcije s svo-jdm požrtvovalnim trudom pomagali preskrt>eti nujno pomoč narodom Jugoslavije ob grerika uri njihove največje potrebe.
Vsakemu bi moralo biti oči-vidno, da je globalno vojskovanje neskončno komplicirane in včaMh zahteva sprememlbo v še tako skrbno zamišljenih načrtih. Jasno bd tudi moralo biti, da vojne »restrikcije in regulacije ne dopuščajo jav yiih razprav, ki bi ladje na morju znale spravljati v nevarnost. In radi tega zamorimo šele danes izjaviti sledeče:
I>ne 30. septemilfra 1944 sem dobil od ministra Save Kiosa-novica tole brzojavko:
"Hvala iza kabel in moje čestitke k vašemu prvovrstnemu delu. Sporočite, prosim, koliko materiala pričakujete nabrati do novembra. Vse naj čaka v NW Yorku, da ga naša ladja odpelje. Svetujte, prosim, kaj naj storisn, da kampanji pomagam". Zatem je bilo izmenjanih
veliko kablov med Vojnim re-lifnim' fondom Amerikancev ju žnoslovanskega porekla in jugoslovansko vlado v Londonu o vprašanju te posebne ladje. Potem je 21-oktobra predsednik vlade ŠubaSie poslal nam preko jugoslovansibega poslaništva v Wmshingtonu tajno poročilo: "{Vosim, obvestite Strahinjo Maletica, da bo ladja TODOK dospela v New York sredi novembra tega leta, da odpelje nabrano blago. Sporočite Čabricu, da bo Timok v gotovem kanadskem pristanišču začetkom novembra. Bo de tam zvedel od u-radnikov, t kateri ltfki se ibo nahajala".
cParnik Timok je dospel v Kanado, toda vfeled velikega pomanjkanja prevoraiih sred' stev, se je moral vrniti nemudoma V Evropo, mesto da bi odplul v New Ypifc in naložil relifne potrebščine za Jugoslavijo. Sedaj pa, odkar je položaj prevažanja de poslahian je nastala možnost, da jugoslovanska vlada v bližnji bodočnosti ne bo mogla razpolagati z ladjo za prevoz izključno relifnega blaga. Ista usoda je zadela parnik IVAN TO
PJČ, že druga jugoslovanska ladja poslana v ta namen.
Toda istočasno vozi v vzhodno Sredozemsko morje mnogo drugih tovornih parnikov in kot je bilo omenjeno prej. je Vojni relifni fond Ameid-kancev južnoslovanskega porekla z kooperacijo raznih u-radov vlade Združenih držav poskrbel, da se pošiljajo relifne potrebščine za Jugoslavijo kot *1 dopolnitveni tovor" ali "filler cargo" na ladjah, kii so namenjene na vzhodno obrežje Italije. Ta način pošiljanja potreb&čiin soglaša s pri-poiočilom, ki je dal sam maršal Tito drju. Stojanu Gavri-loviču, ko je rekel: "Z ozirom na nujnost pošiljanja materiala, bi Narodna osvooibdilna vojska prevzela transportaci-jo čez Jadransko morje in od jugoslovanske obale v notranjščino, če bi le bilo mogoče dostaviti potrebščine v jugoslovanske roike v Bariju, Italija. Uporabljali bi svoje malo hro-dov je v ta namen in če bo treba, bomo nposlili. na tisoče na-Pih moških in žensk, da blago na hnbtu ponesejo od obale v kraje, kjerkoli je pomoč najbolj potrebna. Usoda deset ti-sočev jugoslovanskih mož, žena in sirot odvisi od te pomoči____»
Naše pošiljatve se vršijo, da jih razdeli ona obl3>st, ki jo je odobril President's War Re lief Control Board. Xakorhi tro bodo regulacije za vojaško varnost dovoljevale, bomo javno naznanili prihod naše prve pošiljatve čez morje.
I>a se zagotovi nadaljevanje vedno večjega odtoka potrebščin v Jugoslavijo, kjer je — na podlagi uradnih vladnih
poročil "____nagota vsakda
"ji pojav" in kjer " ... -dru zine, ki štejejo štiri ali več članov, lastujejo komaj eno oblačilo" in imajo otroci "... postarane, zgubančene obraze in osufštene, skoraj nečloveške
sključene ude____", smo se zji-
vedali potrebe apelirati za po-mpČ na čim širšo javnost. V ta namen je naš odbor organiziral "Ameriški odbor za jugoslovansko relifno ladjo" in kasneje na nasvet Predsednikovega odbora za kontrole vojnega relifa in na podlagi novega načrta za odpošiljanje spremenilo <to ime v "American Committee for Jugoslav Relief".
Aktivnost, tega odbora je zelo ojačila našo kampanjo za pomožno akcijo v prid jugoslovanskega ljudstva. Apeli za pomoč Jugoslaviji so bili po slani potom poblicitete tega od Ibora ljudem po vsej Ameriki in oiblačilo ter gotovina že prihaja iz vseh »krajev.
Naznanila o relifni kampanji so ibila oddana na važnejših radijskih programih — Walter Winchell, -March of Time, One Man's Family — in na mnogih lokalnih programih. Časo pisi širom Amerike so posvetili uvodne članke v podporo tej kampaniji ali pa objavili tekst našega apela za prispevke. Veletrgovine nam nudijo koope racijo poitom posebnih izložb v oknih — Bonwit Teller v New Yorku ima izložtoo ta teden.
•Civilian Defense Volunteer organizacije in edinioe America«. Women's Vohmtary Ser vices so privolile, da služijo kot nabiralnice za obleko v januarju v okrožju vele-New Yorka. Cerkve in šole odličnih ameriških pokroviteljev, se ustana' vljajo tudi vjplivni lokalni odbori po drugih važnejših mestih.
Dne 7. februarja priredi A-meriski odbor za jugoelovan^i relif v hotelu Biltmore v New Yorku velik banket pod imenom M Tribute to Yugoslavia— Commemorating Four Years of Heroic Struggle", na kate-
rem (bodo nastopili prominen-tni govorniki in važni častni gostje. Popolnoma smo uver-jeni, da se 'bodo Amerikanci— mnoge izmed katerih je globoko pretresla junaška borba narodov Jugoslavije vpričo velikanskih potežkoč — radodarno odzvali ob tej priliki in odločno ddkazaR svoje občudovanje m prijateljstvo napram hrabrim jugoslovanskim zaveznikom.
Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem onim v Ameriki, predvsem pa članom naših odsekov in izvrševalnemu osoibju, -ki so s trudapolnim delom omogočili nepričakovano velike uspehe v tej kratki dobi — v korist 1 jutIsst\*a Jugoslavije.''
kXrATKO BALOKOVir. (SANS)
Cunard-White Star Paro-brodna Družba imenovala novega zastopnika za Združene države
Gurnard-White Star paro-biodna družbii jo sporočila, tla jo ravnateljstvo družbe v Liverpool u v Arogliji za svojega zastopnika v Združenih državah imenovalo Harold-a P. Borer-a, namesto Robert-a Blake-a, 'ki je umrl 3. januarja. Borer je vstopil v j)*>tniski urad Cunard parobrtKlne družbe leta 1910, leta 19*25 pa je Ibil postavljen za glavnega ravnatelja potniškega oddelka, na katerem mestu je ostal tudi potem ko sta se ol>e parobro— dni družbi združili.
Mr. Borer je ibil rojen v Brofcolvnu in živi s svojo družino v Great. Xeeik, L. I. Le*a 1916 je bil v narodni gardi na
RAZGLEDNIH
MADJARSKO PREMIRJE
Premirje, katero je sklenila madjarska vla<Ui z Rusijo, iZje-dinjenimi di-žavami in Anglijo, pomenja formalno priznanje, da je zadnji satelit naeijske Nemčije za vedno za tonil v vsemi rju. Tekom bo<lot noNti bo<le tudi javnost izvedela vse podrobnosti o dogodkih, <ki so se vršili tekom lanskega oktobra v Bmlimpešti, too je ma-djarski regent. Horthy, skušal končatti z vojno, v kolikor pride Ma<liai^ka vpoštev, kar mu pa Nemčija preprečila na ta način, da -so nemške vete zasedlo vso deželo, in na ta način madjarsfco vojsko prisilile, tla so še v nadalje 'bojuje na strani naeijev proti Rusiji in ruskim zaveznikom. Po voini botle tudi javnost izvedela o dogotffidh, vsletl katerih j<> morala Madjars'k;« pos-tati le malo trvaževana nev-tralna državica bas v dobi, ko so se na njenem ozemlju vršile velike ibittke. Nekatere madjai-ske čete, ki so bile v Budimpešti in okolici, so so morale bojevali na strani naeijev, toda koliko je bilo število teli neprostovoljnih zaveznikov nemške vojske, za sedaj še ni znano.
Za sedaj je le tol'iko znano, da se je madjarsika javnost že dolgo preje kosala, da je prešla na Hitlerjevo stran, prodno je Horthy -sklenil prositi za premirje v oktobru lanskega le-
mehiški meji. V prvi svetovni "ta. Tragična, mešanica madjai
vojni je bil -namestnik v uradu za pošiljanje armade v Evro-jm>. Ima tri sinove, starejši [>o-ročnik Harold W. Borer je pogrešan tekom napada na Poifnozo, drogi sin je na nekem transportnem parnikn, najmlajši pa še dbiskuje šolo.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1940 W. 22nd Place, Cbicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potre-.bno delo v pomoč našim v domovini.
skega naeijonalizma in šo\ iniz-ma, ki je do vedla Madia rsko v zavezništvo z Hitlerjem, je bila za Madjarsko izretlno draga, in pri vsem tem še polo-
vica računov ni plačanih. O
vsc-m tem je prav dolbro vedel pokojni madjarski minLster^ki predscMlnik, Pavel j Teleki, ki se je ustrelil dan pred napadom naeijev na Jugoslavijo in Grško, nakar se je Madjarska morala |Jiodati in tudi izročiti usodi, katera bodo kmalo dohitela madjarsko barbarske sosede na severu. Treba 'bode plačati tudi ra'"un radi odpo-slanja madjarskih polkov na rusko fronto, kjer so morali tako neslavno poginiti, da se ni vrnilo domov niti 23 madjarskih vojakov. In Madjarska kot zaveznica Hitlerjevih barbarov, tudi ni zamogla preprečiti, da je Budimpešta sedaj le mesto v razvalinah, katero je nekdaj bilo, ki pa sedaj zamore pokazati povojnim obiskovalcem le svoje razvaline.
Pogoji premirja za sedaj še niso znani, in nekoliko nemških čet je Še vedno v Madjarski, talko <la ibodočnost dežele za sedaj tudi še ni znana. Povsem jasno in dokazano pa je, da 'Madjari kot narod radi svojega zavezništva z Nemci niso prav ničesar pridobili, pač pa mnf>go izgnfbili in edina tolažba, kaitora jim je Še preostala, je dejstvo, da so dobili za vso svojo .bodočnost prav obilo žalostnih izkušenj. Madjarsko prijateljstvo z nemškim impe-rijalizmom, pa naj že slednji deluje pod <1 vogla vi m habsburškim orlom, ali pa pod Hitlerjevo švastiko, ne pomenja sedaj in v bodoče za Madjare prav nitč iclrugega, nego—stalno inizerijo.
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
''Washington Star" objavlja poročilo, da pripovedujejo ljudje, ki so se ravnokar vrnili iz Italije, da je tamošnji položaj in razmere v katerih živi tamošnje prebivalstvo, tako slab, da nihče ne zamore domnevati kaj se bode tamkaj dogodilo tekom par prihodnjih mescev . . .
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, Id Je ihnrtff« pozornost VM£» amerUkec« naroda, da-je pisatelj nami, kako U bilo Mocofe po sedanji vojni pomagati fin aprila narod—. Is vseh evropskih držav, tudi is JogosIavIJc^ M^priili —fij«nri v Aweriko in poaugaU postaviti najbolj na-pwino In mjbogatnjio driavo na svetn. Sedaj je prišel čas, da Tdruiuau Mst« poMgaJo narodom, Id so Jim pomagali do njihovega sijaja in meti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Is angleščine — Je Jako zanimiva knjiga In Jo plpueflams vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Aeveiki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . C*
tanje te knjigo Je begate plačaš**--Tako se Je izrazil veliki
—gHiki dnevnik e tej knjigi
Pri narocbi se poaluzite naslednjega kupona
FoHJUi Money Order za f.............. za lastnoročno
podplBsno(l) knjigo(1):
Mcfjo ime .....................................................
fit, ulica all Box »L............................................
Mesto In dtflava...............................................
-Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
V ma gazi nn 4 4 Variety" »"i-tiiino razipravo, kako se mora i zgova rja t i lx-se<lo 4 4 va nde-ville", in naznanja svojim či-tateljem, da se je ravnokar znanstveno dognalo, od kod prihaja ta beseda: Ta izraz prihaja namreč od ncike soteske v bližini mesta Vire blizo Chenboitrga v Francaji. Tej soteski je ime Vatux de Vire. Tamka i je neki Olivier Besse-lin imel nočno zabavišče, kjer so JjiuLie vsatko noč plesali in pili nek liker, kateremu so rekli "eau dn vie", — po naše "živKjenslka voda" ali še (boljše—"snops" . . .
4 4 Daily Express" v Londonu, dbjavlja uvodnik pod naslovom "Remember!" in pravi: 44 Ako bi ne 'bilo sovjetske vojske, bi oni del Poljske, kateri je sedaj svoboden, ne bil svoboden ... In ko bode že več Poljske osvobojene, se bode to doseglo z pomočjo Rusije in
ni'kogar drugega" . . . ★
Nekateri newvorski dnevniki svetujejo vladi, naj ustanovi vladi no loterijo, kar bi brez-dvomno prinašalo mnogo denarja v zakladnico. To utemeljujejo z dejstvom, da je Sovjetska Rusija na ta način dobila kar sedem tisoč milijonov rublje v tefcom sedanje vojne; da je George Washington na i-*i način nabral ves potreben denar za svojo vojsko, itd. — 4 4 Daily News" se e tem predlogom strinja in pristavlja: "Postavite puritanizem in pričnite z loterizmom" . . . ★
"The News" v našem mestu pravi, da je Stalin u!kazal svojim vojaškim upraviteljem, naj skrbe za to, da bode ruska vojska prišla v Berolin, predno pridejo tje Angleži in Američani . . .
Kupite en "eoetra" ^ bond danes t	•
POBOŽNA ŽELJA" MOJEGA OČETA
Ptse R. Ro<k.
Kakor je bila navada na kmetih, kjer je bila kopica o-"trok, so starimi po navadi izbrali starejšega sina, da ga pošljejo v mestno šolo, kjer si bo nabrtU izobrazbe. Moj oče kot tovarniški delavec, \e«ten in marljiv, pride do misli, kako bi bilo, če bi se poslalo starejšega Mim Franceta v ljubljansko šolo. Z mojo pokojno materjo »ta sklenila, če bo šlo v-e po sreča, da gre sin v me-»tno šolo.
Ozrimo se nazaj za nekaj let. kakšen je bil moj oče in njegov -začetek. Kot sin gmn-tarja, je že v fantovski mladosti kupil mulo parcelo v Dom->/alah, da si pozneje postavi liiAo po svojem okusu, zakaj vojaščine še ni odslužil, .radi tega se trm ni mudilo s zidanjem hiše. V vojake je bil po-(
ma in na polju. Prvenuu otroku, če je bil moškega spola, je že bila navada, da nosi očetovo ime, in tako je bilo tudi pri na^ da so ga krstili za Franwta. Ko je začel ? šestim letom obiskovati domačo šolo, jv bilo večkrat namignjeno o-četu o<l učitelja, da ima fant biihtno glavo. To je bil tisti sklep, da so mojega brata poslal« v šolo. Bilo jie tisto po-letje, prod začetikom šolske dobe. Imeli smo tudi psa z imenom Tinče, ka-teri je bil -nais otrok največji prijatelj. Sko-ro bel, le nekaj črnili pik je bilo po njegovem hrbtu. Ne vem, kaj je napotilo mojega brata, da je malo zakuril pri Pinčetu, ki je bil-privezan v šupi polni suhe sielje. K sre-j či je videla sosedo\ a Micka, da se nekaj kadi v širpi, in
spodinje, opero rooine prodno dala malo postrani hud pogled
C n Tir* ILO	Vi 1	ahiI. riV _______ ___A______"_ ___1__* A -m r •
se jih je rabilo za mazilo. Tako je tudi- tisti Božič postavi la rešeto na peč, da se osuše. seveda pokrite. Kje je pa bilo po fzijmi ibolj prijetno kakor na zapecku za nas otroke. Jaz sem imel stalen prostor na levi strani peči, sestra na desni. N^e vem, kaj za «n šment, da so ravno bile pokrite roaino bolj na moji plati. Firbec me je limel, kaj ima mati pod pr torn skrito? Skušnjava je bila prevelika, in začel Fem počasi eno po eno, dokler nisem do malega -spraznil, kar je bilo pod prtom. Sestra me je večkrat opozonMa, ali saj veste, da fantje so vedno .bolj navihani kakor dekleta . . . .
trj< n s dvajsetimi leti. In rav brzo pove moji materi, in p no tisti ča« so bile nekake ko-'par sosedi so v kratkem času matije v Bosni, katere se je pogasili ker je bila /voda v tudi moj oče udeležil. Ali je'b?i-žini. Kaj pa brat? Skril se
ilužil pri Janezih ali topništvu,' te^a *e več ne spominjam, toliko \em, da je bil za kuharja, ker jo večkrat pripovedoval, kako "so v Bosim ujetega Šetinca pekli. Ko je od služil /vojaška leta, je spomladi takoj začel s zidanjem lii-katera je biTa dovršena še t i-to loto. I>il je tudi član dveh ' društev, namreč ognjegascev in \eterancev. fte sedaj ga vidim, kako je ponosno stopal v povorkah z bi i šeeč-im i kno-fi in čeladi. Moje največje ve-selie je bilo Če sem smel pokaditi očetovo čelado na iruojo ^rlavo, ki mi je segala do ramen.
Vaj prridem nazaj, prodno .... se je oče oženil. Prikupil je,JI'h <f bl1 delezen> *? ^ pav njiv in molo parcelo goz-lve S sofm oba lokala' d;. Travnik, fei ni bil baš ob-iravno m ^adal° šiien, je dobil po svojem oče-| V jesen ga peljejo v mestno 1 h kot doto. In tako je imel šolo. Za Božič že pride brat vse le|»o urejono za prihod-jiz mesta, vse bolj nobel in re-nost. Sosedova Reza je bila sen. Kakor je bkla navada v zalo dekle m sem še v poznej- (naših krajih, da mati za Bo-šili letih slišal, da je ni bilo žič ali Veliko noč speče hladilo v fani. Da pa člme-jkjh jx*tic, kateie so nam šle
je na seno, ker vedel je dobro, da se um ne bo dobro godilo, ko oče pridejo 'iz tovarne. Iskali srno ga povsod, ali njega ni bilo na svetlo. 0-če ni robantil, ker to ni bila njegova navada. Drugi dan že brata lakota prižene, da malo pokuka skocoi lino na senu. A]i kdo ga opazi? Zopet Micka, ki brzo pove moji materi, k .je je skrit. Ko se oče vrne iz tovarne, seveda prvo je bilo, da se <ra dobi doli. Z lepim to ni slo; on se še globlje zarije v seno, da ga je moral oče za pete ven potegniti. Kaj je bilo potem si vsak lahko predstavlja. Govorili so po vasi, da šiba novo mašo poje. Koliko
nove matere, in zakaj? Moj oče je -priženil zraven gotove dote tudi štiri leta staro dekletce, ki je bila vzor svoje matere. In tako se je začel
pravi križev pot za naju____
•Brat je bil v Ljubljani v šoli in je zelo poredko prihajal na dam očeta. Zatorej sva bila s sestro deležna -vsakdanjih zbadljivk, kar jih piemo re kmečka mačeha....
Tudi na novem posetvu je oče otvoril grocer i jsko trgovino in zganjamo, tako je imel dosti pivskiih odjemalcev. Po navadi je šlo na kredo. Mačeha pa,, kakor po svoji navadi, zmerja, zhada vse vprek, in tako je oče sit tega večnega
Kfaj je bilo drugo jutro si pp^.lra ^kal ll^he po d,T1-ih lahko predstavljate; nisem bil ^ihiah. ... pohvaljen!..	Ml Pa zJ"tra3 ^a polje
01 w	•	, po plevel za prašiče; do pol
Skoro leto pozneie mati zbo-	r • ,
, .... 1	. -rr osme utre <*va ze prinesla veh-
li; dobrin smo naraščaj. Krstni i i i	•	*
J	'ke cule, da nama je v vratu
so ga za Mihca; ne vem,, ali; , i Xr *	i
^ .	, * „ lpokalo. Namesto zajutrka sva
poprej umrl kakor nasa i ;i	* . /s
1 1 J	bila po navadi zmerjana. Ce
koncert detroit symphony orkestra v carnegie hallu
je poprej umrl kakor draga mati, ali pozneje. Mater smo pokopali na Maiijin praznik pred Božičem. Bil je mr-
sva dobila kaj za pod zob, je bilo nekaj milačne vode in košček trdega kruha. Ker nama
karl krueger
je kapelnik znanega !>etroftsk«rga Simfoničnega orksstra. ki bu priredil svoj e-dini newy<irski koncert \ Carnegie Hali. 57th St in 7th Ave., v torek zvečer. <lne _30. januarja ..li jm.1 deveti url.
zel m*, dan, narava je bila^j -lo v- rfast	; Q„a(Vha?
ze odeta s snegom Mene je;da 7fl jp dr>bro prav pošteno zeblo, ko smo ,	y 5olo
za krsto nase pokojne matere. ^^ ^ ^ ilmali Tako smo izg«b,h najdražje skrirnem< ker hali po za vedno. 0<>e je dob.l eno fe	ka&or ml
a^bolj a fv it ni (
dobro samemu biti, si jo tako v s-last. I>a pa nikoli u-
izbral s*osedno Rw.o, da bode-ta skupaj uživala dobre in slabe čase. In tako sta začela smotemo gospodariti. Oče, kot tovarniški delavec, in matn do-
gnani otroci ne delajo ali ne utikajo ovojih prsto»\T povsod, ?o matere po navadi pekle te dobrote x>o noči. Moja mati kakor tudi druge skrbne ,go
priletno deklo, da nam je nadomestila meter. . ..
Vse se je spremenilo; ni bilo več tvste prijaznosti v hiši: več ni bilo tistega materinega pogleda ; vse tuje, Čeravno smo bili v domači hiši. Oče je prodal hiišo. x katero so je naseli*! pek. Mi smo se pa presolili k teti v bližnjo vas. Tam je
dva.
Tisto leto smo imeli pet prašičev, za katere sva morala s sestro, kar se tiče piče, vse znosiita na glavi. Tolažila sva se, bodeva pa deležna večjega kos*a mesa ali klobas... . Ali žalibog, na zimo je prišel vinski trgovec, s katerim je imel moj oče neke neporavnane ra-
oče odprl malo grocerijo, nasičune, in tako so šli prašiči in otroke je pa vzela teta v var- toliko zaželjene klobase — po stvo. Na jesen je bilo tudi me- vodi....
ui sest let, in tako sem s sestro hodil v domžalsko šolo. Očeta so večkrat dobili v roke vinslki bratci- in ga začeli ženiti, seveda pri koeancu vina. Mislim, da teh ženitovanj-skih mešetarjer ni manjkalo nikjer. Pri teti smo bili dve leti, in med tem časom je nas oče kupil posestvo, kjer je gospodinjila teta naše matere. Komaj smo se dobro ustanovili v novem domu, nam oče razloži, da bodemo dobili novo mamo, in da jo moiamo spoštovati. Že na ohoeti sva <? sestro gle-
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
The War Mu Power haa rated that eae if this area now rmployed 1« emeotial activity fer to another job with-o# availability.
MILLINERY EXAMINERS
STALNO MRSTO. IKJUnA PLAČA Vprašajte: B F. A C II H r n S T 05 W. rath ST.	N. T. C.
(17—10)
ŠIVALKE
ixvhumum* d« RIO slami. «lolga nciija. UfaAlka množina Rlame. VpraSaJte pri: »WIXI>KA HAT«. 4<M2 W. -TTUl St., \«*w York City._(18—lfli
H iS N A
DELNI ČAS; $35 NA MESEC LAHKO PRANJE, SPI DOltA 1. — 5. P. JI. Yprafejte: J01 HENRY ST. KI«M>KLYN (Clark »t. Station)
(17—10)
WAITRESS
IZVKŽBANA. POLNI ČAS, T>ELA
SE OB NEDELJAH — $15. Vprašajte: 101 HENRY 8T. BROOKLYN (Clark BL Station)
(17—10 >
GIRLS
LEARN JEWELU TRADE
POST-WAR OPPORTUNITY Established firm. Hteady work. Good pay, pleasant working conditions. — Apj»!y:
(JROSH CO., 84 W. 48th ST., N..Y. C __(17—10)
GIRLS WANTED
FOB LIGHT FACTORY WORK
BEACH HURST
T.	N. Y. C.
(17—18)
FINGERWAVER
STROKOVNJAKI N J A. ALL-A ROINI >
OPERATOR Dobra plaf-a. stalno, prijetne delavske razmere. — VpraSaJte: THE IDEAL BEAUTY SHOP 108-1S JAMAICA AVE., RICHMOND HILL	Long Island
FD? GE R WAVER —
MANICURIST
PERMANENT WAVER Dobra plaf-a. stalno delo, prijetne delavske razmere. — Vprašajte: L A R O T O ' S «78 FLATBFSH AVE. BROOKLYN
Phone BIT 4-83'JO ____(17—23)
FINGERWAVER — MANICURIST
IZVKŽBANA — SREDE! PROSTE STALNO DELO, PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE. — Vprašajte:
CIRCLE BEAUTY SALON 344 E. 176th ST.	N. Y. C.
Phone TO 2-2882
MANICURIST
HITRA DEI^AVKA. DOBRA PI.AČA, STALNO DELO, PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE. PRILOŽNOST VpraSajW: LA MARQUISE 0 E 40th ST.	N. Y. C.
EL 5-7082
(10—21)
FINGERWAVER
SPI>OŠNO DELO, IZVEŽBANA, DOBRA PLAČA IN PROVIZIJA-; 5 DNI. STALNO DELO, PRIJETNE RAZMERE. — Vprafiajte: SAVOY BEAUTY PARLOR 30-0« BROADWAY ASTORIA, L. I. __(14—20)
SLAMNIK AR ICE
ženske klobuke
IZVEŽBANE NA
box in navadne stroje; dobra plača, stalno.
VjBCOE HATS 711 FIFTH A?E I S5TH ST
:: HELP WANTED
GIRLS
PACK COSTUME JEWELRY PLEASANT TABLE WORK SALARY $22. STALNO Apply: IDEE SPECIALTY CO 45 W. 34th ST.	X y. C. _ (17—10)
millinery
ŠIVALKF
lia fine .sJamiiike Oriole Hats, 15 W. 39th St.
___(24. 2«, 28)
ASSORTERS & PACKERS
37% HOCR WEEK — PLCS OVERI TIME.
COTTON DRESSES, BATH-ROBES
•A)»ply: A. ROSENBLATT 1*570 BROADWAY	X. Y. C. _ (10-^25)
MANICURIST— FINGERWAVER
SPLOŠNA DELAVKA. STALNO. DOBRA PLAČA. PRIJETNE DELA V. RAZMERE. PRILOŽNOST. Vprašajte
MADAME ROSE 187 Vi MARCY AVE. BROOKLYN
(BMT) Ph. EV 4-0400 _ (10—25)
(18—20) 3.
ODMERKI
Meso in maščobe: Bdeče znamke Q5 do X5 v knjižici št. 4; vsaka znamka dobra za deset took in so sedaj veljavne.
Predelan živež: Modre znamke X5 do Gr2 v v knjižici »t. 4; vsrtka vredna 10 točk; veljavne sedaj.
Sladkor: Znamka št. 34 v v njižici št. 4; veljavna za 5 funtov sladkorja.
Čevlji: " Aeroplanfska' znamka št. 1 do 3 v knjižici št.
Po potrosil smo ležali skoro na prostem, ker ni bilo *varno, da se sunki •poTiove, in tako smo ležali na do«naeem vozu v.-d .štii je. Oče »in mačeha na enem koncu, jaz in sestra na dragem koncu voza. Ali ni vrag" od mačeho naju brcal da naju spravi z voza?
Tisti čas po potresu j p bil tudi brat doma, da pomaga pri popravi bus'e, katero je potres zelo zrahljal. Tako oče posije njega v tričetrt ure oddaljeno opekarno radi opeke ker zidarji niso mog-li nadaljevati z delomi Ker tam ni dobil po kar ga je ode poslal, se je odpra\til v drugo opekarno, ki je bila oddaljena eno uro. Brat pride domov o-rkoli enajste ure truden in lačen ; namesto. da bi dobil zaj-terk, ga mačeha o Tirno rja, da je pijan. To je bilo pa bratu že malo preveč; pove ji pa par doibi ih. Ona pa kakor fu-
rija z metlo za njian----Brat
pobere zbHo opeko, da bi se branil. Takrat «pa ona začne kričati, kakor bi jo iz kože
vlekel, da jo hoče xrhiiti!----
In -tako brata ui bilo več doma do očetove smrti.
S •sestro sva prenašala vpe muke te vragove mačehe. Oče je vedno bolj zahajal med vinske bratce, domov je prihajal v poznih urah okajen, ona je pa imela vedno pripravljene cele ko«e psovik -...
In veste kaj ?e iz večnega prepira iscimii? Pre»tep. Ker ni bilo *tega prepira nikdar koneo, sva si s sestro iskala prenočišče pri sosedih, ali k stricu, bratu naše pokojne matere v Domžalah.
Po letu je že šlo, ali po zimi oib vsaki uri ponoči ^ deset minut odaljeno vas in bosa, pa čeravno je bilo čevelj snega. To so bile dobrote, za kar aniorava sedaj drago plačevati.
Brat se je šolal kakor je vedel in znal, ker od doma, odkar je bila mačeha pri hiši, ni dobil nobene podpore. Veste pa tudi dobro, da visoke šole stanejo denarja, katerega mo; brat ni imel. Dokončal je o-eem razredov ljubljanske gimnazije in se poprijel druge ga posla Moj oee in mati sta
ga poslala v Šolo, da bo enkrat pel novo mašo. Oče c?e je velikokrat izrazil, posebno <V-je ibil malo okajen, da bo Francel fajmtošter; Micka, moja sestra, kuharica, in jaz pa mežnarček. Pa ni to ne ono izpolnilo. . . .Sestri so kmalu ljudje preskrbeli primemo zavetišče, da je bila- rešena tega pekla, jaz pa, kot najmlajši, sem moral še naprej prenašati vse goije-...
Bilo j<» meseca avgusta, ko
t 'j
se okopava repa. Imeli smo je precejšno njivo blizu vasi. Na vaškemu potoku je bilo zelo živahno v poletnih mesecih. Moj;i sošolei so si izdelali nekaka mlinska kolesa, in pri potoku se je vrtelo na ducate teh kolo>. Tudi meni je to rojilo po glavi, ker prost nisem bil nikoli. Naj bode petek ali svetek za mene je bilo vedno dosti dela....
Z m ačeho sva okopa vala repo; vedno sem tuhtal, kako lii se zmazal z njive. Prosim mačeho, da sem žejen, če me pusti iti piti vodo k sosedu, ki je bil v bližini.
"No'', je bil odgovor, *4nisi žejen!"'
Mislim .si, ker lie .srt'e z lepo. si znam drugače pomagati... Ivo sem bil na koncu njive, lepo položim motiko med repo, jaz pa liajdi po vseh šti-i'ih do prve hiše, ki je bila v bližini. S par skoki sem bil že med svojimi sošolci. Bil sem tako zamišljen v ta vrteča kolesa, da nisem opazil mačehe ki je bila že za mano. Hotel sem pobegniti, ali bilo je prepozno. Držala me je že za hlačni rob, in tako sva romala v imenu postave. Ko me pritira v hlev in od znotraj zapahne vrata, takrat pa po meni 7
gojninui vilami____Gledala ni
kamor je padalo; jaz sem ki-a-čal, kar so mi dala moja pljuča. In res pridejo štirje mJa-tiči od .soseda, da me rešijo iz krempljev podivjane mačehe. Ali misli<te, da se je bala štirih? Ne! Oni so jo popihali-...
Brati in pisati ni znala, in
Angleško-Slovenski
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
zakaj? Ko so se oče nahajali v Švici, sem moral vedno jaz pisati grozilna pisma, da bo vse prodala, če ne pošljejo de nar in zopet denar..
To se je vleklo do mojega enajstega leta. Sestradan sem bil, da so me komaj noge po konci držale. Co bi ne bilo do brili sosedov, mogoče bi bik že davno po meni--..
Nekega nedeljskega jutra so srečam s sestro in mi namigne, da use naj oglasim pri nji popoldne, če je mogoče, kei mi ima nekaj važnega pove dati. Brat je vedel, kako se godi meni, in je dobil prosten pri Frančiškanih. To je bila lista važna noviica, katere sem bil zelo vesel. Teden pozneje sem že bil z malo culo na via k h proti Ljubljani....
Frančiškanski zidovi mi tudi niso 'bili prav po volji, ali udal isem se, ker ni bilo drugega izhoda. Tudi tu je p rile tela marsikatera zaušnica od fratra Gregorja, ki je oprav ljal delo mežnarja. Bil je bo-lehen, ali toliko bolj natančen-(V ni šlo vse kakor po maslu, je bilo po glavi ali po hrbtu
Bili smo štirje, dva iz Moravč od <tam, kjer je mačka sv. TMi-lia snela, in dva iz StOba pri Domžalah. Č1e je kateri napravil kako neumonst, temu je frater Oregorij dvojno poplačal. Ne rečem, da se je kate-lega kaj prijelo; bilo hi boljše malo poduka, ne pa koj pal i ca, katere se je s tako vnemo rabilo po naiših krajih.
Worcester, N. Y.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižica daje poljudna navodila, tako postati ainerifiki državljan. (V slovenščini >	Cena 5t centov
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 210 West IHtii Street, New York 11, N. Y.
AMERICAN
WILD LIFE
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnf da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
V knjigi Je natančno popi.«ano življenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki IJuM naravo In njeno pestro živalstvo, knjigo bral z veliklo) sa nima nJem, ker Lo v njej nafiel marsikaj iz živijenja divjih živali, kar mu doeedaj Se nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo izdati v i»etih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVIJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno In prepovedano streljati; farmer, ker bo popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker se v knjigi naStete V S H RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH V»>-D AH.
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 9 infev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in ilvall. ki so ravnotako na stiliem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno * zlatimi Črkami.
V ANGLE&CINT Cena $3.50
NaroČite pri:
knjigarni Glas Naroda
216 West 18th St. New York 11
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
•o vključene sledeče
slovenske pesmi:
1.	Podoknlca — moSkl «bor s bari-
ton samospevom
2.	Pozdrav — moSkl zbor
S. Lahko noč — moSkl abor
4.	Otočki zvon — meSani zbor
5.	Po mlad n ska — meSani zbor, »
bariton samospevom C. Lira 1. — za aolo apeve, molki
In mešani zbor 7. Lira II. — za meianl zbor S. Altantski odmevi — za moSkl In ženski zbor, s bariton aa-iftospevom t. Kan tata iz psa Ima 12« — motki zbor
10.	8oči — za samospeve, meSani
zbor fn apremljevanjem glasovi rm
11.	Psalm 29 — sa samospeve, me-
tan I zbor In apretnljevanj« Claaovlrm ali orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi ta mo6ke In me&ane zbore, katere je n glasbil ln r samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR. organist in pevovodja pri sv. Vido, Cleveland. Ohio, 1923. NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. T dftMPANl
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
WHOAJA- — NEW SOKE
PRIDAT, .T ANT ART 2C>, 1045

VSTANOVLJEN L 18ft
iwnitt'iiiiflaiftiiiiiM
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
Mlakarica >o li^odo in pomo h" i malo. Ni vedela, kako l>i začela prodajati to, kar je bila prinesla s seboj. KLiukeu pa »«■ j«* 7aU'\ njen molk sumTjiv. Da bi iztisnil pro j besotlo iz nj«*, reče:
• Kaj n»', kaka v rezina jo zopet danes! Pa ta žeja! Ali mi verjameš, da *em spil danes že deset čet rt ink vina s ki-
•	io vodo/ . . . Oiuliia l>i bila v t;*ki vročini, če ibi ne bilo pi-ja<V! Prileze so pa že tako tak ]»ožirek!"
I/.rekši, mtfrx'i jk»1 kozarca vina, pritoioi slatine, da je vzkipelo iu zašumHo, ter iapijo vso pijačo na en dušek. Mla-<;:ri<-i i^bulijo in 4 rosi i s<> začne iznova, toda zdaj iz amejra požoljonj.-i po pijači. Xič več ni mogla vzti-peti. Nalilo potegne kri/ee iz žopa in <ra j>oniolj proti Kljiikoii, rekoč:
"T<rle imam zalte, <V boš kaj drtbro plačal. Doma je še ,avno en tak o v križ, zato ti lega lahko prodam. Srebrn je in do*ti vreden. Pri kakem zlatarju v mestu I »i dobila lop denar zanj. T<Hla jaz ne hodim v mesto. . . "
,4l>»<ti vr»»«len, -aj!'' o<lvriu» KljulkO*- zaničljivo, ko je bil vzel križ v roke ter si o«rl(Hlal od vneli strani. Presodil le takoj, da ima Mlakarica prav in <la je križ morda še več vreden, nego ona sama mi-li, a bil je lisjak in nalašč se je delal, kakor I »i mu ne bilo čisto nič na tem, ga li dobi ali ne.
"t'eniu pa naj mi bo ta križ-"* reče po daljšem premolil. "Saj imamo dovolj križev pri nn>! Se lepših kot. j*, ta! Kajti ne vem. ro-jo to res srebro! Dane< j«- vso n;i goljufijo! fco krilil"
"I -nj ima; vendar <M%-i!" zaliudi Mlakariea, ki je vomaj «"akalit, da bi bila kupčija že sklenjena. Vsak otrok t» )>• (»nvorial, da je to srebro!"
•le prav!" mlvrne Kljuikoo inal<-niarun tvr }Kiloži križ prisl njo na mizo. ".laz nimam kaj rabil.i takih stvari!"
Sai >«'ii» ti rekla, da križ laliko v mc*tu za drag denar pnitlaš. Ah, i e bi mogla jaz tak" /. doma, ka'kor ne morem. . .** 1 lahaha! zasmeje Kljuke«-. "Za drag denar, torej 1	ti. da I »i prodalo to.' < >j, ti >i čudna, čiulua ! Misliš
i.-ar. «'.» Linije komaj čakajo, da dobijo kaj tuikega, kaj ne'
•	«- ti t«» kdo vzame, "'1 vzame -anio iz u--iuiljenja! . . . X<», pa i'OVej vmh'Iui enkrat, koliko l»i pa hotela imeti za to.' Rad bi
t < del!
"Kri/ je vreden v« V- kot jn-t ^"Idinarji v," odreže Mla-:.aii-a. "ali tel»i ga dani za tri. ker <va prijatelja !**
Kljuk«-«- je bil prepričan, da j«- vreden križ tudi štirikrat .•lik». kakor jra je ecnilu Mlakarica, vendar g:i porine še Isolj ija proti nji in reee:
"l>>|»a hvala za <ako prijateljstvo! Le oUlrži križ zase, m |H».i<li ura, če hočeš, prodajat v mesto! Ilalia, tri goldinarje ! Saj jih ne |x4>iram jm» tleli!"
Mlakariea pa ni mogla več čakati. "h)h, daj vina som," /nkliče, "morda m- potem laglje domeniva!''
Kljuke** je rad ubogal. Saj je dosegel, kar je hotel l'9
Dva kmeta, ki sta sedela pri drugi mizi, plačata naglo in odideta.
"Le -beživa," reče potema starejši mlajšemu. "Xie bi -e ne čudil, ako bi iz jas-nega treščilo šem notri!''
"Kakor .Judež J^kariot, je prodala Jeziva!" pripomni mlajši.
"Kavno tako! Ali zapomni si: hiili zgodilo se ji bo. kakor Judežu Iškariotu! Pahnila je vstran od seibe Boga in zato jo pahne tudi 011 od se^e!"
Mlakarica pa se je otresla Ikmalu vse skilbi in groze. Pila je vin«, ki ji ga je nosil Kljaftec in pozalbila na v*o drugo. Kakor bi bilo imievno samo ob sebi, da je križ zdaj njegov, ir.' je Kljukec pograbil in ga potaknil v Skrinjo. Da je zadovoljen s kupčijo, se u tu je poznalo na obrazu. Smehljal se je in zdajpazdaj s«- j«- irs-dcl k Mlakariei. Navadno ni dosli >m hhkhjiI ž njo. ali danes jo bil zgovoren.
"Kaj pa « Koreiomi — ali ste že prijatelja'** >» j«' vprašal.
"s Km«-uoiii prijatelja.* Prej iiomn -prijaznih« ogenj in r«U! Kaj pa misliš: Take s* vari »e ne |H>z;i4»ijn kar
''Stn'^ t«, jf utnia?, r«-»!"*
"Kaj. iiffiMl . . . <*«»ljuflja. nič	k«»t goljufi-
j«!
VlUbrn-i -*» m- >«1.. i«iri|r> Kljuk«** j«a ni nič «Iru-w* munt-raixl «U l»i ju \-xjraL Z;*lo j«* nadaljeval:
**Xaj k«'T ImmV. Ihxx*««*! j.-, kar Im»1»*I <|o<eči. IjJlt® "iiM-jt* »taj! Ni <l«»vii|j. da	na "Voj.Mii do-
mu: u«K)MM|:ir je tudi čr»*/ tv">'!"
V \lhikari<*i %*zki|M*l<*. I M» mizo udari 111 reče:
"/j* to m* Imi ke-al! I A' za|*Htini si, kaj ti mViii! Prej ,'ii -lej mu |ioMvetiin. iMr»vi<ini Ink« ..."
"Si|j fr*|.» 1h bilo pravo! Posvetiti hi mil moralo!"
Kljllfcee je | m »udarjal In-smIo '4|ws«»titiM tako, dn ji je !ii|)onm pre>iuila nova misel v glav«. SeirU je po mizi, zagrabila par vžigalic ter jili vt»*kiMla v žep. Storila je to *ko-ro v*elej, kadar bila v s»>s!iliii, a zaradi tega, da jih ni bilo treba kopovaU^O*lo za take malenkosti ji je namreč primanjkovalo denarja. Ali danes je posegla |to vžigalicah r nekim poselmim čustvom. Nič jasnega in določnega ni milila pri tem, toda tresla v je in eree ji je utripalo, da m je morals položiti roko nanj.
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj zanimivih številk o priseljevanju
Seznam števil.k o priseljevanju za leto'1944 kaže, da se je p: i selilo tekom leta, ki je ravno za nami, manj kot 100,000 i m igran tov v to deželo. Letno poročilo naseljeniŠkega in na-tiTraiizaeijskega urada, katere-nitn načelu je komisar Joseph Savoretti, pravi, da je padlo -tovilo priseljencev pod s-to tisoč že štirinajsto leto zaporedoma.
V lotu 1931 je število prizseljence v prvič ipadlo pod sto tisoč, kar je bilo nedvomno radi1 ekonomske depresije in brezposelnosti. Od tega časa napiej pa do zdaj ni število imigrantov nobeitkrat več doseglo po kvoti določenega števila. Največje število priseljencev ,fe zabeležilo leto 1907, ko je prišlo v Zed in jene države preko oilon in četrt miljo-na priseljencev. T>eta 1914 jih je prišlo zopet skoro toliiko. Največ radi vojne, ki je tedaj izbruhnila v Evropi i.n pa radi kvote, ki jo je uvedla Amerika po vojni, je število priseljencev kasneje stalno manjšalo.
Tekoče poročilo kaže, da je bilo p: i pn -*V n i h za stalno bi-
ilist i, ]>o*L je<lelski delavci ter ixisamezniki na potu v druge dežele ali kraje. Število teh začasnih priseljencev' je presegalo število za leto 1941} za 30,000, a to v glavnem zato. ker je bilo pripuščenih veliko število poljskih delavcev iz Britskih otokov v Zahodni Jn-d:ji, ki so pomagali pri }>o-~,piavljanju ameriških pridelkov. Precejšnje je bilo tudi število raznih madnikov in zastopnikov Združenih narodov, ki so prišli v Zed i njene države po vladnih in drugih opravkih.
F/LIS—Oonn 1 m »n Co 1 m e i 1.
BETTY HUTT0N
PREDSEDNIK ROOSEVELT K TRETJI OBLETNICI RATIONING BOARDOV
Washington. — Na jjoselmi radio oddaji ob priliki 3. ol>-letniee Rationing Board o v je bila prečitana naslednja izjava predsednika Roosevelta:
44 Ves narod — in tu je treJ)a všteti pre<l vsem tudi naše vojake — je hvaležen 011 ian državljanom, ki so se posvetili s toliko požrtvovalnosti vitalno važnemu delu v Ration-
Betty i I nt ton, ki igra z Ring Crosby in Sonny Tufts v sijajni spevoigri "Here Come the Waves", sedaj v Paramount Theatre, Broadway in 43rd St., New York. Poleg slike se proizvaja velika oders>ka
predstava.
POVEST LJUBEZNI NA DOPUSTU . . . NIČESAR NI BILO IZPUŠČENEGA!
P.«v«*st «» družini |*'tili. ki s<i osiroteli, i^i lio^at! na <luliu v. %-r«n"*»» željo. «la bi »thavali vojsikii nri iK-ih-jskr-m iJkhIu. ravim t«k.. k«»i l«> delajo premožni	v l>lixuji>ni inosfii.
AN NE BAXTER
JOHN HODI A K
SUNDAY DINNER FOR A SOLDIER
CHAUF/rS \v IN M N«: K11
In NOVA OSEHXA PHKDST.WA
0	ANN K IIK V Kit K
N A <">I>ltl'. v kateri nastopi CAFE ZANZIBAR REVUE, starrinq BILL RO BIN SON A U RICO ROCCOJ: DELTA RYTHM BOYSiPETE R SISTERS in še posebno zanim,v dodatek LOUIS ARMSTRONG in njegov orkester
IE30
Trli A V K & r»Ofl» ST. X K \v V n n K
• t ing Board ill. Zdi se mi, da so vanje samo lis,.>.»l prišel len- i . i-	i v 1 ,
v, , , \ v.	lokalni uradi sirom dežele ob-
eev v proslem letu, doeam jih „	, • , i i 1
1	J novih nekaj zelo globokega v
?e pr šlo leto ]»red tem samo 23,72.") z namenom, da si tukaj ustanove stalno domovanje. Večina teh priseljencev pa je prišla iz dežel ameriškega kontinenta, največ v.i Kanade in Mehike. Iz Kanade jih je bilo 7,20.°». a iz Mehike pa Tretja na seznamu jo Velika Britanija, odkoder j<- initio ».0 priseljencev.
Take so številke za preteklo leto, a ]>.ijd leti pa je prihajalo največ imigrantov iz e\Top->kjh dežel. \*ojna in prevozne potežkoče se<laj skoro docela oiiK-jujc-jo prišel je\ anje. Tekom lanskega leta je bila kvota določena za evrop-ke dežele izčrpana komaj za eno dvajsetino.
<H| celotnega števila onih, ki so bili prepuščeni v to deželo IH'tom kvote nekaj čez ti>oč tri>to žen, mož in otrok ame-riškiih državljanov. Nova Zelandija in Avstralija sta prispevaj i rJ91 svojih ljudi k temu šftoviJu in večina teh so tvorile neveste ameriških vojakov, ki so Služili v teh deželah.
Zens'ke so nadkriljevale številčno moške priseljence v preteklem letu. Povprečna starost priseljencev je bila nekaj nad 31 let. Profesijonalcev je bilo med pri sel.jen i ni i lansko leto 2,593; izurjenih delavcev ravnili jxjkliei^v 5,520; trgovskih in poslovnih ljudi je bilo med priseljenimi 1,137; delavcev in farmarjev 1,168, dočim več kot polovico priseljencev ni navedlo svojih poklicev, o-zironui nobenga poklica.
Iz ]>otočila je tudi razvddno, da je bilo 113,G41 tujezemcev
našj]i narodnih tradicijah — občinske sestanke. Prvi naseljenci naši deželi, in tudi še pozneje, ob priliki našega prodiranja proti zahodu, so znali lesova t i svoje občinske prob lome v najbolj prijateljskem sosednem duhu. Lotili so se v«-eh teh problemov s pravičnostjo, prijaznostjo in razumevanj« tu do svojih bližnjih.
Ravno to pa je tudi dull, v katerem so lokalni uradi reševali probleme pravične razdelitve in kontrole,cen v tej vojni. Ni'kje na Main Street se v sedejo okrog mize. razmo-ttivajo o vsakem slučaju po njeirovih |»osebnih zaslugah i 11 ga redijo, ne kot uradniki strogega in samolastnega režima, temveč kot sosedje, ki razumejo vse težave.
Prepričan sem, da je ameriški narod srloboko cenil zasluge teh delavcev in da jo tudi s svoje strani sprejel na prijeten način vse težave in sitnosti, katere nm je ta vojna natrpala na ramena. Seveda bilo je nekaj goljufov in ne-poštenjakov, in tihotapcev — toda to je bila le jako neznatna in ne važna manjšina.
Naše vojake s-jlno skrbe zadeve racioniiaiija in nadziranja cen. Kakovost, in količina njih lastnih racij je v veliki meri odvisna od uspeha nagega raeioniranja tukaj doma. Poleg tega pa so želeli tudi vedeti, da njih nuatere in žene ne bodo imele plačvati oderuških cen za hrano kot v zadnji vojni, ko je bila draginja tako huda. Naš narod je imel mnogo živeža v tej vojni —
Prevoz konj za dirko in psov prepovedan
Washington. — Office of .Defense Transportation je na-
znanil, da je prevoz konj in psov za <t!rko prepovedan. Brez posebnega dovoljenja vlade se jili ne sme prevažati nitd na železni ni, niti na tovornih avtomobili h. Prepoved velja za države, promet med državami :n zunanjo trgovino.
KUPITE EN "EXTRA" SOND OANESI
Paramount predstavlja BING CROSBY t- BETTY HUTTON SONNY TUFTS
"HERE COME THE WAVES"
O^-l.ni nastop: \V.w..ly IIEUMAN in njfjjov t.rkesier: I'nleif u-sa. š-: l.ATllRO|* Jt l.KK. Kkntra! Hu<l«ly
PARAMOUNT
Broadway in 43rd St. New York
Oglejte si ta briljantni novi film . . . veliko srce preplavlja pkjtno S SVOjo bleščečo zvestobo in junaštvom! Povest neprimerne pustolovščine . . . davna povest nepremagljivega moža*, vide'i bostt popolnoma novo in nedoumljivo iskušnjo v gledališču premikajočih slik!
"THE KEYS OF THE KINGDOM"
S SIJAJNIM ZBOROM ZVEZDNIKOV — SEDAJ v R I V 0 la X Broadway in 49th St. New York City
HELP WANTED :: DELAVCE ISCEJO
HELP WANTED
The War Man I'ower Commission lias ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another joli without statement of availability.
I* O R T K R
AI.S<» l.tCUT r.ICUAXIt.S,
-l<» ur 11:1 I«n|«'|i. iloltr:! |il;ir:i. >tuili<>
tlelo: prijHlit' ilH:ivsk«> razmer*'. - -I'yji iKKlnrtio iliHu. V'i«r:t>;» jt«-; VVAt.l. ST. <* I.IHTI IKS till I'll Til AVK.	X. V. e.
41 ir. ji i
- «------- i. i
prifMi^Vnih lansko leto v to'«n mnoaro je zadosti za vsako-
d*»ž<'lo samo zaf-asno. To so hi-
li povečini vladni uradniki, tu
RlklMUR"
•nijjrteo IK« liWn. « kjtcrH U >««i«ti . .
-A SONC TO
i. ki w a«.
. . . UUK-ZCN . . ZANIMIVI PKlZOtt*.- . . . 6»*|J*»	lb a f »MM* tr-
em «*#>• ni>nr|>«)t:
^ iinonu aiiKM-iškeira Ijud-dva y.alivaljujt-in in po zdra\lj:im v-e patriotirne mo-ike. ž« »ne in o trnke, ki so tako ih^'Who |»n'vf>ovali in tako iit-inkovilo vKiii d«;lo v Offii*e of I' in A«lmini<tni! «»n%*.
Princes Snyder umrla ▼ Chicajgi
I»im* i::, jaimarjii jr v In»|-ni^uiri v <'hi«-a:i umrla FVnn-Siiv«|er, -tam i'4 h-t in do-'nui iz I j Kketni potoka. Zadnja li*ta j«* živela v I umorit ti. III-, p r«'j )i» v \'«'»r Vorku.
MOdKO In 2BM8K0 DSL0
x CORNEL. WILDE XA ODRI": -MLUDOS". rfwijr in. m*-todi>r JuitH- Amerik.-: proixiaju Itufw^II Markrrt z K<>-k»-tis. C<r)w .1,-HaJIr-c Gk* tlub in Siruf«n|.nim
«rke«trom l»«d vrfnlvn Krn«.
RADIO M V 8 I C
CITY 9 A L L
(Kale and Female)
DECORATORS
7.A Itnr-xn SLIKARSTVO CHINA. « 1. A S S fired «-olorx_ Sta»u«» delo. prijHae raxiaere. izvrstne
Na«V. — VpraSajte: DE LITE, 128 W, 3Wl ST., X. T. C.
UT-^IV)
vorxo MAN
f><»itna euii.iKA sk rt'iTi TISKAUSTVO 1 n U'.KA l'l.M'A MKI» n'KXJKJI
V|»Rt>ajii-: KKXIIAVoimi I'KF.ss ntc» KAST -MU h ST.	X. Y. t\
__. I.". 1M •
------— ■ ——- »-----
H A N I) V M A N
TEI»KX loTIII I IS. X.UU HXu l»K-Ltl; 7ifc- <lo 7"-- XA I ISO. STAI.Xo 1»KI.<». I'KI.I KTX K I »KI.A VSKi: KAZ.M KICK. — Vpr:«Š5«jn-: S I .VI K I X S 4.V. VV. 4."»tli ST.	X. Y. C*.
i iti irji
8LODERE RS (SILVER)
BISTVRXO POTRERXO VOJXO DE-L<>: STAI.XO: XADI'HXO DITI.O Vprašajte: SAYMOXT t>PTICAL IXSTRI'MEXT t'O. lfH) WODSTER ST.	X. Y. C.
(IS—1'«»
B () Y W A X T E D
ERRANDS, FOR DENTAL LABORATORY t'riti<-jil Imlustrj". Steady. A|»i«ly: JOHN H IT LABORATORY S VV. 40th ST.	N. Y. C.
iMn.no i.< >
(17—10»
r R A R J T (fi) -
IZVKŽIiANI 11 »IMS A VI JATI I* It K STALNO I»KL«> VISOKA I'LAt'A
I. K o S A O A L l.V» I'AXAI. ST. Uooiii lo X. V. i*.
_ lis
JEWELRY FILER
KXI'KRI KXt'KI» i »X SILVER No-VKLTIKS. vi^nkii |>l:u"n. iiiimun ii:i<lur-ti«*trri »li-la: >taln«> tmli ih.ii.-lnij.-ni..: IMIY to learn traile of prerision ra'«!-
in^. (|««id while loarnin^i	jut
week: -|M«>ni|i«t <»ptM>rtnniiy. Apply: <a»I.DSKAL .!•_•«; \V. p;th ST., NYl*.
il" '11'
FANT ALI MOŽ
ZA SHU'I'IXt; DKPART.VIKXT l<» ur na te«len. <ivertiui«>. Slain.» «l«'Io, iloJ»ra pJa.'a. |>n vojna I..m|,k-ii..^i. ,,ri-
IožiiiM. — Vpra^iijle: S t K 1 X <«»s Al K 'I* I i" s i:i:< h »vik st.	x. v. «-.
m:: I«M
ASI IE RS. H)LISHEI?S.
riRO.K SAW. ALL AR« »1'ND
D m B It A I* L A A
Vprašaju-: I* L A S T 1 r 1» A i: T s
K. U7tU ST.	X. v. f.
« K L-l •
s I J. v E R S M i T I
IZVKŽBAN. DA S!! IVEŽBA XA DKLo v ZLATI D..l-a v^tanovlje-ii.• iNMijVtjt..	Priložnost. i Nittra
I»lara. Vprašajte: L« »l is I^A.MIS & SONS
::•; \v ith, ST. tilth n.^.r. \ v. \\
11.-,
V R A R .1 I
IN »PRAVILA hi I'RKDKLOVAN.IE Stalno tl.-lo. .lol.ra jWa.'-i, piijotne razmere. Priložnost. Vprašajte: B. AXLER BOWERY i Ko«>m ::i 1 , N. Y. C.
( 17—P.O
JEWELER & POLISHER
on tjold moltxtixtjs teden petih dni.	nad-
1'H.VO DELO PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: auujuis REl'BEX n.*! CANAL ST.	x. y. C.
(IS—I'd)
PLASTICS i x L r
WORKERS
C I T E
rČENCI in IZVEŽBANI DELAVCI STALNO I»ELO.	PRII.OZXOST.
PLAST-O-MATIt' CO. 4 EAST TIIEMOXT AVE. BRONX PIioim- Tit
111»—m I
L K S O R E Z E C
IZVKŽBAN* XA PKVOVItMTXK OKVIRE ZA SLIKE STAI^CO I »KI.« t I h »KIČA PLA«" A 1.-.7 K 51 Mi ST.
x. Y. r.
Ill««««- |*|. x.
11»
CLERK — MECHANIC
za splošno delo, Izrežban, za trgovino z železnino. More znati nekoliko o električno in ključavničarsko delo.
Dobra pJai?a, stalno delo, prijetne razmere. Vprašajte: FOFR STAR •"»'•"i — 7th AVE. (near 7th Ave Suh.) New York City. Phone AIE .'J-MIOK _____(18—24)
S I L V E R S M I T H
STERLINO AND PIRATED WARES JOB SHOP — DOBRA PLAČA STALNO DELO Vprašajte: THE liORIIAM C(». 4.'rl — (ith AVE.	x. V. C. _ 117— 1!M
M E S A R
lit V« »VltSTKX	RKI»N(» DKIjO
STA L X O I» »BKA PL1. A	PRI l.< »ŽX« »ST
V|n«aJtr: PKLAIoMni M A It K ITT
III4 — Sni AVK	X. Y. I*.
i lt»- Sil
HAS STATION ATTENDANT
WASH AXIi ORKASK CARS ALL A R« »t" X i » MAX : Holt K A IM^Vi'A
STAI-XO I'KU) Vprašaji«*: s:»i 1st AVK. X. Y. *'.
11» ^1»
DISHWASHER
DOBRA PLAČA STALNO DELO PRIJETNO XKDKLJK PROSTE
Vprašajte: .IKS VV. r.nl ST. t Near llth Ave.l	N. T. C.
119-21)
BOYS, Iti TO LEARN
SKRVICKIXO OF OKFIt'K M Al IIIX KS Steady	plennt arorkin:
•liri.tiis. Opportunity. PIi.*im- : Mi:. IIAYKS. i "A tVl!CM
• 1~» »
DELR'ATESSKN CLERK
IZVKŽ15AN iMiltllA plača. sta i.n*» i »k l«». prii.»»Zxi»ST Vprašajte: rji I "XIv krs it Y pl.AiK N Y. *i ii.^ir l«»th Sr.. ____• 1 v J |»
(iARAGE WASHER. tM,|i D A M A X
visoka plača /.a pbavkoa Ah ža : stalno. pri.Hrr.XK delav-ske raz Al krk Vprašajte: c k x t r it v <; a r a <; k
n \V. It n It h ST.	X. Y. C.
_____n 7
DENTAL TECHNICIAN
a-i ("jold .man Najvišja plani. Nujna indiisdrija. Stalno. — Vprašajte: .1 o ii N l C v t S W. 40th ST.	N. Y. C.
LO 5-33.11 _ (17—10)
A C H I N I S T
PRVOVRSTEN. TOP RATES. VOJNO DELO. STALNO DELO, 1 'O- VOJ N A BODt »ČNOST Vpraša j to: 1» V A H 1. E K
AIA X T • FACT (RING CORP. 3l'5 BROADWAY N. Y. C. __(13—1'.M
COMPOSITOR
l"NION AD SHOP PONOČI ALI PODNEVI; STALNO DELO. DOBRA PLAČA. PRLIKTNff
RAZMERE Pokličite: WI 2-«Mr_»i
11.1 -jim
PLI'MIIIMS A: IlEATINli
IMBHTOItS AMI (1H \n:kMK\
l*"t»ra plaV-a. sta Itn.	|*»-*„j„a
l>«liir»iMt. Vprašajte:
S M «» L K A •j::i K .Tint ST.	X. v (•
• L". »
DETAILER. STEEL CABINETS
KSSKXTIAL; PKR.VIA.NKXT: tliaill
PAT
PHOXK: STILLVVKLI. 4:»il MR. RITTKXIIOI SK
i 1-1 11» i
POLISHER and PLATER
Stalno d«4o„ d.^hra Har-a. prijHnn «le •kdavske razmero. Vprašajte: THOME M AN F FACTTRIXG CO. .t» E. SMh ST.	N. Y. C.
t IT—23)
1'RARJA SE IŠČE
I Z V E ž n A X
STALXO DKLo Vprašajte : TEDDY TA I "s 114«» BROADWAY t I.oM>\ ■ :,i |oih
St.. X. Y. C. __ tli jih
COSTl'ME JEWELRY
WORKERS PLYKR. sirrrix«; i p: iiand
l*ri>-ttio. stalno drlo. l».4>ra plat'-a.
ViM-ašajto: ALFRED SI IA Y X K «♦».
.Mit AVK	X. Y. C.
. __»14 -J»»
HELPER IN KILN ROOM
sruismi tovarniško pki.o KaLi.rtu.li TOVARNIŠKO DKLO |l<d>ra jJa.a. »talno. |nt-rojna bod«Whtn<
Vprašajte: DE LITE !-•>. VV. -Jlth ST.	X. Y. C.
u» -r.i
NASLOV PREMEN JEN
Urad United Committee of Sontb Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17. N. Y.
KUPITE IN -EXTRA** BONO DANES