MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVII • april 2011 • Številka: 3 str. 3 str. 6 str. 29 Čistilna akcija 2011 Praznik občine Ig in letošnji nagrajenci Javni naravovarstveni poziv MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2011 Spoštovani bralci in bralke! Pomlad je prinesla novo energijo in tudi uredništvo Mostiščarja ste zasuli s prispevki, zato je pred vami obsežnejša številka kot običajno. Žal za vse prispevke še vedno ni bilo dovolj prostora, tako da bodo nekateri morali počakati na objavo v prihodnji številki. Veliko se je dogajalo, proslavili smo občinski praznik, ob katerem so bila podeljena priznanja Občine Ig za leto 2011 ter razglašeni športniki in športna ekipa za leto 2010. Dobitnike priznanj predstavljamo v rubriki Aktualno, na predzadnji strani pa si oglejte tudi barvno fotoreportažo z osrednje proslave. Po celotni občini je konec marca potekala tradicionalna spomladanska čistilna akcija, o kateri poročajo številni vaški sveti, društva in drugi udeleženci. Društva poročajo o svojih občnih zborih in drugih aktivnostih. Na predvečer praznika dela bodo zagoreli kresovi, več vasi bo organiziralo kresovanja, gasilci pa ob tem opozarjajo na predpise, ki veljajo ob kurjenju v naravi, in podajajo praktične nasvete, kako čim bolje poskrbeti za požarno varnost. Konec aprila je pred nami nekaj več prostih dni, zato društva takrat organizirajo množico prireditev na prostem - od pohodov do že omenjenih kresovanj. Vabljeni torej v naravo, na sprehode ali pohode, kjer boste naredili nekaj dobrega za vaše počutje! Želimo vam prijetno branje in pozdrav do prihodnjič, Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 20. maja 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 4. maj 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Vodnjak ali zbirališče smeti? Vodnjak Barjanke s sončno uro, delo kiparja Bojana Frantarja, ki stoji v središču Iga, je pogosto tarča vandalizma, največkrat mladostnikov, ki vanj mečejo kamenje in različne predmete, ki tja zagotovo ne sodijo. V preteklosti je bila tudi že večkrat poškodovana skulptura močvirskih rastlin. Je to res odnos do umetniškega dela, ki ga želimo pokazati obiskovalcem našega občinskega središča? Maja Zupančič Vodnjak, poln kamenja Foto: Uroš Čuden Koledar prireditev sobota, 16. april, ob 8. uri, pred gostilno Ulčar, Ig 4. srečanje starodobnih vozil občine Ig Ljubitelji starodobnih vozil Ig nedelja, 17. april, od 13. do 19. ure, Gasilski dom, Vrbljene Razstava velikonočnih jedi in butare velikanke TD Krim ponedeljek, 18. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig XVIII. Govekarjev večer z Evelino Umek Društvo Fran Govekar Ig torek, 19. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Velikonočna ustvarjalna delavnica MKL - Knjižnica Ig četrtek, 21. april, ob 17. uri, RTC Zapotok Delavnica barvanja pirhov Društvo Zapotok sreda, 27. april, ob 8. uri, Zapotok 12. pohod Rašica-Kurešček TD Kurešček sobota, 30. april, ob 16. uri, RTC Zapotok Rekreacijsko-učni pohod Društvo Zapotok sobota, 30. april, ob 20. uri, RTC Zapotok Prvomajsko kresovanje Društvo Zapotok in SVS Zapotok sobota, 30. april, ob 20. uri, Počivališče Mah, Ig Kresovanje SVS Ig in društva nedelja, 1. maj, ob 9. uri, Iška - križišče za Gornji Ig Prvomajski pohod na Krim TD Iška vas nedelja, 8. maj, od 11. ure dalje, Kurešček 2. blagoslov motorjev in motoristov Moto klub Ižanc sobota, 14. maj, ob 9. uri, Ig - novi gasilski dom Kolesarjenje po barjanskih poteh DU Ig sreda, 18. maj, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje o Indiji MKL - Knjižnica Ig MOSTIŠČAR JE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Naklada: 2.400 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Foto: Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. w ww.obcina-ig.si 2 Izvolili še nekaj novih vaških svetov Občinska volilna komisija je vzporedno z referendumom, v nedeljo, 10. aprila 2011, izvedla dodatne volitve v Svete vaških skupnosti za naselja Gornji Ig, Iška, Kremenica, Podgozd, Podkraj, Staje, Škrilje in Tomišelj. Izvoljeni so bili naslednji kandidati PODKRAJ Predsednica: Ljudmila Vörös Člana: Valentin Garvas, Matej Jakič PODGOZD Predsednica: Nevenka Kosec Člana: Martina Pehlič, Anton Stamol Predsednica: Darja Perme Člana: Simona Kavčnik, Franci Šivec GORNJI IG STAJE Predsednik: Martin Čampa Člana: Ana Brancelj, Mirko Čampa Predsednik: Tone Pečjak Člana: Tadej Jamnik, Janez Kovačič IŠKA ŠKRILJE Predsednik: Anton Šušteršič Člana: Janez Janežič, Marija (Mojca) Kučič Predsednik: Jure Lenič Člana: Dušan Kovačič, Marinka Plantan KREMENICA TOMIŠELJ Predsednik: Franc Susman Člani: Marjan Bartelj, Bojan Kraševec, Jure Mavec Franc Molan, predsednik OVK Čistilna akcija 2011 Kot vsako leto je tudi letos Občina Ig v sodelovanju z vaškimi sveti in društvi organizirala tra- dicionalno spomladansko čistilno akcijo. Letošnja čistilna akcija je potekala v soboto, 26. marca 2011. Čistilna akcija je potekala pod naslovom STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU 2011 v sodelovanju z okoljevarstvenim društvom Barjanski zmaj. Čistilne akcije se je udeležilo več kot 200 ljudi - v zbirnem centru Matena se je zbralo več kot 15 m3 odpadkov, pretežno kovine in kosovni odpadki. Udeleženci akcije so napolnili tudi 500 vrečk, ki so jih vaški sveti in društva dobili na občini. Na terenu je bilo ugotovljeno, da je odpadkov v naravi vse manj in da so ljudje vse bolj ozaveščeni glede čistosti okolja, v katerem živimo. Hkrati vas ponovno obveščamo, da je z dnem odprtja Zbirnega centra Matena (mesec november 2010) po občini ukinjen kosovni odvoz odpadkov. Vsi odpadki se zbirajo v centru vsako soboto od 9.00 do 12.00 ure (razen, če je sobota na praznik). Nekateri odpadki (salonitna kritina, gradbeni odpadki, nevarne snovi, gume) pa se še vedno zbirajo v zbirnem centru Barje. Hvala, ker ločujete z glavo in živite z naravo! Uroš Čuden Občinska uprava Po celotni občini smo naravo očistili 500 vreč smeti. www.obcina-ig.si 3 Poročilo s 4. redne seje občinskega sveta Svetniki so se 9. marca zbrali na prvi seji v novem letu, na kateri so obravnavali kar 17 točk dnevnega reda, mdr. nov Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, potrdili so letna programa kulture in športa za 2011, imenovali nove člane Sveta šole in vrtca ter izdajateljski svet Mostiščarja. Seznanili so se tudi z načrti o podaljšanju proge mestnega prometa do Iga ter o skorajšnji obnovi Ižanke. Vzgojnoizobraževalne institucije in sociala Občinski svet je podal tudi svoje mnenje k izboru oz. imenovanju novega ravnatelja šole. Za novo ravnateljico so podprli sedanjo pomočnico ravnataljice Biserko Vičič Malner. Imenovali so tudi člana Sveta zavoda OŠ Ig, in sicer občinskega svetnika Antona Mačka, za člane Sveta zavoda Vrtca Ig pa občinske svetnike: Rada Simića, Marijo Župec in Jožeta Cibra; vsi imenovani člani bodo v svetu šole oz. vrtca zastopali ustanovitelja obeh zavodov Občino Ig. Obravnavali in potrdili so nov Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, katerega glavna novost je, da bodo pri sprejemu v vrtec imeli prednost otroci, katerih oba starša imata stalno prebivališče v občini Ig. Svetniki so soglasno so potrdili še cene socialnovarstvenih storitev in dodeljevanja enkratnih pomoči občanov. Prireditve in priznanja Svetniki so potrdili tudi nov Pravilnik o prireditvah v Občini Ig, ter predloge za priznanja Občine Ig za leto 2011. Po lanskem sprejetju novega pravilnika o priznanjih je letos nagrajencev bistveno manj kot prejšnja leta. Letos bosta tako podeljeni dve zlati plaketi in tri priznanja. O dobitnikih priznanj obsežno poročamo v rubriki Aktualno. Občinski svet je potrdil tudi dva letna programa Občine Ig za leto 2011, za kulturo in šport. Programa sta podlaga za dodeljevanje sredstev društvom pri izvajanju kulturnih in športnih prireditev. Novosti pri Mostiščarju Na dnevnem redu sta bili tudi dve točki, povezani z našim glasilom. Svetniki so imenovali nov izdajateljski svet Mostiščarja, ki ga sestavljajo župan in štirje svetniki (Stanislav Ostanek, Klemen Glavan, Anton Krnc in Franc Toni). Potrdili so še cenik oglasnega prostora v Mostiščarju, kjer je glavna novost prenovljen sistem vrednotenja barvnih oglasov. Prometno-cestne novosti Svetniki so se seznanili z novo kategorizacijo občinskih javnih cest in kolesarskih poti v naši občini. Zadnjič so bile ceste ustrezno kategorizirane leta 2000, po novi kategorizaciji bomo imeli v občini za 1,7 km več kategoriziranih cest. Župan je pod dodatno točko dnevnega reda predstavil še ponudbo LPP-ja za podaljšanje proge mestnega avtobusa št. 19 do Iga. Županu je uspelo izpoga-jati več kot polovico nižjo ceno od prvotne ponudbe LPP-ja, ki je bila 209.000 EUR. Svetniki so se strinjali, da bo proga velika pridobitev za občino in da smo nanjo res dolgo čakali. Predvidena postajališča na Igu do pri KPD-ju (tam je predvideno obračališče), na glavnem avtobusnem postajališču v središču Iga, pri Petrolu in verjetno še na Ižanki, pri dovozu makedam-ske ceste iz Iške Loke. Proga naj bi poskusno začela obratovati že 1. septembra letos. To pomeni, da primestni avtobusi ne bodo več vozili so Ljubljane, ampak samo do Iga, kjer bo prestop na št. 19. Predvidoma bo avtobus vozil vsakih 20 minut, med vikendi pa na dve uri. Svetniki so se strinjali, da iz proračuna zagotovijo potrebna sredstva za zagon avtobusne proge. Do svetnikov je prek SVS Brest prišla tudi peticija občanov za odstranitev cestne hitrostne ovire v Brestu pri trgovini. Običajno svetniki sprejemajo pobude za postavitev tovrstnih ovir, saj te pomembno prispevajo k prometni varnosti, zlasti pešcev, med katerimi je veliko otrok. Svetniki so se strinjali, da ovira ostane, ko bo možno jo bodo le delno popravili. Pod točko razno je župan pred- stavil razvoj dogodkov glede obnove Ižanke, le-ta naj bi se začela čez dober mesec (tj. aprila), končala naj bi se konec julija. Obvoz bo prek Matene in Tomišlja oz. Škofljice. Direkcija za ceste je zelo zainteresirana tudi za izgradnjo obvoznice Staje-Ižanka, ki bi omogočila prekvalifikacijo glavne ceste preko središča Iga v občinsko cesto. Delno je izgradnja obvoznice pogojena tudi s sprejemom Občinskega prosotorskega plana, ki naj bi ga končno dočakali aprila. Svetnik Jože Ciber (Izziv 2010) je izpostavil problematiko pešcev, zlasti otrok na Golem, na odseku med odcepom Golec in avtobusnim postajališčem, saj tam ni pločnika, cesta pa je zelo slabo pregledna. Pripravljen je celo brezplačno odstopiti del svoje parcele, kamor bi lahko prestavili avtobusno postajališče, ter se odpovedati sejnini za celotno obdobje mandata. Župan je povedal, da v letošnjem proračunu žal ni predvidenih sredstev v ta namen. Povedal je tudi, da je v občini še več podobnih kritičnih točk, zlasti pri šolah v Tomišlju in Iški vasi. Idejo sicer podpira, vendar trenutno nimamo sredstev ne za konkretni primer na Golem ne za druge. Ob tem je Franc Toni (21. marec) izpostavil še problem neurejenih pločnikov v središču Iga, ki je na čakanju. Maja Zupančič Obvestilo odjemalcem vode Pri marčevski položnici za vodo je prišlo do sistemske napake pri zunanjih sodelavcih, ki nam prednastavljajo program za obračun vodarine. Na nekaterih položnicah je vodarina normalne porabe obračunana dvakratno. Obveščamo vas, da se bodo preplačani zneski upoštevali pri naslednji položnici za mesec april. Za nastalo situacijo se vam iskreno opravičujemo. Režijski obrat V soboto, 18. decembra 2010, smo na dobrodelni prireditvi Dan odprtih vrat v Športni dvorani Ig zbrali 900 EUR. Najlepša hvala vsem, ki ste prispevali za šolski sklad in najlepša hvala otrokom, ki so nam pripravili nepozaben dan! Šolski sklad OŠ Ig zbira prazne tonerje! Prosimo vse občanke in občane, da jih namesto v smeti vržejo v zbirno škatlo v šoli. Denar od zbranih tonerjev bo namenjen izključno šolskemu skladu! 4 www.obcina-ig.si Režijski obrat sporoča Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01 2802-322, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si osebno na občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01 2802-314. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/2802-314, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Velikost Cena z DDV Oglas - cela stran čb Oglas - cela stran barvni 19 cm x 27 cm 240 € 360 € Oglas - pol strani čb Oglas - pol strani barvni 19 cm x 13,5 cm 130 € 200 € Oglas - tretjina strani čb 19 cm x 9 cm 90 € Oglas - četrtina strani čb 9 cm x 13 cm 75 € Oglas - osmina strani čb 9 cm x 6,5 cm 40 € Mali oglas brezplačno Zahvala/čestitka 15 € Cena številke 1,80 € Cenik je potrdil Občinski svet na 4. redni seji dne 9. 3. 2011. Pri naročilu petih oglasov nudimo 5-odstotni, pri naročilu devetih oglasov pa 10-odstotni popust. Barvni oglas je možen samo na platnicah v velikosti cele ali polovice strani. Oglas se naroči z ustrezno naročilnico, ki vsebuje podatke o naročniku (naziv, točen naslov, davčna številka, zavezanec za DDV), velikosti oglasa in številu objav. Naročilnice so objavljene na spletnem portalu Občine Ig (rubrika Mostiščar). Izdelane oglase sprejemamo izključno v elektronski obliki na e-naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Na željo naročnika oglas oblikujemo v uredništvu. Po objavi oglasa naročnik prejme izvod glasila in račun za objavo oglasa, ki ga je dolžan poravnati v zakonitem roku. Uredništvo Mostiščarja Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Naši sprehodi Omogočati otrokom čim več gibanja na svežem zraku je eden izmed ciljev, ki jih vsakodnevno uresničujemo v našem vrtcu. Enote Krimček, Mavrica in Studenček so v centru Iga. Na sprehod se lahko podamo po Govekarjevi ulici med polja, mimo centra gremo v hrib in gozd, mimo občinske stavbe in čez cesto gremo štet račke. Hodimo tudi ob šoli in po Hrenovi ulici. Odkar je naš kraj dobil pločnike, so naši sprehodi bolj varni, čeprav mnogo voznikov ne vidi nas, mlajših udeležencev v prometu, ampak le drvijo mimo z nezmanjšano hitrostjo. Letošnji sneg nas je zelo razveselil. Pobelil je poti, ceste in pločnike. Na sprehodu po Govekarjevi ulici proti Iški Loki smo opazili čudne kupe v snegu. Nismo vedeli, kaj je to, saj je bilo veliko kupčkov tudi na vhodu v dvorišče, pa smo mislili, da pri sosedovih kupčke zbirajo. Ko je prvi otrok stopil v kup, smo seveda hitro zavohali in vedeli, kaj je to. Pasji kakci! Komaj smo zvozili slalom med njimi in tja nekaj časa nismo šli več. Ko je sneg skopnel, smo odkrili še eno pasje stranišče! Na zelenici ob telovadnici so dnevno sveži pasji kakci. Prepričani smo, da kužke pripeljejo lastniki, nekatere tudi srečujemo, nikoli pa nismo videli nobenega lastnika z vrečko, kaj šele, da bi iztrebek tudi pobral. Otroke odrasli navajamo, da svojo potrebo opravijo na mestu, ki je namenjeno tej potrebi, za kužke pa bi morali poskrbeti lastniki. Ali bi pomagalo, če bi lastnike psov kaznovali? Ne verjamemo! Razumemo, da kužek, ki živi v stanovanju, nekje mora opraviti potrebo, lastniku pa naj ne bo težko za njim tudi pospraviti. Otroke navajamo, da na zelenico ne stopajo zato, ker je lepa, zelena in v okras, od zdaj naprej pa jih tudi opozarjamo, da lahko stopijo na pasje iztrebke, ki dnevno sveži krasijo ta zeleni del ob telovadnici. Lastnike kužkov prosimo, da poskrbijo za čistočo ob pločnikih, na pločnikih in zelenicah, da bomo lahko na sprehodih sproščeni in veseli. Otroci in strokovne delavke Vrtca Ig www.obcina-ig.si 5 Praznik občine Ig lü Občina Ig praznuje svoj praznik 21. marca, in sicer kot spomin na daljno revolucionarno leto 1848, ko so ižanski puntarji napadli ižanski grad. Že od ustanovitve občina praznuje ta dan kot svoj občinski praznik. Slavnostna prireditev, ki je povezana tudi s podelitvijo občinskih priznanj, je bila v petek, 18. marca 2011, v športni dvorani Ig. Po uvodni himni, ki jo je zapel Ženski pevski zbor Ig, in nagovoru župana so se v nadaljevanju predstavili še otroci iz Vrtca Ig, učenci OŠ Ig, Majsko pesem in Dneva nam pripelji žar nam je na odru še enkrat zapel Ženski pevski zbor Ig pod vodstvom Iztoka Petriča, z venčkom sedmih plesov se je predstavila folklorna skupina Izviri Tomišelj, v premoru med podelitvijo priznanj pa so nam svoje znanje prikazali člani karate do kluba Ig Shotokan Za prijeten konec prireditve je poskrbela ena najboljših slovenskih vokalistk Alenka Godec. Na slavnostni prireditvi je župan podelil štiri priznanja Občine Ig, dve zlati plaketi Občine Ig ter priznanja za športnico, športnika in športno ekipo leta 2010. Pri podeljevanju mu je pomagala Ela Erhatič, oblečena v prelepo narodno nošo. Povezovalka na prireditvi je bila Monika Tavčar. V sklopu prireditve je redno letno razstavo svojih izdelkov pripravilo Društvo žena in deklet na podeželju Ig. Zvrstile so se tudi spremljajoče prireditve, in sicer Praznujmo s športom, kjer so se pomerile ekipe v košarki, odbojki, malem nogometu in rokometu, dan odprtih vrat pa sta imela Strelsko društvo Iška vas in Karate do klub Ig Shotokan. Naslednji dan, v soboto, 19. marca, je bilo v športni dvorani srečanje starejših občanov naše občine, v nedeljo pa je sledil 9. Mladinski šahovski turnir - Ig 2011. Marica Zupan ■ MM» A2NIK OftCINE IG ^ 21. MAREC d * t ■ M 9 ** Pevke ŽPZ Ig so poleg uvodne Zdravljice zapele tudi v nadaljevanju prireditve. Folkloristi iz Tomišlja so se zavrteli po odru. Pevka Alenka Godec 6 www.obcina-ig.si Na predlog štaba civilne zaščite ter Antona Puciharja je zlato plaketo Občine Ig za leto 2011 prejela GASILSKA ZVEZA IG za izjemne dosežke na področju zaščite in reševanja ter pri razvoju gasilstva Gasilska zveza Ig, ustanovljena v času nastajanja občin, združuje 10 prostovoljnih gasilskih društev. Kljub spremembam v vodstvu odlično opravlja svoje delo, to je izobraževanje in usposabljanje kadrov. V njene vrste se vključuje vse več žensk in mladine. GZ je pojem za odlično organiziranost, sodelovanje, varnost in poštenost. Svoja načela in vrednote pa gasilci prenašajo tudi na tiste, ki aktivno ne sodelujejo v njihovih vrstah. Najpogosteje jih povezujemo s strokovnim delom, predvsem z nesrečami, in tako so se v preteklem letu izkazali z dobro organiziranim delovanjem v času naravne nesreče, ki je prizadela občino Ig. Ker je pri intervencijah sodelovalo več gasilskih društev hkrati in tudi nekateri posamezniki, je prav, da priznanje prejme Gasilska zveza Ig, ki skrbi za javno gasilsko službo v občini. Neurje s točo, še posebej pa septembrske poplave, so aktivirale skoraj vsa gasilska društva na območju naselij Ig, Matena, Brest, Tomišelj, Vrbljene - Strahomer in Iška vas. Obsežne poplave so zahtevale visoko stopnjo odgovornosti pri prostovoljcih, saj so bili nekateri izmed njih na intervenciji brez predaha skoraj dva dneva. Nikoli ne bo mogoče natančno opredeliti, koliko prostega časa in truda sta zahtevala reševanje in pomoč ob poplavah. Požrtvovalno delo in pripravljenost pomagati so bili za marsikaterega občana edina pomoč v času ogroženosti njihovih življenj ali premoženja. Prostovoljni gasilci ob intervenciji niso nudili samo pomoči, temveč so morali biti hkrati tudi svetovalci in psihologi. Postavili so spomenik zaupanja in solidarnosti med ljudmi. Izkazala so se prav vsa prostovoljna gasilska društva, prav vsi posamezniki, tako gasilke kot gasilci, ki so znani tudi po tem, da z veseljem sodelujejo z drugimi društvi in organizacijami, šolo, vrtcem itd. Na predlog štaba civilne zaščite ter Antona Puciharja je zlato plaketo Občine Ig za leto 2011 prejel JANEZ HOČEVAR za aktivno sodelovanje na področju civilne zaščite in reševanja v občini Ig Janez Hočevar je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig, ki občini aktivno pomaga na področju zaščite, reševanja ter izobraževanja z obstoječo tehniko, predvsem pa s strokovnim kadrom, delal do odhoda v pokoj kot vodja izobraževanja. Skozi njegove roke so šli skoraj vsi ižanski gasilci. Po odhodu v pokoj kot zunanji strokovni sodelavec nadaljuje svoje delo na bolj specifičnih področjih: - kot mentor in strokovni vodja sodeluje pri delu komisije za programiranje, pripravo, izvedbo in analizo specifičnih ter zelo zahtevnih projektov iz reševanja in zaščite; - pri Centru Ig in Osnovni šoli Ig je zaslužen za pripravo in izvedbo dveh specialnih projektov: za izvedbo kombinirane vaje evakuacije reševanja in predstavitev sil za reševanje in pomoč; - zaslužen je za uvedbo novih tehnologij in opreme za reševanje; - zaslužen je za uvedbo in izvajanje programskih projektov in načrtov vaj; - zaslužen je za velik propagandni učinek izvedenih vaj in za prisotnost gojencev zavoda Želva Ig. Poudariti velja, da je vse naštete aktivnosti opravljal za občino in njene občane prostovoljno, brez plačila. flj Na predlog Društva upokojencev Ig je priznanje Občine Ig za leto 2011 prejela MARIJA VIRANT za dolgoletno aktivno delo v Društvu upokojencev Ig Marija Virant je izredno prizadevna in vestna članica Društva upokojencev Ig. Kot poverjenica z nenehnim stikom s članstvom na svojem območju zelo ažurno skrbi za obveščanje in za ugotavljanje posebnosti, zlasti s socialnega vidika. Prizadevno sodeluje pri obiskih bolnih ali osamelih in pomoči potrebnih in jim često pomaga, ne glede na to, ali so ali niso člani društva. S svojim odnosom do ljudi in s pozitivnim pristopom ter optimizmom je dosegla, da ji ljudje zaupajo in se nanjo tudi obračajo. Tako prizadevnih, pozitivno naravnanih in delovnih poverjenikov, kot je Marija Virant, si lahko želi vsako društvu upokojencev. Obvlada kar nekaj domačih obrti, zelo dobro pa pozna veščino klekljanja, ki jo z veliko volje in prizadevnosti prenaša na druge članice in mlajša dekleta. Pri pomembnejših prireditvah zelo pogosto sodeluje tudi odeta v narodno nošo in k temu pritegne tudi druge. Sodeluje pri balinanju v društvu, redno trenira in tudi tekmuje, poleg tega pa je tudi neke vrste 'ekonom' na balinišču, ki skrbi za opremo in urejenost objekta. Med akcijo razširitve balinišča DU Ig lanskega avgusta je vsakodnevno pomagala povsod tam, kjer je bilo treba. Njena vsestranskost in pripravljenost za delo prideta do izraza tudi pri vseh večjih prireditvah društva. S svojim odnosom, prizadevnostjo in koristnostjo Marija Virant pomeni zelo lep zgled v Društvu upokojencev in tudi širše. www.obcina-ig.si 7 Na predlog kulturno-umetniškega društva Iška vas je priznanje Občine Ig za leto 2011 prejel VINKO KERŠMANC za dolgoletno uspešno delo na področju družbenih dejavnosti v občini Vinko Keršmanc se je kot eden ustanovnih članov takratnega Moškega pevskega zbora Iška vas s petjem aktivno in organizirano začel ukvarjati leta 1972; na začetku kot drugi tenor, pozneje pa kot bariton je bil nepogrešljiv član tega zbora. Brez njega ni minila nobena vaja, posebej pa ne nastop. Teh je na svoji pevski poti zbral zares veliko, saj je bil tudi v obdobju delovanja Mešanega pevskega zbora v Iški vasi njegov član. Moški pevski zbor Iška vas, ki je tudi po njegovi zaslugi vseskozi kakovostno rastel, se je pozneje preimenoval v Moški komorni zbor Orfej. V njem je Vinko Keršmanc prepeval do leta 1992, ko se je zbor preoblikoval v Oktet Orfej. Med pomembnejšimi nastopi je treba omeniti sodelovanje na občinskih revijah takratne občine Ljubljana Vič-Rudnik, na srečanjih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na prireditvah Naši dosežki v Filharmoniji in v Cankarjevem domu, na tekmovanju pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in gostovanje na Švedskem. Sodeloval je tudi pri arhivskem snemanju za radio Slovenija in pri izdaji samostojne kasete. Svojo pevsko dejavnost zdaj nadaljuje v Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Ig. Poleg aktivnega udejstvovanja je vrsto let zelo vestno opravljal funkcijo blagajnika KUD-a in je med najzaslužnejšimi člani, da je društvo uspešno prebrodilo vse dosedanje krize. Na predlog članov iniciativnega vaškega odbora Škrilje je priznanje Občine Ig za leto 2011 prejel ANTON REBOV za aktivno delo pri razvoju gasilstva v občini in kraju Anton Rebov je v vasi Škrilje, kamor se je priženil pred tremi desetletji, znan kot Kocjanov stric ali Kocjanov Tone. Znan je kot prijeten gospod, vaščan, prijatelj, oče in dedek, predvsem pa kot veseljak, ki je svoje moči in čas porazdelil med delo na kmetiji in delo poklicnega gasilca v gasilski brigadi v Ljubljani, kolikor pa mu ga je ostajalo, ga je posvetil prebujanju speče hribovske vasi in pomoči pri pripravah na gasilska tekmovanja. Z znanjem in izkušnjami, ki jih je imel na tem področju in jih je kot mentor nesebično prenašal na mlajše rodove, je pripomogel, da so gasilci iz Škrilj na tekmovanjih prejemali priznanja in nagrade. Toda Tone je več kot le gasilec in gasilski mentor, več kot le oseba, ki želi mladim in manj mladim približati delo gasilca. Je tudi človek, ki ob vsaki priložnosti rad pomaga ljudem, povezuje mlade in stare ter skrbi, da se vaščani srečajo in poklepetajo vsaj nekajkrat v letu. Poleg gasilskih aktivnosti pa si vaščani Škrilj večerov ob koncih tedna ne znamo predstavljati brez Tonetove harmonike in veselja, ki se razlega iz gasilskega doma. Ko je bila ustanovljena folklorna skupina, je bil Tone tisti, ki je folkloriste spremljal z raztegovanjem na meh. In ko je bilo treba v vasi karkoli postoriti, je bil vedno Tone tisti, ki je stal v prvi vrsti. Zato je prav, da je danes stopil iz te vrste. Na predlog občinskega odbora SDS je priznanje Občine Ig za leto 2011 prejela KMETIJA SUSMAN IZ STRAHOMERJA za pomemben prispevek pri ohranjanju kmetijstva v občini Gostilno in kmetijo Susman iz Strahomerja je v začetku prejšnjega stoletja postavil oče zdajšnjega gospodarja Mirka Susmana, ki se spominja, da so se nekdaj doma poleg gostilne ukvarjali tudi s kmetijstvom. V hlevih so imeli do deset krav ter polovico manj konj. Po smrti staršev se je Mirko odločil, da se bo posvetil delu na kmetiji, čeprav so se takrat mladi fantje množično zaposlovali v podjetjih. Ljubezen do zemlje je bila močnejša. Poročil se je in vseskozi skrbel za razvoj kmetije: postavil je novo hišo, gospodarsko poslopje, hlev in druge spremljajoče objekte ter pridno kupoval delovne stroje in priključke, s katerimi je priskočil na pomoč tudi drugim krajanom. V zlatih časih prodaje krme je pripravil, zbaliral in prodal tudi do sto ton sena. Danes je kmetija Susman usmerjena v živinorejo. Trenutno redijo 40 glav govedi, v oskrbi pa imajo tudi 15 do 20 športnih konj. Kot dobri rejci so že trikrat prejeli priznanje. Ljubezen do zemlje in živali so podedovali tudi otroci, predvsem Janez in Mirko. Slednji skrbi za športne konje. Uči jih tako vožnje giga kot pravilnega teka, v načrtu pa ima tudi gradnjo mane-že, kjer bo poučeval vse bolj priljubljeno jahanje. Vsa druga dela na kmetiji vodi sin Janez, saj si je izbral kmetijstvo kot zaposlitev in način življenja. Žena in mama Viktorija pa poleg kmečkih del skrbi predvsem za urejenost kmetije in dvorišča. Da svoje delo opravlja v ponos kraja in občine, pričajo tudi tri občinska priznanja za najlepše urejeno domačijo in balkon. 8 www.obcina-ig.si aktualno GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Na predlog Karate-do kluba Ig Shotokan je naziv športnica leta Občine Ig za leto 2010 prejela VANESSA MUJDŽIČ za pomembne dosežke v karateju Vanessa Mujdžič je karate začela trenirati leta 2007, ko je bila stara sedem let. Bila je ena prvih vpisanih v klub, ki se je v tistem letu ustanavljal na Igu. Že na začetku je na treningih pokazala veliko zagnanosti in motiviranosti, hitro pa je začela tudi tekmovati. Njeno prvo tekmovanje je bil božični turnir ob koncu leta 2007, torej po le osmih mesecih treninga; osvojila je tretje mesto in s tem svojo prvo medaljo. Od takrat naprej se je njena športna pot strmo dvigovala. Kljub svoji mladosti se je udeleževala večine tekmovanj, ki jih organizira Shotokan karate-do internacional zveza Slovenije (Shotokan zveza Slovenije). Z željo po uspehu, z rednimi treningi in nastopi na tekmovanjih je začela posegati po odličjih tudi na državnem nivoju. V minulem letu je bila izjemno uspešna, saj je med drugim dosegla 1. mesto na državnem prvenstvu Shotokan zveze Slovenije v kategoriji kate - malčice: vsi pasovi in 2. mesto v kategoriji kate - mlajše deklice: vijoličasti in rjavi pasovi; 1. mesto na državnem prvenstvu v dogovorjenih borbah Shotokan zveze Slovenije v kategoriji enokoračni boj - malčice: vsi pasovi in 3. mesto v kategoriji enokoračni boj - mlajše deklice: vsi pasovi; 1. mesto na državnem šolskem prvenstvu Shotokan zveze Slovenije v kategoriji kate - malčice: modri, vijoličasti in rjavi pasovi; 4. mesto na mednarodnem turnirju v Strasswalchenu v Avstriji v kategoriji kate - deklice do 14 let: vijoličasti in rjavi pasovi. Na treh pokalnih turnirjih Shotokan zveze Slovenije pa je osvojila dvakrat prvo ter 2. in 3. mesto v kategoriji kate - malčice: vijoličasti in rjavi pasovi. Vanessa je trenutno nosilka prvega rjavega pasu in članica mlajše selekcije reprezentance Shotokan zveze Slovenije. Na predlog ŠD Mokerc Ig je naziv Športnik leta Občine Ig za leto 2010 prejel ELVIR KALABIĆ za pomembne dosežke v rokometu Rokometaš Elvir Kalabić, rojen leta 1992, je član ŠD Mokerc od leta 2001. Kot fantič se je rad podil za žogo in njegova prva ljubezen je postala tista za rokomet. Sprva ga je igra privlačila zaradi druženja, toda že kmalu mu je rokomet povsem prirasel k srcu. Svoje je dodala še želja po uspehu. Višji in predvsem močnejši od vrstnikov je bil kot neobrušen diamant in nasprotne ekipe so se nemalokrat spraševale, kako ustaviti igralca s številko 6. Ves čas trdega dela se je zavedal, da se samo od sebe ne zgodi nič. Redno je obiskoval fitnes in pretekel nekaj kilometrov, tudi če je deževalo. Na dan je opravil po dva ali tri treninge; s svojim profesionalnim pristopom, značajem in pripravljenostjo pomagati drugim je vlival pozitivno energijo v celotno ekipo. Njegove vrline na rokometnem igrišču so naletele na plodna tla in prišel je poziv v reprezentanco Slovenije. Igralci nasprotnih ekip ga niso več poznali pod številko 6, ampak pod imenom Elvir oziroma Ela. Dobro se spominja prve tekme za reprezentanco; ne le, da se je na njej odrezal odlično, pridobil je tudi zaupanje selektorja. Tako je že drugo leto standardni član slovenske kadetske rokometne reprezentance in verjamemo, da ga bomo nekoč gledali po televiziji in ob njegovem zadetku rekli: »Poglej ga, Ižanca!« V letu 2010 je za omenjeno reprezentanco zbral 23 uradnih nastopov na mednarodnih reprezentančnih tekmah v Švici, na Švedskem in v Dubaju ter dosegel 46 zadetkov. Z moško kadetsko reprezentanco je osvojil 8. mesto na evropskem prvenstvu v Črni gori in se kvalificiral na svetovno prvenstvo leta 2011 v Argentini. Na predlog ŠD RK Mokerc Ig je naziv športna ekipa leta Občine Ig za leto 2010 prejela EKIPA MLAJŠIH DEČKOV ŠPORTNEGA DRUŠTVA RK MOKERC IG za dosežke v rokometu Ekipa mlajših dečkov Športnega društva RK Mokerc Ig je v letu 2010 osvojila 3. mesto v državnem prvenstvu. Ekipo, ki jo sestavljajo rokometaši letnika 1998, 1999 in 2000, odlikujejo izjemna borbenost, srčnost in povezanost, kar se kaže tako na igrišču kot zunaj njega. Trdo delo na treningih jim ni nikoli v breme, saj izkazujejo nenehno željo po napredku in visokih rezultatih. Njihovi izjemni dosežki zato nikakor niso le plod srečnega naključja. V sezoni 2009/2010 je ekipa na tekmah predtekmovanja v državnem prvenstvu in tekmah polfinalne skupine svoje nasprotnike visoko premagovala in se na finalni turnir najboljših v Sloveniji uvrstila kot edina ekipa brez poraza. Na finalnem turnirju so osvojili odlično 3. mesto, za najvišjo lovoriko pa jim je zmanjkalo le nekoliko zbranosti in kanček športne sreče. Igralci letnika 1999 in 2000 so nastopili tudi v šolski ligi mini rokometa in s končnim tretjim mestom na finalnem turnirju odlično dopolnili uspeh, ki so ga skupaj z igralci letnika 1998 dosegli v državni rokometni ligi. Dosežek na državnem prvenstvu so igralci mlajših dečkov nadgradili še z osvojenim prvim mestom na mednarodnem turnirju v Trogirju in s tem ponesli ime Rokometnega kluba Mokerc Ig tudi prek slovenskih meja. Sezono 2010/2011 so mladi rokometaši začeli zelo optimistično. Na pripravljalnem turnirju na Igu so osvojili 1. mesto in nasprotnikom napovedali boj za najvišja mesta tudi v letošnji sezoni. Ekipo mlajših dečkov v sezoni 2009/2010 so pod vodstvom trenerja Dejana Vujića sestavljali: igralci letnika 2000 Jaka Glavan, Kristjan Židanek in Brin Cimerman, igralci letnika 1999 Domen Cimperman, Matej Ornik, Matevž Žagar in Tom Legen ter igralci letnika 1998 Jernej Čebular, Erik Židanek, Blaž Blažon, Denis Tabaković, Urban Ciber, Žan Žagar, Jakob Hostnik in Luka Ambrož. www.obcina-ig.si Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj in zlatih plaket! 9 Tomo Križnar obiskal Ig V okviru občinskega praznika smo 15. marca gostili avanturista in borca za človekove pravice Toma Križnarja. Skozi oči svetovnega popotnika smo spoznali razmere v Sudanu in težave, s katerimi se soočajo Nube. Ob predavanju in slikovnem gradivu so naši dnevni problemi postali čisto majhni, saj Nube bijejo pravo bitko za svoj obstoj. Tomo Križnar je začel svet raziskovati že v času študija z avto-stopom in motorjem. Na njegovih potovanjih s kolesom so začele ob odkrivanju novega sveta nastajati potopisne knjige. Leta 1999 je izšla njegova knjiga Nuba; čisti ljudje. V njej opisuje deželo, ki je svetopisemsko lepa. V svetu, kakršnega si predstavljajo Nube, ni nič brez smisla, prazno in pusto. Nube vedo, da je zemlja samo na posodo, da ljudje v resnici ne posedujemo ničesar, da smo tu, da okušamo in se učimo. Tomo Križnar je spoznal toplino Nub, med katerimi se je počutil bolje kot doma. Soočil pa se je tudi z drugo manj prijetno stranjo njihovega življenja. Sudanska vlada želi sistematično zaradi naravnega bogastva, ki so ga odkrili na ozemlju, ker živijo Nube, iztrebiti, in to počnejo na najbolj krut način. Tomo Križnar je v Sahelu že vse od sedemdesetih let priča klimatskim spremembam in lokalnim vojnam za vodo, ki jih tuje sile izkoriščajo za svoje vojne za nafto in druge naravne vire. Njegova zadnja knjiga Nafta in voda se začne z lobiranjem za preživetje 'poslednjih črnih Indijancev' v Nubskih gorah leta 2000 pri eni najbolj vplivnih žena v Evropi - Leni Riefensthal. Sledi avantura s pridobitvijo takratnega slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška in poročilom posebnega odposlanca za Darfur ter opisom največje slovenske humanitarne in politične akcije Svet za Darfur. Končala se je z obsodbo na dve leti zapora. A po pomilostitvi Križnar ni odnehal - vrača se v Sahel in prihaja nazaj v Evropo s sporočilom, da se v Sudanu širita grozovito nasilje in krutost. Zato poziva vse, da pomagamo in ponesemo sporočilo naprej. Skupaj s prijateljem je začel nubskim ženam deliti miniaturne kamere, s katerimi je vsaj delno zaustavil najbolj grozovita nasilja. Tudi sami lahko prispevate za Humanitarno ustanovo H.O.P.E. in pomagate Nubam s svojim prispevkom na TRR: 61000-0001966537. Na Igu smo za humanitarno ustanovo v času predavanja zbrali okoli 600 evrov. Kot pravi Križnar, je prva človekova pravica pravica do sanj. Ljudje sanjamo ponoči in podnevi. Od naših sanj pri odprtih očeh je odvisna žlahtnost našega bivanja. Naš svet in svet Nub pa je vreden najlepših sanj. Andreja Zdravje, občinska uprava V soboto, 5. marca, je bil na Igu že 14. Podkrimski pustni karneval. Pustni karneval na Igu je postal že tradicionalna prireditev, in ker tradicija nekaj velja, bomo - vsaj upamo - z njo nadaljevali tudi v prihodnje. Vsako leto se trudimo, da bi bil čim bolj prepoznaven tudi v širšem slovenskem prostoru. Pust je eden najstarejših ljudskih praznikov ter ima pomen odganjanja zime in obujanja pomladi. Na Igu smo to počeli v soboto, 5. marca 2011, ob 14. uri. Vsako leto posebej se potrudimo, da bi bil čim bolj prepoznaven, za kar so zaslužni vsi, ki kakorkoli sodelujejo na karnevalu. Vreme je bilo za potek karnevala idealno, tako da se je ob progi zbralo več tisoč obiskovalcev. Sprevod je potekal po ustaljeni poti od KIG-a po Baniji do Ljubljanske in Govekarjeve ceste, kjer je bil konec pred stavbo Občine. Pred začetkom je že od 10.30 ure dalje v šotoru na igrišču potekala poslikava obraza. Kot vsako leto je imela Anita veliko dela, kajti predvsem otroci so želeli biti namazani za ta norčavi dan. Hkrati pa je v šotoru potekal Lumpi kotiček z animatorji plesne šole Zebra. Zunaj pa so svoje izdelke ponujali obiskovalcem člani Čebelarskega društva Ig, TD Kurešček, Društva Zapotok, Društva žena in deklet na podeželju Ig, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji kokic in balonov. In ob 14. uri se je začel sprevod približno tisoč domačih in gostujočih mask. Kot se za take karnevale spodobi, je bila na začetku častna konjenica iz KD Krim, nato so sledili mažoretke in Godba Bežigrad ter naš Krimski mož. V povorki je sodelovalo 27 domačih skupin in 23 gostujočih, od tega štiri skupine iz tujine. V sprevodu so bili kurenti, orači, pokači, rusa in plesači iz Podbrežja, kurenti iz Podgorcev, Cundri iz Gračišča, Tminska godba iz Tolmina, Zagaričke maškare iz Vidma Dobrepolje, fašjenk iz Dobove. Naši vsakoletni udeleženci so tudi iz Pustne sekcije Striček, Vir pri Domžalah, iz TD Suha krajina - Žužemberk, Vrtačarji iz Lesc, iz Društva dobre volje Bevke, stalnica so tudi Godba Stična iz Stične in otroci iz Osnovne šole Primož Trubar Velike Lašče. Kot že nekaj let do zdaj smo imeli tudi goste iz sosednje Hrvaške - Mesopustarje iz Kraljevice, Halubajske zvončare iz Viškova, Pehinarsko gospodo in Krimejske feštare iz Krimeje. Predstavitev skupin sta na studencu napovedovala Andreja 10 www.obcina-ig.si aktualno GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Zdravje in Jani Šivc, med prizori na krožišču pa je krožil Janez Arhar. Še posebej pa moramo tu predstaviti in pohvaliti domača društva, ki so se ponovno v lepem številu odzvala sodelovanju na karnevalu. Lepo je, da jih naštejemo, kdo vse je sodeloval (po vrstnem redu) in s katerimi prizori: • Konjerejsko društvo Krim: častna konjenica, Gradbeni baroni - čista lopata • Turistično društvo Krim: Krimski mož in Jezerka, Povodni mož, Ižanska škofija, Podkrimski turizem, Podkrimske čarovnice, Kekec se vrača • Vrtec Ig: Šeme brez treme • Osnovna šola Ig: razstava kipov Forma viva • Društvo Fran Govekar Ig: Borovničke, Ižanski hudički, Peter Klepec in gorska vila • PGD Kot-Staje: Palčki gradijo gasilni dom • Društvo upokojencev Ig: Erjavec in pokojninska reforma • Kulturno društvo Mokrc: Županove klobase • Turistično društvo Kurešček: Medvedje so lačni • Kulturno društvo Izviri Tomišelj: Tomišeljski baby boom • Turistično društvo Iška vas: NNN PP Iška vas 2011 • Škrilje: božiček Rudolf s spremstvom • PGD Brest: Tajkunski zapori • PGD Ig: Ižanska pažarna abram-ba • MK IŽANC: Valentin Bossi • PGD Iška vas: Playboy F1 team • PGD Vrbljene Strahomer: Slovenski parlament Ves sprevod pa je bil pod budnim očesom dveh policistov na hoduljah iz uličnega gledališča Cizamo. Po končani povorki je v šotoru vse nastopajoče čakal topel obrok, ob 16. uri pa so svoj nastop začeli Podkrimski falotje in poskrbeli, da se je rajalo pod šotorom še dolgo v noč. Nastop so odlično izpeljali. Sprevod je budno spremljala komisija in ocenila tri najlepše domače maske. Prehoden pokal in naziv najlepšega prizora na karnevalu je dobilo TD Iška vas, drugi so bili gradbeni baroni iz KD Krim, tretji pa je bil Kekec iz TD Krim. Vsem iskrene čestitke. Ob tej priložnosti se moramo še posebej zahvaliti: - Društvu upokojencev Ig, katerega člani so pobirali simbolični evro vstopnine, - Gasilski zvezi Ig ter njenim članom za urejanje in varovanje udeležencev ob poti, kjer je potekala povorka, - vsem posameznikom, ki so poskrbeli, da je sprevod nemo- teno potekal od začetka na Banji do konca pred stavbo Občine, in vsem drugim neimenovanim, ki so pomagali, da je prireditev uspela. Nasvidenje spet prihodnje leto, ko bomo ponovno odganjali zimo. Marica Zupan Foto: Maruša Švigelj Zahvaljujemo se sponzorjem: SILVAPRODUKT, d. o. o., Ljubljana DOLINŠEKTRANSPORT, d, o. o., Ljubljana D©linšek transport JOŽKO KRALJIČ, d. o. o., Golo PREVOZ STVARI ŽUPEC ALOJZ, S. P., Ig Pomagali so nam tudi: • BERTAL, d. o. o., Golo • GOLOB TOMISLAV, s. p., Škrilje • KOŽAG, d. o. o., Iška vas • MESNICA FARKAŠ BORIS, Ig • LEKARNA Ig, SIMONA VUČKO MOLE • MEKANIKA PIŠKUR JANEZ, Ig • MERCATOR - LUMPI • ROBERT ZDEŠAR, s. p., Podpeč • TAUBI-T.R., d. o. o., Ig • ŽAGAR T, d. o. o., Iška vas • NOVAK FREDI, s. p., Domžale • PEKARNA PEČJAK, d. o. o., Škofljica HVALA VSEM! SVS Golo-Selnik Krajevni praznik vseh vasi izpod Mokrca V soboto, 19. 3. 2011, je kulturna dvorana na Golem pokala po šivih. Otroci, nastopajoči, starši, vsi vabljeni ter drugi obiskovalci. Družil nas je čudovit program, ko smo se spomnili požiga vasi pod Mokrcem. Kar 69 let je že od tega dogodka. Program je sestavila učiteljica prvega razreda Petra Berlisk v dogovoru z vaškim svetom Golo-Selnik. V program so bili vključeni otroci vrtca Golo, otroci od prvega do tretja razreda osnovne šole, nastopila je vaščanka Golega in učenka OŠ Ig Ajda Cizej z izbrano deklamacijo, prepevale so pevke pod skupnim imenom Dekleta in žene dveh vasi ter лЦ^Џј 9 Јљ ü A ki .iL V programu so sodelovali tudi najmlajši vaščani. * Т9Г ö 7Г n ~f I vokalna skupina Sosedje. Program je spretno povezovala nadobudna vaščanka Mojca Poredoš. Razveselilo nas je, da so se vabilu odzvali tudi župan ter ravnateljici vrtca Ig in OŠ Ig. Hvala vsem vaščankam Golega, ki so nesebično pomagale pri pripravi dobrot, s katerimi smo se posladkali ob koncu programa. Za glasbeno podlago in ozvočenje je skrbel Marko Šteblaj z Iga. Zahvala gre tudi gospe Milki Virant za čudovit aranžma. Ne gre pozabiti niti na pozornosti, ki so jo najmlajši razdelili svojim Čistilna akcija 2011 v Kotu Zapele so Dekleta in žene dveh vasi. mamicam. Ker je bil materinski dan pred nami, je vsaka prejela nagelj-ček. Tudi na vse sodelujoče učiteljice nismo pozabili. Za trud, ki ga vsak dan kažejo z našimi najmlajšimi vaščani, je vsaka prejela ročno izdelan šopek. Minil je dan, ki ga kljub resnosti in pomembnosti programa lahko zapišemo kot prijetno in sproščeno druženje. Čistilna akcija na Golem je uspela 26. 3. 2011 smo se ob 8. uri zbrali pri trgovini na Golem. Razporedili smo se v skupine in čistili ob glavni cesti do križišča na Visoko, po stari cesti na Kurešček, od trgovine do pokopališča, spodnji del Hrastja in ob cesti do Škrilj. Tokratna akcija je bila usmerjena predvsem k ozaveščanju mladih. Pohvaljeni vsi otroci nižjih razredov OŠ, ki ste se akcije udeležili skupaj s starši. Hvala vsem predstavnikom tabornikov, ki jih vodi Mojca Poredoš. V tokratni akciji so moči združili vaščani Golega, Gore in Golca. Na pomoč pri odvozu odpadkov je priskočil Jože Ciber, ki je odpeljal kar 30 vreč odpadkov. Hvala vsem, ki ste aktivno priskočili na pomoč. Naj narava okoli nas še naprej ostane čista. Največ seveda storimo že tako, da vsak najprej pospravi za seboj. Vaški svet Golo-Selnik Letošnje čistilne akcije, ki je bila 26. 3. 2011, smo se udeležili tudi v Kotu. Ob 8. uri se je pred gasilskim domom v Kotu zbralo 19 vaščanov od tega tudi osem šoloobveznih otrok. Ker je bila ekipa res številčna, smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina V Kotu so čistili v dveh skupinah. je čistila področje med Stajami in Iško vasjo, druga skupina pa se je podala v našo Gorico, ki je zaradi dobre dostopnosti najbolj onesnažena. Vendar pa smo tam letos našli mnogo manj gradbenega materiala kot leta poprej. Bilo je samo nekaj kosov razbitih salonitnih kritin ter nekaj na novo navoženega kamenja in zemlje. Polne vreče smeti smo odložili na prostor, kjer so ekološki zabojniki. Kosovni material, v večini so bila to stara okna in sod, pa smo odpeljali v zbirni center Matena. Veseli me, da je vsako leto veliko manj smeti in kosovnega materiala, da so ljudje postali bolj ozaveščeni. Po končani čistilni akciji, ki je potekala od 8. do 12. ure, smo se v gasilskem domu okrepčali s sendviči in sokovi, nato pa smo se utrujeni, a vendar zadovoljni, da smo naredili nekaj za čistejše okolje, odpravili domov. Hvala vsem sovaščanom za udeležbo na čistilni akciji. Natalija Modic SVS IG vsem občanom Želi vesele velikonočne in prvomajske pravnike/ 12 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov te" GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Čistilna akcija 2011 na Igu Kot vsako leto smo tudi letos v sodelovanju z Občino Ig izvedli čistilno akcijo. Zadnja štiri leta je bilo tudi sodelovanje s strani OŠ Ig, ker pa letos ni bilo tako, smo se upravičeno bali majhne udeležbe. Naša skrb se je uresničila: pri zbirnem mestu pri Silvaproduktu ni bilo nobenega udeleženca, pri pošti pa so se na veliko veselje zbrali trije šolarji - David, Manca in Živa, ki so pomagali čistiti pot proti Iški Loki, zadaj za KIG-om, Čistilna akcija v Vrbljenah V soboto, 26. marca, smo se zbrali pred gasilskim domom v Vrbljenah. Po štirih urah aktivnega pobiranja smo nabrali kar 42 vrečk smeti, v zbirni center Matena pa smo odpeljali še poln voz starega železa, večjih kosov plastike in odvrženega pohištva. Na akciji je sodelovalo kar 31 vaščanov, kar je zelo pohvalno. Veseli smo, da so se nam pridružili tudi nekateri novo priseljeni sovaščani. Po končanem delu smo se ob prigrizku in pijači pogovar- Očistili smo Iško vas mimo spomenika in po pločniku nazaj do pošte. Ker smo napolnili le dve vreči in ugotovili, da je na tem delu vedno manj smeti, je očitno, da sta nam sonce in veter le prevetrila misli za čistejšo okolje. Ponovno hvala osnovnošolcem za pomoč in upam, da se drugo leto vidimo mogoče v večjem številu! Katja Zdravje, SVS Ig Vaščani Iške vasi, člani vaškega sveta, domačih društev ter Čebelarskega društva Ig in DU Ig smo se v soboto, 26. marca, zbrali na produ v Iški vasi. Skupaj se nas je bilo 28, opremljeni z rokavicami in vrečami smo počistili Prod, središče vasi, Grižo, avtobusno obračališče, ulice, obrežje Iške, pot v Vrbje in preostali del vasi. Bili smo prijetna družba delavnih ljudi, ki jim ni vseeno za naš kraj in njegov videz. Pogrešali pa smo še več mladih oz. staršev, saj dajemo starši svojim otrokom zgled, da smo odgovorni za svoje čisto okolje. Na Produ je bilo posekano odvečno grmovje in poravnan teren. V ta namen sta s svojima strojema sodelovala Franc Škulj in svetnik Anton Maček. Napolnjenih je bilo 15 vreč, Vas zdaj daje videz Pomlad je tu ... urejenosti in upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, upamo pa, da bodo tudi naši poletni obiskovalci ob Iški počistili za seboj. Hvala vsem vaščanom, ki ste se udeležili čistilne akcije ter s tem pokazali odgovornost do svojega kraja. In se vidimo z zeleno vrečko še kdaj med letom ... Andreja Zdravje Foto: Ivan Žagar jali, kako preprečiti tako obilno onesnaževanje. Največja količina smeti se pojavlja na območju skupnih zemljišč na produ ob reki Iški zato, ker je teren zaraščen in skrit pred pogledi. Prisotni smo menili, da bi z odstranitvijo podrasti in grmovja preprečili nadaljnje onesnaževanje. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in upamo, da bo prihodnje leto še večji obisk akcije in mnogo manj dela. Tine Strelec, SVS Vrbljene Mesec marec je mesec, posvečen ženskam in pomladi. V Iški Loki se tega zavedamo, zato smo se letos ponovno odločili, da organiziramo prireditev Pozdrav pomladi. Naša prireditev je bila iskrena čestitka vsem mamicam, babicam, dekletom in ženam ob njihovima praznikoma dnevu žena in materinskem dnevu. Prireditev je potekala v soboto, 26. marca 2011, v gasilskem domu v Iški Loki. Na odru se je zvrstilo kar nekaj točk. V največje veselje nam je bilo gledati naše najmlajše Ločane, ki so nam zaplesali na pesmico Ringa ringa raja, nato pa je vsak sam povedal še eno ali dve pesmici. Nastopali pa niso samo naši mali vaščani, ampak smo k sodelovanju povabili še Moški pevski zbor Ig, humoristično skupino Mi s trat ter mlado glasbeno skupino. Po končani prireditvi je sledilo druženje pozno v noč. SVS Iška Loka Ločani so pozdravili pomlad. SVS Vrbljene želi vsem vaščanom in drugim/ občanom/ prijetne/ velikonočne/ in prvomajske praznike/. iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2011 Spomladansko prebujanje v Škriljah Čeprav se je koledarska pomlad skorajda šele začela, se je pri nas precej dogajalo - kot nekakšno zgodnjespomladansko prebujanje. Nekatere stvari so očem bolj vidne, druge so dogovorna dejanja, katerih učinki bodo še vidni, saj je leto še pred nami. Priprave na volitve SVS Glede na to, da na jesenskih volitvah nismo uspeli pripraviti liste predstavnikov za Svet vaške skupnosti Škrilje, se je po novem letu sklical sestanek vaščanov, na katerem je bil predlagan in potrjen začasni iniciativni vaški odbor, ki vključuje šest članov iz posameznih predelov vasi: Dušan Kovačič (Ledine), Bernard Miholič (Krajček), Marinka Plantan (center Škrilje), Bratislav Mladenovič (center Škrilje), Jure Lenič (center Škrilje), Lado Bogdanovič (Mali Vrhek). Sestanka se niso udeležili predstavniki Tlak, tako da žal nimamo njihovega predstavnika, vendar kljub temu v prihodnje pričakujemo njihovo udeležbo. Iniciativni vaški odbor opravlja funkcije vaškega odbora do volitev v mesecu aprilu, ko bodo izvoljeni novi predstavniki SVS Škrilje in bodo zastopali interese vasi oziroma vaščanov na Občini Ig v smislu urejanja zadev, ki se nanašajo na vas oziroma okolje, v katerem živimo, in si s tem želimo izboljšati svoje življenjske zahteve, skrbeti za večjo varnost, predvsem varnost za otroke, prometno ureditev oziroma ureditev cest ter še in še, zato potrebujemo tudi vašo pomoč in predloge. Med zelo pomembne naloge se v tem trenutku šteje ureditev skupnega prostora v vasi, bolj znanega kot mlatilnica, in sicer, da bi se uredila kot prostor za rekreativne dejavnosti oziroma kot otroško igrišče. Obisk pustnega karnevala Da pa nas resne zadeve ne naredijo preveč resne, se radi tudi ponorčujemo, ko pride tisti nori pustni čas. Tako smo se nekateri predstavniki vasi udeležili tradicionalnega pustnega karnevala na Igu, ki je bil na čudovito soboto 5. marca. Tisti, ki ste si karneval ogledali, ste nas videli, mogoče celo prejeli sladko darilo, drugim, ki nas niste videli na karnevalu, pa bi se na kratko predstavili. Ker je bila zima dolga, mrzla in snežena, se je Božiček z Rudolfom odločil, da vas še enkrat obišče, in sicer ni čakal spet na zimo, ampak je prišel na lep, topel skoraj pomladanski dan, in ne iz mrzlega severa, temveč iz hribovske vasi Škrilje. Mogočni jelen Rudolf je z lahkoto pripeljal Božička na njegovih saneh, ki so bile polno naložene z raznovrstnimi darili, tako da večja darila sploh niso mogla na sani in so se skupaj z velikima bombonoma sprehajala za Božičkom. Tako so imela možnost, da so kar sama podelila sladka darilca obiskovalcem karnevala. Celotni karnevalski ekipi Božiček in Rudolf se zahvaljujemo za sodelovanje, zahvaljujemo se tudi naši predstavnici Nini z Iga, ki je z nami sodelovala, in vsem, ki sta kakorkoli sodelovali pri projektu. Prisotnost na občinskem prazniku Prisotni smo bili tudi na občinskem prazniku na Igu, kjer smo lahko spremljali podelitev priznanj občine Ig, med katerimi je podelitev priznanja občine Ig prejel tudi naš vaščan Anton Rebov. Ob tej priložnosti mu čestitamo. Čistilna akcija Prišli smo do novih izzivov -čistilna akcija v okviru občine Ig. Na čistilno akcijo smo se pripravili, pregledali mesta, ki so bila potrebna sanacije oz. čiščenja, in smo jih vključili v projekt čistilne akcije. Zbor smo imeli ob 8.00 uri pred gasilskim domom v Škriljah. Čistilne akcije se je udeležilo 47 vaščanov, in sicer z vseh predelov vasi in vseh starostnih struktur od najmlajših do starejših. Temu primerno smo sestavili ekipe glede na zahtevnost dela, terena in nevarnosti dela. Po zaključenem delu smo se ponovno zbrali pred gasilskim domom, kjer smo imeli zasluženo malico, za mlajše so poskrbeli s sendviči in sokovi, za starejše oziroma za vse pa je Franci Lenič poskrbel za okusen pasulj, ki je po napornem čiščenju zelo teknil. V prihodnje se mu še priporočamo, sicer v upanju, da bo čim manj nesnage, čeprav bodo takšne akcije še vedno potrebne. Naj posebej pohvalim ekipo, ki je imela najtežje opravilo, in sicer čiščenje divjih odlagališč, med najzahtevnejšimi je bilo nek- Sem majhen zajček s polno košarico in potujem naokrog. Tudi vas obiščem, na tiho pozvonim in vam vesele velikonočne praznike zaželim! SVS Skrj PGD Skrije Zbiramo smeti danje področje, kjer je bilo zajetje za vodo, ki je oskrbovala vas, dokler se ta ni priklopila na javni vodovod, zdaj pa zajetje služi kot požarni bazen, zato je zelo pomembno, da je ta dostopen in urejen. Na omenjenem prostoru je bilo poleg zajetnega kupa starega železja tudi ogromno plastične embalaže in steklovine, ki jo z meteornimi vodami nanese iz višjeležečih vasi. Kar se v tem prostoru ne ustavi, nadaljuje pot naprej po gozdu v dolino Drage in se odpad kopiči. Vendar to, kar smo nabrali na prikolico, ne bo več bremenilo doline Drage. Vsem tistim, ki odpadke še vedno pustite, kjer vam padejo iz rok: misel osamljene pločevinke v gozdu je, da bi se veliko bolje počutila v prostoru, namenjenem zanjo, zato poskrbi in jo daj v za to primeren smetnjak. Trenutno se lahko pohvalimo, da smo načrtovane - naj bodo bolj ali manj zahtevni - projekte ustrezno izpeljali in smo zadovoljni, kar nam daje potrditev, da smo na pravi poti. Pridružite se nam tudi vi, saj bomo skupaj močnejši in še uspešnejši, počutili se bomo še bolje. Več o naših aktivnostih si lahko preberete na www.skrilje.com. Marina Plantan Foto: Marina Plantan SVS Iška Loka ob 1. maju, prazniku dela, čestita vsem vaščankam in vaščanom Iške Loke! SVS Iška Loka Ob mednarodnem dnevu dela, 1.maju, vam želimo, da vam vaše delo prinaša zadovoljstvo, uspeh pa tudi zaslužen počitek. Želimo vam, da prvomajske praznike preživite v prijetnem razpoloženju in v družbi vam dragih ljudi. SVS in e Zahvala ob prejemu občinskega priznanja Ob prejemu občinskega priznanja, se zahvaljujem pobudnikom in predlagateljem za izkazano zaupanje in vrednotenje mojega dela. Prijetno sem bil presenečen, saj česa takega nisem imel nikoli v mislih, kaj šele, da bi to pričakoval, zato sem bil toliko bolj vesel. Vendar vesel z mešanimi občutki, saj se zavedam, da tega le nisem prislužil sam. Tako gre zahvala vsem oziroma delim priznanje z vsemi, ki so pomagali, sodelovali in še sodelujejo pri vseh delih v društvu kot tudi zunaj njega. Sam lahko bore malo storiš, če nimaš podpore in sodelovanja ljudi. Zahvalil bi se tudi tistim, ki ne morejo več aktivno sodelovati, a podpirajo to dejavnost, kot tudi tistim, ki jih ni več med nami. Ki so tiho odšli ali jih je bolezen prehitro odtrgala od nas, čeprav bi še radi veliko postorili. Tudi ti so sestavljali mozaik našega društva kot vasi dolga leta in so tudi zaslužni za moje priznanje. Prejeto priznanje pa me tudi obvezuje, da ne izneverim zaupanja predlagateljev in še naprej delujem po svojih močeh, pomagam še naprej sestavljati mozaik društva in vasi, ki ni nikoli končan. Vedno se ga nadgrajuje. Še enkrat hvala predlagateljem in vsem drugim za izrečene čestitke ob tem res prijetnem dogodku. Anton Rebov DRUŠTVA Zahvala Prav lepo se zahvaljujem Društvu upokojencev Ig in občinskemu svetu Občine Ig ter županu Janezu Cimpermanu, za prav lepo priznanje. Hvala tudi vsem drugim, ki so sodelovali zraven. Marija Virant, Ig Srečanje upokojencev ob občinskem prazniku V okviru prireditev ob občinskem prazniku smo upokojenci v sodelovanju z občino Ig v soboto, 19. marca, pripravili že 6. srečanje občanov, starih 75 let ali več, in drugih članov DU Ig. Na prireditev, ki je bila v lepo urejeni ižanski športni dvorani, je prišlo več kot 350 udeležencev. (Шо\Ј IG r ^ DRI Кт\/П 11РПК DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Naše srečanje so s svojo prisotnostjo poleg gostitelja župana Janeza Cimpermana in predsednika DU Ig Alojza Kobala počastili tudi: predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije Anka Tominšek, poslanka Alenka Jeraj, predsednik Osrednjeslovenske zveze društev upokojencev Marjan Sedmak, Janez Videtič, predsednik DU Suhor, ki je pobrateno z našim društvom, ravnateljica OŠ Stanka Rebolj, predsedniki sosednjih DU Podpeč-Preserje, Rakitna in Škofljica ter predstavniki nekaterih društev, s katerimi največ sodelujemo. Vse prisotne je pozdravil župan Janez Cimperman, ki je poudaril pomen takih srečanj in spregovoril o občinski socialni politiki, zlasti pa še o aktivnostih za izboljšanje življenja starejših občanov. Izpostavil je še nekaj zadnjih pomembnejših dosežkov, na primer, da bomo v naši občini končno le dobili drugega družinskega zdravnika, pa da je obljubljen vsebinski napredek glede gradnje škofeljske obvoznice in predvidene obnove Ižanske ceste, napredujejo pa tudi pogajanja o podaljšanju mestne avtobusne proge št. 19 do Iga. Ni se izognil tudi omembi že sedemletnih prizadevanj za sprejem občinskega prostorskega reda, ki še vedno ni potrjen. To pomeni veliko oviro za nadaljevanje nekaterih projektov, eden izmed njih je tudi dom starejših. Prireditev je popestril krajši kulturni program, ki ga je organiziral Anton Božič, domiselno in duhovito pa povezovala Darinka Mazi. Na odru sta ves čas prireditve svojo veščino klekljanja prikazovali naša članica Marija Virant in njena vnukinja Ela Erhatič. S tremi lepimi pesmimi nas je že v začetku spravil v dobro razpoloženje mešani pevski zbor našega društva pod vodstvom zborovod-kinje Mire Gantar. Zelo živahno in zanimivo sta svoje poglede na starost predstavila učenca OŠ Ig Ela in Anej z zgodbico Ko bom star, bom ..., kako pa je to lahko dejansko videti, smo imeli priložnost videti v skeču Dolgo življenje, ki sta ga doživeto odigrala Jožica Anzeljc in Alojz Kobal. Svoje znanje, pridobljeno na plesnih teča- Predsednik DU Ig Alojz Kobal je prejel plaketo ZDUS za zasluge. Darinka Mazi v akciji, MPZ DU Ig v pripravljenosti jih, so nam prikazale plesalke in plesalci s štirimi plesi. Prepričani smo, da je bil njihov plesni učitelj Stane Kikelj s prikazanim zelo zadovoljen. Sledila je malica, naše članice so nam namreč postregle z odlično obaro, ki so jo skuhale kuharice iz OŠ Ig. V drugem delu prireditve smo izvedli občni zbor Društva upokojencev Ig. Predsednik društva Alojz Kobal je v svojem poročilu o delu v preteklem obdobju izpostavil pomembnejše dosežke in probleme društva ter na kratko predstavil program dela za letos. Pred tem pa je iskreno čestital članici društva Mariji Virant, ki je prejela občinsko priznanje za dolgoletno aktivno delo v društvu upokojencev. Priznanje ji je podelil župan na občinski proslavi ob praznovanju občinskega praznika dan pred srečanjem upokojencev. Iz poročila izpostavljam naslednje: »Želimo si boljših pogojev za življenje, da bi bilo manj stresa ter več sožitja, medsebojne pomoči in razumevanja. Vendar je na poti vedno nekaj ovir. Za premagovanje takih ovir moramo poskrbeti tudi sami in kaj postoriti zase, včasih pa pomagati tudi drugim. To pa lahko naredimo le tisti, ki smo kolikor toliko zdravi, in kar je najpomembnejše: pripravljeni pomagati.« In dalje: »Moram pa priznati, da mi ves čas, ko govorim o naših društvenih in drugih problemih, prihajajo pred oči tra- www.obcina-ig.si 15 Zahvala Lepo se zahvaljujem Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Društvu upokojencev Ig za lepo priznanje. Za to se zahvaljujem celotnemu društvu in odboru, ki sta me podprla. Držati moramo skupja in sodelovati. Jaz bom še naprej tako sodelovala. Upam, da mi bo zdravje dobro služilo in še enkrat najlepša hvala. Marija Virant, Ig gedije, ki jih doživljajo ljudje v svetu, in naši lastni problemi so kar naenkrat čisto majhni! Zato pravim: spoštujmo se med seboj, spoštujmo naravo, pomagajmo eden drugemu, veselimo se vsakega lepega trenutka in vse bo tako, kot je treba!« Poročili iz svojih delovnih področij sta prispevali tudi bla-gajničarka in predsednica nadzornega odbora. V razpravi so se oglasili predstavniki ZDUS, Osrednjeslovenske zveze društev upokojencev in DU Suhor s pozdravi in kratkim komentarjem o aktualnih dogajanjih v zvezi z Zakonom o malem delu in pokojninsko reformo. Zatem je zboro-vodkinja kritično predstavila svoj pogled na delovanje mešanega pevskega zbora in društva upoko- jencev v celoti. Z veseljem sporočamo, da sta letos prejela dva naša člana priznanji ZDUS. Predsednik našega društva Alojz Kobal je prejel plaketo ZDUS za zasluge, predal mu jo je predsednik Osrednjesloven-ske zveze društev upokojencev Marjan Sedmak. Naša članica Marija Virant je prejela pisno priznanje ZDUS, predala ji ga je predstavnica ZDUS Anka Tominšek. Za prejeta zaslužena priznanja jima iskreno čestitamo in naj jim bodo spodbuda za nadaljnje uspešno delo. Sledil je sklepni del prireditve - druženje ob pogovoru, plesu, polnih kozarcih in pokušnji domačih dobrot, ki so nam jih spekle naše marljive članice. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansam- bel Podkrimski falotje. Prepričani smo, da je tudi letošnje srečanje upokojencev lepo uspelo in doseglo svoj namen. Upamo, da so bili udeleženci zadovoljni in da jih bo drugo leto še več. Zahvaljujemo se županu, Občini Ig in OŠ Ig, da so nam to prireditev omogočili, priznanje pa gre tudi članicam in članom DU Ig, ki so prireditev organizirali in izvedli. Hvala tudi Šahovskemu klubu Ig za konstruktivno sodelovanje. Poudariti moramo namreč, da je našemu sobotnemu srečanju že po tradiciji v nedeljo sledil veliki šahovski turnir, ki ga je organiziral ŠK Ig, in tako velik del priprav spe-ljemo skupaj. Anton Žagar, Društvo upokojencev Ig Foto: Janez S. Vrhovec Ribiči zadovoljni z dosežki v preteklem letu Člani Ribiškega društva Smuč Ig so se v začetku marca zbrali na rednem občnem zboru. Pred začetkom nove ribiške sezone so se ozrli na delovanje v preteklem letu ter se posvetili nalogam, ki jih čakajo v letošnjem letu. Delovanje društva so kljub težavam, s katerimi so se srečevali, ocenili kot uspešno, saj so večino nalog, ki so si jih zadali, uspešno izvedli. Kot posebej uspešno in spodbudno so ocenili ponovno vzpostavitev pionirske sekcije društva. Delavnice, ki so jo konec junija in v začetku julija organizirali, se je udeležilo sedem pionirk in pionirjev, ki so pri spoznavanju in obvladovanju ribiških veščin ter varovanju narave pokazali veliko motiviranost. Posebej veseli dejstvo, da se tudi v letošnjem letu zanimanje za včlanitev v pionirsko sekcijo društva še povečuje. Ribiško društvo Smuč je tako v junijskem neurju kot tudi ob poplavah v mesecu septembru utrpelo kar precejšnjo škodo. Najnujnejše je bilo sanirano sproti, popravilo jezu na ribniku Špilgut pa se je lahko izvedlo šele v mesecu marcu letošnjega leta, ko so to dopuščale vremenske razmere. Kljub težavam tako ob neurju v juniju kot tudi ob suši v juliju in avgustu je bila vzgoja krapov v gojitvenem ribniku Špilgut uspešno končana, oktobra pa je bilo okoli tri tone rib izpuščenih v ribnik Rakovnik, kar je ustrezna zaloga rib za vsaj dve leti. Ribiči pa so se v letu 2010 pomerili tudi na šestih tekmah, ki so postale priljubljena oblika druženja. Kot nedokončano nalogo so na občnem zboru izpostavili ureditev upravljanja z obema ribnikoma. Še vedno se srečujejo z neusklajenostjo in neodziv-nostjo dveh ministrstev, in sicer Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor. Po uspešni pritožbi in več kot letu zatišja so se stvari ponovno začele premikati v začetku letošnjega leta. Ureditev upravljanja z ribnikoma tako ostaja ključna naloga RD Smuč tudi v letu 2011. Že v zimskih mesecih tega leta je bila izvedena sanacija jezu na ribniku Špilgut. Vzgoja krapov v ribniku Špilgut ter ohranjanje narave v tem delu doline Drage sta še dve ključni nalogi, ki so si jih zadali na občnem zboru. Posebej razveseljivo je, da se interes za članstvo v društvu že drugo leto zapored povečuje, tako da se je članstvo v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo, pri čemer je še posebej pomembno povečanje včlanitve pionirjev. Društvo namerava tudi v letošnjem letu posebno pozornost nameniti sodelovanju z Občino Ig in drugimi društvi v občini, ki je bilo v preteklem letu zelo uspešno. Podpora občine pri izvedbi programov društva, čeprav v teh kriznih časih razumljivo skromnejša kot v preteklih letih, je bila zelo pomembna, saj društvo z razpoložljivimi sredstvi ne bi moglo v celoti uresničiti načrtovanih aktivnosti. Društvu so ob suši in vročini v juliju priskočili na pomoč z opremo tudi Izobraževalni center Uprave RS za zaščito in reševanje ter PGD Pijava Gorica, pri sanaciji po neurju pa podjetje SBS ter Pekarna Blatnik, katerim gre posebna zahvala. Predsednik Slavko Drobnič se je ob koncu zahvalil vsem članom društva, ki so z več kot 700 prostovoljnimi urami dela zagotavljali urejenost obeh ribnikov ter uspešno gospodarjenje z ribami. Igor Nered RD Smuč Ig 16 www.obcina-ig.si društva GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR 25. Občni zbor KD Krim Članice in člani KD Krim letos praznujemo četrt stoletja uspešnega delovanja. Jubilejni občni zbor je potekal 12. marca v dvorani kulturnega doma v Iški vasi. Še pred uradnim začetkom so nam dobrodošlico zaželeli člani ansambla Ponos. Zasedba odličnih mladih glasbenikov je v družbi nas konjerejcev ostala še pozno v noč. Vsebino zbora smo združili v osem obširnih točk. Na začetku je predsednik društva Jože Škulj pozdravil vse navzoče in predlagal delovno predsedstvo. Sledila so poročila predsednika, tajnice, blagajničarke, disciplinske komisije, gospodarja društva, nadzornega odbora ter poročila vseh treh sekcij. Poročila so bila s strani celotnega članstva soglasno sprejeta in z dvigom rok tudi potrjena. Tudi letos je občnemu zboru prisostvoval naš cenjeni župan Janez Cimperman, ki pa zaradi kopice obveznosti ni mogel biti z nami do konca. V pozdravni besedi je pohvalil sodelovanje društva z Občino Ig in obljubil pomoč občine tudi v prihodnje. Ker je letos je minilo tudi štiriletno obdobje delovanja vseh organov društva, smo izvolili novo vodstvo. V upravni odbor in različne komisije je bilo izvoljeno kar nekaj novih članic in članov, le na čelu društva ni sprememb. Naš predsednik še vedno ostaja Jože Škulj, ki se je v vseh teh letih izkazal kot odličen voditelj. Predsednik delovnega predsedstva je pod točko 5 dal besedo gostom. Predstavniki (KGZ, zadruge ter prijateljskih društev in ustanov) so v svojih govorih navajali vzorno sodelovanje z našim društvom, predstavili novitete na njihovem področju in vsebino zastavljenih načrtov za prihodnje. Sledila je predstavitev načrtov za leto 2011. Vodstvo KD Krim si je za prihajajoče leto zastavilo obširen plan dela in resnično bo treba zavihati rokave. Vsako leto komisija za nagrade in priznanja ob pomoči upravnega odbora nagradi najbolj prizadevne članice in člane. Tudi letos smo podelili priznanja za 10, 15 in 20 let aktivnega delovanja v društvu. Za 25 let dela v društvu pa bodo priznanja podeljena ob svečanosti na dan dvodnevne prireditve na našem hipodromu. Najbolj zaslužni, najboljši tekmovalci in najboljši rejci so tudi tokrat prejeli posebna priznanja za svoje dosežke. S točko razno smo končali uradni del občnega zbora, ki je prešel v prijetno druženje ob dobri hrani, še boljši kapljici in prijetnih melodijah ansambla Ponos. Zagotovo se tudi prihodnje leto snidemo v tako velikem številu. Nina Ptic Župan s predsednikom društva Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Občni zbor TD Krim V petek, 25. marca, smo se člani Turističnega društva Krim zbrali na rednem letnem Občnem zboru. Izmed več povabljenih so se nam pridružili: župan občine Ig Janez Cimperman, domači župnik Srečko Golob, predstavnica Planinskega društva Krim Simona Zorko, predstavnika Kulturnega društva Izviri Majda Suhadolnik in Bojan Kraševec, predstavnik Društva Fran Govekar Janez Tavželj ter predstavnika SVS Vrbljene in SVS Strahomer Tine Strelec in Gašper Šivec. Po krajšem pozdravu vseh prisotnih smo izvolili organe občnega zbora in prešli k poročilom o delu društva v preteklem letu. Vsa poročila - od predsednika, blagajnika in nadzornega odbora - so bila zelo izčrpna in natančna, tako da jih je občni zbor brez besed sprejel in potrdil. Nato smo sprejeli načrt dela za leto 2011, ki poleg naših rednih prireditev vsebuje tudi sodelovanje društva na občinskih prireditvah, če bi prišlo povabilo, dogovorili smo se, da bomo nadaljevali z ureditvijo muzeja starega orodja in opreme, kupili nekaj novih figur za jaslice, ne bomo pa pozabili tudi na izobraževanje, tako da bomo pripravili 2. martinovanje, udeležili se bomo strokovne ekskurzije in pripravili predavanje o obrezovanju sadnega drevja in grmovnic (je že bilo). Na koncu smo v društvo sprejeli še pet novih članov in potrdili, da bo skupina Podkrimski falotje nekaj časa delovala prek našega društva. Pred koncem so se oglasili še gostje. Tako je besedo prevzel župan Janez Cimperman, ki je zelo pozorno spremljal vsa poročila in pohvalil delo društva ter podal nekaj informacij z občine. Za medsebojno sodelovanje sta se zahvalila tudi predstavnika Planinskega društva Krim in Kulturnega društva Izviri. Za konec smo župan občine, predstavnik SVS Vrbljene gospod Strelec in predsednik TD Krim vse prisotne povabili na čistilno akcijo, ki je bila naslednji dan. Po uradnem delu sta sledila ogled videoposnetkov z naših prireditev ter družabno srečanje ob kozarčku in narezku. Za dobro razpoloženje in ples pa so poskrbeli kar naši Podkrimski falotje. Janez Modic, predsednik TD Krim www.obcina-ig.si 17 /J ss društva MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2011 Zbor članov Društva Fran Govekar Ig Sredi marca smo se članice in člani Društva Fran Govekar Ig srečali na 10. rednem letnem zboru članov društva. Zbor smo začeli s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali lutkarji in pevci Moškega pevskega zbora Ig, nadaljevali pa s poročili o delu. Predsednica sem poročala o celotnem štiriletnem obdobju, saj je bil zbor tudi volilni in smo izvoli novo vodstvo, ki pa je ostalo kar bolj staro. Društvo bom še naprej vodila Alenka Jeraj, podpredsednik in tehnični vodja ostaja Janez Tavželj, tajnica Jelka Piškurič, blagajnik pa Franci Žerovnik. Nekaj sprememb je v Upravnem odboru, kjer so predstavniki skupin, ki delujejo v društvu. V okviru društva delujejo naslednje skupine: lutkovna, mladinska in odrasla gledališka skupina Pod odrom, Ženski pevski zbor Ig, Moški pevski zbor Ig, Skupina Borovničke, Likovno-video skupina, Literarno glasbena skupina, Turistično raziskovalna skupina, znotraj nje pa tudi turistični podmladek. Na zboru smo sprejeli načrt dela v letu 2011 in določili višino članarine za leto 2011. Z veseljem smo pozdravili podmladek društva (Nadja Janežič je dobila sina, prav tako dr. Anton Velušček), žal pa namenili minuto molka tudi članu Tadeju Severju, ki smo ga izgubili. V letu 2010 smo pridobili veliko novih članom, ki so se aktivno vključili v delo društva in vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti v naše vrste. Več o društvu in vse informacije o naših aktivnostih najdete na www.drustvo-frangovekar.si. Alenka Jeraj KD Izviri Tomišelj se je podalo v čistilno akcijo V soboto, 26. marca, smo se vaščani Tomišlja in Podkraja udeležili čistilne akcije, ki je potekala na območju Ljubljanskega barja pod geslom Očistimo Ljubljansko barje divjih odlagališč v sodelovanju z vsemi občinami, ki mejijo na Barje, ter njihovimi delujočimi društvi. Člani smo se zbrali v Podkraju, pridružili pa so se nam tudi vaščani. Predvsem smo bili veseli sodelovanja mladincev in pionirjev. Akcija je bila hitra in učinkovita, saj smo do 11. ure napolnili 40 vreč od Snage in še 25 svojih, nekaj kosovnih odpadkov pa smo odpeljali na deponijo v Mateno. Akcijo smo končali v Gasilskem domu Tomišelj, kjer smo se okrepčali s skromno malico in pijačo ter strnili vtis, da je za čisto, lepo in prijetno okolje potrebno delo skozi vse leto, pa ne samo od vaščanov in društev, temveč tudi od ljudi, ki se morda skozi naše kraje samo peljejo. Majda Suhadolnik Zbrani na čistilni akciji Podkrimska Johanca v Dobovi V soboto, 12. marca, se je končalo letošnje pustno rajanje. Tudi tokrat so namreč v Dobovi pripravili že 13. mednarodni pustni karneval fašjenk, na katerem je sodelovalo, kot je povedal organizator, rekordnih 44 skupin oziro- ma več kot 800 mask iz domovine in zamejstva. Med sodelujočimi smo bili letos z dvema prizoroma tudi člani Turističnega društva Krim. V imenu Ižanskega karnevala, na katerem so sodelovali tudi Dobovci, smo jim vrnili gostovanje s prizoroma Politiki in Čarovnica Johanca s spremstvom. Zaradi tako velikega števila udeležencev je povorka potekala skoraj tri ure, in sicer se je vila od vasi Loče do Dobove. Sicer pa trajajo prireditve v okviru fašjenka v Dobovi in okoliških vaseh od pustne sobote do sobote po pustu. Prirejajo različne prireditve - od izdaje pustnega časopisa, razobešanja zastav in oznanjevanja prihoda pusta po vseh vaseh. Pripravijo tudi otroški karneval, katerega se na pustni torek namesto pouka udeležijo vsi tamkajšnji otroci, pripravijo tudi pustno svatbo in pozneje tudi obvezen pogreb pusta, ki mu predhodno dajo ime, ki je v preteklem letu najbolj izstopalo. Skoraj vsak dan pripravijo tudi, kot se za praznik spodobi, različne zabave z glasbo, plesom in animacijskim programom. Del tega praznovanja smo bili letos tudi člani turističnega društva Krim. Janez Modic, predsednik TD Krim 18 www.obcina-ig.si Čistilna akcija v Mahu in postavitev smerokaza Člani TD Bober Ig smo se tudi letos odločili za čiščenje in ureditev počivališča v Mahu. Ob poti do tja smo napolnili le dve vreči smeti, kar je zelo pohvalno za to okolico. Na počivališču smo ponovno postavili smerokaz, ki bo popotnike usmerjal do želenih ciljev. Le upamo lahko, da bo ostal na svojem mestu in služil svojemu namenu. Lepo se je zadržati v urejeni in čisti naravi. Človeku se odpočijeta oko in glava. Počivališče Mah je prav taka točka in želimo si, da to tudi ostane. Prosimo vse obiskovalce, ki se tu zadržujete, spoštujte naravo in naše delo. Narava vam bo zelo hvaležna in sebi boste v ponos. TD Bober Ig Pust v Iški vasi V Iški vasi je bil tudi letos pester prikaz pustnih skupin, ki so se pojavljale od pustne sobote do pustnega torka in pogreba pusta na pepelnično sredo. Pustovanja so se udeležili tako najmlajši vrtičkarji, osnovnošolci in srednješolci ter odrasli pustni navdušenci. Seveda pa so priprave potekale kar nekaj časa, kar smo ob ustvarjalnem delu izkoristili za druženje in pripravo kostumov ter vsega, kar smo si zamislili zraven. Fani Intihar TD Iška vas Sprevod na pustni torek, ki se je začel zgodaj popoldne, zvečer je sledil še sprevod kamele. Vikend turisti v Iški vasi in tajkuni ob izginuli Iški ter ribe na suhem na karnevalu na Igu Predstava za mamice v Iški vasi Turistično društvo Iška vas je že tradicionalno pripravilo dogodek ob materinskem dnevu. Tokrat v petek, na praznik vseh mamic. V programu so sodelovali malčki iz Iške vasi in Iške, ki so vključeni v vrtec Ig. Pod vodstvom vzgojiteljic Irene Petrovčič in Lidije Kraševec sta njihova Zelena travca in Peričice ogreli kulturno dvorano in srca vseh mamic, babic ter drugih prisotnih, učenci Podružnične osnovne šole Iška vas pod vodstvom učiteljic Tarin Šenk in Marjane Pšeničnik pa so napolnili oder. Ob njihovih sabljicah, nošah in nabrušenih jezikih v pesmi Al' me boš kaj rada imela se je v dvorani razlegel smeh ob tako dobri interpretaciji pesmi. Njihova harmonika je bila spremljevalec tudi preostalega dela prireditve. Zvok citer in prečne flavte sester Janželj iz Iške vasi je pričaral toplino doma in vso ljubezen domače hiše, prav tako vesela harmonika Žana Žagarja. Program materinskega dneva ter pripravo učencev in vezni tekst je pripravila učiteljica Darinka Mazi Batagelj. Program pa je pod njenim mentorstvom povezoval Anej Zore ter ob tem zaigral tudi na kitaro. Vsem mamicam in babicam so bile po koncu predstave razdeljene doma pripravljene sladke rožice -piškoti v obliki tulipana, ki jih je pekla Marija Škulj. Številni nastopajoči, vzgojiteljice, učiteljice ter članice društva so ustvarili še en dogodek, ki je božal srca vseh nas. Hvala vam za vašo pomoč in čas, ki ste ga namenile našim vaščanom. Pa na svidenje z našim podmladkom - ob prihodnji prireditvi na našem odru. Le eno mamico na svetu imam ... Andreja Zdravje TD Iška vas www.obcina-ig.si 19 Upokojenci smo zaplesali m DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Že od nekdaj ljudje izražamo svoja razpoloženja in čustva s plesom. Ples je govorica telesa in duha. Je zanimiv odgovor na glasbo, ritem, veselje, srečo, radost. Izhaja iz elementarne človekove potrebe po gibanju. Ples se ne meni za starost, pleše lahko vsak. Telesna dejavnost, kot je ples, izboljša kakovost našega življenja ne glede na leta. Pri plesu si ni treba zapomniti le številnih korakov in njihovega zaporedja, ampak jih je treba občuteno prilagoditi plesnemu ritmu in seveda soplesalcu. Ples dokazano ugodno vpliva na človekovo počutje in zdravje. Raziskave športno medicinske stroke potrjujejo, da gibanje ob glasbi uravnava, pospešuje in izboljšuje dihanje. Delovanje srca in ožilja se pospeši in uredi. Seveda pa ples pripomore tudi k lepši in pravilnejši drži ter s tem čvrstejši hrbtenici. Da vse našteto drži, smo se prepričali udeleženci zimskega plesnega tečaja. 17 parov nas je deset torkov prihajalo v dvorano v Iški vasi. Družili smo se dve uri. Čeprav smo bili kdaj tudi utrujeni, sta nas glasba in ples tako prevzela, da smo uživali. Kulturna dvorana se je spremenila v plesišče. Ob koncu plesnega tečaja smo sklenili, da se jeseni spet srečamo. Skupina se je lepo ujela in razvilo se je prisrčno druženje. Za začetek smo se kar dobro naučili nekaj standardnih plesov. Seveda pa ples ne bi bil tako ubran, če ne bi bil z nami plesni učitelj Stane Kikelj z gospo Cvetko. Stane nam je svoje dolgoletne plesne izkušnje posredoval nazorno in razumljivo. Ne le plesne korake, tudi zgodovino določenega plesa, zanimivosti in plesni bonton nam je predstavil. Trudil se je, da bi dojeli ples kot valovanje, užitek v gibanju. Duhovito nas je opomnil, ko smo 'tancali' malo po svoje. Na jesen bo nadaljevalni tečaj in ne dvomimo, da se bomo imeli spet lepo. Darinka Mazi Blagoslov motorjev na Kureščku Odpira se nova motoristična sezona in s tem tudi vsakoletni obred blagoslova motorjev ter njihovih voznic in voznikov. Tudi letos smo se člani MK Ižanc odločili, da organiziramo zdaj že tradicionalni Blagoslov motorjev in motoristov pri Mariji Kraljici na Kureščku. Prireditev bo potekala v nedeljo, 8. maja 2011, začela pa se bo ob 11. uri. Med 11. in 13. uro je predviden prihod in sprejem motoristov, ob 13. uri pa bo sledil slovesen blagoslov motorjev. Prireditev se bo nadaljevala z zabavo ob živi glasbi. Na prireditvi pričakujemo do 500 motorjev in motorističnih navdušencev. Ob prireditvenem prostoru bodo potekale predsta- vitve motorističnih znamk, postavljene bodo stojnice, dobro bo poskrbljeno za hrano in pijačo, manjkala ne bo niti živa glasba. Prireditev bo ob vsakršnem vremenu, saj bo na prizorišču tudi velik šotor. Parkirni prostor je zagotovljen, dobra volja tudi, zato prisrčno vabljeni! Motoklub Ižanc 20 www.obcina-ig.si OBČINA IG št. 1/2011 april 2011 Uradne objave Občina Ig, na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO, 3/04) ter Sprememb Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar UO, 2/2006) objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v letu 2011 I. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo: - vrtci, - šole, - športna društva, - športne zveze, - zavodi, - gospodarske družbe, zasebniki ter organizacije, registrirane za izvajanje športne dejavnosti, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so javno koristne in neprofitne. II. Športna društva in njihova združenja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da dostavijo potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja (velja za kakovostni in vrhunski šport), - občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, - da se ukvarjajo s športi, pri katerih je pomembna telesna aktivnost. V program se ne uvrščajo tehnični športi (avto - moto, letalski, športno modelarstvo, jamarji, potapljači), body building, fitnes, vse vrste aerobike, ples (razen standardnih in latinsko - ameriških plesov ter rock & roll), športi z živalmi (kinološka društva), razen miselni športi (šah) in konjeniški šport, kjer se upošteva tradicija, - izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, - da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da je njihova dejavnost neprofitna, - da imajo sedež v Občini Ig. III. Za leto 2011 so s Proračunom Občine Ig za programe športa namenjena sredstva v višini 37.000,00. Po sprejemu Letnega programa športa se po posameznih programih nameni sredstva kot sledi iz tabele: Programi za OŠ Ig in Vrtec Ig Program Finančna sredstva po posameznih programih Šport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok -plavanje -program Zlati sonček -program Krpan -drugi programi 1.750,00 eur 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok -program Zlati sonček -program Krpan -program Naučimo se plavati -šolska športna tekmovanja -drugi programi 8.150,00 eur Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3. Športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladine Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Športna dejavnost študentov Interesna športna dejavnost študentov Športna rekreacija Športna rekreacija Kakovostni šport Kakovostni šport Vrhunski šport; bonus točke Izobraževanje, usposabljanje, spopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 100,00 eur Založniška dejavnost Informacijski sistem Dodatne točke Državni prvak Skupaj 10.000,00 eur Programi društev Program Finančna sredstva po posameznih programih Šport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok -plavanje -program Zlati sonček -program Krpan -drugi programi 300,00 eur 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok -program Zlati sonček -program Krpan -program Naučimo se plavati -šolska športna tekmovanja -drugi programi 7.700,00 eur Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3. Športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladine 5.000,00 eur Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Športna dejavnost študentov Interesna športna dejavnost študentov 150,00 eur Športna rekreacija Športna rekreacija 2.200,00 eur Kakovostni šport Kakovostni šport 5.000,00 eur Vrhunski šport; bonus točke 250,00 eur Izobraževanje, usposabljanje, spopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 3.700,00 eur Založniška dejavnost 300,00 eur Informacijski sistem 200,00 eur Dodatne točke 1.800,00 eur Državni prvak 400,00 eur Skupaj 27.000,00 eur IV. Predlagatelji programov morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu, ločeno za posamezne vsebine športnih programov. Razpisno dokumentacijo lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na internetni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upoštevali. V. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »javni razpis - šport«. VI. Prijavi je potrebno priložiti potrdilo panožne športne zveze o rangu tekmovanja v katerega je društvo vključeno, v kolikor društva prijavljajo kakovostni oz. vrhunski šport. VII. Rok za prijavo na razpis je sreda, 4. maj 2011. Prepozno prispele ne bodo obravnavane. VIII. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju športnih programov. III. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi sprejetih Meril in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig. IX. Predlagatelji programov bodo do 31. maja obveščeni o izidu razpisa. Datum: 31. 3. 2011 Župan Občine Ig Številka: 67101/002/2011 Janez Cimperman l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 51/2010) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) je Občinski svet Občine Ig na svoji 4 redni seji, dne 9. marca 2011 sprejel PRAVILNIK o sofinanciranju prireditev v Občini Ig I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Ig s tem pravilnikom določa upravičence, pogoje in merila za sofinanciranje programov neprofitnih organizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju Občine Ig. S tem pravilnikom se določajo pogoji, postopki in merila za sofinanciranje projektov, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. 2. člen Pravico do sofinanciranja imajo upravičenci iz 1. člena pravilnika, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane občine Ig in so v interesu Občine Ig, ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so izvajalci, navedeni v prejšnjem členu, ki: - so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Ig - so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delovanja društva v Občini Ig - imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto - imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov - je njihova dejavnost neprofitna - pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. 3. člen Prijavitelji prireditev, ki se po vsebini uvrščajo na več razpisanih področij, lahko za isti namen kandidirajo samo na enem od javnih razpisov, ki jih objavi Občina Ig. Sredstva za investicije niso predmet tega pravilnika. II. POSTOPEK PRIDOBIVANJA SREDSTEV 4. člen Sredstva za sofinanciranje programov se zagotovijo v proračunu Občine v višini, ki je določena z odlokom o proračunu za posamezno leto. Sredstva za sofinanciranje dejavnosti po tem pravilniku, se dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi občinska uprava. Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 in ne daljši od 45 dni. Občina Ig v skladu z javnim razpisom sofinancira samo programe, ki se izvajajo na območju Občine Ig in za Občino Ig ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Razpis mora vsebovati: - navedbo naročnika - predmet javnega razpisa - pogoje za prijavo na razpis, - programe, ki se bodo sofinancirali , - merila in točkovnik za programe - višino sredstev za predmet javnega razpisa - informacijo o razpisni dokumentaciji, - dokumente, ki jih mora izvajalec priložiti, - rok za prijavo na razpis, - datum odpiranja ponudb, - rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o rezultatu razpisa. Javni razpis se objavi v uradnem glasilu Občine Ig in na spletni strani Občine Ig. Od dneva objave javnega razpisa do določitve o izboru predlogov izvajalcev, se pogoji in merila razpisa ne smejo spreminjati. Razpisna dokumentacija je v času razpisa na voljo v vložišču, imetnikom elektronske pošte pa jo lahko delavec uprave pošlje po elektronski pošti s tem, da mora prejemnik upravi občine obvezno poslati povratno informacijo o prejemu razpisne dokumentacije. Vloge izvajalcev programov, ki niso oddane v razpisnem roku, na pred- št. 1/2011 april 2011 pisanih obrazcih oz. niso izpolnjene po navodilih, se ne obravnavajo in se s sklepom kot brezpredmetne zavržejo. 5. člen Na razpis prispele ponudbe, na osnovi pravilnika in točkovnika ovrednoti strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija v sestavi treh članov, od katerih je vsaj en delavec občinske uprave, pregleda popolnost prispelih ponudb, se seznani z višino sredstev, ki jih za izvedbo programov zagotavlja občinski proračun in programe točkuje po točkovniku in merilih objavljenih v javnem razpisu. Izvajalce se s sklepom obvesti o višini doseženih točk in vrednosti točke. Pritožba na sklep komisije se poda v roku osmih dni od sprejema sklepa na župana Občine Župan odloči o pritožbi v osmih dneh od prejema pritožbe, županova odločitev je dokončna. 6. člen Iz občinskega proračuna se lahko financirajo tudi drugi projekti, če pomenijo bistveno popestritev društvene dejavnosti v občini z novostmi in kvaliteto, ki pripomore h obogatitvi družabnega in kulturnega življenja občanov. Prijavitelji prireditev, ki se po vsebini uvrščajo na več razpisnih področij, lahko za isti namen kandidirajo samo na enem od javnih razpisov Občine Ig 7. člen Z vsakim izbranim izvajalcem, sklene župan pogodbo o sofinanciranju, ki vsebuje: - naziv in naslov izvajalca programov, - izbrane programe financiranja, - višino sredstev in način sofinanciranja, - obveznost poročanja občinski upravi - način nadzora nad porabo sredstev, - ostala podrobnejša določila, pomembna za izvedbo sofinanciranja programov. III. MERILA IN KRITERIJI ZA SOFINANCIRANJE 8. člen Za vse izvajalce je vrednost posameznih programov izražena v točkah. Vrednost točke se določi vsako leto posebej in je odvisna od skupnega število točk, in potrjeno višino namenskih sredstev proračuna za sofinanciranje programov na področju družbenih dejavnosti in turizma. Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov sofinanciranja s tem pravilnikom. 9. člen Občina Ig izbranim izvajalcem nakaže sredstva za izvedbo prijavljenih programov skladno s prilivom sredstev v proračun, načeloma pa v dveh delih. Izvajalec mora predložiti občini Ig poročila s priloženimi dokazili o porabi prejetih sredstev za izvedbo dogovorjenih programov, kot je navedeno v pogodbi. IV. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV 10. člen Izvajalci programov so s pridobljenimi sredstvi s strani Občine Ig dolžni izvesti programe in projekte, s katerimi so se prijavili na razpis v letu, za katerega je bil objavljen razpis. V primeru če izvajalec sredstev ne porabi namensko, če je navedel neresnične podatke, druge nepravilnosti ali ni podal poročil, kot jih določa pogodba, naročnik prekine pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev z zakonsko predpisanimi obrestmi od dneva nakazila le-teh. Izvajalci, ki kršijo določila tega člena na naslednjem javnem razpisu Občine Ig ne morejo kandidirati. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Porabniki proračunskih sredstev so dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom. Vsak prijavitelj, ki prejme sredstva iz proračuna mora sodelovati vsaj na eni prireditvi, ki jo organizira Občina Ig. 12. člen Občinska uprava je dolžna spremljati izvajanje letnih programov, ki so jih izvajalci prijavili za sofinanciranje. 13. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju prireditev v občini Ig in Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih institucij 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskega glasila Mostiščar. Številka: 21501/022/2011 Župan Občine Ig Ig, 9. 3. 2011 Janez Cimperman l. r. MERILA IN TOČKE: POMEN PROGRAMA ŠTEVILO TOČK Jasno opredeljeni cilji in namen programa Občinski nivo 10 Za člane društva 5 Kakovost in zahtevnost programa Kakovosten in zahteven 10 Delno kakovosten in zahteven 5 Manj kakovosten in zahteven 1 Program vsebuje organizacijo izobraževanj, predavanj, ustvarjalnih delavnic za člane oz. za širšo okolico (upošteva se 2 aktivnosti) 5 PRIREDITVE Pomen prireditve za prepoznavnost občine Društvo je organizator in izvajalec prireditev (upošteva se največ 2) 10 Sodelovanje na prireditvah (upošteva se največ 2) 5 Objava prireditve v koledarju prireditev 5 Sodelovanje na občinski prireditvi 5 Športne aktivnosti oz. možnost rekreacije za člane (upošteva se največ 2) 5 Trajnost programa Več let 10 Na novo 5 Izredne prireditve Praznovanje obletnice, jubileji 10 let 5 Do 50 let 10 Nad 50 let 15 ČLANSTVO Število članov s plačano članarino in stalnim prebivališčem v občini Ig- Do 30 članov 5 od 30-50 10 nad 50 15 Število let delovanja društva (za vsakih 5 let) 5 FINANČNA KONSTRUKCIJA višina zagotovljenih lastnih(neproračunskih sredstev) za izvedbo programa Do 40 % 5 Do 70 % 10 Nad 70 % 15 št. 1/2011 ■ april 2011 Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig (Mostiščar, UO 2/04), Spremembami pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar št. 10/2005, maj/07, marec/09) objavlja Občina Ig. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig v letu 2011 ■ Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za sofinanciranje dejavnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig za leto 2011. S proračunom Občine Ig za leto 2011 se za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti namenjena sredstva v višini 19.500,00 eur. Po sprejemu Letnega programa kulture se po posameznih dejavnostih nameni sredstva kot sledi iz tabele: dejavnost sofinanciranje gledališka 5.300,00 eur pevska 6.400,00 eur literarno -glasbena 1.400,00 eur plesna 1.000,00 eur likovna 1.000,00 eur lutkovna 800,00 eur honorarji 2.600,00 eur JSKD 1.000,00 eur Skupaj 19.500,00 eur 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. členu Pravilnika, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: - imajo sedež v Občini Ig, - so registrirani kot društvo najmanj eno leto, - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in urejeno ostalo dokumentacijo, kot določa Zakon o društvih, - redno, v rokih dostavljajo načrte in poročila o izvajanju kulturnih programov, 10. - da je njihova dejavnost neprofitna, - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom, - da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov, - da je izvedba programa primerljiva s povprečno kakovostjo v dejavnosti. Do sorazmernega dela sredstev za delovanje je upravičena Območna izpostava JSKD Ljubljana Okolica, koordinator medobčinskega delovanja društev. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na domači strani: www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig s pripisom Javni razpis - kultura 2011. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 5 - članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Rok za oddajo vlog je torek, 3. maj 2011. Prepozno prispele ne bodo obravnavane. Predlagatelji bodo do 31. maja 2011 pisno obveščeni o izidu razpisa. Dodatne informacije glede razpisa so vam na voljo na tel.: 01/2802-310. Številka: 62001/001/2011 Datum: 31. 3. 2011 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. ■ Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 51/2010) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig Občina Ig objavlja 1. 7 JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v Občini Ig 1. PREDMET RAZPISA Občina Ig s tem razpisom sofinancira programe neprofitnih organizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju Občine Ig, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane Občine Ig in so v interesu Občine Ig, ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. točki razpisa, ki: - so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v Občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Ig - so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delovanja društva v Občini Ig - imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto - imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov - je njihova dejavnost neprofitna - pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. 3. VIŠINA SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem razpisu je a) na proračunski postavki 110400099-razpisi druga društva 1.314 EUR b) na proračunski postavki 1104010-razpisi prireditve 4.000 EUR Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. 4. VSEBINA PRIJAVE Vlagatelji morajo oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v razpisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur in na spletni strani www.obcina-ig.si Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu komisija ne bo upoštevala. 5. ROK ODDAJE IN OBVEŠČANJE Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis - prireditve 2011«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je ponedeljek 9. maj 2011. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril, ki so priloga pravilnika. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. Z izvajalci, ki bodo upravičeni do sofinanciranja prireditev bodo podpisane pogodbe. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/2802-318, e-pošta marica.zupan@obcina-ig.si Datum: 4. 4. 2011 Župan Občine Ig številka: 21501/004/2011 Janez Cimperman l. r. Utrinki ob 22. marcu - svetovnem dnevu vode Predavanje o vodi in razstava o izginotju reke Iške DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG V torek, 22. marca 2011 ob svetovnem dnevu vode, je društvo Fran Govekar Ig organiziralo predavanje o vodi in vodnih kristalih. Predavanje z naslovom Zavest o vodi in zavest vode sem pripravila z željo, da se prebudi večja zavest o vodi - kaj je in od kod prihaja, kaj nam daje in nosi. Voda je dragocen vir življenja, potreben vsem. Tega so se zavedali že stari Rimljani - Aqua profluens re est communis ali tekoča voda je obča stvar (vsem na uporabo, tudi če je na privatni zemlji). Danes vemo, da ima voda izjemen spomin, v katerem je zapisana modrost bivanja na planetu. Voda je tudi najbolj občutljiv komunikacijski sistem na zemlji - povezuje ljudi, njihove misli, delovanje in ustvarjanje. Prav zato so se stare kulture tega zavedale in imele svoje zahvalne rituale vodi in njenim bitjem. Za naš čas pa je zavest o tem prebudil Masaru Emoto s svetovno uspešnico Sporočilo vode. V tej knjigi je predstavil metodologijo snemanja vodnih kristalov, ki s svojo obliko govorijo o kakovosti vode. Spodbudo je dobil, ko se je pokazalo, da ima vsaka snežinka svoj kristal, če jo ponovno zamrzne- jo, pa dobi nazaj svojo prvotno obliko. Dokazali so tudi izjemno sposobnost vode, da v sebi ohrani misli in čustva, ki nanjo delujejo. Tako so s snemanjem vodnih kristalov pod vplivom različne glasbe ali besed hkrati pokazali moč besed oz. da energija sledi misli in zavest vode. Vesela sem, da sem se imela priložnost kar dvakrat srečati z M. Emotom v Sloveniji in sodelovati z njim pri pripravi dogodka na izviru Ljubljanice na Močilniku leta 2004. Vsekakor je s svojimi predavanji in slikami kristalov vode predal ljudem pomembno sporočilo: VODA SI ZAPOMNI! Tako se lahko zavemo, da je skrb zanjo ne le v skrbi za čisto okolje, ampak tudi v odgovornosti za lastne misli in dejanja. Preteklo leto sta naš prostor zaznamovala dva dogodka, povezana z vodo: poplave in izginotje Iške, ki je prebudilo veliko zani- manja. Prav zato je društvo ob svetovnem dnevu vode postavilo tudi razstavo fotografij o izginotju reke Iške in njeno kratko predstavitev. Jožica A. Demšar Priznanje InLoCom za projekt Koliščarji 0 I ^P ^p FRAN GOVEKAR IG InLoCom je del širšega globalnega mednarodnega inovativnega gibanja INCO (www.inco.com), katerega moto je iz družbe znanja v družbo modrosti. Poudarek daje iskanju celotnih rešitev in trajno-stnemu razvoju posameznika, skupnosti in podjetij. Na konferenci o inovativni lokalni skupnosti (InLoCom 2011), ki je potekala v petek, 11. marca 2011 v Šentrupertu, je bil poudarek na iskanju inovativnih možnosti in predstavitvi primerov dobrih praks v lokalnem okolju Slovenije. Na konferenci so bile prvič podeljene nagrade za inovativne projekte v lokalnih skupnostih. Glavni namen nagrad je izpostaviti dobre prakse, podpreti izvirne rešitve in spodbuditi še več Nagrajeni projekti InLoCom: 1. Občina Šentrupert: Leseno nizko energetski vrtec vključno s skupno vaško kotlarnico na lesne sekance 2. Center za razvoj Litija: Razvojno partnerstvo 10 občin - Srce Slovenije 3. 4. Občina Škocjan: Aktivna e-Dolenjska Društvo Fran Govekar, Ig: Koliščarji uspešnih projektov. Nagrade je podeljeval Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta. Nagrada Društvu Fran Govekar Ig za inovativni prispevek v lokalni skupnosti je dragocena spodbuda za še boljše delo v prihodnosti in priznanje, da je narejeno opaženo in priznano. Jožica A. Demšar www.obcina-ig.si 21 LSV Ig predstavlja svoje člane - Viljem Sokalič Vilijem Sokalič je naš član že polni dve leti. Zadolžen je za našo varnost in urejanje prometa ob naših prireditvah. Je ponosen lastnik motorja MZ 250 letnik 87, ki ga je do zadnjega vijaka obnovil in mu povrnil tovarniški sijaj. Zelo rad se pohvali, da ima najdaljši motor na svetu. Dva metra je dolga izpušna cev, še enkrat toliko pa dim, ki ga dvotaktni MZ 250 ustvarja. Ker smo za njim že vozili na prireditvah, mu to potrjujemo. Poleg tega ima v lasti še tomos trobrzinec letnik 68 in tomos avtomatik letnik 85 in 86. Ponosen je na svoje radioaparate iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Spoznate ga po čudovitem oranžnem MZ-ju, s katerim se rad vozi po Igu, ali pa po dimu, ki se vije za njim. Še enkrat vse vljudno vabimo na našo prireditev, ki bo v soboto, 16. aprila, pred gostilno Ulčar ob 8. uri. Ob 10. uri se bomo zapeljali skozi center Iga, skozi Iško Loko in Mateno. Marko Hvale KULTURA XVII. Govekarjev večer Gradovi na Ižanskem in družina Turjaških 'društvo 1 fran govekar ig Marčevski Govekarjev večer je potekal 21. marca, ko občina Ig z občinskim praznikom obeležuje spomin na napad kmetov na ižanski grad Zonek. Ob tej priložnosti je bil gost Govekarjevega večera zgodovinar in prejemnik občinskega priznanja dr. Miha Preinfalk, slikarji pa so predstavili svoja dela na temo gradov. Dr. Miha Preinfalk je zgodovinar mlajše generacije, katerega glavno raziskovalno področje so plemiške družine, velik del svojih raziskav in tudi doktorsko disertacijo je posvetil plemiški družini Auersperg, ki izvira s turjaškega gradu, v lasti pa je imela v različnih obdobjih tudi druge gradove, med drugim tudi gradova na Igu. Družina Auersperg je soustvarjala zgodovino Kranjske celo tisočletje in danes živijo člani družine po celem svetu, v Sloveniji pa živi samo še ena pripadnica te družine - Marija Auersperg. Od obeh gradov na Igu se je do današnjih dni ohranil le grad Zonek na zahodnem delu vzpetine Pungart nad Igom. To je grad, ki so ga tistega usodnega 21. marca 1848, ko je do nas prišla informacija o marčni revoluciji in napovedi konca fevdalnih odnosov, napadli kmetje ižanskih vasi in zažgali urbarje, v katerih so bile zapisane njihove obveznosti do fevdalnih gospodov. Kot je povedal Miha Preinfalk, je za zgodovinarje danes izguba arhiva listin z gradu velika škoda, saj bi danes ravno te listine zgodovinarjem pomagale osvetliti in razumeti preteklost ižanskega območja. V pogovor z zgodovinarjem, ki ga je povezovala Alenka Jeraj, so se vključili tudi obiskovalci predavanja. Tako smo slišali, da je ponekod še živo ljudsko izročilo, kako je potekalo zbiranje kmetov pred napadom na grad. V Strahomeru naj bi si zvečer potrkali na okna in pozvali ljudi, da se priključijo napadu. Pogovor je v nadaljevanju nanesel tudi na turške vpade in na parno žago pod Mokrcem, ki so jo imeli v lasti turjaški grofje. Zgodovino Ižanskega pa je poleg Turjaških pomembno sooblikovala tudi plemiška družina Engelshausov, ki jo trenutno raziskuje gost večera. Po njego- vem mnenju so bili Engelshausi za Ižansko celo pomembnejši od Turjaških. Od 1. polovice 16. stoletja do konca 18. stoletja so oblikovali obsežno zemljiško posest, v lasti so imeli tudi ižanska gradova. V drugem delu prireditve je bila odprta še slikarska razstava na temo gradov, ki so jo skupaj pripravili člani likovne sekcije Društva Fran Govekar Ig in KD Marij Kogoj iz Velikih Lašč. Razstava slik je na ogled v knjižnici Ig. Maja Zupančič 22 www.obcina-ig.si © kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Pustni torek v Iški vasi Na pustni torek smo se učenci podružnične šole Iška vas oblekli v maškare in šli od hiše do hiše ter prepevali pesmice. Učiteljica Marjana je igrala na harmoniko. Ljudje so nas z veseljem poslušali. Dobili smo sladkarije in malo denarja. Nika Janželj, 3. razred Spomladanski izlet Mesec marec nam je prinesel pravo pomlad, zato smo se žabice odpravile na izlet. Odšli smo na pohod do cerkvice sv. Ane. Dobra volja otrok, polni nahrbtniki in toplo sonce so nas priganjali, da smo kmalu dosegli vrh, kjer smo nahrbtnike tudi izpraznili. Z nami so odšle še druge skupine starejših otrok - Medvedki, Ptički in Čebelice, tako da smo bili tudi v dobri družbi. Utrujeni smo se z avtobusom pripeljali nazaj v vrtec, kjer smo pojedli kosilo in pospali po ležalnikih. Žabice Rožica za mamico in še za koga Mesec marec je potekal v znamenju mamic. Kot vsako leto smo tudi letos v Tomišlju pripravili za naše najmlajše delavnico na temo materinskega dneva. Delavnice se je udeležilo kar nekaj otrok z željo po ustvarjanju in druženju. Pod vodstvom mentoric so najmlajši izdelovali magnetke v obliki rožic. Te rožice so otroci sestavili iz lesenih delov, jih zlepili, jim na zadnjo stran nalepili magnet ter jih pobarvali z obstoječimi barvami. Nastali so čudoviti izdelki, s katerimi so najmlajši razveselili svoje mamice. Otroci so bili navdušeni nad svojim ustvarjanjem, zato so rožice naredili še za babice, dedke ... Mateja Trobec, KD Izviri Tomišelj Povzpeli smo se na sv. Ano nad Podpečjo. Pust, pust, preženi zimo! Na pustni torek se je v našem vrtcu zbralo veliko pustnih šem. Z odločnim in glasnim rajanjem smo preganjali zimo. Res smo bili glasni, saj se nas je slišalo zelo zelo daleč. Ptujski kurenti so nam poslali bratca, da nam je pomagal odganjati to dolgo zimo. Kurenta smo spoznali, si ga dobro ogledali, in čeprav je gledal jezno, se ga nismo bali. Upamo, da smo s kurentovo pomočjo zimo dokončno odgnali in da bo pomlad tudi sedla na njen stol ter se z zimo ne bosta prepirali. Skupina Mucki Otroci so izdelovali in barvali rožice. Pustne šeme www.obcina-ig.si 23 Tekmovanje za zlato kuhalnico V sredo, 16. 2. 2011, smo učenci 7. b Jure Piškur, Ana Cebe Podržaj in Simona Purkat pod mentorstvom učiteljic Ide Zgonc in Sabine Uršič tekmovali za zlato kuhalnico. Ob 7.00 smo se z učiteljico Sabino Uršič zbrali v avli. Odpeljali smo se do Srednje šole za gostinstvo in turizem. V ljubljanski regiji je sodelovalo 21 osnovnih šol. Izžrebali smo drugo skupino - torej smo najprej sodelovali Delavnica za očke Dan pred praznikom naših mamic so se otroci iz skupine Zajčki popoldne v vrtec vrnili s svojim očkom. Izdelovali so marjetice iz lesenih žlic in moos gumi pene, z njimi pa razveselili svoje mamice. Vsi skupaj smo preživeli lepo popoldne. Zajčki Ustvarjanje z očki v delavnicah, kuhali pa potem. V kvizu iz znanja nemščine in španščine smo zmagali. Izdelovali smo valentinova pisemca, plesali in poslušali predavanje o zdravi prehrani. Napočil je čas kuhanja. Bili smo malo nervozni. Odšli smo v kuhinjo in se pripravili. Zazvonil je zvonček in hitro smo se zagnali kuhat. Za pripravo pečenih piščan-čjih prsi, matevža in sladkega rde- čega zelja smo imeli na voljo 60 minut. Pripravljene jedi smo na krožnikih odnesli na razstavo in šestim ocenjevalcem. S svojim izdelkom smo bili zadovoljni. Ogledali smo si še izdelke sotekmovalcev. Sledila je podelitev priznanj - dobili smo srebrno priznanje. Preživeli smo zelo lep, a naporen dan. Jure, Ana in Simona Ekošola iz Drage na sejmu v Celju V mesecu marcu smo se predstavniki ekošole, ki deluje v CUDVDraga, udeležili sejma Altermed v Celju. Na naši stojnici smo ponazorili idilično okolje obrobja Ljubljanskega barja, v katerem deluje naša ekošola, in dejavnosti, s katerimi skrbimo za naše zdravo življenje. Vsekakor je bilo sodelovanje na sejmu za nas zelo zanimiva in dobrodošla izkušnja, ki jo bomo z veseljem ponovili tudi prihodnje leto. Ekošola CUDV Draga Samo okolje, v katerem se otroci in mladostniki šolajo in bivajo, nam nudi možnosti za razvoj mnogoterih dejavnosti, s katerimi ohranjamo stik z naravo in zdravim načinom življenja. Predstavili smo hipoterapi-jo in terapijo s pomočjo konja, ki ju izvajamo v našem Centru. Temeljita na vzpostavljanju stika z živalmi ter izkoriščata konjevo gibanje za izboljšanje otrokovih sposobnosti in spretnosti. Kot dobro izhodišče za izvajanje pedagoškega dela v naravi smo predstavili gozdno učno pot, ki je urejena v neposredni bližini našega Centra in nam nudi številne možnosti za učenje, razgibavanje in rekreacijo. Na stojnici smo s presajanjem sadik začimbnic ponazorili naš senzorni vrt, ki še razširja naše aktivnosti in omogoča vrtnarjenje tudi gibalno oviranim. Na glavnem odru sejma so se s kratkim glasbeno-plesnim nastopom predstavili tudi naši umetniki in poželi bučen aplavz. 24 www.obcina-ig.si turizem GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR 5. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja V letu 2010 je bila Občini Ig dodeljena organizacija 5. Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, vendar smo morali tekmovanje zaradi slabega vremena odpovedati. Organizacijo smo v sodelova- nju z ZOLB-om prenesli v leto 2011. Ekipa, ki smo jo izbrali že v prejšnjem letu, ostane ista, tako da bomo pripravili že prve vaje oz. treninge na terenu. Program, ki je bil pripravljen že lani, načeloma ostane isti, prireditev pa bo izpeljana v soboto, 11. junija 2011, na hipodromu Vrbljene. Vse od leta 2006, ko se je tekmovanje začelo na pobudo Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine (ZOLB), je naša občina s svojimi tekmovalci dosegala lepe rezultate. Predvsem grabljice so bile večkrat na prvih mestih. To tradicijo želimo ohraniti oz. jo še izboljšati ne samo pri grabljicah, ampak tudi pri koscih. Upamo, da nam letos to uspe, zato vabljeni na ogled prireditve in seveda k navijanju za našo ekipo. Marica Zupan Foto: Marica Zupan TURISTIČNO INFORMACIJSKA PISARNA DRUŠTVA FRAN GOVEKAR Oktobra 2010 smo v Društvu Fran Govekar Ig odprli prenovljene prostore v Mladinskem domu na Igu, kjer smo uredili stalno razstavo Koliščarji z Velikega jezera in stalno razstavo O življenju in delu Frana Govekarja. Od odprtja prenovljenih prostorov deluje Turistično informacijska pisarna Društva Fran Govekar Ig, ki je odprta vsak dan. Odprto: • Pon.-pet.: od 16.00 do 19.00 • Sob., ned.: od 9.00 do 12.00 VODENJE PO RAZSTAVAH Življenje in delo Frana Govekarja, Koliščarji z Velikega jezera in priložnostna razstava - 30 min Za organizirane skupine je urejeno vodenje po razstavah. Najava skupin na GSM: 030-648-910 - Jožica VODENJE PO RAZSTAVAH IN VODENJE PO IGU Življenje in delo Frana Govekarja, Koliščarji z Velikega jezera in priložnostna razstava Ogled kipa Barjanke, cerkve sv. Martina, izvira Iščice in starega dela Iga - 60 min NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Razstava skulptur kiparja in grafika Aleksandra Arharja z naslovom Kolesarska srečanja s koliščarji Kipar in grafik Aleksander Arhar se je rodil leta 1951 v Ljubljani, prve skulpture pa je začel variti leta 1968. Od leta 1989 stalno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med pomembnejšimi razstavami v tujini je bila udeležba na mednarodni grafični razstavi v Tokiu in na Malti. S serijo kolesarska srečanja želi opozoriti na možnosti kolesarjenja, ki jih dajejo različna območja, med njimi tudi Ljubljansko barje. In na barju se lahko kolesar sreča s koliščarjem ... Ogled cvetličnega sejma V mesecu marcu, ko vse oživi in ozeleni, točneje 12. 3. 2011, je TD Iška vas svoje člane in druge krajane občine Ig prijazno povabilo v furlansko mesto Pordenone v Italiji na ogled vsakoletnega cvetličnega sejma. Vabilu se je odzvalo lepo število ljubiteljic (pa tudi trije ljubitelji) cvetočih balkonov in urejenih vrtov, tudi iz krajev zunaj naše občine. Omenjenega dne nas je hudomušni šofer agencije Jereb zgodaj zjutraj popeljal proti Primorski, prek mejnega prehoda Fernetiči ter dalje do mesta Pordenone, med prijetno vožnjo pa nam je zgovorna vodnica povedala marsikatero zanimivost. Na cvetličnem sejmu so vsako leto predstavljene novosti na področju vrtnarjenja in cvetličnih posaditev, obiskovalci se seznanijo tudi z novimi tehnikami in načini za vzgojo cvetja. Med sprehodom po sejmu so nas preplavile množice idej o zasaditvi domačih cvetličnih korit in gredic. Za dopolnitev domačega vrta si je prenekatera obiskovalka privoščila kakšno manj znano grmovnico ali eksotično sadno drevo. Vsekakor je bilo naše zanimanje za rastline veliko, saj smo pridno napolnili prtljažnik avtobusa z raznovrstnimi rožicami, semeni, čebulicami in sadikami. Po obisku sejma smo se sprehodili po starem jedru mesta Pordenone, ki je bogato z zgodovinskimi zanimivostmi. Te nam je vodnica nazorno predstavila. Zadovoljni, a že rahlo utrujeni smo se pod večer odpravili proti domu. Mogoče pa bodo letos balkoni in vrtovi v naši občini zaradi našega obiska cvetličnega sejma še lepši! Bomo videli! Sonja Žagar, TD Iška vas Foto: Sonja Žagar Vabilo na izlet na Golico Turistično drušvo Kurešček organizira izlet na Golico, ki je v tem času polna razcvetenih narcisa - PRAZNIK NARCIS. Odhod avtobusa bo v soboto, 14. 5. 2011, ob 6.30 uri izpred osnovne šole v Zapotoku. Prijavljeni za izlet bodo lahko vstopili v avtobus tudi pri gasilskem domu na Golem in na avtobusni postaji Ig. Z avtobusom se zapeljemo po avtocesti do Jesenic in nato do vasi Planina pod Golico. Od tod se bomo povzpeli do koče pod Golico (1.582 m), do koder je 1,5 do 2 uri hoje. Od koče je do grebena še pol ure hoje. Od tu je lep razgled na sosednjo Avstrijo in preostale vrhove. Za vse, ki bi se želeli povzpeti na vrh Golice, je približeno eno uro hoje od koče. Po povratku je možen ogled muzeja na Jesenicah. Prijavnina: 15 € - prevoz in ogled muzejskih zbirk na nekdanjem fužinarskem območju Stara Sava. Oprema: Pohodniška. Prijave zbira: Darko Cerar, tel. 041/494-677 Rok prijave: 10. 5. 2010 oz. do zasedbe avtobusa. Ob premajhnem številu prijav izlet odpade. Izlet vodi Vinko Pintarič, pri katerem dobite tudi dodatne informacije na tel. 031 615 101. Doživimo lepote narave! Dobrodošli! TD Kurešček Vabilo na strokovno ekskurzijo v Postojno in njeno okolico! Ekskurzija bo v soboto, 21. maja 2011 Program: 8.00 Odhod z Iga 9.30 Jutranja kava in pozdrav župana Občine Postojna Jerneja Verbiča 10.15 Obisk Instituta za raziskovanje Krasa in obisk Notranjskega muzeja 11.00-12.00 Ogled razstave keramičnih izdelkov, slikarske razstave v Galeriji na vogalu 12.30/13.00 Kosilo 14.30 Ogled etnološke zbirke kmečkega orodja in kozolca toplarja v Pudgori 16.00 Ogled gradu Prem in rojstne hiše Dragotina Ketteja 18.00 Povratek domov Cena: 25 EUR na osebo za člane društva in 30 EUR za nečlane vključuje: • prevoz s turističnim avtobusom, • nezgodno zavarovanje, • strokovno vodenje, • kosilo, • vstopnine, • organizacijo izleta. Prijave na e-pošto: alenka.jeraj@dfg.si ali GSM: 051-374-475. 26 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Barje, ali te poznam? Prazgodovinski jezerci ^—'društvo v fran govekar ig Drugo letošnje predavanje v ciklu predavanj Barje, ali te poznam je bilo posvečeno prazgodovinski naselbini v kraju Jezero pri Podpeči. Predavanje je bilo v četrtek, 17. 2. 2011, v dvorani (Mladinski dom), kjer domuje stalna razstava Koliščarji iz Velikega jezera. Izredno zanimiva odkritja kažejo na okvirno sočasnost z najstarejšo koliščarsko naselbino pri Igu - Resnikovim prekopom. »Na začetku arheološkega posega nihče ni pričakoval tako pomembnih odkrij,« je povedala predavateljica arheologinja Alja Žorž iz Centra za preventivno arheologijo. Najdišče leži v zasuti vrtači ob vznožju osamelca Sv. Lovrenc na severnem delu vasi Jezero. Na površini 110 m2 je bilo odkritih devet tisoč predmetov, ki kažejo začetke poselitve človeka v mlajši kameni dobi (5. tisočletje pr. n. št.). Iz tega časa so se prepoznali sledovi nekdanjih hodnih tal, več manjših jam in odtis kola. Z drugimi besedami so v sredini vrtače prazgodovin- ski Jezerci postavili manjše lesene kolibe, za shranjevanje hrane in semena za naslednjo sezono pa so služile jame. Iz tega obdobja je bila najdena posoda, kakršne najdemo tudi na Ižanskem kolišču Resnikov prekop. To pomeni, da so v času, ko so živeli ljudje v vasicah ob jezeru, drugi živeli tudi v neposrednem zaledju jezera. Ta ugotovitev je ena pomembnejših, saj je le malo informacij, ki bi prej potrjevale to tezo. Zato so tudi zaščitna izkopavanja v primeru novogradenj pomemben del arheološkega spoznavanja in vedenja o naši preteklosti. Prehrano so imeli glede na ostanke živali in rastlin podobno kot koliščarji iz Resnikovega prekopa. Najdena pa sta bila tudi dva predmeta, ki nista imela gospodarske funkcije, in sicer stožčast predmet, ki spominja na pečatnik za najrazličnejše potiske. Drugi tak predmet je obdelan peščenjak z reliefom. Zanimivo je, da so se po tej prvi poselitvi Sv. Lovrenca ljudje ponovno naselili šele tisočletje pozneje, kar se ujema s drugim valom poselitve kolišč. V tem času so ljudje že poznali bakrovo rudo in jo sami predelovali v uporabne predmete. V vseh obdobjih je imelo poseben pomen malo kraško brezno, v katerega so polagali živali in še nepoškodovane predmete. V njem so pogosto tudi kurili. Zadnja - tretja - poselitev je bila v času bronaste dobe do konca drugega tisočletja pr. n. št. Predmeti in dodatne razlage bodo na ogled do 16. 4. 2011 v galeriji Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani. Jezero pri Podpeči je v prazgodovini zaznamovalo tritisoč-letno življenje s prekinitvami, kolikor je bila dolga tudi doba gradnje kolišč. Vasica, dvignjena nad jezerom, nam nudi drugačen pogled na prazgodovinsko življenje nedaleč od jezera, ki so ga zasedala koliščarska naselja. Glede na dolga časovna obdobja in še neznane rezultate absolutnih datacij obravnavanega najdišča pa lahko zagotovo rečemo, da so kolišča in vas pri Sv. Lovrencu obstajali v istem obdobju, ni pa nujno, da tudi hkrati. Dejan Veranič n mestna knjižnica Ijubljana KNJIŽNICA IG vabi na potopisno predavanje LJUDJE IN TRADICIJA INDIJE od Kašmirja do Orise v sredo, 18. maja, ob 19. uri Novice iz Krajinskega parka Ljubljansko barje Mobilna razstava o zgodovinskih, kulturnih, etnoloških in naravnih znamenitostih, ki je v mesecu februarju gostovala v Botaničnem vrtu v Ljubljani, je pritegnila veliko število ljudi. Marca se je razstava preselila na Ministrstvo za kulturo, kjer bo do sredine aprila na ogled v avli prostorov ministrstva. V sodelovanju z občino Vrhnika smo si ogledali področje Retovja, kjer je treba po dolgi zimi in dolgih letih obiskovanja določene dele zavarovanega območja (naravni spomenik) sanirati. Park bo pri pripravi projekta prenove in označitve sodeloval z občino Vrhnika in KS Verd. Dogovojeno je bilo tudi sodelovanje parkovne uprave pri vzpostavitvi učne poti v Bevkah, kjer si želimo v sodelovanju s tamkajšnjo lokalno šolo postaviti vzorčno učno pot za celoten krajinski park. S prispevkom smo sodelovali na posvetu Kulturna dediščina in prostor, ki so ga pripravili na SAZU. Strokovnjaki so se posvetili Ljubljanskemu barju, njegovim arheološkim in geografskim raziskavam, ohranjanju narave in kulturne dediščine na Barju ter projektom, ki bi omogočili boljše planiranje in varovanje. Na posvetu so sodelovali: doc. dr. Barbara Murovec iz ZRC SAZU, prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje, dr. Andrej Gaspari iz Ministrstva za kulturo, dr. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Melika, Barbara Zupanc, direktorica Krajinskega parka Ljubljansko barje, in številni drugi strokovnjaki s tega področja. V zvezi z oddano kandidaturo za vpis Ljubljanskega barja in ostankov prazgodovinskih kolišč na UNESCO listo svetovne dediščine smo vzpostavili sodelovanje z odgovornim zavodom za varstvo kulturne dediščine in kulturnim ministrstvom. Sredi meseca smo v dvorani Kulturnega doma v Notranjih Goricah organizirali strokovno srečanje Kmetijstvo in kmetijska politika v luči ohranjanja narave. Na srečanje smo povabili kmetijske svetovalce, ki so aktivni na področju Ljubljanskega barja, strokovnjake s področja kmetijstva, strokovnjake s področja ohranjanja narave, predstavnike vseh občin, predstavnike Ministrstva za kmetijstvo ter predstavnike Ministrstva za okolje in prostor. Na srečanju je Mojca Hrabar iz podjetja Oikos predstavila rezultate vmesnega poročila o vrednotenju Programa razvoja podeželja 2007-2013. Poročilo je nastalo kot del skupnega spremljanja in vrednotenja informacij Evropske evalvacijske mreže za razvoj podeželja. Prof. dr. Andrej Udovč z Biotehniške fakultete je predstavil Analizo stanja kmetijstva na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Stanje ohranjenosti območij najvrednejših in najbolj ogroženih habitatnih tipov - barjanskih travnikov - se na območju Q Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- Q Krajinskega parka Ljubljansko barje slabša. V porastu so število njiv, na katerih prevladuje koruza, in površine intenzivnih travnikov. Obe predstavitvi si lahko vsi zainteresirani ogledajo tudi na spletni strani www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/. 26. marca pa smo v okviru aktivnosti mednarodnega leta biot-ske raznovrstnosti, ki ga je pripravila evropska komisija v večjih evropskih mestih, sodelovali v ozaveščevalno-izobraževalni akciji BIOTSKA RAZNOVRSTNOST - v tem smo skupaj. Akcija je potekala v Ljubljani na Novem trgu. V tem času so se vsi zainteresirani lahko seznanili s pomenom biotske pestrosti in njene ohranitve za nadaljnje življenje ter razvoj človeške vrste. Biotska raznovrstnost je narava v vseh njenih oblikah in jo sestavljajo vsi živi organizmi. Ljudje smo del te mreže in naše preživetje je odvisno od vseh drugih delov. Vendar se je ta mreža začela trgati in z zaskrbljujočo hitrostjo izgubljamo številne zaklade. Direktorica parka Barbara Zupanc je v mesecu marcu obiskala vse župane z območja parka. Namen obiskov je bil predstaviti program dela KP Ljubljansko barje za letošnje leto ter se obenem pogovoriti o odprtih vprašanjih in morebitnih skupnih projektih. Dogovorjene so bile skupne aktivnosti predvsem na področju turistične ponudbe ter izpostavljeni nekateri skupni problemi, ki jih bodo občine in park poskušali reševati skupaj. JZ KP Ljubljansko barje Biotsko raznovrstnost Barja smo predstavili v Ljubljani. ZELENI ZMAJ pod KRIMOM, eksotična vrtnarija, vabi na DAN ODPRTIH VRAT Kdaj? V soboto, 7. Kje? Vrbljene 23 maja 2011 10:00-11:00: predavanje Zdravilne rastline iz daljnih krajev 11:00-11:30: praktični prikaz sajenja goji jagod, sibirske borovnice, aronije, šisandre, ste-vije, jiaogulana 10:30-11:00: uporaba predstavljenih rastlin - pripravimo in poskusimo šejk ali čokoladne goji 10:00-11:30: otroški kotiček - narišimo zelenega zmaja A^ Udeležba je brezplačna. ШШк Možnost nakupa sadik z 10-odstotnim popustom. Ne želite čakati do 7. maja? Obiščite nas z Mostiščarjem v roki in dobili boste 10 % popusta. Udeležbo ali obisk vrtnarije najavite na: gojisozakon@gmail.com ali pokličite Petra: 031/519-321. 28 www.obcina-ig.si Javni naravovarsteni poziv Majhen korak za človeka, a velik za ohranitev ogroženih ptic Narava se je pričela prebujati. Poleg rastlinstva tudi vse živalske vrste. Rodila se je želja po novem življenju. V večini primerov smo ljudje tisti, ki o tem odločamo. Ohranitev narave je torej v naših rokah. Globalne okolijske probleme bomo rešili le, če jih bomo oza-veščali že na lokalni ravni. Veliki škurh (Numenius arguata) Občina Škofljica je tej veličastni ptici podala mesto v občinskem grbu - zastavi. Županova pisarna ima ptico preparirano kot okras in spomin na čase, ko je še v velikem številu živela na njihovem področju. Na žalost tega že nekaj let ni več. Svoje habitatne pogoje je našla v občini Ig, točneje med Iščico, Iško Loko in matensko cesto. Populacija velikega škurha je v Sloveniji vsako leto manjša. Lansko pomlad je bilo na Ljubljanskem barju, točneje na Ižanskem, opaženih samo še pet parov. Vprašanje pa je, koliko gnezdišč sredi travnikov je ostalo nepoškodovanih in koliko ptic se bo vrnilo v gnezdenje letošnjega aprila. * Zato naprošamo lastnike ali upravljalce zemljišč, da na omenjenem območju po 15. marcu travnikov ne branajo in da začnejo s košnjo po 15. juliju. Če ekonomska upravičenost dopušča, pa se priporoča enoletna košnja po 15. avgustu. * Naproša se tudi vse obiskovalce Ljubljanskega barja, da se v času reprodukcijskega obdobja, zadržujejo na javnih poteh oz. štradonih in ne vznemirjajo živali. Posebno se obvešča sprehajalce s svojimi štirinožnimi prijatelji, da je treba vse pse na področju Krajinskega parka Ljubljansko barje voditi na povodcu in po javnih poteh, saj so ptičja gnezdišča z jajci ali nebogljenimi mladiči za večino prava poslastica. Zato lastnike opozarjamo, da tudi na dolgem povodcu spremljajo gibanje in obnašanje psa, saj je določeno število gnezdišč tudi ob nabrežju jarka, torej ob sprehajalni poti. Poleg velikega škurha, ki je trenutno na Ljubljanskem barju med najbolj ogroženimi vrstami, bomo z ozaveščenim ravnanjem lahko obvarovali tudi druge travniške ptice iz rdečega seznama, kot so: priba, repaljščica, poljski škrjanec in prepelica. Naredimo torej ta majhen korak! Jernej Korenčič ZOLB * Zlata kuhalnica KULINARIČNI KOTIČEK Učenci z OŠ Ig predstavljajo meni, s katerim so februarja sodelovali na tekmovanju za Zlato kuhalnico in osvojili srebrno priznanje. Piščančje prsi s kožo piščančje prsi s kožo (600 g) zeliščno maslo sol zeliščna sol Piščančje prsi prerežemo na polovico ter obe dobro namažemo z zeliščnim maslom. Položimo ju v pekač ter ju osolimo in dodamo ščepec zeliščne soli. Pečemo približno 20 min. v pečici, ogreti na 200 oC. Nato meso obrnemo in ga pečemo še 20 minut. Pred serviranjem meso narežemo na šest kosov. Sladko rdeče zelje s slanino 100 g slanine pol čebule rdeče zelje pol naribanega jabolka kumina sok polovice limone zeliščna sol olivno olje žlička sladkorja Na olivnem olju prepražimo na koščke narezano slanino. Pražimo jo 5 minut, nato dodamo nasekljano čebulo in žličko sladkorja. Ko se sladkor raztopi, dodano naribano rdeče zelje in jabolko. Začinimo z mleto kumino, osolimo in zalijemo s kozarcem vode. Kuhamo v pokriti posodi približno 20 minut. Po potrebi doli- vamo vodo. Proti koncu kuhanja odkrijemo pokrovko in pustimo, da odvečna voda izpari. Matevž 6 srednje velikih krompirjev 250 g kuhanega rjavega fižola sol česen olivno olje kisla smetana maslo Krompir olupimo, narežemo na kocke, ope-remo in 20 minut kuhamo v osoljeni vodi. Fižol na majhnem ognju pogrejemo. Če imamo več časa, suh rjavi fižol v zrnju čez noč namočimo v vodi. Vodo odlijemo in v sveži vodi fižol kuhamo 40 minut. Kuhanemu krompirju odlijemo vodo, ga dobro pretlačimo in mu dodamo še pretlačen fižol. Prihranimo si nekaj vode, v kateri se je kuhal krompir, da z njo uravnavamo gostoto matevža. Na olivnem olju na hitro prepražimo strok česna in ga primešamo zmesi krompirja in fižola. Po okusu dodamo še malo kisle smetane in masla. www.obcina-ig.si 29 I GLASILO OBČINE Predavanje o obrezovanju drevja in grmovnic Leto smo se v društvu odločili, da bomo za spremembo pripravili predavanje na temo obrezovanja sadnega drevja in grmovnic. Tako smo v ponedeljek, 14. marca 2011, v dvorani Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer pripravili predavanje na temo obrezovanja sadnega drevja in grmovnic. Predavanje je vodil predstavnik Gaie Luka Kužnik. Bili pa smo pozitivno presenečeni glede obiska predavanja, saj se je predavanja udeležilo več kot 70 obiskovalcev (od tega skoraj 3/4 moških, kar je vredno vse pohvale). Upam, da so poslušalci na predavanju izvedeli mnogo koristih nasvetov tako glede obrezovanja sadnega drevja kot tudi glede obrezovanja grmovnic. Tudi prihodnjo pomlad se bomo potrudili in spet pripravili kakšno zanimivo predavanje. Darja Modic, TD Krim Obvestila Kmetijsko svetovalne službe Ig Kmetijsko svetovalna služba spet na Igu Z dnem 1. marcem 2011 se je Kmetijsko svetovalna Služba, enota Ig, znova preselila na lokacijo na Igu, in sicer na naslov Gasilska ulica 10, 1292 Ig. Telefon - za naročanje za subvencijske vloge 2011 je: 01 290 94 62 oziroma 041 310 196. Testiranje škropilnic 2011 na Biotehniški fakulteti Kraj Napr. Datum Ura Prostor Ig 45 20. 4. 11 8.00-13.00 Gasilski dom Vrbljene Ig 35 22. 4. 11 8.00-13.00 Gasilski dom Vrbljene TOČKA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA v Medgeneracijskem centru, Troštova ulica 5, Ig SVETOVANJE: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu (6. in 20. april ter 4. in 18. maj 2011) od 10.00 do 16.00 Špela Jurak, mentorica na točki vseživljenjskega učenja društva Fran Govekar Ig Izven uradnih ur: spela.jurak@cdi-univerzum.si Telefon: 01 583 92 75 Naslov: CDI Univerzum, Grošljeva 4, 1000 Ljubljana Več o brezplačnih možnostih izobraževanja v Ljubljanski urbani regiji: www.cvzu-lur.si ГЧ f. ч *» Začetni tečaj angleškega jezika Ob koncu 30-urnega tečaja je 15 udeležencev aprila za štiri dni odšlo na strokovno ekskurzijo v London, kjer so preizkusili znanje angleškega jezika in spoznali angleško kulturo tudi od blizu, in ne samo iz knjig. Več o tem pa v prihodnji številki. Tisti, ki imate nove škropilnice, prinesite s seboj račune in potrdilo o homologaciji in dobili boste nalepko. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Kmetovalci pozor! Z Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli opozorilo, naj obvestimo kmetovalce, da bale iz svojih travnikov odpeljejo takoj, ko so narejene. V jesenskih poplavah 2010 so namreč bale zamašile številne jarke, propuste in celo vodotoke. Prosimo, da opozorilo upoštevate! Občinska uprava Medobčinski inšpektorat opaža, da nekateri kmetje lastniki kmetijskih zemljišč orjejo do roba cest, čeprav bi morali upoštevati določilo odloka o občinskih cestah, ki pravi, da je prepovedano orati v razdalji, manjši kot štiri metre od ceste v smeri proti njej, oziroma v širini, manjši kot en meter od ceste vzporedno z njo. Opozoriti je treba, da je po zemeljskih delih ali po oranju nujno s ceste odstraniti navoženo blato oziroma očistiti pnevmatike, preden zapeljejo na cesto. Prepovedano je tudi vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete, prav tako pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter dele tovora. Leonida Goropevšek Kočar, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Škofljica in Ig 30 www.obcina-ig.si Kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju Zato je prav, da spoštujemo ukrepe za varno kurjenje, ki jih predpisuje Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (UL RS, št. 4/2006). Ta določa naslednje: Priprava na kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja v naravnem okolju: 1. kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom; 2. prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; 3. oddaljenost kurišča mora znašati vsaj 50 m, ko kurimo v bližini gozdov, in 100 m ob kurjenju v bližini pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi; 4. pri kurjenju je treba kurišče nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja; 5. po končanem kurjenju ali sežiganju moramo pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom (zemlja, pesek itd.); 6. ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s, se preneha kuriti, sežigati ali uporabljat odprt ogenj. Prepovedi: - kurjenja v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov; - kurjenja ali sežiganje ostalih kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve glede ureditve kurišča od točke 1 do 6 zgoraj; - zažiganja kmetijskih neobdelo-valnih zemljišč in nerodovitne površine, kamor spadajo kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oz. nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oz. zemljišča v zaraščanju; - pri kurjenju je prepovedano uporabljati gorljive tekočine ali materiale, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oz. so kako drugače škodljivi za okolje. Popolna prepoved kurjenja velja ob razglašeni veliki oz. zelo veliki požarni ogroženosti (pre- povedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj; puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar). Boštjan Bukovec PGD Ig Začela se je pomlad, letni čas, ki ga vsi nestrpno čakamo. To je čas, ko postanemo ljudje na splošno bolj aktivni. V naravi je treba pripraviti zemljo za setev, očistiti odmrlo rastje, polomljeno drevje, začne se sezona piknikov v naravi, med prvomajskimi prazniki pa se prižgejo tudi kresovi. To je tudi obdobje, ko se začne uporaba odprtega ognja v naravi, s tem pa se pojavijo tudi prvi požari v naravnem okolju. Gasilski dom PGD Kot-Staje dobil streho Gasilci iz Kota in Staj pridno gradimo nov dom, na katerega smo postavili streho. Nadaljujemo z napeljavo elektrike, delamo notranje omete, počasi pa smo začeli urejati tudi okolico. Za zdaj gredo vsa dela po načrtu in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Hkrati pa se moramo zahvaliti članom za donacijo denarja in lesa ter za opravljena prostovoljna dela v gozdu in na objektu. Na pomoč! Tone Modic, PGD Staje Kot Gasilski dom v Kotu dobiva končno podobo. Foto: Tone Modlic Požarna straža - kdo, kdaj? Požarna straža je preventivni ukrep z nalogo varovanja vsebine ali okolice pri izvajanju del, kjer je verjetnost nastanka požara oz. eksplozije, ki bi lahko ogrozila okolico, in ko je treba varovati naravno okolje v času povečane požarne ogroženosti in v celoti še ne pogašen ogenj (bodisi po kurjenju ali po obvladanem požaru). Zakon o varstvu pred požarom (ZVpoz, UL RS, št. 3/2007) v 37. členu predpisuje, kdo mora požarno stražo organizirati in kdo opravljati. Požarno stražo mora organizirati: 1. Kdor pretaka količina nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov; 2. Kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila; 3. Prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije; 4. Lokalna skupnost, lastnik oz. upravljavec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci v skladu z Zakonom o gasilstvu (ZGas, UL RS, št. 113/2005), v primeru iz 1. in 2. točke iz prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če ne gre za opravljanje del v požarno bolj ogroženih objektih in objektih, v katerih se zbira več ljudi, določenih skladno s tem zakonom. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost. Zakon o gasilstvu (ZGas, UL RS, št. 113/2005) v svojem 11.b členu predpisuje naslednje: Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo na območju občine, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo lastnika ali upravljavca objekta in premoženja oziroma organizatorja javne prireditve. Boštjan Bukovec PGD Ig www.obcina-ig.si 31 Il^ll zelena bratovščina MOSTIŠČAR 1 GLASILO OBČINE IG • april 2011 Vidra Po merilih Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) je tako na svetovni kot nacionalni ravni uvrščena v kategorijo V (tj. ranljiva vrsta). Čeprav vidra v evropskem naravnem prostoru praktično nima naravnih plenilcev, ji je položaj krovne vrste z napredkom človeške civilizacije in industrijskim razvojem prinesel več težav kot prednosti. V razvitih deželah je postala žrtev intenzivnega kmetijstva, industrijskih odplak in odpadkov ter splošnega onesnaževanja voda in uničevanja naravnega okolja. V njen življenjski prostor so nepopravljivo posegle hidromelioracije, regulacije vodnih strug in osuševanja kmetijskih zemljišč, ki so za vedno spremenila ne le bivališča vodnih organizmov, temveč tudi obraz kulturne krajine. Ižanski lovci pa se lahko pohvalimo, da imamo poleg domala vse avtohtone divjadi tudi vidro. Območje čudovite doline Drage je postalo stalni dom in zavetišče para vider in upamo tudi njunega legla. Na srečo v Dragi (v neposredni bližini bajerjev) živi tudi naš lovski tovariš Martin Gradišar, ki vidre opazuje, proučuje njihovo vedenje in življenjske navade ter posredno skrbi tudi za njihovo varnost. Tine, kot ga kličemo lovski tovariši, ve povedati mar-sikakšno štorijo in dogodivščino, povezano z vidrami. Na kopnem je včasih videti malce nerodna, saj s kratkimi nogami stopa po celih stopalih, a je v vodi zato okretna in hitra kot puščica in plava s hitrostjo do 15 km/h. Evropska oz. evrazijska vidra (Lutra lutra) spada v red zveri (Carnivora), družino kun (Mustelidae). Samec v dolžino meri 1,20 m in tehta 8 do 11 kilogramov, samica je 10 centimetrov krajša in tehta 5 do 7 kg. Imajo do 25 cm dolge brke in zelo gost kožuh - približno 50 tisoč dlak na kvadratni centimeter. Zobje izdajajo pravo zver. Njeni derači so nevarno orožje, kadar se v stiski postavi v bran. Odrasla vidra potrebuje približno za četrtino svoje teže hrane na dan. Glede prehrane je zelo prilagodljiva. Največji del (povprečno dve tretjini) sestavljajo ribe različnih vrst, zelo rada pa ima tudi potočne rake. Dvoživke (žabe, krastače) so na jedilniku letnemu času primerno, ptiči, plazilci, sesalci in vodne žuželke pa prispevajo po nekaj odstotnih deležev skupne prehrane. Po praznih, polomljenih lupinah sladkovodnih školjk na peščinah vodotokov, kjer vidra živi, sklepamo, da so tudi mehkužci občasno pomemben del njene prehrane. Vidrin značilen življenjski prostor (habitat) so nižinske reke in potoki s plitvo strugo, ki ne presega petih metrov širine, ima naraven tok in razčlenjene brežine z neokrnjenim, bogatim vegetacijskim pasom. Posebno pomembna so velika stara drevesa z razvejanim koreninskim spletom, ki nudijo primerna počivališča in zavarovane prostore za brlog. Številni mrtvi rokavi, zalivi, polotoki, tolmuni in sipine povečujejo raznovrstnost njenega habitata ter omogočajo življenje velikemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Ugodne življenjske razmere povečujeta razvejanost in povezanost vodnega omrežja pa tudi stoječe vode, kot so jezera, ribniki in različna mokrišča. Vidra je namreč potepuh. Sicer živi samotarsko in teritorialno, kar pomeni, da si vsak osebek zagotovi primerno ozemlje, toda ozemeljske zahteve so precej velike. Za samca povprečno 20 dolžinskih kilometrov vodotoka oziroma 15 km premera stoječih voda, za samico povprečno 11 dolžinskih kilometrov oziroma premer 11 km. Mlajše živali, ki si iščejo nov življenjski prostor (teritorij), lahko prehodijo neverjetno dolge razdalje (tudi 50 km!). Po naravi so vidre samotarske živali, ki se srečujejo le ob parjenju, točno obdobje, v katerem NA KRATKO parjenje poteka, pa do danes še ni ugotovljeno. Tako strokovnjaki predvidevajo, da je obdobje parjenja odvisno od starosti živali. Parjenje poteka v plitvi vodi, brejost samice pa traja okoli dva meseca. Samica povrže od dva do pet mladičev, ki jih v t. i. vidrini vzgaja sama, brlog pa zapustijo po osmih do desetih tednih. Kot sem omenil že na začetku članka, gre za zelo ogroženo živalsko vrsto. Sprva so vidre preganjali zaradi škode, ki so jo povzročale ribičem, pozneje pa so jih lovili zaradi njihovega gostega krzna, ki je postalo statusni simbol. Zaradi pretiranega lova in človekovega poseganja v njeno naravno okolje pa je postala vidra ena najbolj ogroženih vrst sesalcev v Evropi. Danes je strogo zaščitena živalska vrsta v 24 evropskih državah, ponekod pa so začeli vidre celo umetno vzrejati in jih vračati v njihovo naravno okolje. Jani Šivc V petek, 25. marca, smo imeli člani LD Ig občni zbor. Ob 18. uri smo se zbrali v lovski koči na Krimu. Uradni del je zajemal kar 16 točk dnevnega reda, po tem pa je sledilo prijetno druženje ob praznovanju okroglih življenjskih jubilejev treh lovskih tovarišev. Še enkrat iskrene čestitke vsem trem! Naslednji dan, v soboto, pa se nas je večina aktivnih članov naše LD že pred osmo uro zjutraj zbrala pred kočo v Dragi. Udeležili smo se tradicionalne čistilne akcije in del lovišča očistili različnih odpadkov. 32 www.obcina-ig.si zelena bratovščina GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR O šakalu in volku V lovski družini Tomišelj se zavedamo, da je poznavanje divjadi pomembno za delovanje lovske družine in za dobro gospodarjenje z divjadjo. V zadnjih letih se je v Sloveniji pojavil zlati šakal (Canis aureus) in leta 2009 so njegovo prisotnost potrdili tudi na Ljubljanskem barju. V letu 2010 se je šakal pojavil tudi v Krimskih gozdovih, kjer je bil pomotoma ustreljen. Vse navedeno nas je pripeljalo do odločitve, da organiziramo predavanje o tej divjadi. Tako smo se z Miho Kroflom z Biotehniške fakultete dogovorili za predavanje. Po kratkem usklajevanju termina smo tako 25. marca 2011 organizirali predavanje Šakali in volkovi v Sloveniji. Na predavanje smo povabili naše lovce, lovce sosednjih družin ter še nekaj lovskih prijateljev. Ob zbiranju prijav smo bili presenečeni nad odzivom in tako se nas je v lovskem domu na Planinci zbralo 56; prisotni lovci so bili iz 12 lovskih družin, s svojo prisotnostjo pa nas je počastil tudi direktor strokovnih služb LZS Srečko Žerjav. Šakal se je v Sloveniji prvič pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se redno, z nekajletnimi presledki, pojavljal kot primer klateške živali. Februarja 2009 pa so člani Društva Dinaricum in ljubljanske sekcije DOPSS-a v bližini Bevk prvič potrdili prisotnost teriotorialnih šakalov. Danes ocenjujejo, da je v Sloveniji prisotnih 13 teritorialnih tropov. Šakal je srednje velik predstavnik psov in po velikosti sodi med lisico in volka. Od lisice ga lahko ločimo po nekoliko daljših nogah in krajšem repu (v razmerju do trupa). Šakal je vsejed in zelo prilagodljiv, aktiven pa je predvsem ponoči. Družino sestavlja par odraslih šakalov, ki se tudi pari, in mladiči, lahko pa v družini ostanejo tudi nesparjeni odrasli šakali, ki so starejši potomci tega para. So teritorialne živali in svoj teritorij branijo ter ga označujejo z markiranjem pa tudi s tuljenjem, saj z oglašanjem sporočajo drugim šakalom, da je teritorij že zaseden. Oglašajo pa se tudi zaradi medsebojnega lociranja preostalih članov družine. Posnetek tuljenja šakalov je bil zelo zanimiv, še bolj zanimivo pa je bilo zavijanje Mihe, ko je oponašal volka. V drugem delu predavanja smo poslušali predstavitev volkov in tudi zadnje ugotovitve, do katerih so prišli s telemetrijo - to je spremljanje živali, ki je opremljena z ovratnico, ki oddaja signal, in tako lahko spremljajo gibanje. Zanimiv je tudi podatek, da iz zgodovine ni znanega primera napada volka na človeka, če izločimo Rdečo Kapico in njeno babico. Volk (Canis lupus) je najstarejši predstavnik družine psov. Je naša druga največja zver (za medvedom) Tudi volkovi živijo v socialnih skupnostih, ki jih imenujemo tropi. Glavna hrana volka sta srnjad in jelenjad. Volk je na področju pogorja Krima prehodna divjad in ga lahko sledimo predvsem v svežem snegu. Njegova sled je podobna sledi psa. Tako šakal kot volk sta pri nas zavarovani vrsti in si prizadevamo za njuno ohranitev, saj so velike zveri pomemben del ekosistema. Ker je vsak podatek o pojavljanju redke vrste v okolju pomemben, vas prosimo, da nam sporočite morebitna srečanja ali opžanja. Za vse morebitne informacije se vam vnaprej zahvaljujemo. Ob tej priložnosti pa tudi zahvala vsem za udeležbo, še posebno pa Mihi Kroflu za zanimivo in izčrpno predstavitev. Barbara Ložar MALI OGLASI Portrete (tehnika olje na platno), preostala platna, risbe ... vam po naročilu naslika diplomirana slikarka. Odlično darilo za rojstne dneve, obletnice in posebne priložnosti. Umetniška dela so unikatna, zelo kakovostna in cenovno ugodna. Naročila in informacije na telefonski številki 041 753 596. Nudim pomoč pri učenju angleščine (inštrukcije) osnovnošolski in srednješolski populaciji oz. vsem, ki bi z malo truda želeli izpopolniti znanje tujega jezika. Info: 040 580 460 Prodam bukova drva - cena za meter 55 €. Možnost razreza in dostave. 040 498 738 Prodam 12.867 m2 njive po ceni 2€/m2. Njiva je ob regionalni cesti Iška vas-Strahomer. Tel.: 051 814 644 Pozdravljeni, drage planinke, planinci, občanke in občani! V društvu načrtujemo že tretje leto zapovrstjo akcijo čiščenja planinskih poti in njihove bližine, ki vodijo na Krim iz ižanske občine in jih imamo kot društvo v skrbi. Čiščenje bo potekalo 16. aprila 2011 ob 8. uri zjutraj v Strahomerju pri mostu. Razdelili se bomo v skupine, saj imamo namen očistiti vse markirane poti, ki vodijo iz naše občine na najvišji občinski vrh Krim. Kontaktna oseba: Simona Zorko, 031 684 884 PD Krim Naravovarstveni odsek Vodniški odsek Tečaji rolanja v mesecu maju Predvideni termini izvedbe tečajev DATUM URA STOPNJA STAROST OTROK 9. 5., 10. 5., 11. 5., 16. 5., 17. 5. in 18. 5. 2011 17.30 - 19.00 začetna 5-7 let 23. 5., 24. 5., 25. 5., 30. 5., 31. 5. in 1. 6. 2011 17.30 - 19.00 začetna 8-10 let Kot smo napovedali v prejšnji številki Mostiščarja, v tokratnem članku objavljamo podrobnejše informacije o poteku tečaja rola-nja. Vsebina tečajev Vsebina začetnega tečaja je: hoja in vožnja naprej in vzvratno, izmenično dvigovanje nog, obračanje na mestu, padanje in vstajanje, vožnja v drsalni tehniki, počepanje pod prečko, zaustavljanje z zavoro, 'risanje osmic' in še mnogo več. Vsebina nadaljevalnega tečaja: vijuganje med stožci in drugimi ovirami, vožnja po eni nogi, vožnja vzvratno z risanjem osmic, zavijanje s prestopno tehniko, opravljanje različnih nalog med vožnjo ... Seveda je vsebina tečaja na obeh stopnjah odvisna od predznanja otrok in vsakodnevnega napredka, ki ga otroci dosegajo na tečaju. Želja vseh, ki sode- lujemo pri izvedbi tečaja, je, da otroke naučimo kar največ veščin in spretnosti na rolerjih, zato se bomo kar v največji meri prilagodili posamezniku. Zahtevana oprema Na tečaju je obvezna oprema: rolerji, ščitniki za kolena, ščitniki za dlani, ščitniki za komolce in čelada. Otroci naj bodo oblečeni v športno opremo, primerno vremenu. Kot je razbrati v zgornji tabeli, tečaji potekajo šest dni po dve šolski uri, torej posamezni tečaj obsega 12 šolskih ur. Minimalno število udeležencev na tečaju je 5 - če bo prijavljenih manj udeležencev, tečaja ne bomo izvedli. Največje število udeležencev ene skupine je 10. Seveda bomo ob večjem številu prijavljenih organizirali dodatne tečaje. Če bo slabo vreme, bomo v dogovoru z vami našli najprimernejši nadomestni termin. Termini tečajev v mesecu juniju bodo objavljeni v prihodnji številki Mostiščarja in na oglasnih deskah Občine Ig oz. vas bomo ob predhodnem dogovoru obvestili osebno. Kraj izvedbe Vsi tečaji bodo potekali na igrišču pred stavbo Občine Ig (ograjeno rokometno igrišče). Cena Cena 12-urnega tečaja je 38 €. Prijava Zadnji dan za prijavo je torek, 3. maj 2011, potrditev izvedbe tečaja pa Vam bomo sporočili osebno. Prijave sprejemamo v popoldanskem času na tel. št.: 031 337 437 ali po e-pošti: polona.franko@ gmail.com . Prav tako vam bomo na navedenih kontaktnih podatkih na voljo, če boste imeli dodatna vprašanja. Veselimo se uric na rolerjih z Vašim malčkom! Polona Rožič in Polona Franko, zavod DIR Deveti mladinski turnir v pospešenem šahu Ig 2011 V nedeljo, 20. marca 2011, so se na Igu ponovno zbrali mladi šahisti iz vse Slovenije, da bi se pomerili na devetem mladinskem turnirju v pospešenem tempu. Vsak igralec je imel 15 minut časa za partijo. Igralo se je v dveh skupinah: stari do 8 let (37 udeležencev) in šahisti do 20 let (161 udeležencev). Skupaj je torej igralo 198 šahistov, kar je 52 več kot lani. Na koncu se je določilo zmagovalce v starostnih skupinah do 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20 let - ločeno za dekleta in fante. Moram povedati, da tako visoke udeležbe nismo pričakovali, je pa vsekakor odraz odlične organizacije turnirjev v preteklih letih. Veseli smo, da je zmaga tudi letos ostala doma, zmagal je popolnoma zasluženo Tim Janželj. Lanski zmagovalec Domen Hiti je tokrat zasedel odlično drugo mesto. Na tretje mesto se je prebil šahist ŠK Komenda Samo Kralj, ki je sicer letošnji državni prvak pri fantih do 16 let. Med deseterico sta se uvrstila še dva šahista Iga, na šestem mestu je po dveh nepričakovanih porazih pristal Samo Rožič in na devetem Jan Župec. Na turnirju smo bili priča bojem naših adutov med seboj za vodilna mesta in kar štirje so se uvrstili med prvih deset. Tradicionalno so na turnirju nastopili vsi najmočnejši domači aduti: Jan Župec, Samo Rožič, Tim Janželj in Domen Hiti, ki so se jim pridružili nekoliko mlajši Jaka Čop, Lara Janželj, Maruša Čop, Nika Janželj, Miha Jelen, Martin Debevc ter še množica novih mladih šahistov ŠK Ig in osnovne šole Ig. Prejemniki medalj po posameznih starostnih kategorijah pri domačinih in tisti, ki so po doda- tnih kriterijih zasedli četrta mesta in tako za las ostali brez medalj, so: - Do 20 let fantje: Jan Župec (2. mesto) - Do 18 let fantje: Tim Janželj (1. mesto) - Do 18 let fantje: Samo Rožič (2. mesto) - Do 16 let fantje: Domen Hiti (1. mesto) - Do 14 let fantje: Jaka Čop (odlično 4. mesto brez medalje) - Do 10 let fantje: Miha Jelen (odlično 4. mesto brez medalje) - Do 14 let dekleta: Lara Janželj (odlično 4. mesto brez medalje) - Do 10 let dekleta: Maruša Čop (2. mesto) Lani sem napisal: Lahko rečem le to, da je tukaj dosežena neverjetna žetev ŠK Ig in v vseh kategorijah so dominirali naši šahisti. Skoraj podobna situacija je bila Igralci ŠK Ig, ki so igrali na glavnem turnirju in na turnirju najmlajših. letos, naši najmlajši pa šele prihajajo in že naslednje leto bodo po mojem mnenju posegli po medaljah. Domačini smo bili vsekakor zelo močno zastopani, saj smo prijavili več kot 20 igralcev in upamo, da bodo do naslednjega leta naši najmlajši, ki redno obiskujejo šol- 34 www.obcina-ig.si šport 4 A GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR ski šahovski krožek, izboljšali svojo znanje in se uvrstili še višje. Vsi udeleženci so bili kot vsako leto do zdaj navdušeni nad turnirjem in seveda nagradami, saj so prvi trije prejeli pokale, pokal je prejelo tudi najboljše dekle Caterina Leonardi iz ŠK Komenda. Podelilo se je 42 medalj in vsak udeleženec je prejel malico, čokolado, sok ter krof, za kar so poskrbeli sponzorji turnirja. V prvi vrsti Rogaška Slatina 2011 je za organizacijo zaslužen Frenk Župec, ki se je izredno potrudil s predstavitvijo dela Šahovskega kluba Ig, tako da so k izvedbi turnirja prispevali domači in ponudniki iz bližnje okolice. Spremljevalci mladih šahistov, mentorji šahovskih krožkov in starši so bili ponovno zelo zadovoljni z organizacijo in izvedbo turnirja. Tako je postal mladinski turnir na Igu že kar največji med mladin- skimi turnirji v Sloveniji zunaj uradnih prvenstev, ki jih organizira Šahovska zveza Slovenije. Letos nam je bilo vreme naklonjeno in Franc Župec je realiziral pohod na Krim, ki se ga udeležilo precej spremljevalcev. Turnir je kot vselej do zdaj v primerjavi s podobnimi turnirji ponudil izvrstne pogoje za igralce in spremljevalce, za kar gre zahvala županu Janezu Cimpermanu in ravnateljici OŠ Ig Stanki Rebolj. Pri organizaciji so se še posebej potrudili člani ŠK Ig, starši, sestre in bratje naših šahistov, kar je skupaj pripomoglo k odlični izvedbi turnirja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki jih nismo posebej omenili, pa brez njih turnir ne bi bil to, kar je. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Državno šahovsko mladinsko prvenstvo Slovenije V Rogaški Slatini se je končalo 18. mladinsko državno prvenstvo v šahu, kjer je nastopilo več kot 200 šahistk in šahistov. ŠK Ig je na letošnjem Državnem prvenstvu mladinskih kategorij, ki je bilo v prijetnem okolju zdravilišča v Rogaški Slatini, nastopil z enajstimi udeleženci in kar trije so se kvalificirali za svetovno oziroma evropsko prvenstvo, pet tekmovalcev je osvojilo medalje, kar je ponovno eden največjih uspehov v zgodovini ŠK Ig. Vse podrobnosti in uvrstitve naših šahistov so zbirno prikazane v tabeli. V prvem delu tekmovanj so se šahisti pomerili v klasičnem, počasnem šahu. Vsak šahist ima na voljo 90 minut in po odigrani 40. potezi še dodatne pol ure, k vsaki odigrani potezi se tudi prišteje še dodatnih 30 sekund. Tako lahko partije trajajo tudi do 6 ur. Najboljšo uvrstitev članov ŠK Ig je v tem delu prvenstva dosegel Tim Janželj v kategoriji fantov do 18 let. Za osvojeno 3. mesto je prejel bronasti pokal, kar pomeni tudi njegovo osebno najboljšo uvrstitev na državnih posamičnih prvenstvih v počasnem šahu. Samo Rožič in Domen Hiti nista dosegla želene uvrstitve med prve tri in sta zasedla vsak v svoji kategoriji nehvaležno četrto mesto. Vendar je letos prišlo do spremembe pravila o pravici nastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih, ki je do zdaj dovoljevalo nastop samo prvim trem, po novem pa pravilo dovoljuje nastop tudi četrtemu uvrščenemu, seveda če je kandidat prikazal ustrezno znanje in igro. Tako bi lahko rekel, da je sreča poljubila naša dva tekmovalca in možnost za nastop na svetovnem ali evropskem prvenstvu sta si pridobila tudi Samo Rožič in Domen Hiti. V Šahist Skupina Doseženo mesto v počasnem šahu v pospešenem šahu Samo Rožič do 18 let 4. mesto 2. mesto Tim Janželj do 18 let 3. mesto 3. mesto Domen Hiti do 16 let 4. mesto 2. mesto Lara Janželj do 14 let 7. mesto 2. mesto Jaka Čop do 14 let 16. mesto 5. mesto Maruša Čop do 10 let 5. mesto 2. mesto Nika Janželj do 10 let 8. mesto 8. mesto Miha Jelen do 10 let 18. mesto 13. mesto Martin Debevec do 10 let 17. mesto 21. mesto Jan Salobir do 10 let ni nastopil 28. mesto Žan Bergant do 8 let ni nastopil 13. mesto mlajših kategorijah je napredek prikazal Jaka Čop, ki je letos prvič igral pri fantih do 14 let. Žreb mu je namenil kar nekaj močnih nasprotnikov, na katere se je Jaka resno pripravil in prikazal dobro igro. Upam, da bo z delom nadaljeval, saj še naslednje leto nastopa v isti kategoriji, kjer bi lahko ciljal na najvišja mesta. V kategoriji dečkov do 10 let sta se srčno borila dva naša predstavnika Miha Jelen in Martin Debevec. Zagotovo imata še rezervo, tako da lahko v prihodnje pričakujemo lepe rezultate. Nekoliko nihajočo formo so prikazala naša dekleta: Lara in Nika Janželj ter Maruša Čop. Glede na to, da jim talenta ne manjka, motiv za pridno delo in vztrajnost pa je tudi svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mariboru, na katerem bo lahko nastopilo večje število domačih igralcev, tudi od njiju lahko pričakujemo izboljšanje rezultatov. Da jim volje in želje po vrhunskih dosežkih ne manjka, so naši mladi pokazali še na državnem prvenstvu v pospešenem šahu, ki je bilo v soboto, 26. 2. 2011 tudi v Rogaški Slatini. Najbolj so se izkazali prav tisti, ki so imeli nekaj smole na počasnem prvenstvu. Lara, Maruša, Samo in Domen so pobrali srebrne pokale, Tim pa je z bronom ponovil uspeh iz počasnega šaha. Na pospešenem prvenstvu sta se tekmovalcem pridružila še Jan Salobir in Žan Bergant. Več smo od naših šahistov pričakovali na počasnem šahu, kjer smo osvojili letos samo eno medaljo, na pospešenem prvenstvu pa po moje še dolgo ne bomo osvojili pet medalj in je tukaj dosežen izreden tekmovalni uspeh. Na prvenstvu je bilo odlično vzdušje, naši tekmovalci so imeli podporo staršev in trenerjev. Nekaterim je le malo manjkalo do medalj in prepričan sem, da bodo prej ali slej posegli po njih. Adrijan Rožič vabila spet bomo pirhe barval' Delavnica barvanja pirhov z različnimi tehnikami pod vodstvom Mojce Borko, dipl. slikarke. 21. 4. 2011 ob 17.00 uri v RTC ZAPOTOK S seboj prinesite škarje, olfa nož in papirnate prtičke v čim bolj pisanih barvah. Prispevek za udeležbo na delavnici je 15 EUR na osebo, v katerem so zajeti stroški materiala in domačih jajc. Za otroke je delavnica brezplačna. Prijave sporočite najpozneje do 18. 4. 2011 041/454-365, Janja ali 040/428-500, Mojca (lahko tudi na info@mojca-borko.si) Ob 19.00 uri bo po končani delavnici RAZSTAVA PIRHOV. Najbolj izvirne bomo nagradili. Društvo ZAPOTOK, Sekcija za zdravo življenje m Zapotoška rekreacijsko-učna pot DRUŠTVO ZAPOTOK, Sekcija za zdravo življenje, vabi na REKREA CIJSKO-UCNI POHOD Zapotok-Četež-Granjevica-Lazi-Vodičnice-Zapotok v soboto, 30. aprila 2011 Start: izpred RTC Zapotok od 16.00 do 17.00 ure Opis poti: nezahtevna - pribl. dvourna pot, primerna tudi za otroke; lahko jo boste prehodili individualno ali v skupini; na lastno odgovornost Posebnost poti: označena s smerokazi; poučnega značaja, saj bodo nekatere drevesne in rastlinske ter druge znamenitosti ob poti označene; vsak udeleženec prejme zgibanko opisov; posebej priporočamo osnovnošolcem v spremstvu staršev Oprema: pohodniška, vremenu primerna (pohodni čevlji, palice) Startnina: 5 EUR (čaj, šilce domačega, enolončnica), otroci brezplačno Informacije in informativne prijave: Slavko (041/317 119), Tone (041/757 696), Franc (041/535 037) PO KONCU POHODA BOSTA SLEDILA TRADICIONALNI PRVOMAJSKI KRES IN DRUŽENJE Z ZABAVO! Društvo Zapotok in SVS Zapotok vabita na KRES V POČASTITEV PRAZNIKA DELA pred RTC Zapotok v soboto, 30. aprila 2011, ob 20. uri! Za pijačo, jedačo, ples in zabavo poskrbljeno! VABLJENI! Vabilo SVS Ig v sodelovanju z TD Bober, Ljubitelji starodobnih vozil, Gasilskim društvom Ig in Društvom za napredek in razvoj 21. marec vabimo na kresovanje pri počivališču v Mahu 30. aprila 2011 ob 20. uri. Za pijačo bo poskrbljeno. Lepo vabljeni! Če bo dež, prireditev odpade. 2. BLAGOSLOV MOTORJEV IN MOTORISTOV pri Mariji Kraljici miru na KUREŠČKU б.таја 2011 11:00 > Prihod in sprejem motoristov -Živa glasba -Predstavitev motorističnih znamk -Hrana in pijača -Stojnice 12:45 > Pozdrav motoristom 13:00 > BLAGOSLOV MOTORJEV 13:30 > Zabava z živo glasbo Prireditev bo v primeru dežja pod šotorom. www.izanc.si 36 www.obcina-ig.si ) NAGRADNA SMS «ANKA Z DENARNO NAGRADA > šted-uivost opona-šalec ljubitelj tuje lastnine pristanišče vjemnu lepo gr. mitično žensko bitje gradivo naš pisatelj, pisec SREČE NA VRVICI španski viteški roman glasbena čut brez prvina "sredine" pleteno vrhnje obač1lo nelly furtado indijska praksa brinetka sprostitve hokejist kopitar predpona za tvorbo prese-žnikov goranad posočjem žitarica za narodne jedi imamo ga na bledu, na morju pane žena osnovna šola 3. oseba ednine delni znesek izdaje vrednost. papirjev avtor: marko bokauč užaue-nost > igralka gardner koroški izraz za listnjak sečnja, sekanje medalja toni nieminen pokojni okrasni ciprski sredo- državnik zemski (spiros) grm popularen volks-wagnov avto neresnica zdravnik za okvare gibalnega aparata kraj pri ormožu nogometaši jo brcajo gozdnato hribovje v belgiji osvežilno sredstvo hrvaški pevec ra-himovski nas književnik in tv urednik (jani) družina german. bogov ital. skladatelja saueri in vivaldi aforist petan trihod" dneva plačila nemški avto smučarski tekač hattestad strojepisec oznaka tunizue igralec delon redek slovenski izraz za noto pousko mesto ob baltiku indusko-pakistan. veletok pevka stanič it. 4esto s posevn. stolpom trpežna tkanina kant-avtor smolar general motors zgolj knjižni izraz za aki nas odbojkar (alen) ETEK" iole visoka stopnja jeze diplomat na začetku kariere nordijski književni spomenik vzhodni slovan naša reka največji pritok drave otok pri afriškem rogu, ki pripada jemnu grška črka japonska miselna igra s kamni švic. psihiater in psiholog (carl gustav) Informacije o naročilih: Tel: 01/5880 276 E-posta: narocnina@saloi OCE tržna znamka am. haft. družbe exxon Že v prodaji! Salomon d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje J KIPRIANU, Spiros - predsednik grškega dela Cipra v letih 1977-88, ODRINA - koroški narečni izraz za steljnik oz. listnjak PAJENK, Alen - naš odbojkar, član ACH Volleya, SOKOTRA - otok v Indijskem oceanu, vzhodno od afriškega roga Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 37 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2011 Prazna je soba ostala... Tvoj glas pogosto prihajal je iz nje, ob njem klavirja zvok. Iz srca si nam pel in igral in prosil za nasvete, kako postati še boljši. Tvoj glas utihnil je... Kruta usoda te je odtrgala od nas, morda boš drugim pel. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca TADEJA SEVERJA Golo 108, Ig se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem OŠ Prule, OŠ Ig ter vsem sošolcem Srednje grafične in medijske šole Ljubljana ter Srednje ekonomske šole Ljubljana. Zahvala vsem vaščanom Golega in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in druge darove. Posebna zahvala vsem vaščankam za pomoč v vežici in za postrežbo po pogrebu. Iz srca se zahvaljujemo Jožetu Voznyju za ganljiv govor, pevskemu zboru Fran Govekar Ig in predsednici društva Fran Govekar Alenki Jeraj za pregled Tadejevega sodelovanja z društvom. Anžetu Petraču, opernemu pevcu, hvala za izvedbo pesmi Samo en cvet, ki jo je Tadej tako rad pel. Zahvala za trud je namenjena tudi g. Vrhovcu in ge. Roziki Gregorič za vsa pogrebna opravila in pomoč. Hvala gasilskemu društvu Golo za žalno zastavo in praporščaku društva Odmev Mokrca Jožetu Germeku. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi najdražji -mami Darja, oči Vili, bratec Gregor, babi Lea in deda Vili ter dedi Leon z ženo Eriko in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA KRAMARJA iz Matene 42 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom, znancem, bivšim sodelavcem in gasilcem PGD Matena za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala ge. Silvi Dolinšek, dr. Mariji Štefančič, pogrebcem zavoda Vrhovec, pevcem in gospodu župniku Pozdercu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Tadej, hvala za vse "Misliti hočem, kot misli reka. Teči od izvira pa do izliva Kot ona, ki med bregove ujeta nikoli ista in zmeraj živa Odteka v večnost in neprenehoma biva" Tone Pavček Pretreseni in žalostni smo se na hladno sredo na pokopališču na Golem poslovili od našega člana in prijatelja Tadeja. Tadej Sever je s svojim smehom, optimizmom in petjem popestril veliko dogodkov, ki smo jih organizirali v okviru Društva Fran Govekar Ig. Nazadnje je bil z nami ob odprtju stalne razstave V deželi koliščarjev v prenovljenem Mladinskem domu na Igu. Poskrbel je za glasbo in učinke v gledaliških predstavah, popestril literarne in Govekarjeve večere ter bil motor prireditev za otroke, ko je bila Mavrica abecede. Kot pevec je sodeloval v Moškem pevskem zboru, skupaj pa smo načrtovali ustanovitev skupine oz. ansambla. Še veliko idej in predlogov smo imeli, še veliko načrtov. A usoda je hotela drugače. Vzela nam je Tadeja, vzela talentiranega pevca, glasbenika, nasmejanega in veselega člana. Za njim je ostala praznina. Tadej, za vedno boš v naših srcih. Domačim, sorodnikom in prijateljem ob boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje. Alenka Jeraj Predsednica Društva Fran Govekar Ig Pogrebne storitue naročila na domu prevozi prevozi za upepeliti postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam vci, glasba cvetja, sveče je grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Košmerl-Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK Dolenjska 43, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA fotoreportaža GLASILO OBČINE IG • april 2011 MOSTIŠČAR Skupinska fotografija vseh letošnjih dobitnikov občinskih priznanj Z igrano točko so se predstavili karateisti. Učenke so zapele in zaigrale. Turistično društvo Kurešček vabi na 12. tradicionalni pohod RAŠICA-KUREŠČEK 27. aprila 2011. Pohod se začne pri Trubarjevi domačiji na Rašici in konča pri Domu borcev in mladine v Zapotoku, kjer bo potekalo družabno srečanje. Pot je dolga 15 kilometrov, rahlo se dviga in spušča. Prehodi se v treh urah in pol ter je primerna za vse starostne kategorije pohodnikov. Zbirno mesto za pohodnike je pri Domu borcev in mladine v Zapotoku od 8. do 8.30. ure. Z avtobusi se odpeljemo na startno mesto Trubarjeva domačija na Rašici. Pohod bo v vsakršnem vremenu. Dobrodošli! ISKA VAS Vabilo na: TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD na Krim KDAJ: nedelja, 1. maj, ob 9. uri KJE: Iška, križišče za Gornji Ig KDO: pohodniki, ki se radi družite Tik pod vrhom bo poskrbljeno za dobro okrepčilo. Startnina: 6 eur Vabita vas TD Iška vas in Občina Ig Znižanih več kot 100 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj ^^ Akcija! od 04.04. do 31.05.2011 OBIŠČITE NAS V TRGOVINAH: Ljubljana Peruzzijeva 165 T: 01 / 2800 770 POC Ig T: 01 /2800 776 Škofljica Žagarska Ul. 11 T: 01 /3603 872 Železokrivnica T: 01 /3603 845 Sežana Partizanska 71 T: 05/7313 480 Ajdovščina Goriška c. 72 T: 05/3671 420 Kozina IOC Hrpelje T: 05 / 6892 490 gradbene trgovine www.terra-rb.si