izlmja vsaki torek in soboto Ako p;id<> na ta rineva prnznik. dan pop rej. Ui-cdništvo se naliajn v „Narodni Tiskami", ulica Vctttirini St. 9, kamor je iiaslavljati pisma. Nefraiikiiana piNina se ne sprejemajo, enako sc ne uvažiijcjo pisma brcz podpisa. llokopitsi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorirau stane na \cU> 10 K, za pol leta f> K, za čeirt leta 250. Ipraviiištvo se naliaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9. Za fj;las«' be piačuje od čvetcrostopm* petit vrste po 14 vin., za veekratni natis primeren popust. I'tisunif/.nv št«*vilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriških trafikali. St. 71. V Gorici, v soboto dne 4. septembra 1909. Leto XI. Kaj ]e goriška „Kmečka slranka"? Manj odkritosrčna in zato tciti ne- varnejša je takozvana kinečka stranka. Liberalna je po svoji sestavi, po svojem odborn in po svojem glasilu, a svoj li- beializem zna prikrivati. Na ta način jc preslepila in zvabila že marsikaterega vernega kmeta v svoj tabor. Ta stranka se je ustanovila pred 2 letoma. Nje glavni nanieii je baje bil zdruzitev vseh goriških Slovcncev v eiio stranko in pomirjenje dežele. V dosego tega naniena je stopil dr. l:ranko v do- govor z narodno-naprediio in z naso Ijudsko stranko. (iabršček je odgovoril, da napredna stranka stoji na podlagi svobodomiselnosti; da so torej načela, ki jo ločijo od slov. ljudske stranke nepre- mostljiva, da je torej zdruzitev nemogoča. 0 pogajauju z (iabrščekovo stranko je poročal dr. Franko laiii 2. januarja na shodu v (iorici. Rekel je med dru- gim: „Kinečka stranka" se ne more združiti z napredno stranko, ker ta ima v svojem programu točke. za katere ne bo mase nikdar pridobiti. Ce hoce na- predna stranka dosiedno izvršiti svoj program glede svobodomiselnosti in svobodne sole, potem je njena dolžnost, da ljudstvu tudi pove, kaj je zadnja posledica teh idej. Ce pa ljudstvu res- nico pove, je ne bo imelo nikdar na svoji strani. Ako se ima v programu točko o svobodomiselnosti („Soča" trdi, da je dr. Franko govoril tudi o razpo- roki) in svobodni soli, pa se jih ne izvaja, marveč se ljudstvu bistvo teh idej prikriva in govori po volilnih shodih še celo nasprotno, potem se to ne pravi tirati odkritosrčno politiko. Pri pogajanju med „kmečko" in našo Ijudsko stranko se je bilo doseglo skoro popolno sporazumljenje. Naša stranka je bila voljna za zdruzitev, da se le priznavajo krščanska in d e m o k r a t i č n a n a č e 1 a. Zdruzitev „Kmečke stranke" z našo je priporočal dr. Franko na gori omenjenem shodu tako-le: „Program ljudske stranke ima široko demokratsko podlago in se krije s programom naše stranke. Z združe- njem, kakor smo si ga mislili mi, bi dosegli namen naše stranke. Nastal bi mir v deželi in plodno delovauje spo- sobnih mož, ker bi združeni stranki tvorili tako močno skupino, da bi poleg nje druge struje ali stranke ne priha- jale več v poštev. Ljudsko stranko se imenuje klerikalno le radi tega, ker je v njej kompaktna duhovščina. Toda du- hovščina sama bi se rada odtegnila politiki, če bi imela jamstvo, daverska stvar ne trpi škode. Ako bi naša stranka sodelovala z ljudsko, bi za du- hovščino odpadla potreba, vtikati se v politiko in posebej v volitve, ker bi najbrž potem niti ne imeli volilnega boja". Tako je govoril dr. Franko lani na shodu pri „Zlatem jelenu" v (iorici, a do združitve z ljudsko stranko vendar ni prišlo. Ko jc na istem shodu izjavil nadučitelj Bajt v imenu liberalnih uči- teljev, da so oni proti združitvi z ljud- sko stranko in da bodo oni pri kmečki stranki samo, ako ostane samostalna, je bilo dr. Frankove spravne kome- dije konec. Ker se ni hotel ločiti od liberalnih učiteljev, se ni dosegia zdru- žit^v z ljudsko stranko, se ni dosegel prvotni g 1 a v n i n a in e n kmečke Stranke. iianirec pomirjenje dežele in odstr^nitcv strankarskih bojev. Da so bili liberalni učitelji glavna zapreka združiivje. je povedal dr. I;ranko na shodu v Dornbergu z besedami: Mi smo za sloeno delo, saj smo sc hoteli lani združiti s slovensko ljudsko stranko, ali ta nam je stavila kot glavni pogoj, da moramo iičitelje izključiti iz svoje stranke. Kako pa mi moremo kaj ta- kega storiti ? Una zahteva je naravnost nesmisel. da bi mogli tak važen stan, kakor je ravno učiteljski, ignorirati. Za- radi 100 liberalnih učiteljev je torej vedno dosledni dr. Franko obrnil hrbet mogočni slov. ljudski stranki. s katero so ga vczala. kakor je sam zatrjeval. ista načela. Zaradi teh liberalcev je izdal glavno točko strankinega programa, o katerem je „N'as" glas" v svoji prvi šte- vilki pisal tako-le: Kedar doseže naša stranka svoj namen, to je, kedar bodo goriški Slovenci zedinjeni v enem ta- boru v skupno delovanje za prospeh ljudstva. prenehata nase glasilo in naša stranka. Z liberalnimi ucitelji je pristopila h „Kinecki stranki" se truma drugih liberalcev: mnogo krčmarjev. trgovcev in inteligentov po dežcli. Da so vsi ti liberalci zatajili kar čez noč svoje libe- ralno prepričanje. je izključeno, drugače bi moralo biti Goriško dežela največjih neznačajnežev. Ostali so. kar so bili, samo v agrarno obleko so smuknili, da se jih kniet preveč ne ustraši in da ga tem lažje speljejo v svoj tabor. Z vstopom teh liberalnih elementov je iz- ginil prvotni namen in prvotna smer „Kmečke stranke", ostalo je le še ime „kmečka" stranka, v kateri pa ne go- spodujejo k m e t j e, ampak 1 i b e r a 1 ni go s pod je učitelji. krčmarji, trgovci, vcleposestniki in razni „inteligenti". Iz teh elementov obstoji današnja „kmečka" stranka. Zato se ne cudimo, da je letos „Soča" pisaia o tej stranki: Napredno seme ne vsahne, tudi tisto ne, ki je padlo v agrarno zemljo. Bodo pač napredni agrarci. kakor imanio na- predne delavce, trgovee. obrtnike itd. Pr o t ikl e r i k a 1 n i so. into je s po- litiskega gledišča glavno vprasanje... V stremUenju po enotnem svetovnem naziranju ne bo razlike med nami, ki tičemo skupaj. Torej Frankovi agrarci in Gabr- ščekovi liberalci tičejo skupaj in oboji stmnijo po enotnem svetovnem nazoru. To je trdila „Soča" letos 6. februvarja in — nihee ji ni ugovarjal — niti „Kmečki glas", ki slepi zdaj ob volit- vah kniete, da je „Kmečka stranka" verska stranka! Toliko o sestavi nove „kmečke" stranke. AH pojdemo volit? To se zna, da pojdemo! In sicer bomo volili kandidate Slovenske Ljudske Stranke. Pa tudi druge bomo pregovarjali za to! To je naša sveta dolžnost! Na stran vse malenkosti! Pred očmi imejmo eilj in smoter, za katerega se gre. Osebe naj ne odločujejo! Načela naj stoje v ospredju! Dne 26. septembra, ko oddamo glasove za naše kandidate, naj bode dan vsegoriške slave, dan vstajenja našega ljudstva po vzgledu bratov Korošcev, Štajercev in Kranjcev! Na delo! Zveza Faiduffi-Gabršček. Marsikdo veruje. da se je bil prošt Faidutti in njegov klub zvezal le z na- čelnikom kmečke stranke dr. Franko- tom. Da ni temu tako, razvidi se iz pisma, katero je pisal A. Gabršček pred- sedniku italijanskega liberalnega kluba, g. dr. Marani-ju, katero se glasi: Velecenjeni gospod dr. Fr. Marani, predsednik italijanskega kluba T u. Počaščujem se naznaniti Vašemu Preblagorodju, da je „Slovcnski klub" v svoji današnji seji sklenil tako: „Slovenski klub" je prpravljen sto- piti v deželni zbor, ako „Club italiano" prepusti klubu „italiano popolare" enega deželnega odbornika. S tern bi bilo za- doščeno vsebini naše zveze s klubom „italiano popolare" in bi imel „sloven- ski klub" zanaprej proste roke. Bilježim \Tašemu Preblagorodju s kolegijalnim pozdravom Gorica 29. IV. 1909. vdani A. Gabršcek. Slovensko ljudstvo. čitaj pazljivo to pismo in strmi. s kako frivolnostjo je igral slovenski klub pod Gabrščeko- vim vodstvom s tvojimi koristmi! Ti si šlo v volilni boj z namenom, da bodo izvoljeni poslanci varovali in pospeše- vali tvoje pravice ter po možnosti de- lali za /nzvoj tvojega gmotnega stanja. In kaj vidiš tu ? Poslanci „slovenskega kluba" so zapustili deželnozborsko dvo- rano, skupno z italijanskimi krščanskimi socijalci ter onemogocili delovanje dežel- nega zbora — in z ak a j? Poslanci „slo- venskega kluba" so zapustili zbornico in onemogocili delovanje deželnega zbora le radi tega. ker se je A. Gabršček zve- zal s proštom Faidutti-jem in je vsled te zveze moral zahtevati, da dobi za njegov italijanski klub mesto jednega od- bornika. To je torej sad novodobne po- litike, to zahtevajo tvoje koristi, da mora imeti Faiduttijev klub svojega odbor- nika. inače naj gre vse rakom žvižgat? Pozor, slovenski sfariši! Bliža se začetek šolskega leta. Skrbni oče in dobra mati se že sedaj vprašujeta, kam s svojo deco v solo, kako ji priskrbeti potrebnih stvari: knjige. obleko, — stanovanje. Res so to kočljive in važne reči. Krščanska vz- goja otrok je stari^em ena najpoglavit- nejših dolžnosti. Treba je skrbeti. da si otroci pridobe potrebne znanosti za njill prihodnji stan. A se bolj, da so praktično podučeni v onih vednih resnicah. ki edine storijo človeka resnično srečnega. Nikdo ne bo dvomil, da so te resnice one, ki nas jih uči nezmotljiva Mati, katoliska Cerkev. Žalibog se taki versko-praktični vzgoji javlja dan na dan več nevarnosti, več sovražnikov. Med temi nevarnostmi za mladino, zlasti po mestih za učečo se mladino so stanovanja sama, kojih go- spodar ali gospodinja gleda le na to, da dobi mcsečno stanarino ter da kolikor toliko preskrbuje dijaka s hrano in dru- gimi potrebili -— dalje pa ne stori nič več. Ubogi dijak, nesrečen otrok, ki zajde na stanovanje, kjer ni molitve — pač pa preklinjanje doma, kjer je slabih vzgle- dov in pohujšanj vsake vrste. Kaj bo z dijakom, na kateregagospodar ali gospo- dinja ne pazita. kam liodi sebi prepu- ščen mladenič. kje se nahaja cele ve- čere, — morda cele noči. Primeroma isto velja to o deklicah, ki pohajajo to ali ono šolo. Zato. slovenski krščanski stariši, pozor! Premislite. poprašajte, kakžna je družina. kateri izročite svoj zaklad v oskrbo. Bolje par vinarjev ali krajcerjev več plačati, samo da vaša deca dobi prostor v pravi krščanoki hiši. — Še en pozor slovenskim stari- Šem. In ta velja v narodnem oziru. Za vero je najdragocenejši zaklad materni jezik. Slovenci. dajte otroke v slovenske sole ali zavode. Nemec. Italijan si sku- šata še celo v tujini — na tujih tleh — po- staviti svoje sole, da bi mu ne bilo treba dece izročati tujemu učitelju v roke. — In Slovenec naj bi tako daleč se spozabil. — da. zatajil svojo narod- nost —, in bi dal v svoji domovini po- tujčiti otroka V Ravno se govori. da ho- čejo Nemci odpreti dva nova razreda blizu državne železnice. Sramota za vsa- kega Slovenca. ki bi zatajil svojo slo- vensko kri in za par judeževih grošev pustil svojega slovenskega otroka pre- stopiti nemske šolske sobe. — Xic manj ni nevarnosti v tem oziru od Italijanov. Le poglejte. kako so v goriški okolici rasejani — zunaj mesta na slovenskih tleh „otroški vrteci". ki vabijo sloven- sko deco, da bi jo potujčili. poitalijan- čili. Žalibog se dajo nekateri nezavedni slovenski stariši zapeljati tako dalec, da pošiljajo svoje otročiče v italijanske sole, kakor nam je znano iz dejstev. ki so se vršila nekje v bližini Gorice. Mi nočemo kratiti drugim narodom njihovih pravic. Braniti pa hočemo tudi svoje in ne odstopiti niti za pedenj zemlje tujcu. Vsakemu svoje! Dopisi. Iz Cerkna. (Konec). (Še neko- liko o Čitalnici.) — Neki zmeren liberalec se je izrazil, da „če bi bili liberalci v o d i 1 i č i t a 1 n i c o. da b i ne bila nikdar dosegia 40 let- nice", Dalje je povedal, da je že 10 let clan liberalnega „bralnega društva", ter da je videl v tem društvu največjo ne- rednost ka- si je je mogoče misliti: ča- sopisov nikdar v bralnici; v prospeh članov (imenuje se namreč „Gospo- darsko bralno društvo") ni storilo dru- štvo še prav nie; prireditve nobene; zadnjič, ko je bil v društvti z namenom, da bi dobil kak časopis, je v njegovo veliko začudenje videl. da se v sobi „Gospodarskega bralnega drustva" — suši perilo. O časopisih ni bilo več ne duha ne sluha. Mož je dostavil še te značilne besede: „Ker sem naprednega misljenja. zato želim napredka. pre- pričal sem se pa. da imajo cerkljanski naprednjaki naprednost le v ustih, v dejanju pa samo — lenobo". „Kakor je z bralnim društvom tako bo tudi s Či- talnico" -- je zaključil možakar svoje pripovedovanje na podlagi iskušenj, ki jih je zadobil med cerkljanskimi libe- ralci ! — Mi ne dostavljamo druzega k temu, kakor da vzamemo z zadošče- njem na znanje, da se treznejs'im ljudem v liberalnih vrstah — svita! In to je prav! Dočim liberalci letos proslavljajo 40-letnico svoje lenobe, bode prihodnje leto proslavljala naša Čitalnica — izobraževalno drustvo — svojjubilej, 40 letnico neprestanega dela na polju pro- svete pod geslom: -„Vseza vero, dom, cesarja". Za danes saino še nekaj! Od Čilalnice, ustanovljene po duhovščini in drugih cerkljanskih rodoljubih !. 1869 •— danes ni niti enega člana več pri tern društvu, vsi še živeči pa so zvesti elani „Izobfaževainega dru§tva", koje ie po načelih in po neprestanem delu nravni dedič naše stare cerkljanske Čitalnicc! Bivšemu študentu. trafikantu Tušarju in njegovemu koinpanjonu „stari Študentovski bajti" Brelihu pa kličemo: Zaman vajin trud. Cerkljan ostane Cerkljan, svoboden Cerkljan. brez,novo- tarij, držeč se gesla naših prvih na- rodnih voditeljev: V s e z a v e r o. d o m. c e s a r j a! Iz štandrežke okolicc. - Gospod urednik! Prosim Vas. vprašajte štan- drežke „Sokole". o katerih „Soča" toliko bobna, od koga so si „Sokolice" za nedeljsko slavnost izposodile „pavovo pcrje" (narodno nošo). 0 joj. o joj! Eomen. — Dne 25. avgusta je bila starešinstvena seja, pri kateri se je razpravljalo tudi o sprejemu prevzvi- šenega knezonadškofa. ki deli sedaj zakrament sv. birme v komenskem de- kanatu. N'apredna znanca in trtorejca Štrekelj in Švara sta bila za to. da se ne napravi slavoloka za vsprejem pre- vzišenega. Nekdo drugi pa je predlagal, naj se slavolok napravi, češ, kakor so delali naši predniki, tako delajmo tudi mi, kar je seveda obveljalo in sta ostala trtorejca na cistern. Pri sprejemu prevzvišenega pa je stalo uradništvo ob slavoloku na eni strani, županstvo na drugi strani. Ker je prevzvišenega po- zdravil uradni komisar in je prevzvi- šeni šele potem odzdravil županstvu, je tö znanega Švaro, ki je ta čas tičal doma, tako jezilo, da je ukazal neka- terim, naj koj poderejo slavolok. Kako naj ožigosamo po vrednem tako posto- panje naprednega trtorejca? Poliiični pregled. na katerem bodo skkpali o sktfeanju de- legacij. Tega nirnisterskej-ja sveta se bodeta udeležila tudi avstrijski mini- sterski predsednik, ..Hienertlv in ogerskt ministerski prcdsednik. Wekerle. Generaini armadm nj.dzornik. Set" bosanske vlade feTdaajgmajster Marian Yaresanin pi. Varos je imeno- van za generalnega armadm-ga. nadzor- nika za Bosno, Hercegovino in Daltna- cijo ter je opremljen s posdtoirni po- oblastili. Mandžurija je prenapolnjena vojaštva.. Kitajske po- sadke ob meji se vedno ojačujejo. Tudi Japonci ne zaostajajo. Tako pričakujejo v Alukdenu. kamor je prišlo koncern julija 22.000 vojakov, sedaj še lu eska- dronov konjenikov in 23 balerij gor- skega topništva. Ruski listi živahno razpravljajo o tem vojaškem gibanju ter pozivijajo rusko vlado. naj tudi ona poskrbi za potrebne korake, oa jo mo- rebitni dogodki na skrajnetn Iztoku ne najdejo nepripravljeno. Bivši sultan, Abdul Hamid je hudo bolan na živcih ter ne more zaradi tega spati, Tolče po mizi ter teka od sobe v sobo, kakor da bi ga kdo pre- ganjal. Sodi se. da se bliža smrti. Drobne politične vesti. V uradnih krogih v Petrogradu se- potrjuje vest dahočegrškikralj odstopiti. Češki list „Hlas naroda" poroča, da se je včeraj v zbornici govorilo, da ni izključeno. da bo drž. zborvkratkem raz- puščen. — Iz grških uradnih krogov se po- roča. da so bile vesti o neinirih v Ate- nah pretirane. Tudi druge vesti ne od- govarjajo resnici. — Notranji nemiri in ministrska kriza v Srbiji je kralja Petra tako pretresla, da se je izrazil proti ministrskemu predsedniku Novakovic-u, da se, ako bodo te razmere še delj časa trajale, odpove kroni v prilog sina Alek- sandra. Notranji političnl položaji. V četrtek je imela parlamentarna komisija mladočeškega kluba z mlado- češkimi deželnimi poslanci posvetovanje glede sporazumne konference, ki jo je sklical ministerski predsednik baron Bienerth. Zagotavlja se, da se gre vladi za to, da dobi privoljenje Čehov za predložitev zakona, s katerim bi dovo- lili Nemcem še enega deželnega odbor- nika. Med tem ko so Mladočehi za to, da se udeleže Bienerthove konference, so češki radikalci proti temu. „Hlas Naroda" pa je mnenja, da se Čehi ude- leže konference, a to zaradi tega, ker je dal inicijativo za spravo cesar sam. Čehi zahtevajo, da se poravnajo krivice, ki se gode Čehom na Nižje Avstrijskem a ne kot kompenzacije, ampak ker imajo pravico to zahtevati, ter da oni svojih pravic ne bodo plačevali. Od izida te konference je torej mnogo odvisno. Dr. Šusteršič o parlamentarnem položaju. Dr. Šusteršič se je izrazil na- pram nekemu uredniku „Neue Freie Presse", da je bodoči razvoj parlamen- tarnega položaja odvisen v prvi vrsti od razmer, ki se razvijajo v češkem deželnem zboru. On da ni ne pesimist, ne optimist, a dosedaj se ni splošni položaj še v ničemur spremenil. Posl. iŠilinger je bil v četrtek pri baronu Bie- nerthu v zadevi češke privatne šole v Poštorni. Zahteval je, naj se prekliče zaprtje sole do odločitve upravnega so- dišča, potem da se sestavi komisija, ki bo pregledala, kaj je na šoli treba adaptirati. Bienerth se je tem zahtevam kazal precej prijaznega in je dejal, da bo o tem govoril z naučnim ministrom. Šilinger je rekel, da se Čehi ne udeleže češko-nernške konference, ako se ne ugodi tem njihovim zahtevam. Delegacije. Kakor poročajo listi, bodo imeli v prihodujih dnevih ministri posvetovanje, Po svojem prepričanju bomo volili v deželni zbor goriški dne 26. t. m. Kdor pa bo volil po svojem prepričanju, si nakopa sovraštvo, za- smeh, maščevanje ljutih nasprotnikov. To pa nič ne de. Vest In zavest je pravo, je prava cast in ponos vsake- ga čistega in neomadeževanega krscan- skega moža. Ta vest in zavest mora prešiniti može od Brkinov tja gor do triglavskega pogorja, do romantične Trente, od zapadnih Brd tja gorl do izvira Yipave. Darovi. Za „Š olski Dom" je došlo našem upravništvu: Rakova večerja v Rubijah je vrgla 2 K; Adotf UrbančiČ, mesar v Gorici IK. . . Srčna hvala! Domače in razne vesti. Naslov profesorja. Cesar je po- delil voditelju tukajšnje pripravnice na c. kr. gimnaziji, g. Franu Orešec, naslov profesorja. Cestitamo! 0 šolskem vprašanju prinaša „Soča" dolge, gostobesedne članke kot odgovor na naše precizne in pozitivne tozadevne trditve in pojasnila. Želeli bi, da bi naši čitatelji prečitali jedno in drugo ter se na ta način iz gostobesedne polemike nasprotnikov prepričali o nevarnosti, ki preti našemu kmetu vsled zahtev libe- ralnih učiteljev. Mi nimamo ne Časa ne prostora, da bi po vrednosti ožigosali in pojasnili te manevre. KonŠtatiramo le, da so se gospodje zbali naših, po- jasnil ter začeli tajiti naraero, da bi se zvišale place na stroške naših posest- nikov in kmetov. Vendar so pri tem tako okorni, da ne povedö, kdo naj prevzame vse tozadevne stroške. Trdijo sicer, da naj vlada to prevzame, a vidi se, da so sanii prepričani o nemogočnosti te zah- teve. Tudi so prišli v veliko protislovje sar ni 5i5 solstvo. Ved o pa dobro. da; bi dr/av a v-seh stro- ^ko^.' nikdar ne prcvrcia in da jim lc dežc Ini zbor zamone pri pom očf.k dosegi njih namena. Zato parsilijo z vscmi šti- rimi . da bi sanii prišli v d e;'5tlni zbor ter poniogli do poslanskih mest tudi onin l. ki se zavezejo-, da b' jch¦ delovali v dt ž. zbaru v njfli sinishu . Kandidatje agra rn«..stranke so jirrk to žir pri zad- njih deželnozborslcEh volitva h obljubili in tako jim obljub'ljajo. 'tudi Jr edaj. Zato re j pa, kinecki volilcL. pazite ctobro, koga ood( :te voUli pri prihadnjih daželnozbor- skih valitvah. Kacdidatje 5 )lo.v. Ljud. Str. bodo stali kakor doslej, tato tudi od sedaj naprej :na stališču : na ramens. našega. kmeta nitui.vinarj? t vač za. zbolj - šanje omenjenih piač!! F)rJiava.pa naj stOTi zaiije, kar seji zd i frrav in pr'i- mernc;. Krnečki volilci, d elali hodete v svojo korist. ^kobodetf) oddali svo je glasove za naše kandidi ite. kajti; uätf :lji ä la Pfeter Me dv«5Lek st oje na .stalls :u: kaj nam niari 62 .tudi b ... č vse vzarme, da le m.it učil elj.i>- doseJ.emo to,, kar za- htevamo. In ta ki Ijudje pi -avijo,- da:sop rija- telji naš-ega kmda, in taki Ijüdje knajo glavno besedo pri takozvani „Knriečlu strajjki", za kacero me;šetari dkoki kme- tov Sie svojirti nabrušenim jeaikorai vrtajr benski Mnri'Qlja.. Htnavstvo — in mi č dni: gega nego liinavstvo! Shod zaupoikov agrarne s tränke. Agrarna stranka '^2 skUcala za. čBtr- tek shod svejih za OžpnikoiV,, Id naj1 bi pastavili kaijdidate za bLižnje dežžlno- zborske volitve. Na shod, ki s< 3 je vršil v prostorih wK.rnec'ße banke"', je prišlo &e precej zaupnik(j,v, med rrjiiir ni mnogo učiteljev. Na shodu, ki f,e Ml še precej, buren, je nastopilo.več govorti' ikov. Eni so priporočaiu samostojni nastr jp „Kmečke stranke" pri yoli^rvah, dmgi, r .aj se agrarci združijo.s Slovensko Lj,uid sko Stranko, ki ima. enak program ter r ikli, cernu de- liti mpö, tretjü pa so pri poročali zdru- žitev agrarne stranke 2 li beralno. Zjedi- niti se niso mogli ne z. a eden, ne za drugi in ne za tretji p' redlog. Zato so sklenili, da se zborow mje prekine do popoludne. Na popoldar iskem zborovanju so nekateri z.opet p- /edlagali, naj se „.Kmečka. stranka" zč .ruži s „Slovensko Ljudsko.. Stranko", a tudi sedaj so se oglašali nasprotni g' lasovi. Konečno so sk.lenili» da ne post avijo še kandidatov ter da. sestavi jo jut ri, v nedeljo, pogoje, katere predložijo vodstvu Slovenske Ljud.ske Stranke. K temu po- ročilu dostavljamo, da je cetrtkova št. ; „Soče" naznanila, da se postavijo kand' idatje narodno-napredne stranke najbržf 3 Iq tekom enega tedna. Debela \ ilerikalna laž. — „Soča" pravi pod ten .1 naslovom, da ni res, da bi bil Gabršček. rekel na znanem sociali- stičnem sh'jdu v „Trgovskem Domu", da kmečki stan ne bo rešil slo- venskeg a naroda. Saj to smo uže naprej ve deli. Kaj ne taji Gabršček! Saj tudi zve7.o s Faiduttijem taji kakor taji, da se ni narodno-napredna stranka nič obvezal a nasproti socijalnim demokra- tom 0 priliki zadnjih deželnozborskih volitev, ko so ti slednji s svojimi gla- sovi rešili potapljajočo se Gabrščekovo ladjo. Solnce na nebu bo tajil GabršČek, ako bi mu tako kazalo ! Torej ? Eot grob molči predsednik izvrševal- nega odbora narodno-napredne stranke, lastnik radikalno-narodne „Soče", „na- rodni mučenik" ltd., na naše tozadevne notice 0 nemških in laških napisih na njegovih „narodnih podjetjih", na poslopju ponosa goriškega sloven- stva, na „Trgovskem Domu", na kate- rein se šopiriin napisi n. pr. Buch- druckerei, Libreria, Buchhandlung, Tipo- grafia itd., daije na poslopju narodnega piruha „Südbahnhotel", na poslopju ho- tela „Zum goldenen Hirschen", „AI cervo d' oro" itd.! In ta človek je gromel nad onimi slovenskimi trgovci, ki niso hoteli razcbesrt! samoslovcnskfh napisov Serfaj bo menda gromel nad onirni godjetjj, ki imajo samoslov'LMiske napise! Pa saj že gromi; tako n. pr. nad.. „Krojažko. za- drugo", nad „Narodno. • tiskarno", nad „Ccntralno posojilnica" itd. Lepc rcči počenja ws tc b e r g0. r i S k 0 g a ±\ 0- venstv a"! „Zverine" je biJ naslijv našcimi uvodneniti članku v toTkovi ?tevilki „.(ioi- rice", kjer smo povedali, kako se sinovi slovenskega naroda in Še tnkozvinina- rodni radikalci tako daleč spozals»jp,.da psujejo našo vrle -larodna mladeniče „Qrie" 7i zverinami ir» podivfancLKje se res dobe ljudje, ki däjo malo.nailastno cast.in oliko, smo povedalinz.vzjjledDiri W'SL P'etra. Denimo; da hä naSiifanlje ulomili ponoči v tujo his©,'to bi büo kričanjatin 0 roparskem ?il(ömui bi büo pjsanja v „Soči" na koloite. Tudi držav- nega pravdnika bi klicali na.pamoc„naj spravi v temnice klerikatiie tolövajip in ulomike, Tako bi pisali^ Kaj,-, bi rekli, lakobiv tem slučaj.utudi mi tako pisali? : Bogokletnežl — Čitaj, ti dbb-ro, pošteno in verno slovertsko l^dsty.Oj te vrstice in vprašaj. se, js li resslo^enska niati. rodila in nosila pod svojim sreem človeško bitje, ki na.peklensko ostuden in hfezsramen način prekliuja, za.11.icuje in vlači po svojih umazanihs ustih Onega, ki mu daje vsakdanji kruh, ki ga redi in živi^.ki dovoli, tla. slle. solnce na. njega. Čitaj in vprašaj se, li more krščanska duša, li tnore ferščent Človek, ki: je prejel niilosti naše sv. vere, ki so edina tolažfea ob času, ko se človek pripravlja na, pot Y-večnast, li more člo- \ek, vstvarjen po> božji podobi, izustiti pri popolrii treznosti v družbi več Ijudi satansko~predrzn.o bogokletje proti Vse- mogočerau, ki ga lahko z migljajemi zdrobi in m.aščuje tnfamno hudobijo^ Bilo je. namreč v nedeljo v Št. Andrežu,. kjer s«e je vršila veselica naprednih „So,- kolovv. Nebo. je bilo oblačno uže v so- boto in tudi v nedeljo zjutraj se je solace skrivalo. Oči liberalnih „Sokolov" so se obračale proti nebu. „Sokoli" so biti v strahu za popoludansko veselico. Kleli so, da se je kadilo. Sedaj čujte! Z,bra-> nih je bilo več možakov, med.njimi neki napredni zbesnelec, ki nosi zvonec. pri štandrežkih naprednih. Kaj je ta poče- njal in kaj je govoril, ne moremo zapi- sati. V divji strasti in hudobiji je izpri- jenec dvignil roko proti nebu in zakli- cal: ,0 .. a, Boga ustreiim, če bo popo- ludne dež!" Prisotni so molčali in se odstranili. — Sin poštene slovenske ma- tere, kam si zašel ? Kdo te je tako na- učil ? Si morebiti slišal iz ust domači- nov, iz ust očeta, matere, bratov, sestre tako bogokletje? Ne! Družba in sicer brezverska in brezbožna družba v ka- teri se valjaš, te jetako izpridila! Kako sodbo naj pošten človek izreče 0 tebi ? — Predragi, prcč od takih, preč od kuge pohujšanja! Kot gobovega varujmo se pohujševalcev naših nežnih mladih. Ti pa, liberalna gospoda, se lahko ponašaš s takimi poberki človeštva! Čislaš take in jih postavljaš v ospredje! Dobro! Vsaj vemo, kako sodbo naj izrečemo 0 tebi! Napredna olika. Pod tem nas'io- vom smo priobčili v predzadnji številki našega lista notico, v kateri je bilo go- vora 0 desetorici naprednjakov, vra- čajočih se predminulo nedeljo pozno z vrtojbske napredne veselice skozi Št. Peter v üorico in ko so brez dovoljenja gospodarjevega prišli v hišo podžupana št. peterskega g. Blažice, ki je že spal. V notici je bilo tudi rečeno, da so ne- kateri izmed desetorice krvavo žalili gospoda podžupana. „Soča" se je zaradi te notice grdo zadrla v gospoda podžupana in je vso zadevo zasukala po svoje. V to zadevo se mi za sedaj ne vtikamo, ker bo 0 njej itak govora pred sodiščem. Ali irnamo kak dobiček ali škodo od slabih ali dobrih poslancev? Na to vprašanje moramo odgovoriti z odloönim odgovorom in sicer: Poslanec, ki mu je le za cast in mast, ki mu je lastn a 0 s e b a vse, ki se. ne zmeni potem, ko je izvoljen za volilcc, ki se ne spomni, koliko zaupanjc so stavili vanj volilci, koliko pridušenja, rotcnja, ko- liko govorjenja je bilo ravno zaradi njegovc oscbc za časa volitcv, a se Icpo komodno inuza v pest svojim voiilccm, ki so mu povcrili tako cast, tak p o- s 1 a n e c g o t o v o n i n a m g s t u, gotovo n i dober. Od takega p o- s 1 a n c a ini a m o z g n b o. Od po- slanca pa, ki sc z a v e d a p o v c r j e- n eg a mu z a u p a n j a in se smatra tudi o d jj o v o r n i in n a p r a in s v o- i i in v o 1 i 1 c e m, ki dela neumorno za ljudski blagor, ki skrbi za nove Ijndstvn koristne naprave, ki spre- j e m a in z a s 1 i š u j e s v o j e v o- lilce in jim gre s svetom in lastn o močjo na roko, ki skrbi za napredek domovine, tak poslanec j e dober. Od takih poslancev imamo do- bičck. Take poslance nioramo poslati v deželni zbor! — Da se dobe taki možje med pristaši naše stranke, o tem priča minula deželnozborska doba. Naši nasprotnikipriznavajo med seboj, da so bivši naši p o- s 1 a n c i mnogo n a r e d i 1 i v m i- n u 1 i 6-1 e t n i d o b i. Z drugimi so usta- novili deželno trtnico, hipotečno banko, kmetijski urad, vstanovili deželno zavaro- valnico za govejo živino, sezidali de- želno norišnico, reorganizirali deželno kmetijsko Šolo. sanirali dohodke pri užitnini, uvedli razstave goveje živine, šli na roko ljudstvu pri nakupu sena, pri pokončevanju kobilic, naredili načrte za ureditev vodovja, napravo novih lo- kalnih železnic itd. itd. Izdelanih imajoše mnogo drugihnačr- tov, ki se bodo dali izvesti deželanom v k o r i s t. To so ne- pobitna dejsta. Pa naj nasprotniki pišejo, kar hočejo. Ob ta dejstva se raz- bijejo njih očitanja o brezdelju naših poslancev. — Dne 26. sepfembra bo torej ljudstvu zbirati može stranke, ki so se uze pokazali kot možje na mestu in med možmi stranke, k i n i s o š e zmezincem ganili za blagor ljudstva, pač pa se smejali in za- bavljali našim, ko so vršili dobra dela! Vendar ni težka izbira! Edinosti treba pri volitvah. To je eden glavnih pogojev, ako se hoče resno nastopiti pri volitvah. Vedno se dobi tu in tarn kaka reo, ki ni temu ali onemu prav. A zaradi tega pa se ne sme vreči puške v koruzo in popustiti vse nasprotnikom, ki z bistrim öcesom opazujejo, ali sonaše vrste složne. Za- tajimo v sebi in pri prijateljih take pojave razdora. Princip mora biti pri vseh: boljše, da zmaga nasprotnik so- mišljenik, kot pa brezverec in koristo- lovec! Veliki sestanek slovenskega kat. narodnega dijaštva se je ob veliki udeležitvi vršil v torek v veliki dvorani hotela „Union" v Ljubljani. Prišla so k temu sestanku tudi zastopstva hrvaš- kega, češkega in poljskega dijaštva teV močne čete kat. dijakov iz Beneške Slovenije. Po sv. maši, ki jo je v stolni cerkvi daroval presv. knezoškof dr. Jeglič se je otvoril občni zbor „Slo- venske dijaške zveze", pri katerem so govorili knezoškof, Natlačen, posl. dr. Lampe, posl. Ravnikar in drugi. Nato se je pričelo zborovanje. Popoldne si je dijaštvo ogledalo muzej, gledališče in druge zr menite stavbe. Zbiiovanje „Slomškove zveze" na Brezjah. — V četrtek se je vršilo na Brezjah napovedano zborovanje „Slom- škove zveze" ob nepričakovano veliki udeležbi učiteljev. Zastopano je bilo tudi goriško učiteljstvo. Zborovanje je po- častilo več poslancev ; župan mošenjske občine je pozdravil zborovalce. Poslani ste bili udanostni izjavi cesarju in ljub- ljanskemu knezoškofu. Zborovanje je vspelo izborno. Liberalna lopovščina. — V sredo zvečer, ko so bili katoliški dijaki zbrani v hotelu „Union" v Ljubljani in je na odm pel mešani zbor „Ljubljane", pri- plazil se je ncki doslej Še neznan lopov v telovadno garderobo in v tclovadnico, pometal pevcein in telovadcem skozi okna preko ozidja na soscdni vrt več klobukov in en površnik. več slamnikov zloinil, nekaterim klohtikoin iztrgal pod- vleko, nekaterim gospodičnam pevkam razrezal in raztrgal slamnike? (Kavalir, kaj ne?! Op, stavca.) Tu Špeglaj se brumna „Soča" nad oliko in poštenostjo tvojih kranjskih liberalnih somišljenikov. Dopolnilna volitev v dolenjski mestni skupini. Pri dopolnilni volitvi v mestni skupini za I'olenjsko je bil iz- voljen deželnim poslancern svetnik vi- šega deželnega sodišča Fran Višnikar iz Ribnice. Na c. kr. učiteljišču v Eopru se bodo vršila vpisovanja za vzprejemne preizkušn;e dne 13., 14. in 15. septem- bra t. 1. V imenovanih dneh naj pošljejo redni obiskovalci zavoda svojc zadnje izpričevalo ravnateljstvu. Morebitne iz- prcmembe teh dispozicij se pravočosno objavijo. Dostavek. Kakor čujemo, si vlada v resnici prizadeva, da bi se uže z začetkom šolskega leta premestilo slo- vensko možko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Smrtna kosa. V Podgori je umrla v sredo in so jo v petek predpoludne poko- pali 25-letna Kristina K u 1 o t, roj. P u- š n e r, ki je bila uslužbena v naši tis- karni v Gorici kot vlagateljica. Pokoj- nica je bila marljiva delavka ter vzor- nega obnašanja. Bila je omožena 4 leta, a ji je soprog umrl pred 6 meseci, ka- terega je umorila jetika. Pokojnica je ravnotako podlegla neizprosni jetiki. N. p. v m.! Začetek šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1909—1910 dne 16. septembra t. 1. se sv. mašo ob 7. uri zjutraj. Vpisovanja bodo dne 15. septem- bra od 9.—12. ure predpoludne in od 2.-4. ure popoludne v tamošnjem šol- skem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim vspehom ljudsko solo ali pa kak raz- red srednjih šol, se žele posvetiti uči- teljskemu stanu ter so dosegli vsaj 137» leto svoje starosti. Za sprejem se zahteva: 1) zadnje šolsko spričevalo, 2) krstni list, 3) zdrav- niško spričevalo, 4) spričevalo o obna- šanju pa le oni, ki že dalj časa ne ob- iskujejo sole. Šolnine se na tem zavodu ne pla- čuje, tenrveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih starišev ali njih na- mestnikov. Pojasnila gledestanovanja in hrane daje voditelj pri vpisovanju. Kam dne 8. septembra? — V Pod- goro', na veselico tamošnjega društva „Branik" ob 4. uri popoludne na žup- nijskem dvorišču. Na vsporedu je: petje, igra, deklamacija in šaljiv prizor. Veselico priredi dne 8. septembra „Kat. slov. izobraž. društvo" v Podmejcu ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Vspored obsega petje, deklamacijo, šaljiv prizor in igro ter šaljivo srečkanje. Strela. — V sredo zvečer je raz^ sajala po Gorici in Brdih nevihta z ve- likim nalivom. V Vedrijanu pri Kojskem je sedel 44 letni udovec Anton Vuga s svojimi 7 otroci pri večerji, kar trešči v hišo. Strela je Vugo tako hudo opekla na desni roki in nogi, da so ga morali prepeljati v tukajšno bolnišnico. Tudi trije Vugovi otroci so bili od strele ope- čeni ter se lečijo doma. Nova* orožniška postaja. — V Ronkih seje l.t. m. ustanovila orožniška postaja s tremi orožniki. Dobava slame za vojaštvo. — Do 14. septembra t. 1. je čas doposlati c. kr. vojaškemu oskrbovališču v Gorici ponudbo za 150 kvintalov slame za po- stelje. Ponudbe morajo biti kolekovane ter vloženevsaj do 9. ure predp. ome- njenega dneva. Natančnejša pojasnila se dobe pri zgoraj omen, vojaškcm oskrbovališču. Goriški brigadir, polkovnik Stöger, ki se mudi na vojaskih vajah na Ra- keku, si je zlomil roko. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo vpisovanje učencev dne 15. t. m. od 8.-12. prcdp. in od 3.-5. popoldne. Dečki, ki želijo obiskovati to šolo, naj pridejo omenjenega dne v spremstvu starišev ali namcstnikov k vpisovanju ter prineso seboj: zadnje šol. spričevalo, krstni list in zdravn. spričevalo. Najmanjša starost je 13 let in pol. Cene stanovanjem so okoli 32 K; na željo daje vodstvo potrebna po- jasnila. -- Pridni učenci dobe koncem leta nekaj drž. podpore. Razpisan štipendij. — Na c. in kr. visokišoliza živinozdravniStvonaDunaju se ima podeliti devet državnih štipen- dijev v letnem znesku 600 kron, ki so narnenjene za civilne slusatelje štirilet- nega tečaja na visoki šoli za živino- zdravništvo, in katere podeljuje c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje sporaz- umno s c. kr. poljedelskim ministrstvom in sicer dva s 1. oktobrom 1909 in sedem s 1. januarjem 1910. Prosilci za te štipendije naj vlože svoje primerno opremljene prošnje pri rektoratu c. in kr. visoke sole za živi- nozdravni^tvo na Dunaju najpozneje do 30. oktobra t. 1. Letoviščarji so vsled skrajno ne- ugodnega vrcmena začeli kar trumoma zapuščati gorenjska letovišča. Vrhovi gorenjskih planin so pobeljeni z novim snegom. ki sega na več krajih globoko dol v nižavo. Izpraznjenih je pri c. kr. kaznil- nici v Kopru šest mest čuvajev. Eomunalna realna gimuazija v Voloskem-Opatiji. Te dni je došlo do- voljenje c. kr. ministrstva za uk in bo- gočastje na Dunaju za otvoritev komu- nalne realne gimnazije v Voloskem — Opatiji. Prvi razred te sole se odpre dne 20. septembra 1909, a vpisovanje se bo vršilo dne 17. in 18. t. m. od 9.—12. ure predpoldne v občinskem doinu v Volo- skem I. nadstropje. Pobiranje darovza preganjane Hr- vate in Srbe. V Spletu se je osnoval odborzanabiranje darov v pomoč prega- njanim Srbom in Hrvatom na Hrvatskem. V tem odboru so zastopane vse stranke. Po celi Dalmaciji osnovali se bodo v to svrho pododbori. Radi vohunstva v Srbiji aretirani. V Šabac-u sta bila aretirana Alojzij Mesar, doma iz Bohinjske Bistrice, in neki Vekoslav Mataševič. Dolže ju, da sta v zvezi z nekim Jägrom prenašala preko Save v notranjost Srbije avstrij- ske vojaške poštne golobe. Filijalka avstrijskega kreditnega zavoda v Trstu se je te dni preselila v lastno poslopje, katero so v ta namen ;,novo sezidali na Piazza Nuova. Pri tem so prenesli okolo sto milijonov kron iz starih v nove urade. Za prenos teh za- kladov so rabili 10 ur ' : pol. Za osuievanje lJuDljanskega barja je prišel v Ljubljano velik parni stroj. Pri osuševalnem delu je sedaj na barju nad 600 delavcev. Saniranje državnih financ. — Go- vori se, da hoče vlada vpeljati :nono- pol na petrolej. — Zaradi tega rastejo vrednosti petrolejskih delnic v Karpatih. Novo korno poveljništvo. — Iz uradnih krogov se potrjuje, da se misli opustiti vojaško poveljništvo (Militär- kommando) v Zadru ter da se postavi novo, to je 16., korno poveljnrštvo v Mostar-u. 0 tatvini v denarnem zavodu Banca cooperativa v Tridentu. Afera o tatvini v omenjeni banki postaja vedno bolj zamotana. Primanjkljaj znaša okoli pol milijona kron. Dva uradnika tega zavoda, ki sta bila aretirana, prizna- vata, da sta denar zapravila v špeku- lacijah. V Italiji je bilo aretiranih vcč oseb, ki so baje v zvezi s to tatvino. Pri hi^ni preiskavi encjja aretiranca so našli politične dokumente velikevažno- sti. Blagajnik je tudi aretiran. Gospodarske vesfi. Sadna razstava bo dne 19. t. m. pri Sv. Luciji. Za razstavljalce, katerih izložbe bodo spoznane vrednim, so odlo- čena darila, obstoječa v Častnih in pokvarih diplomih in pa v zloirah naj- ftripravnejsega sadjarskega orcdja. Popaljen krompir. Leto.s je po Belokranjskem in drugih dolcnjskih krajih močno nastopila krompirjeva bo- lezen, ki je v kratkem času popalila vso cimo, tako da je krompir že čisio suh. Ta bolezen je krompirjeva plesenj ali peronospora in se loči v tem od pe- gavosti krompirjevega listja. da se bolj hitro širi in lahko v najkrajšem času popali krompirjevko. Okrog črnih lis na listih se pri tej boiezni prav lahko opa- zuje plesenj, ki razjeda liste in jih suši. Proti krompirjevi peronospori pomaga edino škropljenje, kakor pri trti. Plesniva vinska posoda. — Pri nas je navada, da se shranjujejo sodi brez vsakega žveplanja. Rado se zgodi v tem slučaju, da nam sod splesni. po- sebno če leži na vlažnem prostoru. V takem sodu dobi vino dušec in ni za prodajo. Ker se vsako leto veliko vina ria ta način pokvari, je treba plesnive sode skrbno očistiti. predno jih rabimo. Bela plesnoba se da odstraniti. ako se je pa zajedla v sod rumena plesnoba, pa taka posoda ni več za rabo. Zaupniki po dez^N naj raz- širjajo podrobno agitacijo po vzgledu socialnih demokratov. Vsak naj si raz- deli del občine ter naj zagotovo obišče vsakega volilca. Z resnično prepriče- valno besedo naj dokazuje delavnost, poštenost in nesebičnost Slovenske Ljudske Stranke in njenih voditeljev. Zaupniki naj ne pričakujejo vsega pou- ka in vsemogočnlh navodil od osred- njega odbora iz mesta,kajti on ni vsemu kos. Vsak si mora pomagati, kakor zna in more. V glavnih vprašanjih naj se obrnejo za svet v mesto. Ogenj navdušenja za sveto stvar naj preši- ne vse zaupnike in somišljenike, ki naj zbirajo armado krščanskih mož, ki bo korakala dne 26. t. m. na volišče izbirat poštene, rodoljubne inkrščanske raože v deželni zbor. DrobHnice. Grozno maščevanje. — Državni svetnik Miklavž Otto, ki je bil ravnatelj neke ljudske sole v Odesi, je bil umi- rovljen zaradi nekih nerednosti v upravi istega zavoda. Na njegovo mesto je pri- šel njegov prijatelj profesor Mihael Ti- škin. Ta kazen je Ottona jako razburila. Ko je imel konečno zapustiti zavod, je potrosil po večih šolskih sobah benzine ter jo zažgal. Potem se je podal z re- volverjem v roki v ravnatel^sko sobo ter usmrtil Tiškina na kar se je sam umoril. Ogenj je pokončal skoraj celo poslopje ter arhiv. Ognjegasci so poteg- nili mrliča skoro vsa požgana iz raz- valin. Otto zapusti ženo in dva sina. Petorčki. — V Newarku v Ameriki je povila 35-letnaženaTomaža Reuwicka petorčke. ^tirje so prišli živi a eden mrtev na svet. A tudi živi so živeli sa- mo od deset do petnajst minut. Žena je sicer slabotna, vendar ji pa bodo ohra- nili življenje. IPriporočamo uašim rodbinam III Kolitis ko cikor ij o Iff iiuiiiiiiiiiiiiniiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiill Dijake se sprejme na stanovaiije in hrano. Kje? Pove upravništvo lista. Najboljsa češka tvrdka. Ferjezaposteljepo zelo nizhih cenah. '^^^^tTZ^aJb-^^ Sivo perie, skubeno -L_JfeciL*^5Ep) I >g 2 K ; boljSa vrsta 2 H 40 vin.; polubelo 2 K 80 vln.; bolo 4 K; bolo. puh 5 K 10 vin.: 1 kij najfinejše sncžno-belo, skubeno 6 K 40 vin , 8 K; 1 kg puh-perje, sivo K 6 — , 7'—\ belo lino K 10; najfiru-jSe iz prsriega perja 12 K I'osiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostcga, rudečega, viänjevega, belega ali rumen- kastega naukinga. I pernica dolga 180 cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vs;\ka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16— s polupulioni K 20"— s pnhom 24 K. Posamezne pernu'e 10 K, t2 K, 14 K, 16 K; blazine zn podglavo K 3-, 350, Dvadijaka iz boljSih družin sprejmc na stanovanje in hrano poStena slovenska družina. Na- slov pove na^e ttpravništvo. Zobozdravnik dr. B. Pikl zo pe t o rdinira Gorica, Corso Giuseppe Verdi 16. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj 'se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Novodošlo blago za NflSTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v dclavniei in trgovini z gotovimi oblekami Anton MmmMš, krojaški mojster in trgovec V G o r i c i Triafta nlica štev. 16 (v Inslni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazlknejsih za vsaki stan. ¦w ^ —- — -w -v ^r ^- -^--w -WW "^'V V1T ~WW W ^ Svoji k svojim! Podpisaiii slovonski brivec na Travniku v Gorici St. 21. se priporoča si. slovenskcnm ob^instvdi iz niesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in stogo snažtia. Brije in striže tudi na nicscciio odplacevanje. Na zalitcvo brije in striže na doniu. V zalogi ima razne toiletne potreb^čine po zmerni ce- ni. FVevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 0 K in naprej kilogram. Franc Novak, brivec, na Travniku, št. 21. Proda se oprava za prodajalnico ma- nufakturiiega ali pa špece- rijskega blaga, — Kje, pove gospod Te dor Hribar v Gosposki uliei. ali pa naše iirednistvo. Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zore- nja grozdja, se Yam priporočam. Stanitjem v Po- reču že rnnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmera glede dobrih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjeni, naj se za- nesljivo obra^ajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmeiah. Martin Sreboht, trgovec Poreč, Istra. Jščem uradnika (pisarja) Plača po dogovoru. Notar dr. Ferd. Terkub v Kanalu. Ljub tovariš v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, tudi avtomatne, prodajam po najnižjih cenah od 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in orkestrione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 38 K naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. Ignac Šuligoj, im, Sf. LlCija ot SoEL Svoll k svolim! A'aznanjam si. obciülvu. da sem (tvoril v Soikanu v lastni hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva. Priporočam novoročencem kompletne spalne sobe. Gene zmerne in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naroc^ti. Posebno se priporočam gg. rodoljubom z dežele. prečastiti duhovščini, sl. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča FERDINAND DELAK, v SOLEANU St. 299. Brez konkurence ! Gene zmerne! 3 o CO o a. o o z LexniK naše „Družinske pratike', je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški Bukvarni«, prodajalni »Katol. tisk. društva«, dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »Kat. tisk društva«, v Ceiju: Zvezna trgovina. Gena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik ! Naznanilo. Slav, občinstvu uljudno nazna- njam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotav- ljam točuo in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica St. 2. Hiša o Grahovem na lepem prostoru dvonadstropna z 8 sobami, pripravna za vsako obrt, se pod jako ugodnimi pogoji s 15. avgustom t. 1. oddä v naj em ali pa po ceni proda. CENJ. DAME IN GOSPODJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ________ Original-t/ictoria stroji deiajo še po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so najpnpravnejš* za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje bsezplačno. Original-Victoria stroi so najbopi izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jainčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" suoje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stalni try (Piazza Duomo) št. g. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)