Jlf&ML BUTIK ZA BODOČE MAMICE Šlandrov frg 7, Žalec, te/. : 1063) 712515 Spet bo sončno in topleje Za konec tedna številka 28 četrtek, 22. julija 1993 70 tolarjev Jutri, v petek, 23. julija ob 18. uri, vabljeni na veliko prireditev na Titovem trgu v Velenju! TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjsko 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Poletje v Starem Velenju vabi S»IW»<»L V petek se je spet prebudilo Staro Velenje. Malo po 19. uri so sponzorji letošnjih dolgih poletnih prireditev v starem, obnovljenem delu mesta zajahali vsak svojega konja in se v njihovem sedlu sprehodili po Starem trgu. Organizator letošnjih prireditev, ki potekajo pod imenom "Poletje v Starem Velenju z radiem Velenje" je uradno krajevna skupnost, čeprav vse niti drži v rokah predsednik sveta KS Franc Sever. In kaj se bo v dolgih 57 dneh, kolikor naj bi prireditve trajale, dogajalo na Starem trgu? Ob koncu tedna bo poskrbljeno predvsem za zabavo z ansamli. Veselice torej. Med tednom pa organizatorji obljubljajo tudi kakšen kulturen dogodek in obujanje starih običajev. Predvsem bi spet radi obudili prireditev Sejem bilje živ, kjer bi predstavili stare obrti, pripravljajo koncert Rudarske godbe na pihala in še kaj. Skratka, Staro Velenje vabi s ponudbo mnogih novih trgovin in gostinskih lokalov v njem. Koliko prave kulture pa bodo ponudili razen klasične gostinske ponudbe in žive glasbe, bomo vedeli šele septembra, ko se bo tudi v Starem Velenju pričela mirna jesen... PESEM POLETJA 93 _ Program bo povezoval Vinko Slmek. OGNJEMET in še MARSIKAJ!!! POLETNIH TRINAJST 1. Na morju vse lepše je- SanjaMlinar 2. Poletna ljubezen-Vindy 3. Žena me je zapustila-Korado Buzeti 4. Prodajalka vijolic- H^jdi 5. Gledam doli v dolino-Brendi 6. Gremo v disk o- Rokondo kvintet 7. Podobnost je naključje le- ŠaleSldfantje 8.Tinisizame-IvoRadin 9. Slovenija- Generacija69 10. Pesem slepegodedca-Mario 11. Balada o kopališkem mojstru-Irena Vrčkovnik 12. Ohladi oblada-Vesna 13. Angelina-BdvinPliser V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so z letošnjim obiskom zadovoljni, prevladujejo pa domači gostje. Manj zadovoljni so v Topolšici z obnovo depandanse Mladike, saj dela kasnijo. stran 8 !¥«•*»**' .. ♦ i*« ~ ' ' ' ' ' Poletje čas najrazličnejših prireditev, ki služijo zabavi in sprostitvi, ohranjanju izročila in še čemu, velikokrat tudi pridobivanju prepotrebnih sredstev. Zlasti pri slednjem so zelo pridni gasilci v prav vseh krajih. Tako je bilo tudi v Matkah v žalski občini. stran 6 Ni se še dobro poleglo razburjenje ob končanem državnem prvenstvu v l.nogometni ligi, še manj po prestopnem roku in vsemu kar zraven sodi, že se nogometaši mrzlično, pripravljajo na pričetek novega, še bolj razburljivega prvenstva. stran 11 Višja proizvodnja elektrike v Šoštanju »».»»»»»»»»»»»»»»»»»»»o******«***««*** Čistilne naprave že gradijo Slovenijo že vse od lanskega poletja pesti huda suša. Vodotoki so izsušeni in mnogi ne dosegajo niti tretine normalne količine pretoka. Hidroelektrarne so onemogoče, v omrežje pošiljajo v tem času le okoli 30 odstotkov z energetsko bilanco predvidenih količin elektrike. Obstala je tudi jedrska elektrarna Krško. Četudi seje Slovenija odločila za znaten uvoz elektrike, so potrebe po termoenergiji ogromne. Tako obratujejo tudi šoštanjske termoelektrarne že nekaj časa s polno močjo. V prvem polletju so proizvedli kar 40 odstotkov več elektrike kot je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco. S tem pa so tudi znatno bolj onesnaževali ozračje. Porabili so tudi velike količine zalog premoga, tako da gaje ta čas na deponiji le okoli 200 tisoč ton. Glede nato, daje predvideno, da bodo proizvodnjo v Šoštanju, takoj, ko bo začela obratovati jedrska elektrarna Krško, nekoliko zmanjšali, naj bi bilo na deponiji ob koncu leta 380 tisoč ton premoga. Ta čas se v Šoštanju pospešeno pripravljajo na začetek gradbenih del glavnega pogonskega objekta odžvepljevalne naprave četrtega bloka. V času od 18. novembra lani, ko je bilo podpisano pismo o nameri, so opravili vsa pripravljalna dela, pridobili ustrezno gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, konec tega tedna pa naj bi zakopali začeli kopati gradbeno jamo. Po zagotovilu direktoija Jara Vrtačnika še vedno držijo vsi zastavljeni roki in če bo šlo vse po sreči tudi v bodoče, bo obratoval četrti blok v začetku leta 1995 ekološko neobremenjujoče. Finančna konstrukcija je bila že ob podpisu pogodbe zaključena, seveda pa bo treba v republiškem proračunu za prihodnje leto zagotoviti v ta namen 50 milijonov mark. ■ (mz) Priznanje lepoti »»»»»»»»»»»»»»»»« Predsednik sprejel najboljše Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v ponedeljek sprejel predstavnike slovenskih krajev, ki so v letu 1992 v tekmovanju za najlepše urejene kraje dosegli najboljše rezultate. Velenje in velenjsko tunstično društvo sta na sprejemu zastopala Jože Zakošek in Martin Slatinšek. Lanski dosežek in sprejem pri predsedniku sta vsekakor obveza več, da v Šaleški dolini še bolj poskrbijo za urejenost svojih krajev in se prihodnje leto uvrstijo še višje. Norice Iz dela velenjske vlade "Rekordni" Herman Celjski Celje - V juniju in v začetku julija letos so člani celjskega gledališkega ansambla v avtentičnem okolju Friderikovega stolpa na Celjskem gradu kar 11 - krat zaigrali Novačanovo delo Herman Celjski. Predstava gotovo sodi po številu obiskovalcem med rekordne. Ogledalo si jo je namreč več kot 5000 ljubiteljev odrskih desk, samo na zadnji predstavi (7. julija) jih je bilo 700. Zanimivoje tudi to, daje v celoti razprodana že predstava za 26. avgust, ko bodo Hermana Celjskega člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje zaigrali v ok vini 41. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana. Nekaj kart je še na voljo le za predstave 27. in 28. avgusta ter za 4. in 5. september. ■ (tp) Odgovor do letošnjega septembra Velenje - Na junijski razpis sklada za razvoj drobnega gospodarstva velenjske občine je prispelo 53 vlog. Upravni odbor sklada je na nedavni seji odločil, da bodo vse, ki so vlogo poslali, povabili na pogovor do letošnjega septembra. Do takrat pa bodo skupaj z Zavodom za zaposlovanje, enoto Velenje poiskali najugodnejšo banko in za vsakega prosilca najugodnejši aranžma. Prednost pri izbiri bodo imeli proizvodnja, obrt in osebne storitve oziroma tisti, ki izpolnjujejo pogoje za povečanje zaposlovanja na osnovi novih programov in samozaposlitve, pri katerih je proizvodnja usmerjena v izvoz, uvaja sodobno tehnologijo v enotah malega gospodarstva. Prav takopatudi ustanovitev takih enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. Denarja ima sklad za razvoj drobnega gospodarstva velenjske občine na voljo malo. Le 3 milijone tolarjev je predvidenih v letošnjem občinskem proračunu. Nelimitiran del pa predvideva za te namene še 5 milijonov 700 tisoč tolarjev. ■ (tp) 10 predlogov za najvišja občinska priznanja Velenje - Na naslov komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade pri Skupščini občine Velenje je prispelo 10 predlogov. Od tega za proglasitev za častnega občana občine Velenje, za grb velenjske občine ter za plaketo občine Velenje približno enako število predlogov, po 3 oziroma 4. Na zasedanju velenjske občinske skupščine - predvidoma septembra - bodo svoje rekli še delegati. ■ (tp) Zadovoljiva samooskrba Velenje - Samooskrba s kmetijskimi proizvodi je v občini Velenje glede na možnosti kmetovanja več kot zadovoljiva. Od 6552 ha kmetijskih površin je namreč obdelovalne zemlje 5590 ha. Največ (59%) v hribovitih gorskih območjih, kjer so pogoji pridelovanja precej slabši. Da posebej ne omenjamo ekoloških vprašanj. Vsemu navkljub skoraj v celoti kmetje Šaleške doline pokrivajo potrebe občanov po sadju, govejem mesu in junetini, presegajo pri proizvodnji perutninskega mesa in pridelavi mleka. Le na področju prašičereje so dosežki nekoliko skromnejši. Razlog je ta, da so tudi vlaganja v to kmetijsko dejavnost bila v preteklih letih skromna. V številkah to predstavlja proizvodnjo 4 milijonov 784 tisoč litrov mleka, 460 ton junečnega, 27 ton govejega in 100 ton svinjskega mesa, 494 ton piščančjega mesa in 237 ton plantažnih jabolk. ■ (tp) Iz meseca v mesec več brezposelnih VELENJE - Vsak mesec je na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje prijavljenih več tistih, ki iščejo delo. Konec junija jih je bilo že 2692, kar predstavlja 10,8 odstotno relativno brezposelnost. V maju je relativna brezposlenost v Velenju znašala 10,4 odstotke. Samo v juniju seje na zavodu na novo prijavilo 168 oseb, v zaposlitev pa se jih je vključilo 60. AMD AVTO ŠOLA, d.o.o. Prešernova 9, VELENJE Upravni odbor RAZPISUJE prosta dela in naloge DIREKTORJA za katerega'se poleg splošnih zakonskih pogojev zahteva še: ■ da ima srednjo ali višjo izobrazbo katerekoli smeri ■ da ima 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja ■ da aktivno obvlada nemški in angleški jezik Vse zainteresirane pozivamo, da se na razpis prijavijo v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. Upravni odbor bo o izbiri kandidata, vse prijavljene kandidate obvestil v roku 15 dni od dneva poteka razpisa. Kandidati naj svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo na naslov: AMD AVTO ŠOLA d.o.o. Prešernova 9 Velenje, $ pripisom: RAZPIS ZA DIREKTORJA Še vedno problemi z vodo Četudi je zadnje čase precej deževalo, se v hribovitih predelih občine Velenje še vedno otepajo s pomanjkanjem pitne vode. Znova so o tej problematiki govorili na seji velenjske vlade, kjer morajo zagotavljati sredstva za subvencioniranje prevozov pitne vode za po 50 do 100 cistern dnevno. Z zadovoljstvom pa so ob tem ugotavljali, daje dež blagodejno vplival na kmetijske pridelke. Težave z vzdrževanjem stanovanj Velenjska vlada je razpravljala tudi o problematiki vzdrževanja občinskih stanovanj. Vsakršni posegi so otežkočeni, saj je težko doseči soglasja z ostalimi lastniki stanovanj. Nova vloga vile Bianke 88 88 88 88 88 88 88888 88 88 88 88 88 888S 88 88 88 8SJ8 88 88 88 88 88 88 88 88 88S1 Vila Bianka, prekrasna stavba ob vstopu v Velenje, je že dolgo prepuščena zobu časa, njena preureditev pa le kopica besed. Zdaj pa vendarle kaže, da se bo nekaj premaknilo. Velenjski rudnik naj bi v kratkem preselil tamkajšnje stanovalce in s tem obmogočil prenovo. In kaj naj bi bilo v Vili Bianki. Zaenkrat sta dva predloga: poročna dvorana ali pa penzion višje kategorije s 60 ležišči. Oblikovali sklad za razvoj drobnega gospodarstva ? 88 «8 88 88 88 J ?8888888888888888f i 88 88 88 88 88 88» O nujnosti razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva smo v občini velenje zaenkrat le veliko govorili in bolj malo naredili. Velenjska vlada meni, daje naredila odločilen korak s tem, ko je oblikovala sklad za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva, ki zaenkrat deluje pod njenim okriljem, v bodoče pa naj bi bil pravna oseba. Razpisali so že kredite s pomočjo katerih naj bi pomagali podjetnikom in obrtnikom, v bodoče pa naj bi jim tudi omogočaili ugodnejše pogoje pri nakupu komunalno opremljenih zemljišč, ki bodo še v letošnjem letu na voljo v Stari vasi. Rekli so... 8B*S8888*388£ Mag.Franc Avberšek o črnih gradnjah "Če smo oblikovali samostojno Slovenijo, vzpostavimo še pravni red. Nisem za to, da bi kjerkoli popuščali, tudi na področju črnih gradenj ne. Treba paje pretekle napake odpraviti čim manj boleče. Torej nisem za to, da bi črne gradnje odstranjevali, če se le da jih je treba legalizirati." Državni sekretar za energetiko Boris Sovič "Slovenska energetika je pustila okolju globoke rane. Letno pošlje v ozračje 136 milijonov ton žveplovega dioksida, od tega kar 60 odstotkov šoštanjske termoelektrarne. Tega problema se zavedamo, zato smo se tudi odločili za ekološka vlaganja, ki so silno zahtevna in draga. Odžvepljevalne naprave enega bloka stanejo skoraj toliko kot izgradnja novega termoenergetskega objekta." Nova enota Ljubljanske banke v Šoštanju S priložnostno slovesnostjo so v petek zvečer v Šoštanju predali namenu novo enoto Ljubljanske banke v središču Šoštanja. Enotaje sodobno opremljena, računalniško podprta in omogoča najmodernejše poslovanje z varčevalci. Za tiste, ki se želijo o bančnih zadevah pogovoriti individualno so uredili poseben prostor. Namestili so tudi bankomat, kjer bo mogoče dvigovati gotovino ob vsakem času. "Tako se vsaj nekoliko oddolžujemo Šoštanj, zibelki hralnilništva Šaleške doline," je ob otvoritvi dejal direktor Rafko Berločnik. Otvoritev so popestrili z otvoritvijo razstave slikarja Jožeta Svetine. ■ M GZS, Območna zbornica Velenje ? 88 88 «8 88 88 88 t 8888888888888888838888888888888 88 88 8 Povišanje ni sprejemljivo! Na izredni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Velenje (pred tednom dni) so člani velenjskega dela gospodarstva namenili osrednjo pozornost vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v velenjski občini. Precej višjo novo vrednost točke so na zadnji aprilski seji sprejeli delegati zborov velenjske občinske skupščine. Kot so dejali, so izredno sejo sklicali zato, ker je problematika povišanja prispevka za te namene aktualna, in ker (po njihovih izračunih) več kot 500 - odstotno povišanje v primerjavi z lanskim letom preveč globoko posega v poslovanje podjetij. Po svoje, so poudarili, je razumljiv prispevek za nadaljnji razvoj občine iz tega naslova, vendar ne tolikšen in nepričakovan. Po mnenju udeležencev seje precejšnje povišanje ni sprejemljivo glede na razmere. Tolikšnih dodatnih obremenitev težko sopihajoče gospodarstvo ne zmore. Po besedah predstavnice Gorenja Gospodinjski aparati pomeni 51 milijonov tolarjev, za kolikor so dobili zahtevek za plačilo, 0,2 odstotka cene enega velikega gospodinjskega aparata oziroma ta znesek predstavlja toliko kot plača za zavarovanje cel sistem. Ob fiksno dogovorjenih cenah na trguje to nevzdržno. V kolikortoliko pravni državi ni mogoče sprejemati odlokov sredi leta za tekoče leto, hkrati s tem pa zahtevati plačilo obveznosti za nazaj. V pravnih službah v nekaterih velenjskih firmah pa so menda še ugotovili, daje bil odlok sprejet nezakonito oziroma v nepravem času, ker veljajo njegova določila "za nazaj". Pritožbe firm velenjskega gospodarstva se seveda vrstijo druga za daigo. Člani upravnega odbora velenjske Območne gospodarske zbornice bodo velenjski vladi oziroma skupščini predlagali vrnitev odloka nazaj v postopek in znižanje prispevka za sklad stavbnih zemljišč. Med drugim so tudi menili, da bi omenjeni sklad moral podati natančnejše poročilo, kako gospodari s sredstvi. ■ (tp) V vrocici poletja Ko bi bilo pri nas vroče le vreme! Tako vzdihujejo mnogi, kise v teh naših še vedno ne povsem dorečenih dneh parijo v še kakšnih veliko manj prijetnih vročinah. Ali pa bi se radi, pa ne morejo. Kot štorski livarji, ki bi še kako radi prenašali vremensko in delovno vročino, ko bi le vedeli, kakšna bo njihova bodočnost. Tako pa se cmarijo v vročini negotovosti, da so sami že postali vsaj v nečem podobni ta glavnemu v sistemu slovenskih železarn; le da so oni postali ocvirki, ta glavni pa se tako piše. Svojevrstna vročica je zajela tudi velenjska podjetja, ko so prejela odločbe o prispevkih za uporabo stavbnih zemljišč. Tisti, ki so ob glasovanju za tako močno zvečanje mislili, da bodo s tem pobrali tudi ekološko rento, so očitno pozabili na "domača" podjetja. Saj šoštanjsko elektrarno in tudi rudnik nekateri zaradi povezav in odločanja še vedno vidijo kot nekakšna tujka. Višja stopnja je seveda zdaj udarila vse, pa ni čiudno, če nekateri predlagajo, da bi pri tem ravnali tako, kot smo nekoč pri turističnih cenah: ene naj bi veljale za domače, druge za tujce. Ob mislih na turizem ob povezavi z vročino seveda tudi takoj pomislimo na kopanje. Tudi ob tem ljidi spreleti vročina, saj vse bolj spoznavajo, daje vse manj možnosti za hlajenje v vodi. Morje bomo morali kma-lai prodajati na karte, reke in jezera pa smo že tako zasvinjali, da veliko tvegamo, če se podamo v take vode. Delavci Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja so pred dnevi kar zardevali, ko so pregledovali vzorce vode iz naših rek in jezer. Ponekod si ribe in ostali vodni živelj še lahko privošči kopanje, ljudem pa to odsvetujejo. Ljudje imajo namreč to srečo, da lahko razumno odločajo, ali bodo šli v tako vodo ali ne, vodni živelj sme enostavno postaviti pred dejstvo; nudimo vam tako in tako vodo, vi pa so odločite, ali boste v njej preživeli ali pa poginite. In mirna Bosna - če se še sploh lahko tako reče. Nekateri pravijo, da se v tem času tudi politične strasti niso ohladile, čeprav navadno politiki v vročih poletnih dneh uživajo svoj (ne)zasluženi mir. A kako naj bodo, na primer, mirni v mozirski občini, ko jim nikakor ne uspe izvoliti novega župana, ali vreči (starega) predsednika izvršnega sveta. Kako naj bodo mirni v konjiški, ko župana in izvršnika še sodišče ne more spravitit skupaj, kaj šele. da bi - složno kot se spodobi delala v občini v dobrobit ljudstva. Ali pa - zakaj ne - v ve-lanjski občini, kerse še vedno močno krešejo strelice, ki letijo z desne in leve. Kar verjemite, da ni enostavno vse te spreviti v isti cilj. Vročin in vročic je torej na raznih ravneh dovolj in preveč. Da nam zaradi njih le ne bi vsem preveč zakuhalo! ■ m Klepet s snovalcema ureditve centralnih predelov Velenja Nandetom Korpnikom in Edijem Vučino Arhitektonska prenova centra Velenja jajočega mesta Velenja arhitekta Janeza Trenza. "To je bil velik vizionar, arhitekt, kije zasnoval Velenje kot sodobno, odprto mesto s centrom. A žal prehitro odšel iz tega okolja! Kasneje je bilo stoijenih veliko napak, še zlasti z opustitvijo železnice in ureditvijo cestnega prometa s širšim okoljem." menita naša avtorja prostorskega akta, ki opredeljuje nadaljnji razvoj centra Velenja. Center mesta se mora po njunem mnenju "živeti sam". To seveda pomeni, da mora biti poln različnih dejavnosti. Za okolje mora biti privlačen s svojo razgibanostjo in ponudbo. Največje posege predvidevata na Titovem trgu, ki je bil zasnovan kot prireditveni prostor, v socialističnih časih namenjen velikim zborovanjem. Arhitekta ga le nekoliko zmanjšujeta dvema večjima poslovnima stavbama in menita, da bosta s tem povečala trgovo "prireditveno vrednoto*. Titov spomenik prepuščata prihodnjim odločitvam. Po njunem ga je mogoče prestaviti na zelenico ob občinski zgradbi ali pa ga vkomponirati v bodoči poslovni objekt. "Za širitev hotela je dovolj prostora na sedanji lokaciji, vsekakor pa bi bilo treba nadzidati poslovne objekte v samem centru Velenja (nad Mladinsko knjigo, Pekom..)", pravita. Velik pomen pa dajeta tudi Cankarjevi ulici, ki naj bi postala Na skici bodoče ureditve centra Velenja smo označili predvidene nove objekte: poslovni objekt nasproti Ljubljanske banke, na zelenici kjer je Titov spomenik naj bi postavili objekt za javno kulturno dejavnost (na primer kinodvorana), poslovni objekt je predviden tudi ob Šaleški 19, za klubom pa objekt Gostinsko kulturne dejavnosti. Močno naj bi se spremenila tudi Tržnica, z nadzidavo bi dobili nove lokale. središče tržnega in turističnega dogajanja v mestu. "Ukinjata" zelenico ob njej, tako da dobi celoten prostor ob Cankarjevi bolj družabno vlogo. Ustavimo se še v parku ob Kidričevi cesti v Velenju. Mlada rhi-tekta ga sicer ohranjata, vendar bi mu vdihnila povsem drugačno vsebino. Tržno in turistično usmerjeno, na primer postavitev minimundusa. To in še marsikaj bo treba storiti, da bomo spremenili Velenje iz spalnega naselja v so- dobno mesto. Ozrimo se okoli sebe, poglejmo sosednja mesta, kako hitro se preoblikujejo, kako podjetniška, turistično in trgovsko zanimiva postajajo. Zganimo se, ujemimo razvojne trende. Tale prostorski dokument to omogoča, še zlasti, ker dopušča polno mero samoini-ciative bodočih graditeljev, bodočih vlagateljev, kreatorjev podjetniške, trgovske in gostinsko turistične ponudbe Velenja- Res veliko sta v svojem arhitek- stskem življenju že dosegla Nan-de Korpnik, samostojni arhitekt (svojo delavnico ima v Celju) in Edi Vučina, arhitekt zaposlen v Zavodu za urbanizem Velenje. In kaj si zdaj želita? "Da bi se čim prej našel investitor, ki bi bil pripravljen sfinanci-rati katerega od predvidenih novih objektov v Velenju. Zelo rada bi ga sprojektirala kot vzorčni objekt, ki bi bil osnova za vse nadaljnje gradnje." H Mira Zakošek Veliko časa je preteklo predno smo dobili Velenjčani ustrezno prostorsko zakonodajo centralnih predelov mesta Velenje. Po mnenju mnogih je to prelomnica in pomeni hitrejši in uspešnejši razvoj mesta Velenje. Avtorja sta Nande Korpnik in Edi Vučina, izbrana pa sta bila na osnovi javnega natečaja. Kar dobra štiri leta so potekla od takrat, pa pustimo prigode in vse karje oviralo rojstvo tega dokumenta, zdaj ko ga vendarle imamo, ob strani. drznila v Našem času napasti velenjsko arhitekturo." Ja, tako se je začelo. Nande in Edi sta stopila drzno v svet velenjske arhitekture. Z napadom in tveganjem. Za marsikoga je bil to šok, za druge polna mera odobravanja. Prva večja potrditev: uspeh na natečaju za pripravo strokovnih podlag ureditve centralnih predelov Velenja in zdaj tudi izdelava tega dokumenta. "Mesto je tržnica interesov -to je najino vodilo in to sva pri Edi Vučina in Nande korpnik: "Škoda, da je arhitekt Trenz odšel prehitro iz Velenja." Tridesetletna arhitekta sta seveda vesela, da so delegati velenjske občinske skupščine soglašali s predlaganim. "S tem je potrjena na jina vizija razvoja Velenja. Potrjena so najina razmišljanja, razpršeni dvomi in marsikatero nezaupanje, ko sva si pred leti izdelavi tega dokumenta ves čas upoštevala. Skušala sva le grobo regulirati interese, jih arhitektonsko obdelati, vse drugo pa prepustiti bodočim investitorjem", pripovedujeta Edi in Nande, ki sta se v veliki meri naslonila na prvega snovalca nasta- Društvo davčnih svetovalcev «188888888 8 88888 88888 8. 888888 8 «»888888888 Mnogi davke preplačajo Pred dobrim mesecem je bilo v Sloveniji ustanovljeno društvo davčnih svetovalcev. Ta poklic je v svetu poznan že desetletja, pri nas pa si komaj in s težavo utira pot, četudi se nekateri s tem že ukvarjajo. Z zakonom definiranega davčnega svetovalca v Sloveniji še nimamo, vsekakor pa je nare jen velik napredek že s tem, ko je bilo oblikovano društvo. Največ zaslug za to ima urednica revije Denar Biserka Ošlaj. Mi pa smo kramljali s članico tega društva iz občine Velenje Nevenko Dajčer. "Čeprav vsi potrjujejo, da je ta poklic nujen, se prav nič nikamor ne premakne. Človek pogosto dobi občutek, da nekaterim takšen finančno pravni nered celo ustreza. Gradivo za zakon o davčnih svetovalcih, ki je bilo prav tako pripravljeno pod okriljem revije Denar, je bilo Ministrstvu za finance posredovano že novembra lani. Upam, da bo zakon v obravnavi skupaj z davčnim paketom še letos." je povedala Nevenka Dajčer, kije dodala, daje predlog zakona po mnenju mnogih stro- kovnjakov zelo dobro pripravljen in usklajen s smernicami evropskega združenja davčnih svetovalcev. Za kakšen poklic pravzaprav gre? Nevenka Dajčer nam je pojasnila, da bi to delo lahko primerja-li z odvetniškim poklicem. Opravljali naj bi ga strokovno usposobljeni kadri z opravljenim državnim izpitom. To so nekakšni Nevenka Dajčer:"Človek ima občutek, da nekaterim finančni nered ustreza." finančni zaupniki podjetja oziroma zasebnika. Svetujejo mu, kako doseči čim boljši finančni in poslovni uspeh. Pravi davčni sveto- valec bo poskrbel za to, da bo njegova stranka plačala, seveda v skladu z zakonodajo, čim manj davkov. Tisti, ki plačuje davke ima namreč tudi pravico plačati jih le toliko, kot to zahtevajo veljavni predpisi. Danes namreč mnogi davke preplačajo ravno zaradi preslabega poznavanja predpisov. "To seveda pomeni, da je davčni svetovalec nekako nasprotnik finančnega ministrstva, davkarije, proračuna. Njihova naloga ja namreč iztržiti čim več sredstev, naša ravno obratna. Kljub temu vsaka država davčne svetovalce in njihove zakonite protidavčne prijeme spoštuje. V zadnji fazi so potem zadovoljni vsi: davkarji zato, ker imajo strokovne nasprotnike in urejeno plačevanje davkov, davčni zavezanci pa svojo pravno varnost." pojasnjuje Nevenka Dajčer, ki je edina članica omenjenega ' društva iz občine Velenje, sama pa se trenutno ukvarja predvsem s področjem obrti in obdavčitvami občanov, svoje prostore pa ima v prostorih Doma učencev na Efen-kovi v Velenju. I Mira Zakošek Bodo tuji državljani z začasnim dovoljenjem še imeli delo? Prvi selektor podjetja, drugi Zavod za zaposlovanje Podjetja nabrž ne bodo preveč zainteresirana za obnovo delovnih dovoljenj za tujce * Čakata jih dve selekciji * V Velenju išče delo že več kot dva tisoč oseb * Po prenehanju delovnega razmerja bodo tujci imeli pravico do denarnega nadomestila Lani, 17. julija, je v Sloveniji začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev. Po njem v Sloveniji ni mogel več delati tisti tujec, kini imel osebnega delovnega dovoljenja. Tujci, ki so izpolnjevali pogoje, so osebno delovno dovoljenje pridobili za nedoločen čas, drugi, ki pogojev niso izpolnjevali so pridobili osebno delovno dovoljenje za določen čas, za eno leto. Tem bo zdaj delovno dovoljnje poteklo. Kdaj, je odvisno od tega, na kateri dan so ga pridobili. Prvim je poteklo že 17. julija, zadnjim bo 15. oktobra. Tujcev, ki so v Velenju delali na podlagi osebnega delovnega dovoljenja za določen čas je bilo 545, največ je zaposlenih na Ve-gradu, več kot polovica. Za vse tujce, ki pri nas delajo, bo treba na novo pridobiti delovna dovoljenja. Za razliko od načina, kije bil v veljavi pred letom dni, pa za delovna dovoljenja ne morejo zaprositi posamezniki, tujci sami, ampak mora zanje na Zavodu za zaposlovanje vložiti zahtevo delovna organizacija. Tako se bo zgodilo, da bodo tujci z osebnim delovnim dovoljenjem za določen čas, morali kar skozi dve rešeti. Prvo jih čaka v delovni organizaciji. V položaju, v kakršnem se nahaja veliko podjetij, je vprašanje, ali bodo za njihovo delo še zainteresirana. Zna se zgoditi, zelo realno je to, da ne. V teh primerih podjetje za delovno dovoljenje zanje sploh ne bo zaprosilo, ampak bo tujcu izdalo sklep o prenehanju delovnega razmerja. To so že naredili v Tovarni usnja Šoštanj ali v Gorenju Gospodinjski aparati, najbrž pa bodo še marsikje druge. V teh podjetjih so sklepe o prenehanju delovnega razmerja delavcem, tujcem, že vročili. V primeru pa, da bo delovna organizacija zanje še zainteresirana, bo morala 60 dni pred potekom osebnega delovnega dovoljenja, za podaljšanje zaprositi na Zavodu za zaposlovanje. V ■ Milena Krstič - Planine Velenju ugotavljajo, da imajo te dni takšnih vlog okoli sto. Tu tuje delavce čaka druga težka preizkušnja. Če je na Zavodu za zaposlovanje brezposelna oseba, ki lahko prevzame delo tujca, tujcu delovnega dovoljenja ne bodo podaljšali. Danes pa na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje čaka na delo čez 2000 oseb! Edini deficitaren poklic, za katerega je danes še povpraševanje in je to večje kot ponudba, je kakšen poklic v gradbeništvu, recimo profil zidarja. Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje smo vprašali, kakšne pravice iz dela, pa gred tujcu, ko mu delovno razmerje preneha. Povedali so, da imajo tujci enake pravice kot slovenski državljani, ki jim je delovno razmerje prenehalo, a ne po lastni krivdi. Upravičeni bodo do prejemanja denarnega nadometila v trajanju in višini, ki je odvisen od tega, koliko časa so delali. Ne morejo pa biti prijavljeni na zavodu kot iskalci zaposlitve. V tridesetih dneh po prenehanju delovnega razmerja se morajo oglasiti na Zavodu in urediti vse potrebne formalnosti, s katerimi bodo to pravico lahko pridobili, v nasprotnem jim ta pravica ne gre. Rejnica Slavica Krmelj iz Velenja «W««»K*»K«WKWM*«*«»»««*«« Široko srce za mlade "duše" Ničkoliko življenjskih usod, takšnih in drugačnih, je povezanih s krizo našega vsakdana. In takrat, kadar je zelo hudo, ko zataji ljubezen tistih, od katerih največ otroci pričakujejo, ko lepo besedo zamenja martreti-ranje, topel stisk roke "batina", takrat je treba od hiše vsaj za kratek čas. Toda, kam? Iz dežja pod kap, ne. K nekomu, ki ima široko srce za nič krive in nič dolžne najšibkejše člane družine. Ni jih prav veliko v velenjski občini. Ena redkih takih z zelo širokim srcem in razumevanjem za tegobe je rejnica Slavica Krmelj iz Velenja. Že 16 let je stanovanje družine Krmelj vedno na voljo takim, ki bežijo pred neprijetnimi trenutki, dogodki, usodami. Ne glede na to, ali je dan, noč, za nekaj ur, teden, mesec, leto. 35 otok je našlo pri Slavici v teh letih drugo mamico, pri njenem možu Maijanu drugega očeta. Trenutno imata pri sebi dva rejenca -Cvetka (že 9 let) in 5 - letno Nino. Slednja se je ob našem obisku stiskala v njeno naročje in nas gledala nezaupljivo. Kot da bi se bala, da imamo z njo kakšne namere. In ne glede na to, da je v bližini sedel tudi njen ljubljenec - domači sin Aleš. Zgovornejši Cvetko mame ne bi dal za nič na svetu. "Muzal" seje okrog domače hčere Andreje, zdaj pogledal Slavico, pa nas vse dokler se mu ni pogled ustavil pri "gori" lepo zloženih igrač. "Kar navadili smo se že, da nas je več pri hiši." je posegla v pogovor Andreja, kije mami že kar nekaj časa prava opora. Kadar je treba otroke odpeljati iz stanovanja, tudi, ko je bilo treba katerega od dojenčkov - rejencev previti. Živ - žav polni stanovanje Krmeljevih. Težko seje navaditi na nov obraz, ugnati njegove "muhe". Toda mnogo huje je, kadar katerega od glasov rejencev zaradi vrnitve k pravim staršem ni več slišati. "Veste, res je treba imeti za to veliko volje, pa "živcev", potrpljenja, ampak veselje je pa tudi. Ko so otroci zadovoljni, pridni, ko vidiš, da te imajo radi, ko veš, da si jim pomagal. Trudimo se, da bi jim bilo pri nas lepo, da bi napredovali, pridobili delovne navade, tisto, kar je za njihovo normal- no življenje potrebno" pravi Slavica. Posebnih težav z re-jenci doslej še ni imela. Če so, jih rešuje skupaj z delavkami Centra za socialno delo Velenje- Začelo se je vse skupaj z željo po družbi za lastne otroke. Prišel je Haris, ki danes živi pri starših v Celju (kadar le lahko, smukne k drugi mami), za njim dojenček Jasminček, ki so ga našli v dvigalu. Vrstijo se drug za drugim, Slavica, Marjan, Aleš in Andreja pa jih sprejemajo z ljubeznijo, široko razprtimi rokami. O nagradi za trud in delo le mimogrede: "Je skromna, ampak to so vsi naši otroci, zato ne računamo, koliko za koga porabimo. Gledamo tako, da shodimo iz meseca v mesec." Seje ob vsem tem, kar smo videli, izvedeli, sploh še treba čuditi, da na Centru za socialno delo v Velenju trdijo: Slavica je zlata vredna. Le kaj potemtakem porečejo tisti, ki so pri Krmeljevih našli začasno streho nad glavo? ■ tp Slavica s svojo veliko družino. Oče Marjan je bil v službi, poleg nje pa so se hoteli slikati še trije varovanci iz dnevnega varstva Občinska gasilska zveza Velenje Kako do sredstev to je vprašanje Letošnjo pomlad so na OGZ Velenje izvolili novo predsedstvo, ga skoraj vceloti pomladili, vanj so vključili predstavnike prostovoljnih in industrijskih društev, posebna komisija paje v preteklih mesecih celovito ocenila stanje na področju gasilstva v velenjski občini. Le nekaj številk. V zvezi je aktivnih 1.412 članov in članic, 544 mladincev in mladink, 293 veteranov in veterank, skupno torej 2.249 gasilcev. Med njimi je veliko izprašanih gasilcev in gasilskih častnikov in ob vsem tem se ni treba bati za prihodnost, kar seveda ne izključuje nadaljnjih prizadevanj na teh področjih. O vsem tem in še o čem smo se pogovarjali s predsednikom OGZ Velenje Stanetom Tepejem. Kakšna je torej trenutna tehnična opremljenost v društvih? "V preteklosti smo premalo naredili na osebni zaščiti gasilcev. Prednostna naloga je torej nabava zaščitnih oblek, saj morajo imeti društva osebno zaščitno opremo vsaj za eno desetino. V društvih jeveliko neuporabnih varnostnih čelad, smo tudi brez rezervnih delov za dihalne aparate.V pretekljh letih smo pospešeno opremljali društva z orodnimi vozili in trenutno ni večjih potreb, pereč problem pa postajajo (pre)starc cisterne. Šc večji problem je neprimerna oprema za reševanje v prometnih nesrečah, ki jo moramo nujno zamenjati. Pogoji za delo v gasilskih domovih so zadovoljivi, obnova bo potrebna le v Šentilju inTopolšici." Kako je s financiranjem? Iz občinskega proračuna in zavarovalnih premij se pokrije približno polovica vseh potrebnih sredstev za normalno delovanje društev. Drugo polovico predstavljajo prostovoljni prispevki krajanov in prihodki prireditev. V letu 1992 so v društvih naše zveze opravili 17.704 delovnih ur, za izobraževanje 18.702 uri pri Stane Tepej: "Dolga desetletja so se društva razvijala in delovala le s pomočjo krajanov in lastnim delom reševalnih akcijah pa 3.087 ur. Zakon o varstvu predpožari ter teze novega zakona o požarnem varstvu in gasilstvu sta osnovna temelja, na katerih slonivsa aktivnost gasilskih organizacij. Zadel njihovih aktivnosti so sicer pred leti zadolžili enote civilne zaščite, na področju reševanjain gašenja pa so operativno v praksi delovale le enote gasilskih društev. Nov zakon bo tako le uzakonil dejansko stanje, sredstva za delo enot CZ pa bi se poslej namenila za delo gasilskih enot, ki bodo dodatno prevzele še naloge splošnega reševanja. Dolga leta so se društva razvijala le ob podpori krajanov in z lastnim delom, z interesnimi skupnostmi seje sistemsko uredilo financiranje požarnega varstva in s tem normalno delo in razvoj gasilstva. Vendar smo razvojne načrte vceloti uresničevali le do lanskega leta, ko se je prvič zataknilo. Namesto dveh avto cistern smo kupili le eno, s tem pa nastaja velika nevarnost, da gasilci z zastarelo in nezanesljivo tehniko ne bomo mogli prevzeti odgovornosti za hitro in učinkovito posredovanje." Kakšni so torej načrti za naprej? "Ustvariti takšne pogoje dela v vseh društvih, da bodo operativne enote lahko še učinkoviteje in hitreje posredovale v vseh oblikah nesreč v urbanem in naravnem okolju. Še naprej bomo spodbujali društveno dejavnost v vseh njenih razsežnostih in ji dajali novo vsebino, potrebna sredstva na operativnem in preventivnem področju pa bosta morali v celoti priskrbeti lokalna in širša skupnost." ■ Bogdan Mugerle Gorenje Mladi na počitniškem delu Med okoli osemdesetimi dijaki in študenti, ki so bili letos na počitniškem delu, jih je bila polovica na delu v programu Kuhalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati. Ob sklepu tritedenskega dela v proizvodnji so se jim zahvalili za njihovo marljivo delo. Ob težkih pogojih, predvsem zaradi vročine, so spoznali, kakšno je delo za tekočimi trakovi in na drugih delovnih mestih, od vijačenja do embaliranja. Dijakom je izrekel zahvalo in priznanje direktor programa Kuhalni aparati Iztok Omladič, ki ni pozabil omeniti, kaj pomeni znanje. "Učite se!", je bilo njegovo napotilo. Večina se jih je z delom v Gorenju tokrat srečala prvič. Zaslužek res ni bil velik, velikokrat pa so tudi nova spoznanja precej vredna. Učence so po opravljenem počitniškem delu povabili na sok ter se jim zahvalili za delo. ■ Tekst in slika: HR ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 12. 7. do 19. 7. 1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 15.7. AMP GRAŠKA GORA 260 mikro-graniov S02/m3 zraka 16.7. AMP GRAŠKA GORA 170 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA MAX. POLURNE KONCENTR. od 12.7. do 18.7.1993 konc. SO 2 (mg/ma) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE H 12.7. BH ,3.7. □ 14.7. ^B 15.7 ffill 16.7. □ 17.7. ■i 18.7. tvo okolja Obnova depandanse Mladika Prvi bolniki v drugi polovici avgusta Po načrtih naj bi bil center za bolnike z multiplesklerozo v Topolšici nared do 1. maja letos. Zaradi kasnitve pri pridobivanju dokumentacije, nekaterih potrebnih dodatnih del ter operativnih težav na gradbišču, se je rok obnove depandanse Mladika in izgradnje veznega hodnika z dvigalom zavlekel za več kot dva meseca. Kot pravijo v Naravnem zdravilišču Terme Topolšica, naj bi dela tako končali v prvi polovici letošnjega avgusta, prve bolnike pa sprejeli nekaj dni kasneje. Kajti, izgradnja veznega hodnika z dvigalom (dela izvaja velenjski Vegrad) gredo v zaključno fazo, skupaj s tehničnim prevzemom in uporabnim dovoljenjem pa naj bi bila končana tudi dela pri adap- Dela pri izgradnji veznega hodnika z dvigalom kasnijo za dva meseca taciji Mladike. Milijon nemških mark vredna naložba bo ob koncu izgradnje nekoliko presegla ta znesek, ven- dar ne bistveno. Posebej razveseljivo je to, daje denar za naložbo zagotovljen. ■ tp Eso Montaža na MIK'93 V Ljubljani je bil v dneh od 21. do 26. junija " 1. Mednarodni sejem industrijske kooperacije MIK'93". Prireditev je imela namen prikazati dosežke kooperacije med proizvodnjo, znanjem in menedžmentom za izdelavo in plasiranje proizvodov na domačem in tujih trgih. Sejemska prireditev MIK'93 je bila razdeljena na tri med seboj dopolnjujoče tematske sklope, na njem pa je razstavljalo 40 domačih in tujih razstavljalcev. Sejma se jc kot aktivni razstavljalec udeležilo tudi podjetje ESO Montaža d.o.o.. Predstavili so se kot i/.vajalec elektrostrojnih tehnoloških in gradbenih instalacij, proizvajalec elektrostrojnih tehnoloških in gradbenih instalacij, proizvajalec elektro opreme ter tehnologije za zaščito okolja. ■ 22. julija 1993 '1,1 «, 11 i i 1AŠCAS 5 Rab\j ene učbenike zaJ& osnovno in srednj e šole lahkoS/ kupite po polovičnih cenah v . trgoviniSEZAM vSoštanj. 5eveda pa boste dobili tudi | vse ostalo, kar potrebuj e vaš Šolar. Pričakujemo vas vsakdan od 9. do 18. ure ali po tel. 382-264. ZAPOMNITE SI: MODRI UČENEC KUPUJE V SEZAMU Dopusti tako in drugače Eni na morje, drugi v planine, tretji v zdravilišče, četrti pa tako kot kaže posnetek. Družinska idila ob opravilih, značilnih za tale letni čas v spodnjih Ravnah. M (foto: vos) Mala anketa Počitniško delo? Seveda! Spremembe, takšne in drugačne, niso zaobšle počitniškega dela za dijake in študente. Toda, žal za mnoge delavoljne "pri-boljška" (za nekatere), za druge prepotrebnega dodatnega tolarja ne bo. Zaradi slabega gospodarskega položaja, razmer, seje namreč zelo malo firm v velenjski občini odločilo, da bo mladim ponudilo možnosti za zaslužek, za pridobitev delovnih izkušenj in navad. Pa še to v veliki večini otrokom, katerih starši so zaposleni v določenem podjetju. Še najbolj so bili dijakom in študentom naklonjeni na Rudniku lignita Velen je. Nas je seveda zanimalo, zakaj so se "počitnikarji" sploh odločili za delo in zakaj bodo prislužen tolar porabili. Karmen Škrbot iz Šoštanja: "Končala sem pedagoško šolo v Celju, na osrednjem trgu v Šoštanju pa na stojnici prodajam sadje in zelenjavo že od prvih počitniških dni dalje. Doma nimam kaj početi, zato sem se odločila za počitniško delo. Dva meseca sc bom trudila, brezskrbne dni si bom privoščila kasneje. Menim, daje to dodatna izkušnja za mlade, saj si s tem pridobimo de- delo, vendar mi takrat ni uspelo. Letos sem dobila mesto in to v rudniški pralnici. Bala sem se, da bo delo zahtevnejše. Všeč mi je, prislužene tolarje pa bom porabila za dopust na morju. Počitniško delo je za mlade gotovo izkušnja več, pridobitev delovnih navad tudi nekaj velja. Zato menim, da bi tako kot jaz, morali delati tudi drugi, ne glede na to, ali denar rabijo ali ne." Peter Sevnik iz Velenja: "Počitniško delo opravljam na Pe-trolovi bencinski črpalki, zanj pa sem se odločil predvsem zaradi zaslužka. Sem študent Strojne fakultete v Mariboru in tolarjev ne bo težko porabiti. Ne bom odšel na morje. Rad bi delal dva meseca, vendar za zdaj še ne vem, če bom lahko. Glede počitniškegadelamenim.dabi mladi morali pridobiti prve delovne izkušnje v proizvodnji, da bi vedeli, za kaj se jim splača učiti." ■ (tp.ml) lovne navade. Zaslužek pa v današnjih časih tudi ni zanemarljiv." Vlado Brajer iz Velenja: "Počitniško delo opravljam prvič, sicer pa obiskujem Srednjo elektrotehniško šolo v Velenju. Sem rudniški štipendist, zato ga opravljam v tej firmi. 14 dni bom med delavci Mehanizacije. Delo ni prenaporno, čeprav moram priznati, da mi zgodnje vstajanje dela malce preglavic. Kar težko je pravzaprav "zdržati" do malice. Pridobitev delovnih navad in zaslužek pa sta glavna razloga, zakaj sem se odločil za opravljanje počitniškega dela." Nataša Zabukovnik iz Velenja: "Že lani sem si želela na počitniško RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS RAZPIS Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 4/84), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/78), 1. in 2. člena Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o stavbnih zemljiščih (Uradni vestnik občine Velenje, št. 8/91), Odloka o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/92) JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRAD-NO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU ZN POHRASTNIK - CONA E IN ZN GORICA - JUG (SONČNI GRIČ) V VELENJU Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju ZN Pohrastnik se oddajo sledeče stavbne parcele: ■ I. gradbena parcela št. 1 - pare. št. 9/11 v izmeri 506 m2 ■ 2. gradbena parcela št. 2 - pare. št. 9/10 v izmeri 570 m2 l 3. gradbena parcela št. 5 - pare. št. 9/9 v izmeri 659 m2 ■ 4. gradbena parcela št. 6 - pare. št. 9/6 v izmeri 549 m 2 ■ 5. gradbena parcela št. 7 - pare. št. 9/5 v izmeri 518 m 2 ■ 6. gradbena parcela št. 10 - pare. št. 9/4 v izmeri 571 m2 ■ 7. gradbena parcela št. 17 - pare. št. 10/8 v izmeri 536 m2 ■ 8. gradbena parcela št. 18 - parcc. št. 10/5 v izmeri 728 m2 ■ 9. gradbena parcela št. 20 - pare. št. 10/1 v izmeri 642 m2 ■ 10. gradbena parcela št. 21 - pare. št. 10/2 v izmeri 631 m2 Splošni pogoji: 1. Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 422.00 SIT (ocena indeksa za mesec julij in avgust 1993) za m2 zemljišča, stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča ( brez topolovdnega, telefonskega in CATV omrežja) z. oceno indeksa za mesec julij in avgust 1993 pa znašajo 1.835.763.00 SIT na posamezno gradbeno parcelo. V odškodnini za zemljišče so že zajeti stroški prirave pogodb o oddaji stavbnega zemljišča, sodne takse ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa. V stroških priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za območje ZN, geodetske odmere in izdelave prostorsko izvedbenih aktov ter ostale potrebne dokumentacije. V stroških komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega, ka- nalizacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo, niso pa zajeti stroški izgradnje topolovodnega, PTT in CATV omrežja, ki bremenijo investitoije stanovanjskih hiš. Dokončno se bo odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča ter stroški priprave in komunalne opreme poračunala v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča najkasneje do 20.9.1993, ko bo že znan indeks za julij in avgust 1993 indeks rasti cen ter se bo morebitna razlika v odškodnini za zemljišče in stroške komunalne opreme doplačala ali vrnila. Za gradnjo dveh ( 2 ) vrstnih hiš na območju ZN Gorica-jug se oddajata sledeči gradbeni parceli: 1. gradbena parcela št. I I - pare. št. 3285/3 v izmeri 460 m2 2. gradbena parcela št. 12 - pare. št. 3309/2 v izmeri 451 m2 Skupni stroški za gradbeno parcelo št. 11 po ZN Gorica-jug znašajo na dan 30.6.1993 (ocena indeksov za mesec julij in avgust 1993) 2.547.226.60 SIT, za gradbeno parcelo št. 12 pa 2.544.473.50 SIT. V teh stroških je zajeta odškodnina za zemljišče s sorazmernim deležem stroškov priprave stavbnega zemljišča ter sorazmerni del stroškov komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča ( asfaltna cesta, vodovodno, kanalizacijsko in nizkonapetostno elektro omrežje ter ena šestina ( 1/6) stroškov opornega zidu. V spredaj navedenih stroških niso zajeti stroški izgradnje toplovodnega, telefonskega in CATV omrežja ter javne razsvetljave. Sorazmerni del teh stroškov morajo bodoči graditelji poravnati Stanovanjski zadrugi "STREHA" Velenje, ki je izgradnjo teh komunalnih naprav tudi financirala. Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje pa nosi vse ostale stroške v zvezi s to pogodbo in njeno zemljiškoknjižno izvedbo. Uspeli ponudniki morajo predvidene objekte na območju ZN Gorica-jug graditi tako, da bo izkop gradbenih jam izveden v suhem vremenu ter v čim-krajšem času zgraditi temelje in kletne zidove ter le-te zasipati. Izkopi gradbenih jam morajo biti izvedeni v skladu z geološkim poročilom za to območje. Odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča, skupaj s stroški priprave in komunalne opreme, morajo uspeli ponudniki poravnati na račun št. 52800-654-28325 - Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje v roku 15 dni po podpisu pogodbe, sicer se valorizirajo in zaračunajo z indeksom rasti cen in-dustijskih izdelkov Republike Slovenije. Celotne stroške nakupa gradbene parcele in plačila stroškov komunalnega opremljanja je možno poravnati tudi s kreditom, ki ga daje A BANKA d.d. Ljubljana, Expozitura Velenje brez pologa na dobo vračila 36 mesecev. Obrestna mera za kredit je spremenljiva R + 17. S kreditom je možno poravnati le stroške, ki jih mora bodoči graditelj plačati Skladu stavbnih zemljišč. Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča morajo uspeli ponudniki podpisati v roku 8 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, zaradi česar jim zapade vplačana varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje. 2. Varščina za udeležbo na javnem razpisu znaša 200.000.00 SIT za parcele v Pohrastniku in 255.000.00 SIT za parcele Gorica-jug, ter jo morajo interesenti poravnati na spredaj navedeni račun ( Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, Titov trg 1) z oznako, daje varščina. Uspelim ponudnikom se varščina vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 3 dni po izvedbi razpisa brez obresti. Varščina zapade v korist Sklada stavbnih zemljišč tudi v primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenga razloga odstopi od nameravane gradnje ali se ne pridržuje ostalih splošnih in posebnih pogojev iz razpisa. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri ( 3 ) gradbene parcele v Pohrastniku in dve (2) gradbeni parceli v ZN Gorica-jug, na katerih želijo graditi. Interesenti morajo predložiti tudi pisno izjavo, da sprejemajo splošne in posebne pogoje javnega razpisa, kakor tudi potrdilo o državljanjstvu. Uspeli ponudniki nosijo tudi stroške prometnega davka in sorazmerni del stroškov objave javnega razpisa. Dokazilo o vplačani varščini ( kopijo odrezka ) morajo interesenti poslati skupaj z ostalimi zahtevanimi dokazili v zaprti kuverti. V primeru, daje več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, daje ugodnejši ponudnik, ki sprejema splošne pogoje in v največji meri izpolnjuje še pogoje, ki so objavljeni v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 6/87 (12. in 13. člen). Izpolnjevanje teh pogojev bo ugotavljala komisija za oddajo stavbnih parcel pri Skladu stavbnih zemljišč občine Velenje na podlagi ustreznih dokazil, kijih morajo interesenti dostaviti v zaprti pisni ponudbi. 3. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter končati najmanj III. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. Sklad stavbnih zemljišč lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsled česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč, pravico uporabe stavbnega zemljišča pa pridobi ponovno Sklad stavbnih zemljišč. To velja tudi v primeru, če se investitorji ne pridržujejo ostalih razpisnih pogojev natečaja. 4. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah, investitorske stroške (sprememba namembnosti zemljišča, soglasja, geološki izvidi za posamezne parcele, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, morebitna sanacija stavbnega zemljišča, hišni priključki, itd.), nosijo inVfestitorji sami. Posebni pogoji: 1. Po Odloku o ZN Pohrastnik ( Uradni vestnik občine Velenje, št. 10/86) in Odloku o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E, objavljenem v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 2/92, je na stavbnih parcelah št. 1, 2, 5, 6, 7 in 10 možna zidana ali montažna gradnja, na stavbnih parcelah št. 17, 18, 20 in 21 pa le montažna gradnja, ki ustreza pogojem, navedenim v Odloku o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E. Te pogoje morajo upoštevati tudi graditelji na stavbnih parcelah št. 1,2,5,6,7 in 10. 2. Ker leži zemljišče, kije predmet javnega razpisa v bližini območja odkopavanja premoga, predpiše način temeljenja posameznih objektov Geološka služba RLV pred izdajo gradbenega dovoljenja. 3. Uspeli ponudniki morajo manjkajoče komunalne naprave (toplovodno, telefonsko in CATV omrežja) zgraditi v okviru stanovanjske zadruge ali gradbenega odbora v krajevni skupnosti. 4. Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 9.8.1993 na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE, TITOV TRG 1, VELENJE z oznako "JAVNI RAZPIS". 5. O izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja. Vse infromacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, soba št 39, III. nadstropje, ali po telefonu št 856-151, interna 168 ali 856-404. OBČINA ŽALEC RDEČI PAJEK Na Ponikvi NE za samoprispevek V krajevni skupnosti Ponikva v žalski občini so se krajani minulo nedeljo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Za referendum za samoprispevek so sc odločili za lo, da bi izboljšali preskrbo s pitno vodo, del sredstev namenili za gradnjo večna- menskega doma in za posodobitev cest. Udeležba je bila 83,84 odstotna, "ZA" samoprispevek pa jc glasovalo le 48,02 odstotka krajanov. Tako tudi ta referendum nc uvedbo krajevnega samoprispevka v žalski občini ni uspel. ■ -er Polzela Učijo se slovenščine Griže Nova cesta V Krajevni skupnosti Griže so sc žc pričele prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako so v nedeljo dopoldne pripravili otvoritev nove asfaltne ccs-tc od Matijcvea do Razpotja na Gozdniku. Na otvoritvi seje zbralo veliko krajanov, o novi pridobitvi - asfaltirani cesti v dolžini 870 m paje spregovoril podpred- sednik sveta KS Griže, Franc Tratnik in povdaril, daje nova pridobitev velikega pomena za krajane, ki živijo na tem območju, za ljubitelje smučanja, lovce in druge. Nedeljsko slavje na Gozdniku so popestrili šc lovci s strelnim tekmovanjem in družbenim srečanjem krajanov KS Griže. ■ Besedilo in slika: -er Cesto je predal nameu Martin Krašovec. Šola v naravi s tečajem slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine organizira Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport v sodelovanju z Zavodom kulturnih organizacij Slovenije. Poteka na OS Vera Šlander na Polzeli. Udeležuje sc jc 26 otrok iz Švice, Švedske, Avstrije, Anglije, Francije, Nemčije in ZDA. Po besedah Dragice Bresk-var, iz Zavoda kulturnih organizacij Slovenije, jc znanje slovenskega jezika pri udeležencih šole zelo različno. To zahteva od učitelja veliko napora, šc zlasti, ker mora pouk biti zanimiv in sproščen. Osnovna šola Polzela je veliko pomagala pri soorganizaciji celotne akcije, ponudilajcgostoljubje v šoli, poiskala gostiteljske družine z otroki, vrstniki, prizadevne in uspešne učiteljice v lastnem kolektivu, ki vodijo različne prostovoljne dejavnosti. To so Regina Martinkovič, Anici Lah, Alenka Marovt, Nanika Cvikl, Mija Novak, Marija Kro-novšek in Olga Hočevar. Otroci so razdeljeni v dve skupni, mlajšo in starejšo, poučujetajih dve učiteljici in sicer Alenka Knez iz OŠ Mirna na Dolenjskem in Valerija Pukl iz OŠ Polzela. In zakaj so za to šolo izbrali ravno OŠ Polzela? Polzelska OŠ je dobro opremljena z raznimi didaktičnimi pripomočki, ima odlično urejene prostore, vodstvo šole Marinka Marovt in Olga Hočevar in njeni sodelavci so bili pripravIjcnji poskrbeti za slovenske otroke iz tujine. S šolo so v zadnjih letih imeli veliko delovnih stikov, tu so organizirali in uspešno izvedli nekaj seminarjev in učitelji na šoli sprejemajo sodobne oblike dela z otroci, kar jc seveda potrebno tudi za delo v šoli v naravi s tečajem slovcnskga jezika. Šola ima tudi dobre stike s starši otrok, vsi sc dobro poznajo, tojc predpogoj za uspeh pri iskanju gostiteljic otrok iz tujine. Šolo, ki bo trajala štirinajst dni, bodo zaključili v soboto. Prišli bodo vis otroci in njihovi straši. Otroci bodo predstavili vse kar so sc naučili pri pouku in prostovoljnih dejavnostih. Upamo, da bo zaključek dober ter da se bodo otroci iz tujine še vrnili med svoje vrstnike na Polzelo ali pa drugače negovali stike z njimi in Slovenijo. ■ Besedilo in slika: -er Otroci iz šestih držav evrope in ZDA na skupnem posnetku v šoli s tečajem slovenskega jezika za slovenske otroke, ki živijo v tujini Instor instor Trgovina d.o.o. se predstavlja : O «2»"' d.o.o., Efenkova 61, 63320 V»len|e. p.p. 117 Podjetje za notranjo in Hinanjo trgovino Pred dobimi štirimi leti se je v Velenju rodil Instor. Uspešna firma podjetnih ljudi z osemdesetimi zaposlenimi v več sesterskih firmah. Ena od teh je Instor Trgovina d.o.o., z dvajsetimi zaposlenimi, katero vodi direktor Srečko Vetrih in ki vedo kaj hočejo. V dobrem letu so uspeli prenoviti in posodobiti 4000 kvadratnih metrov velik prodajno skladiščni center na Selu in v njem še razširili program. Graditelji stanovanjskih hiš lahko na enem mestu dobijo vse, kar potrebujejo za hišo. Tak je tudi njihov moto. Stalno uvajajo nove programe, med ostalim bi povdarili širok izbor najkvalitetnejše keramike, najbolj znanih svetovnih proizvajalcev. Poleg gradbenega materiala lahko obrtniki in podjetja kupijo tudi izdelke črne in barvne metalurgije, les in lesne repromateriale, imajo pa tudi organiziran odkup rezanega lesa in hlodovino od kmetov, ki jim prodajo resnično zaupajo. Podjetje se ukvarja z veleprodajo, maloprodajo, kooperacijo, uvozom in izvozom že prej naštetih materialov. Vse kar potrebujete pri gradnji hiše dobite v Instorju Trgovini! Ne pozabite tega! Žalec Občinska priznanja Šc pred skupščinskimi počitnicami so poslanci žalske skupščine določili dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Za razvoj in napredek kraja bo dobil grb občine Franci Kos, za dologoletno aktivnost na področju gasilstva Franci Tkavc, za prispevek k razvoju krajevne skupnosti in varstvu okolja Ivan Jelen, za dologoletno uspešno delo Kulturno društvo Ponikva in za uspešno delo zborovodja Milan Lesjak. Plakete občine pa bodo prejeli: Martin Potočnik s Ponikve, Ivan Leber iz Šešč, Konrad Brunšck iz Andraža, prof. dr. Marija Petrov -Slodnjak iz slovenskega kluba Oton Župančič in odbor za organizacijo prireditve Družina poje iz Andraža. Grbe bodo podelili na slavnostni seji skupščine 6. septembra, plakete pa na proslavi na Ponikvi 11. septembra. ■ rox 60 let GD Matke Gasilsko društvo Matke je v soboto praznovalo 60 letnico obstoja. Jubilej so počastili najprej s tekmovanjem najboljših gasilnih desetin veteranov in veterank Slovenije. Skupaj je nastopilo 11 desetin, ki so se pomerili v raznoterostih in vaji s hidrantom. Pri veteranih je prvo mesto zasedcla desetina iz Mengša, sledijo Bevče in desetina iz Šaleka. Pri veteranih so največ znanja in hitrosti prikazali veterani iz Mežice, sledi desetina iz Šenkovegag turna, četrta pa je bila domača ekipa iz Metk. Po tekmovanju je bila parada. Na osrednjo slovesnost je zbranim spcgovoril predsednik domačega gasilskega društva Ivan Leber, nato pa še poveljnik OBčinske gasilske zveze Žalec, Franci Naraks in podelil več državnih gasilskih odlikovanj. Kot so spodobi za gasilsko prireditev je bila na koncu tudi veselica. ■ Besedilo: -er V ogradi Človek, ki je povrhu še Slovenec, da ne omenjamo Savinjčana, zelo nerad sprejme vase in nase vse novitete, spremembe in nova prilagajanja. Tako je že od nekdaj v dolini navajenostn na dejstvo, da nimamo integralne občinske turistične politike. Odgovornih ne zanimajo številke s katerimi postrežejo koroški Avstrijci, ali npr. Irci. Savinjska, ki jo tako radi proglašamo za dolino zelenega zlata, je izven svojih meja slabo predstavljena. Kako nujno bi bilo narediti integralno študijo razvoja v perspektivi turistično bogate in primerne pokrajine, ni jasno nobenemu od odgovornih na občini. Nujno bi bilo narediti revizijo in popisati vse turistične objekte, vse potencialno zanimive dejavnosti in vire turističnih zmogl- Turizem v ogradi jivosti. Potrebno bi bilo sanirati vse kar že imamo paje dotrajano. Izgovarjanje na pomanjkanje sredstev jc neprimerno, saj bi naj bila koordinatorjeva vloga predvsem v aktivnem projektu marketinške celostne podobe doline, v iskanju možnosti nadaljnega razvoja turistične infrastrukture (sredstva republike, bančni krediti etc.) in v aktivnem vodenju in svetovalni službi za vse subjekte turistične produkcije. Trenutno paje turizem ujet v ogrado neaktivne in premalo strokovne birokracije, sc občasno srečuje z neprofesionalnimi pristopi entuziastov tega društva ali one turistične zveze, ki so nedvomno tudi koristni, vendar finančno premajhni in žal brc/, ustrezne makro koordinacije. Vsi nesmisli turizma v Spodnji Savinjski dolini so žal ujeti v bogaboječe poskuse posameznikov in nekompetentne individualne odločitve, ki nc peljejo nikamor. Čeprav žc imamo nekatere tudi v vseslovenskem prostoru zelo uveljavljene turistične subjekte (Bistro Štorman, Jama Pekel, Braslovško jezero. Rimska Nekropola in še kaj) bi bilo v korist le teh in vseh naslednjih, da se končno naredi integralni plan turizma Spodnje Savinjske doline. ■ Tekst: Tea Rinček, Foto: Tea Rinček Novice, ki odkrivajo tančice V Kamenčah v Savinjski dolini imajo najglobji vodnjak v Savinjski dolini. Pravijo, daje tako globok, daje sam hudič ven lezel in savinjskim dekletom pod kikle gledal. Podpredsednik KO LDS Braslovče se je nevede zapeljal s svojim jeklenim konjičkom na privatno posest, od koder so ga sam gospod župnik braslovški pognali. *** V evropsko znanem gostišču Štorman pri Šempetru v Savinjski dolini so se tega dne sestali znani javni delavci in načrtovali ustanovitev nove stranke Savinjski demokratični kobularji. *** Poslanka SDP Mara Mohorko, dipl. pedagog po izobrazbi, je bila po besedah Borisa Krajnca najbolj primeren kader za mesto podpredsednice IS. Delavka SO Žalec Jana Strojin, pedagog po poklicu, je trajni višek zaradi neustrezne izobrazbe, na sicer manj pomembnem delovnem mestu. Nabrali in razstavili 112 vrst gob Na desni Anton Polar pri pregledu gob za razstavo. V soboto je bil na Polzeli pravi gobarski praznik. Celjska gobarska družina Bisernica, ki ima veliko svojih članov tudi na Polzeli je pripravila srečanje gobarjev celjskega območja, ki pa so se ga letos udeležili tudi njihovi kolegi iz Gorenjske in tudi predstavnik zveze gobarskih družin Slovenije, Ivan Križaj. Tudi tokrat so se zbrali pri gostilni Matjaž na Polzeli, od koder so se odpravili iskat gobe v bližnje gozdove. Po treh urah so se ponovno zbrali. Nabrali so kar I 12 vrst različnih gob in jih razstavili na ogled številnim obiskovalcem Pred tem pajih je znani gobarski strok-ovnvjak iz Maribora Anton Polar pregledal. Ta dan so v gostilni Matjaž gostom stregli gobje specialitete. Daje bilo srečanje zares prijetno gre priznanje Franciju Uratniku, Jaliju Palirju ter gostilni Matjaž. ■ Besedilo in slika: -er Seveda moramo ob tem tudi povedati, da so na slovenskem trgu lepo uspeli s prodajo strešnih oken in podstrešnih stopnic blagovne znamke Stell in imajo danes 30 % slovenskega trga. Kupcem tudi svetujejo in prav svetovanje je tisto, kar je še posebno privlačno v Instorju Trgovini. Letno ustvarijo okoli 10 milijonov nemških mark prometa. Tak plan bodo tudi letos v ce- panja. Kupec, ki jo bo imel, bo pri vsakem nakupu deležen določenega popusta. Instor Trgovina, prodajno skladiščni center na Selu, je odprt vsak delovni dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu: Maloprodaja 852 - 781, Veleprodaja - uprava: 853 - 417,853 - 250, fax: 851 -141. .................si»f! KULTURA isilg mmmmmmmmmmmm ................::S?| III mmiti* Razstavljali ljubitelji likovniki Zavod za kulturo Žalec in Savinov likovni salon sta pripavila razstavo likovnih del ljubiteljskih likovnikov, povezanih v sekcijo Svobode Polzela. Uvodno besedo na otvoritvi je imela Marlen Premšak-Sevcr, umetnostna kritičarka, v kulturnem programu paje nastopil oktet Adoramus iz Polzele. Na razstavi, ki bo odprta do 30. tega meseca razstavljajo Marjan Dečman, Julijana Juhart, Anja Maček-Ključar, Vladimir Menih, Andrej Novak, Irena Pevnik, Angela Pinter in Anica Tamše (na sliki). ■ Besedilo in slika: -er Filmski spored V programu Poletnih kulturnih prireditev napovedana prireditev PRIHRANJENI DOLAR, ki bi morala biti v petek, 23.7. na velenjskem gradu, odpade. V petek, 30.7. ob 20.30 pa bo na terasi bazena Velenje gostovala Slovenska folkolorna skupina SOČA iz Hamiltona v Kanadi. Folklorna skupina Soča deluje več kot 20 let in jo sestavljajo starejša in mlajša skupina. Soča deluje v okviru Slovenske župnije Sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Na gostovanju po Sloveniji se bodo predstavili tudi v Radencih, v Slovenj Gradcu, Metliki, v Beltincih, Rogaški Slatini in v Ljubljani. Vstopnine ni. DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 26. julija ob 18. uri Torek, 27. julija ob 19. uri NINJA ŽELVE 3 (Teenage mu-taNt ni nja Turrtlcs 3), družinska komedija. Režija: Stuart Gillard, Vloge: Elias Koteas, Paige TurcoŽelve tokrat potujejo skozi čas in sredi 17. stoletja pristanejo na Japonskem. Ponedeljek, 26. julija ob 20. uri (Filmsko gledališče) ŠPICLJI (Sncekers) - komični triler. Režija: Phil Aldcn Robinson Vloge: Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley Ekipo Hackerjev najamejo zato. da bi testirala varnostne računalniške sisteme s čimbolj dramatičnimi in domiselnimi vdori. Vodja Sneekersov je Martin Biskop (Robert Redford), ki je pred dvajsetimi leti že počel nekaj takega le... Genialne hackerske poteze, s katerimi vdirajo v računalnike, bodo izziv za vsakega računalničarja. Film je duhovit ter inspirativen in seveda z odlično igralsko zasedbo. LETNI KINO - BAZEN (ob lepem vremenu) Četrtek, 22. julija ob 21.30 uri OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI - melodrama. Film o prijateljstvu, ki ga priporočajo vsem ljubiteljem dobrega filma. Režija: Jon Avnet, Vloge: Kathy Bates, Jassica Tandy, Mary Stuart Masterson, Mary-Louise Parker Film, ki vam bo ogrel srca! Torek, 27. julija ob 21.30 uri ŠPICLJI (Sneekers) KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 26. julija ob 20. uri NINJA ŽELVE 3 - družinska melodrama. KINO ŠMARTNO OB PAKI Sreda, 28. julija ob 19. uri NINJA ŽELVE 3 - popularne želve kot japonski samuraji v 17. stoletju na Japonskem! ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM P.O. Nove možnosti za brezobrestna večnamenska posojila ASISTA, Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, ponuja nove možnosti za uresničitev obetavnih poslovnih projektov in zasebnih načrtov. S ponudbo brezobrestnih večnamenskih posojil v tolarski in devizni obliki fizičnim in pravnim osebam je dejavnost ASISTE privlačna za vse, ki iščejo možnosti za reševanje finančnih zagat. Sistem najema brezobrestnega posojila temelji na določenem obdobju združevanja oz. varčevanja. Višina posojil, ki se dajejo na dobo 3, 5 in 10 let, zavisi od obdobja združevanja in od obdobja, v katerem namerava član koristiti sredstva. Najvišji znesek posojila dosega 7.000.000 tolarjev s tolarskim varčevanjem ali 144.000 DEM z devizno klavzulo. Mesečne anuitete ostajajo ves čas varčevanja in odplačevanja nespremenjene. ASISTA ima razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji. V VELENJU, SPLITSKA 19, tel. 851-755, uradne ure od 8h - 16h. Zgodilo se je, 22. malega srpana LETA 1895 V Slovenskem narodu je bila v rubriki "Narodno - gospodarske stvari" objavljena naslednja novica: "ZAGOTOVITEV posteljne slame. V namen zagotovitve posteljne slame, potrebne za deželnobrambovske čete v Ljubljani za dobo od 1. sept. 1895 do konca avgusta 1896, vršila se bode dne 29. julija 1895 ob 10. uri dopoludne v pisarni upravne komisije v deželno-brambovski vojašnici v Ljubljani ponudbena obravnava. Potrebščina znaša približno 450 meterskih centov posteljne slame, katero je oddati v nastopnih oborokih, in sicer: l.januvarja4500kg, 1.aprila4000kg, l.maja 4500 kg, 1. junija 7000 kg, 1. avgusta 14.500 kg, 1. septembra 4500 kg, 1. oktobra 6000 kg, skupaj 45.000 kg. Pri tej obravnavi sprejemajo se pismene in ustne ponudbe. Razglas, zadevajoč to obravnavo, se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani." Danes slovenskim vojakom na srečo ni potrebno več spati na posteljah napolnjenih s slamo! Mnogi, ki berete našo rubriko, pa se še zagotovo spominjate kašno je spanje na takih posteljah. Tudi tokrat objavljamo novico, o zanimivi izna-jdi s konca prejšnjega stoletja: "NOVA VRSTA BICIKLOV. V Londonu so izumili nov bicikl, pri katerem se z gibanjem desne roke, pojači delovanje pedalov, ali se v obče more rabiti bicikel brez delovanja nog samo s pomočjo rok. S temi novimi stroji se doseže večja naglost pri vožnji, napor paje manjši." Zanimiva iznajdba, ni kaj! LETA 1920 V celjski Novi dobi je bil v rubriki "Dopisi" objavljen naslednji članek: "Iz šoštanjskega okraja. O našem okrajnem zastopu se je že pisalo o slabem stanju cest v njegovem okolišu. Ker paje za use pritožbe gluh in slep, opozarjamo okrajno glavarstvo, naj si vendar ogleda cesto iz Šoštanja do koroške meje. Posebno cesta od vznožja hriba do Št. Vida je v takem stanju, daje skoro za vsak promet nemogoča. Kolike možnosti je ta cesta, seje lani v koroških bojih videlo, ko seje skoro usa armada po tej cesti umikala, pri pohodu nazaj na Koroško pa so vozovi in topovi na cesti obstajali radi nje slabe izpeljave in nepopravljenih rup." Leta 1935 so cesto Šoštanj - Črna na Koroškem dejansko obnovili in uredili za takrat dostojen promet. V sedemdesetih letih so del ceste od Šoštanja do Zavodenj tudi asfaltirali, naprej proti Šentvidu paje cesta ostala makadamska. V predvolilnem boju je zdajšnji predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik obljubil, da bodo tudi odsek ceste med Zavodnjami in Šentvidom v letu 1993 asfaltirali. Upamo, da to ni bila le prazna predvolilna obljuba! ■ Damijan Kljajič GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Tako nenavadno, kot je letošnje, poletje ni bilo že dolgo časa. Tu je najprej vreme, ki se, vsaj v primerjavi z lanskim poletjem, obnaša milo rečeno čudno. Temperature nihajo, kot da smo kje sredi Sahare, kjer so razlike med najvišjimi dnevnimi in nočnimi temperaturami tolikšne, da bi vam srce opoldan kar razgnalo od vročine, ponoči pa bi vam od mraza obstalo. In precej podobno je pri nas. Če danes, da bi pobegnili pred vročim soncem in vročino, ki vas pritiska k tlom, vam suši grlo in povzroča privide pred očmi, iščete debelo senco, kamor bi se lahko zatekli pred vsemi temi nevšečnostmi, boste morda že jutri preklinjali samega sebe in lastno nespamet, ker ste doma pustili jakno, zdaj pa, v želji, da bi se malo ogreli, ovijate roke okrog lastnega telesa in se zvijate v dve gubi. Ce k tem temperaturnim spremembam, ki jih lansko leto kljub temu, daje bilo peklensko vroče vendarle ni bilo, dodamo še nevihte in plohe, ki, mimogrede, niso le krajevne ampak bi jim mirne duše lahko rekli kar ulične, saj se nemalokrat zgodi, da v eni ulici dežuje, v drugi, ki ni oddaljena več kot kakšnih sto metrov pa ne. je mera polna. In če velja trditev, da ima vreme na ljudi strašansko velik vpliv, potem ni čudno, da se tudi ljudje v tem času obnašamo malo čudno, in da se povsod kamorkoli pridemo, samo čudi mo, kako čudno daje. Zato nam je v tem času kar nekako težko ustreči. Nezadovoljni smo in tečni in nič nam ne paše, vso energijo, ki jo še imamo, pa smo pripravljeni porabiti za neproduktivne pogovore o tem, kako je, pa ne bi smelo biti in kako bi moralo biti, pa ni. Da smo taki, se lahko izgovarjamo na vreme. Zakaj pa ne? Če je vreme lahko spremenljivo, zakaj to ne bi smeli biti tudi mi? V takih razmerah je seveda težko kaj organizirati, še posebej, če gre za takšno prireditev, kot je vsakoletni praznik piva in cvetja v Laškem. Vreme marljivim organizatorjem letos ni bilo najbolj po volji, saj so se v tednu dni kolikor traja prireditev izmenjali vročina, mraz, dež in sonce, tako da kljub velikemu številu natopajočih in kljub njihovi slavi obisk ni bil takšen, kot bi si ga orga-nizatoiji želeli. K temu je po svoje prispevala tudi izredno neposrečena pogruntavščina z zaprtjem ceste od Celja do Laškega in uvedbo posebnih vlakov in avtobusov na isti relaciji, ki je, sicer dobronamerna, več ljudi od obiska Laškega odvrnila, kot pa pritegnila. Smo pač vajeni, da se ob koncu dvajsetega stoletja z avtomobilom pripeljemo tja kamor sami želimo in ne tja, kamor želijo drugi. Kljub temu paje večina koncertov v Laškem potekala v redu in tudi Šank ročk so menda uspešno posneli material za izdajo živega albuma. Kako se bo to slišalo, pa se bomo prepričali ob izidu kasete. To pa lahko poslušamo v vsakem vremenu... Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... *** JANET JACKSON *** Janet Jacksonje pred izidom svojega zadnjega albuma z naslovom "Ja-net" prvič stopila tudi pred filmske kamere. Filmski prvenec, v katerem Janet nastopa, nosi naslov "Pravičnost in poezija" in je delo ameriškega režiserja Johna Single-tona, znanega po režiji filma Boyz'N'the Hood. Film naj bi v ZDA začeli predvajati konec tega meseca, v Evropi pa šele jeseni. *** TAKE THAT *** Take That so po sedmih mesecih nenastopanja ponovno nastopili v živo na londonskem stadionu. V enem najboj vročih dni letošnjega poletjaje delno zaradi vročine, delno pa zaradi neverjetne histerije, ki so jo med občinstvom povzročili nastopajoči, izgubilo zavest kar petsto mladih oboževalcev te slavne skupine iz Birminghama. Koncert si je sicer ogledalo kar 30000 ljudi. Izbruh histerije je primerljiv samo s tistim iz časov nastopov slavnih Beatlov. *** SCORPIONS *** Nemška heavy metal skupina je zamenjala basista. Njihov novi član je Ralph Rieckman, rojen 8.8.1962 v Lubecku, ki paje sicer živel v Los Angelesu, kjer je sodeloval pri različnih glasbenih projektih (med drugim tudi s skupino Kingdom Come). Prvič ga bomo slišali v sestavi Scorpionsov na njihovem novem albumu "Face the Heat", ki bo izšel septembra. *** DURAN DURAN *** Duran Duran so se med 200 kandidati uspeli uvrstiti med 24 izbrancev, katerih imena bodo za vedno vklesali skupaj z "zvezdo, ki nikoli ne zaide" na znameniti "Walk of farne" (Pot slave) v Hollywoodu. *** BRIAN AUS-TIN GREEN *** Zvezdnik iz najstniške televizijske nadaljevanke Beverly Hills 90210, kije 15. julija dopolnil 20 let, se aktivno ukvarja tudi z glasbo. Skupaj s temnopoltim prijateljem A-Ron Sandersom sta ustanovila-rap skupino Peaceful Jurney, s katero v živo nastopata po različnih odrih. *** LIVING CO-LOUR *** Newyorško temnopolto težkometalno skupino, ki smo jo pred kratkim lahko videli in slišali tudi v Ljubljani, je zelo presenetilo in razjezilo stališče singapurskih oblasti, ki so zaradi pesmi z naslovom "Bi", ki se dotika področja biseksualnosti (in zaradi tega vzne-mirjajavnost), prepovedali prodajo njihove plošče v Singapuru. Poleg tega so oblasti vsem članom skupine prepovedale vstop v Singapur v naslednjih petih letih. *** JULIA ROBERTS *** 25-letna Filmska igralka (Pretty Woman, Sleeping with Enemy, Flatliners...) je presenetila vse svoje oboževalce, ko seje praktično čez noč poročila s 35-let-nim country pevcem Lylom Lovet-tom. Prvič sta se srečala pred slabi m letom, pobliže pa sta se spoznala samo slabe tri tedne pred poroko. Veliko sreče. ■ Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Ansambel Nika Zajca vam je zelo všeč. To ste dokazali v nedeljo, 18. julija. Vrstni red: 1.NIKO ZAJC: "Čebelar" 11 glasov 2.MLADI PRIJATELJI: "Vinograd" 2 glasova 2.RUPAR: "Kdor poje rad" 2 glasova . 4.SLOV. INSTR. KVINTET: "Mi hribovci" Oglasov 4.SPOMIN: "Lovska stava" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 25. julija: 1.AVSENIKI: "Zaljubljen je, da kar nori" 2.CVERLE: "Fantič mlad" 3.MIHELIČ: "Lectovo srce" 4.PODKRAJSKI FANTJE: "Prav zato jo rad imam" 5.ŠTAJERSKIH 7: "Štajerc in Primorka" ■ Vili Grabner 1« Po petstoti oddaji VTV - samoukinitev? Velenjska televizija je prešla na poletni "vroči" program. Z vlakom " zahajajoče sonce "jena videostraneh sporočila, dadonadal-jnega ne bo predvajala oddaj VTV magazin. Poslej bodo vrteli le plačane (sponzorirane) oddaje. Je to prehod na čisto komercialno verzijo, ali pa ukrep po javili, petstoti oddaji, ko so spet povedali, da brez denarja ni muzike, kaj šele dober TV program ? Zdaj bo šlo le še za denar ? Mozirčani se "ponašajo" z novo AP Ko so Mozirčani končno le dobili novo avtobusno postajo, so pričakovali, da bo na trgu v Mozirju manjša prometna zmeda. Toda, figo. Objekt si še ni zaslužil cartifikata, zato sameva in se ozira v Savinjski gaj onkraj Savinje. Ce vprašate koga od odgovornih, kdaj bo stekel redni promet na tej postaji, dobite le en kratek odgovor : Tega pa še ljubi Bog ne ve. Ve pa se, da bo prva maša v kapelici sredi gaja še letos in to že v kratkem. Brez zapletenih prevzemnih pogojev in tisoč soglasij! Pač stara zgodba o bogu in njegovi bradi. I I I I I I Asimilacija I I I I I I I I I I I I I I Delavska univerza Velenje je bila namenjena predvsem izobraževanju delavcev in občanov. Zdaj se je posodobila tudi v marketinškem smislu in se preimenovala v Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje. Namenjena bo torej vsemu ljudstvu, predvsem tistim ljudem, ki si želijo (in potrebujejo) več znanja. Bo naše ljudstvo zmoglo še kakšno izobraževanje ?! Nujno bi bilo organizirati tečaj, kako preživeti z "zagotovljeno" plačo! Po vsakih volitvah so nove volitve Od lanskega decembra, ko je Slovenija volila, je minilo že toliko časa, da je sleherni volilec lahko spoznal, ali se je pri svojem glasu uštel ali ne. Naš čas je že takrat trdil, da bo najboljše merilo, koliko obljube posameznih strank držijo, pora vnani računi naročenih oglasov. Po več kot pol leta je Optometer potegnil črto in ugotovil, da svojih dolgov Našemu času in Radiu Velenje do danes še niso poravnali: Socialdemokratska stranka Slovenije nekaj več kot 135 tisoč tolarjev, Zeleni 121 tisoč, Slovenska ljudska stranka 110 tisoč, Republikanska zveza Slovenije skoraj 43 tisoč, Krščanski socialisti, Delavska stranka Naprej in Svobodna stranka skoraj 42 tisoč. Glede na to, da so se vse zavzemale za pravni red, pa je očitno od načelnih izjav do konkretnih dejanj potreben res velik korak. Sicer pa lahko sklepamo, da bodo zamudniki svoje dolgove poravnali še pred naslednjimi volitvami. Da so gasilci In kraj enoje dokazala udeležba krajanov na prireditvi 3 V Ravnah bo veselo Krajani spodnjega dela Raven so si v nedeljo oddahnili. Uradno je bila namreč dokončana javna razsvetljava ob tamkajšnjem nedavno zgrajenem večnamenskem igrišču. V ta namen so, s pomočjo sponzorjev, organizirali otvoritveno slovesnost. Začeli so športno, s turnirjem v malem nogometu in nadaljevali bolj zabavno, z nogometno tekmo med debelimi Ravenčani in suhimi krajani sosednjih Gaberk. Po neodločenem izidu te tekme, kije bila zanimiva za gledalce, saj so se ob njej mnogi pošteno nasmejali, so se lahko zabaveželjni zavrteli ob prijetni glasbi, lahko pa so tudi preizkusili srečo v zabavnem srečelovu. Ravenčani sedaj upajo, da bo na njihovem igrišču, ki leži v prijetnem okolju, vedno živahno. ■ foto: B.M. Čebelarska družina Ravne pri Šoštanju V soboto srečanje Pri Francu Pečovniku, znanem slovenskem čebelarju iz Raven pri Šoštanju, se bodo to soboto (24. julija) gotovo zbrali vsi, za katere pravijo: pridni kot čebelice. V prvi vrsti seveda tisti, ki se s temi živalcami ukvarjajo. Nato njihovi družinski člani in tisti, ki jim je čebelarstvo blizu, v tretji veseljaki, vmes pa se najbrž našel tudi kakšen "trot". Skratka pisana druščina, ki se bo udeležila že tradicionalnega srečanja čebelarjev občine Velenje. Organizatorka tokratnega bo Čebelarska družina Ravne pri Šoštanju, začeli pa ga bodo ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo ravenski čebelarji pripravili - odvisno od vremena in obiska na srečanju - kviz tekmovanja za mlade in stare, družabne igre in še kaj. Približno 200 čebelarjev je v občini Velenje, ki svoje interese, potrebe in zahteve združujejo v treh čebelarskih družinah (Ravne pri Šoštanju, Šmartno ob Paki in čebelarska družina Mlinšek Velenje) oziroma v velenjski Čebelarski zvezi. Njen predsednik Karel Centrih trdi, da imajo 3000 čebelarskih družin, in da na leto pridelajo približno od 30 do 50 ton kakovostnega medu. V povprečju po 12 kg na panj, kar je več kot je republiško povprečje. "Rezultati potrjujejo, da se trudimo, vsemu navkljub pa so nekatera vprašanja za nas same težko rešljiva. Prvega poskušamo rešiti v sodelovanju z Ero Velenje. Gre za odkup medu. Ljubljanski Medeks nas do- Karel Centrih besedno izkorišča. V naših trgovinah je potrošnikom na voljo drag in za nameček še slab med, kakovosten gre v izvoz. Mi pa dobimo zanj toP.^.o kot so vredni kovanci, na katerih je znak čebele" pojasnjuje Karel Centrih. Poglavje zase je ekologija. To, da so Zavodnje, Šentvid in Smrekovec dobro pašno področje, prav nič ne bo pomagalo pri polnjenju čebelnjakov. 552 družin je v treh letih "vzel" onesnažen zrak, nekaj so k temu pripomogli kmetje z nekontroliranim škropljenjem. "Takih in podobnih težav, ki nas tarejo, je kar nekaj. Delo našega podmladka je tisto, kar nam vliva optimizma v prihodnje. 40 mladih krožkarjev imamo. Namenjamo jim precej pozornosti, rezultati pa so dovolj zgovorni. Uspešni so povsod tam, kje nastopijo." Delo s podmladkom, skrb za čebelji zarod, osveščanje pa bodo osrednje naloge čebelarjev občine Velenje tudi v prihodnje. ■tp Naravno zdravilišče Terme Topolšica Prevladujejo domači gostje Univerza za tretje življenjsko obdobje uspešnejše delo Sredi letošnje turistične sezone smo in ob slovenski obali je v mravljišču. Tudi v marsikaterem slovenskem zdravilišču. Če merimo turistični utrip nekega kraja, zdravilišča po številu gostov, potem lahko za Naravno zdravilišče Topolšica ugotavljamo dokaj ugodno zasedenost hotelskih zmogljivosti. V juliju in avgusti so te skoraj v celoti prodane. Samo ta mesec naj bi dosegli 4500 nočitev, kar je največ v tem letu. Do julija paje bila za to zdravilišče sezona dokaj "nihajoča". Najmanj gostov so zabeležili letošnjega januarja, in sicer le 2300. Vzrok za nihanja pripisujejo v Termah Topolšica predvsem onesnaženemu zraku, nekaj manj gostov pa je najbrž tudi zaradi obnove depandanse Mladika in izgradnje veznega hodnika. Med gosti prevladujejo domači. V začetku tega leta seje tod mudilo nekaj tujcev. Večji "naval" teh načrtujejo konec-letošnjega septembra, oktobra in novembra. ■ tp Vse bogatejše in Nad vse uspešno je sklenjeno že sedmo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ga je obiskovalo kar 173 slušeteljev. Naj spomnimo, daje ta dejavnost namenjena vsem starejšim občanom, ki se želijo sprostiti in se česa naučiti, tudi tistega za kar v svojem aktivnem delovnem obdobju ni bilo časa. V sklopu Univerze deluje kar enajst krožkov (ročna dela, slovenski prazniki in običaji, likovni krožek, plavanje, zgodovinsko etnološki krožek, plesni krožek, štirje krožki nemščine in angleščine ter V Izložbi velenjske Name trije krožki za ohranjanje gibčnosti. Skupaj je bilo opravljenih kar 558 učnih ur. Poleg omenjenega pa sq pripravili še mnoga občasna srečanja, za slušatelje vseh krožkov, med drugim novoletno srečanje in čajanko, pa ekskurzijo in kratke izlete v bližnjo okolico. Ob koncu študijskega leta so se predstavili tudi z rastavo, ki so jo uredili v izložbi velenjske Name. oglejte si jo in se jim v naslednjem šolskem letu pridružite. Boste videli, kako boste obogatili jesen svojega življenja. ■ mz, foto B.Mugerle Živahnega turističnega utripa ob našem obisku nI bilo čutiti 90 let GD Šmartno ob Paki Hvala vsem in vsakomur! Devet desetletij je zavidanja vreden jubilej. Sploh, čc jc prežetih s toliko in toliko uspehi, in čc gre za dejavnost kot je pomoč sočloveku v stiski ne glede na to, kaj jc, kje živi in podobno. Prav takšen jubilej so konec minulega tedna proslavili člani gasilskega društva Šmartno ob Paki. To jc tretje najstarejše društvo v občini Velenje in tretje po velikosti. Praznovanje, ki so ga združili kar / dnevom gasilca velenjske občine, so začeli minuli petek s svečano sejo društva. Na njej so vsi sogovorniki poudarili pomen gasilstva za ljudi, državo in svojo odločenost biti to, kar so bili in kar so ostali, neglede na menjavo sistema in dogajanj v njem. Pravega razumevanja zanje v širši družbi ni, saj sc morajo namesto izobraževanja in preventivnega dela ukvarjati šc s pridobivanjem denarja za golo preživetje. V kraju samem paje - po besedah predsednika šmarškega gasilskega društva Roberta Crnjaca - "biti gasilec enkraten občutek. Krajani tega lepega tretjega središča v velenjski občini te nikoli ne pustijo na cedilu. To spoznanje vsem vliva poleta in daje novih moči pri premagovanju vseh nalog." Sadovi dela " z roko v roki" so vidni, zato hvala vsem in vsakomur, ki so ter še bodo pomagali na takšen in drugačen način. Ob koncu petkove svečanosti so najzaslužnejši m gasi I-ccm podelili najvišja republiška gasilska, društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze občine Velenje. Republiška gasilska zveza je najvišje priznanje - gasilsko pla-menico prve stopnje - namenila prav slavljencu (GD Šmartno ob Paki). Sobotno slovesnost so začeli s. svečano parado skozi kraj. Da so gasilci in kraj eno, je dokazala udeležba krajanov na prireditvenem prostoru. Med gosti so bili tudi velenjski župan Pankrac Semečnik, občinski sekretar za obrambo in notranje zadeve Bojan Trnovšek, predsednik velenjske gasilske zveze Stane Tcpcj, predstavnik republiške gasilske zveze Tone Berložnik ter predstavniki pobratenega društva Najslovesnejši trenutek je bil gotovo razvitje novega praporja Trnovci. Ob tej priložnosti je zbranim povedal nekaj misli Pankrac Semečnik. Med drugim je dejal, da je gasilstvo na Slovenskem eden nepogrešljivih delov naše narodne tradicijc, eden od zelo pomembnih stebrov, na katerih je grajena naša nacionalna identiteta. Čeprav združuje široke sloje ljudi, je ostalo nepolitična organizacija. Najslovesnejši trenutek vsega pa je bilo gotovo razvitje novega društvenega praporja kot simbol vseh dosedanjih in bodočih prizadevanj za blaginjo kraja ter krajanov. Blagoslovil gaje šmarški župnik Ivan Napret. Ob "strašnih Jožetih" so poskrbeli za kulturni program še godbeniki iz Mozirja. ■ tp ^mmmmm NASI KRAJI IN LJUDJE Mozirska planina Zvonček že zvoni Domačini i/ Šmihela in kmetij pod Mozirsko planino ter mozirski planinci pridno delajo, svoje napore pa bodo kronali 8.avgusta in ob tem pripravili primerno slavje. Le še malo je treba in lepa kapelica v Moravi ob Mozirski koči bo zgrajena in urejena, vsem v ponos in zadovoljstvo. ■ yp Golte ■ ■ ■ ■ Srečanje kmečkih družin Na mozirskih planinah bo živahno in prijetno skozi vse poletje, šc posebej pa to nedeljo. 25-julija. Zgornjcsavinjski odbor Slovenske ljudske stranke in pašna skupnost Hlevišc na Mozirski planini bosta namreč na ta dan pripravila vsakoletno srečanje kmečkih družin. Vsa dosedanja srečanja po raznih (višinskih) krajih mozirske občine so bila doživetja zase. Ni treba dvomiti, da bo v redkih trenutkih sprostitve, kijih na kmetijah ni ravno na pretek, veselo tudi v nedeljo od lO.ure dalje v Moravi na Mozirski planini. ■ j P Malo je tovrstnih slovesnosti in takočastljivihjubilejov, kot je ravno 90-letnica Gasilskega društva Mis-linje. ki jo bodo praznovali v nedeljo. Dolga doba jc to, hkrati pa tudi premalo besed s katerimi bi lahko zajeli in označili številne mejnike ter obdobja, ki so risali pot razvoja gasilstva kraja kakršen jc Mislinja. V vseh teh letih obstoja društva so sc menjavale številne generacije ljudi. mnogih žc zdavnaj ni več, ki so včasih z nadčloveškimi napori ter samoodpovedovanjem gradili to kar danes imajogasilci. In tudi njim gre skromna zahvala. Siccr pa bodo ves ta teden potekale številne prireditve, ki bodo nosile pečat jubileja. Žc v soboto je bilo veliko tekmovanje gasilcev in gasilk za pokal društva. Mimogrede naj omenimo, da so bile pri ženskah najboljše gasilke Šaleka, pri moških pa so slovili Pamečani pred Ravnami in Prcvaljami. Ko smo se ob tem jubileju pogovarjali s predsednikom mislinskih gasilccv Maksom Križovnikom, ki mimogrede že enaindvajset let in to uspešno vodi to humano organizacijo, je naštel kopico stvari, ki jihje še potrebno postoriti. Kljub temu, da V* Maks Križovnik predstavljajo pomemben potcncial v Občinski gasilski zvezi Slovenj Gradec, stvari in dogodki velikokrat postavljajo gasilce nekam na obrobje. V letošnjem letu naj bi bila zaključena tudi adaptacija gasilskega doma. posodobilo naj bi sc tudi nekaj tehnične opreme in kar je' največjaa želja vseh članov in tudi krajanov Mislinje ter okoliških zaselkov, da bi dobili novo cisterno. Zdajšnja jc namreč dotrajana, kajti leta in pa veliko število prevozov pitne vode, številne intervencije so pač naredile svoje. Maks Križovnik paje zaskrbljen tudi nad razpletom, kako in na kakšen način se bo gasilstvo z novo zakonodajo razvijalo naprej, prav tako še ni dokončno urejen način financiranja, kategorizacija društev in nenazadnje kitko bo zaživela nova krajevan samouprava. Šc sva klepetala, kajti stvari in dogodkov jc pred gasilci še veliko, veliko paje tudi smelih načrtov, ki bi jih radi uresničili. Prav je tudi , da se zahvalimo OGZ Slovenj Gradec, pa krajevni skupnosti Mislinja, žagi in gozdarstvu ter vsem, ki so jim pomagali, da bo ta le njihov jubilej čimbolj prazničen. In šc na nekaj nc smemo pozabiti. Zelo radi bi še dopolnjeval i strani in vsebino svoje kronike, ki sojo izdali tudi v posebnem biltenu ob njihovi 90-lctnici. To jc namreč neponovljiv pomik gasilstva šc zlasti za prihodnje gencracije, ko bodo čez leta in morda desetletja zopet pisale zgodovino in utrip kraja. Smelo, pogumno in veselo zatorej gasilci Mislinje v novo desetletje! ■ Tekst in foto: Silvo Jaš Planinsko društvo Velenje Prapor in zlati žebljički Planinsko društvo Velenje pripravlja drugo nedeljo v septembru na Paškem Kozjaku srečanje članov vseh sekcij z namenom. da skupaj dostojno proslavimo 100.obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Obenem pa je želja organizatorja, da sc člani številčno velikega društva medsebojno spoznajo. Tako bo imel ta planinski shod slavnostni in zabavni značaj. Simbol vsakega društva, oziroma obeležje vseh slavnostnih, vesc-lih in žalostnih trenutkov v življenju posameznih društev, je njihov prapor. Tudi velenjski planinci imamo svojega - zelo lepega. Razvili smo ga ob naši 30. obletnici. Upravni odbor društva sc jc odločil, da zaradi družbenih sprememb popravi na praporu nekatere simbole. Ker jc na drogu prapora šc nekaj prostora, je sedaj priložnost za vse tiste planince, ki bi želeli imeti zlati žebljiček z vgraviranim svojim imenom. Upravni odbor prosi vse tiste planince, ki ste zainteresirani za žebljiček, da poravnate prispevek zanj, ki znaša 2000 SIT najkasneje do 3. avgusta. Plačilo in vse ostale formalnosti sc urejajo v planinski pisarni, ki jc odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure ter torek in četrtek od 17. do 19. ure. ■ M. H. Družinsko srečanje Medvedovi so se veselili v Mozirju Gorenje Gospodinjski aparati Turistično društvo Vinska gora Ponosni na prireditve Turistično društvo Vinska gora sodi med uspešna društva. Predvsem skrbi za urejenost kraja in njegovo promocijo po celi Sloveniji. V večnamenskem domu je turistično društvo organizator ali pa soorganizator vrste različnih zabavnih prireditev, od praznovanja dneva žensk, avdicije za ptujski festival, radijske oddaje Trič - trač, novoletnega Videomeha, Med vinskimi trsi, Koncerta iz naših krajev, Veselega tobogana in še kaj l«i lahko našteli. O načrtih za naprej, pa predsednica Turističnega društva Vinska gora. Anica Drevpravi: "V septem- bru bo spet otroški Živ - žav, na katerega otroci pridejo zelo radi in sc poveselijo ob tradicionalnem krompirjevem pikniku. Pripravimo vrsto družabnih iger, povabimo pa tudi koga od glasbenih izvajalcev. V načrtu imamo radijsko oddajo Prizma optimizma, s katero želimo razveseliti upokojence Vinske gore in okoliških krajev. Za oktober se dogovarjamo s študijem Maribor za oddajo Poglej in zadeni, ki naj bi jo posneli v Vinski gori, pa še oddajo Med vinskimi trsi, na kateri bi želeli prikazati ljudske običaje vezane na trgatev in Martinovanje." Kaj pa težave, jih ima tudi vaše društvo kaj? "težavice se pojavijo, ada bi bilo kaj hujšega, tega se jaz za zadnja štiri leta ne spomnim. Krajani nas podpirajo, želijo si takih aktivnosti." Kako pa je z denarjem? "Velikih težav z njim nimamo. Imamo nekaj prireditev, ki nam navržejo kakšen prijeten izkupiček. Denar vlagamo v urejanje okolice šole in večnamenskega doma. Lani smo postavili ob igrušču večnamensko utico. Pomagamo pa tudi kakšnemu društvu. Letos smo priskočili na pomoč Planinskemu društvu, drugo leto, če nam bo šlo še tako dobro, pa bomo pomagali gasilccm." ■ B.M. Mislinja ■■■■■■ Gasilci neločljivo povezani z vsakdanjostjo Gotovo so redke družine, ki se vsake toliko časa malo "sprehodijo" po rodbinskem deblu, njegovih vejah in vejicah, še bolj redki pa so primeri, da se iz takega sprehoda rodi prijetno in veselo, že kar množično srečanje. Želite primer? Medvedovim, ki "pokrivajo lepo področje sosednjih občin in še katere povrhu, je to uspelo. Na minuli sobotni dan so se zbrali v in ob mozirskem strelišču in glede na počutje in razpoloženje se bodo še "Ton" dobremu razpoloženju sta dajala odlična harmonikarja zbrali. Prav je tako. Točno 90 bi jih moralo biti, dopusti, obveznosti in še kaj, pa so bili razlog za udeležbo "le" 53-ih. Medvedova mama ima danes 83 let, ata je žal že umrl, v skoraj 55-letnem zakonu se jima je rodilo 13 otrok, temu lahko prištejemo še 31 vnukov, 16 pravnukov, pa kaj bi s številkami, življenje jih spreminja nenehno in vztrajno; pomembno je, da se imajo radi, da so se imeli lepo. ■J P Podaljšan kolektivni dopust Medtem, ko seje za delavce programa Kuhalni aparati kolektivni dopust pričel žc 17. julija, so delavci ostalih programov Gorenja Gospodinjski aparati na kolektivnem dopustu od danes, 22. julija, dalje. Letošnji kolektivni dopust bodo zaradi večjih investicijskih posegov, pa tudi razmer na tržišču, podaljšali za teden dni, torej bodo pričeli z, delom, 16. avgusta. Med večja naložbena dela v Gorenju Gospodinsjki aparati sodi zamenjava peči za temeljni cmajl in sušilnika temeljnega emajla v programu Kuhalni aparati. Po 22. letih nepretganega delovanja so delavci Vzdrževanja, tudi s pomočjo zunanjih podjetij (ESO, Vegrad) staro peč že porušili in v manj kot mesecu dni, bo zažarela nova. Za razliko od stare, bodo novo kurili z zemeljskim plinom, vendar tudi z možnostjo alternativnega goriva (lahko olje). Popoldanska izmena je 14. julija zadnjič delala ob stari peči največja prednost nove peči pa bo v tem, dajo bodo lahko ugašali, zaradi izolacije pa bodo delovni pogoji ob peči mnogo boljši. Tudi v ostalih programih Gorenja Gospodinjski aparati bodo prido- bili nekaj novih strojev in naparav, predvsem pa bodo poskrbeli za preventivne vzdrževalne posege, za kar so sc v Vzdrževanju skrbno pripravili. ■ H.J. "Ne bom vlekel, na oni strani je eden več" Kapelica bo gotovo obogatila podobo Morave UMI 'V Oven od 21.marca do 20. aprila Navajeni sle žc, da vam okolica v vaših slabih trenutkih pogleda skozi prste. Tudi tokrat bodo, le grenak priokus pri partnerju bo še trajal in vam pokvaril nekaj dni v tem tednu. Občutek, daje vendarle čas počitnic, bo vedno bolj močan, z njim se bodo stopnjevale tudi neumnostmi se vam bodo nehote postorile. ^ Bik od 21.aprila do 20.maja Povsem nepričakovano se vam bo v naslednjih dneh razkril nekdo, ki ste ga dosedaj sicer opazili, pa še to ne izrazito. Odkrit pogovor vaju bo zelo zbližal, vendar se bo na kritični meji ustavilo. Če si seveda ne boste premislili in se prepustili željam in ne razumu. Več pazljivosti pri športu ne bo odveč. II Dvojčka od 21.maja do 21.junija Začutili boste, da vas nekdo iz vaše družbe ne mara in ne boste se zmotili. Prijazen obraz kaže le zato, ker vas še potrebuje. Tokrat ne čakajte in ukrepajte, saj si boste na ta način pridobili nekaj še boljših prijateljev. Dobro bi bilo, če svojih stisk ne bi topili v sanjarjenju in hrani ampak v čem bolj telesu koristnem. Šport bi bil pravšen. S Rak od 22.junija do 22.julija Veliko stvari se bo vrtelo okoli ene same stvari. Denarja. Kar naenkrat bo izdatkov krepko preveč, tako, da boste morali krepko razmisliti in veliko računati. Še nekaj časa ne bo bolje, zato se sprijaznite s tem in uživajte vsaj v harmoniji v dvoje, ki je vsak dan lepša. Le trmo potlačite globoko vase, pa bo! $ Lev od 23.julija do 23.avgusta Ljudje vas imajo od nekdaj za odkritega človeka, ki pove kar misli kar naravnost. Sedaj bodo opazili, da govorite eno, počnete pa vse kaj drugega. Zamislite se in poskušajte razčistiti najprej pri sebi, šele potem pojte litanije drugim. Veliko več časa boste preživeli na prostem, v naravi in to vam bo dobro delo. TTJ? Devica od 24.avgusta do 23.septembra Še vedno bo za vas najbolje, da počivate, saj vam stvari ne bodo šle najbolje od rok. Nerodnost vas bo izdajala povsod, včasih prav simpatična pa bo prebudila iskro pri nekom, ki ga vi že dolgo opazujete. Vendar previdno, če želite ohraniti mir v hiši, krepko premislite, sploh, če ne mislite resno. ^ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra Otepali se boste z zavistjo, ki jo bodo resno izkazovali ljudje, ki niso sposobni tega, kar ste vi. Zato seveda tudi v naslednjih dneh ne popustite, bodite pa oprezni. Tudi tokrat se bo vaš največji projekt v tem tednu srečno iztekel, kar vam bo dalo nov elan. Doma se boste krasno razumeli, le včasih si boste zaželeli samote. IH. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra Predvsem se ne boste pustili zmotiti v prekrasnem obdobju, polnem zanimivih in razburljivih dogodkov. Še tako resne stvari vas ne bodo uspele premotiti, sploh, ko boste uspeli popraviti neko napako izpred nekaj tednov, ki vas je kar malo mučila. Igra z ognjem se bo torej nadaljevala, od vas pa je odvisno, ali se bo tudi stopnjevala. X1 Strelec od 23.novembra do 21.decembra Svojih čustev nc boste uspeli tako z lahkoto spraviti na stare tire, kot si to mislite sami. Zato se boste krepko zakopali v delo, ko boste na delovnem mestu, doma pa boste tako na "varnem" pred pogledi, ki vas begajo in zaradi rahlo slabe vesti, prekrasni. Vendar bo partncrravno zato postal sumnjičav. Kozorog od 22.decembra do 20.januarja Neverjetno prijazni in ljubeznivi boste, kar ne bo le fasada, ampak očiten pokazatelj vašega odličnega počutja. Kar nekaj stvari boste razčistili pri sebi in s partnerjem in ugotovili, daje sicer igra z ognjem naporna in stresna, vendar včasih zelo koristna. Nekaj časa vas bo minilo, da bi se spuščali v njo, zato se boste vsi doma krepko spočili. ™ Vodnar od 21.januarja do 20.marca Čeprav vas jc brezdelje že utrujalo, vam tudi delo ne bo najbolj dišalo. Že po nekaj težkih jutrih boste postali razdražljivi in nič kaj pri dobri volji. Pokonci vas bo držala le šc silna želja po potovanju, zanj pa potrebujete denar. Večeri bodo bolj kot ne pusti, veliko pa boste krivi sami. M Ribi od 21.februarja do 20.marca Čeprav vse v všem življenju izgleda idealno, le vi veste, kaj ali še bolje kdo vas muči. Čeprav ste se žc nekajkrat prepričali, da si ta nekdo ne zasluži vaše pozornosti, vam noče iz misli in glave. Morda zato, ker ste se ustavili na točki, ki vam še ni vsega razkrila. Krepko premislite, ali sle za to, da gre stvar naprej, saj bo nasprotna stran takoj! Imenski koledar 22.7. Majda (Marija-Magdalena), Magda, Maca 23.7. Gita (Gilica), Branko, Polon 24.7. Krista, Boris, Gal (Galeb) 25.7. Jaka, Krislo, Tina (Tinkara) 26.7. Ančka (Anča), Nuška, Jokl 27.7. Gorazd, Nataša (Natalija), Sergej 28.8. Zmago, Inko (Inocenc), Samo O Lunine mene 26.7. prvi krajce ob 5.25h CS Vremenska go prorokovanja v obliki pregovorov Mali srpan Kakor sveti Jakob (25) do poldne vremi, tako bo i pred božičem te dni; in popoidnevno vreme tega dne li pobožično vreme pove. Čisti zrak o svetem Jakobu ti shrambe žila polni. Na nebu bela megla tega dne prihodnjo hudo zimo napove. Pred svetim Jakobom tri dni lepo, rž prav redno dozorela bo. Moda Udobne mestne "pižame" Črte in črtice. Prisotne že vrsto let, pa vendarle v vsaki sezoni drugačne, v različnih stilih, kombinacijah, debelinah, barvah... Tudi letošnje poletje jih ljubi, sploh v sproščenih stilih, ki mejijo na grunge, pa so vendarle mehkejša verzija tega. Črtasta oblačila, narejena iz mehko padajočih materialov, spominjajo na pižame naših očetov, celo blago je potiskano v točno takšnih vzorcih in zaporedjih črt, barve pa so pastelno umirjene, še največkrat pa najdemo kombinacijo ijavih, črno belih, sivih in modrih tonov... Najbolje bo, če za široke trapez hlače izberete blago, ki ima črte razporejene tako, da se MW k i «*.. -v t* 1 ,1 i. H -1 Pelargonija V teh poletnih dneh je pravo veselje pogledati cvetoče balkone in okenske police. Najpogostejša rastlina za balkone je pelargonija ali bršljanka. Za uspešno rast, razvoj in cvetenje mora gojitelj vložiti precej truda pa tudi znanja. Osnova za dobro rastje zdrava rastlina, zato bomo že pri pripravi potaknjencev pazili, da bomo za razmnoževanje izbrali zdravo, čvrsto rastlino, ki je že med letom pokazala največ cvetja. Pri vzgoji sadik skrbimo, da bodo zdrave in da bodo imele na voljo dovolj vlage, hrane, predvsem pa svetlobe.Saj je bršljanka rastlina, ki ljubi veliko sonca. Pri sajenju izbirajmo vedno dober rastni substrat ali zemljo, ki vsebuje dovolj hranil za normalno rast, je dovolj zračna in sprejemljiva za akumulacijo vlage. V času intenzivne rasti in cvetenja, to je v poletnem času, jo moramo tudi redno dognojevati, saj obilica cvetja porabi veliko hrane. V cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama vam nudimo za to posebej pripravljena gnojila. Gnojilni odmerki naj bodo redni, vendar z gnojilom ne smemo pretiravati, saj je lahko učinek ravno nasproten. Gnojila naj vsebujejo predvsem kalij, ki pospešuje cvetenje. Pri zalivanju pazimo, da ne zalivamo po listih, saj s tem povečamo možnost okužbe z lista na list. Tudi pogostost zalivanja je pomembna. Zalivamo po potrebi, ko se zemlja osuši. Bolje je, da rastlina raste bolj v suhem kot mokrem. Med cvetenjem redno odstranjujemo odevetele cvetove in suho ali poškodovano listje. Redno kontroliramo tudi zdravstveno stanje rastlin. Na pelargonijah se pojavlja precej bolezni in škodljivcev, vendar bomo ob pravočasnem ukrepanju vse bolezni ali škodljivce uspešno zatrli. Najpogosteje se pojavljajo: siva plesen, rja, bakte-rioze, listna pegavost. Seveda pa se pojavljajo tudi u.ši, bela muha in drugi škodljivci. Najpogosteje se pojavlja rja, to je rjavenje listov na spodnji strani. Rjo uspešno zatiramo z Bajcor EC 300 v 0,1 % koncentraciji. Ob koncu vam želim obilo cvetja in zadovoljstva ob gojenju balkonskega cvetja. ponavljajo debelejše in tanjše črte. Barvo izberite sami, prav nič pa ne bo narobe, če si poleg hlač ukrojite dolg brezrokavnik, ki lahko ležemo pada, ali paje krojen zelo elegantno, kot sako, vendar brez rokavov, seveda. Enobarvni majici s tankimi naramnicami (lahko je bombažna, iz viskoze ali svile) se bo lepo podalo krilo krojeno v pareo stilu. Hit poletja je to, krilo krojeno "na preklop" pa je lahko nabrano v pasu ali pa povsem ravno in seveda dolgo. Dvojno različno črtasto blago je še lani izgledalo nekako neokusno, letos je stvar drugačna. Prava kombinacija zelo "užge", prav tako črte in kockice... Novo na vašem jedilniku Okusni domači sladoledi Sladoled z jogurtom in limono Pripravite: (za 8 oseb): 4 rumenjake. 20 dag sladkorja, tri limone, 2 del jogurta, 2 del sladke smetane Rumenjake stepite s sladkorjem v posodi, ki jo postavite na paro. Najbolje je, da mešate z električnim mešalnikom. Ko se zap-eni, zmes umaknite z vorčine in stepajte, dokler se ne ohladi. Izcedke sok iz limon, še prej pa naribajte skorjo dveh limon. Dodajte rumenjakom. Stepite smetano in dodajte povsem ohlajeni zmesi. Zmrznite. Če nimate aparata za pripravo sladoleda, zmes ulijte v kovinsko posodo in postavite v zamrzovalnik. Velikokrat premešajte, da bo sladoled kremast in ne bodo v njem veliki ledeni kristali. Palačinke s sladolednimi "špageti" Pripravite (za 4 osebe): 4 palačinke, 50 dag ribeza, manjši paket sadnega sladoleda, malo ribezovega želeja Ribez očistite, operite in pustite, da se povsem osuši. Palačinke premažite z želejem ali kakšno drugo marmelado, potem po njih razporedite ribez. Sladoled dajte v model za mečkanje krompirja in skozenj stisnite sladoled na palačinke tako, da bo izgledal kot špageti. Palačinke malo prepognite in postrezite. Dobro je vedeti • Vodi, s katero umivate balkon, dodajte malo kisa. Ne samo, da boste tla bolje očistili, odganja tudi komarje in muhe. • Kuhinjske krpe po uporabi 24 ur namočite v mlačno vodo, ki ji dodate veliko žlico grohe soli. Potem jih sperite in ostael bodo snežno bele. • Če ne morete izvleči čepa na steklenici, ga poskusite najprej segreti. Najbolje s toplo vodo. • Pepelnik v avtu na dnu prekrijte s peskom. Cigarete bodo takoj ugasnile, preprečuje pa tudi neprijeten vonj. • Madeže na čevljih, ki jih je povzročil dež, poskušajte odstraniti z glicerinom. Po nekaj urah jih zdrgnite z mehko krpo. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Ali poznate ta znak? Ik B A N Č N AVTOMAT^ Če je vaš odgovor negativen, se čimprej pridružite mnogim našim varčevalcem, ki ta znak že poznajo. Zakaj vam to svetujemo? Bančni avtomat vam namreč omogoča dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah in nedeljah, postopek dviga pa je hiter in enostaven. V kolikor bi želeli tudi vi postati uporabnik bančnih avtomatov Ljubljanske banke, vložite v enoti, ki vodi vaš tekoči račun zahtevek za izdajo osebne številke, ki vam s pomočjo bančne kartice omogoča dvig gotovine na vseh avtomatih, sirom Slovenije. Mreža bančnih avtomatov se nenehno širi, saj število uporabnikov skokovito narašča. Tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. smo se odločili, da razširimo to mrežo, zato smo v teh dneh poleg že obstoječegaavotmata v ekspozituri RUDARSKI namestili avtomat tudi v ekspozituri ŠOŠTANJ na Trgu svobode 5. p; Bančni avtomati Ljubljanske banke T mM ŠPORT NK ERa Šmartno Atletske novice Naš cilj: uvrstitev do 8. mesta velik Jolandin uspeh Na začetek tekmovanja v sezoni 1993/94 se vneto pripravljajo tudi nogometaši Hre i/. Šmartnega ob Paki. Njihov cilj je uvrstitev do 8. mesta v drugi državni ligi. Predsednik kluba Bojan Kladnik pravi, da cilj ni lahak, kajti v njej so bivši štirje prvoligaši in tri enajsterice, - Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: R*IIIII»MM VK1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Rudnik lignita Velenje ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ rv ,-j, w tj- V Rudniku lignita Velenje so v petek ponoči, 16. julija, sklenili pomembno delo. Narejen je bil preboj pod zračnim jaškom v Šoštanju. Z njim so zaključili ciklus izdelave kompletnih prog proti jami Šoštanj. Glavna dela so opravljali delavci obrata Jamske gradnje, ki ga vodi mag. Mitja Ribarič. Dela so trajala leto in četrt, v tem času so odkopali 378 metrov dolg nadkop. S priključitvijo zračilnega jaška v Šoštanju bo vzpostavljen sistem prezračevanja v centralnem delu jame Preloge in nov sistem prezračevanjajame v severozahodnem delu. Če bodo v RLV kdaj začeli z odkopavanjem v jami Šoštanj, pa bo to tudi pomemben objekt za njeno prezračevanje in za celotno odkopavanjem premoga v tem delu doline. ■ Diana Janežič Nazarje, Logarska dolina Rudarska godba Velenje Ko zazveni ljubezen do glasbe Spodnja Rečica Strela povzročila ogromno škodo Ena od strel, ki so švigale v ponedeljek, v zgodnjih jutranjih urah nad Šaleško in Savinjsko dolino, je znova zanetila požar. Okoli 3.30 je strela udarila v drevo, približno 4 metre oddaljeno od gospodarskega poslopja Sabine Č. v Spodnji Rečici in povzročila veliko materialno škodo. Strela je z drevesa preskočila na električno napeljavo, ki sc je vnela, od tam pa se je plamen prenesel na lesene dele objekta in zatem na celotem objekt. Kljub hitremu posredovanju sosedov in gasilcev iz Rečice, Nazarij, Pobrcžja in Mozirja, ki so požar uspeli omejiti in lokalizirati, je nastalo za okoli deset milijonov tolarjev škode. Matcrilna škoda je velika, saj je imela lastnica v zgornjem delu objekta proizvodne prostore s šivalnimi stroji, stroji za krojenje, robljenje in druge pripomočke ter večjo količino tekstila in polizdelkov. ■ mkp Nastop na kakršnem koli sve-! tovnem prvenstvu ni mačji kašelj. Priznanje nastopajočim je že to, da so med nastopajočimi, v družbi najboljših. Če pa tak "nastop okrasi še zlata medalja in to že četrta zapored, potem ni noben trud in nobena pot zaman. V nastop Rudarske godbe Velenje na 12. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem je bilo vloženega veliko truda. Tudi skoraj tisoč kilometrov dolga pot do nizozemskega mesta Kerkrade je bila naporna, a se je izplačala. Predvsem seveda zaradi zlate medalje, nenazadnje pa tudi ( zaradi doživetij, novih znancev. L Od tistega trenutka, ko sta avto-I busa zapeljalaa na pot izpred i Glasbene šole v Velenju, v E četrtek zjutraj, 8. julija, pa vse do I nedelje zvečer, 11. julija, ko je I med mlade glasbenike zasijala zlata medalja, je v vseh tlelo pričakovanje, napetost, nemir, | želja po uspehu. Vsi dogodki, ki r so se zgodili vmes, med odhodom in medaljo, so le pomagali premagovati to pričakovanje. Dolga in naporan pot do ■ prvega cilja je bila za nami, ko smo ustavili avtobuse v majhni vasici Hochst ob reki Nieder blizu Frankfurta. Nikoli je verjetno ne bi spoznali in tudi ne njenih prijaznih vaščanov, ki jih je le okoli 300, če bi v njen ne bil za protestantskega župnika Franc Glavna vaja je Prosenjak. Slovenec, Velenjčan, rojen v Plešivcu. V domačem kraju je končal srednjo rudarsko šolo. Za študij rudarstva ni dobil štipendije, za študij teologije pa. Zanj seje za to odločil in potem pred dvajsetimi leti postal "zdomec". Med našim obiskom med njegovimi farani smo se prepričali, da se tako čisto dobro počuti, tako pa smo se tudi mi. Prijaznost, domačnost in gostoljubnost vseh vaščanov sta nas spremlajla od večernega sprejema, prenočevanja na njihovih domovih do jutranjega slovesa. Ko je pod kolesi avtobusa spet zapela avtocesta, pa se je znova oglasil nemir. Monchengladbach, veliko zahodnonemško mesto v Porenju, sicer ni bilo naš končni cilj, a "dom" za tri dni in iz njega je pot vodila le še Kerkrade a še ne kar takoj. Najprej še nastop v Kajser Friedrich halle, večinoma za sloven-skle poslušalce. To je bila generalka pred glavnim nastopom. Svojevrstna sprostitev pa je bil obisk in nastop na privatni svečanosti, party, pri slovenskem poslovnežu Albinu Doberšku. Mariborčan, lastnik podjetja Dobršek cngeenering. jc Velenjskim godbenikom delno organiziral in tudi finančno podprl bivanje v Monchengladbachu. zato je bilo igranje ob odprtju mnogih poslovnih prostorov firme in novega doma družine Dobršek zahvala za to Podporo. Potem je prišla nedelja. Na dopoldanski vaji je vsak i nami, pred nami je finale... zase vedel kako in kaj. In tudi to, da zdaj ni več časa za šalo, da bo šlo vsak čas za res. Dirigent Ivan Marin jc z zadnjimi napotki usmerjal energijo in misli vseh v pomemben nastop, ki je bil ped njimi. Resnost in nemir sta rasla tudi v njem. Nam spremljevalcem, velenjskih godbenikov, ki so bili na njihovi poti v različnih vlogah, ni bilo vseeno. Kot bi morali tudi sami stopiti na oder. V mislih smo imeli vse mogoče, morda tudi dvom: dekleta in fantje so bili v tenutkih sprostitve v dneh našega skupnega bivanja včasih tako razigrani, neresni, da skoraj ni bilo mogoče verjeti, da so nekateri med njimi bili že vsaj enkrat zlati, da pa nekatere med njimi čaka prva svetovna preizkušnja. A uspelo jim jc. Zato, ker ljubijo glasbo, ki jo igrajo in inštrumente. Zato, ker so bili na odru tako resni, zbrani, ker so vedeli, zakaj so na njem. Tudi zato, da bi potrdili svoje tri žc osvojene medalje. Ko jc zasijaala četrta, je tudi iz njih zasijala mladost, energija. sreča. Veselja ni bilo nc konca ne kraja. Priredili so si veselico. Ni bilo težko. Kajti glasba je prihajala iz src svetovno priznanih godbenikov. ■ Diana Janežič Nov dosežek Veplasa ■■■■■■■■■■■■■■■■ štirje deset meterski stebri premera 79 cm, drsalni žleb paje širok 120 cm, kar je pedeset odstotov več kot pri normalnih izvedbah. Vožnja po njem traja približno 40 sekund in je za kopalce zaradi številnih zavojev pravi užitek. Pri gradnji tobogana je Veplasu uspel svojevrsten rekord; od podpisa pogodbe do predaje namenu je minilo le 30 dni! V tako kratkem času v Evropi še ni bil zgrajen tobogan - velikan. Tudi Avstrijski partner KVS kar ni mogel verjeti, da bodo v Veplasu to zmogli. V bližnji prihodnosti bomo morda podobnega ali pa še večjega lepotca dobili tudi v Velenju. Le odločiti se bo treba. Veplas je dosedaj izvozil nekaj podobnih toboganov tudi v Evropo, tokrat pa se je predstavil še v Sloveniji. Tobogan - velikan v Moravskih toplicah sodi med prvih 10 v Evropi. Tako po velikosti kot dolžini In številu zavojev. V Medijskih toplicah so pred kratkim obnovili kopališče, ki se sedaj ponaša z največjim toboganom v Sloveniji. Zgradilo gaje pod- jetje Veplas iz Velenja. Tobogan je dolg kar 107 metrov, vgrajenega je preko 13 ton jekla in skoraj 4 tone okrepljenega poliestra. Nosijo ga Le kdo bi se mu (Jim) uprl? V soboto in nedeljo so prišli na račun ljubitelji motorjev v vsej Zgornji Savinjski dolini in od drugod so tudi prišli. Nikomur ni bilo žal, saj toliko stare lepote in vrednosti težko najdeš na enem mestu. Šlo je namreč za srečanje motorjev - old timerjev, vse v želji, da bi našli najstarejši motor na Slovenskem in najstarejšega motorista tudi. In starčki s sedmim, osmim, celo devetim križem na kolesih niso razočarali, prava paša za oči in srce ljubiteljev motorjev so bili. Zbrali so se v soboto popoldne pred gradom Vrbovec v Nazarjah, za tem krenili do kampa v Logarski dolini, v njem nedeljsko dopoldne preživeli v prijetnem vzdušju in spretnostni vožnji, popoldne pa so se spet zbrali ob nazarski graščini. Ob tem je odveč povedati, da so čisto pravi test spretnosti in vzdržljivosti prestali med vožnjo do Logarske in nazaj. Tisti, ki so to res opravili, so gotovo več kot kaveljci. korenine Izzivalec iz leta 1905 z lastnikom, voznikom in gostitelji imajo že sicer dovolj globoke. Še v soboto je kazalo, da bo (trenutno) najstarejši motor BESA iz leta 1913, lastnika Jožeta Kunca iz Ljutomera. Pa ni bilo tako.Je bila celih 8 let premlada. V nedeljo je namreč prisopihal v Nazarje pravi old timer Lavrin & Klement s častitljivo letnico rojstva 1905 (iz te tovarne je kasneje nastala Res, pogled za sladokusce, ki ga slika ne pričara v celoti Škoda), njegov lastnik in voznik paje Jože Šibal iz Uniš pri Ponikvi. Da ne bi kdo narobe razumel - z mototjem so se veselo vozili. To je torej najstarejši motor na Slovenskem, ki korajžno čaka izivalca. Najstarejši motorist je bil Vinko fridav s 57 leti, edina motoris-tka je bila Andreja Cesar iz Mozirja, v spretnostni vožnji z motorji brez prikolice so bili najboljši Jože Markič (BMW 1954), Lado Špur (Gillera, 1935) in Drago Britovšek (NSU Pretiš, 1963); s prikolico pa Jernej Kačič (Harly Davidson, 1930), Janez Ložar (BMW, 1938) in Andreja Cesar (BMW, 1955). Povejmo še, da so prijetno oživitev turistično precej zaspane doline pripravili Epsi Nazarje, Pizzerija Vija vaja iz Ljubljane, Gostišče Grad Vrbovec, Trgovina Trik Solčava in Slovenske novice, zraven pa sta bila še Pivovarna Union in Zavarovalnica Adriatic. ■JP