The Oldest Slovene Daily in Ohio Besi Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski j dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^umexxiii.-leto XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDltESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 18, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 220 'talijani prodirajo z veliko številčno premočjo v egipt URADNIKI 16. REDNE KONVENCIJE JSKJ Na S|/LJem se poslužujejo tako zvanih "puščav- 1 SanV' ki brze z naglico 50 milj na uro preko puščavskega peska. fee za septembra. — Pu-ba»n o- ,Sebo'i zavzeto angleško feke V ^arran'> katere an-,Cete sPloh niso branile, diratj C e Pijanske kolone pro-egiptskemu kjer Se , farsah Matruhu, Veljal. 0 Vr®ila najbrže prva Pfekopa a Za Posest Sueškega ^3kor q0 _ ArchihaiJ V °ca' ima general Seških :a. Wavell> Poveljnik an-mož Dn f' zbranih nad 100,000 kraj iei- ^arsa Matruhu, kateri '^sandr'' ^ zapadno od A-Ve^ke angleške po- "-I n6 V Egil>tU- -— Pravijo, da se bodo pri SLOVENS tem mestu Angleži prvikrat zo-perstavil italijanskim četam, ki so pod osebnim poveljstvom italijanskega maršala Grazianija. Italijani poročajo, da koraka proti Aleksandriji od treh smeri nad 500,000 mož italijanske armade. Italijani se poslužujejo pri svojem napredovanju tako zvanih puščavskih smuči, to je posebnih, nizkih motornih vozil, katerih kolesa so opremljena s silno velikimi pnevmatikami. Na teh "saneh", ki teko z brzino petdesetih milj preko puščavskega peska, so nameščene strojnice in lahki topovi. ke novice ^or^u» N. Y., živeči krta p0[^°' sin Pokojnega Gil-, Kultura lilts 0rrata- Pomožnega ured-' Glas Nar ' Pronioviran za načelnika' k evi , n'Ame SLOGA i Opozarja se vse pevce in pev- J®__i ke zbora "Sloga", da pridejo vsi točno nocoj v sredo ob 7. uri zvečer na vajo za opereto "Cho-nita". Vaja se vrši na odru S. N. Doma. Ker je opereta prepletena vseskozi z lepim petjem, mora biti zbor ravno tako navzoč kakor posamezni igralci. — instrumentov pri % družh^°an Airways" tetal- lentj n precizni instru- po f ^talih te družbe so r0 • ^dzorstvom tega mla- lo-da'J?10' J'e došl° Poroči- R .. % izh . anadska oblast usta-V,ajanJ'e hrvatskega ko-Vo" Ctle^a lista "Slobodna k" zar'1l.srbskega lista "Prav-sovražnega pisanja m Angliji. Nov grob ^ Popoldne je nagloma POZOR, STARŠI! Starši mlad. pev. zbora na Waterloo Rd. so prošeni, da pošljejo svoje otroke redno vsak četrtek ob 5. uri na vaje ker so se pričeli učiti za koncert, katerega bodo priredili 17. novem- FRANCOZJE POROČAJO O VELIKEM RAZDEJANJU V FRANCIJI Angleški bombniki so razbili in razpršili nemške ladje, pripravljene za prevoz vojaštva v Anglijo. poročilo je tem značilnejše, ker prihaja iz vichy-ja VICHY, Francija, 17. septem- j iz zraka, dokazuje, kako težav-bra. — Angleški bombniki, ki soj no je paralizirat veliko moderno strmoglavljali tako nizko, da so mesto. Skupina nevtralnih opazovalcev, ki se je prepričala o sta- malone zadevali jambore ladij, so bombardirali v skoro nepretrganem napadu, ki je trajal1 nju stvari" na licu mesta, je do i zadnjih 24 ur, koncentracije ■ gnala, da je bilo v Londonu po-j nemških ladij v Le Havre, Boulogne, Calaisu, Dunkirku in O- Na sliki vidimo četvero članov JSKJ, katerim je poverila delegacija konvencije razne uradne funkcije. Od leve na desno: Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe," zapisnikar konvencije; Michael Rovanšek iz Conemaugha, konvenčni podpredsednik; Frank E. Vranichar, Joliet, lil., konvenčni predsednik, in Frank Tom-sich, jr. Ely, Minn., konvenčni tajnik. (Slika Waukegan Post Staff-%.) Packard Motor Co., Bankheadov pogreb bo zgradila veliko novo tovarno Packard Motor družba bo letalskih motorjev za Anglijo in Ameriko. ob navzočnosti predsednika in vlade Na posebnem vlaku predsed- • 111 thocn haa nnn nika Roosevelta, na potu proti izdelala za $350,000,UUU j Jasperju, Ala., 17. septembra. — Predsednik Roosev-Jt in ..ostali eksekutivni uradniki Novega deala so šli danes izkazat zadnjo čast pokojnemu Williamu B. *adet od srčne kapi, znani Grill, oče Mr. Va-L riUa. urednika "Napred- • Gnil 'V^Sch^a *n Mrs. Mary te ,-h . - 2nane kulturne delav- kolon ženske or- VeHke" n "Progresivne ■ ' DETROIT, 17. septembra. — bra. Pridejo naj tudi vsi tisti, j Packard Motor Car kompanija Bankheadu, speakerju v zborni kateri so izostali te počitnice, da se skupaj učijo za koncert Slo- 1 bil st^°^°jni Joseph Grill, ki S r^! J® let, je bil rojen na SEJA V petek 20. septembra ob 7:30 uri se vrši izredna seja Zveze kulturnih društev Slov. del. doma na Waterloo Rd. Zastapani V"u Pri \t naj bodo sledeči: Direktorij S. ^va ^ ' oravčah, kjer zapu- d Doma, pev. zbor Jadran, stWtainvečaorodnikov- dram. društ. Anton Verovšek, Jlovy d -6 26 let ter je j ženski odsek, Mlad. zbor z Wa-z ,ri SV0Ji hčerki in pri terloo Rd., Progresivne Sloven-U Mr- Ivanuschu v ke št- i in čitalnica kakor tudi Statuettes klub. Seja je zelo važna ter se prosi, da so gotovo navzoči vsi! h $ v g J' O- Truplo pokojnika I^Utis ceJ°Vem Pogrebnem za-St. Clair Ave., od-0 vršil pogreb jutri ltk , ot) treh na Heighland %n 0Pališče, kjer bo tru-S ejetlo. — Prizadetim o-3se globoko sožalje! , ^erai^mrtna kosa %i r. ^Poldne je po dolgi ?>o8tirSinil Joseph Agnich r iRC let. Stanoval je na 56 Cefj, ^ St. Doma je bil iz °^er °melj na Dolenjskem, I -4 49 i "*e Prišel v Ameriko J°Žo s et'- Tukaj zapušča ža-JV, v r°go Mary, rojeno /Sa, sinove, Josepha, ' ' $Catv,n^a *n Rudolpha, dve lK^Uo v Brooklynu, N. ih dor* J°.SePhino Pelictch, v . ^stf0 Pa brata Johna i rijo Flak, Margare- ^ - 71 JSKJ jo. Pogreb se bo vršil v petek naročilo za izdelavo 4,000 , ln Anno Kočevar. Bil » Ustva sv. Janeza Krst- •>b in delničar zjutraj ob desetih v cerkev sv, Vida, iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje! Žalostna vest — ... --------- Mr. Karl Smrdel, 19202 Ar- i bv Se na Ave- rowhead Ave. je prejel žalostno 1i,e^°veg ° lz August F. vest iz stare domovine, da je v ^ Pogrebnega zavoda j vasi Narin, št. 87 fara Košana a ^ o2tl ^nd 'St. Čas pogre- j preminil njegov oče Anton Smr-,anJen jutri. Bodi mu del, v starosti 76 let. V stari domovini zapušča 2 hčeri, Mary in Julijo, v Braziliji pa sina Johna in Antona. Tukaj v Clevelandu pa sina Karla in hčer Alojzijo, v Gowanda, N. Y. pa hčere A- Pratt and Whitney motorjev. b„; Pa * "iaS spomin, preostale sožalje! bi^ly 5 °bi»k k>,J Minn, sta prišla na o- "'B^V?!and Stan Pechavar, angleške sekcije angleške sekcije malijo, Johanno, Albino in Fran- • ^ h ' S. K. J. in Louisičiško. Bodi mu ohranjen blag uobrr 1 — i °došla! I spomin. nič več zemljevidov NEW YORK, 17. septembra — Vodstvo newyorskih šol je odredilo, da se ne bo. kupilo nobenih zemljevidov več o Evropi in Aziji, ker se tamkajšnje meje tako naglo izpreminjajo, da so zemljevidi teh kontinentov začasno brez veljave za newyor-ški šolski sistem. Poroka Poročila sta se Mr. Joseph Turk, sin Mr. in Mrs. Joseph H. Jackson, justični tajnik;,Harold J. Ickes, tajnik notranjih zadev; Claude Wickard, tajnik poljedelstva; Harry L. Hopkins, tajnik trgovine; Frances Perkins, delavska tajnica; James V. Forrestal, pomožni mornariški tajnik; Sumner Welles, državni podtajnik; Jesse H. Jones, no-voimenovani tajnik trgovine, in John M. Carmody, delavski administrator. Iz Des Moinest, Ia., je na potu v Jasper tudi bivši tajnik poljedelstva H. A. Wallace, ki kandidira ob strani preds. Roo-sevelta za urad podpredsednika Zedinjenih držav. JASPER, Ala., 17. septembra. — Predsednik Roosevelt in o-stali, ki so se udeležili pogreba speakerje Bankheada, so se vrnili nocoj nazaj v Washington. huda ura "Huda ura" se imenuje krasna in pretresljiva povest poljudnega slovenskega pisatelja Franceta Bevka, ki jo bomo začeli jutri v četrtek priobčevati v našem listu. Povest, ki je iz domačega kmečkega življenja, je polna napetih razpletijajev in bo PRINCETON, N. J., 17. septembra. — V zadnjem mesecu, ko čitamo o besnih napadih nemške zračne sile na Anglijo in o zamenjavi ameriških rušil-cev za angleške baze, je zaznamovati tudi velik in dramatičen podvig ljudskega sentimenta za predsednika Roosevelta, kateri sentiment se je dvignH in daleč prekosil sentiment za Willkieja zlasti v državah New York, New Jersey in Pennsylvania. V vseh omenjenih državah je Willkie prednjačil Rooseveltu, ki pa je zdaj posekal Willkieja v državi New York za štiri, v Pennsylvaniji za tri, v državi New Jersey pa za pet točk. Največja važnost teh treh držav je v tem, ker razpolagajo skupno z 99 elektoralnimi glasovi, kar je skoro ena petina od 531 potrebnih elektoralnih glasov. V mestu New Yorku je predsednik Roosevelt danes na vodilnem mestu s 67 procenti glasov, v Philadelphiji pa ima predsednik 60 odstotkov glasov. Derdich zopet v zbornici; Ely vržen iz dvorane V ponedeljek večer je imel mestni svet v Euclidu sejo, na kateri je bil sprejet nazaj v zbornico Frank Derdich, ki je bil pred dvema tednoma suspendiran, ker je podpisal neko komunistično volilno peticijo. Na tej seji je hotel govoriti tudi bivši žu^an mesta Euclida Charles R. Ely, kar pa mu je bilo dvakrat zaporedoma zabranjeno. Mr. Derdich je bil sprejet nazaj v zbornico, ko je posebni odbor podal svoje poročilo, da je zadevo preiskal in dognal, da Derdich ni bil še nikoli komunist. Takrat pa se je oglasil k besedi bivši župan Ely, toda predsednik zbornice Dan Carroll mu je pojasnil, da more govoriti samo z dovoljenjem celotne zbornice. Ker mu pa zbornica ni dovolila govoriti, je Ely dejal, da bo vseeno govoril. Takrat je stopil k njemu policijski načelnik, ki ga je odvedel k vratom in iz dvorane. Toda Ely se je nemudoma zopet vrnil, nakar mu je policijski načelnik v drugič pokazal vrata. Councilman Derdich je pozneje kritiziral mestno zbornico, ker ga je suspendirala. Dejal je, da je podpisal tisto listino v dobri veri, da podpisuje antivojno peticijo. Na obisk Na obisk sta prišla iz Trinidad, Colo., Mr. in Mrs. Bubnič, ki se nahajata pri prijateljih John Tomsic, 16313 Parkgrove Ave. Pred 30 leti sta bivala v Clevelandu, kjer imata veliko prijateljev in znancev. Oba sta doma iz Pregorja na Primorskem ter želita videti svoje prijatelje. Tukaj bosta 10 dni in kdor ju želi videti, naj se oglasi na zgornem naslovu. Obiskala sta tudi našega zastopnika John Renkota in se naročila na dnevnik Enakopravnost. Želimo jima veliko zabave in da bi odnesla najboljše spomine iz Cle-velanda. Narodne noše Vsi tisti, ki so vzeli narodne noše za parado na Labor Day od dram. društ. Anton Verov- Sestanek Pripravljalni odbor društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S. D. Z. se snide v četrtek 19. septembra ob 7:30 uri zvečer pri predsednici Nežki Kalan na 1007 East 74th St. Pridite vse! Otvoritev V ponedeljek 23. septembra bo otvoritev kegljišča Frank Buch na 6125 St. Clair Ave. Ser-viralo se bo hrenovke (vinarce) brezplačno. Joe Pograjc bo odpiral vrata. ZOPET Snoči oziroma danes zjutraj sta se vrnila s konvencije JSKJ v Waukeganu Mr. Anton J. Ter-bovec, urednik "Nobe Dobe" in Mr. Janko N. Rogelj, novoizvoljeni glavni predsednik te organizacije. Iz Pueblo, Colo. Mr. in Mrs. John Erjavec iz Pueblo, Colo, sta prišla na obisk v Cleveland. Udeležila sta se tudi JSKJ konvencije v Waukeganu, HI. Od tukaj gredo v Young-i stown, Pittsburgh in Johnstown. književnost: cankarjev glasnik Turk, 20440 Fuller Ave., in Miss Josephine Vojšak, hčerka po- našim ljudem, ki koreninijo vjšek, so prošeni, da jih prineso znane Mrs. Mary Vavpotich, iz slovenski zemlji, prav gotovo u- nazaj v četrtek večer v Slov. 469 East 185th St» Bilo srečno! 'gajala. Čitajte jo! del. dom ob 8. uri. Vsebina "Cankarjevega glas-, nika" za mesec september je sledeča: Pota pravice, urednikov uvodnik — Zvonko A. Novak: Navajen človek brc ko pes* je mraza, pesem — Frank Česen: Bizgeco-ve počitnice — Angelo Cerkve-nik: Žrtev, tragedija delavskega voditelja — Padalci - reševalci. Praznoverje v dvajsetem stoletju. — Ivan Jon tez: Slovenske ustanove v Clevelandu — E. K.: Drejčetova pot, pesem, nadaljevanje — E. K.: Julkina zmota, povest—nadaljevanje. — Berlin- ske spletke in moskovsko prijateljstvo. — Za gospodinje, in Razno. Uredništvo in upravništvo Cankarjevega glasnika je na naslovu: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. (v Slov. nar. domu). Naročnina za Zed. države $3.00, za pol leta $1.50, za 3 mesece $1, posamezen zvezek 30 centov. Za inozemstvo $4.00 na leto. — Cankarjev' glasnik si lahko naročite tudi v uradu Enakopravnosti, kjer dobite tudi posamezne številke. ČTRKN2. ENAKOPRAVNOSTI 18. septembra, # J UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev .............J........................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................,...............$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$1.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 POSTA Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DAMOKLEJEV MEČ NAD JUGOSLAVIJO C. L. Sulzberger, beograjski poročevalec lista "New York Times," poroča svojemu listu sledeče: Pozicija Jugoslavije je izredna v novi Evropi, katero si prizadeva ustvariti osišče. Jugoslavija je zadnja izmed tako zvanih versajskih držav, ki doslej še ni bila okrnjena, in to kljub dejstvu, da četvero izmed njenih šest sosed zahteva revizijo ozemlja. V delu Evrope, kjer države tekmujejo, katera bo prej priplezala na voz rimsko-berlinskega osišča, je Jugoslavija nenavadno molčeča in počasna. Sentiment jugoslovanskega ljudstva je prodemokratičen, kar pomeni seveda zdaj proangleški, dasi je bila doslej vedno Francija tista zaveznica, katere se je Jugoslavija z vsem srcem oklepala. V Jugoslaviji je slišati precej govoric o izpremembi vlade, s katero izpremembo naj bi se zadovoljilo Nemčijo m Italijo. V časopisju so se že pojavili članki, ki na-i;lašujejo potrebo korporativne države. Po kavarnah je PROSLAVA 30-LETNICE IN RAZVITJE ZASTAVE DRUŠTVA TABOR, ŠTEV. 139 SNPJ V nedeljo 22. septembra bo let deloval za napredek društva kot je dosedaj. pomemben dan za naše društvo Tabor štev. 139 SNPJ. Ta dan bomo namreč praznovali tride- Društvo "Tabor" bo praznovalo svojo 30-Ietnico na prime- seto obletnico društva Tabor in j ren način. Popoldan bo lep pro-razvili društveno zastavo. Člani; gram s petjem, govori in dekla-in članice tega društva smo si že |macijo. Nastopili bodo pevski dolgo želeli, da bi imeli svojo: zbori: Cvet, Zvon, Planina in zastavo. Prijel je čas in sedaj se .Sloga. Popoldne bo vstopnina nam bo ta želja spolnila. Je že prosta, zvečer za ples bo pa 25c. 30 let odkar se je sestala sku-; Pričetek popoldne bo ob 3 uri. pina 18 oseb, ki so se pogovar-1 V svojih tridesetih letih je to jali ali bi ne bilo dobro, da se društvo že mnogo dobrega sto-ustanovi društvo. O tem pogo-1 rilo tako za svoje članstvo kot voru je slišal brat Frank Cerne' tudi za kulturne in narodne u-in je prišel do teh ljudi in jim ' stanove in koristne zadeve, raztolmačil kako in kaj je tre-! Uljudno vabimo vse člane in ba, ter jim pomagal do cilja. In - članice SNPJ vse Slovence in tako je teh 18 rodoljubov začr- j Slovenke iz Clevelanda in bliž-talo pot in ustanovilo novo dru-1 njih mest in okolice na našo štvo SNPJ ter so mu dali ime s proslavo in vam zagotavljamo, Tabor in je dobilo številko 139. j da vam ne bo žal. Videli boste Društvo se je v teh trinajstih, botre in svate naše zastave in letih lepo razvilo in šteje danes lepe zastave naših sosednjih dru-lepo število članov in članic v štev SNPJ. Slišali boste lepe slo- odraslem in mladinskem oddelku. venske pesmi in govore, tako da boste vsi mislili, da se nahajate v svoji rojstni domovini onkraj Vsi člani in lanice dru- Od ustanoviteljev jih neka i ni i - j v. . . j morja vec med živimi, nekateri so pa 1 v pristopili k drugim društvom, i® , .. . : , , . , . ze vnaprei zahvahujemo in vam tako da imamo med nami samo ■ ,.v r kličemo, da nas posetite v nede- so pa -^va rpabor št. 139 SNPJ se vam se enega živečega ustanovnega dišati govorice o skorajšnji antižidovski zakonodaji. Pro-1SIaria in to Je brat Frank Gu- utozidarstvo je oficijelno odpravljeno, dasi so najvišji framasoni najbrže še vedno včlanjeni v svojih ložah. Toda vse to je samo zunanji nakit. Dejstvo pa je in ostane, da je regenstvo, večina kabinetnih ministrov m uradnikov zunanjega ministrstva kakor tudi armadno po velistvo, po srcu demokratično in odločno antifašistično. Armada nadaljuje s svojimi utrjevalnimi deli ir vzdržuje še nadalje močne vojaške koncentracije na izpostavljenih obmejnih krajih. misli in govori odkrito za fasado svojega časopisja, ki je prisiljeno, uklanjati se propagandni mašini osišča. Če premotrimo sedanje trenje v tem delu sveta, je sigurno, da sedanja situacija ne more več dolgo trajati. V Budimpešti se že slišijo šepetajoči glasovi, da ne bc več dolgo, ko bo zahtevala Madžarska Vojvodino in Banat. Zdaj, ko je Bolgarija dobila nazaj južno Do-brudžo, je možno, da bo javila svoje zahteva po delu grške Trakije, tem zahtevam pa utegnejo kmalu slediti nadaljne po vsaj malem delu vzhodne Jugoslavije. Že dolgo časa je znano, da si Sofija želi štiri male pasove jugoslovanskega obmejnega ozemlja. "Makedon-stvujoči" Bolgari so postali zopet glasne ji v svojih zahte vah po Macedoniji. Najvažnejše pri vsem tem je stališče in zadržanje Nemčije in Italije, že vse izza časa, ko je bilo ustanov Ijeno rimsko-berlinsko osišče, je Jugoslavija upala, da se ji bo posrečilo vzdržati integriteto svojega ozemlja ne samo s francosko kombinacijo zvez v vzhodni Evropi, temveč tudi s pomočjo temeljnega konflikta nemško-italijanskih interesov na Balkanu. Berlin in Rim priznavata, da fundamentalno ne marata situacije, ki je zavladala v tem delu Evrope. Neki prominenten državnik osišča je nedavno izjavil, da bc morala kot taka biti pripravljena na eventualne posle- To pomeni, da se bo od Jugoslavie kmalu zahtevalo, da se izjavi, da bo javno podpirala osišče ter postala t tem integralni del njegovega sistema, ali pa bo morala izjaviti, da je, vsaj pasivna, zaveznica Anglije, nakar bo morala kot taka biti pripravljena na eventualne podle-dice. v To bi pa bila za Jugoslavijo trda alternativa, kajti od regenta navzdol stavi jugoslovansko ljudstvo vse svoje nade v Anglijo. Vsak pot, kadar koli se pojavijo nad Berlinom angleški bombniki, se razneso po Jugoslaviji gpvorice, da je "Berlin porušen in razdejan." Srbi, ki dominirajo te deželo, precenjujejo svojo bojno moč, zato bi bilo skrajno težavno, pripraviti jih do tega, da pristanejo v amputacijo Jugoslavije, kot so na primer pristali Rumunci v amputacijo vso je dežele. Tukaj vlada še vedno upanje, da če bi se agresija usmerila v to stran, bi se ustanovilo neke vrste zvezo Turčije, Jugoslavije in Grčije, katerih oborožena sila bi se uprla agresivnosti osišča. Toda jasno je, da to ni način operiranja osišča. Težavno je dognati, zakaj ne bi osišče uveljavilo svoje metode "divide et impera" (deli in vladaj), katero je tako stinčič, ki že polnih 30 let delu je za to društvo in je bil tudi že večkrat odbornik. Vsi člani in članice mu želimo, da bi bil vedno pri zdravju in da bi še mnogo ljo 22. septembra v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. da skupno proslavimo našo 30-letnico. Rose Vatovec zapisnikarica in članica pripravljalnega odbora su je opaziti, da so ti listi popolnoma zapustili to politiko in politiko CIO ter se skoro vsi vse-dli na bojni voz Wall Streeta, kar nam greni življenje in otež-koča boj za delavsko stvar. Če bi naši uredniki vedeli razpoloženje delovnega ljudstva glede vojne in demokracije, če bi bili iskreni delavski prijatelji, bi spet zagovarjali CIO, ki je v tem primeru edina garancija za svobodo in demokracijo. Tega pa naši listi ne bodo storili, dokler bo divjala vojna histerija in podžiganje. Mislijo namreč, da se morajo tudi oni vsesti na propagandno soro vojnih huj-skačev, ali pa bi zapadli vsakdanjim očitkom, da smo delavci "peta kolona", ker se ne damo napeljati lažnjivi in strupeni propagandi. V nedeljo sem čital članek slavnega angleškega zgodovinarja H. G. Wellsa, ki meče precej luči na razpoloženje in strah / Angliji, da se bo ponovila ža-logtna kapitulacija Francije. — Wells potrjuje važno dejstvo, da se ljudstvo ni udalo prevari, da se vodi ta vojna za obrambo demokracije, da je angleški vla-dujoči razred tista nevarnost, ki grozi pokopati demokracijo. — Wells dalje obtožuje glavne voditelje, da so nesposobni in nezaupljivi, da šo in da še danes vodijo škodljivo politiko, ko od-. n klanjajo nasvete in sodelovanje Pomni a je med Slovenci precej močno delavsko gibanje. Ho- da nes zavzema ameriški organiziran proletariat? To je po! mojem mnenju eno vprašanje, j ki je danes največjega pomena, j ker tukaj se piše bodoča lepa ali slaba stran naše zgodovine. Borba za očuvanje demokracije ni lahka, ako ng razumemo položaja in ako ne rabimo pravilne metode v tej borbi. Tudi tukaj moramo konstatirati, da ameriški proletariat zavzema danes še dokaj pravilno stališče. Na unijskih konvencijah se vedno bolj povdarja, da je najboljše sredstvo za očuvanje demokracije, da se jo raztegne, izboljša življenski in delovni standard tako, da bodo najširši sloji, to je delovno ljudstvo, v resnici uživali ne samo fraze o demokraciji, marveč tudi ekonomsko demokracijo, ki bo potem nepremagljiva. Če bo delovno ljudstvo dopustilo okrnitev svobode in demokracije v vojni dobi, se bomo še bolj približali Hitlerju in Musso-liniju. To je cilj današnjega vladajočega razreda. Če se pa demokracija učvrsti in razširi na j mm I aiumiii ŠKRAT Čolnar: "Gospod, ali bi & i?" ,9" hoteli plačati takoj Potnik: "Zakaj Pa Čolnar: "Saj ne vem, vam ne zgodi kaj hudega ce' # Gospod: "Ta gospod Pn tih ima zelo lepo ženo. v n Dama: "To je moj _ Gospod: "Ah, oprostite, til sem se." ---sai Žena: "Nehaj kaditi, bak je strup, ki te PocaS1 ]%!"!" nriietaei Mož: "Morda bi bilo.F*7 širše sloje, bo nastala vsa situ-^ acija drugačna: ljudstvo bo vi- j ■ ? delo, da ima v resnici nekaj bra-niti, tedaj bo razumelo, zakaj je treba poraziti tudi hitlerizem ne samo Hitlerja. Ko že govorim o našem nepri- za "Moj ženin je majhen", pripoveduje ^ pr»f O, saj bo še z rasel' mni prijateljica Danica- ^ jetnem položaju, je potreba, pri-l^z je že znatno dalj^ POTREBE DELAVSTVA Naloge zavednega delavstva i leg ekonomskega boja vodil tu-niso bile nikdar prav lahke. Po-1 di politični del, ker politična ro-Jugoslovansko ljudstvo ložaj zavednega delavstva je da- ka delavstva je danes bolj pones posebno težaven, pa vendar i trebna kot kedaj prej, če hoče-ooljši, ker je danes organizira- mo preprečiti vojno in obvaro-110 delavstvo številčno bolj moč- vati demokracijo. no in enotno na vprašanju voj-ne, civilnih svoboščin in delavske zaščite. Delavstvo danes ... .... ..... naučilo rabiti politične sile, pa smo se motili. Baš sedaj vidimo, da se na konvencijah mnogo i razmotriva o politiki. Sprejemajo se resolucije, ki obsojajo obe Včasih smo obupavali, da se ameriško delavstvo ne bo nikdar predstavlja najmočnejši blok in dokler bo stalo združeno v brambi demokfacije, se bomo ubranili vsake večje persekuci-J'e- Poglejmo le v zapisnike delavskih organizacij. Konvencija :a konvencijo sprejema resolucije za mir, za delavsko zaščito, kapitalistični stranki in spet po-vdarjajo potrebo delavsko- far-marske stranke, ki je oslabela pred nekaj letih največ radi tega, ker se je bilo delavstvo zate- za civilno in politično svobodo. I lebalo v novi deal. Vse to so do-Wagner je v zakon je kljub Gree- j bri znaki in ako bo delavstvo v novi opoziciji še vedno ostal ne- stanu še preprečiti morebitno okrnjen v principu, ker ga de- j prelevitev Greena in Lewisa, lavstvo brani kot ni nikdar prej j predvsem Greena, smo izven ka-branilo svojih pravic. Moč de- ke večje nevarnosti, da bi kon-'avstva se bo v tej borbi še bolj gres v mirnem času mogel po-solidizirala, če nam vojna ne bo dreti socijalno zaščito in Wa- orekrižala računov. Delavstvo pa lahko prepreči tudi vojno, a- gnerjev zakon, okrog katerega se, največ sučejo vse delavske ko bo vztrajno sledilo sedanji; pravice. politiki organiziranega delav- i Slovenci in nekateri slovenski stva. j , listi so bili v pričetni dobi CIO Edina slabost, ki jo mora za- vsi navdušeni zagovorniki tega vedno delavstvo premagati, je; novega industrijalnega gibanja, lelavsko časopisje. Mnoge unije' na katerega smo razredno zadajo svoja lastna glasila, manj- jvedni delavci polagali toliko u-ka pa narodnega lista, ki bi bil panja. Sedaj vidimo, da se niza vse obvezen, lista, ki bi po- i smo motili. Toda v zadnjem ča- Nemčija drži Jugoslavijo trdno v svojem ekonomskem oprijemu, Italija pa jo ogroža ob bokih v Istri in Albaniji. Ako gre Bolgarija z osiščem, ko,bo slednje pričelo delovati v tej smeri, sf bodo zaprla tudi zadnja vrata Jugoslavije. Prav zato se polaga v Jugoslaviji velike nade na Rusijo, in to kljub antipatiji do komunizma. Sodi se, da ne more Rusija nikoli dovoliti penetracije osišča v ta sedež slovanstva. Toda danes ne ve še nihče odgovora važnemu vprašanju, za katero stran deluje prav za prav Moskva. Medtem pa igra tudi Stalin tukaj svojo igro, ki pa ne dela pozicije jugoslovanske vlade nič lažje. Pokret levega krila vodi intenzivno propagando glede draginje in visokih cen, ki se še neprestano dvigajo v srednji Evropi. In tako je naneslo, da so pričeli zdaj mrmrati Sovjetske Unije. Wellsovo svarilo je važno in popolnoma v skladu z stališčem organiziranega delavstva, ki ne verjame v prazne fraze in utvare današnjih državnikov. Važno pa je tudi za nas Slovence, ker nekateri voditelji zavzemajo tako žalostno stališče, ki je v navskrižju z najboljšimi interesi delavstva. Tukaj nastane važno vprašanje ali bodo naši delavski listi se naprej drveli v drn in strn za vojno propagando ? Ali pa se bodo iztreznili in šli. po poti, katero cemo, nočemo priznati, dejstvo je, da je to gibanje močno zaradi tega, ker odgovarja delavskim težnjam in zato, ker gre sporedno z organiziranim delavstvom. Da je to gibanje čvrsto se vidi po tem, da se ne ustraši pretenj, temveč deluje s zavestjo, da je to delovanje med Slovenci nujno, ako hočemo obdržati naše napredne tradicije tudi v kritični dobi, ko odločuje delavska zavest in solidarnost usodo delavstva in civilizirane družbe. Frank Ludwig sta zaročena Dva Ribničana Pr0L_ - -gS Ljubljani, lesene žlice. & srečata. Pa vpraša P1^1' "Kako ti gre?" . dve "Kakor bolniku. Vsa» . ri eno žlico," se odreže Melhijor: "Ali veš, vi steklar, če nima kozarC Gašper: "Ne." . %,, Melhijor: "Veš, zarca, pije kar iz ste*^ Žena: "Moj prvi mnogo pametnejši odte Mož: "Ne, prav tak°jjV je bi}, ker bi te sicer ne 1 -- . ):'f Miha (pride v gostilno p nes se mi je rodil sin, „ cam vino za vso gostiln0- ^ Gostilničar: "Pa sajs midva v gostilni." . ^ Miha: "Za vraga, kaj ^ da bi si drugače privosc zabavo?" TjČfA Med ljudožrci. — _ -e "Ali veš, poglavar, kje. j, tovariš, ki je pred nek&J izginil?" ^ n if RAZNO IZ COLLINWOODA Sezona piknikov bo skoraj za- Ni moj namen temu ali one-ključena in vse društveno življe- mu očitati njegovih kritik, po- vsi: pansjovani, komunisti, agrarski "zeleni internacional-uspešno izvajalo drugod, tudi nad Jugoslavijo. Že dolgo' ci" in celo resnični, pesimistično razpoloženi demokrat je, pridejo P^®j> pieden se je piičela sedanja \ ojna, so i o\ ai ili v ki dajejo prednost diktaturi Vzhoda proti diktaturi ničesar pokazali drugega kakor Jugoslaviji agentje obeh držav, Nemčije in Italije. Zapada. da so nas kritizirali." nje bo zanešeno v dvorane naših narodnih domov. Razna kulturna društva se trudijo obuditi življenje svojih organizacij in o-živeti aktivnosti, v delokrogu svojih organizacij in oživeti aktivnosti v delokrogu njih kulturnega dela. Delo, oživljati zanimanje za kulturno udejstvova-nje ni kaj lahko, to vedo najbolje, le oni., ki imajo s tem posla. Že dalj časa opazujemo, da naše kulturno življenje hira leto za letom, eden, dva ali trije dobri aktivni člani organizacije odpadejo in na njih mesto ni več "nadomestila", ter jih pogreša društvo čim se odpre sezona kulturnih prireditev. Ako hočemo naše kulturne organizacije še nekaj časa obdržati pri življenju, bo treba posvetiti več pažnje dobrim aktivnim močem, ker jih je težko nadomestiti in nič odveč ni, da o-pozorimo uredništva naših časopisov, da posvetijo več pažnje pri urejevanju raznih dopisov, v katerih razni povabljeni in nepovabljeni kritiki "kikajo" vsako započeto delo ali akcijo naših kulturnih delavcev, dasi-ravno sami niso zmožni za nobeno koristno delo v krogu naših kulturnih udejstvovanj. Da so ti kritiki ubili voljo že marsikateremu našemu kulturnemu delavcu to vedo najbolje člani dramskih in pevskih zborov. Povprašaš tega ali onega, ki je bil vedno pripravljen sodelovati pri tej ali oni dobri akciji, "zakaj te ni več — zakaj ne sodeluješ več — pa dobiš ene in iste odgovore: "zadosti sem že, pa naj sedaj oni, ki dosedaj še niso trebno pa je, da naše kulturno gibanje in udejstvovanje v delokrogu delavskih akcij podpiramo in skušamo pripomoči do boljših uspehov, ne pa odbijati dobro voljo, še tem, ki so še o-stali. Dasiravno je bilo življenje za razne delavske razmahe v naši naselbini vedno med prvimi, pa tega ne opazimo več v zadnjih časih. Ponovno je bilo to opaziti na Labor Day, ko se je vršila "parada unijskega delavstva organizacij CIO. Slovenci so bili sicer dobro zastopani in to sto procentno od Locala 32 White Motor in ravno tako od drugih lokalov, todaA ni pa bilo opaziti dosti članov unije Local 45 U. A. W. (Fisher Body) in kar se tiče slovenskih članov tega lokala se jih je na prste dveh rok lahko vse naštelo. Kaj je bilo temu vzrok ne vem točno, zdi se mi pa, da je bil temu delno kriv strah zadnje delavske parade, ki se je vršila pred štiri in dvajsetimi leti. To parado je opazovalo do petdeset tisoč ljudi in med temi se je videlo veliko Slovencev. Fisher Body Local 45 UAWA o-ziroma Slovenci smo bili častno reprezentirani v paradi in to po naši mladini, od Statuettes klu-, ba S. D. D. in fantih članov pevskega zbora Jadran. Dramsko društvo Verovšek se (se smeji in se pogladi p° Poglavar ljudožrcev topK*' "On je že tu notri na pripravlja za otvoritve^ J sko predstavo, katero -lo v nedeljo dne, 13. 8«i gra je vesela komedij3 ^ daj se vas opozarja, da * deljo rezervirate za predstavo Verovška. (Dalje na Zakrajsek Fu"6* Home'In>| 6016 ST. CLAIR A;i3 y Tel: ENdicot^j^ Pogrebi se lahko naroee za vsako ceno, ki jo zmorete p'a * AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD , 478- E. 152nd Street KEmnore 2«1 NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ ^ septembra, 194a KNAKOPRAVNOBT STRAN S. - plezalec na drevesa Neki poto valeč ^pripoveduj, raku, ki kradefLPi!eZa na drevesa- da bi ^'kokosove orehe. vršino JehIP;aval P°d mimo po-Wedo zelene lagune," po Južnem e o roparskem kakor 5rd°aValeC' "je bil videti časi i« maJllna pošast. Po- proti knvaSPan° se J'e Pomikal tem >n . °Sovim palmam. Med kem zival Plezala po spolz- javil'nekHdeUu ^avzgor' 1Z" h t— 0IUačin, da hoče uje- ti tej »i,i£nesahudiča'' e kokosove ki jim orehe, ko Iju- dobi skorai fraVU Je past v po' % šimVo m dolgega in 15 listov M fa ,venca iz blata in visoko ^ ° sP'-ezal na 12 m nec Pod JeV-° in P°l°žil ta ve-tem sm 0snJ° Okoli debla. Postno kaj bo. Jasno štUti jn °01^ neki praskajoči je paj ,V ^aslednjem trenutku tla. potVe^^ kokosov oreh na heien-je ^ Sem zaslišal neko ki je nl 111 sem zagledal raka, spel do Navzdol. Ko je do-ja' je nla„Sl.pa iz blata in list-je v Itl0. •* časa tipal, potem til ;°^e Presenečenje deblo 11 ln treščil Urednikova pošta bra in v nedeljo 1. decembra.. — Krožek apelira na vse članice, da aktivno sodelujejo za boljši uspeh razstave. Prosijo in ape-' lirajo pa tudi na vse one moške, (Nadaljevanje z 2. strani) društvo Verovšek je poleg vseh poteškoč, ki jih ima z gojenjem imajo doma kako ročno delo, da bi to delo dali na razpolago slovenske dramatike, že leta aktivno in to hoče biti tudi v bodoče. Ako imate veselje do dramatike, pristopite k Verovšku. Potrebuje se vas, ker aktivnih članov primanjkuje. Društvo želi in hoče podajati dobre igre. krožku ter istega razstavili na tej razstavi. Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma je delno aktivna že nad eno leto, Da pa je to mogoče, mora pa za- jjoc^ do P^&vega razvoja je p rito tudi imeti igralcev. Verovšek šele v zadnjih mesecih. V tej je bil vse od začetka v vrstah ,zvez* s0 vključena društva: ' dramsko dr. Anton Verovšek, pevski zbor Jadran, Mladinski pev. zbor SDD, Statuettes klub, Čitalnica SDD, Ženski odsek S. D. D. in Progresivne Slovenke, krožek št. 1. Zveza obdržuje že drugo leto svoje redne seje in na teh sejah se razpravlja o skupnem delu za razvoj in poživljenje našega kulturnega gibanja in v zadnjem času so se vse označene kulturne organizacije faktično združile po članstvu v eno organizaci- zavedno naprednega delavstva. Ako se ne motim je bil Verovšek eden izmed prvih članov Prosvetne Matice J. S. Z., kar je še tudi danes. Pevski zbor Jadran bo podal svoj jesenski koncert v nedeljo 3. novembra in ako imate pevski posluh, pristopite sedaj k j Jadranu, da se skupno z ostalimi pevci vadite za Jadranov jesenski koncert. Pri zboru je veliko članov in članic izmed naše mladine in ker mladina ljubi tu Zraku v globino. V Ni. p T ^'vJe mahal s škar-^Vesn^. e Je na skale pod -... t T Ilrbet' oklep mu je *•' si lll0 a 0 3e obležal, ne da (WaT ;"esom in lili da pomagati." So Potovalcu pojas- .^=i,koVX™ 'pel XQ fta m listja, da je Hn\misli rak, ki ven. ica ^drpf Vznožja drevesa. :°sove „S^.Us^' da bi poiskal %lVena°r?he' ki jih je prej lJe bil di sport, je Jadran uvidel potre-! ■J0- Zveza kulturnih društev S. D. bo za obdržanje članstva in si! s* Je v zadnjem času nabavi-je tudi organiziral štiri kegljiške i veliko lepih oderskih kostu-time izmed zbora, kateri bodo mov ™ med temi tudi nad šest- kegljali vsako nedeljo zvečer na kegljišču SDD. Tudi Slovenska Zadružna Zveza bo igrala z svojimi tirni v nedeljo zvečer, pridi- deset oderskih lasulj. Kostumi vsebujejo celotne asemble gotovih karakterjev in raznih dramskih iger in operet in dvomim, , v ., , , ,. , , ... da poseduje se kaka druga dram- te jih včasih pogledati kako ji.li I . ^ , ,J v n ° , , ; ,. ska skupina vec oderskega pre- bodo metali. ena Statuettes klub SDD je izmed najmlajših kulturnih organizacij SDD, toda po svojih j (jjtev mozenja. Ako slučajno vaša organizacija priredi maškeradno prire-pridite _____, j-______ in vzemite v na- aktivnostih pa prekaša marsika- U kostume od naše zveze. -tero drugo organizacijo. Klub je | p^tično Zrušitev n,a, drevesu. Trup tega ^ Širok 1 ^ cm in 40 ________________ imenovanih vedno drage volje nastopal pri|društevvtozvezo, se bo demon-.raznih koncertnih prireditvah in|^riralo z veliko koncertno pri- to v vseh slučajih brezplačno in) setvijo v nedeljo dne 15. de- to bo delal tudi v bodoče. Danes je zgodilo, da se je zbrala lepo, srečno število 13 in šlo v "rezervirane" prostore v soboto 14. septembra na otvoritev Polco-vih prostorov na 152. cesti in Saranac Road. Ker je ravno igrala godba je menda to bil naš sprejem, potem pa kar štric, stric, štric, čez vse lepo moderno preurejene prostore moderne točilnice. Delo je bilo umišljeno najprvo v glavi priznanega arhitekta R. J. Grošelna, kateri je tudi poskrbel za moderno idejo Kuncič-Per-rotti stavbe. Imeli smo se dobro, kaj ne ob taki postrežbi! Vse je bilo veselo in židane volje — ga. Pole in dekleta pa kar v različnih narodnih nošah. Dvodnevna otvoritev je moralno dobro uspela in tako želi direktorij, da naj o-stane zanaprej. Naši zadružni bowlerji so zvečer kar prevzeli bowling prostore v SDD. To vam je bilo veselo in živahno. Najboljši so bili oni, ki so metali "bolo" po sredi. Brihtna misel kaj! Začetek je začetek — bowling je pa sam "spil". Odrezali so se kljub temu, da še niso dobili svojih oblek za ta namen; ta nedostatek se popravi drugo nedeljo ob 6:30. Galerija, ta vam je bila vsa polna. Navduševali so vsakega, ki je Hyland's prašičeva pečenka pri MALIK'S GROVE na Tiedeman Rd. off Memphis Rd. v nedeljo 22. septembra Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. OHIO itarnost in vojna aeb f1 Javnosti se je po-,j bi y v g.lede vprašanja, ile 0(j ^lnJene države zah-$v0je, ^nglije, da popusti sitiei0 v. toliko, da bi ti lgiio i« °Vazati v Francijo, Sajo dežele, ki se V** nemško okupaci-v1* Pi-puf 1 ^delitev med civil-!teakcii tvom- Nasprotni- iif% d!J)0^darjaj°'da bi bi" Jei'ju, L * lndil'ektna pomoč n>. ode-r. eremu bi bila od-Prehrano . ' T(hp , Prizadetih drža-Jie tM,. Iez dvoma res, ka- 'C, bnVes' da ako ng pride k > i A t*» 'liinv, ^avljenih lakoti \i ,J0ie ii1]f1: i ltj o 1 — zena in Vqiv'0 naJbolj nedolžne ^"^oloha. Sh*ia neuspela L6' up0i Poslanec ameriške kjyler ?^eni jeklarski mag-'ihi'v Vafi1 Se nekaj časa da posreduje se je vrnil do- WINE GAL. 4 C?.ie ^00seveltu, da IL r62 ,,,,11'!e&°va prizadeva S^%^^gh^8odise,dabo Sodi držav v lastuje klub nad trideset svojih kostumov za nastope pri živih slikah in ako vaša organizacija želi sodelovanje kluba, kar vpra šajte in radevolje se bo odzval. Vsaka organizacija pa mora i-meti nekaj dohodkov za svoj obstoj in pri tem tudi ni izvzet Statuettes klub, zato pa bodo članice priredile svojo veselico v soboto 16. novembra v S. D. D. Ako želite temu klubu še nadaljnega obstoja, pridite na njih prireditev. Mladinski pevski zbor S. D. D. je še vedno poln življenja in aktivnosti, tudi v poletnih dneh so obdržavali pevske vaje in za aktivnosti zbora moramo dati vse pripoznanje odboru staršev. — Zbor bo podal svoj jesenski koncert v nedeljo 17. novembra. Želeti pa bi bilo, da bi že odrasli člani in Članice zbora pristopili k zboru Jadran. Opazujemo pa, da se pevci in pevke mladinskega zbora ko dorastejo izgubijo, ni jih več, ne pri mladinskem in ne pri odraslem zboru. Starši teh pevcev, nasvetujte jim, da pristopijo k Jadranu. Progresivne Slqvenke krožek št. 1. se pridno pripravljajo za razstavo ročnih del, katero bodo priredile v S. D. D. v petek 29. novembra, v soboto 30. novem- cembra z izbranim programom in plesom v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma. Vincent Coff 59 CONCORD »»"»it- Tax paid in your container Ted Mandel's Winery 821 E. 222nd St. KE. 3445 POLNA ZALOGA kuhinjskih peči na plan ali elektriko. Gene- Poročilo iz Zadružne fronte Electric, Tappan. Roper in i Grand. Ni človeku dano, da bi prazno- < val otvoritve vsak dan, pridejo j na vrsto pa veseli dogodki ka- j plesno (jar je gioyek prisoten. Tako se ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. KEnmore 1299 Vi D O 61 305S30E aonoE 30 Vat- nji^es- Da Ravnokar je izšla ,.. velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. zadel vseh deset — strike, in tudi one, ki so lepo trkljali po grabenčku ob straneh. No ja, se bodo že privadili in šlo bo. Kaže dobro, nekaj pa tudi odvisi od sreče. Navdušeni zadrugarji na galeriji niso odpustili predsedniku zadruge Bokalu, ko je dve balls' zaporedno zagnal po ta rdeči poti, čeprav je imel dober izgo- vor, zavezan prst. On se je vsem prijazno in prešerno nasmejal, češ, počakajte do druge nedelje pa boste nekaj drugega videli. Predsednik Novak je bil kar lepo modro tih in zadovoljen z začetkom, soproga Fanny pa je korajžno in veselo beležila — "score" deklet in žena. Včasih se je malo namuznila, kar gotovo pomeni, da je zače- tek dober — da imajo material za Champions. Zgodaj, vendar pravočasno, ne pozabite zabaven večer 26. oktobra v Slov. Domu na Holmes! Premog je na dnevnem redu, oskrbite si ga garantiranega potom zadruge! Joseph A. Siskovich tajnik. Pfeženemo dolgčas se največkrat za- v - v * čitanju knjig. Naslednje knjige imamo dl°gi: lUcit PER __ TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET kiv" ^ 1#v 6 r^zprodajamo dokler so v zalogi, Vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt- ^^ejati 10c za vsako knjigo. Pošljete E^l^toke za naročilo. . kj;. se te izredne prilike in pišite dokler fsr še v zalogi po |Hakopravnost St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio i rti—mi d Knjiga je vezana stane $1 ee v u^adu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue XOESOE 81 A# This time get the Refrigerator That Never ■ •• ;X ' V,. y Grows Old PLINSKI refrigerator, kilnimapo-benih premikajočih kosov 9 Potem, ko ste poskušali druge načine z avtomatičnim refrigerator jem in videli, kako se izrabljajo, začno šumeti in jih je treba popravljati, boste hoteli pogledati in kupiti refrigerator, ki nikoli ne zastari, ki ne bo začel šumeti ali rabiti popravil... to je PLINSKI refrigerator. PLINSKI refrigerator je najenostavnejši način v modernem refri-givanju. Nima nobenih premikajo- čih kosov, ki bi se obrabili ali začeli šumeti ali bi rabili popravila. Tih, majhen plinski plamen, ki stane komaj 2c na dan, naredi vse delo za hitro zmrzovanje. S PLINSKIM refrigeratorjem boste imeli vse udobnosti modernega avtomatičnega refrigeratorja— IN z najnižnjimi operacijskimi stroški in z zagotovilom dolgef tihe, prihranjajoče posluge. THE EAST OHIO GAS COMPAHY THE MODERN GAS KITCHEN IS CLEAN • COMFORTABLE • CONVENIENT e ECONOMICAL m w i 1 A m # M m i H< # m Lično Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 ni e « i e i # # # i HMM HAIR-BREADTH HARRY ^THHRE'S MORE THAN ONE WAY TO STOP PLENTVROX FROM THROWING HIS MONEY AWAY Oli THAT SCAMR RASSENOALE f /WHAT'S .ALL ' THAT GANGING AROUND?'.! Vwell.timmins7 THAT FLIP DETECTIVE!! RASSENDALE.StR! RUDOLPH RASSENDA^-El mew-mew I OHJWOSH-TWOSU FOR THAT GUM-SHOE! YOU WERE-OK-ABOUT TO SIGN THAT-OH -CHECK. SIR! FRESH GUY TRIED TA CRASH YEP GATE .SIR! IT TOOK DA HUL LQADIN' CREW .BUT WE TRUN'lM THEN 6100/000 IT IS,SIR! LET'S SEE -THAT'S TO SERVES HIM RIGHT! YO V1 WHY.I LL HEY.1 IS OUR HERO LOSING WIS MEATS?.' STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 13. ae ■■■■&> .•iaaoi* EMERSON HOUGH: MOŽJE RDEČE KRVI R OMAN "On ve toliko kakor jaz. Veliko je govoril z vašim prijateljem doktorjem Bondom — oba sva zvedela mnogo, mnogo stvari. Žal nam je. Meni je silno žal, zmerom sem to obžalovala." "In kaj zdaj?" sem vprašal Ellen. V nekakšni grozi je iztegnila roke: "Ne delajte tega," je rekla. "Tako dolgo nisem mislila na to, da zdaj ne mdrem spet iz-nova začeti. Ne morem! Ne morem ! Bojim se. Ne vprašujte me, ne zahtevajte ničesar! Ne, ne!" Skočila je s klopi, kakor bi hotela v nenadnem preplahu zbe-žati. A jaz sem jo prestregel. "Stojte!" sem vzkliknil, do dna duše razburjen. "Dovolj dolgo sem bil blazen, a zdaj mi je te blaznosti do grla dovolj. Nič več si ne bom prizadeval, da bi Minil nežnost, ki ni na mestu. Nič ne bom skušal razumevati žensk. Naj bom gentleman ali naj ne bom, tako mi duše! če bi bila spet sama tam zunaj, se ne 'ji drugič več tako vedel nasproti vam, pa da bi mi rekli ne vem kaj, ne glede na to, ali bi me pregovarjali, prosili ali navajali kaj vem kakšne razloge — nič več vas ne bi poslušal — niti ene vaše besede ne bi čul — ampak morali bi ravnati tako, kakor bi vam rekel, in kakor bi hotel. In tudi zdaj vam pravim, da morate, da morate!" Morda se je na mojem obrazu izražal gnev — sam ne vem. Potisnil sem jo nazaj na sedež. In ona — Ellen — dekle, ki sem jo bil videl in ljubil v molčeči pustinji? Spet se je naslonila s hrbtom na klop, nekam pomirjeno vzdih-nila in se nasmehnila kakor o-trok, ki so ga zasačili na nered-nosti in mu ubranili, da bi pobegnil. O, če bi živel tisoč let, nikoli ne bi mogel reči, da sem kdaj razumel žensko srce! "Končajva zdaj vse to," sem mrko nadaljeval. Prijel sem jo za roko, jo peljal k hodniku in tam pobral torbo, ki sem jo bil pustil pri vhodu. Nato sem pozvonil pri vratih, a nisem dovolil, da bi šla dalje z menoj. Prišel je vojnik. "Povejte generalu Meriwe-therju, da se mu polkovnik Cowles priporoča in da bi rad govoril z njim," sem mu dejal. Visoki mož, gospodar te hiše, še prašen od poti, se je naposled pokazal na pragu. Njegov obraz je bil strog in griva mu je sršala kakor sivemu gorskemu medvedu; toda nasmehnil se je in mi podal roko, rekoč: "Stopite noter, gospod!" Stopila sva v hišo. "Videti je, da ste spet pripeljali moje dekle nazaj. Upam, da vas bom mogel to pot bolj toplo pozdraviti nego takrat v La-ramieju!" Pogledal naju je drugega. za drugim in rjava koža nad njegovimi bistrimi očmi se je nabrala v gubice. "Razne stvari vam moram povedati, general," sem pričel. Krenili smo v vežo. Kakor hitro sem mogel, sem mu podal pisanje Gordona Ormea. Prebral ga je s stisnjenimi ustnicami. "Večino tega sem že vedel," je rekel naposled. "Samo tega ne, kar zadeva vašega očeta. Moje simpatije so na vaši strani — sprejmite mojo čestitko, da ste obračunali s takim zlodejem. Tako ste vsaj zadostili pravičnosti." Preden je"nadaljeval, je nekoliko pomislil. "Kar se tiče nekih podrobnosti, mi je žal, da je bila moja hči zapletena v take istorije," je rekel počasi. "Obžalujem tudi to, da sem mnoge druge stvari še sam poslabšal; a zelo me veseli, da se niso razvedele. Doktor Samuel Bond iz Walling-forda, prijatelj vašega očeta, mi je marsikaj pojasnil. Sodim, da vam je poročal o stanju najinih skupnih poslovnih zadev?"1 "Naše imetje vam je zadolženo, general," sem rekel, "a to zdaj lahko poravnam. Midva z materjo bova plačevala svoj delež. Potem lahko zemljišča razdelimo ali pustimo skupaj, kakor boste sami želeli." "Zakaj ne bi mogla ostati tako, kakor so?" se je nasmehnil. "Dovolite mi to upanje." Obrnil sem se k Ellen, rekoč: "Prosim, prinesite mi drugo polovico tegale." Odprl sem torbo in razgrnil po najbližji mizi svojo polovico svatbenega dogovora: Zdelo se mi je, da je bil spisan že pred davnimi leti. General Meriwether se je z menoj vred sklonil nad trdim pergamenom. Videl sem, da je Ellen odšla; a čez nekaj minut se je vrnila, vsa oklevajoča in zardela, ter položila v moje roke drugo polovico najinega dogovora. Pod pazduho je nesla Peteja, malega psička, ki so mu nožice kakor trde štrlele naprej; prav tedaj je začel na vse kriplje javkati, ker ga je v svojem razburjenju ponevedoma preveč stiskala. Položil sem oba kosa drugega k drugemu. Spet so slovesno zrle vame te stare, meni tako mile besede. Spet sem čutil, kako se dušim od razbijanja svojega srca, ko sem bral: "Jaz, John Cowles — jaz, Ellen Meriwether-jeva, — te vzamem — te vza- mem — za dobre in slabe čase — dokler naju smrt ne loči." Podal sem ji svinčnik. Pisala je počasi nekam čudno, z vso svojo svobodno dekliško voljo, a vendar se mi je zledo, da je od črke do črke spet teden dni. Naposled je bilo njeno ime napisano : Ellen Meriwetherjeva. "General," sem rekel, "ta dogovor je dokaz! Po njem sva združena. Oba sva izrekla svoje soglasje s tem, da stopiva drug z drugim v zakonsko zvezo. Dala sva drug drugemu besedo!" General si je najprej z rokami zatisnil oči, nato je z naglo kretnjo položil njeno roko v mojo in dejal: "Dečko, zmerom sem si želel, da bi vzel moje dete kak pripadnik vojske — častnik in gentleman. Prekleto, gospod! prosim, oprostite; Ellen — daj mi tisti svinčnik. Podpisati se hočem še jaz s svojim imenom, da tudi sam potrdim. Pri našem poveljstvu imamo polkovnega kaplana — za slučaj, da ne bi našli v Charlettesvilleu nobenega drugega svečenika." "Ordonanca!" sem zaklical in z gibom glave poprosil starejši-;io dovoljenja. "Da. Ordonanca," je končal namestu mene, "pripravite se, da pojdete v mesto." Nato se je obrnil k nama in nama pokimal, kakor bi nama predajal lastništvo, ter z važnim, dvorijivim naklonom zapustil : ^')o. Slišal sem žlobudraiije, s katerim ga je zunaj sprejela gospa Kitty. Opazil sem režeč se črn o-braz, ki je oprezal skozi okno — nemara je bila to Annie. Vsi so ljubili Ellen. Midva z Ellen pa — kakor da bi naju gnala nevidna moč — sva stopila k odprtim vratom, odkoder se nama je spet odprl pogled na vrhove gora. Priznam, da sem jo poljubil! In bil sem srečen — srečen! KONEC Krasni novi mostovi v Cuyahoga okraju ^B8Ph. ■ i:fr - mi:3H :VV ■ "mama The natural scenic beauty of the county is en hanced by these bridges built during the past ten years under the supervision of John O. McWilliams, present County Engineer. TOP CENTER—The new Main Avenue Bridge with the East Approach on the left and the subway of the West Approach on the right. BELOW—Chippewa Creek Bridge, Royalton road, Brecksville. BROOKPARK BRIDGE —Carries Brookpark road over Rocky River. BRECKSVILLE BRIDGE . —Carries Royalton road over the Cuyahoga River LEFT—Bedford Bridge on North field road over Tinker's Creek and Broadway RIGHT—Lorain Rocky River. Road Bridge over V teku zadnjih desetih let je bilo v Cuyahoga okra-in zgrajenih mnogo mostov, ki pomenijo povečanje naravne slikovitosti. Vsi ti mostovi so bili zgrajeni pod upravo sedanjega okrajnega inženirja John O. Mc-Williams. ZGORAJ V SREDI—Novi Main Avenue most, s približkom od vzhodne strani na levi ter podcestnim za-padnim približkom na desni. BROOKSIDE MOST (na levi v : Brookpark Road preko Rocky River. NA LEVI (spodaj)—Bedford most na Nor road preko Tinker's Creek in Broadway. NA DESNI (spodaj)—Lorain Road most P Rocky River. i| BRECKSVILLE MOST (na desni v sredi)"v0 Royalton road preko Cuyahoga reke. rthfield orek0 "MIR" NA BALKANU Hitler je Balkanu vsilil svoj "mir," za katerega je to pot plačala Romunija, ki je odstopila polovico sedmograške province Madžarski, dočim je kos Dobruže ob črnem morju dobila Bolgarska. Od Romunije, kakršni so bile določene meje po zadnji svetovni vojni, je ostala le še dobra tretjina. Svoj "mir" je Berlin vsilil na svoj stari način—nacijska peta kolona v Romuniji, ki že več let operira pod imenom železne garde, je vrgla s prestola kralja Karola in ga nadomestila z njegovim mladoletnim sinom Mihaelom. Prevrat je izvršil general Antonescu, ki se je dan prej nahajal še v koncentracijskem taboru. On bo poslej vladal kot diktator države, kolikor jo je še ostalo, ampak razume se, da bo moral delati po ukazih Hitlerja. * * * Bivši kralj Karol, ki je sedel na prestolu skozi zadnjih deset j let, katerega je že enkrat prej izgubil radi svoje afere z Magdo Lupescu, je ž njo vred zbežal v Švico. V tej zvezi se v dnevnem tisku pojavljajo romantične stori je, v katerih se slika se rde-čelaso kraljevo ljubico, ki je slučajno židovskega rodu, kot pravi vzrok za Karlov padec. Take stori je so seveda brez pomena. Karol je računal na pomoč od zapada in se uračunal. Zoperstavljal se je Hitlerju, kolikor časa se je dalo. Ko je svojo zmoto spoznal, je skušal presedlati in bil pripravljen služiti tudi Hitlerju. Ampak nacijski firer ni pozabil umorov voditeljev železne garde, kateri so bili izvršeni na Karlov ukaz. On hoče vazaJe, na katere se lahko brezpogojno zanese. Na Karla se ni mogel, zato je moral iti. Karol je bil pustolovec kot človek in kot vladar. Ampak najidealnejši vlada bi ne bil na njegovem mestu dosegel nič več kot je on. * * * Takoj po nacijskem ukazu za nadaljno razkosanje Romunske je izgledalo kot da utegne v dr- žavi izbruhniti vstaja, ki bo prekrižala načrte Hitlerja in njegovih petokoloncev. Nekateri so tudi sodili, da Rusija ne bo dopustila, da bi se neoficijelna meja tretjega raj ha premaknila na vrh Karpatov. Ampak zgodilo, se ni nič. železna garda je stri a punt, ki se je porajal med ljudskimi masami, in tudi Moskva se ni zganila, če se je Stalin odločil za pasivno vlogo, ker se s Hitlerjem strinja ali ker se ga boji, lahko vsakdo sam ugiba. Za Romunijo kot za vse druge male narode v Evropi velja to, kar je Beneš rekel o češki—noben teh narodov ne more upati na svobodno življenje, dokler se bo vsa Evropa svobodna. Taka pa bo Evropa, kadar bo strmoglavila vse svoje sedanje vladarje ter upostavila sistem ekonomske demokracije, šele tedaj bo izginila nacijonalistična blaznost, ki tira v propast vse narode Evrope, velike in male, ter peha človeštvo v barbarstvo, kakršnega ni svet videl že stoletja. Pomlajeni zločinci Zunanjemu svetu t je precej neznano, da vrši ameriški zdravnik, dr. Stanley že 22 let pom-lajevalne operacije s prenosom žlez. Teh operacij je že izredno veliko število, dr. Stanley pa jih je vršil le za poskus, in sicer ne s pacienti svoje zasebne prakse, temveč s kaznjenci. usp periral v tem okolju soč "prostovoljcev, poročal javnosti o , so prav ugodni, tako ^ če splošnega stanja °P . kakor tudi ozdra## bolezni, n. pr. slad'1-01^. ni in naduhe. Dr. 9 . -mel priložnost sv0Je^j opazovati večinoma _ povprečno pet do Pe Svoječasno je stopil dr. Stanley v zvezo z upravo kaznilnice v San Quentin v Californiji, da bi dovolila operacije, na katere bi pristali seveda tudi kaznjen- Vpraša se Išče se deklo za hišno delo- gre domov ali ostane0 na 21831 ci sami. Od 1. 1918 je potem o- Ave., v Euclid, Ohio- SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' mu—i—immmmi S 8pa8S63e«63tXXSXX36XX3S$306S0e36$36$XSt3eS6Se3t3S$SK 6X*S3B6SS3eeSXSXSSSS* XTA NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI 2 NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply* & • * - - ' — - * - najbori Superior Ave., Cleveland, O., dobite orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsako^ 0e grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje ^ zanje trave, škarje za prirezavanje žive ju hiš° sploh vse orodje, ki se ga potrebuje vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT BREAK o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE c/ SOLID ASH HANDLE- SUPERIOR HOME SUPPL1 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik