PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA , IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din «Fašizem je hotel uničiti slovenski in hrvatski jezik in zbrisati naš narod s povtšja naše zeinlje». Dr. Josip Agneletto 21. XII. 1947 «Ni točno, da nasprotujem fašističnemu režimu...®. Dr. Josip Agneletto 30. VII. 1940 T R S T sreda, 26. maja 1948 Poštnina plačana v gotovim Sp^dizione in abbon. postale Stev. 906 ZARADI BORBE MED IMPERIALISTI PALESTINSKO LJUDSTVO KRVAVI Anglija ne kaže Truman pa je Ijevale angleško nobene volje, da bi ukinila pomoč arabskim državam, obljubil posojilo Izraelu - Ameriške baterije obstre-letalo nad Okinawo, kjer vodijo atomske poizkuse UKE SUOCESS, 25. — V angle-^ zbornici je Churchill zahtevaj "Cvina pojasnila o palestinskem !™šabju. Bevin se je omejil na ikl izjavo, s kaiero je omenil 'P Varnostnega sveta, ki je po zvai j 1 Vae bojujoče se stranke v Pa-“Pi, naj v roku 36 ur ustavijo tjt‘“za°3ti, in dodal, da bo Anglija Porabila ves svoj vpliv», da bodo ®dete države ustavile ogenj. ®*nik angleškega zunanjega v "a pa je posebej napovedal, da - ^bgleška vlada zavzela glede i.^^ne samostojen sklep, ki bo Z^isen od sklepov drugih držav. „*®®en tatov agencije Telepress 1 V- angleškem stališču navadno ^''ščino ter navaja pri tem, da jj..'- tnorala Anglija s Transjorda-,‘K prej posvetovati, če je mogo-'Pirno rešiti spor z Izraelom. Ko. tfl***01" Poudarja, da n,e veže An-5 nobeno takšno določilo, na Podla, hti ■8i katerega bi morala podpl- m arabske vlade v napadalni voj-113 palestinskem ozemlju. francoski publicist Pertinaz, Poroča agencija France Pr e s (A, e> da je treba vsekakor priz-s ’ da so angleška pomoč v bla-,, d°hava orožja in podpora v delale Mobilizirale arabski svet v jji Meri, da jo je danes težko pre. da pa ffe ta pomoč na vsak - ^ Presegla vse domneve. Nato >*'*“ Pcrtinaz, da je posebna jV®kovalna komisija Že leta 1937 ^ aia potrebo delitve Palestine, je Anglija odklonila samo lMhu, da si ne bi odtujila Arab- -*V' ^ Londonu računajo na Arab- Mradi tega, da bi nadomestili JS™0 Indije. Hkrati računajo, da . IflllTr- nKn/virili rr P' frl rkl/Nvvl rrO _ v^'. khko obnovili z Egiptom za-tulijo pogodbo iz leta 1936 samo T*j 1 C* ICltt JLJ70TJ Del J UU J' de bodo napravili Egipčanom fjyIUs,u?o v Palestini. Angleži ba-za palestinske 2ide tudi s v°°m. (^inaoc zaključuje svoj članek l^Poinbo, da Anglija še danes ne (,vu, hobene volje, da bi ukinila Pomoč arabskim državam. w/*°r smo predvidevali, je Var- ""■II; —. -—... —.— . - - a5l j0v Pbialjšanje roka za ustavitev °5oirt 0Sti' Ta rok zaJ>a<5e Wtrl 5r po njujorškem času. Tele-{ie7? Vidi tudi v tem prozoren an-H j* Manever, s katerim bi hotela julija dati Arabcem priliko, Wled tem časom zasedejo stari »attlon; del Jeruzalema. To stališče t* v*a ocipor sveta proti posto-K* khgleške vlade, ki ne bo mo- svet dovolil arabskim drža- ovweS zanikati, da je ona edina za premirje v Palestini. lu. . Doiož «Daily Telegraph* gleda na *S-waj s pesimizmom, in piše: h.. IDAH I« A roW»i ec I o* Z‘di 111 Arabci se J® , in razširil tudi v notra-Varnostnega sveta. Pariška tw?an'tč» ^ poudarja številna 1^. otstva, med imperialisti v Pa-?0*orhin d™®0!3- da že več dni Šilc J° o posojilu Export-Import Je t e l2j'aelu. List ‘Ugotavlja, da vho v tem dejstvu videti dra-Ho šestine, kjer divja vojna sa» tij jta'radi imperialističnih naspro-tos, . ker so ameriška ekspanziv-,n njem strateška oporišča izjava TVeizmanna, v kolikor je resnična, otežkočila sporazum, med Arabci in Zidi. Zatrjevanje Weiz-manna, da ima predsednik Tru-man namen dovoliti Zidom okoli sto milijonov dolarjev posojila, bo gotovo preprečila sklenitev premirja od strani Arabcev, Angleški krogi očitajo zopet Trumanu, da je postopal tako neprevidno kot leta 1946, ko je napovedal množično naseljevanje Zidov v Palestini v trenutku, ko naj bi hotela Anglija doseči sporazum med Zidi in Arabci. ZDA so protestirale pri vladi E-gipta in Sirije zaradi blokiranja palestinske obal«. Hkrati so zahtevale od libanonske vlade izpustitev 41 ameriških državljanov, ki so jih aretirali na neki ameriški ladji. Nov dokaz, da ZDA smatrajo Anglijo kot navadnega služabnika, ki mora izvrševati ukaze svojih gospodarJev, je dejstvo, da so ameriške protiletalske baterije obstreljevale angleško letalo, ko je preletelo otok Okinawa v Tihem oceanu, kjer vodijo atomske poizkuse. Letalo je moralo zaradi obstreljevanja pristati v Okinawj In ni š| znano, če je lahko nadaljevalo svojo pet. Kakor je znano, sc ZDA pretekli teden odipovedale amerlško-angle ški dogovor o izmenjavi informacij in tajnosti o atomski energiji in s tem onemogočile Angliji sodelovanje pri poizkusih. Takrat so v Lcndonu užaljeno odgovorili, da bodo izdelovali atomsko orožje sami. * Glasnik židovske agencije je danes dejal, da bedo napravili 2idi iz Jeruzalema drugi Stalingrad. Nato je priznal, da so Arabci zo pet pretrgali židovsko zvezo med starim mestnim delom Jeruzalema in goro Sion ter da so Arabci poskušali vdreti tudi v židovsko predmestje Sanhedrija. Po poročilih je bil med bombardiranjem zcpst zadet jugoslovanski konzulat ter pri ranjeni dve osebi. Narodi vsega sveta hvaležni SZ PARIZ, 25. — Maurice Thorez je v Manšu govoril o izmenjavi not med Sovjetsko zvezo in ZDA in Izjavil, da so narodi vsega sveta hvaležni Sovjetski zvezi, za to kar je napravila za mir. Z druge strani pa so obsodili dvoumno stališče amerišk-h voditeljev, ki napravijo pol koraka naprej, a takoj za tem tri nazaj. Tudi indijski listi kritizirajo nespravljivost ameriške vlade glede sovjetskih predlogov. Bomba jski list «Free Press Journal® piše, da je zelo čudno, da se je Marshall, voditelj tako imenovane demokratične skupine in ki se proglaša za glasnika miru, sedaj odtegnil spričo predloga, ki ga je bil sam postavil. Celo Leon Blum je bil prisiljen priznati nujnost sporazuma. V svojem listu «Le Fopulaire® piše med drugim: «Zdi se mi, da so te parade z notami trajale predolgo. CaS Je, da se pteide k dejstvom®. POZDRAV občnemu zboru SHPZ Izv ršilni odbor ljudske prosveto Slovenije iskreno pozdravlja občni zbor Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze s toplo željo, da bi bili sprejeti sklepi v duhu doslednih demokratičnih principov svobodnih narodov za kulturni dvig prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. Izvršilni odbor ljudske prosvete Slovenije Dnevni red kongresa KP Jugoslavije BEOGRAD, 25 — Kakor smo že včeraj poročali, je plenum centralnega komiteta komunistične partije Jugoslavije sklenil, da bo 21. julija t. 1. peti kongres stranke. Dnevni red' kongresa: 1. Politični referat centralnega komiteta pod naslovom: Razvoj in borba komunistične partije Jugoslavije, vloga K. P. v revolucionarni preobrazbi Jugoslavije. referat o delu centralnega komiteta. Referat bo podal tovariš Josip Brce Tito. 2. Referat o organizacijskem delu stranke. Referent tov. Aleksander Rankovlč. 3. Referat o agitaciji in propagandi. Referent tov. Milovan Djilas. 4. Referat o mednarodni politični situaciji in o položaju Jugoslavije pod nasloven!: Borba komunStične partije za zgraditev socializma. Referent tov. Edvard Kardelj. 5. Referat o zgraditvi socialističnega gospodarstva. Referent tov. Boris Kidrič. 6. Predlog o programu ko-mun*stične partije. Referent tov. Meša, Pljade. 7. Predlog o statutu komunistične partije Jugoslavije. Referent tov. Blagoje Neškovič. 8. Volitve za centralni komitet in o-Srednje revizijske komisije. Za vsakih 200 članov stranke bodo volili enega delegata na kongres. Volitve bodo tajne in bodo na okrajnih, mestnih in rajonskih konferencah. Sovjetsko-iranska trgovinska pogajanja TEHERAN, 25. — Iransko ml nistrsfcvo za gospodarstvo je javilo, da so se iransko sovjetska trgovinska pogajanja ugodno zaključila« Ministrstvo dodaja, da bedo predložili vladi poročilo s predlo, gom za sklenitev dogovora s Sovjetsko zvezo. VSE SILE za pravice slovens Resolucija Slovensko-hrvaftske prosvetne zveze Na rednem občnem zboru Slovensko - hrvatske prosvetne zveze so delegati soglasno izglasovali sledečo resolucijo: Slccensko-hrvatska prosvetna zveza, ki vodi, usmerja in brani vso prosvetno in kulturno dejavnost slovenskega in hrvatskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ponovno ugotavlja na svojem rednem občnem, zboru, da se mora slovensko prebivalstvo v anglo-ameriški coni kljub svojemu prispevku k zmagi in kljub slovesnim obvezam zaveznikov, še nadalje boriti za svoje na rodne in kulturne pravice, to je za osnčvne človečanske in naravne pravice, priznane tudi v mirovni pogodbi z Italijo, ki določa ustanovitev STO-ja. Kljub vsemu se te pravice teptajo pri nas prav kot v kolonialnih dežčlah. Fašizem je nasilno ustavil narodni in kulturni razvoj slovenskega ljudstva, ker je hotel s protinaravnimi in nečloveškimi metodami izbrisati naš narod. Prva dolžnost zasedbene oblasti po skupni zmagi ntd fašizmom bi morala b’ti: Poprava vseh krivio preteklosti in omogočanje svobodnega razmaha slovenske prosvete in kulture. Toda tega ta rzaupne* oblast do danes še ni storila in ni hotela storiti. Slovenska prosveta, ki so ji v jugoslovanski oont odprte vse možnosti razvoja, je v anglo-ameriški coni Tržaškega Ozemlja izpostavljena najrazličnejšim oviram in zaprekam. NuSilje in krivica se izvajdta na vseh poprlščih prosvetnega dlla. iz šol še vedno odrivajo domače strokovno učiteljstvo in ga nadomeščajo s strokovno nesposobnimi močmi, ki so se vrhu vsega s sodelovanjem z okupatorjem med narodno-osvo-bdllno borbo sami izločili iz slovenske narodne skupnosti. Ne skrbe za zadostno število otroških vzgajališč v mestu, uporabljajo staro fašistično zakonodajo. Za ljudske prosvetne potrebe še včdtno niso vrnili tistih prosvetnih domov, ki jih je fd-šizem uničil in niso omogočili gradnje novih domov, svobbdo ljudsko prosvetne dejavnosti omejujejo s policijskimi metodami strahovanja. Ne priznavajo pravice do onih znanstvenih in umetnostnih ustanov, ki so za razvCj slovenske znanosti in umetnosti nujno potrebni. Prav tako imgjo gluha ušesa za zahtevo, da se vrne slovenskemu ij’idstvu od fašističnih tolp požgani Narodni dom in da se Slovenskemu narodnemu gledališču dodeli primerna dvorana v mestu, bištveni pogoj za napredek naše gledališke umetnosti. In končno, tri leta po skupni zmagi nad fašizmom odrekajo slovenskemu jeziku in slovenskim imenom pravico enakopravnosti v javnem življenju, čeprav nam to po- mirovni pogodbi pritiče. Spričo položaja, v katerem je kultumo-prosvet-no življenje slovenskega prebivalstva v onglo • ameriški coni Tržaškega ozemlja, Slovensko-hrvat-sha prosvetna zveza slovesno izjčvlja, da bo tudi d prihodnjem letu posvetila vse svoje sile borbi za narodne in kulturne pravice slovenskega življa v tej coni, kakor jih določa mirovna pogodba in katere bi morali uživati že v začasnčm režimu, V te) pravični in sveti borbi bo slovensko ljudstvo črpalo moč in vztrajnost v zavesti, da se bodo morale spoštovati mednarodne Obveze, n zavesti kulturne skupnosti in nedeljivosti slovenskega naroda v celoti, v zavesti skupne usode z jugoslovanskimi narbdi in v prepričanju, da imamo v tej borbi za svoje osnovne človečanske pravice na svoji strani tudi italijansko demokratično ljudstvo ter resnično kulturno jarmčst vsega vseta. Hkrati bo slovensko ljudstvo budmo na straži, da se sovražniki ljudstva — hlapci imperializma ne bi skušali vriniti v prosvetne in kulturne institucije, kjer bi Mteli pridobiti to, kar so na poli, ttčnem področju izgubili. Stari hinavec Sforza besediči o prijateljstvu s FLRJ hkrati pa se nesramno vmešava v koroško vprašanje in uprizarja incidente na jugoslovanski meji De Gaspsri hoče spremeniti po nalogu Vatikana univerze v monopol boga* tašev - Stavka poljedelskih delavcev se nadaljuje * „Terracinijeva bomba" Hltfč*'1 ^ini vzrok nasprotstva in Pj^nja med ZDA in Anglijo. Do J^eunik Izraela Weizmann je «22. ,vllI . pri Trumanu na tiskovni \ fenCi izjavil, da je posredo- , 'Ukinitev embarga, da bo °žje t flot' -er za okoli sto milijonov fei, ^ posojila. Pri tem Je še de- tudt Izrael dobiti od ZDA ^odo sile Izraela, če bodo 0°ei i_4. .—i.„. 1 Pristali na premirje, takoj V ,nlla Jafo in Akri, °gth angleškega zunanjega “trstva zatrjujejo, da bo tudj (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 25. — Italijanski zunanji minister je danes sprejel jugoslovanskega poslanika v Rimu, Mlar dena Ivekoviča. Pooblaščenec italijanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da sta govorila o stanju italijansko - jugoslovanskih odnosov. Ansa poroča, da je Sforza zagotovil, da italijanska vlada želi prijateljske odnose s FLRJ in upa, da se bo to tudi uresničilo, ker cozna-čuje vso dosedanjo italijansko dejavnost politika miru». O skupnem sestanku so izdali še druga poročila, ki skupno z izjavo italijanskega zunanjega ministra ne pomenijo popolnoma nič, ker je Sforza že večkrat podal take izjave, ki pa niso imele nobenega odraza v italijanski politiki in niso izboljšale odnosov med obema državama. Sforza mora pokazati v praksi, da niso njegove frdze brez pomena. V pokrajini Bolonje se nadaljuje stavka poljedelskih delavcev in delavk rižarn. Stavka je kompaktna in brez incidentov. Delavci zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev ln sprejem novih ljudi na delo. Posestniki pa še niso popustili, ker mogoče ae še ne zavedajo poraza svojih kolegov v videmski pokrajini in popolnega poraza posestnikov ro-viške pokrajine, kjer se samo malo število gospodarjev upira sprejemu delavskih zahtev. V tem času pa se nadaljuje agitacija univerzitetnih dijakov v Palermu, Rimu in Perugi. Visokošol-ci nočejo sprejeti novih izrednih davkov, ki jih hoče vsiliti demo-krščanski minister za presveto Gonnella. Novi izredni davki na univerzah bi pomenili omejitev pri vstopu na univerze, ki bi postale monopol bogatih ljudi. De Gasperi hoče vsiliti ta nov davek v smislu vatikanskih direktiv. Jasen dekaz, da je tako, je položaj, ki so ga zavzele katoliške dijaške organizacije, ki so popolnoma odpovedale vsakršno manifestacijo proti novi ministrski uredbi. Rimski vladni krcgi so presene-ceni zaradi cTerraclnijeve bombe*, kakor imenujejo članek, ki ga je napisal bivši predsednik ustavodajne skupščine v listu «Unita». Kakor je znano, je Terracini obtožil «novo» vlado zaradi treh stvari, ki nasprotujejo italijanski ustavi. Prvič, da ustava ne predvideva v vladi ministrskega podpredsednika, medtem ko jih je De Gasperi imenoval tri; drugič, da v ustavi ni govora o ministrih brez port- Protesti na Finskem proti hlapcem imperializma V vseh mestih so delavci proglasili stavko -Reakcionarni krogi skušajo spremeniti se. danjo demokratično politiko finske vlade HELSINKI, 25. — Finska demokratična zveza in komunistična stranka sta včeraj organizirali v Helsinki]u zborovanje, na katerem je med drugimi govoril tudi bivši notranji minister Leino, ki je še posebno poudaril, da finsko ljudstvo odobrava povojno politiko miru finske vlade >n da pomeni finsko- s bistvo, da se je v zadnjih tri- tetih slo in sto milijonov k£**vCbodilo izkoriščanja in kr^^evalcčv, smo že nešteto- •h,fP°itdaril‘. Toda s tem dej- *e mednarodni imperialisti rilg fornirih, kakor se ni pomi-predvsem tista mednarodna sila, ki se ‘mčnuje 1^^'kan je igral vedno zelo tild ?. ulo9o v reakcionarni poli- Jlnba italijanstva" in katoliška cerkev Ve5a” zgodovini srednjega tn no- tr'0UiVtka‘ iePrltv 46 tč vedno ' 'ta bi njegova cerkev s IMlifitoa ostala nekako 'z->tranyrt,'nja (n bojev političnih '-Ih ’ Zat° se — razen v nčka- « krimerih—cerkev ni spušča svoje «olšlne» med poli- 'eio,,r*yen)e. ln je trud'la ostati ^tltik0, "duhovna siltr* izven hjcna vzvišenost seveda ni-t>t£ ™ bila zgolj slučajna, tem-< Preračunana, in cerkev a njo akoriičnln v oih njo okoriščala v cilju, da e Prik*n\>aia svojo naead- ta , V^itiko. Predvsem pa ji Je 7Wie«o»t služila za to, da rtZrtj njeno »omočto iznnihala ”^eno pomočjo izogibala fth sicer t) vsak- vseh mogočih fašističnih in nacističnih škofov, patra Evzebija itd. itd.). », 'jj a. . 'V J »70 o Ms C-I IS ISV3 U4IV borbi deležne vse . Lieta stranke in gibanja. . o tun ki smo ga zgo- ’ te * mednarodnimi • Pr'siHlo tudi va- *acli, crhvene politike, da so ti> - Posluževati vseh sred tev !>«.»' ds* 7 Vir n. srca — če n« že onemo- 1 '-G c o uric mA.)- t,y°b(nn ka vsaj zavrti nadaljnje >(a zasužnjenih ljudstev v. 'u. » •»•ou^njenin. ijvamev ii te začela tudi cerkev »in N biH 220**'. ki M \0J‘reri,., "Ojeni, čeprav je ved ‘ 1,0 sin.' tala odkrito reakclo- 4. 'K) *i. '''ju*** uarvruo- roa/fCto- etoo>iik — zlasti med zadnjo vojno (spomnimo Danes njeni pridigarji in njeno časčpisje ne govori o drugem kot o Sibiriji in O fojbah. Njeni najgorečnejši govorniki so izšli iz cerkev in začeli pridtgovati po mestnih trgih ter se tako spremenili v navadne politične agitatorje. Zlasti poučni so v tem pogledu primeri iz predvolivne borbe v Italiji Ičtos z znanim papeževim govorom, ki je pomenil najjasnejši in najbolj nedvoumen znak, da se je cerkev spremenila v nttvadno politično stranko. De-mokristjanske parade s katoliškimi duhovniki na čelu pa nepo-bitno pričajo, da so se začeli oro čati čJ«i, ki so tako zelo podobni tistim časom pred nekaj stoletji, ko so križarji prav tako s kri-žastimi ščiti načelovali raznim pohode m. Tudi pri nas v Trstu imamo mnogo znakov, ki nam to potrjujejo. Fašističnemu škofu San-tinu (zakletemu sovražniku vsega, kar je slovensko, kot nam dokazuje najnOvčjša prepoved ma šemnja o slovenščini pri St* Ani), ki j« prav gOiovo vodilna reakcionarna politična osebnost v Trstu, se prdruiuje zadnje čase vedno večja iniciativa tržaške italijanske demokrščanske stranke, ki hoče za vsako ceno v Oiun-ti italijanskih nacionalističnih strank zavzeti vodilno mesto zla- sti po De Gasperijčvi zmagi v Italiji. Najnovejši znak te pretvorbe cerkve v navadno politično stranko tudi pri nas, pa je brez dvoma nedeljski govor patra Lombardija na trgu. Unitd, kamor so pripeljali tud‘ otroke iz vseh tržaških zavetišč, na katera Ima prav ta isti fašistični škof Santin nekakšen monopol, potrjen celo z raznimi darovi od angie ameriških okupatorjev sami K Z eno besedo: katoVška cčrkev se je torej spremenila v navad no politično stranko in zato odslej ne kaže drugo, kakor z njo tudi kot s takšno postojrati. Tudi manifestacije, ki jih prav sedaj napovedujejo- za Tetovo, naj bi predstavljale nekakšen mimohod tukajšnjih reakcionarnih sil, ki zanje za sedaj menijo, da je pametneje, da se zbirajo o priliki verskih sveči nos ti. Brez dvema gotovi odgovorni cerkveni krogi v Trstu delajo na vse kriplje, da bi borbe med ljudskimi in prot i ljudskimi silami po eni strani ter borbo med včro in brezverstvom po drupi strani izenačili z tobram-bo Haltjanstva» v duhu szapadne oivilizacije katolicizma, edinega gotovega sredstva za odpor proti Vzhodu». Gre torej za poskus uvrstitve vseh Italijanov, razen tprodanih* (*vendutt») med katolike, ki se morajo upreti Slovanom, t. j. Vzh'du, Na ta n'.čin postajajo ti krogi začetniki koncentracije vseh tistih. političnih in socialnih sil. ki vodijo pod krinko obrambe i tali janstva protiljuds ko politiko In so prepričani, da je t o najboljša taktika v borb i proti silam miru in demokracije. sovjetski dogovor velik korak v tej smeri. Predsednik zveze Nulo je pozval finsko ljudstvo, naj se odločno upre napadom desničarskih elementov proti demokratičnemu vodstvu finske politike. Lista c-Vapa Sana® io tcPikansan Sinomat® sporočata, da so na seji finske demokratične zveze, ki so jo sklical; zaradi odstavitve notranjega ministra Letna, izglasovali resolucijo, s katero poudarjajo, da je Leino tri leta ščitil demokratične svoboščine državljanov in je bil sedaj odstavljen zaradi nezaupnice, ki mu jo je Izglasoval reakcionarni blok V parlamentu. Izvršilni odbor ugotavlja, da je napad reakcije proti Le;nu ofenziva prdti smernicam povojne politike f.nske vlade. Sa-•fo predstavn.k finske demokratične zveze v notranjem ministrstvu lehko zajamči demokratične in državljanske pravice ter odstrani nevarnost, da prihodnje volitve ne bi b:le svobodne. Tudi izvršilni odbor finske komunistične stranke je objavil izjavo, v kateri poudarja, da pomen! te, korak poizkus spremembe sedanje demokratične politike in odpovedi od finske neodvisne politike. Vzrok, da so komunist,! postali tarča sedanjih napadov, je ta ker podpirajo demokratično notranjo politiko ter prijateljsko politiko s Sovjetsko zvezo. Pristaniški delavci so proglasili protestno stavko in zahtevajo, da se naslednik izbere med komunisti. Protestno stavko so proglasili tudi v drugih finskih mestih. Predsednik vlade Pekkale. je delavski delegaciji izjavil, da je minister Leino vedno izvršil svojo na-lbgo in da mu ni mogoče nič očitati. Predsednik je tudi izrazil mnenje, da' b, moral Leino še nadel je ostati notranji m:n'ster in da mora to ministrstvo ostati v rokah levice, kakor določa dogovor o odnosih sil v vladi. feja, medtem ko sta v «novi» vladi dva; tretjič, da De Gasperi in njegovi «novi» ministri niso prisegli, ker ob tako imenovani prisegi vlada še ni bila sestavljena. Vtis Terracinijevega članka Je velik. Mnogo senatorjev in liberalnih poslancev se strinja s to izjavo, Celo desničarski listi morajo priznati, da ima Terracini prav in da »morajo vsi ministri priseči®, kakor piše «11 glornale d’Italia». De Gasperi, ki ga je Terracini razkrinkal, je takoj ukazal pravnim uradom, naj preučijo možnost rešitve iz te zagate. E. MILIC Veliki Britaniji* primanjkuje žita LONDON, 25. — List «Daily Gra-phic® je mnenja, da se bodo v krat kem začela angleško-sovjetska tr-govinska pogajanja. Velika Britanija skuša baje dobiti več žita in lesa. List ugotavlja, da se bodo v kralkem začela pogajanja tudi z Romunijo. Odločna borba ndiiskih množic BOMB A Y, 25. (Tanjug) — Borba ljudskih množic v Ryderabadu proti tamkajšnji avtokratski vladi Nizama se odločno nadaljuje. Dva tisoč vasi je bilo že osvobojenih, lastniki izgnani ln zemlja razdeljena kmetom. Osvobojeno ozemlje meri 82.000 kv. km. Na vsem tem področju nima Nizam nobene oblasti več. Dogodki v Hyderabadu imajo ve. lik odmev po vsej Indiji. Odbor komunistične stranke v Hyderabadu je zahteval, noj se pogonoma odpravi oblast Nizama, določijo naj se volitve za ustavodajno skupščino, ki bo imela nalogo odobriti ustavo. Glavni tajnik ind;j6ke komunistične stranke Ranadive je govoril o položaju v Hyderabadu in obsodil Nehrujevo vlado, ki je napravila kompromis z Nizamom, da prepreči uničenje fevdalne aristokracije v Indiji Gromiko onemogočil spletke proti ČSR LAKE SUCCESS, 25. — Sovjetska zveza je odločno zavrnila poskuse češkoslovaških reakcionarjev, ki uživajo podporo ameriških imperialističnih krogov, da bi pričeli gonjo pnjtt češkoslovaški republiki, ki je februarja t. 1. obračunala s sovražniki ljudstva. Sovjetski dele. gat pri Varnostnem svetu je uporabil vetoi ker so hoteli delegati drugih dežav-satelitov ZDA ustvariti neko komisijo, ki bi imela nalogo zbirati informacije o Češkoslovaški republiki. Nov patriarh v Romuniji BUKAREŠTA, 25. — Cerkveni delegati bo danes Izvolili ob prisotnosti članov prezidija ljudske skupščine, ministrov, ljudskih poslancev in članov romunskega Sinoda za novega patriarha romunske pravoslavne cerkve dosedanje, ga moldavskega metropolita Ju-ste-dnjana. Po izvolitvi je novi patriarh poudaril, da je naloga romunske pravoslavne cerkve vzgojiti romunske, ga državljana v demc-kratičnem duhu, v spoštovanju in ljubezni do romunske republike in do ljudske vlade. Predsednik vlade pa je zagotovil novemu patriarhu, da bo romunska pravoslavna cerkev uživala pomoč vlade. SANGAJA. — Dijaki šangajske univerze so sklenili, da bodo izvedi; protestno kampanjo proti ameriški politiki na Japonskem. Dijaški listi pekinške univerze objavljajo številne članke, b katerimi protestirajo proti tej ameriški politiki, ki ima namen obnoviti japonsko vojaško silo. PRAGA — Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino je izjavil, da so v Indiji nekateri češkoslovaški tehniki, ki bodo gradili nekaj Jiidrocentral, tovarn za sladkor in druge tovarne. Tako sl bo Češkoslovaška zagotovila indijski bombaž. Borba Vietnama proti okupatorju BOMBAr, 25. (Tanjug) — Po zadnjih vesteh iz Vietnama je borba vietnamskega ljudstva ga svobodo proti francoskim kolonialnim četam znova vzplamtela. Ker so francoske čete izvršile več pokoljev nad mirnim prebivalstvom, so vietnamske oborožene sile začele zopet odločno napadati francoske okupacijske čete, med katerimi je tudi večje število b.vi»h nacističnih vojakov. Po uspelih napadih pri Reruodal so vietnamske čete odbile francoski -napad proti Kamsonu. V teku so boji tudi v drugih pokrajinah. Vietnamske žete sq prizadejale večje izgube francoski motorizirani koloni, ki je štele nad sto vozil. Kolona je prevažala vojaštvo ih material ter so jo spremljala letala. Spopad je trajal 9 ur, pri čemer je bilo deset vozil uničenih, večje število pa poškodovanih. Vietnamske Sile so zaplenile nad 3000 litrov bencina, orožje in drugi material. 0 najnovejši splelki Zadnje dni je začel ves reakcionarni tisk razširjati vesti o tem, kako se je iz nekakšnih merodajnih krogov izvedelo, da bo v kratkem Sovjetska zveza predložila francoski, ameriški in angleški vladi, naj bi se «tržaško vprašanje* rešilo tako, da bi novo mejo med Italijo in Jugoslavijo predstavljala sedanja demarkacijska črta med conama A in B Tržaškega ozemlja. Na temelju te izmišljene vesti so seveda dobro znane esulske in ne-esulske apolitične formacije» začele fe pisariti protestne in proseče resolucije v Rim, naj za božjo voljo nikar ne pristanejo na kaj takega* kajti Italija je vendar že dovolj zgubila in sedaj naj bi šel po vodi še Koper, Piran, Izola, No-vigrad... Kakor vedno, je tudi pri tem manevru očitno, da gre za gladko izmišljeno vest, ki naj bi v ugodnem trenutkit po-služila temnim načrtom imperialistov. S svojo hinavščino pa gredo celo tako daleč, da po monotonem ponavljanju te vesti, v svojih najnovejših tiskovnih mahinacijah celo zahtevajo, naj bi vlada Sovjetske zveze vest, ki so si jo sbmi izmislili, demantirala. Sovjetska vlada je seveda vajena hujših spletkarskih manevrov imperialistov in je več kot gotovo, da se tudi to pot ne bo dala zvabiti na njihov tanki led. Mednarodna politika sovjetske vlade se namreč močno razlikuje od mednarodne politike imperialističnih držav. Prav s svojo zadnjo izjavo, ki jo je objavila agencija TASS (in ki smo jo priobčili v včerajšnji številki našega dnevnika) v odgovor na izjavo vlade ZDA glede nerešenih vprašanj mednarodne politike, je sovjetska vlada jasneje kot kdaj koli dokazala, da njena politika temelji na gotovih načelih, ki se jih dosledno drži in od katerih ne odstopa. Zaradi tega ni in ne more biti nobenega dvoma, da bi sovjetska vlada mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je pred nekaj meseci podpisala in ratificirala, sedaj zaradi lepih oči kogar koli, nenadoma raztrgala. Sovjetska vlada je namreč do sedaj in bo tudi v bodoče vsako pogodbo, na katero se je obvezala, vestno izpolnjevala, ker zanjo mednarodni sporazumi in pogodbe ne pomenijo le košček ničvrednega papirja, temveč bistvene pogoje za ustvaritev in ohranitev miru v svetu. Le imperialisti tipa Hitler in Mussolini, Truman in Bevin, Sforza in Bidault so gazili, gazijo in bi hoteli gaziti danes tisto, na kar so se včeraj svečano obvezali. Zato, ker je naše ljudstvo gotovo, da mednarodna politika Sovjetske zveze temelji zgolj na načelih ne pa na spletkarskem manevriranju, ki so ga prisiljeni izvajati imperialisti, tudi to pot tržaškim in italijanskim reakcionarnim pisunom ne naseda in jim tudi v bodoče ne bo nasedlo. Sovjetska zveza je kakor vse naše ljudstvo za to, da se mirovna pogodba z Italijo spoštuje in da se vse njene določbe začnejo čim prej izvrševati. BEOGRAD, 25. — Danes so v Beograd prispele štafete vseh ljudskih republik Jugoslavije in vojske, ki so prinesle pozdrave. Jugoslovanskih narodov maršalu Titu, Štafete so začele svoj tek pred desetimi dnevi in so skupno pretekle 42.902 km. Pri tem je sodelovalo nad 180.000 tekačev. Titova štafeta Je imela letos večji obseg kakor prejšnja leta. Ra. zen predstavnikov posameznih republik .vojske, delavcev in množični?! organizacij so pri tem sodelovali tudi predstavniki bolgarske mladine in mladine Tržaškega ozemlja. Na Republiškem trgu se je zbrala ogromna množica, ki Je z navdušenjem sprejela štafete. Maršal Tito je sprejel odposlance udeležencev pri štafeti in imel pr; tem pomemben govor. V uvodnih besedah se jim je 'najprej zahvalil za izkazano mu čast, ki predstavlja globoko vero vseh jugoslovanskih narodov y petletko in socializem. Istočasno pomeni to priznanje komunistični partiji, ki je v času osvobodilne vojne vadila jugoslovanske narode ln ki jih vodi tudi danes pri izgraditvi socializma. Maršal Tito vidi v tem obljubo naših narodov, da se nočejo ustaviti pred nobeno oviro ln tež-kočo, katere bodo naleteli na poti, ki vodi do uresničenja zadanih si ciljev. Nato je MaTšal Tito poudaril, da hočejo jugoslovanski narodi izraziti vse svoje težnje, načrte in odločitve ravno po svoji mladini, ki predstavlja novo generacijo. To zopet dokazuje, je nadaljeval mat- Jugoslavijo gradi novo pokolenje Govor maršala Tita štafetam ob prihodu v Beograd šal Tito, da je bilo vse delo, ki smo ga pričeli in k; ga sedaj nadaljujemo, pravilno zasnovano ravno od naše nov« generacije, v katero polagamo polno zaupanje in ki bo vse do kraja v redu Izvedla. Vaša štafeta je zopet izraz nezlomljivega prijateljstva in enotnosti naših narodov, za katere smo na vseh bojiščih Jugoslavije prelili toliko krvi in ki predstavljajo temelj vseh naših zmag v vojni in danes pri miroljubnem delu obnove. Vi, mladi rodovi, tako rekoč mladinci prve generacije po veliki narodnoosvobodilni bofbt, ki smo jo dobojevali za uresničenje bratstva, in edlnatva, nosite tudi v bodočnosti visoko zastavo bratstva in edin-stva. Tudi v bodoče bo zavlselo od vas, da ne boste dopustil.', da bi nas kdo oropal načel, ki Smo jih za ceno tolike krvi uveljavili. Čuvajte bratstvo in edinstvo naših narodov, glejte da se uresničijo obljube m želje onih, ki so padli na bojiščih za novo Jugoslavijo, in da se uresniči vse ono, ker j« postalo laflt tujcev. Naša država napreduje e velikimi koraki na poti boljše tn Kiečnejte bodočnosti. Umlji- vo je, da moramo na tej poti premagat; velike težkoče, toda mi jih bomo tudi premagali. Zato sem vesel, da vam morem danes v prisotnosti vsega našega ljudstva izreči zahvalo za zaupanje, klpasta-vite v nas, v socializem in v komunistično partijo, da se Vam zahvalim aa- zaupanje, ki ga polagate v nas pri izvršitvi dela in v borbi, ki jo nadaljujemo pri izgradnji socializma. Končno je maršal Tito sporočil pozdrave vsem narodom Jugoslavije s pozivom, naj se ne ustrašijo nobenih težkoč pri nadaljevanju započetega dela. V imenu vlade pa je dal zagotovilo, da bodo on !n vsi njegovi sodelavci zvesto čuvali velika načela osvobodilne borbe in da bodo doprinesli vse aa uresničenje nalog, ki ‘ih bodo zastavili narodi Jugoslavije. Maršal Tito je prav tako pozdravil bolgarski narod in Dimitrovo mladino. PRAGA. — Včeraj so podpisali trgovinski dogovor za leto 1948 med CSR in FLRJ. Danes je odpotovala v Varšavo češkoslovaška delegacija, ki bo sklenila s poljsko vlado trgovinski sporazum. Gospodje, kdo Ščuva ? Nismo se motili, ko Jm* predvidevali, komu in kaj bo govoril dok tor Agacoi v dvorani Dante 21. maja. Vajen lita nazaj na tooeaniaan *'torovanja, mu je bilo najbrže nerodno zaradi plčllga Stavila vrisot-nih poslušalcev, kljub zvočnikom, ki so iz sedeža liberalne stranke raznašali po Velikem trpa njegov protiljudski gnev. Ob tej priliki pa je ta gospod, ki dokazuje, da ne pozna zemljepisa in zgodovine naših krajev, presegel meje spodobnosti — ako so kdaj bili *podobni njegovi ogabni izpadi — in je recitiral slavospev TRŽAŠKI DNEVNIK Da V • sc preprcci vojna Kdor se hoče boriti proti vojni, mora postati član Rdečega križa za Trat in ozemlje, ga mora podpirati in krepiti Prva naloga Rdečega križa je predvsem pomagati onimi, ki so potrebni pomoči. Lahko bi našteli nešteto in nešteto človekoljubnih del, ki jih je izvrši Rdeči kril poskusom ni uspelo ustaviti človekoljubnega d&a te organizacije. Prva misel te organizacije mora biti pomoč našemu, otroku in to prav posebno še sedaj, ko grozi med vojno in tudi ve* čas po voHvsemu gapadnemu svetu gospodar- * i int- Demokratično prebivalstvo se je\.l.„ m,- us t■» k« .*,< -slavnim tržaškim študentom». M\ zavedctlo vatnOttl te človekoljubne'?*“ 5?* ' W jih predobro poznan* te "lavnv | organigaci)e ter Se je zato v vedno mladeniče», znamo pwxdati marši kaj o njih in o njihovih podvigih. Gospod Agacci je tponosen* torej na one, ki so streljali na Vrab-iP.vo, ki »o ubili Hlačo, Ravnikarja in Planinška, in jih je «videli, kako so branili «italijanstvo* Trsta z bombami iw noži, on, ugoltač* vsetpa, kar je ljudskega, demokratičnega >“n slovsnskega, je («fiero») pc-nosen — tudi Mussolini je večkrat nagovarjal in spodbujal k novim zločinom svoje zloi{nske roko-mivhe s tako besedo. — ker so ti »mladeniči pokazali zobe in strli pesjanske sovražnike* (z ubijanjem, gospod Agaccitj. Jasno nam je, da je njegova govoranca slavospevov vsem političnim zločinom, ki so se dogodili na škodo demokratičnih mnolio Pnlfg tega pa so njegove besede, M jih je naslovil na zelo znane «mladeniče», očitno podpihovanje na nove takcije* s strani teh «ne-ikodljivih mladeničev*. To je pravcata pobuda za nove napade na triaške ljudske množice in še prav posebej pa na nas tržaške Slo vtnoe. «(lvis amerrcanus sum" Ameriška revija tTimet objavlja članek o novi zavesti ameriškega državljana. Pred dva tisoč leti, ko je rimsko carstvo dajalo zakone zapadni civilizaciji, so bile najpo-nosnejše besede, ki jih je človek lahko izustil: tCivis romanus sumi> Angleže, ki jih pisec postavlja že o preteklost. Slepomišenje z Izgovori ne prepriča nobenega Dne t. t. m. je civilna policija aretirala jugoslovanska državljana Djordjeviča Vladimira in Sariča Hrvoja. Tedaj so ju obtožili, da sta skušala ugrabiti jugoslovanskega begunca Colakoviča Djordja. Na odločne proteste začasne jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu je vojaška uprava šele pred dnevi odgovorila, da sta oba bila aretirana, ker sumijo, da sta tihotapila taluto. Odgovor okupacijskih oblasti torej ne govori več o poskusu ugrabitve, jugoslovanska gospodar-tka delegacija pa v svojem zadnjem pismu vojaški upravi zahteva, naj tovariša takoj izpustijo na svobodo, ker samo sum, da sta tihotapila ia* luto še ne opravičuje aretacije in zadržanje teh v zaporu. Aretirana tovariša sta namreč še v zaporih. Angloameriški okupatorji so navzlic vsem mogočim policijam, s katerimi razpolagajo šele tedaj, po dvajsetih dneh, ugotovili, da tovariša nista osumljena ugrabitve temveč, da ostaja sumnja tihotapstva i valuto. Kaj pa bodo še ugotovili redmo čez dvajset dni. Vendar naj se gospodje, ki skušajo opravičevati svoje delovanje, zavedajo, da lahko s takimi bedastimi izgovori j operirajo nekje v Indiji, nikakor pa m v Trstu, kjer angloamerlškl im-oeriallzem že vsi predobro poznajo. Na vsak način pa to izbegavanje jasno dokazuje, da so policiji dali nalog za aretacijo, ne da bi sploh imeli kakega dokaza proti njima. Res je sicer to, da Se od ljudi, ki dopuščajo take stvari, ki nas spominjajo na fašizem in kolonlalstvo, nima človek kaj dobrega pričakovati. večjem številu vključevalo v vrste njenih članov. V začetku leta 1946 je bilo število članov le preko je Druga naloga Rdečega krila TO je razvijati sanitetno službo z organiziranjem novih sanitetnih ambulant. Toda največja ..... „ , .... , .naloga, ki čaka Rdeči križ, je ure- 23.000. Na temeljih prave Mmokra- \mUMm> resolucije> ki fe bita spre_ cije ,e ta organizacija predrta ze-|-e(Q nQ kon]erenci druUev RK „ lo g oboko med narod ter je nu- j oi/orciu; Boriti se za ohranitev čila potrebno pomoč vsemu vrebi- da .. suežovna valstvu mesta Trsta. ,0;„a. Da bo RKTO znal rešiti vse ri 'te naloge, nam jaiTtči njegova Zgodovina. Posebno pozorno posvečal otrokom, aktivno se je udeleževal organizacije božičnic za i' našega otroka ter je istočasno o- Vsak član RK se mora zavedati, skrboval mladinski dom v Porto- ie °& njega Odvisno, če bo rolu. Tudi sanitetna siužba se je j lahko nekega dne živel v miru, stalno izboljševala. Leto za letom brez strahu in ga ne bodo plašila so se organizirale pod njegovim twe® atomska orožja. Njegova dolž- vodstvom letne kolonije za otroke. | nas« je krepiti In širiti to vloveko- ALI Sl ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Na ta način je bSa dana možnost okrog 4D00 otrokom, ki bj sicer ne imeli tako lepih počitnic, Aa so ti na svežem zraku in db dobri hrani okrepili svoje zdravje ter se tako osveženi vrnili zopet na svoje domove. Ze sami kraji, kot so Portorož, Vipavska dolina in Brda, so bili dovoljna garancija za uspeh teh počitniških kolonij. Celo sovražniki R. K. za Trst in ozemlje, ki napadajo vsako iniciativo in vsako njegovo delo, so morali pr's-nati, da je bil uspeh teh počitniških kolonij ogromen. Sicer je skušala vojaška uprava, ob podpori reakciornih krogov ovirati delo Rdečega kriza aa Trst in ozemlje, vendar ji kljub vsem ccocoooooooooooooooooo Žene podpirajo našega dijaka Sedaj, ko Je ugodno vreme zelo poživilo raščo na malih kmečkih poljih okrog Trsta in povrtnina kar dobro uspeva, so se naše zavedne žene spomnil? tudi velikih potreb Dijaške matice, ki mora vzdrževati, ali podpirati toliko revnih slovenskih dijakov. V zadnjih dveh tednih bo začelo z zbiranjem živil za slovenski dijaški dom v Trstu ln že v nekaj dneh nabrale pri Cebulcu 70 kg povrtnine, pri Kačunu (Kolonkovec) preko 25 kg in na Rocolu pa okrog 40 kg. Slovenske matere iz predmestja so s tem pokazale, kako se zavedajo, da moramo predvsem sami skrbeti za naše dijake, če hočemo imeti kdaj tudi v Trstu dovolj lastne ln dobro vzgojene inteligence. Razgrete buče Šovinističnih uradnikov Tovoril' Cač Alojz iz miljskega okraja je pred časom hotel na milj-skem anagrafskem uradu vpisati svOjo ieno, s katero se je pred enajstimi meseci poročil v Jugoslaviji. Pri tem je Cač prišel na urad s poročnim potrdilom pisanim v slovenščini in izdanim v Ljubljani. Toda uradnik Mlilo FranO ni hotel priznati tega uradnega dokumenta. Pri tem se je bedasto izgo-irarjal, da ne sprejme potrdila zato. ker ni dvojezično. Cač te je zaradi takega izzivalnega ravnanja tega uradnika obrnil na policijo, ki je dala Caču prav. Uradnikova od šovinizma bolna glava, ki je naj-brie podobna oslovski, ki le rigati zna, pa se je zato morala vdati in priznala potrdilo. Na žalost je takih MiTlovih s Šovinizmom okuženih možganov vse preveč po naših javnih uradih, in to le po zaslugi naših okupatorjev, 7čl ne Izpolnjujejo obveznosti mi-rtvne pogodbe. Prav zaradi takz-g't ravnanja tih je Šovinistična položen pp uradih, ki žre denar slovenskih davkoplačevalcev, postala tako predrzna, da se norčuje in drla ovire ljudem, ki prinesejo v slovenščini pisane uradne dokumente izdane v Jugoslaviji. Morda misli tako uradništvo, da je še sedaj Ljubljana tprcvincia italiana*, kakor jo je imenoval njihov pokojni duč*. R?s razgretem bučam ni zadostovala zadnja vojna in njeni nauki. ljubno organizacijo. Cim večje bo število članov RK, ki ljubijo mtr in nočejo vojne, tem hitrejša bo emaga demokratičnih sil. 30. MAJA IZLET PROSVETNIH DRUŠTEV V MAVHiNJE SHPZ vabi vsa prosvetna društva, da organizirajo Izlete članov prosvetnih društev in pevskih zborov v Mavhinje, kjer bo veličastna proslava O F. Poleg tega bo pester spored, v katerem bodo sodelovale godbe >*» pevski zbori. Po eno aH dve pesmi bodo zapeli pevski zbori is .Nabrežine, Seslja/na, Sempolaja, Gabrovca, Saleža, Zgonika In Sv. Križa. Združeni pevski zbori z vsega ozemlja pa bodo zapeli, Sta-lingrajsko, V nove zarje, Naša pesem, Zlomimo bič in Na juriš. VOZNI RED za udeležene« ljudskega tabora v Mavhinjah. Odhodi vlakov iz Trsta — glavni kolodvor. 4.20, 5.20, 6.20, 9.00, 10.55, 12.05, 13.10, 14.45, 16.20, 17.30 in 19.50. Odhodi vlakov Iz postaje SE-SLJAN-VIZOVLJE 13.31, 15.29, 20.01, 22.00, 22.36. Udeležence opozarjamo, da Je treba Izstopiti na postaji Sesljan-Vižovlje, od koder vodi pot v Mavhinje. Dejanja bodo prepričala in ne le lepe besede O «srečnem» zaključku pogajanj v zadevi davčne razbremenitve — kakor poroča tukajšnji vladni tisk — se bo govorilo šele tedaj, ko bodo dejanja govorila. Iz uradnega poročila finančnega oddelka vojaške uprave moremo le povzeti napoved omlljenja davkov. Ta pa so lahko prav različna v višini in celo tudi samo takšna, da lahko ostanejo le na papirlu. Na vsak način so se zginili šele potem, ko 50 morali spoznati, pod pritisk o-skom enotne akcije prizadetih davkoplačevalcev in njihovih upravičenih zahtev, da so naloženi davki gospodarski absurd. Za dosežene olajšave gre na vsak način žasi-uga enotnemu nastopu malih in srednjih trgovcev, obrtnikov in kmetov ter energičnemu ukrepu akcijskega odbora, ne pa tistim krogom, ki so hoteli vsej akciji od početka pripisati drugi videz in ne gospodarsko nujnost. Te olajšave se tičejo, sodeč po uradnem razglasu, znižanja davčne osnove za splošni dohodninski davek in dohodnino B in C za vse Tudi njim na vpogled male in srednje trgovce in obrtnike kakor tudi gleoe plačila zaostalih davkov in postopka ugotavljanja. Kot rečeno olajšave so napovedane. V kakšni meri in na kak način se bodo izvajale v praksi, bomo šele videli. Zaradi tega ostane še naprej zahteva prizadetih kategorij, predvsem ia kmetov, katerih uradni razglas sploh ne omeni j«, tako kakor je bila razložena v znani spomenici VU, zlasti' pe ukinitev ukaza št. 4. Sele po zadovoljitvi teh zahtev se bo moglo govoriti o «srečnem» koncu. • 8 9 Iz sindikalne beležnice Včeraj zjutraj in popoldne cta bila na uradu aa delo sestanka med predstavniki sindikalnih organizacij, predstavnikov industrijcev in predstavniki okupacijskih oblast*, kat-:ra yr.o napovedali že v včerajšnji Številki. Na sestanku, ki je bil zjutraj glede tovarniških odborov so po dveh urah obravnav ostali vedno na istih dveh spornih točkah glede volitev in glede izključitve članov tovarniških odborov iz produkcije. Tudi popoldanski sestanek glede sklenitve nove mezdne pogod-| be za delavce gradbene stroke naše industrije niso razen nekaj začetnih formalnosti določili ničesar. * * # Kakor smo Ze zabeležili v naši včerajšnji številki, je bila predvčerajšnjim zvečer skupščina, katero je sklical Enota! sindikat ob-Č nskih delavcev. Po obravnavi vseh točk, k; so bile na dnevnfin redu, so delavci ugotovili, da so bili dovolj potrpežljivi. Sklenili so, da bodo pojačali svojo borbo, dokler gospod Mia ni ne bo pristal na zahtevano razveljavljenje razn'.h fašističnih zakonov v okviru normativne pogodbe. V tej svoji borbi ne bodo sklepali nikakršnih kompromisov in bodo posegli v obrambi svojih interesov tudi po najskrajnejših sredstvih borbe, če bo treba. Italijanissima gospoda iz središča mesta si te dni pred svojimi hišnimi vrati lahko ogleduje ceilo vrsto lepakov, fcj prikazujejo ljudske proslave letošnjega 1. maja. Tako imajo ti gospodje priložnost, da si ogledajo zbirko slik s proslav, ki jih niso videli samo zaradi tega, ker se kljub svoji Miko opevani ogromni večini, ne upajo pomoliti nosu v predmestja in okolico. Ta gospoda, kateri so bombastične lall, ki jih objavljajo fašistični listi vseh barv in odtenkov, resnica, se sedaj lahko prepriča, koliko je vredno pisanje teh skrpucal. Med temi lepaki, ki so na gosto nalepljeni po zidovih, sta brez dvoma najučikovitejta ona dva, ki prikazujeta manlfestante na trgu Perugino, o katerem je «Messag-gero» pisal, da je bil prazen. Kronist «Voce liberei), ki pa je neka) časa bil na trgu, nato pa zbegan in prestrašen zginil s trga, je v svojem, člančiču načečkal, da ni biZo niti toHko ljudi kakor na tomboli. Drug učinkovit lepak pa je oni rdeče obrobljeni, ki prika- zuje nastop na stadionu pri Sv. Ani, ki je poln ljudstva, medtem ko je kvalificirano gobezdalo «Lunedh napisal, da je bU sko-ro prazen. Nd vsakem lepaku so dodani odstavki iz člankov fašist Urnega tiska, ki je hotelo zmanjševati uspehe teh proslav. Brez dvoma bodo lepaki, katere meščanstvo vseh slcjev z vidnim zanimanjem opazuje in komentira, trn v oveh šovlnističn h krogov. Vendar je vsa nejevolja zaman, ker pregovor pravi: laž ima kratke noge. Ob 25. obletnici poroke MARIJE ln FRANCA KODRIČA jima žele obilo zdravja sreče in zadovoljstva hči BOŽENA, sinova DUŠAN in MILOŠ, zet MIT-KO in vnuk SAMO karjev Kralj na Betajnovi 13 krat, 0’Neill-ova Ana Chrlsti« 13 krat, Goldonijeve Primorske zdrahe 11 krat, Simonovlje Rusko vprašanje 7 krat). Ker gledališče nima lastne dvorane in od VU ni moglo doseči dovoljenja, da bi igralo v Trstu (razen premiere Pokojnika) 26. a-prila 1947 in premiere Vle male 16. junija 1947 v teatru Nazionale), »o et vršile vse druge predstave kot gostovanja po manjših dvoranah v Trstu in izven Trsta, v krajih Opčin#, Sv. Križ, Kontovel, Prosek, Nabrežina, Sežana, Lipica, Postoj- ga bo sprejelo dekle, ko je ne bo mogel nikoli pobožati po laseh, drugi letalski kapetan, barist po poklicu svoji lahkoživi ženki, s katero je bil le dvajset dni skupaj, tretji, najstarejši, pa se vrača k svoji ženi In dvema o-trokoma, M pa sta mu v letih vojne zrasla čez glavo, česar on ne mote prav doumeti. Kot so čitatelji aotovo le razumeli, se glavni del, fci je po svoji vsebini sami pretresljiv, suče okrog invalida (Igralec je dejansko brez obeh rok), kateremu obzirno ravnanje njegove okolic« do njega stopnjuje njegovo duševno razrvanost, njegov manjvrednostni kompleks do obupa, kljub njegovi železni volji, s katero se Je ptivadil opravljati različna de- j la, celo igrati klavir, voziti avto ■ pomočnika, ker mu kapitalistična edomovina» ne nudi nobene pomoči, se loči od svoje kahkožive žene ln se »druži po znamlvem doživetju s hčerko tretjega pomatnlka, ki podeljuje v neki banki podpore povratnikom iz vojske. Štorija se tako v zadovoljstvo kino - publike *srečno» konča, kar je pač nujno pri ameriškem filmu. Vendar, kljub precejšflejmu idear Oziranju oste ljubezni - preprostih ljudi, - pravih ljudi. Nekaj tudi odličnih anekdot na ameriško civilizacijo. Film traja nad tri ure. Crlavne vloge: Myrna Loy, Frede-r ic March, Dana A n dret vs. Aleks. Nikolajevič Ostrovski genij ruskega gledališča it. aprila tega leta Je poteklo 115 let, od kar se je rodil veliki ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Študiral je pravo in bil ob koncu svojega življenja rantnatelj dr temnega gledall- ifa i« vodja Igralske šole v Mo-* nui’\ **<*• z« tnkf>l * s^jimi prvimi anfs £usj?x ata r poroko, dokler ga dekle popolnoma i zedini i», «reern Ijenja je obravnaval pereča vprar sanja svojega časa in družbe. Iz njegovih del veje globalna vera*v ruski nared in njegovo silo, v nje gov genij in njegovo osvobodilno miselnost. «Ni res, ampak verjamemo Pappina De Fliippo Sinoči »e j« v tej veseloigri, fcl Jo Je tud i sam napisai, predstavil v gledališču *Verdi* italijanski komik Pcppino De Fillppo. De Fi-lippo je v glavni vlogi (ki jo je menda prav zase tudi napisal), odigral namvnost sijajno in se je — kar opažamo pri skoraj vseh italijan-ikih gledaliških skupinah — modno odlikoval od svojih ostalih sotgraloev, ki pa so s svojo prepričljivo igro omogočili dober uspeh večera. Vsebina veseloigre je satira na irražfevcrnost in resnično izkorišča » veliko ko-mediografsko in odrsko izkušenostjo vse za res hvaležne situacije, ki jih je Filippova odlična igra potencirala do maksimuma. Opomnit i Je ie, da Je večer potekel v miru, brez običajnih eksoesov leg mi h pobalinov in bi bilo teleti, da na nocojšnji rejrrizl tudi De Fihppova aluzija na tPiaz-»a di Cremelino* v tretjem dejanju izostane. Primorskih zdrah in Ruskega vprašanja. 16. junija 1947 Je slavil Milan Ko-šlč s premiero Vie male 25-letnloo svojega umetniškega delovanja. — Gledališka šola se je otvorila v februarju 1948, v mjej poučuje 6 čla nov SNG, obiskuje jo 12 gojencev. Ostala poročila bomo še priobčili. Ob srebrni poroki MARIČKE In FRANJA KODRIČA iz SV. Ane. jima nečakinje ZORKA, IVANKA in MILENA ter bratranca JOSIP in VINKO iskreno čestitajo. Trst 26. maja 1948. Strela udarila v krematorij Včeraj v opoldanski nevihti Je okrog 13,15 udarila strela v dimnik mestnega krematorija. Škode ni bilo velike, ker je odbilo le nekaa kosov opek in tudi ranjenca ni bilo r.obenega. Tovarišu Grudnu v s'nvo Dne iS. t. m. so v Zgoniku pokopali Grudna Maksimiljana. Pokojni Maks je bil zaveden mOž. Bil je član domačega prosvetnega društva in dober sindikalist. Spomina nanj smo dolžni tudi, ker je žrtvoval sina Borisa v osvobodilni borbi. Mož je vsej občini Zgonik koristil na vse načine. Prav zaradi teh njegovih zaslug se je ljudstvo v tako velikem številu poslovilo od njega. Za sindikalno zastavo na pogrebu je korakalo veliko delavcev sindikalistov, znancev in prijateljev od blizu in daleč. Koncert brez dovoijeoja Prejšnjo noč okrog 0.30 je izvidnica civilne policije, ki je šla tam mimo, srečala v ul. Ponz.anmo neko žensko, ki je pela na vse grlo, da je odmevalo po ulici, ki je bila ob pozni uri prazna. Očividno pa policija nima smisla za «muziko» ker je (akoj ustavila nočno pevko, ki je 45-letna Zabai Maria ;z ul. Scalinata 24. Ker se je nenavadna koncertna pevka tud; precej sumljivo majala na svojih nogah, so jo lciatko malo povabili s seboj zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru. S tem Je bil tudi koncert pri kraju. Iz tihotapske kronike Tudi v ponedeljek so bili tihotapci tobaka in policija, ki Jih je lovila, precej aktivni. Policija je ustavila več tihotapoev in jim zaplenila 2980 cigaret in 1150 gramov tobaka ameriške vrste in monopola Julijske krajine. G. COSUL/CH JE PRIZNAL Marshallov plan zahteva odpuste Z velikim pompom je znani kle-rofašlstlčnl tisk poročal o «medsebojni odvisnosti in nerazrešljivih zvezah tržaške industrije z ono v klerikalni Italiji*. To odkritje, sicer že davno vsem znano, ki je Trst in njegovo gospodarstvo spravilo le po prvi, zlasti pa po drugi svetovni vojni na tla, je bilo predmet razpravljanja na skupščini tržaških industrljcev pod predsedstvom industrijskega magnata Co-sullcha. Pod firmo «domovinskega patriotizmov jo kajpak skriti egoistični interesi težkega kapitala, ki bi se čutili dobro zavarovani v objemu De Oasperijeve republike. Seveda Cosullch ln vsa druščina ne bi Izpolnili dobro svoje hlapčevske naloge, če ne bi povzdigovali v višave vse dobrote Marshallovega načrta, kljub temu da niso mogli popolnoma prikriti zaskrbljenosti, ki jo ta tpomoč* vzbuja. Se si bodo belili glave o tem, kako spraviti v sklad ameriške Industrijske dobave iz okvira tega plana s plasiranjem lastni/i industrijskih proizvodov. Glavno je, da bo «majčicay> tu, potem bo vse v redu — potem bodo tudi z zaledjem uredili stvar, da bo volk sit in koza cela... To naj KOLEDAR Spominski dnevi 1912 je bil ustreljen v Šibeniku Rade Končar, sekretar CKKPB. 19H se je pričela VII• sovražna o-fenzhta proti enotam NOV in POJ. V četrtek bo govoril tov. Vidali V ČETRTEK OB 16 BO V BOLJUNCU na trgu zborovanje bivših političnih preganjancev, na katerem bosta govorila tov. Vidali in Dekleva. Pridite vsi! PRESKRBA Dvig nakazil. T)o danes morajo vsi trgovci dvigniti pri občinskem prehranjevalnemu uradu nakazila za milo za* skupino od 19 do 65 let. Jugoslovanska galica naprodaj Kmetijska nabavna ln prodajna zadruga v Trstu vabi vse vinogradnike, člane in nečlane, da sl pravočasno nabavijo pravo Jugoslovansko galico v njenih prodajalnah v Trstu, ul. S. Mercadante št. 4 (poleg knjigarne Stoka) ln v Miljah, ul. Mazzini št. 1. Količina te galice je majhna in je malo upanja, da bi dobili novo uvozno dovoljenje. Po tem bo zadruga prisiljena prodajati italijansko galico, ki je mnogo dražja, ne glede na kakovost. Zadruga daje na razpolago po ugodnih cenah tudi kmetom nečlanom prvovrstne škropilnice in žveplalnike ter sploh vse važne kmetijske potrebščine. ENOTNI S9NOIKAm Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpola go modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič iste barve po 3.215. KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES opozarja vse člane Kmetijske strokovne zveze, ki niso še dvignili drugi zavoj sladkorja, naj ga dvignejo čim prej v našem uradu ul. Imbriani 5-1. Prehrambena stroka•. Danes 26. t. m. ob 18.30 seja tovarniških odborov in zaupnikov prehrambene industrije v ul. Imbriani 5. Kmetijska strokovna zveza ES. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo el strani anglo-ameriške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu. Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih. Dvig zavojev sladkorja in kakaa. Opozarjamo vse brezposelne in upokojence, ki so se vpisali pri ES za zavoj sladkorja, da se bo de_ litev končaJa nepreklicno 31. t. m. Kulturna stroka. Vsi kulturni referenti upravnih in tovarniških odborov so obveščeni, da je sestanek, k: bi moral biti ta petek ob 19.30 odgoden na prihodnji petik ob isti uri. PROSVETNA Di; UŠ?VA Gostovanje dijakovvBoijuncu Prosvetno društvo «Prešeren» iz Boljunca vabi vse, da se udeleže kulturne prireditve, pri kateri sodelujejo dijaki Dijaškega doma iz Trsta. Cisti dobiček je namenjea Dijaški matici. • Predstava bo v četrtek do 16. Prosvetno društvo «Vojka Smuc» javlja, da v ponedeljek ni bilo običajnega članskega sestanka. Pač pa bo danes 26. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih VOM št. 2 predavanje v okviru Rdečega križa. Prosimo čim večje udeležbe. Prosvetno društvo «S. Jenko* sporoča, da bodo odslej zaradi tehničnih ovir društveni sestanki ob četrtkih namesto v torkih. Ta četrtek p« zaradi praznika sestanka ne bo. Pripravljalni odbor za slov. prosvetno društvo pri Sv. Vidu vabi na prvo prireditev, ki bo v četrtek 27. t. m. ob 20.30 v prostorih društva «Percesa». Sodelovali bodo: rojanski pevski zbor, sopranistka Kozem Rožica in dramska skupina od Sv. Jakoba. Vabimo tudi člane sosednih društev, da se udeleže naše prireditve. Prosvetno društvo «V. Smuc* vabi na nocojšnji članski sestanek z zdravstvenim predavanjem v okviru Rdečega križa. VOM št. 2 ob 20.30. Pridite vsi! ZAM Ples v prid kongresa delovne mladine bo danes od 19.30 dalje v kulturnem krožku «Tomažič». Konferenca delovne mladine. V Četrtek 27. t. m. ob 10 bo v dvorani Delavske športne zveze ES v ul. Conti 11 konferenca o temi Delo brezposelnim in socialno zavarovanje delovni mladini. IZLETI Sreda 26. maja Dragica, Lipe Sonce vzhaja ob 4.19, zahaja ob 19.43. Dolžina dneva 15.24. Luna vzhaja ob 23.28. zahaja ob 6.32. Jutri 27. maja Voja oooooooooooooooooooooo § SLOl/EUSKU l Aimmnnin 8 GLEDALliiCk o o ZA TRŽAŠKO OZEMLJE \ Petek S8. maja ob 20JO: premiera Moliereovega «SKOPU-HA» v dvorani Kina od morju-Prodaja vstopnic za 28. maj HA* v dvorani Kina ob morju-v sredo od 15 do 17, v četrte in petek od 10 do 12 in od do 17 in eno uro pred prestavo. * * * Ta predzadnja premiera letošnje sezone bo slovesna kidtur™ prireditev, udružena s umetniškega delovanja n««6? škedenjskega rojaka, reži seri" in igralca Modesta Sancini Slavljenca bo igral glavno v go, Harpagona. V ostalih nastopajo: Ema Starčeva, A* gelca Sancinoma, Zlata Roli0*} va, Rado Nakerst, Jožko Lu ’ Milan Košič, BelizOr Sancin,*/ nest Zega, Božo Podkraj!«* Josip Fišer, Silvij Kobal, Sr ho Košir, Jana G-erdotova in J* lij Guštin. Režijo bo vodil J že Babič. Inscenacijo oskrbi domači slikar Bogdan Grom. Opozarjamo na slavnostni vt čer, ki bo nudil našemu občestvu izreden umetnostni vzit Sobota Ž9. maja ob t0.S0t Moližre: »SKOPUH* Gostovanje v Domu kultur* ^ Skednju. S predstavo bo *“ žena domača proslava v poc® tev tov. Modesta Sancina GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20.30 premiera W# iiprpove komedije «Ni res... tofl jamem». fe to Zaradi velikega povpraševanj , jutri zvečer ponovitev ime no« komedije. URADNE OBJAVE Ustanovitev ^Tržaškega vzo ^ ga velesejma*. Z ukazom “ ,048, ki j« bil podpisan 21. je bil ustanovljen «Tržaški velesejem* (Ente Fiera Cajnpi ria di Trleste). Ustanova ima jB men prirejati v Trstu razsta velesejme. Organizacija E« pravilnik, katerega prepis " efr vpogled v pisarni conskega v sednlka na tržaški občini al'- i Trgovski zbornici, . DAROVI IN PRIS^SJ^- Za Dijaško rnatioo daruje o cvetja na grob po' gan Mila Sancin 500 1 arujc ,n®gJ-sto cvetja na grob pok. Albin ' ~ lir. padlih Partizanov .0 cvetja na gratl #moI daru)* bi bi! refren Cosulichevega govora. Sledeči govornik dr. Coceani, nekdanji Rainerjev tržaški prefekt, pa je zapel pesem Matijanskegay> Trsta še za par not više. Se ne dolgo od tega je ta gospod vezal usodo Trsta z ono tretjega Rajha. Odkrili so (čudno!) krizo v tržaški industriji, ki se da odpraviti z zmanjšanjem proizvodnih stroškov, to je z odpusti delavcev, kakor da nt že preveč brezposelnih v Trstu. Pomanjkanje surovin ln električne energije je povzročalo Is skozi nekaj mesecev nevarno krizo v podjetjih, a tudi to so prebrodili... Co-sulich se je zavzemal ta popuščanje napetosti rr.ea podjetniki (n sindikalnimi organizacijami. Toda de’avcl ne morejo pozabiti, kao so njihovi Izkoriščevalci In kdo i o fi-sti, fci so krivi žalostnemu stanju v tržaškem gospodarstvu. ! Zborovanje tržaških industrljcev je prav Jasno odkrilo: Priključitev Trsta k Italiji je želja ozkega kro- . ga tržaških kapitalistov in z njim ! povezane visoke meščanske in šo- ! vtnistlčnp družbe iz strahu pred do- j končnim propadom. Velika večina j tržaškega prebivalstva, zlasti pa delavstvo, kot je to dokazala prvo- * majska manifestacija, misli čisto ! drugače. I Za sirote jeta namesto sestre in svakinje Anice Mirko in Olga 2000 lir. Za škedenjsko knjlžnloo L. Pangos 1.354 Ur. aV 1 Za spomenik padlih pa/rt i** Opčin daruje družina Perko | lir. , op Za sirote padlih partizanov * s čiM daruje namesto cvetja na * pok. tov. Mimice Hollstein P°J- ,,;r, banas družina Milič z Opčin o Radijski spored' TRST II (ra 203.6. Kc '*'4) v sredo 26. maja jutran^ 7.30. Koledar. 7.35. p glasba. 7.45. Napoved ia4a »las-ročlla. 11.30. Reproducirana * ^ ba. 12.00. Sodobna Anglija. ^'«1 Filmska glasba. 12.45. Napove ^ sa — poročila. 13.00. Glasba ^ & lji. 13.45, Chopin: Etude. * r> t Dnevni pregled tiska, 14.15. *TjoO. glasba. 17.30. Plesna glasba. * jj, Telmika in gospodarstvo. gj. Klavirski koncert: I5e'Le brijel. 18,45. Samospevi CaJ1 ga in Mossorgskega. 19.00. dina — tvoja pct». 19.30. po-glasba. 19.45. Napoved časa T»1 OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA v Trstu, ki bi moral biti 28. maja, se zaradi premiere «Skopuha» odloži na sredo, 2. junija ob 20.30 v dvorani tiskarjev v ul. Trento 2-II. j Izlet PDT. Planinško društvo v Trstu priredi v nedsijo 13. junija izlet na Porezen na Csrkljanskem. Vpisovanje v čevljarni Pirc, ulica Pettefontane 3 do sobote 29. t. m. Odhod iz ul. F. Sevaro ob 4 zjutraj. Rojstva, smrti in poroke Dne 25. maja so je rodilo 7 otrok, umrlo jo 6 ljudi, porok pa je bilo 6. CERKVENE POROKE: agent C. P. Anton Vesnaver in zasebnica Adele Jugovac, trgovski ravnatelj Zefirin Casso in zftsebnica Ida Mar-cella Molk, uradnik Umberto Ma-grls In uradnica Lilijana Lazzar:, Uorporal amer. vojske James Wsl-wrtr in zasebnica Laura Pangerc, urar Amedeo Badinl In uradnica Lelia Guardian!, mizar Arthur Uye-take ln natakarica Ana Funcis. iiiaiiu iJa'v podpisu sovtjetsko-finske po-poudaril, da gre za pogodbo sklenjeno med dvema ena-^Pravnima državama, in nadaljeval: «Mnogi ne verjamejo, da lahko obstojijo enfiopravni ^osi med velikimi in malimi nacijami. Mi sovjetski ljudje pa mislimo, da so takšni odnosi mogoči in da mo* *io biti. Sovjetski ljudje mislijo, da ima vsaka nacija ~~ prav tako velika kakor majhna — svojo kakovostno Ustnost, svojo posebnost, ki je samo njej lastna ln ne ^gim nacijam. Te lastnosti se izražajo v doprinosa, ki daje vsaka nacija občemu zakladu svetovne kulture ^ jo dopolnjuje ter bogati. V tem smislu so vse nacije majhne in velike —- v enakem položaju ter je vsaka ®*cija enakopravna kateri koli drugi». Ki, [r,*o hodi naš človek mimo in tujih napisov (v itdlijan-oj jj*1 in angleškem jeziku), a jniG90V0 notranjost raz-v H &nev Pred tem premišlje-- ^ Poniževanjem našega na- rW. ;i ir, se odgovorni nikar ne ta * smo kulturno in poli-1,0 zrel narod, ki spoštuje kar so drugi človeštvu Velikega, narod, ki se rad tali *1 (Mi tujih jezikov, da bi PriJ° kulturo oplodil tudi s j j°bitvami ostalih narodov. Sj 3 tudi narod, čigar borba s. Enakopravnost in lastno ,■ ^renost je tekla stoletja j,0/e bi/a nedavno končno do-s potoki krvi! Iz te k n STn0 vstaii z novo za~ fra novimi pogledi. ,j ^ ni več jezik golo sred- Medsebojnega sporazu- »ia, še manj pa samo le za nalaganje nam tu- p^ Postav, temveč simbol po- enakopravnosti. *t n M Prosimo> mi smo j^T®Wco enakopravnosti pri-djp ' in zato tudi terjamo J}° uresničenje. ® bodo odgovorni lahko Je ■Viln° presodili svoje počet-fce'n Ovajali pravilne zaključ-tj/T" ker že o naravnih pra-nočejo ničesar slišati še povemo: sicer spadamo malemu A toda narodu, ki po ^, stopnji izobrazbe sodi Kujkulturnejše. Poleg te- in tam, kjer vlada ljudska oblast. Enakopravnost italijanskega jezika in italijanskega naroda v javnem življenju v jugoslovanskem pasu Svobodnega tržaškega o-zemlja in v Jugoslaviji je samo praktičen rezultat našega političnega pojmovanja in uresničenje programa, od katerega ne odstopamo. Končno pomeni to divjanje proti našemu jeziku očitno kršitev mirovne pogodbe, ki je stopila v veljavo že 15. septembra preteklega leta in ki izrecno priznava enakopravnost našemu jeziku na Tržašlfem ozemlju. * * * Za danes navajamo samo nekaj primerov teptanja našega jezika predvsem iz naših predmestij. Na Kolonji, kamor so prenesli skladišče municije, so pri vhodu postavili opozorilo: «E’ pericoloso avvicinarsi». Poleg tega so vzdolž mreže postavili tablice v angleščini in italijanščini s podobnim opozorilom. Očividno za Slovence ta opozorila ne veljajo, našega človeka straža lahko ubije, če se približa. Prav tam blizu ob cesti je drugi napis: «Acces-so vietato — rimboschimen-to». Vzdolž vse tramvajske proge z Opčin so vsi napisi, tudi najnovejši («Fermata a richiesta* itd.) izključno v italijanščini. Ali pa na novi avtomobilski cesti skozi Padriče: zPiazzale di Longera», *Piaz-zale Montebeilo», cStrada in-terrotta fino a Catinara» itd. Vsi napisi na novih zgradbah Acegata (kakor uStazione di sollevamento* itd.), so samO v italijanščini. Ob železniških prehodih so opozorila pred smrtno nevarnostjo sestavljena samo v italijanskem in celo angleškem jeziku, in to v povsem slovenskih krajih. In v mestu1 Pred nekdanjo palačo našega «Narodne-ga doma», kjer so nastanjeni Angleži, vidiš opozorilo tlngreSso proibito ai civiln — da ne govorimo o napisih na javnih poslopjih. Samo na osrednjem sedežu vojaške uprave najdeš še slovenske napise, drugod nič več. Na sodnijah in drugih javnih uradih je vse samo v italijanščini ali tudi v angleščini. Razprave pred sodišči so izključno v italijanskem jeziku, ker pač tako predpisujejo italijanski fašistični zakoni, ki jih vojaška uprava noče razveljaviti. Tržaška občinska uprava posluje izključno v italijanskem jeziku. f v ■'••• - y • ............... PREJŠNJI ZNESEK . . DRUŽBA, KI ŽELJ, DA BI V TRSTU CIM-PREJ POSTAVILI SLOVENSKO GLEDALIŠČE VENTURINI FRAN . . PAHOR VE RK VIDA . SIGUUN JOSIP . . . . VILHAR STANA . . , . SKUPAJ 462.311 (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi). OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ui. Machiavelli it. l-I., prt vseh slovenskih i« hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi «Primorskega dnevnika* Goldonijev trg it. l-I. Za prispevek v znesku nad 100 Ur prejme darovaleo začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANIOO glasečo se na njegovo ime. 90.000 jruiBiriLiEjr slovenskega umetnika Tržačan Mesa Sancin obhaja 25 letnico gledališkega ustvarjanja NA POTI SVOJE UMETNIŠKE KARIERE JE 3389-KRAT NASTOPIL NA ODRU V 255 RAZLIČNIH DELIH. OD KATERIH JE BILO 214 DRAMSKIH. 41 PA OPERNIH VLOG Predzadnja premiera slovenske-skega narodnega gledališča na Tržaškem ozemlju bo združena s slovesnostjo ob B5. letnioi umetniškega dedovanja našega skedenj-skega rojaka režiserja in igralca Modesta Sancina, gledališkega umetnika, katerega se povsod, kjer so ga le imeli priliko videti, s veseljem in hvaležnostjo spominjajo. In v tem je vse, kar »i Sloven-oi lahko nudimo našim umetnikom od prvih korakov po gledaliških deskah, od prvih «kcnj ja osedlan». pa tja do visokih jubilejev umetniškega delovanja, kot ga bo 28. t. m. obhajal naš Mo-dest. Skromne razmere, bree vil in luksuznih avtomobilov, brez riviere in gorske tišine, brez foto in kinoreporterjev, fci bi jim sledili na vsakem koraku. Toda menda ni enega, M bi zamenjal sroa in duše slovenskega ljudstva, njegove tihe hvaležnosti (n žive volje do napredka in rasti za vse. kar bi mu nudila kričava tujina v svoji puhlosti in praznosti. Slovenski umetnik, ki li kulisami palestinskega vprašanja Angleži izzivali spopade ter hujskali Žide in Arabce druge < proti drugim. Spletke ZDA. Qlavni vzrok so petrolejski vrelci *Komsomol$kaja Pravdam, list st-vjetske mladine, je nedavno priobčil članek o Palestini, v katerem piše med drug:lm: «Se-danji krvavi dogodki v Palestini so logična posledica SO-letne angleške kolonialne vlade v Palestini in posledica dolgih let ameriški/f reakcionarnih manevrov, ki jih izrabljajo palestinski problem v korist njihove notranje (H zunanje politike. Palestina, kt leži v južnovzhodnem Sredozemlju, blizu Sueza, je v zadnjih so letih zavzemula važno mesto v vojaških in strateških načrtih Anglije. Angleži so izvajajoč svojo tradicionalno politiko hujskanja ljudstev k narodnemu in verskemu sovraštvu, samo da utrdijo svojo nadoblast v kolonijah, v zadnjih 10 letih ustanovili politično ozračje nestrpnosti in hkrati so poostrili spore med palestinskimi Zidi in Arabci S pomočjo svojih agentov, ki jih vzdržujejo med arabskimi fevdalci, židovskimi reakcionarji in terorističnimi elementi in 6 tem da sO vsakemu narodu obljubovali razna ozemlja itd., je angleška uprava izzvala stalne spopade ter podžigala k neslogi med narodi. Po drugi svetovni vojni je pričel angleški kolonialni režim v Palestini kazati znake bližajočega se padca. Oba naroda sta pričela vztrajno zahtevati svojo neodvisnost in umik angleških čet. V tem oziru ni bilo med Arabci in Zidi nobenega nesoglasja. Glede na vedno večje ogorčenje javnega mnenja in nesposobnost, da bi vzdržali vsaj navidezen red v deželi, so bili Angleži naenkrat prisiljeni, da so predložili palestinsko vprašanje OZN in se hkrati uradno odpovedali mandatu nad Palestino, pri čemer pa so istočasno islcali druga pota, kako bi ohranili stoje položaje in svoj ugled v tem delu Srednjega vehoda. ^upclicc, križi in beda to je današnja /If/strija J* Štirideset ln ve« leti je pomenil in predstavljal živahnost Ui podjetnost ve^kega avstro-ogr-in Je privlačeval ^(3 razkoy umetnike in pesnike ln *- ^ ljudi vsega sveta. Dunaj nima več nič iivijjea z nekdanjim; seciaj živi I k w. podeželskega mesta in v žalost. Vse «o hioif^Jo zelo dtar videz. Hiše (le malo poslo-pet ali več nadstropij) ta stnre th lt*ia j Je lz časov cesarja Fran- ■ efa in skupaj z številnimi M dajejo nekak srednje-« jvb Ni ^nogo «*«■ Se l&ko. Tri leta po vojni BrRHS ---------- ki so z ruševi- 1» t’r’-p za vsak promet. Mia ttiv, . ftake so našle zapesrtev. «li V malto z opeke, prodajajo raanlm podjetjem na črni 1« d . no sliko nudijo smeti, ^i«u ^Joemo če sto tudi v sre- 'ttesta. Pometači delajo vsaJce volje, da nc 11 več svoje sile, kot Jim >, ;o n “9. kalorij, kolikor Jih *lv:lskc nakavmlee. tj L srečamo vs0 polno D- *n°žje brez ene ali brez ^ brez rake. Drugi zopet, med katerimi Je morda največ žensk, nosijo znake raznih živčnih bolezni, ki so posledica vojne. Vsa ta množica se počasi premika po dunajskih ulicah, kar kor velika truma beračev in nuni kaj žalostno sliko. Včasih ima človek tukaj vtis, kakor da se Vojna Se ni končala ln v resnici se ljudje še niso vrnili v normalno mirnodobsko življenje. Sicer pa so v mestu kakor po vsej Avstriji š« vedno v veljavi ir,noge omejitve lz časa vojne, z edino razliko, da so sedaj, ko so končani nacistični 1-opa.rsk.i pohodi po Evropi, dnevni živilski obroki precej manjši. Tako n. pr. je zelo težko dobiti maslo ln tudi mleka ni najti nikjer, ker Je bila živinoreja po vsej deželi skoraj popolnoma uničena. Po dolgih mesecih pričakovanja so dobili za veliko noč Dunajčani na živilske nakaznice po četrt kilograma sadlja na osebo. Ena limono stan« na črni borzi približno 2 šilinga, kar je zelo veliko, če pomislimo, da j« povprečna mesečna mezda delavca približno 600 šilingov ln da je mnogo ljudi, ki ne morejo zaslužiti niti 350 šilingov na mesec. Povprečno zasluži uradnik okrog 700 šilingov mesečno, dočlm stane kosilo v restavraciji in brez nakaznice okrog 70 šilingov. Pred nedavnim je neki časopis prinesel z velikanskimi črkami veselo vesit, da Je avstrijska vlada dovolila, da si da lahko vsak Avstrijec enkrat letno popraviti svoje čevlje. Čeprav ne moremo govoriti o množični brezposelnosti, vendar je gospodarski položaj In življenjski standard na Dunaju morda nižji kakor y kateri koli drugi deželi Evrope, zlasti po zadnji denarni reformi, ki je koristila samo tistim, ki so vložili avstrijski kapital v inozemstvu, dočim je po podatkih državnega statističnega urada znižala kupno moč šilinga v notranjosti dežele za celih 25%. Industrija je popolnoma ohromela in trgovina je v skoro popolnem zastoju, ker v sedanjem položaju Avstrija nima ničesar, kar bi lahko nudila v zameno za uvoženo b*ago. Tako n. pr. so pred kratkim stavili v prosto prodajo na Štajerskem vžigalice ameriškega izdelka kar je bilo zaradi omejene proizvodnje avstrijskih vžigalic in njihove racionirane razdelitve sprejeto še precej ugodno. Sedaj pa Je na trgu toliko ameriških vžigalic, dla jie morala največja avstrijska tovarna prenehati z delom, ker ne more tekmovati z ameriškimi cenami. Seveda. so delavce odpustili in so brezposelni. Tudi znana tovarna koles in motociklov Puchwerke na Dunaju, ki so jo pred kratkim kupili Amerikanci, sedaj popolnoma počiva. Tako’črna borza kakor svobod na trgovina so v Avstriji od vlade strogo prepovedani in zaradi tega je le malo ljudi, ki se pečajo s temi posli. Edino črnoborzljanstvo s cigaretami kljubuje vsem zakonom in lahko najdete najbolJSč ameriške cigarete po 24 šilingov. Tudi na zabaviščih je opaziti bedo. Komedije v dunajskem narečju hodijo gledat po •večini samo tujci, ki sploh ne razumejo Jezika. Edina stvar, ki ne manjka v Avstriji, so cerkve, kapelice ln venske podobe. Na stotine kilometrov daleč lahko vidimo vsakih ato metrov obcestne kamne s suhim cvetjem in odpustki. V zadnjem času zavzema Praga vedno bolj mesto Dunaja kot kulturno sred’Sfe Evrope, dočim Dunaj vedno boli propada* Na posebnem zasedanju glavne skupščine OZN v novembru 19)7 je sovjetska delegacija zatrjevala, da bi bil načrt za ustanovitev enotne samostojne arabsko-židov-ske države z enakimi pravicami za oba naroda še najbolj primeren in sprejemljiv. Toda sovjetski predstavniki so tedaj tudi podčrtali, da je mogoče uredili bodočnost Palestine po tem načrtu edino le s pristankom obeh in-teresiranih strank. Glede na to, ker so Angleži s svojimi intrigami v Palestini izredno oteiko-čili položaj in poslabšali odnose med Zidi in Arabci, ne vidijo možnosti za praktično izvedbo predlaganega načrta. Zaradi tega je sovjetska delegacija poudarila, da je delttev Palestine v dve državi še najbolj praHična in mogoča rešitev. Ta sklep je odobrila OZN z 8/S dvetretjinsko večino, kateri so se pridružile tudi ZDA. Razdelitev Palestine je upoštevala težnje obeh narodov, ker jim je dovolila samostojno vlado, razvoj lastnega narodnega gospodarstva in kulturne na podlagi tesnega sodelovanja in mirnega sožitja, vse to tem bolj. Če upoštevamo, da sta židovski ln arabski narod dosegla že takšno politično gospodarsko in kulturno stopnjo, ki izključuje katero koli zaupno upravljanje njihove dežele. Medtem ko so skušali Angleži na vsak način zabraniti delitev Palestine z izzivanjem oboroženih sporov med Arabci in Zidi, so skušali Američani z vsemi sredstvi razveljaviti tozadeven sklep mednarodne organizacije OZN. Dvojna politika ZDA glede Palestine Je bila nujna takoj po no vetmbrskem zasedanju glavne skupščine OZN. Ameriško aktivno podpiranje načrta delitve Palestine je bil samo taktičen manever, ki je imei namen preslepiti javno mnenje. ZDA so spletkarile sa hrbtom OZN, samo da bi onemogočile izvedbo sklepa o ustanovitvi obeh neodvisnih držav, katerih obstoj ne gre v račun vojaških in industrijskih krogov v ZDA. Na posebnem zasedanju glavne skupščine, ki je bila sklicana na predlog ameriškega predstavnika, je ta predložil nov načrt glede Palestine in sicer tako imenovanega varuštva. Kakor drugi podobni ameriški načrti naj bi tudi ta služil za uvedbo nove oblike imperialističnega gospostva v Palestini s pomočjo varuštva, ki 6i imelo samo ta namen, da zagotovi Američanom petrolejska ležišča. tel. aviv je živahno trgovsko in industrijsko ske- DISCE, ZGRAJENO PO NAJMODERNEJŠIH URBANISTIČNIH ' NACEUH IZ J5ENECIJE sveti JURIJ Ze nekaj dn« je neki «Raffae-lo» iskal po vasi bivšega partizanskega borca Močnika Venan-cija z namenom, da b; ga s pomočjo drugih nabil. Pred dnevi so ga vendarle naSli v gostilni ter mu prizadeli resne poškodbe, toliko da se Je moral zdraviti nekaj dn’.. «Junaikl Ia4isti» so se zbrali v desetih za tako dejanje. Med n j,'mi skupno z že Imenovanim Raffaelom Je bil tudi znani Vazic. Ni treba niti pripomniti, do se organi Javne varnosti niso zanimali za ta slučaj. Na rezijansko občino so posla-LJ vsoto denarja v višini nekaj milijonov, katero je doloftlla AUSA za ustanovitev otroških vrtcev. Rezijani a« o tem zvedeli in 4e upravičeno spra&ujejo, zakaj občina jemlje stare stavbe v najem in jih bree popravila spreminja v otroške vrtce. Vsota denarja bi zadostovt-la za zidavo novih stavb, ki bi vsestransko od govarjale potrebam m tudi za popravilo starih. GORENJI BARNAS Ze mnogokrat smo pisali o orožju, ki ga imajo trikolorlsti pri sebi in ga skrivajo po naših vaseh. Opozorili smo oblast!, da Je to v Benečiji zelo nevarno, ker lahko privede do nesreč. Tako se je tudi zgodilo 13. maja zvečer, ko sta sedemletni Koren Klavdij in njegov petletni bratec Nadij neila neko ročno granato. Igrala sta se z njo dokler ni prišlo do eksplozije, ki je oba malčka razmesarila. Nesreča je zelo pretresla vas in vaščani so v skrbeh, ker vedo, da imajo trikolorlsti še mnogo takšnega materiala, kt pred stavlja posebno aa rralo deco smrtno nevarnost. Želeli bi si, da bi obiastl vendarle enkrat interveniral« in odstranile pretečo nevarnost. AŽLA 12. maja se je dogodila v naši vasi grozna nesreča. Dveletna Scrignaro Danila je padla v kotel vrele vode. Kljub temu da so ji domači takoj priskočili na pomoč ln jo odpeljali v !> lnioo. j« v groznih bolečinah revica podlega opeklinam. Zato ni slučajno, da je bivši ameriški notranji minister Ha-rold Ickes po premotritvi ameriške politike v Palestini in na Srednjem vzhodu izjavil, da je bila to politika kraljestva petroleja in naj ZDA naletijo na petrolej kjer koli na -svetu. S tem. da so postopoma izrinili Angleže z arabskega veh t-da, da so se ame riški monopoli polastili najraz-sežnejših petrolejskih ležišč v Sauditski Arabiji, medtem ko se danes pogajajo že na nakup petrolejskih koncesij v Siriji in Egiptu in za položitev petrolejskih vodov skozi arabske dežele. Tako nameravajo ZDA poleg ogromnega petrolejskega voda, ki veže Bassoro v Perzijskem zalivu s Halfo v Palestini in ki so ga zgradili sporazumno z Anglijo, izkoristiti tudi palestinske luke kot končne postaje novih petrolejskih vodov, po katerih na) bi se pretakal petrolej iz Sauditske Arabije. Za ameriško petrolejsko in vojaško strategijo pomeni samostojna arabska in židovska država v Palestini samo oviro. Na ta način sl moramo razlagdli interes, ki je vodil ZDA pri tem, da so skušale ovirati ln onemogočiti izvedbo sklepa OZN glede delitve Palestine. To, kar se danes dogaja v Palestini kot posledica angloame-riške imperialistične politike, niso samo spopadi med Zidi in A-rabcl, temveč tudi vojna intervencija reakcionarnih sil Egipta, Iraka in Transjordanije, ki jim poveljujejo anglo-ameriški imperialisti. Predlog resolucije delegacije ZDA v Varnostnem svetu, M pravi, da položaj v Palestini ogroža svetovni mir ter je potrebno pozvati Zide ln Arabce, da prenehajo z vojnimi operacijami, ima dva cilja: ponoviti hoče udarec na odločitev glavne skupščine o razdelitvi Palestine ln zakriti intervencijo anglo-ameri-ških vazalov v arabskih deželah. to razliko dobro čuti, zato daje več, mnogo več kot dajejo igralci drugod, s čemer se vedno bolj iu bolj poglabljajo odrcosi f» navezanost med njim in občinstvom, tako, da ni nobeno čudo, če sprejmejo našega Modesta, kamor koli pride po naših okoliških vaseh, kat starega znanca in tovariša ter ga povabijo za mizo. In Mo-de&t, Modest se ne brani, sede kot med svoje start tovariše, popravi svoj kušter e leve proti desni in kakšno tpametmo reče». V teh poslednjih dneh pred premiero, ko «premierska čustvovanja» igraloev ob jemoi mladega režiserja Sab‘ča, kljub rej pri j H smo... VidUm... Da... No, povej nam kaj, prosimo seveda, kako si začel s svojo tkariero» na deskah. — Ob neki predstavi Rokovnjo*-čev, mi je potem ko sem zaradi bole/sni dveh igralcev, nastopil uspešno v treh vlogah, moj prijatelj Dušan Sancin, ki je bil takrat član ljubljanskega opernega orkestra svetoxxxl, da naj se posvetim popolnoma gledališki umetnosti. — Tako sem še tisto leto odšel tudi pod silo političnih razmer v Ljubljano, kjer sem postal učeneo pri Augusti Danilovi. Po šestih mesecih dela smo imeti produkcijo Sem Benellijeve tLjubeeen treh kraljev», kjer sem igral vlogo barona Manfreda in bil na podlngi produkcije sprejet kot honorarni Član v gledališče. Naslednjo sezono pa sem bil na podlagi izpita v Wied)ovi komediji «Dm in dva. je pet» stalno angažiran. — Kdaj si prvič nastopil v glasbenih partijah f — 1968 leta. Med tem časom sem dobil tudi prve vidnejše vloge, kakor na pr. v. Hasenoklever-jevi «Boljši gospod* t* v Milčinskega *Krpanu mlajšem», itjer sem igral prinoa Friaeta. No potem 1931 leta sem začel igrati že večje in glavne vloge, kakor na pr. Vitez Bledioa v «Xar hočete», Abrama v «Kvadraturi kroga* in profesorja Bkvipčževa v delu Ko-kovljeva *M’Hjon težav*, dalje glavno vlogo v Liahtenbergerjevi f Kariera kanclista VinMrjat, in v debi istega avtorja tMladA gospod šef*, dalje v Linhartovi sMatlček se ženi* kjer sem igral Matička, in v Krleževl «V agoniji*. Izredno rad se spominjam. «Lu-škega duševnega izgubljenca*. — Potemtakem si moral velikokrat nastopiti t — Da mnogokrat, vendar M ti sedaj ne vedel povedati. — Kako pa si živel, ko »4 pri-iel t> Ljubljano f — Eh, težko je bila, kakor Je pač vedno v ta/olh primerih. Od začetka sem se preživljal s podporo, ko pa sem bil angažiran, so mi dali 800 dinarjev. Bili so precej težki časi. Ce mi ne bi od doma pomagali, bi zelo pisano gledal. — JCaJcjni so bili pa Tvoji uspehi v glasbenih partijah t — Od 1939 leta sem prav ta prav igral več v ljubljanski operi kot v drami. V opereti nPri belem konjičku* sem igral natakarja Leopolda v Foereterjevtt-mu *Qorenjskem slavčku* pa tenorsko buffo partijo RajdeljO, Medtem časom sem še pel v Matični Straussovi opereti tNetopir*, v Dobejievi * Slepa miš* tm- v mnogih drugih operah in operetah. Posebno rad se spominjam vlogo Bobila v Operi Rimski Kor-sakova cSneguročka*. — In tako sl se 19^5 leta vrnil v svoje rodno mesto. Gotovo ti je bito malce hudo, ko »i »apuičal ljubljansko občinstvo, M te Je kot smo slišali zelo ljubilo, da te je celo s pismi pozivalo, da se ver-neš. Vendar pa, vsaj tako smo prepričani, te je delo v rodnem mestu še mnogo bolj zadovoljilo. — Da, najprej sem bil poverjen z vodstvom dramske skupiniae, nakar sem režiral Benedettijeve *Rdeče rože* in Shawovo «Kako obegališ*. V «Desft8m bratu* sem igral Dolefa, katerepa sem »e zelo bal, ker sem imel pred očmi čudovit Uk, ki ga je ustvaril Danilo. Vendar sem bil potem z njim zadovoljen. Naslednjo sezono sem bil upravnik, vendar sem reiijai • Matička*, tPokojnika* in osvežil Niocodemijevo komedijo cSoampoto*. Ijetos sem pa režiral «Primorske zdrahe*, ki močno zabavajo naše ljudi. No — in takole bi tt rekel ob konou, ker vidim, da se Babič, s katerim se dobro razumeva, pripravlja, da začnemo zopet s skušnjo za tSkopuha*, da smo z dosedanjim delovanjem v marsičem dosegli cilj, fci smo »i ga po-stavili ob povratku. Prepričan pa sem, da Je še vedno tolikanj odmaknjen, da moramo mnogo delati, da ga bomo znova in znova dosegi*, ker kakor sam veš, se ti cilj vedno odmika. Medtem Je Babič pozvonil f rekel je, da zvoni, ker zvonca nimajo) za začetek skušnje, In mi smo kljub temu, da smo biil gostje, morali dostojno obmolkniti. Polglasno smo se še zahvalili našemu Modestu in mu želeli še mno- uspeha, zlasti v *Bk&puhu*, v katerem ga bomo videli f petek. Vendar našega razgovora ie nismo s tem zaključili. Nadaljevali ga bomo v petek zveter na Modestovi proslavi. Zmaga kmetov [ v poles^nsk! invi lemski pekrajmi (Od našega posebnega dopisnika) RIM. — V Milanu je priredilo »druženje antifašističnih političnih preganjancev veliko ljudsko manifestacijo, na kateri so izreki; solidarnost Italijanov z grškimi borci za svobedo. S? nat or Terra-cini Je poudaril, da se italijansko ljudstvo pridružuje grškim rodoljubom v borbi proti tisti vladi, ki širi naeilstvo in ki Je Mapec reak-cionalnega imperializma, pri čemer j« .ugotovil, da sta za vee to odigo-voma angleški ln ameriški Imperializem. Terraclni je obtožil atensko lutkovno vlado, da vrši dnevno pokolje ter je izrazil začudenje, da se tega zborovanja niso udeležili saragatovci in republikanci. Komunistični senator je opomnil, da »e v teh Časih poslužujejo nekateri besede »demokracija* samo za propagando, da pa se ljudske množice zavedajo^ kakšno stališče morajo zavzeti v bodočnosti v obrambo zat’-ran;h narodov. Terra-clnl Je končno dejal, da če pošiljajo Američani in Angleži grški fašistični vladi dolarje, orožje in oficirje, ni razloga, da ne bi množice italijanskih demokratov smele poslati, kar 1« premorejo, grškim partizanom za njihovo borbo prot) atenski vladi. Enotnost in odpor poljedelskih delavcev v pokrajini Poleaine sta prisilili vlado in faš‘st;čno skupino veleposestnikov, da so nnorali spre-jsti 80% delavskih pogojev. Tudi v videmaki pokrajini se Je končala .sfavka z zmago kmetov. Oblasti so morale tudi izpustiti aretirance. «Nova» vlada je danes položila prisego. E. MILIC HISTUKMST ill Pred nekaj tedni je umrl predsednik «republikew Filipini Mainuel Roxaa — prvi kvizi ing Zedinjenih držav Amerike. 2ia časa japonske okupacije Filipinov je bil minister v japonski marionetskl vladli. To pa ni v ničemer oviralo generala Mao Arthura, da ni po ameriški okupaciji Filipinov izbral prav Roxasa za vršilca ameriške «avobode» na otočju. Leta 1946 so se Zedinjene države odrekle auverenTtet! nad Filipini ln proglasile tako imenovano republiko. Ta neodvisnost pa je bila samo navidezna. Na volitvah aa predsednika republike so Mac Arthur In drugi eksponenti Wall Streeta uspeli, da Je bil izvoljen za predsednika Manuel Rojtas, Z njim ter z Andresom Sorianom. in Jcaqu1neim Ellzaldom je Amerika držala Filipine v šahu. Ta trojica po je postala absolutni gospodar otokov, gospodar zemlje, bank, nafte, nasadov, Industrije — vsega. Oni so omogočili Mao Arthiiiru in ameriškemu veleposlaniku Mac Nuttu, da »ta Investirala svoje kapltale v filipinske rudSlike. ROxas, Soriano in Elizaldo so se tudi. d‘rektno povezali z ameriškimi trusti Standard OlU WesHnhouse Ingersoll-Rand in z drugimi podjetji »s Javna dela, let alf ki promet itd. Na ta način je neodvisnost Filipinov postala prazna fraza. Amerika Ima danes zaradi pomoči, ki *o Ji Jo dal! Roxas et Comp,, sto tisoč vojakov, to je sedemkrat več kot pr?d vojno. Poleg tega Ima 78 strateških Mi ter n« smerni pozabiti, da je glavno mesto Manila največje ameriško oiporlšče na Tihem oceanu. Da ne bi Roxa»a nihče mogel ovirati pri njegovem Izdajstvu, jr takoj po Japonski kapitulaciji pričel s pomočjo Mac Arthura preganjati (kar je delal tild! kot Ja-pomski minister) narodno protijapensko partizansko armado In pristaše pokreta za neodvisnost Filipinov — «Houk-balahap». To je, preganjal Je tisto gibanje, ki Je Imelo za program demokratično oblairt, agrarno reformo, ekonomsko in socialno osvoboditev Itd. Rozas pa je to gibanje proglasil za »komunistično* ‘in pričel »sveto vojno*. Kaj pa se Je dogiodilo? Na nekem prot’komunističnem zborovanju se Je besni Roxas tako razburil, da ga Je zadela kap. Njegova smrt ni nič čudnega, vendar pa je v njej nekaj simbollčneg«. Roxas J« umrl od histeričnosti, ki jo Je sam llril, ubila ga 1e lastna mržnja,, zadušil se je v ta.«tnem besru. Na vsak način poučen primer. PRIMORSKI DNEVNIK? 26. maja 1948 UM r OGNJI BORIS llllllllllll PAHOR Deklica, juhe! Mi smo mladost sveta! TržaSka otrotad, ki bo ploskala raketam, ognjenim zvezdam. Mi smo otroci in smo pisane rakete, nocoj, v majskem nebu, nad zelenim gričem. In z nogami cepetamo in lesene stopnice tribun grmijo pod leseno streho, na griču, ki mu je ime Bom-bel). Mfak je nad dirkališčem in •mrak je blag oblak; vanj se je zbral, nocoj, sočen sok naiega mesta: morska pomlad, vonj po soli, ribičev trud, skrb mandri-jerjev ob miniaturnih njivicah, igrivost nas, primorskih dečkov in deklic. V njem se kretamo Čisti, kakor v vedrem ozračju modrih, sinjkastih spominov. Skozi mrak prihajamo kakor po kostanjevem drevoredu naSe mladosti Naša mladost! jim**, zdaj, atomskih jajot Pa morda ni-smo. Naša igrivost vas bo razorožila nSkoč, gospodje, m' otročaji vam bomo zalučali peščeno granato v oči, kakor slepci boste, kakor slepci boste tavali sredi dragocenih skrinj z atomi Juhe, deklič, hala je ta noč! «4ii je imel Voltaire pred 1789 taka morja otrok?* «Ti komunist?* si vprašala. Ne, menda ne, toda mi smo trt.- pomlad sveta, mi klijemo vsepovsod, mi smo lučke sredi noči, rakete, ribice, ki *o se rodile o zavarovanem, zastražene-nem jezeru sredi gora! Vi*, ti si dober deklič in dobri ljudje so imeli prav za časa Bastllje, imajo prav danes: ob strupeni hudobiji se čudijo umetnim ognjem. Dobri ljudje razumejo hudobijo, toda hudobija njih ne razume. Mi razumemo njih, toda oni nas ne razumejo in sredi dirkališča rasejo prešerni iarometi, Plešejo, se dvigajo v orasno drev- je, se razpotegujejo v zelene trte. Ognjeni kolobarji se zaokrožijo v biserno matični megli, potem je svetloba samo bisern prah in prah je hlap iz breztežnih rubinov. In nato se steka kakor slap iskric in na travi se sveti srebrna tekočina. To so naši plavži sredi noči. Sredi noči smo si zamislili svoje plavže, ustvarili smo si razposajeno svetlobo in barve, ki smo jih vrgli v nebo, so odšle in vžgale žarek v očesu našega starega svetilnika ob Martovem. polju. Stari svetilnik je trenil z očesom in poslal svetlobo ribičem na morje kakor hudomušni pozdrav njihovih otrok! Takrat je pod čolnom riba osmukala ribiču vabo s trnka. On se je namrdnil, pogledal je kres na tržaškem griču. Potem je hrknil in potegnil trnek iz vode: «Se ribe so otročje neugnanem je rektj. Da, in prav je, da so neugnane, nocoj. Vse je prav nocoj, ker sredi dirkališča se kolobarji svetlobe sučejo in postajajo vrtinci, se cefrajo v repe čudežnih repatic, so, ko da se je zvrtinčilo jadro z zelenimi, okrasnimi krpami, so kakor prozorne vaze z rdečimi ribami, kakor svetloben ribnik pred vsemi otročaji svata. Pod streho velike tribune pritrkujemo nov takt dogCdkom, mi smo strnili v eno samo igrivost vzhod in zapad. Mi se igramo novo, človeško skrivalnico, ki draži brezkrvne ljudi, mi smo vlačkl, ki pčljejo smehljaje v vse smeri, mi smo valčki, ki se love ob mogočnih skalah našega brega. Iz naše mladosti smo prinesli dir konjev, tu na dikalištu-nocoj pa se gugamo na otroškem konjičku naše prešernosti. Cuga-mo se sredi mržnje gospodov, ki so jim delnice rojstni list in poročni list, ki so jim delnice sveto pismo stare in nove zaveze, ki so ]lm\ delnice potni list in spričevalo dobrega vedenja. Gospodje, tako je rekel Lev Nikolajevič Tolstoj tudi o vas: «Lahko se vam primeri tisto, kar se je rodu Aztekov, o katerem so pripovedovali nekemu učenjaku: »Azteki so izumrli; živi Se papiga, ki govori Se nekaj besed njihovega jezik:.* Deklic, želiva sl, da bi za konec rakete pokale, pokale! Da, ker nekoč bo to, kar je za nas tragično, smešno novim ljudem. Naj poka in tvoje lase naj obliva zilenkasti soj. Ne poznam te, deklica, morda se bova ob izhodu razšla, zapustila bova čarobni vrt nocojšnje prešernosti in bova in ti in jaz pešca na temni ulici. Toda zdaj sva sredi rocolskih nagajivcev in na tvojih ustni oah se V>vi odsev sinjega stolpa, ki gori sredi dirkališča. »Pati, ko bode rakete pokale, bom ukradel otroški soj s tvojih ustnic!* »Naj poka, naj poka!* si rekla. Ali smo otročji? Naj! Ob skrinjah z atomskim hudičem jahamo lesene konjiče, gugamo se na drznih gugalnicah. Otročje in objestno je, da se z njimi vihtimo nad hladom filistrov vseh vrst in vseh patentov, nad kratkovidnostjo alkimistov, ki so ukletim navdušenje v katekizmi, nad mrzlico lizunov, stolčkarjev in trobentačev diletantov. In res pokajo rakete in umetnih ognjev bo konec. Ves Trst se trese, otročad ploska, na piano teče i tl nad dirkališčem je svetloba kot čez dan. Hiše stoje razkrinkane in si ne morejo kaj, da se ne bi vdale luči, ki jo brizgamo vanje mi, otroci. In tl, deklica, ki te ne poznam, imaš na ustnicah sok kostanjevih ti-stov našega detinstva, sok koromača nad našo obalo. Da, farizeji, ta povest se končuje s poljubom! Ti deklica, sediš na pomolu i« veter s Krasa se igra s tvojim krilcem. Mi smo na koncu pomola, ki se steguje v bodečnost. Naša ljubezen se šele pričenja! — in rakete pokajo. Naj! Naj si raztreska ves strah, ki je v nas: od bomb v Afriki in Itzliji, v Muenchenu in Belsenu, v vežah naših tržaških hiš. Z raketami naj se raztrešči smrtna megla v nas, v naših mamicah, In srd nad letali, nad protiletalskimi topovi v Tripolisu, Bčngaziju, na Opčinah m Katinari. Bombelj gori In poka, umetni ognji nas oblivajo in mi smo brez hudobije, maj sveta smo. VmeU.i ognji so kakor mogočni slapi. Kakor bogata plima naj odplavijo sektaštvo in rabinstvo. Poka! Naj se razpoči ozkost v nas, inkvizitorji naj pridejo v šolo k nam, otrokOm! Kčr naie prvo berili je bilo morje, prostrano morje je bilo naš izpit za življenje! »Res sva kakor dva otroka*, «i dejala, lObjestni, naduti, nor o glavi otročaji !* Naj! Naj! Naj! Prijatelji odrasli ljudje, mrzli strategi! Szj ste samo starčki! N sooj se mi otroci rogamo vašemu kihanju, smejemo se v vaše povešen« brke. In nocoj so vaše časVtljive brke osmodili naši otroški umetni ognji! Trst S. maja 1948. Sf ©petindvajsetletnica velikega roškega dramatika A. NIKOLAJEVIČ OSTROVSKI >10DR011\ i OlliNSMM TRAMVAJE Odhod z Opčin ob 5.50? Vsekakor prezgodaj, prezgodaj tudi za tiste, ki hodijo n: delo v Koper; saj vozi zdaj iz Trsta Se drugi parnik pozneje. Lahko izbereš tramvaj ob 6.14, 6.32, 6.40 ali pa tudi ob 8.2. Mnogo jih je, za vsakogar je dobro postreženo, za zgodnje mlekarice, tovarniške delavce, premetene trgovce, ki se že vračajo iz Trsta, obloženi s svežo zelenjavo, ko si mi zaspanci komaj manemo oči pred odhodom e Opčin. Prileten kontrolor, ki ž užitkom grize pipco v ustih, z vrha stopnišča kritično premotri vsakega potnika in se mu navadno nasmehne z izrazom preizkušenega življenjskega filozofa: «Cemu tako sopihaš? Ce ti je ta ušel pred nosom, čez 12 minut pojde drugi.* Rezek žvižg! Mi smo že noter, toda oni, ki se ženejo po Narodni, Kontovelski ali Proseški ulici? Prepozno: Ostane jim samo še pomilovalni nasmeh kontrolorja, ki z uradnim korakom meri postajo, danes kakor včeraj, kakor pred letom, kakor pied desetimi, kakor pred tridesetimi leti. Enkrat ali dvakrat zamuditi openski tramvaj, pozabiti v Ujem torbo ali polili mleko pod noge potnikov, kaj je vse to v primeri z življenjem! Delovanje instituta» ”Zapadnega v Poznanju Med vsemi okupiranimi narodi so Poljaki najbolj razumeli staro in preizkušeno načelo, da »mora-mo sovražnika dobro poznati, če se miu hočemo učinkovito postaviti po robu*. V smislu tega načela je bil v mesiu Poznanju na zapadnem Poljskem ustanovljen poseben znanstveni institut, katerega naloga je, paziti na razvoj v Nemčiji. Njegovo ime je «In-stytut Zachodni» in je nastal že v času okupacije. V najtežjih trenutkih poljskega naroda, ko so Nemci uničevali vsa središča poljskega intelektualnega dela, je začelo več poznanjskih in krakovskih učenjakov kljub veliki nevarnosti, ki jim je grozila s strani nacistov, nemški problem znanstveno raziskovati in obravnavati. Rezultati tega dela poljskih učenjakov je po vojni začel objavljati »Zapadni institut* v obliki publikacij, razprav in različnih znanstvenih del, ki se nanašajo na nemški problem. Kmalu po prihodu Rdeče armade so uradi potrdili «Zapadni in- Praška pomlad Mednarodna konkurenca v klavirju za nagrado B. Smetane. Drugi mednarodni kongres skladateljev in glasbenih kritikov Kot v zadnjih treh letih se je začela 15. maja in bo trajala do 6. junija prireditev «Praška spomlad 1948», v okviru katere bo mednarodni glasbeni festival, mednarodna konkurenca v klavirju za nagrado Bedricha Smetane in drogi mednarodni kom gres skladateljev in glasbenih kritikov. V programu mednarodnega glasbenega festivala bodo dela klasičnih in modernih skladateljev, tujih in domačin in med njimi bo nad 40 slovanskih avtorjev. Ta dela bodo izvajali solisti, komorni in simfonični zbori la Češkoslovaške in ino- zemstva. Med inozemskimi solisti bodo nastopili klavirist St. Szplnalski iz Poznanja, violist Pal Lukacs in klavirist Istvan Antal iz Budimpešte, čelist Antonio Janigro In klavirist Ivo Maček iz Zagreba, klavirist Emile Baume iz Pariza, klavirist Pančo Vladigarov iz Sofije, E. Bandrovvska-Turska iz Varšave, ktaviristka Margueritte Lcng Iz Pariza, dalje dirigenti Zd. Gor-zynski iz Lodža, M. Horvat iz Zagreba, S. Popov Iz Sofije in Erlch Kleiber. Na praškem glas-benem festivalu bodo nastopili vodilni sovjetski umetniki, Cal- Življenje novo veje ••• 8 PRAGA, KLJUČ EVROPE IN GLAVNO MESTO ČEŠKOSLOVAŠKE. MESTO NA PRELOMNICI STARIH IN NOVIH TRGOV SKIH POTOV, SRBDB3CE KULTURNEGA ŽIVLJENJA vetov kvartet iz Pariza, Avramcv kvartet iz Sofije ;n Amsterdamski kvartet. Med češkoslovaškimi solisti bodo na festivalu nastopili Bohmš Heran in E. Fischerora-Marvo nova ket solista, dirigenti Rafael Kutoelik, Karl Ančerl, B. Fakala, J. Soupal, Dr. V. Smetaček, Lu-devit Rajter, J. Kiihn, R. Brock, B. Havlik, M. Doležil in Jiri Pim-kas; dalje Slovaški kvartet, praški kvintet, trio Paleniček Plo-cek-Sadflo, Smetanov kvartet, kvintet Češke filharmonije, češki nonet Ondričkov kvartet, zber Pro a rte antiqua, češkoslovaški kvartet, Češka filharmonija, orkester FOK, Vachov zbor moravskih učiteljic, pevsko društvo moravskih učiteljev, simfonični orkester češkoslovaške radijske pestaje, praško Narodni divadlo, opera hs Brna, praška Velkš. Opera, pevski zbor češkoslovaške radijske postaje, otroški pevski zbor, pevsko društvo praških učiteljev in pevsko društvo praških učiteljic. Za mednarodno konkurenco za nagrado Bedricha Smetane so se prijavili klaviristi in klavirist ke skoraj iz vseh evropskih držav. V razsodišču za to konkurenco zasedajo Istvan Antal (Budimpešta), Em,ji Hajek (Beograd), Dr. Včclav Holzknecht (Praga), Leon Jongen (Bruselj), Raoul Koczalski (Varšava), Margueritte Lcng (Pariz) ln Pančo Vladigarov (Sofija). Kankuren-ca je javna in vsakomur pristopna in zmagovalec prejme denarno nagrado v višini 45.000 Kčs. Drugi mednarodni kongres skladateljev ln kritikov pa se je pričel 20. maja in bo do 29. t m. v Pragi in njegov glavni program je rešitev problema «Kam gre razvoj godbe*. Posamezni posebni problemi, ki jih bo ta kongres obravnaval, so: struktura in izraz sodobne resne in popularne godbe, pomen narodne tradicije za razvoj gedbe, funkcija godbe v družbi, metodika sodobne glasbene kritike .prcblemi šolanja glasbenih kritikov, godba: sredstvo miru in razumevanja med narodi. Udeležbo na tem kongresu so obljubili skladatelji in kritiki iz Belgije, Brazilije, Bolgarije, Češkoslovaške, Fran--cije, Holandije, Indije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Palesti ne, Poljske, Portugalske, Avstrije, Romunije, Sovjetske zveze, republikanske Španije, Švice, Velike Britanije in še nekaterih držav. Za udeležence kcngresa bodo preigrani koncerti sodobne češke godb<\ predstave češkoslovaških lutkarskih in. risanih filmov in so predvidene vsakovrstne kulturne prireditve. ♦Praška spcmlad* bo tudi letos pravi pregled in slika umetni škega ustvarjanja vseh evropskih narodovi stitut*, kj je s tem začel novo razdobje svojega delovanja. Institut ima značaj društva in je javna znanstvena raziskovalna institucija. Člane sprejema kuratorij, katerega predsednik je vedno rektor univerze v Poznanju. Ravnatelj instituta je sedaj univerzitetni profesor dr. Zygmunt Wojc!e-chowski, ki je izdal znanstveno delo «Po!ika — N:emcy» (Poljska — Nemčija). Institut preiskuje poljskonemško razmerje z zgodovinskega, teritorialnega tn stvarnega stališča. Danes obravnava predvsem problematiko spet pridobljenih poljskih oblasti na vzhodu od rek Odre in Lužiške Nise, istočasno pa tudi temeljito preučuje zgodovino nemške okupacije Poljske. Metoda dela instituta je v tem, da so rezultati znanstvenih raziskovanj povezani z aktualnimi potrebami praktičnega življenja. Člani in porabljeni sodelavci delajo v sledečih sekcijah: prehlstorični, pravni, efnografični, dokumentaciji nemških zločinov in v sekciji, ki opazuje sodobne izpremembe v Nemčiji. Med člani posameznih sekcij so imena znanih poljskih učenjakov, med njimi - gledni prehistorik profesor dr. J. Kostrzewski, znani slavist in izdajatelj «Slavia Occidentalis* profesor dr. M. Rudnicki, znani poljski pravnik in dolgoletni rektor profesor dr. St. Kasznica in še mnogo drugih visokošolskih profesorjev, gospodarskih strokovnjakov in kulturnih delavcev. Zunanji znak delovanja instituta je izdajanje različnih znanstvenih publikacij in knjig o nemškem vprašanju. Od osvoboditve je Izdal institut že 40 znanstvenih publikacij, med katerimi je najpomembnejša knjižnica «Prace Instytutu Zachodniego*, v kateri so izšle publikacije: Kielczevvska-Grodek: «Odra-Nisa, najboljša poljska meja*, profesor dr. Lehr-Splawinski: «0 izvoru in pradomovini Slovanov*, prof. Z. Woj-ciechovvski: »Poljska-Nemčija, deset stoletij boja*, prof. Kaczmarc-zyk: »Nemška kolonizacija na vzhod od Odre*, prof. Konopc-zynski (Friedrich Veliki in Poljska* in Klelczewska: «0 zemljepisnih temeljih Poljske*. V knjižnici »Siudij o Nemčiji* so bile izdane sledeče važnejše publikacije: prof. Tymienicki »Zgodovina Nemčije od začetka novega veka* in J. Pajewski «Nemčlja v novem veku*. Zelo pomembna je tudi knjižnica »Monografija spet pridobljenih pokrajin* in »Monografija Odre*. V «Studiju nemške okupacije Poljske* so izšle knjige: K. M. Pospieszalski »Poljska pod n*emškim pravormt939-1945», A. Klafovvski »Industrijska politika okupatorja v generalnem gouvemementu*. Veliko zanimanje vzbuja knjižnica »Dokumenti nemških zločingv*. v kateri sta izšli «Trpljenje poljskega delavca* in «Nemški zločin v Varšavi*; v tisku je obsežno in izčrpno delo o varšavski vstaji. Gradivo ’z te knjižnice je služilo v ntlmber-škem procesu proti Goeringu in ostslim nemškim zločincem. Periodični organ Zanadnega instituta je «Przeglkd Zachodni*, ki iz- oooooooooooooooooooooo Kulturne^drobtine Slovansko sodelovanje v športnem letalstvu PRAGA (IP) — V teh dneh so e« vrnili v Prago češkoslovaški letalski delavci ;z Beograda, kamor so bili povabljeni na redno zasedanje Jugoslovanske letalske zveze. Češkoslovaški letalci so leteli na češkoslovaškem športnem letalu »Sokol*. V Jugoslaviji so se predstavniki obeh letalskih zvez dogovorili o sodelovanju obeh na rodov v športnem letalstvu. V bodočnosti se računa z zamenjavo dijakov letalskih šol, vzajemno informacijo o izkušnjah itd. Prihodnjega sestanka se bodo udeležili tudi bolgarski in poljski športni Ičtalei. haja že v četrtem letniku. Znanstveni člank; in razprave v tem časopisu osvetljujejo problem meje na Odri in Lužiški Nisi in vsestransko obravnavajo zgodovinsko in kulturno problematiko zapadnih pokrajin Poljske. Zelo pomembna rubrika tega časopisa je «Nemška kronika*, ki podrobno in sistematično prinača poročila o vseh političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih dogodkih v Nemčiji. To je modrovanje izkušenega kontrolorja, mi potniki pa se raz-govarjamo: »Zakaj tako pogosto menjujete vozni red?* Ze drčimo proti obelisku mimo ameriškega štaba, pred katerim gori luč navadno tudi prt belem dnevu, in dalje čez novo avtomobilsko cesto, ki naj bi peljala tja doli v Italijo in na Trbiž; na njej ne vidiš avtomobila. Večinoma znani obrazi. Živimo v času politike. Zanima te gotovo, kako smo orientirani Na vzhod? Na zapad? Poglej samo na list, ki ga potnik drži v rokah. Brez lista v letu 1948 nikdo ne stopi v tramvaj. »Pri-morski dnevnik», aCorriere di Trieste*, «Giornale dt Trieste» predpoldne, «11 Lavoratore*, «Voce libera* popoldne. Listi rasnih jezikov in raznih barv, tu pa tam zaide med nje tudi kakšen iz Avstrije ali Švice kot znamenje tržaškega kozmopolitstva. Kaj pa razgrinjajo ona dekleta pred seboj? Strip »Perdutamen-te tua*, «Grand Hotel*, «La Pas-sic-ne», »Cine Travasissimo*, «Bis», «So tutto*, »Follie*, «Assi-se», «Crimen*... To naj bo duhovna hrana naših deklet in mladincev? Svoboda tiska, kaj se vse tiska v tvojem imenu! Sunt, s katerim je Trst preplavljen ln ki ga morje že naplavlja na kra-ške skale kot najslajši sad rimske civilizacije. Neizčrpen vir dohodkov za današnje pokvarjence, ki mrzijo dčlo. ZanAdam v tem pogledu mladino v demokratičnih državah, ki so prosto prepovedale senzacionalen, kriminalen in pornografičen tisk. Openski tramvaj - čudovito uspavalno sredstvo. Na poti do Romanje zaziblje v sladek sen v popoldanskih urah tudi najbolj čilega potnika; niti mSadina mu vedno ne kljubuje. Neki sloviti francoski zdravnik in psihiater je svojim betežnim bolnikom, ki jim ni mogel postaviti jasne diagnoze več ali manj namišljenih bolezni in pripisati pravega zelišča, navadno napisef, na recept: «Paris-Boulo-gne*. Ce so še tožili, potem je napisal «Paris-Lyon*, ali celo «Paris-MarseWe*. Nekaj ur vožnje v neznano smer, samo proč od moreče vsakdanjosti, to 1e navadno najbolje zdravilo za prt napete živce. Openski tramvaj - uspavalne in pomirjevalno sredstvo. In ^ kako potrebno v teh razburkanih časih na Tržaškem ozemlju, kjer so žerjavico fašističnih kolonizatorjev iSprgali izpod pepela novi kulturonosci, vedno v ime civilizacije. ., Openski tramvaj namreč m in združuje. V njem čuješ odo jezika. Slovenski pOtnik se raz? varja s sprevodnikom v svoj jeziku, italijanski v italijanske ■ Vse to se vidi občinstvu po”se naravno. . . sBiglietti!* «Listke, Pr0S‘mL Nikdo se ne spotika, nnt bro rejeni Čerini. Tu pa- tam kakšen doseljenec nervozno pihne, toda molči; strah mu le kosteh. . Vzpenjača ima nenavadno gestiviio silo, ki izravnava združuje. Morda je to strah P nevarnostjo? Morda je odvisnosti italijanskega po/] od slovenskega mehanika, ki s Skorklje spušča v Trst f Verjetno se tem okoliščinam pridružujejo še druge: «Per bajtj ti ljudje vendar ne rnore^°..,.„j) takšni barbari, kakor jih tli ' P «Piocalovi nasledniki*. Vse čudovito v redu„ skoro Pre no, nikakšnega vpitja med *P vodniki in strojnikom, skoro predpisanih znakov. Čudni l) ti barbari/ . ~ Ko bi se dala harmoniju « ^ penskega tramvaja prenes . mesto! Vsekakor zanimiv P met za psihologe, sociologe zlasti za domače politike-Ko vzpenjača izpusti na Ijanskem trgu tramvaj iz mreže in se ta svobodno s po1 Trgovski uiicl v mesto, v. nejo popuščati medsebojne med potniki. Ze jih razdvaLarrWn sel na vsakdanje delo- K ^ jih zajamejo mestne ulice * . jimi zastavami in spari vsčh in barv. V srcu potnikov te raja nekakšno domotožje po‘ nUli skupnosti, po nekak ' skupnem domu, katerega c' -w c* in eni. ^ . občutek jim niso popolnoma jasni- kmalu harmoničnega življenja sc « razblini in končno izgtne fata morgana. ^ Rastlinsko iioljjernje na Mlsirsn V vprašanju obstoja vegetacije na planetih, najbližjih naši Zemlji, so zelo različna mišljenja. Zlasti še v pogledu Marsa, ki se najbolj približuje prilikam življenja na Zemlji. Nekateri učenjaki kategorično zanikajo kakršno koli rastlinsko življenje na tem planetu. Drugi zopet trde z vso gotovostjo, da na Marsu rastline obstoje. Dokaze iščejo v tem, ker se barva Marsove površine vsako leto menja. Obe trditvi pa se naslanjata na vse preveč negotove utemeljitve, da bi se moglo pozitivno odgovorili na to vprašanje. Zaenkrat torej ostane stvar nerešena. Astronomi so proučevali Marsovo površino. Vidljivi del sončnega spektra na Marsu so vzporejali s spektrom, ki ga nudijo od Sonca obse-vlinč rastline na Zemlji. Klo-rofilna zrnca naših zelenih rastlin močneje absorbirajo rdeči del spektra. To je po- sledica prilagoditve naših rastlin pogojem življenja na Zemlji. Medtem pa so prilike na Marsu povsem drugačne. Na Marsu je hlad/na klima; najtoplejši kraji imajo 8° pod ničlo srednje temperature. Zraka je zelo malo. Rastline se morajo okoristiti z onim delom sončnega spektta, ki nudi največ toplote. Z drugimi besedami: na onem delu, kjer sonce obseva Mars z rdečimi, rumenimi, oranžnimi in zelenimi žarki. Pač pa se morajo rastline zaščititi pred močnim vplivom vi-joličastih in ultravijoličastih žarkov. Za dosego potrebnih dokazov o obstoju vegetacije na Marsu bi morali raziskati vijoličasti in ultravijoldčasti del spektra. Prvi je prišel na to spoznanje sovjetski astronom G. Tihonov. Da je njegova teza pravilna nam pričajo rastline na Zemlji, ki uspevajo v enakih klimatskih prilikah kakor na Marsu; klima, ki jo imamo zemljani v polarnih krajih in na visokih gorah. Akademik A. Gn" gorijev je izdal leta 18k knjigo, v kateri opisuje vegetacijo na visokih planinah ter v polarnih krajih, kjer vlada trda zima, podobna srednji letni temperatur* Marsa, in kjer oster zrak prepušča škodljive ultravijo-ličaste žarke. Te rastline se od ostalih razlikujejo po v' joličastem refleksu svojih l*~ stov, kar dokazuje da se mora nekaj podobnega dogajati tudi z vegetacijo na Marsu- Na ta način najdemo možnost rešitve vprašanja, da-1 obstoja na Marsu vegetacija ali ne. Morali bi se lotili temeljitih raziskovanj rastlin v polarnih krajih Zemlje in jih primerjati z raziskovanjem na Marsu.. To pa spada v področje astrobotanike. V-temeljitelj tega nauka. Tihonov, /pravkar dela na daleko-seinih razlskai-anjih: tre- nutno je namreč na čelu ekspedicije v polarnih krajih- TITOVE S pozdravi in ueslilkami ljudstva iz vsoti ropuhlik FLRI Ze nekaj dni tečejo po vseh Ljudskih republikah Titove štafete s čestitkami in pozdravi ljudstva iz bodisi še tako oddaljenih krajev skozi vsa večja mesta in vasi, kjer jim ljudstvo skupno z JA prireja prisrčne sprejeme. Vse štafete iz raznih smeri imajo isto pot proti Beogradu, kamor so prispele 25. t. m. na rojstni dan maršala Tita. V Beogradu so Jim pripravili veličasten sprejem sredi Terazij,' kjer je bil velik miting In ljudsko veselje. Od tam so se šiafete pidale na Titov dom na De din ju. Mogočna pot štafete z vrha Triglava V petek zjutraj še pred zoro sc prihiteli najboljši slovenski alpinisti s Kredarice na vrh Triglava, kjer je bil start glavne šiafete. Pot je bila zasnežena in poledenela. Deset minut pred 4 sc. desegdi vrh, kjer so priredili majhno slavnost ob odhodu slovenske štafete k maršalu Titu, Okrajni sekretar OF z Jesanio tovariš Volk je pozdravil štafeto, vedlja alpinistov pa je prečital spominsko listino in Jo vložil v slovensko štafetno palico ter jo Izročil našima alpinistema Cepu in Kramžarju, ki sta pohitela z njo po nevarni poti preko Malega Triglava dalje na Kredarico. Tam so alpinisti izročili štafetno palico smučarjem Lukan-cu, Magušarju in Katnikbvi, ki so zbrzel; po sneženih, pečinah proti Krmi. Prj zadnjih zaplatah snega so že čakali tekači alpinističnega odseka z Jesenic, ki so izmenoma tekli skozi Krmo do Lovske koče. V Mojstrano so prihiteli ob csrrvh, kjer je bil »lav* nosten in množičen sprejem tekačev. Tu se je elovenska šta- feta združila z armadno. Pionirji, mladina in vojska »o pohiteli skoz: gesti špalir dalje proti Hru* šici. Štafeti se je pridružila tudi štafeta iz Rateč. Pred Hrušico, pri spomeniku 47 padlih, je bil množičen sprejem tekačev. Skozi Hrušico so tekli pionirji, ki so sprejemali teple pozdrave odi ta-mešnjih prebiralcev. Najbolj mogočen pa je bil sprejemi štafete na Jesenicah. Pred železarno na Jesenicah je bil zbran ves delovni kolektiv. Tekače je pozdravil direktor ža lezarne in imel kratek nagovor. Tekači so ob navdušenih pozdrar vih jeseniških delavcev in, nameščencev pohiteli skozi železarno in nadaljevali pot skozi obrat na Javorniku. Mcgočen je b',1 tudi sprejem na gradilišču vodne centrale v Mostah. Pred spe men’kom talcem v Mostah so se delavci in fizkulturniki zaobljubili maršalu Titu, da bodo spoštovali oporoko padlih borcev in nadaljevali njihovo delo. V Kranju se je zbralo na glavnem trgu okol, 3000 ljudi z godbo in pevskim zberom. Tekače j« pozdravil predsednik okrajnega odbora OF ter predsednik okrajnega odbora LMS. ' Vse važnejše predaje so od vrha Triglava naprej filmali. V Kranju so se priključile glavni štafeti še stranke z Jezerskega, Sv. Ane pri Tržiču, Tolmina in Idrije. Pozdravi in čestitke iz Slovenskega Primorfa V petek popoldne so odšle Št*> fete iz številnih krajev Slovenskega Primerja, tako iz Doblar-jev, Solkana, Mirna, Opatjega sela, Rihemberka itd. proti Novi Gorici, kamor »o prispele zve- čer. Med potjo j>h J« Uudst'« posebno mladina, dočakal® vseh večjih krajih z godibo i« i veejin Krajin o e— jjj jim izročilo številne re8olT:c^ta, tople pozdrave za maršala ^ Ob odhodu iz Nove ®°r'Ctjr0 štafeto pozdravil sekretar ^ tov. Orel. Štafeto so nesi" ^ noma mladinci udarniki. _ et de Novo Gorico. Za ta dah * ^ graditelj! Nove Gorice z*° ^ bili, da bedo prekosili ^^5 ,di normo za 70%, Kakor večjih krajih, tako se J« Ajdovščini zbralo nad 500 z zastavami in transparent- ^ ptsi, ki so izražali trdno primorskega ljudstva za či Ji doprinos v delovnih a dirugega leta petletke. p . Najlepš. sprejem je žtafe.*ršl|’ živela v Vipavi, kjer se j# ^10 okcli 800 ljudi. Ljudstvo zbrano s harmonikami. 1 mi na okrašenih vozov;*V množica je spremljala . j« prav do Razdrtega. V P'*.1?1 gt*" štafeto sprejelo 3.000 lju feto sta pozdravila /£0ln«ir dant JA v Postojni. V okrajnega odbora OF terJ^toja* dant JA v Postojni. V p° cVft’ Je prebivalstvo okrast'0 ^ijai' jem avtomobile, ki »o *Pre štafeto. Štafeta Jugoslovani®^ vojnega letalstva jp iz Kopra lo Kljub rani uri se Je v« bloku na Rižani, kjer J« * 500 l*u‘ prekoračila mejo. čez 5°" ki so izročili prisrčne za maršala Tita. V Illr,l*L ijirt*1 ci je štafsto dočakalo I00" ln jo navdušeno pozdrav«0-voril je zastopnik JA*