Nastajanje, ugotavljanje in obračunavanje stroškov v delovnih enotah V OKVIRU Prav gotovo je ena od karakteristik našega časa tudi v tem, da skušamo delovne operacije poenostaviti, zme-hanizirati, da skušamo z manj truda opraviti več dela. Toda to pravilo in ugotovitev, ki se v industriji dobro uveljavlja, ima na področju družbenih odnosov lahko zelo škodljive posledice. Čeprav tudi v družbenih odnosih veljajo neka splošna merila in norme, je vendar v njih tudi toliko specifičnosti, da bi bilo preveliko uniformiranje lahko škodljivo. Če iz teh splošnih ugotovitev preidemo na zelo konkretno nalogo — na izdelavo statutov, lahko na osnovi izkušenj z raznimi bivšimi pravilniki, sistemom samoupravljanja, ugotovimo, da nam slepo, nekritično posnemanje ni prineslo prav nobenih koristi. Nekritično prepisan pravilnik je v delovni organizaciji kmalu postal kup nerabnega papirja. In namesto dejanske koristi, je bilo zadoščeno predpisom. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v nekaterih gospodarskih organizacijah. Namesto, da bi izvolile komisijo, določile skupino ljudi, ki naj začno zbirati in urejati gradi- ' no, namesto da bi organizirale razprave, čakajo, kaj bodo napravili drugod, da bodo potem lahko statut prepisali. Seveda bi bilo ob tem naivno misliti, da mora slednja delovna organizacija povsem sama izdelati celotni statut. Izmenjava izkušenj, morda tudi nekatere dobre formulacije, bodo krožile med delovnimi organizacijami. Toda ob tem kaže opozoriti na sledeče: statut ni samo skupek splošnih določil, temveč mora biti predvsem prečiščen, zapisan izraz gospodarskih in družbenih odnosov v delovni organizaciji. Zato morajo pobude, osnovne ideje in tudi želje po razčiščevanju spornih problemov prihajati samo iz delovnega kolektiva. Pomoč od zunaj pa naj bi bila VZORČNI STATUT? predvsem instruktivna, neobvezna za kakršnokoli sprejemanje posameznih določil, predvsem pa — zelo tehtna in strokovna. Žal pa opažamo, da so nekje že začeli ponujati pomoč, ki po našem mnenju skoraj več škodi kot koristi. Začeli so namreč razpošiljati ciklostirane statute, seveda s pripombami, da so le osnova za statut delovne organizacije. Zdi se nam, da je takšna pomoč, celo pa še močnim gospodarskim organizacijam, le medvedja usluga. Ob tem pa kaže pripisati, da so ti vzorci zelo slabi, da so najbolje napisana, ali prepisana predvsem obvezna zakonska določila, tehnika volitev in podobno, medtem ko so vsi problemi, ki zadevajo nove ekonomske odnose, pristojnosti, gospodarjenje, samoupravljanje, nagrajevanje po delu, zapisani zelo posplošeno, megleno in celo nasprotno od nekaterih že predebatiranih stališč in spoznanj. Za ilustracijo samo nekaj komentiranih izvlečkov iz nekega vzorčnega pravilnika, ki se nanašajo na samoupravljanje in pojmovanje samoupravljanja: — razpravlja (delavski svet ekonomske enote op. p.) in sprejema letne obračune_ uspehov svoje ekonomske enote ter s tem v zvezi obravnava poročilo vodstva ekonomske enote, ki zajema celotno poslovanje ekonomske enote med posameznimi sejami delavskega sveta ekonomske enote, — skrbi za pravilno izkoriščanje in vzdrževanje sredstev svoje ekonomske enote, za dvig produktivnosti, večanje kapacitet in izboljšanje pogojev dela, kakor tudi za vlaganje v splošni življenjski standard, — odgovarja za proces proizvodnje, koordiniranje procesa proizvodnje med posameznimi zbori proizvajalcev, — odgovarja za polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet, za pravilno ekonomično izkoriščanje sredstev za vzdrževanje in investicije.« Kot lahko vidimo, avtorjem tega vzorčnega pravilnika sploh ni jasna razmejitev med linijo vodenja in upravljanja. Popolnoma samoupravnemu organu kot je delavski svet ekonomske enote, predpisujejo odgovornost za proces proizvodnje, koordiniranje procesa proizvodnje, kar je lahko samo naloga in pristojnost vodstvenih, tehničnih organov v delovni organizaciji. Čeprav bo verjetno . v nekaterih ekonomskih enotah, kjer proces dela ni zelo kompliciran in zahteven, prišlo do večjih sugestij s strani neposrednih proizvajalcev tudi kako v posameznih trenutkih pri organizaciji dela. pa po vsej verjetnosti le ne bo prišlo do popolnega zlitja med vodstvenim kadrom in samoupravnimi organi. Nesporazum nastaja verjetno zaradi tega, ker so v novih pogojih proizvajalci tudi uprav-Ijalci, kjer dela več ne ločujemo od upravljanja, kar pa seveda ne pomeni, da bomo vodstveno strukturo in organizacijo dela popolnoma zlili in istovetili s samoupravnimi organi. Zanimiv je tudi naslednji člen istega vzorčnega statuta: » — vsakokratno organizacijo podjetja, delovnih enot in strokovnih služb, njih delokrog in medsebojne odnose ter pogoje za postavljanje vodilnih delavcev v delovnih enotah in strokovnih službah, vsebuje poseben pravilnik o organizaciji podjetja, ki se tudi spreminja z vsakokrat nim menjavanjem, odnosno spremembah v notranji organizaciji podjetja.« To določilo ne pomeni nič drugega kot to, da bodo tako v podjetjih z navidezno povsem nepomembnim pravilnikom lahko mimo statuta spreminjali strukturo podjetja, delokrog strokovnih služb, medsebojne odnose, statut podjetja pa naj bi potemtakem služil samo kot lep okvir, ki bi lahko po takem pojmovanju z vsakim dnevom zgubljal na svoji veljavi. To niso edine slabosti vzorčnega statuta. Vprašujemo Zakaj vzorčni statut? Ip če že vzorčni statut, zakaj vzorec tako majhne vrednosti? VINKO TRINKAUS GOSPODARJENJA Iz gradiva družbeno političnih organizacij, iz analiz, ocen in anket, ki obravnavajo dejavnost delovnih enot in sistem oblikovanja in delitve osebnega dohodka, lahko pogostokrat razberemo tile dve ugotovitvi: S delovne enote še niso polno zaživele, njihova dejavnost je minimalna, premalo je čutiti njihov Vpliv na gospodarjenje; • način oblikovanja in delitve osebnega dohodka marsikje ni prešel iz klasičnih okvirov in osebni dohodek posameznikov je odvisen večidel le od količinske proizvodnje, ne pa tudi od vrednosti, od izkoriščanja strojev, prihranka pri surovinah in podobno. Billi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim lllllll: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Takšne ugotovitve so dokaj Pogoste. Toda iz teh posplošeni1 ugotovitev lahko le redkokdaj razberemo vzrok, zakaj je Pliv delovnih enot še prema j-aetl na gospodarjenje in zakaj ‘e oblikovanje in delitev oseb-?eSa dohodka odvisna večidel 6 od količinskega gibanja pro- izvodnje. Eden od vzrokov za to je nedvomno v tem, ker delovne enote ne razpolagajo z vsemi tistimi nujno potrebnimi podatki, da bi lahko nenehno, vsak dan, vsak teden in vsak mesec spremljale ne -samo količinsko gibanje proizvodnje, temveč tudi vrednostne premike, bolje povedano, koliko jih proizvod stane, ob kolikšnih stroških so ga izdelali. In ker nimajo teh podatkov, je zanemarjen tudi materialni vpliv stimulacije in se oblikovanje in delitev osebnih dohodkov zoži samo na prejemek za tono izdelka, meter blaga, ne glede na to, ob kolikšnih stroških je bila tona izdelka ali meter blaga v resnici proizvedena. Smisel tako imenovanega kompleksnega oblikovanja in delitve osebnih dohodkov je v tem, da naj bi le-ta razvijal interes delavcev za čim boljše izkoriščanje strojev in naprav, za čim smotrnejšo uporabo ostalih poslovnih sredstev, za varčevanje s pogonsko energijo, materialov itd. Toda takšen smoter je težko, skorajda nemogoče doseči, če niso na razpolago podatki, koliko pogonske energije je na primer potrošeno za izdelavo sto metrov tkanine, kolikšen delež amortizacije je, recimo, vsebovan v lastni ceni' za nek proizvod in podobno. Nenehno spremljanje stroškov na vseh stroškovnih mestih in vseh vrstah je torej eden iz- REKVIEM ZA IZREDNI PRISPEVEK g V vsem razdobju od uvedbe Ikavskega samoupravljanja da-A. ie bilo malo instrumentov utve oz. ukrepov gospodarske-A sistema, ki bi doživeli toliko Pečenih kritik kot prispe-Tat od izrednega dohodka, je . na negativna popularnost j; Vključno posledica neobjek-in nestimulativnega de-Utvv*nja tega instrumenta v de- z dohodka. Čeprav je bil v d oh ku prispevek od izrednega uodita označen samo kot Jajno začasna oblika zbiranja r_edstev za kritje izdatkov f Bdeti ?le v letu 1961, se je njegovo v ovanje vsako leto podaljše-onvi’- tako da velja z nekaterimi tret-vami tudi letos’ torei že h, ,ie leto. Nekatere napovedi Žei°’ da bo najbrž ta »da-ga na produktivnost«, kot smo k0 radi imenovali; kmalu do-lja\ 0 ukinjen, morda že z ve-L nosijo za letos, morda pa leta °d začetka prihodnjega Hi dal->e- Naš list je v pre-ZlaJ.m razdobju že večkrat — hip,l. na podlagi izkušenj posa-stif; h kolektivov — zelo pla-p0„,n° Prikazal vrsto negativnih Pri* ic delovanja izrednega skn ^evka. Čeprav sedaj dejan-ljai,ne bi bilo več treba ponav-iz„ ’ že znanih ugotovitev in ki se plačuje po proporcionalni stopnji 15 %. Vendar pa se je kasneje izkazalo, da fiskalni pomen tega instrumenta še zdaleč ni tak, kot so mu ga sprva pripisovali. (V letošnjih prvih 5 mesecih je npr. ta prispevek znašal komaj okrog 7 % vseh dohodkov zveznega proračuna in splošnega investicijskega sklada, pri čemer pa gre največji del tega zneska sploh še na račun plačil na podlagi lanskega zaključnega računa.) Zniževanje prispevka ima več vzrokov. Z ene strani je bilo od leta 1961 dalje izvedenih nekaj sprememb ' v načinu obračuna prispevka, ki so olajšale položaj nekaterih skupin podjetij, ki bi bile sicer s prispevkom preveč prizadete. Z druge strani pa so se v zadnjih letih tudi precej zvišale kategorije, na podlagi katerih se računa izredni dohodek: po- vprečni osebni dohodki in vrednost vloženih sredstev (zaradi rednega investiranja in še zlasti zaradi revalorizacije). Ker pa čisti dohodek v tem razdobju ni naraščal tako hitro, je razumljivo, da se je vedno bolj zniževal obdavčljivi del dohodka, s tem pa tudi sam prispevek od izrednega dohodka. Zveza si je morala zaradi vedno manjšega izrednega prispevka poiskati druge vire dohodkov, fiskalna nepomembnost izrednega prispevka za dohodke zveze pa je med dugim prav gotovo prispevala tudi k pripravljenosti, da se instrument ukine. Kljub tej nepomembnosti za dohodke zveznega proračuna in skladov, pa prispevek od izrednega dohodka še vedno zelo močno zareže v sredstva tistih posameznih podjetij, ki morajo ta pri- (Nadaljevanje na 2. strani) med čini tel jev, ki lahko omogoči večji vpliv delovnih mest na gospodarjenje in ki lahko prispeva- k takšnemu načinu oblikovanja in delitve osebnega dohodka, da je proizvajalec stimuliran za čimbolj racionalno izkoriščanje vseh sredstev (dinamike stroškov), tako tistih, ko lahko v procesu proizvodnje nanje sam neposredno vpliva, kot tudi tistih, s katerimi razpolaga delovna enota ali delovna organizacija kot celota in posameznik vpliva na gibanje stroškov le posredno. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE STROŠKOV — REDEK POJAV Zal je ugotavljanje in obračunavanje stroškov v delovnih enotah le še preredek pojav. Ta »barometer« gospodarjenja je še marsikje zapostavljen. V dobro organiziranih delovnih organizacijah kaj podobnega ni novost, temveč vsakdanje opravilo. In zato smo povprašali v nekaterih delovnih organizacijah, kako ugotavljajo in obračunavajo stroške v delovnih enotah, kakšna so izhodišča za to opravilo, koliko je dohodek te enote odvisen od gibanja stroškov in v kakšni odvisnosti so osebni dohodki zaposlenih v delovni enoti od gibanja stroškov. Preobsežno bi bilo podrobneje razčlenjevati sistem obračunavanja. Zato se bomo tokrat omejili le na značilnosti v posameznih podjetjih, ki opozarjajo, kako najrazličnejše možnosti so dane in kakšnih ukrepov so se ponekod poslužili, da bi vedeli, s kolikšnimi stroški proizvajajo. POSEBNOST »IMPOLA«: OBRAČUNSKI CISTI DOHODEK V »Impolu« v Slov. Bistrici so že pred več kot desetimi leti uvedli gospodarski obračun obratov. Na osnovi normativov materiala, razpoložljivih strojnih ur, režije, zaposlenih itd. so ugotavljali, s kolikšnimi stroški so izdelali posamezne proizvode. Po decentralizaciji, po snovanju desetih delovnih enot, in sicer petih v proizvodnji, treh v pomožnih dejavnostih in dveh v upravno-ko-mercialnih dejavnostih, pa so nastajanje, ugotavljanje in obračunavanje stroškov bistveno spremenili. Stroške" ne ugotavljajo in obračunavajo samo v (Nadaljevanje na 3. strani) 'ZRi,Ki • znamn ~ Izvijati besed o instrumentu, V6Aa P okopu jemo, pa moramo ar'e ponovno analizirati z3to^° delovanje predvsem tne ’ se med bodoče instru-brji/e delitve ponovno ne bi W radel kakšen instrument, dohn6^3 Posledice bi bile po-d0ua® Prispevku od izrednega bi0‘ . a- Če nič drugega nas tpd a]0 namreč izkušnje z iz-leRaA Prispevkom naučiti vsaj da so takšni instrumenti v Živi =Praksi dejansko zelo trdo-tcijjjln da po njihovi uveljavitvi ke j,- Povsem utemeljene kriti-ter lrhajo mnogo upanja na hi-^sPeh. ,Uv°doma je bilo poudar-spey’ da je bil v letu 1961 pri-°d izrednega dohodka razi0en Predvsem iz fiskalnih feč fov- Računalo se je nam-°hč’U| . bodo dohodki federacije ■ ■ ■ ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ H 81 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Pravzaprav smo menda mi edini, ki res izkoristimo dopust 100 9/t za počitek! Karikatura: MILAN MAVER dohodka v prispevek, Danes na 5. strani: V prejšnjih škripcih Sobota, 24. avgusta 1963 Št. 33, leto XXI ZAPOSTAVLJEN »BAROMETER« Upajmo, da ne bo več dolgo, ko bodo_podobni motivi z Ljubljanskega gradu le se spomini na preteklost. Sodobno preurejeni objekti starega gradu, bodo že v bližnji prihodnosti najzanimivejša turistična privlačnost Ljubljane. (Foto: M. ŠPAROVEC) Še nobenega predpisa se v montažnem podjetju Toplovod v Ljubljani (in prav gotovo tudi v ostalih montažnih podjetjih) niso tako ustrašili kot .predpisa socialnega zavarovanja, da morajo svoje delavce prijavljati ža uveljavljanje zdravstvenega zavarovanja pri tisti komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, kjer trenutno delajo. Kaj to pomeni za delovno organizacijo, ki dela po vsej Sloveniji in domala tudi po vsej Jugoslaviji, bo najbolj razumljivo, če povemo, da gre za okrog 1000 delavcev, ki kot monterji delajo v najrazličnejših krajih v skupinah, ki štejejo le nekaj ljudi. Iz besed direktorja gospodarsko računskega sektorja tovariša Alojza Kosija sem razbral, da en san delavec izmenja delovno mesto v raznih krajih Slovenije tudi več kot desetkrat' Če bi torej upoštevali samo polovico teh sprememb delovnega mesta, bi moralo podjetje posredovati pri odjavi oziroma prijavi zavarovancev najmanj 5000-krat. Potem-■je ‘jasne^ da bi tako ogromno administrativno delo samo s socialnim zavarovanjem zahtevalo skoraj povsem novo službo, ki bi te posle opravljala. Drugo, za delavce še bolj važno vprašanje pa je, ali bi jim bile pravice iz zavarovanja vedno in pravočasno zagotovljene? Zlasti komplicirano pa bi bilo pri tem uveljavljenje otroškega dodatka, saj traja ta postopek samo pri enem zavodu oziroma eni spremembi tudi po dva meseca. Razen tega pa mora podjetje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, torej vsak mesec, overoviti plačilno listo pri IZJEMA NAJ BO IZJEMA! ustreznem zavodu za socialno zavarovanje, da bi lahko v redu opravljalo izplačila otroških dodatkov. To pa pomeni, da bi morala finančna služba podjetja samo zaradi tega obiti najmanj vso Slovenijo, da bi zagotovila pravilni obračun osebnih dohodkov. Razen vsega tega pa niti komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ne bodo s tem ničesar pridobile — prej izgubile. Vzemimo primer, da delavec zboli po prihodu nd novo delovno mesto, na katerem bo ostal le nekaj tednov ali v najboljšem primeru nekaj mesecev. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja dotičnega področja bo imela veliko več stroškov kot pa dohodka, ker bo novo delovno mesto, ko delavec ozdravi — že drugod. To pa lahko precej vpliva na planiranje dohodkov in izdatkov posameznih komunalnih skupnosti, ker jih bo pač vedno spravljalo v negotovost. Vemo pa že zdaj, da dosedanji podatki niso bili toliko realni, da bi lahko posamezne skupnosti z gotovostjo predvidevale izid svojega celotnega gospodarjenja. Mimo vsega tega pa bo nastopila še zmeda pri obračunavanju zdravstvenih uslug, kajti že zdaj, ko se Toplovod še ne ravna povsem po tem določilu, posamezni zdravstveni zavodi sprašujejo upravo podjetja, kje je ta ali oni delavec prijavljen za zdravstveno zavaro-, vanje.1 Trenutno sicer obstaja dogovor, po katerem delavcev ni potrebno prijavljati tam, kjer delajo, če le ti niso ali ne bodo na tem delovnem področju več kot tri mesece. Po tem bi človek sodil, da lahko podjetje predvideva obseg dela in čas bivanja v posameznih krajih, kjer ima svoje montažne skupine zaposlene, toda to je zgolj videz. V resnici je namreč tako, da zaradi nezagotovljenega materiala premeščajo delavce iz enega kraja v drugega tudi v času, ko delo v enem kraju- še ni končano. Seveda se potem zopet vračajo v isti kraj — ko dobijo potreben material. Tako se zglo pogosto zgodi na primer tudi to, da so delavci na istem mestu tri mesece in en teden in tako proces prijavljanja in odjavljanja za zdravstveno zavarovanje v bistvu ne more biti drugačen, kot je sicer predpisano. Nedvomno je res, da vse to povzroča samo ogromno več dela, stroškov in izgube časa, kot bi bilo potrebno, da ne govorimo o koristnosti. Ali je torej smiselno vztrajati pri določilih, ki v izjemnih primerih ne ustrezajo, tudi tam. kjer izjeme so? V Toplovodu menijo, naj bo izjema pač izjema ali konkretno, naj za montažna podjetja tak predpis ne velja. V. Š. Rekviem za izredni prispevek - ,y (Nadaljevanje s 1. strani) spevek obračunati. Zato je tudi še sedaj toliko kritik na račun tega instrumenta. Sedaj ko je postal instrument za zvezne dohodke nepomemben, pa so nekateri začeli iskati globlje ekonomske razloge, zaradi katerih naj bi bil v letu 1961 prispevek od izrednega dohodka sploh uveden v naš iri-strumentarij delitve. Po vsej sili skušajo dokazati, da fiskalne potrebe v letu 1961 niso bile poglavitni razlog za uvedbo izrednega prispevka, ampak je bil namen tega instrumenta zajeti tisti del dohodka, ki ni nastal po zaslugi kolektiva in je torej posledica delovanja objektivnih činiteljev. Čeprav vsi priznavajo, da je bil izredni prispevek tudi v tej svoji funkciji povsem neuspešen, pa je še vedno razmeroma veliko simpatij za obdavčitev »nezasluženega« dela dohodka in razmeroma dosti prizadevanj, da bi tudi v bodoči delitvi dohodka imeli kakšen instrument, s katerim bi ustvarjena sredstva podjetij delili na tista, ki so nastala po zaslugi kolektiva, in tista, ki so rezultat objektivnih okoliščin. Preden izrečemo dokončno sodbo o takšnih mnenjih in prizadevanjih, bi bilo prav, da si vendarle nekoliko podrobneje ogledamo delovanje, tehniko in ekonomske posledice izrednega prispevka, saj je malo verjetno, da bi lahko kak drug instrument podobne narave deloval bistveno drugače in bolj objektivno vrednotil prizadevanja kolektivov. Po sedanjih predpisih velja za izredni dohodek praviloma tisti znesek čistega dohodka, ki presega vsoto določenih osebnih dohodkov in 6 % od vloženih poslovnih sredstev. Določene osebne dohodke dobimo, če povprečni osebni dohodek na uro, kot je bil v preteklem letu izplačan v skupini delovnih organizacij,^ ki ji podjetje pripada, pomnožimo s številom delovnih ur, opravljenih v podjetju v času, za katerega se obračunava in deli dohodek. To pa pomeni, da je pri enakem dohodku kot lani izredni. prispevek nižji, če je bilo-opravljenih več ur in obratno. Z drugimi besedami: če je podjetje doseglo enak dohodek z nižjim številom zaposlenih, bo moralo plačati več. izrednega prispevka. Isto velja za primer, če podjetje poveča do»„ hodek, pa ostane število zaposlenih nespremenjeno. Tista podjetja, ki pa povečujejo število zaposlenih, hkrati pa ostaja njihov dohodek nespremenjen, so za takšen poslabšan poslovni rezultat nagrajena — zmanjša se njihova obveznost za plačilo izrednega prispevka. Ce pa primerjamo dvoje enako opremljenih podjetij, ki dosegata tudi enak dohodek, bo manj izrednega prispevka plačalo tisto, ki ima več zaposlenih. Nasprotje med izrednim prispevkom in porastom produktivnosti je še posebej očitno pri skrajševanju delovnega časa. Ob prehodu na 42-urni delovni teden posebej poudarjamo, da bi moralo vsako podjetje dosegati najmanj enak dohodek kot v času 48-urnega delovnega tedna. Produktivnost mora torej narasti za najmanj 14 %. Pri tem pa pozabljamo za izredni prispevek. Zaradi manjšega števila delovnih ur bi namreč pri vseh zavezancih izredni prispevek zajel natančno eno četrtino dohodka, ki bi izviral iz povečane produktivnosti. Takšna podjetja bi zato v vsakem primeru razpolagala z manjšimi sredstvi kot pred prehodom na krajši delovni čas. Torej razlog več, da pohitimo z ukinitvijo izrednega prispevka. Podobno kot število delovnih ur vpliva na plačilo izrednega prispevka tudi odstotek od vrednosti vloženih sredstev. Če ko-. lektiv poveča dohodek ob enaki višini vloženih sredstev, torej zaradi boljšega gospodarjenja, bo Zopet četrtino večjega dohodka zajel izredni prispevek. Primerjava dveh podjetij z enakim dohodkom in enakim številom zaposlenih pokaže, da plačuje manj izrednega prispevka tisto podjetje, ki ima več vloženih sredstev. Prav gotovo še zdaleč nismo tako bogati, da bi si smeli privoščiti takšne instrumente, ki neposredno kaznujejo vsa tista podjetja, ki z nižjimi družbenimi sredstvi ustvarjajo višji dohodek. Izredni prispevek je bil torej tudi teoretično ekonomsko popolnoma zgrešen instrument: najbolj .so ga občutili prav kolektivi, ki so z manjšo porabo tako živega kot opredmetenega dela dosegali boljši ekonomski rezultat. Pri dosedanji analizi delovanja izrednega prispevka smo predpostavljali, da. je višji dohodek v vseh primerih rezultat višje produktivnosti. Ta predpostavka pa ni vselej točna, saj je mogče zvišati dohodek tudi zaradi zvišanja cen, poslabšanja kvalitete, monopolnega položaja itd. Vendar pa je prav tako napačna tudi trditev zagovornikov izrednega prispevka, ki vztrajajo pri tem, da je prav vsak višji dohodek delno tudi rezultat objektivnih okoliščin in ga mora zato družba ustrezno obdavčiti. Ta trditev pa zelo ustreza fiskalističnim potrebam — obdavčiti je namreč mogoče samo tistega, ki dejansko ustvarja višja sredstva. Tako se je rodila ideja o izrednem prispevku v času, ko je trenutni finančni položaj nujno terjal dodatna sredstva za zvezni proračun. Če torej danes skušajo nekateri pripisati izrednemu prispevku kakšne globlje ekonomske cilje v zvezi z zajemanjem »nezasluženega« dela dohcŠka, ne pomeni to nič drugega kot težnjo v takšni ali drugačni obliki ohraniti instrument, ki nikoli niti teoretično ni mogel. imeti tega namena. Analiza njegovega nastanka, še bolj pa analiza njegovega delovanja namreč povsem očitno dokazuje, da so takšni in podobni instrumenti lahko samo fiskalne narave, za dosego kakršnihkoli ciljev v smeri doslednejšega delovanja delitve po delu pa so absolutno nesposobni, nestimulativni in tudi ekonomsko škodljivi. / V naši teoriji in praksi smo ■ sicer skušali, že vrsto let priti do objektivizirane metodologije za ugotavljanje in spremljanje produktivnosti ter njenih rezultatov pri ustvarjanju dohodka. Vselej pa se je izkazalo, da dobljena pavšalna merila nikakor ne zagotavljajo pravilne presoje in vrednotenja dejanskih virov doseženega dohodka. Zato smo tudi tolikokrat prišli do kompromisnih, v naglici izdelanih instrumentov' v delitvi-dohodka, ki niso zadovoljili nikogar in so pogosto tudi zelo nestimulativno vplivali na ustvarjanje dohodka. Vprašanje »nezasluženega« dohodka je vsekakor eno najvažnejših vprašanj za pravilno in pravično delovanje sistema delitve po delu, hkrati pa sodi tudi med najteže rešljive probleme našega gospodarskega sistema. V načelu bi. ga bilo treba rešiti tako, da bi se dohodek, za katerega je zanesljivo ugotovljeno, da ni nastal po zaslugi kolektiva, podjetju odvzel v celoti (ne samo delno) in uporabil za kritje družbenih potreb. Vendar pa v praksi do takšnih instrumentov še ne bomo prišli tako kmalu. Potrebne bi bile dolgotrajne znanstvene raziskave pogojev in zakonitosti gospodarjenja v plansko-tržnem gospodarstvu. Merila produktivnosti, ki bi jih dale takšne raziskave, pa bi bilo treba presojati zelo temeljito, kritično in previdno. Pa tudi v tem primeru — sodeč po dosedanjih izkušnjah — upanja na res zanesljivo metodologijo ne bi bilo veliko, ker so gospodarski procesi vse preveč pestri in dinamični, da bi jih bilo mogoče spraviti v čvrste kalupe, obrazce in meha- nizme raznih, sicer znanstveno pravilnih metodologij. Po našem mnenju je glavno pomanjkljivost vseh teh dos"-dan j ih prizadevanj zlasti v temi da »nezasluženi« dohodek skU" ’ šamo vse preveč ugotavljati i” omejevati administrativno * instrumenti delitve. Pozabljam" pa, da bi bili mnogo bolj učinka viti pravi ekonomski ukrepi n« področju investicijske in kr*' ditne politike, tržne intervencij*1 in sploh ustvarjanja konkureH* ce. Taki ukrepi bi lahko mnoŽ° bolj ’ kot izredni prispevki, rent* in. podobne davščine, ki se paV' šalno predpisujejo, prizadel zlasti tista podjetja, ki so dosiei: brezskrbno gospodarila ustvarjala svoj dohodek. predr vsem zaradi ugodnih objektivna okoliščin. Pri 4em je še, zlast pomembno dejstvo, da ne bi bi}3 tarča takšnih ukrepov samo tista podjetja, ki ustvarjajo visok dohodek, ampak prav tako tud1 . tiste organizacije, pri katerih -j* celo razmeroma nizek dohode« nezaslužen glede na dosežen" produktivnost. Takšna politika, ki bi jo moral podpirati tud} sedemletni perspektivni plan, m vsekakor pomenila močno spod' budo za boljše gospodarjenje, iz delitve dohodka pa odstrani}3 potrebo po raznih neobjektivnih in nestimulativnih instrumentih kot je bil prispevek od izredne' ga dohodka. R- DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdala CZP Llud' ska pravica v Ljubljani. List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva m uprave. Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672, -uprave 33-722 ln 37-501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina 1 e: četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tlak ln klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana Šolskih počitnic sicer še ni konec. Toda ponekod, kot je to primer tudi v Novem Velenju, je okoli šolskega P°" slopja že pravi živ-žav. Večina otrok z veseljem pričakuje, da se bodo v kratkem spet odprla šolska vrata- (Foto: M. ŠPAROVEC) TEŽAVE IN PROBLEMI PRI IZDELAVI STATUTOV Od mnogih vprašanj pri izdelavi statutov delovnih organizacij navajamo tu dve: kakšne so težave pri sestavi statutov in kakšno pomoč dobivajo delovne organizacije pri tem, oziroma bi jim bila potrebna. Med težavami, s katerimi se srečujejo delovne organizacije, so nekatere, najtežje, starejšega datuma. Najtežje je v delovnih organizacijah, kjer so kolektivi kljub mnogim spremembam, ki so nastajale v, zadnjih letih v našem družbenem sistemu, živeli skoraj brez, mimo ali le ob lastnih zastarelih internih predpisih. Podobno težavo, zlasti kako naj bi usmerjali sedaj pomoč, imajo posamezni občinski organi, ker nimajo solidnejše ocene dejanskega stanja oziro- ma razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah: pred- vsem, kako je z organizacijo dela, z ustanavljanjem in uveljavljanjem ekonomskih oziroma delovnih enot ter z delitvijo po delu. Ker so v mnogih delovnih organizacijah predolgo čakali s pripravami za statute — organizirano so v glavnem začeli šele februarja letos — jim je sedaj hudo, tembolj, ker morajo marsikje še precej neurejenega uskladiti z dejansko prakso in perspektivnim razvojem. Danes je v mariborskem okraju že zelo malo delovnih organizacij, kjer bi še čakali oziroma se izgovarjali, da jim ni treba sestaviti statuta. V mariborskem okraju so najmanj v 80 % vseh ’ delovnih organizacij že začeli z delom; če ne drugega, so vsaj imenovali komisije. Najmanj je narejenega v obrtnih in prosvetnih delovnih organizacijah. Nekoliko boljše je v zdravstvu. Po opravljenih analizah menimo, da se v nekaterih delovnih organizacijah sestavljanje statutov nekoliko zanemarja ali ali selo zapostavlja s parolo, zdaj ni časa za to; na prvem mestu je proizvodnja itd. Tako potem/ tovariši, ki so sicer voljni (precej jih je bilo tudi na različnih seminarjih) in sposobni, da bi zbrali osnovni material za teze oziroma za osnutek statuta, ne najdejo oziroma ne dobijo za to potrebnega časa. Menimo, da bi morale občinske skupščine, predvsem pa občinsk zbori delovnih skupnosti ter P°, samezni sveti bolj kot d°s ^ (ponekod nič) spremljati sesta? statutov po delovnih organi2® cijah. S tem bi bilo potem 1 vsaj deloma zagotovljeno vS g binsko kvalitetnejše obvez^ obravnavanje statutov na sej3^ občinskih skupščin, preden J* bodo sprejeli delovne orga11 zacije. Kako pomagati delovnim 0« ganizacijam pri sestavi statute'} Bilo je organiziranih že Pr® cej različnih posvetovanj. Orf nizirale so jih komisije ot>ci skih sindikalnih svetov. Na posvetovanjih je bilo danih 6 razmer.no malo bistvenm vpr® šanj. Diskusije so bile v bis* le odsev opravljenega dela. ganizirani so bili tudi posam*^ ni seminarji o konkretnih vpr® šanjih. V dveh občinah pa ta rekoč še ni bilo ne enega in drugega. Posebnost zadnjih Pg0 svetovanj so bile analize, k* jih' napravile občinske komisl.J|1 na podlagi anket in neposredP obiskov pri delovnih organ1 cijah. Vse to ni bilo zam _ Marsikateri je po končanem P Ptroci iz porušenega Skopja se zelo dobro počutijo pri nas. Zabave jim ne manjka, dokaj časa pa izkoristijo tudi za oglede raznih kulturnih znameni-°sti. Foto-kamera je ondan zabeležila tudi gornji motiv pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. Povodni mož in Urška sta bila takrat središče kimanja mladih Skopljancev. kakšen poslovni uspeh ? tem doseglo. j V podjetju »Gradis« so že Hj 1“ časom samoupravni orga-j3 sklenili, naj bi prevzemali fjjavsem večja dela, pri kate-ta bi optimalno zaposlovali kTpoložljivo mehanizacijo in l)a^re- Hkrati je bilo sklenjeno, t,J,, si tako centralno vodstvo V^^tja kot tudi gradbena ki ji na »njenem« podil1 zmanjkuje dela. m_\eh načelnih smernic se v ^ra isu bolj ali manj držijo. (C6®v tako samoupravni organi Hi n"ialni delavski svet, uprav-t[ acibor podjetja, delavski sveti b°slovnih enot) razpravljajo v^^isžbi na licitacijah za preko . gradbenih del. Kasneje, $o J6 delo na primer prevzeto, doJ^^drobno informirani o tem, ie kakšnimi pogoji je podjet-bikUSpe^° kot najboljši ponudbe gansko je tako, da ponudbo^ Prevzem del pripravljajo ^gradbena vodstva posa-h.m poslovnih enot sama ali pri tem pomaga tudi mo vodstvo podjetja. ki vplivajo na višjo ali Ponudbo je več; odločilni kriterij je pač ta, koliko dela ima podjetje kot celota in kako, je to delo razporejeno med posameznimi enotami. Ko pa podjetje s pogodbo prevzame določeno delo, se finančna odgovornost za poslovni uspeh novo odprtega gradbišča prevali iz rok tistih, ki so pogodbo podpisali, na ramena tistih, ki delo izvršujejo. NE GRE DRUGAČE Predlansko in lansko leto je za gradbeništvo na primer značilno po tem, da so bila zavoljo pomanjkanja dela podjetja prisiljena v znatno znižanje cen. Na licitacijah je konkuriralo tudi po dvajset in več podjetij. Zmagalo je tisto, ki je ponudilo največje ugodnosti za investitorja in tudi Gradis je pri tem nekajkrat »uspel«. Tako si je gradbeno vodstvo Ljubljana na primer »priborilo« gradnjo več kot stostanovanj-skega bloka v Šiški. Delo so prevzeli za lastno ceno in še so se zavezali investitorju, da mu bodo dali ključe v roke za fiksno, vnaprej dogovorjeno ceno. Vmes j$ prišla huda zima, podražil se je material itd. Na tem in še nekaterih deloviščih delavci navzlic vsemu trudu ne bodo zaslužili niti za osebne dohodke; čeprav jih sicer dobivajo v redu izplačane. Predsednik delavskega sveta » ljubljanskega gradbenega vodstva tovariš Žorž ob tem meni, da ni bilo druge rešitve. Delo so morali prevzeti, ali pa odpustiti 150 delavcev. Računali so, da bodo dobili tudi boljša dela in z njimi dosegli boljši poslovni uspeh, ampak... Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je enoten za vseh pet poslovnih enot gradbenega vodstva Ljubljana, ki skupaj ustvarja toliko, da delavci dobivajo stoodstotne osebne dohodke. Ker' razen tega delavci prehajajo z gradbišča na gradbišče, bi težko ugotavljali njihov delež pri uspehu vsakega gradbišča. Zato so se dogovorili, da morebitni poslovni uspeh razdelijo' četrtletno in linearno med vse zaposlene. Le delavci tistega gradbišča, ki je po mnenju upravnega vodstva v določenem razdobju doseglo poseben uspeh, lahko po sklepu delavskega sveta ' dobijo tudi nadpovprečni učinek. To pa se doslej še ni zgodilo. SAMI PRAVIJO: »NI DOBRO!« Drugače rečeno: imajo gradbena vodstva, ki ugotavljajo dohodek in stroške vsake poslovne enote, oziroma gradbišča posebej. Zavoljo omenjenih in še drugih težav pa potem vsi zajemajo iz iste sklede. Gradbeno vodstvo Ljubljana, ki na primer v sezoni zaposluje okoli 700 delavcev (od tega dve tretjini sezoncev) zdaj zaključuje lani in predlanskim prevzeta »slabša« dela. Zato, kot rečeno, ustvarja komaj za osebne dohodke. Vsi, tudi kolektiv, radi povedo, da gre zgolj za posledico objektivnih tržnih razmer. Druga podjetja, tudi druge enote podjetja Gradis, ki delajo v ugodnejših pogojih, ustvarjajo več. Vprašanje je, če zavoljo večje prizadevnosti ali zavoljo konjunkturnih razmer. Toda denar imajo in mnoge Gradisove enote bodo delile učinek, ljubljansko gradbeno vodstvo pa te možnosti nima. Zato jim ne kaže drugega kot to, da zdaj izkoristijo konjunkturo na tržišču in vsaj deloma nadomestijo doslej izpadla sredstva. Po mnenju tovariša Lipovca, pomočnika vodje gradbenega vodstva Ljubljana, taka pot ni najboljša, še manj pa zdrava. Ampak razmere jih k temu prisiljujejo... Ob tem pa se »načelno« strinjajo, da le tista stimulacija delavcu nekaj pomeni, če je neposredna. Se pravi, da bi morali uspeh poslovnih enot, gradbenih vodstev in podjetja kot celote ugotavljati tudi mesečno in ne zgolj četrtletno kot zdaj. Predračune za posamezna dela, oziroma faze del imajo; vedo tudi za stroške. Vendar se stroški, bodisi višji ali nižji od predvidenih, izravnajo v okviru 'gradbenih vodstev, namesto da bi pomenili odbitno, oziroma dodatno postavko pri skladu osebnih dohodkov posameznih delovnih efiot. Razen tega je značaj dela tak, da bi se verjetno obnesle specializirane delovne skupine, ki bi prehajale z objekta na objekt. Betonersko in železokrivsko skupino sicer že imajo; ostali pa delajo vse. Zato pa je toliko težje meriti njihovo delo. ..Vse tp. in še marsikaj drugega vedo. Tako na primer tudi to, da po ostalih republikah s specializiranimi skupinami znotraj večjih podjetij žanjejo prav lepe uspehe. Vendar v Sloveniji tega menda še nihče ni poskusil... Prav zato si dovoljujem pripombo: je pač dobro tako kot je, ko pa konec koncev nihče ne dobi niti priznanja za dobro opravljeno delo, kot zanj tudi ni materialno odgovoren. Za te zadeve torej vedo. Pripovedujejo celo, da so o njih začeli tudi razmišljati. Kako bi popravili finančni položaj in kako vplivali na višjo produktivnost? Oboje je nujno in enako- važno; kot je nedvomno medsebojno tesno prepleteno. Kako hitro pa bodo tudi zares spremenili sedanje razmere, pa bo najvažnejši signal, da se samoupravljanje v podjetju Gradis že premika od formalnega k dejanskemu. K takšnemu namreč ko bodo predvsem znotraj podjetja in njegovih delovnih enot iskali možnosti za boljši poslovni uspeh. M. GOVEKAR flt>jajVanju oziroma seminarju kaj gresedai šele razumem, za ti ^.^Prašanje, kako pomagati, ^‘ko^0 Pr°tivprašanje: kje bi ‘Ut, >T Pobili dober vzorčni sta-<6 sestavljamo pa, da imajo *>i2aci.^ai v vsaki delovni orga-jMošn;, vsaj po dva vzorca ‘tUdi v tez kaj podobnega i V DV Mariborskem okraju so "szii q daR na matrice razmno-5‘itisj, Stlutki, na primer za gori^ . stroko). Tudi z litera-VseCj Več take težave kot pred , topil ~~ samo škoda, da v ...Primerih ni dovolj časa, .. bop , niti človeka, ki bi ves M material kritično oce-l *Qžlii,0rna uporabljal. Ob razdat J Vl literaturi je treba več-Upi?n?agati, da se koristniki >eealM znajdejo v različnih s Vm-H mnenjih in pri tem je ,a tazT0..naitežje, kako urediti *iarije njmti: vodenje in uprav-vsem tem nastajajo d ^ibai-vi. aM Msmo na različnih fa le -i1*1 m predavanjih mor-t?-ta osr, 6Ve° zanemarjali neka-h a> ki „°^na teoretična vpraša-avig nj*L12 drugih izkušenj za yr<>miktivnosti le nekako preveč lepijo na naše samoupravljanje. Morda bi bilo potrebno, da bolj kot doslej ob analiziranju doseženih ekonomskih uspehov istočasno analiziramo tudi, kako so posamezni instrumenti, posegi itd. vplivali, razvijali ali celo deformirali posamezne prvine samoupravljanja. Večkrat je bilo treba na posvetovanjih, kjer smo razpravljali o statutih, pojasnjevati tudi vprašanja, o katerih smo mislili, da so že jasna prisotnim. Precej bi bilo pomagano delovnim organizacijam tudi, če bi bili že usklajeni veljavni predpisi z ustavo, zlasti s področja delovnih razmerij. Zaradi pomoči smo razpravljali tudi s posameznimi društvi (ekonomistov, pravnikov itd.), kako naj bi društva in njihovi člani pomagali delovnim organizacijam. Individualno so sicer mnogi Vključeni v te probleme na svojih delovnih mestih oziroma s tem, da jih lahko okrajna gospodarska zbornica razporeja: ta je namreč zadolžena za strokovno pomoč prizadetim or- ganizacijam. Vendar pa je precej problemov, ki bi jih glede na različna mnenja še morali razčistiti člani med seboj. Izgleda, da bodo v jesenskih dneh začeli pravniki. Menim, da bi v tej smeri morale dajati več iniciative tudi zveze posameznih društev. Vsa pomoč, ki jo dobivajo oziroma iščejo delovne organizacije, naj bi bila taka, da bi strokovnjaki usposabljali delavce v delovnih kolektivih in nikakor, da bi sestavljeni statut predložili le v podpis organizaciji. V večjih, razvitejših delovnih organizacijah opažamo, da se komisije za sestavo statutov tesno povezujejo s komisijami sorodnih delovnih organizacij v Sloveniji in tudi izven republiških meja. Kolikor je le bilo mogoče, smo te iniciative pospeševali, ker to lahko postane čvrst most. za kooperacijo in integracijo. Podobno pa bi morali doseči — in to bi bila velika medsebojna pomoč — da bi se komisije s področja občine samoiniciativno sestajale, si medsebojno izmenjavale izkušnje, skupno reše- vale nekatera osnovna vprašanja. Takega povezovanja pa je zelo malo. Preveč je še nekega medsebojnega^trahu ali pa morda še kaj bolj negativnega. Prav bi bilo, da bi tudi močnejše kolektive začelo skrbeti, kako se bo razvijalo gospodarjenje, samoupravljanje v manjših kolektivih, kjer, včasih vsem občanom z različnimi uslugami v medsebojnem povezovanju, krojijo življenjski standard. Prav tako bi morale manjše delovne organizacije iskati pomoč v medsebojnem povezovanju. Vsem tovrstnirh delovnim organizacijam bodo skupna mnoga osnovna vprašanja: zakaj se njihove komisije ne bi potem sestajale, skupno razpravljale in' reševale. Na žalost je kaj takega včasih težje kot pa plačati kakšen neuporabljiv vzorec. In končno v pomoč delovnim organizacijam naj bo tudi kritika, vendar resnično prizadevna, objektivna in njen uspeh bo zagotovljen, če bo ponekod vsaj nekoliko manj mnogokrat neutemeljene občutljivosti. VANEK ŠIFTAR Zapostavljen »barometer« gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) delovnih enotah, temveč že na sto obračunskih mestih. Na gibanje stroškov so tako izredno pozorni, ker v lastni ceni izdelka udeležen material s 65 odstotki. Vsaka delovna enota ima zato svoje obratno knjigovodstvo, ki ugotavlja gibanje stroškov na temelju interne planske cene in materialnih primo-pre-dajnih dokumentov. Vsak izdelek in vsaka usluga, ki jo stori enota za enoto, je obračunan in stroški bremene njihov »obračunski čisti dohodek«. Obračunski čisti dohodek je posebnost »Impola«. Pri snovanju delovnih enot in pri izpopolnitvi obračunavanja stroškov, pravijo, da so imeli pred seboj tri možnosti, in sicer: — ali oblikovati dohodek na ravni delovnih enot in tako delovne enote izpostaviti vplivu tržišča ter se odločati za zelo zamotane račune; — ali oblikovati v delovni enoti samo. dohodke na osnovi količinskih in vrednostnih pokazateljev proizvodnje in tako ostati pri dotedanjem sistemu, ki ne bi članov delovnih enot kaj prida spodbujal za boljše, izkoriščanje strojnih zmogljivosti, vačje varčevanje z materialom in podobno; —ali oblikovati čisti dohodek na ravni ekonomskih enot in tako pri oblikovanju tega ter pri oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov tesno povezati vse elemente gospodarjenja in hkrati usmerjati kolektive enot, da skrbe tudi za krepitev osnovnega sklada. OSEBNI DOHODKI ODVISNI OD GIBANJA STROŠKOV Odločili so se za to zadnjo možnost in pravijo, da jim ni žal. Temu primerno so reorga-nizarili knjigovodstvo, zajemanje in spremljanje stroškov in v pravilniku o delitvi čistega dohodka zapisali načela, kako se oblikuje in deli — obračunski čisti dohodek delovne enote. Obračunski čisti dohodek delovne enote je odvisen od količinskega in kakovostnega gibanja proizvodnje in od — gibanja stroškov. Od gibanja stroškov so torej odvisni tudi osebni dohodki zaposlenih. Praksa večine delovnih enot je, da vlagajo del sredstev, pridobljenih z znižanjem stroškov, v svoje rezervne sklade, določen delež pa vlagajo za krepitev svojega poslovnega sklada, s tem pa posredno krepe gospodarsko moč delovne organizacije kot celote. Člani delovnih enot pozorno spremljajo količinsko in vrednostno rast proizvodnje in gibanje stroškov. Obratna knjigovodstva razpolagajo s približ-nostnimi podatki, kolikšni so stroški, kolikšna je proizvodnja in kolikšen bo obračunski čisti dohodek takoj ob zaključku meseca. Dokončen obračun seveda opravi računsko gospodarska služba. V »Impolu« zatrjujejo, da jim je takšen način spremljanja stroškov in oblikovanja sredstev delovnih enot pripomogel k hitrejši rasti proizvodnje in k zmanjšanju stroškov. V »TAM« OBRAVNAVAJO 134 VRST STROŠKOV ■ Tako natančno spremljanje stroškov, kot so ga pričeli uveljavljati že pred štirimi, petimi leti v Tovarni avtomobilov v Mariboru, je najbrže izjema. Vsaka delovna enota — imajo pa 20 delovnih in 16 predračunskih enot — je obremenjena z vsemi stroški, ki nastajajo v procesu proizvodnje in ki bremene podjetje kot celoto. Tako ugotavljajo 79 vrst primarnih stroškov, to je tistih, ki nastanejo prvič na nekem delovnem mestu oziroma v enoti, in 55 vrst sekundarnih stroškov, to je tistih, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje znova, ko na primer »potuje« polproizvod od enega delovnega mesta do končne vgraditve v vozilo. Osebni dohodki zaposlenih so • odvisni od dohodka, ki ga ustvari delovna enota. Dohodek delovne enote pa je odvisen tako od količinske kakor tudi vrednostne plati proizvodnje, torej tudi od gibanja stroškov. V Tovarni avtomobilov Maribor pa mislijo način spremljanja stroškov še izpopolniti. Pravkar snujejo poseben analitičen oddelek, ki bo razčlenjeval vzroke za naraščanje stroškov in predlagal ustrezne ukrepe. Ta analitičen oddelek bo povezoval analitično službo v posameznih delovnih enotah. TUDI V »MARLESU« , POSEBNOST: POGOJNI KUBIČNI METER »Marles« v Limbušu pri Mariboru je podjetje, ki pravzaprav šele nastaja. Sestavlja ga 18 obratov ozir. delovnih enot. Vsaka od teh ima svoje obratno knjigovodstvo. V posameznih delovnih enotah izdelujejo različne proizvode: nekje zaboje, drugje pohištvo in drugje zopet montažne hiše. Ob tako raznoliki proizvodnji pravijo, da so morali najti skupni imenovalec za fizični in vrednostni obseg proizvodnje in gibanje storilnosti ter stroškov. Ta skupni imenovalec je »pogojni kubični meter«. Iz razpoložljivih podatkov so izračunali, v kolikšnem času in ob kolikšnih stroških sežaga-jo kubični meter hlodovine na eni izmed njihovih žag. Ta izračun je postal pri njih izhodišče za »družbeno potrebno delo« znotraj delovne organizacije. Na osnovi tega merila oblikujejo v vsaki delovni enoti dohodek, k' od — količine in kakovosti proizvodov in — vrednosti proizvodnje (večjih in manjših strdškov). Osebni dohodki zaposlenih so torej odvisni od gibanja stroškov in od čim manjše potrošnje časa za izdelavo posameznega proizvoda. Takšen način oblikovanja in delitve dohodka delovnih enot in osebnega dohodka zaposlenih pa čedalje bolj vzbuja zanimanje vsakega posameznika- za razširjeno reprodukcijo. Delovne enote so zainteresirane, da bi čimprej in čimbolj kon-v-„i..vodnjo, jo modernizirali in s tem pridobili možnost za povečanje proizvodnje in znižanje stroškov, kar naj vpliva na povečanje dohodka enot in posredno povečanje osebnega dohodka zaposlenih. V ŠTORSKIŽELEZARNI IZHODIŠČE: GRUPA PROIZVODOV Tudi v štorski Železarni je oblikovanje dohodka delovnih enot in osebnega dohodka zaposlenih odvisno od gibanja stroškov. Tu obračunavajo plansko kalkulativne stroške za grupe proizvodov. Podrobnejši izračun, pravijo, da je za njih nemogoč zaradi individualne proizvodnje in izredno velikega izbora izdelkov. Na podrobnejše izračune bodo prišli, ko bo proizvodnja po rekonstrukciji ustaljena. Toda že to sicer grobo obračunavanje stroškov proizvodnje in od tega odvisen dohodek enot in osebni dohodek zaposlenih spodbuja vsakogar na smotrnejše gospodarjenje z opredmetenim delom. Materialni vpliv stimulacije je odvisen od vrste činiteljev. Eden izmed teh je tudi na primer časovna razlika med rokom, v katerem so rezultati v enoti ali na delovnem mestu doseženi, in akontacijskimi izplačili za osebne dohodkov. V vseh omenjenih delovnih organizacijah obračunavajo dohodek — in torej tudi stroške — 15. ali 20. v mesecu za minuli mesec. V »Impolu« je ta rok že nekolikanj daljši. Povsod pravijo, da je krajši rok skorajda nemogoč, čeprav se zavedajo, da bi prav krajši rok še bolj spodbujal zaposlene k vsem tistim ukrepom, ki naj pripomorejo k rasti proizvodnje in znižanju stroškov. Navidezno je ugotavljanje in obračunavanje stroškov povsem tehnična zadeva. Toda to je le videz. Praksa iz omenjenih podjetij pove, da čedalje bolj narašča zanimanje zaposlenih za organizacijo dela, za pravočasno in kvalitetno preskrbo z materialom, izkoriščanje strojnih zmogljivosti, zmanjšanje stroškov in podobno, ker je od vsega tega odvisen dohodek enote in osebni dohodek zaposlenih. To pa je tudi smoter in družbeno gibalo za še hitrejšo rast proizvodnje in pocenitev izdelkov. PETER DORNIK DELAVSKA ENOTNOST - St. 33 24. avgusta 1963 NA PRAGU VERIFIKACIJE Od 27. gimnazij izpolnjuje doslej minimalne pogoje za verifikacijo le 11 ustanov Pravzaprav verifikacija gimnazij ni nekaj novega. Svet za šolstvo SRS je namreč že v letu 1962 določil v skladu z resolucijo Ljudske skupščine SRS minimalne pogoje za družbeno priznanje znanja, ki ga dajejo tovrstne ustanove. Toda letošnji podatek, da od vseh sedemindvajsetih gimnazij, kolikor jih je pač na Slovenskem, doslej izpolnjuje minimalne pogoje za verifikacijo le enajst tovrstnih ustanov, na pragu novega šolskega leta vnovič razkriva njeno aktualnost. Primerjava minimalnih zahtev za verifikacijo gimnazij z dejanskim stanjem razkriva vrsto še nerazšiščenih problemov v posameznih ustanovah, bodisi da to velja za učne programe, načrte, minimalne pogoje o sestavi predavateljskega kadra ali v materialnih pogojih. Že sami predmetniki pa razkrivajo dokaj neenovitno podobo naših gimnazij. Od tega, da na posameznih ustanovah določajo predmetniki za posamezne predmete precej več ur, kot zahtevajo minimalni pogoji za verifikacijo, bodisi da je pouk v posameznih predmetih bistveno okrnjen že v številu ur in da zaradi preskopo odmerjenega časa tudi vsebina ne more biti najboljša. Nič boljše ni z učnimi programi. Ne samo, da v posameznih ustanovah sploh ne zasledujejo specifičnih potreb po znanju, ki izvirajo iz razvoja družbeno ekonomskih odnosov na njihovem neposrednem zaledju, tudi sicer so učni programi še vedno premalo usklajeni z minimalnimi zahtevami za verifikacijo. Tako se nehote vsiljuje misel, da še vedno nismo povsem preboleli stare gimnazije, s katero pa pravzaprav že dolgo nismo vedeli, kaj sploh bi. zadostiti tem zahtevam. Po tem času bodo sicer gimnazije, ki morebiti ne bodo izpolnjevale pogojev verifikacije, lahko še naprej izobraževale, vendar pa njihovim abiturientom ne bo družbeno priznana ta stopnja izobraževanja. To velja tudi v primeru, če se bodo odločili nadaljevati študij na višjih in visokih šolah. Nanje se bodo lahko vpisali le pod pogoji, ki jih določajo klavzule o vpisu na univerzo tistih kandidatov, ki imajo samo osemletno splošno izobrazbo. V tem primeru pa je seveda težko pričakovati, da bi se kako večje število abiturientov osemletk odločilo za ta tip gimnazije. Verifikacija gimnazij zato ne pomeni samo formalne akcije. Zanjo je treba ustanoviti predvsem pogoje, čim-prej, ker lahko smotrno in poglobljeno usklajevanje dejanskih razmer z minimalnimi pogoji zagotovi samo boljšo kvaliteto učno-vzgojnega procesa. Zato tudi uresničevanja teh pogojev ne kaže naprtiti samo profesorskim kolektivom, temveč so zanjo v nič manjši meri odgovorni tako ustanovitelji kot organi družbenega upravljanja na šolah. S. B. Vsakdanji prizor iz Seče pri Portorožu. Ang i kipar Henri Lenaerts si je svoj osnutek napravil najprej v glini, kaj osladnosti med velikim in malim? A če bo razmeroma lahko vskladi-ti predmetnike, programe in učne načrte z minimalnimi pogoji za verifikacijo, pa bi lahko po sedanjih podatkih sklepali, da bo eden izmed najresnejših problemov v -verifikaciji gimnazij, kako zasesti učna mesta z ustrezno strokovno usposobljenimi predavatelji. Tako je na primer na slovenskih gimnazijah še vedno 76 predavateljev brez ustrezne strokovne izobrazbe, kar sicer ne praviloma, a pogosto precej znižuje raven učnega procesa. Neredko se tudi primeri, da zaradi pomanjkanja ustreznih učnih moči iščejo vodstva šol izhod v sili. Skorajda klasičen primer je stiska gimnazija, kjer uči slavist še. nemščino in osnove glasbene vzgoje, zgodovinar še zemljepis, filozofijo in osnove estetske vzgoje, biolog tudi predvojaško vzgojo, študent univerze pa poleg matematike, fizike še tehniški pouk. Zlasti starejše gimnazije pa so se ob verifikaciji znašle v zagati pri materialnih pogojih. Zgrajene v časih izrazitega verbalnega pouka nimajo niti primernih prostorov za kabinete niti šolskih delavnic, pogosto tudi nesodobno in skromno opremo ter učne pripomočke. Tako bo potrebno marsikaj prezidati, dopolniti, preurediti. Sredstva za to bo moral zagotoviti ustanovitelj. Moral, kajti brez sodobno opremljenih prostorov in sodobnih učnih pripomočkov si praktično ni možno zamisliti »posodobljenja« učno-vzgojnega procesa. Morda bo v teh primerih sicer potrebno odmeriti nekoliko daljši rok, v katerem bo morala gimnazija izpolniti minimalne pogoje za verifikacijo, a v vsakem primeru jih bo morala. Spričo teh nerazčiščenih odnosov do minimalnih zahtev za verifikacijo, se je Svet za šolstvo odločil verificirati preostalih 16 gimnazij le pogojno in jim določiti rok, v katerem morajo Avtobus je nekam presunljivo zacvilil, ko smo dospeli do Črnega Kala, potniki so se na sedežih nagonsko premaknili in nekdo je kriknil: Morje! Gledali smo potlej to morje in čim bliže smo mu bili, tem manj pozornosti smo mu posvečali. Kot da nam je bil že prvi pogled tam iz z Črnega Kala dovolj. »Koper, Izola, Portorož, Piran,« je klical sprevodnik. Tudi sam sem bil namenjen v vse te kraje. Bil sem turist s potnim nalogom in z eno samo željo, preživeti nekaj dni ob morju in videti, kako se ob slovenski obali gostje zabavajo. Trkal sem potlej na vrata turističnih uradov in vpraševal. Pogovor pa je bil vedno nekam medel. Odveč tistim, ki sem jih spraševal. Zato sem vzel beležnico, opazoval in zapisoval. Malo je to. Premalo. Tega se zavedajo tako v vodstvih počitniških domov, kot tudi letoviščarji sami. Pa se kljub temu ni nič spremenilo. PIRAN FIESA Ostre skale so nam dajale zavetje, človek se tu resnično počuti kot doma. V Fiesi so številni delovni kolektivi postavili svoje počitniške domave. In prijazni so razgovori s temi turisti — dopustniki. O vsem se radi menijo, da, tudi o tem, kako preživljajo svoj prosti čas. Kartajo, da, po cele popoldneve. In balinajo ter včasih zvečer tudi zaplešejo ob zvokih Avsenikovih »Murk«, ko stara gramofonska igla strga po plošči korito. Sicer pa, saj je vse skupaj en sam prosti čas, mi pravijo. »Kaj pa,« vprašujem oprezno, »berete kaj?« »Beremo.« »Kaj?« Novinarska žilica mi pač ne da miru. Izvedel bi rad, kako se turisti-dopustniki tudi kulturno izživljajo. Pa pripovedujejo, da kake knjižnice sistematično urejene nimajo nikjer v počitniškem domu, da imajo na voljo le nekaj časopisov, ki gredo potlej iz rok v roke. Televizor je redkost v počitniških domovih. Tudi drugih oblik zabave (če izvzamemo kopanje in pa tisto, ki si jo pripravijo sami) ni. je majhno obmorsko mesto, vabljivo za filmarje. Tako se radi pohvalijo domačini. Toda, če so mesto odkrili filmski delavci, pa bi človek moral biti detektiv, da bi kaj odkril v njem: na primer umetniško galerijo, ki smo jo slovenski javnosti pred meseci tako lepo in na široko predstavljali, zdaj pa ugotavljamo, da z njo nismo seznanili Pirančanov samih, saj kar devetnajsterica vprašanih ne ve, kje naj bi bila. Sele na Turistični agenciji, na skupnem »sestanku« osebja zmagoslavno poročajo: »Tu je Tartinijev trg. Vidite? No, za tem, pa po tej ozki ulici... Prvi ste, ki povprašujete po galeriji...« me pospremi glas pri vratih. Grem torej po tisti uličici in pridem do galerije, do grafičnih listov japonskega umetnika, ki je tiste dni razstavljal v teh prostorih. Pa me je kar nekam strah, ker sem tako sam. Občutek imam, da je tu pogosto taka samota. Informacije o tem pa žal ne dajejo. Posebno poglavje pa je kino. V Piranu namreč v turistični sezoni dvignejo ceno vstopnicam kar za 35%, ne da bi ob tem karkoli izboljšali. In program. Že vse poletje vrte same osladne nemške trilerje, ki jih je človek že do grla sit, kot izvem iz pogovora z domačinom. Če tako meni domačin, kaj bi potlej lahko šele rekli gostje, ki so bolj razvajeni. No, pa se ob takih vprašanjih tam v vodstvu kinematografa v Piranu nez medejo, ker pravijo: »Kdo pa bi zdaj v poletnih mesecih gledal težja filmska dela?« Ni potrebno težja, bolj kvalitetna pa vendarle. Sicer pa, Piran je filmsko mesto. S svojim ritmom življenja in bog ne daj drezati v to enoličnost. Nekateri (tisti, ki imajo na skrbi zabavno in kulturno življenje), pa menijo, da so na tem gr ocčNg MFonMAcvem KRITI Kg PARIŠKO ŽIVLJENJE llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll. GOSTOVANJE ZAGREBŠKEGA GLEDALIŠČA »KOMEDIJA« Z gostovanjem zagrebškega gledališča »Komedija« se ljubljanske poletne prireditve že bližajo zaključku. Z Offenba-chovim »-Pariškim življenjem« in Tijardovičevimi »Splitskimi akvareli« je pisana promenada najrazličnejših glasbenih zvrsti dobila še eno barvo. Nenaden naliv je izbral boljšo žrtev: od Offenbacha smo slišali samo prvo dejanje. Ko smo v časnikih prebrali spoštovanje vzbujajočo reklamo za »Splitske akvarele«, ki so, kakor kaže, »povsem originalno«, »izredno zabavno« in »melodiozno« delo in so nam pri blagajni zamenjali vstopni-prejšnjega večera, smo uživali ob dunajsko-dalmatin-ski »melodioznosti«, ki je začinjena z nekaj malega eksotike pomagala do »originalnosti«, medtem ko smo bili vsled slabega razumevanja dalmatinskega narečja in ne najbolj vzorne dikcije ob precejšen delež »izredne zabavnosti«. Nekoliko bolj sveže je učinkovalo Offenbachovo »Pariško življenje«, napisano v zlatih časih pariške operete, ki se je pozneje, z vsem svojim zakrpanim bliščem uspešno preselila na dunajska tla. Gledamo Pariz druge polovice 19. stoletja, kakor ga ponavadi vidijo oči površnega co s „„ „ ,,, _______, ____ turista, ki vidi v tem mestu lahko bolj ali najmanj uspešno dvomljivo moralo prebivalcev clj<* oren e kritike informacije ocene kritike Informacije oceneocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informa DELAVSKA ENOTNOST - St. 33 - 24. avgusta 1963 uoiscas: področju že ogromno napravili. Vsaj tako pravijo. PORTOROŽ — — - - — - - - - ---^ v in se tudi sam rad preda splošni želji po zabavi v nočnih zabaviščih in drugod. Vsi Offenbachom junaki so nekoliko smešni. Neresnost je ugajala in je bila takrat eden prvih pogojev uspeh. Skandina-vec-turist želi u nekaj dneh pregnati otožne in dolgočasne spomine in terja polno mero zabave in užitkov, Parižani pa se prav tako do sitega zabavajo ob njegovi smešnosti in dvorijo njegovi čedni ženi. »Can-can«, ki se je menda obetal na koncu, predstavlja po filmskih spektaklih že precej nedolžno pohujšanje. Pa še ob to smo bili, P. K. Največje letovišče v severnem Jadranu. Tako piše na prospektu. Kakšne so možnosti za zabavo, kaj takega tam ne piše, povedo pa ti na Turističnem društvu, da igra orkester v kavarni, da imajo Formo Vivo v Seči, da imajo Portoroško noč, kino in nekakšne dirke z osliči in pred meseci folklorne nastope. To je vse, povedo gostu. Reporter pa je napisal: premalo je vse to, premalo je zabave in kulturnih prireditev v najbolj znanem letovišču v Istri. Jutro je. Stojimo ob ograji v Seči in čakamo umetnike, ki so prišli iz osmih držav in ki klešejo na tem polotoku. Pravzaprav jih čakamo, da bodo pričeli klesati. Ura je osem. Povsod naokoli piše: Forma Viva, Fprma Vi-va... Kot da smo na sejmu. Ura je devet. ■ Umetnikov še ni. Potlej kazalec napravi še en obrat in — pride prvi. Zaviha si rokave, natakne naočnike, vzame dleto in kladivo, pogleda nas, ki stojimo ob ograji že malce utrujeni od čakanja, gleda nas, kot bi hotel reči: »Boste šli, saj nismo naprodaj. Kaj le hočete od nas.« Toda ne reče ničesar, samo čutim to iz njegovega pogleda. »Kaj le hočete od nas ...« Pravzaprav je res, da si niti organizator še ni na jasnem, kaj hoče s tem klesanjem tam na Seči. Naj bi 'bila to atrakcija, ki bi privabljala turiste, ali pa naj bi bil to res simpozij v pravem pomenu besede. Tak, kjer bi se umetniki sestajali na delovnih sestankih, izmenjavali izkušnje, sploh govorili o umetnosti in pripravili kako diskusijo z navzočimi ali samo s kritiki in tako v določeni meri vplivali na razvoj likovne umetnosti. Tako si simpozicij predstavljajo umetniki, preden se odpravijo od doma in potlej, ko pridejo, ni čudno, če so vsaj v tem pogledu močno razočarani. Pogovorov s temi umetniki, kljub temu, da je Forma Viva stopila že v tretje leto, še ni. Organizatorju se jih ne zdi vredno pripravljati. »Potem je vaš cilj privabljati turiste,« pravim organizatorju, »če vam že ne gre za simpozij.« Tudi to je naš cilj. Hočete menažerijo? Ne, organizator pa s tem, kar je doslej napravil, ne zasleduje ne prvega, ne drugega cilja. Zakaj torej simpozij, če nam ne gre za simpozij v pravem pomenu besede in če ne znamo napraviti niti atrakcije, ki bi bila zares atrakcija. Zakaj? Poleg tega pa imamo v Portorožu še Portoroško noč, ki pa iz leta v leto postaja bolj prireditev v stilu gasilske veselice. To zdaj ni več nobena skrivnost. Letos se je zgodilo celo tako, da organizator nekaj ur pred začetkom prireditve še ni vedel, kakšen naj bi bil program na tej »največji in najelitnejši kulturni prireditvi v Portorožu,« kot so jo propagirali. Lep ognjemet in nekaj uspelih točk španskega tria De Santa Crus ter na koncu še izvolitev najlepše med najlepšimi, to je za drago vstopnino (800 in 500 dinarjev) vseeno malo premalo. Pa tista izvolitev »najlepše med najlepšimi«. Na svetu je vse polno takih in podobnih prireditev, toda vedno se za naslov potegujejo druge lepotice. Ne, ob našem Jadranu pa se te lepotičke selijo kar iz kraja v kraj in so tako enkrat Ribja kraljica, drugič spet Najlepša med gusarji in tretjič... no, tretjič pa naj bi bila miss. Joj, bi lahko rekli, kaj je vse to še kulturna prireditev? Kaj nismo tej ubo- gi kulturi na pleča obeseli že preve tovor? IZOLA Srečal sem mlade Francoze, ki. na smrt dolgočasijo, kot sd mi reJ Zabave ni. Niti tiste, najbolj enosta’ — malega orkestra v kakem lok^. Zato verjamem onim Francozom, da na smrt dolgočasijo in kar nekam f.: mirjen sem, ko me povabijo v s'™ sobo, ko vklopijo magnetofon in ko P> ti e j pozno v noč poslušamo Edith P1’ Non, je ne regrette rien ... Stokrat in enkrat smo jo slišali,' dar jo suhljal Francoz še enkrat p°» na svojem magnetofonu. Ostali mi^ žejo najnovejše finese, kako se pri ^ pleše bossa nova in priznati morarft (l to s šansonom, ki ga poslušamo ne h nič kaj skupaj. In potlej spet kaj skupaj. In potlej spet »-j Piaf in njen — Mon dieu in za L, John Holliday s twistarskim za',lj njem ... t »Takole preživljamo počitnice,« V^ vij o Francozi in še to mi povedo, bodo jutri odpotovali proti Poreču ^ Rovinju, da je tam več zabave, so ’ šali. KOPER Predsednik Koprske turistične ^ . je pred mesecem dal za Primorske t, i vice prisrčen intervju, kjer je trdil, bo letos na voljo kulturnih priredi • 'M kot bi hotel reči, da ne ve kam z Vrsto folklornih nastopov domačih s** pin, je obljubljal. Večina je res p1"1^ Zato pa je v vrsti tujih folklornih j. samblov, ki jih je ta intervju obljubil; resnično nastopilo le nekaj. Tudi letošnjih kulturnih prireditev — &°'Vi vanje solistov in zbora ter • rV rimske Opere z operama Lucia di ol.» mermoore in Tosca — je ostal le ljuba na papirju. ji In če bi zdaj .hoteli sešteti, kN ^ bilo realizirano in to, kar je bilo . I ljubljeno, bi se morali zadovoljit/ razmerjem pol na pol. Seveda oW so eno in realizacija drugo, toda c ,j(j žfe kaj takega vrsto let ponavlja, bi se bilo treba tudi nad tem zami ANKARAN Ce smo sestavek pričeli s vključimo z Ankaranom. Nekaj * jf nega imata ta dva kraja. ŠteviM^);! lovni kolektivi imajo tu svoje počita ji domove. Od zelo lepo urejenih, P barak in šotorišč. VJ Toda, če je med Fieso in AU*t;iir nom le nekaj razlike, mislim v metrih, pa je v tem, kako dopus jij preživljajo svoj prosti čas skorajuy V Ankaranu je, v bližini res še pvft» kjer takole ob večerih na svojem jrfl prirede kakšno zabavico. Je pa ^ redko in enolično. Tudi tega se * pf naveliča, mi pravi letoviščar iz ki ga srečam na plaži. _ ^ ■ Česa se vse ne naveliča in cekine želi. Vendar vsak vzame sam0 „ f kar so mu pripravili. Pripravili P mu, kot vidimo, bore malo. SKUPNI IMENOVALEC 'J! Nikjer ni rečeno, da bi morali povsod ob naši obali do poP^ifi1! razvito tako zabavno ki življenje. Ne. Razdalja i središči je tako majhn lahko med seboj sodelovala. SoO|^,j^j tako, da bi se v nastopih, pri org m ciji kulturnih prireditev itd- med dopolnjevala. Vendar, če ni ne povezave KM posameznih krajih kaj malo PfLv^ vajo, da bi razvili kulturno in življenje, ffo, potlej lahko samo ^ vimo besede, ki smo jih zaP1& ,v* vimo besede, ki smo jih naslovu. JANEZ PABERKOVANJA NA TEMO: PROIZVODNJA IN POTROŠNJA MESA Ali so zadnje spremembe v cenah mesa in mesnih izdelkov izhod ali samo zasilni izhod? V sredini julija so mesarji kljub precej jedkim besedam potrošnikov prečrtali stare cene mesa in namesto njih napisali nove. Precej visoke po mnenju gospodinj in še vedno prenizke po njihovih besedah. V eni izmed prodajaln ljubljanske Emone Pa take: govedina brez kosti od 680 na 860 dinarjev, govedina s kostmi od prejšnjih 480 dinarjev za kilogram na 500 in 680 dinarjev ... Ponekod višje, drugje spet za malenkost nižje, pravijo pa mesarji, da je zdaj meso v povprečju za 15 odstotkov dražje. In prav v teh dneh spet popravki v cenikih! Tokrat za mesne izdelke. V povprečju od 8 % do 14 % višje cene. A čemu ti popravki na cenikih mesa in mesnih izdelkov? Utemeljitev bi pravzaprav lahko povzeli s temi argumenti: da bi tako izravnali notranja neskladja med proizvodno in prodajno ceno, neskladja med cenami industrijskega blaga in drugih 'rehrdmbenih proizvodov in med cenami mesa, da bi izravnali neskladja med ponudbo in povpraševanjem — in slednjič tudi zato, da bi z novimi cenami povečali proizvodnjo mesa. In da bo poslej v prodaji tudi bolj kvalitetno meso. Pa rezultat? Ne zato, ker bi imel pisec kaj zoper ^ttiono, potrošnik bo stopil v eno iz-zried njenih prodajaln samo zato, ker Je Pač najbolj pri roki. Vse, kar se je za zdaj z novimi penami spremenilo za tega potrošnika Je’v da bo moral nekoliko globlje po-®®ci v svoj žep, ko bo plačal račun. "e večje izbire ne boljše kvalitete. k'cer pa, če bi vprašal koga z uprave Amone, bi mu priznal, da pride v mes-samo drugo ali tretjerazredno Nago, tisto, kar ne gre v izvoz. Na k°ncu pa ga bo morda še potolažil, ?a ie pravzaprav sreča, ker je vsaj ‘° na prodaj. In zanesljivo se mu ne bi pripetilo Nč drugače v mesnici katerega koli f^gega podjetja. Potrošnik je bil in ,a zdaj ostane potrošnik. Reva, za ka-,e^° je vse dobro. Za kranjsko bo pla-al 155 dinarjev, pa je potem čisto ,?®eno ali bo tehtala 10 ali 12 ali ,a nkg. in če se bo mesar znašel, mu ježkom pri vrgel privago in kosti aračunal po enaki ceni kot meso, raz-*lko pa spravil v svoj žep, pri tem *"a mu pozabil povedati, da nove cene n® Priznavajo več privage, naj mu tega nikar ne zameri preveč, saj je to »stara Praksa«. Če pa po naključju ve ta Potrošnik, da mesarji zmeljejo v hrenovke tudi kože, naj se ne pritožuje, aai jus standardov v teh stvareh ni. pri mesnih izdelkih garantira ?amo to, »da ne bo potrošnik umrl« — c® Pa si pokvari želodec — je to že njegova stvar. . Pa vrnimo se spet k Emoni. Pravi-10’ da so cene mesu in mesnim izdel-K°m povišali zato, ker je v strukturi oene za kg mesa porasla vrednost pomoljenega materiala od lanskih 81,42 % ?a. letošnjih 93,04%. Zaradi naraščajih odkupnih cen in maksimiranih Prodajnih cen mesu in mesnim izdel-k°m so imeli 75 milijonov nepokritih °$ebnih dohodkov, v prvem polletju etos pa po plačani realizaciji "3.316.412 dinarjev, po fakturirani pa m? tn pol milijona dinarjev. Pravijo JU(ti, da jim bo sedanje povečanje cen •Panj šalo to negativno razliko, vendar P® tudi te cene ne morejo biti dokonč-^e- A k temu nov problem: zaradi /Paksimiranih odkupnih cen živine, je oedalje slabša ponudba živine, tako da 'P dosedanja ena izmena ni več pol-o zasedena. Kar prinašajo višje prodne cene, porabijo neizkoriščene kapa-Jtete, višji stroški, manjša realizacija. Ta zgodba pa se nadaljuje pri Emo-'ruh dobaviteljih. Letošnje dogovoril?1.6 odkupne cene so res nekoliko ,isie od lanskih, toda še vedno za akih 40 dinarjev pri kilogramu nižje jf* odkupnih cen v letošnjem januarju nekaterih naslednjih mesecih. Ve-pitališč se je tudi že spraznilo, no-esa dotoka živine pa ni. . Toda v čem je potemtakem morala te zgodbe? Stagnacija v živinoreji? t ,Prvi signali letošnjega, še bolj pa . cni podatki minulega leta pričajo, da tii stalež živine upadati. Kme- čka zadru§a Trebnje, katere območje s r1. med najpomembnejša slovenska mje^jska področja ima zgovorne rn X®1*16- Tako so še leta 1959 na ob-°čJu sedanje zadruge odkupili 11.000 zaa i ev> ^e v naslednjih letih pa je ur,j° levilo odkupljenih glav znatno Padati: leta 1960 je bilo odkupljenih vJPo 9000 prašičev, nato 8300, v minuli 6800, za letošnje leto pa bodo če ^‘bovih predvidevanjih zadovoljni, Jtm bo uspelo odkupiti 5000 prašila A da ne gre za naključje, temveč rdeč signal, ki že dobro leto in pol gori na semaforju slovenske živinoreje tile republiški podatki: če celotno tržno proizvodnjo prašičev v letu 1959 označimo z indeksom 100, so pokazatelji naslednjih let 73,9; 62,7 in v minulem letu 60. V minulem letu pa se je začel bistveno zmanjševati tudi stalež goveje živine. Tako se je na primer do konca leta zmanjšal stalež govedi za 44.000 glav, krav za 9700 in goveje živine drugih kategorij za. 34.000 glav. Pomen tega upadanja pa postane še toliko bolj zaskrbljujoč, če Slovenko živinorejo postavimo nekoliko v mednarodno razmerje; po podatkih FAO za leto 1958 je imela Holandija na 100'ha kmetijske površine 135 glav govedi in 65 glav krav, Belgija 144 govedi in 64 krav, Danska ji03 goveda in 66 krav, Slovenija pa tedaj 63,7 govedi in 30 krav. čeprav so ti podatki nekoliko zastareli, žal novih ni na voljo, pa lahko zaključimo, da se Razkorak med živinorejsko razvitejšimi državami veča, namesto da bi se zmanjševal spričo ugodnih pogojev zlasti za vzrejo plemenite živine. Kje so vzroki Neugodne vremenske razmere v minulem letu, ki so bistveno prizadele krmno bazo, so nedvomno vplivale na zmanjšanje staleža živine. Bržčas pa hekolikanj plačujemo tudi »ceho za stare grehe«. Od tega, da so bili eksperimenti včasih preveč drzni, premalo pretehtani, prepogosti in preveč na Široko zasnovani do ne v celoti izdelane politike nadaljnjega razvoja živinoreje in kmetijstva nasploh, pa tudi do ne povsem domišljenih družbenih rešitev. Kako bi sicer zdaj ugotavljali, da so se po široko propagirani akciji za gradnjo odprtih hlevov govedi izkazale tovrstne investicije nič manjše od investicij za gradnjo zaprtih hlevov, ne oziraje se pri tem na to, da ima lahko močnejši zimski mraz negativne posledice na vzrejo živine, da so v tem času tudi stroški vzdrževanja večji... Da ostajajo odkupljena zemljišča neizkoriščena... Da med zadrugo in zasebnim proizvajalcem pogosto ni čvrstih kooperacijskih odnosov... Da ni dolgoročnega povezovanja med zasebnimi proizvajalci, zadrugami, družbenimi posestvi in trgovino... Da je od-, kup še vedno formalen ali pa usmerjen' samo v konjunktumo proizvodnjo. Eno z drugim... Slaba mehanizacija v živinoreji, nezaščitena in neosvo- jena tehnologija kultur za krmljenje — vse to povečuje proizvodne stroške in s tem ceno živine. Veliko odkupljene zemlje je še neuporabne, da bi si lahko družbena posestva in zadruge zagotovile potrebno krmno bazo. Dosedanja kreditna politika tudi ni omogočala, da bi si lahko obrati iz kreditov usposabljali odkupljene zemeljske površine za krmno bazo, temveč so to morali izključno na račun reprodukcijskih stroškov. Tako je tudi splošno znana ugotovitev, da živinorejski obrati nastajajo in se razvijajo hitreje kot krmna baza in da so zaradi tega kasneje primorani kupovati dražjo krmo bodisi iz uvoza ali na domačem trgu. Tako ti in še nekateri drugi elementi povzročajo, da je slovenska živinorejska proizvodnja ob sedanjih cenah in stroških še vedno v negativni bilanci. Prednost ima izvoz Pravimo, da je naša republika predvsem industrijsko razvita, toda če bi upoštevali podatke o izvozu kmetijske proizvodnje, bi si morali zatrditi vse kaj drugega. Tako je kmetijstvo po obračunski vrednosti — dolar je 300 dinarjev — z izvozom svojih proizvodov doseglo višino 22 % celotnega slovenskega izvoza, pri čemer pa je izvoz mesa in živine soudeležen z dobrimi 60 %. Toda kot je sicer ta podatek po eni plati razveseljiv, tako ima ta potenciran izvoz — v primerjavi z letom 1959 je za 288 % večji — tudi nekatere slabe posledice. . V Ljubljanski Emoni pripovedujejo, da bo letošnji izvoz mesa in živine še večji. Tako smo spričo premajhnega staleža domače živine primorani nakupovati v sosednjih republikah manj kvalitetno živino za lastne potrebe. A tudi izvozna politika samih izvoznih podjetij povzroča precejšnje škode. Po podatkih, ki jih je zbrala Emona, smo izvozili v letošnjem letu iz Slovenije približno 2000 glav nedopitariih telet. In italijanski uvozniki, da so bili pametnejši od naših izvoznikov; svoja teleta so poklali, naša privezali v pi-tališča in jih bodo začeli klati na jesen. Namesto da bi jih prodali pri teži 400 ali 420 kg pa smo jih s 200 in 250 g. A tudi sicer je dinamika izvoza nesmotrna. V letošnjem letu je na primer slovenski izvoznik živine Gruda dosegel že v prvem tromesečju svoj izvozni plan z 58,20 %. To pa je že številka, ki povzroča občutne motnje v oskrbi domačega trga in seveda lahko povzroči zastoj tudi v drugih izvoznih zaključkih. A kakor koli si že bodi, bržčas v izvozu živine in mesa še nekaj časa ne bo mogoče spreminjati razmerij. Vsaj dotlej ne, da ne bo industrija začutila potrebe po izvozu in dokler se ne bomo naveličali drugo in tretjerazrednega rriesa. Ločeno od drugih panog gospodarstva v tem primeru ni mogoče obravnavati živinorejo. Še sreča, da sploh lahko ustvarja devizni priliv in da je razmerje med izvozom in uvozom zanjo potrebnega reprodukcijskega materiala 93 % napram 17 %. Marsikje v industriji je namreč to razmerje obratno. V vrtincu protislovij Osrednji problem živinoreje, njene stagnacije ali nadaljnjega pospešenega razvoja, hkrati tudi osnovni problem celotne mesnopredelovalne industrije, se potemtakem skriva predvsem v vprašanju: kako povečali proizvodnjo mesa? A brž ko si tako zastavimo vprašanje, morarwo dodati še novo: kateri zaviralni momenti so doslej vplivali na razvoj živinoreje in njene predelovalne industrije? - Padec staleža v živinoreji vzbuja . misel, da je bila doslej, stimulacija za vzrejo živine vse preveč skromna. Pravzaprav to potrjuje že podatek, da so prav v zadnjih dveh ali treh letih nastala bistvena neskladja med dogovorjeno odkupno ceno in stroški krmljenja ali pitanja. Ze v primerjavi z letom 1961 se je cena nekaterim krmilom dvignila za 20 %, 25 %, 30 % in celo 80% . Letošnje cene koruze se zaradi obetajoče slabše letine dvigajo že na 50 in več dinarjev za kilogram. Če pa upoštevamo, da je ekonomično pitanje prašičev s koruzo tedaj, kadar predstavlja 7 kg krme vrednost 1 kg mesa, je računica porušena: pri I. vrsti prašičev za bekon je deficit 30 dinarjev pri kilogramu mesa, pri vseh nadaljnjih vrstah pa se ta vsota še povečuje. Nevzpodbudno pa vplivajo tudi razmerja med prostimi odkupnimi cenami in dogovorjenimi odkupnimi cenami za vzrejo. Medtem ko lahko proizvajalec prosto formira ceno na živinskih sejmih, pač odvisno od povpraševanja, pa v primeru kooperacije z zadruge dobi izplačano samo vrednost, ki jo določa odredba o dogovorjenih cenah, ne oziraje se na dejanske stroške vzreje. V še bolj zapostavljenem položaju pa so družbena posestva, ki za pitano živino sploh ne morejo oblikovati svoje lastne cene. Toda odredba o dogovorjenih cenah ne velja za klavno živino in nekatero živino druge kategorije. Prav v teh primerih pa proizvajalci dosegajo zaradi velikega povpraševanja tudi po 50 dinarjev višjo ceno pri kilogramu kot pri živini, ki je prišla pod uredbo o dogovorjenih cepah. Ena izmed posledic teh nesorazmerij so tudi prekomerna preplačevanja živine. Proizvajalci že od leta 1958 dalje opuščajo selekcioniranje, živine za vzrejo, saj ob nižjih težah dosegajo boljše cene. Tudi stalež plemenske živine se je zaradi tega bistveno zmanjšal. Samo v minulem letu je v poznanih plemenskih rajonih Ljubljanskega okraja padel tudi do 20 %. V to vrsto posledic bo treba prišteti tudi čedalje bolj pogoste črne zakole. Samo v domžalski občini je bilo zaradi nepravilne stimulacije kondicijsko neoporečnih telet, namenjenih za nadaljnje pitanje, v dveh letih registriranih 1700 črnih zakolov. Da bi zadruge obdržale na svojem območju čimvečji stalež živine sposobne za vzrejo, so jim bile iz zveznih proračunskih sredstev zagotovljene premije za nekatere kategorije živine v višini od 45 do 80 dinarjev na kg žive teže. Do sem je bila stimulacija, a naprej »po liniji prepričevanja«, saj proizvajalec ni imel od tega ničesar, pogosto je dosegel še slabšo ceno, če je dal živino v pitanje. Taka stimulacija pa je bržčas premalo. Zato tudi v logični vzročni zvezi padec staleža živine. In kako to rešiti? Primer, čeprav ne uradno potrjen, je zgovoren: spričo padca staleža prašičev- smo uvozili v zveznem merilu menda za 8 milijard prašičev, čeprav bi morda s polovično vsoto že lahko povečali stimulacijo za vzrejo prašičev doma in dosegli lep rezultat. Kam poslej? Zadnje spremembe v cenah mesu in mesnim izdelkom pomenijo pravzaprav dvoje: na eni strani sprostitev cen mesu in mesnim izdelkom, na drugi strani pa ponovno zakovanje cen v osnovni proizvodnji. Pravzaprav smo dosegli še več — ali pa manj, kot se vzame: rešili smo predelovalno industrijo pred izgubami, marsikje tudi povečali njeno akumulativnost, osnovni problem, kako povečati proizvodnjo mesa, pa je ostal povsem nerešen, saj so nove dogovorjene cene sicer višje od prejšnjih, a bistveno nižje od doslej splošno veljavnih pri nakupu. In slednjič, s to spremembo še ni rečeno, da je v mesno predelovalni industriji zadeva rešena. Podatki so namreč taki: čeprav bj dve ali tri sodobno organizirana 'mesna predelovalna podjetja ob prehodu na drugo in tretjo izmeno tako rekoč v celoti pokrila slovenske potrebe po predelavi mesa, pa smo imeli v Sloveniji še v marcu 138 klavnic. A še kar gradimo nove in rekonstruiramo stare. Tako razdrobljena proizvodnja pa ne more biti drugačna kot primitivna, obrtniško zasnovana. In posledica tega je, da gre velik odstotek osnovnih surovin v izgubo zlasti v teh manjših klavnicah. Kolikšna je škoda, naj pove samo tale podatek: liter krvi je dražji od kilograma mesa, pravega izmečka ob zakolu tako rekoč ni, saj je možno tudi poslednji odpadek predelati ali kako drugače uporabiti. Tako se pravzaprav ni mogoče čuditi, da predelovalna industrija sedanjih cen še nima za ekonomske. Saj jih navsezadnje niti ne more imeti. Toda vse tako kaže, da je tudi povečana proizvodnja živine odvisna od višjih odkupnih cen ali kake druge oblike stimulacije. In če se poveča odkupna cena, bo pridelovalna industrija skoraj zagotovo pritisnila na prodajne cene. Pa- je spet circulus vitiosus. Samo da je vprašanje, do kam lahko gremo. V Emoni priznavajo, da smo VJtaliji že naj dražji izvozniki mesa. A tudi sicer Tržačanom skorajda ni več vredno hoditi v Koper po meso. Vrednost v dinarjih in vrednost v lirah za kilogram mesa sta si skoraj izravnani. Slednjič pa gre tudi za domačo potrošnjo — našo življenjsko raven. Osebni dohodki kakega novega povišanja cen, vsaj dokler so na tej stopnji, ne prenesejo. Življenjska raven v potrošnji mesa nri nas daie nribližno tole podobo: v letu 1957/1958 so v Zahodni Nemčiji porabili na enega prebivalca 53 kg mesa, v ZDA leta 1960 94 kilogramov, v Sloveniji pa je bila potrošnja na enega prebivalca v delavski družini 19.5 kg svežega in 4.75 kg suhega mesa, v uslužbenski družini p§ 22,25 kg svežega in 5.25 kg suhega me-BOJAN SAMARIN IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Na dnevnem redu: statuti Hiniiiiiiiiigp • KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE | Osnutek statuta bo dobil vsak zaposleni | Komisija, ki jo je imenoval delavski svet Komunal- g nega podjetja Zagorje ob Savi, zaključuje z izdelavo jg osnutka statuta. Računajo, da ga bodo že v kratkem pri- §f pravili za obravnavo na upravnem odboru in delavskem H svetu, potem pa bodo začeli z javno razpravo. Odločili so g se, da bodo osnutek statuta razmnožili v tolikih izvodih- g da ga bodo prejeli vsi člani kolektiva in da bodo tako S lahko vsi aktivno sodelovali v razpravi. g _ -k- M • TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR: Največ pripomb o higiensko-tehničnem varstvu in izobraževanju | V Tovarni avtomobilov Mariboru so razpravljali v 1 maju in juniju o tezah za izdelavo statuta. Razprave o 1 tezah so bile v dobrini meri omejene le na člane samo* B upravnih organov in družbeno-političnih organizacij. I Toda že ta, sicer zožena razprava, je opomnila sestav- 1 Ijalce statuta, naj podrobneje in bolj vsetransko razčle- m nijo probleme npr. s področja higiensko-tehničnega var- j stva in izobraževanja delavcev na delovnih mestih. g Osnutek statuta, ki ga sedaj sestavljajo, bo razen g 3 ostalega vseboval tudi načela za oblikovanje cen, poslov- H jf ne politike, zunanjetrgovinskega poslovanja, investiranja i j| itd. Računajo, da bo osnutek sestavljen do sredine okto- B g bra. .p 1 1 • AGROKOMBINAT MARIBOR: Predlog za ustanovitev strokovnih | podkomisij | Na zadnjem sestanku predsednikov sindikalnih podruž- M 1 nic Agrokombinata Maribor so razpravljali o izdelavi sta- 1 1 tuta te gospodarske organizacije. Poudarili so, da bo po- 1 1 trebno delo v prihodnjih mesecih pospešiti. Da pa bo E s osnutek statuta čim bolje izdelan, so sklenili, da bodo 1 g predlagali centralnemu delavskemu svetu, da na prvem g | zasedanju imenuje podkomisije, ki bodo obdelale, na g g podlagi tez centralne komisije, posamezna poglavja osnut- B S k® statuta. Centralnemu delavskemu svetu bodo predla- B jj Bali, da imenuje podkomisijo za: temeljna načela in g fj organizacijo; za pravice in dolžnosti članov kolektiva; g B za finančna vprašanja, analize in planiranje; za druž- g g beno upravljanje in komisijo za proučitev odnosov do g h družbene skupnosti. g H Sklenili so tudi, da se morajo sindikalne podružnice g b aktivno vključevati v samo delo, predvsem pa naj bodo g fg pobudnik za razpravo. L. Z. i | • MARIBOR: | | Samo izvolitev komisij še ni dovolj Na posvetu predsednikov sindikalnih podružnic iz g H kmetijskih organizacij treh mariborskih občin so sklenili, g g da bo konferenca sindikata v prvih dneh prihodnjega g jj meseca. Na njej bodo med drugim izvolili delegate za g H občni zbor republiškega sindikata in delegate za kongres g 1 — zvezni tega strokovnega sindikata, ki bo v mesecu g H oktobru. Na pdsvetu pa so govorili tudi o izdelavi statutov v jj fj kmetijskih in živilskih gospodarskih organizacijah. Ugo- s g tovili so, da so navedene organizacije imenovale le ko- E jj misije, medtem ko je premalo storjeno glede priprave jj §j materiala in izdelave osnutkov. 1 g S iiiiin[«iiiiiiiii]iiiiiiBiniiiiiniiiHiiiiiMiiiimiiiiiMiiliiiiniHBiiiiiHiiii>Hiiii[iiini[iiiimiiiHiiiiiiiniimiffliiiiiiiiiiiiii[iiiiiwiii)i)iiiBnmiiiiiiniiiiiHTii[iiimin|[|i|iiiiii[iiiiniiH«iim Prodajni servis Ljubljana — Cigaletova ulica ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA POLETJE SI OGLEJTE V MODNI HIŠI Jesen se bliža, še malo pa bodo tudi najvnetejši kopalci zapustili svoje priljubljene prostore na plažah, rekah in jezerih (Foto: M. Šparovec) • ZASAVJE: Analiza za prehod na 42-umi delovni teden Po zadnjih podatkih so že v številnih delovnih organizacijah v Zasavju začeli razmišljati o možnostih za prehod na 42-urni delovni teden, hkrati pa organi delavskega samoupravljanja že naročajo ustreznim službam, da pripravijo potrebne analize za razprave o možnostih prehoda na 42-urni delovni teden. Zanimivi so podatki o tem iz nekaterih delovnih organizacij s področja občin Litija in Zagorje ob Savi. V Lesni industriji Litija so že doslej pripravili več razgovorov o tem tudi po ekonomskih enotah. Tako so ugotovili, da bo mogoče v turnirskem obratu preiti na delo v 4 izmenah, pri čemer bo turnirski nož vseskozi zaseden, proizvodnja pa bo večja za okoli 12 odstotkov. V mizarskem obratu bodo -z izboljšano pripravo dela zagotovili, da se proizvodnja po prehodu ne bo zmanjšala. Težje, menijo, da bo v litijski Predilnici: strojne zmogljivosti so 'že sedaj izkoriščene s 97,2 odstotka. V Predilnici je že sedaj vpeljan sedem in polurni delavnik. Tudi v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem so že razpravljali o prehodu na 42-urni delovni teden. Ugotovili so, da prehod za konfekcijske enote ne be predstavljal posebnega problema, saj zdaj uvajajo industrijski način proizvodnje. Tudi v nekaterih zagorskih delovnih organizacijah že razmišljajo o 42-urnem delovnem tednu. Ugotavljajo pa, da bo pri prehodu najteže na Rudniku rjavega premoga Zagorje, in sicer zaradi specifičnosti dela v rudarstvu. V neposredni proizvodnji v jamah bi bilo mogoče vpeljati delo v 4 izmenah; okoli 30 % delovnih mest v jamah je potrebnih za proizvodnjo, čeprav z njo niso v neposredni zvezi, četrta izmena pa bi bila pri tem finančno nesprejemljiva. V Tovarni elektroporce-lana Izlake je upravni odbor razpravljal o možnostih za pre- hod na 42-urni delovni teden in naročil, naj službe izdelajo potrebne analize. Že zdaj ugotavljajo, da bo proizvodnja po prehodu večja! Člani kolektiva v Industriji gradbenega materiala Zagorje so že dali 7 predlogov o možnostih za prehod na 42-urni delovni teden. Delavski svet pa je imenoval tudi posebno komisijo, ki ima nalogo, da izdela potrebno analizo. Zdaj v večini delovnih organizacij pripravljajo potrebne analize, ki naj opozore na ukrepe, da bo proizvodnja po prehodu na 42-urni delovni teden še naraščala. -k- • TRBOVLJE: Prihodnje leto za milijon dolarjev izdelkov na tuje tržišče V Strojni tovarni Trbovlje že imajo izdelan osnutek plana za prihodnje leto. Družbeni brutoprodukt bo znašal predvidoma 5 milijard dinarjev, izvoz pa se bo povečal na 1 milijon dolarjev. V teku so priprave na osvojitev novih tržišč v Bolgariji, Romuniji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. V Zahodno Nemčijo izvažajo gradarje, v Avstrijo pa granulatorje. Za proizvode, ki pomenijo po vrednosti okoli 40 % družbenega brutoprodukta za prihodnje leto, že imajo sklenjene pogodbe. Omeniti še velja, da se pripravljajo na osvojitev novih proizvodov, s čimer bo mogoče v prihodnje še bistveneje po-varčevati družbeni brutoprodukt in izvoz. • ŽELEZARNA ŠTORE: Nad 500 zaposlenih v šolskih klopeh Izobraževalni oddelek Železarne v Štorah je v prvem polletju letošnjega leta priredil tri strokovne tečaje in enajst različnih seminarjev, ki jih je obiskovalo nad petsto zaposlenih. V strokovnih tečajih so si izpopolnili znanje žerjavovodje, kurjači plinskih peči in polnilci jeklenk. Na uvajalnih seminarjih so vse nove člane kolektiva seznanili s splošnim poslovanjem in upravljanjem podjetja. V ostalih seminarjih so sindi- kalni funkcionarji in predsedni-' ki delavskih svetov enot razpravljali o delu organizacij in upravljanju. J. M. (Foto: M. Šparovec) 7 dni v sindikatih ŠKOFJA LOKA — Letošnjo jesen ne bo občnih zborov sindikalnih podružnic delavcev v škofjeloški občini, ker so bili zadnji občni zbori v marcu in aprilu letos opravljeni za dobo dveh let. Tak sklep so sprejeli člani predsedstva sindikalnega sveta na razširjeni seji, ko so razpravljali o pripravah na občni zbor sveta. Občne zbore bodo opravile le tiste podružnice, kjer to zahtevajo kadrovske spremembe ali reorganizacije, to je v treh podružnicah prosvetnih delavcev, v kmetijski zadrugi in obratu Gozdnega gospodarstva v Škofji Loki. Letos pa bo več ustanovnih občnih zborov, predvsem v manjših obrtnih podjetjih, kjer še ni podružnic, vendar šele konec leta oziroma po občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. Na spomladanskih občnih zborih sindikalne podružnice niso volile delegatov za občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo predvidoma 26. septembra, ker je bila to slaba praksa. V šestmesečnem presledku so bile večkrat kadrovske spremembe, reorganizacije in podobno. Zato so sedaj priporočili vsem svojim podružnicam, da organizirajo najkasneje do 10. septembra konference, kjer naj bi obravnavali predvsem gospodarjenje in izpolnjevanje planskih obveznosti v letošnjem letu, izdelavo statuta delovne organizacije, aktivnost sindikata v zadnjem obdobju in hkrati izvolili delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. To pa je samo del priprav na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Sprejeti program priprav predvideva, naj bi imeli občinski odbori sindikata delavcev industrije, družbenih služb in uslužnostnih dejavnosti v prvi polovici septembra konference, na katerih bi obravnavali najaktualnejše probleme v zadnjem času. Obravnavali naj bi predvsem izdelavo statutov delovnih organizacij. Statut občine naj bi proučil odbor družbenih služb. Poudarek te razprave naj bi bil na opredeljevanju posameznih družbenih služb v statuta občine. Izdelavo sedemletnega plana občine in perspektivni razvoj obrti, trgovine, gostinstva in komunalne dejavnosti pa naj bi obravnaval odbor uslužnostnih dejavnosti. Vsi trije odbori naj bi imeli pred konferencami seje odborov, kjer bi analizirali zbrano gradivo in pripravili potrebno problematiko. Ta tri vprašanja bodo nedvomno. kot najaktualnejša! v zadnjem času. tudi jedro razprav na občnem zboru ObSS, seveda dopolnjena z obravnavanjem še drugih vzporednih vprašani. Približno 200 delegatov in gostov naf bi na občnem zboru kritično ocenilo dosedanje delo in vlogo sindikata in z analiziranjem aktualne problematike dalo napotilo za nadaljnje dvoletno delo sindikata. Zato. da bi občni zbor kot celota kar najbolje uspel, pa je predvidena še vrsta sei in nosvetovani ostalih orranov, kot, so predsedstva. Plenume, kadrovske in drugih komisij, ki naf bi tehnično in organizacijsko kar najbolje pripravili o*»č-ni zbor. . RO ...................................................................................milili.iiiiiiiiniiiniiiii.m...........................................n.....................................................—»m.........,,,.............. • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV « iz ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DE Cte /Upra^t}arca Kako povečati proizvodnost Povečanje proizvodnosti dela in izboljšanje ekonomičnosti je med najvažnejšimi cilji vsakega podjetja. Poleg interesa posameznika, podjetja in družbe je to nujnost, ki jo diktira hiter razvoj industrijske proizvodnje, da bi sleherno podjetje nastopalo enakopravno na tržišču in si zagotovilo možnost za obstoj. Najvažnejši faktorji, ki vplivajo na dvig storilnosti in boljše ekonomičnosti, so naslednji: 1. dobro usposobljen strokovni kader, 2. organizacija in študij dela, 3. sodobna strojna oprema, 4. prizadevnost kolektiva. Brez dvoma je uspeh nekega podjetja odvisen v največji meri od dobro usposobljenega vodilnega kadra, kajti od tega je odvisno vse delo in življenje v podjetju sploh. Čeprav je naša tovarna že v samem začetku spadala med največje tovarne pohištva v Jugoslaviji, je sprva proizvajala, lahko rečemo, na obrtniški način. Za to so bili objektivni razlogi, ker je bil to le začetek življenja prave tovarne in pohištvo so proizvajali celo v nekdanjih obrtniških delavnicah. Vodilni kader je bil takrat izbran skoraj v celoti iz vrst obrtnikov, ki so se z razvojem tovarne s težavo prilagajali novemu načinu industrijske proizvodnje. Stroji in strojne naprave so čedalje bolj zamenjavali ročno s strojno obdelavo. Proizvodnja na zaposlenega se je večala, tako da smo zmanjšali čas obdelave za nekatere artikle za 200 %. To je tudi dokaz, koliko prednosti ima strojna obdelava pred ročno, kajti ne moremo trditi, da se delavci na delovnih mestih danes dvakrat več trudijo pri delu kot takrat. Proizvodnja je torej naraščala zaradi uvedbe novih strojev, ne pa zaradi neke temeljite organizacije in študija dela. Večkrat smo od naših vodilnih ljudi v našem podjetju slišali: »V našem podjetju imamo še ogromne skrite rezerve!« Kaj so rezerve? Kje so skrite? Govorilo se je posplošeno, nikdar pa nismo pričeli reševati konkretnih problemov zaradi večanja storilnosti, razen v izjemnih primerih. Nekateri so celo smatrali, da so te rezerve v boljših fizičnih sposobnostih, v večjem prizadevanju delavcev. Čeravno ne oporekam, da tudi to do neke mere vpliva na proizvodnost, je vendar v modernem načinu proizvajanje odvisno od orodja, predvsem pa od dobre organizacije in študija dela. Tako imenovane skrite rezerve pomenijo torej dobro organiziran in kontinuiran tehnološki proces, temeljit študij dela na posameznih delovnih mestih, da bi delavci z istim ali celo manjšim fizičnim naporom več proizvajali. Skoraj vse izboljšave, ki so bile narejene v tem cilju, so bile produkt iznajdljivosti delavcev, ne pa strokovnega organa, ki je za to postavljen. Strokovni organ, ki naj bi v našem podjetju opravljal to funkcijo* se ukvarja predvsem z vsakodnevnimi problemi v proizvodnji, ki so karakteristični in stalni. Opravlja podobno funkcijo službe vzdrževanja. To ugotovitev lahko podprem z na-slednj imi dokazi: Če analiziramo porast proizvodnje v naši tovarni od začetka pa do danes in to prikažemo s krivuljo, bomo ugotovili, da je le-ta zelo stopničasta. Stopnica oziroma dvig proizvodnosti se nam pokaže tam, kjer smo izvedli revizijo norm. To potrjuje, kar s.em prej navedel, da večino izboljšav, ki povečujejo storilnost, opravljajo delavci na delovnih mestih in imajo to kot neko rezervo v bojazni pred revizijo norm. Ta rezerva pride do viška navadno 2 do 3 mesece po reviziji. Stopnice se po vertikali vedno bolj manjšajo, kar je razumljivo, ker so tudi možnosti obdelave posameznih faz dela na strojih omejene. To je poziv nam vsem,- posebno tistemu strokovnemu organu v tovarni, ki je za to postavljen, da je treba za nadalj-n3® Povečanje proizvodnje s sredstvi, s katerimi razpolagamo, temeljito organizirati proizvodnjo in študij dela, da s pametnimi, preudarnimi ukrepi do maksimuma izkoristimo razpoložljive kapacitete in opravičimo to, za kar smo postavljeni. Da bi to dosegli, potrebujemo strokovno usposobljen kader, ki naj opravlja delo, za katero je prirojeno nadarjen. Navedel sem že, da imamo v našem podjetju še precej strokovnih vodilnih kadrov, ki so prišli iz obrtništva. Nekateri so se izpopolnjevali, drugi pa ne zadoščajo več zahtevam, ki se postavljajo pred organizirano industrijsko serijsko proizvodnjo in take je treba zamenjati. Kadrovanje, postavljanje ljudi na nova odgovorna delovna mesta je v našem podjetju problem zase. Se ni bil postavljen človek na odgovorno delovno mesto, ne da bi bila kritika ob tem in negodovanje. Temu je nedvomno vzrok nepravilna politika kadrovanja, kajti dogajajo se zelo nezdravi, za družbo škodljivi primeri. Kot primer naj navedem, da se določa vnaprej človek, ki bo zasedel določeno delovno mesto, šele nato se objavi razpis na oglasni deski. Pri izbiri kandidatov ne gledamo objektivno na njihove sposobnosti, temveč jih izbiramo večkrat po nekem prijateljskem nagnjenju. To se dogaja zato, ker nimamo takega načina kadrovanja, ki bi ugotavljal sposobnosti posameznikov. Po drugi strani delamo veliko napako, ker takim ljudem, ki pokažejo nekaj samoiniciati-ve, nekaj ustvarijo, ne damo zasluženega priznanja, jim n® damo možnosti, da se po tej poti razvijajo, temveč jih cel® zaviramo. Mislim, da moramo enkrat za vselej s takimi nezdravimi odnosi prenehati in napake popraviti, če hočemo doseči cilj* ki smo si ga postavili. Naslednji činitelj, ki nedvomno zelo vpliva na dvig storilnosti, je sodobna strojna oprema. Z rekonstrukcijo smo večji del sredstev vložili v strojno opremo. Mišljenja sem, da tako širokopotezne nabave strojev niso dobre, vsaj za lesno im dustrijska podjetja ne, ker s* lahko pojavilo napake pri izbir* strojev. Take napake so vidne tudi pri nas in v vseh podjetjih* ki so šla po isti poti. Stroje je treba nabavljat* vsakega posebej, ali pa določeno število strojev, ki naj bi sestavljali trak z zapovrstnimi fa' zami dela, in sicer vselej s tre** IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1 • TRBOVLJE: Zadovoljivi rezultati sedemmesečne proizvodnje n;,Pr°izvodnia v delovnih orga-,'scijah na področju trbovelj-s občine je bila v prvih sed-,lh mesecih letos na ravni ganskih predvidevanj, v pri-Jjm.z lanskim letom pa je na primer v industriji za 4% (od tega največ "v To-P°hištva. ih sicer za in’-r ’ v Mehaniki, Cementarni vn Termoelektrarni za nad 28 %, : Elektrolivarski industriji Č.LIT za nad 20 % itd;). Povedi6 Proizvodnje gre' v glavnem a račun večje storilnosti,1 saj L le~ta v prvih sedmih mesecih y0i'asla za okoli 11 odstotkov.. Pričakovati je, da bo indu-letiSka Proizvodnja do konca ja še naraščala,, ker bo med rPgim v Cementarni že v av-sastu začel obratovati nov mlin. .tUb temu, da je v Strojni to- varni , - proizvodnja večja od lan-te.za .6,5 %,.-pa proizvodnja še . eclno ni na . ravni predvidene, J1 sicer največ zaradi pomanj-arjja delavcev in nekaterih Vrst ^Produkcijskega materiala. Za-oVoljivo-proizvodnjo so v tem t,dpbju dosegli med drugim u*di na Rudniku Rjavega j pre-n°^a Trbovljo-IIrastnik, kjer ° hakopali že 683.200 ton pre-ja°fea. V termoelektrarni sb' ju-llski plan proizvodnje presegli ® 10 %,. zaradi zadostnih količin lektrofiltrskega pepela pa je *‘a visoka proizvodnja tudi ,v bratu Termoelektrarne — To-Varni zidakov. Tudi ostale panoge, gospodarja so v, Trbovljah v prvih edrnih mesecih letos dosegle Sdovoljive proizvodne rezulta-Obrt je v primerjavi z lan-' Sim letom povečala proizvodnjo v® .11,3 %, trgovina pa za 2f>;5 %. s® te panoge .gospodarstva za-°Voljivo izpolnjujejo tudi lebdiš planske naloge. Dobri uspehi so bili' doseženi vseh panogah gospodarstva Udi pri 'vnovčeni realizaciji. Ta •e ie v primerjavi z razdobjem latiuar-julij 1962 letos v istem azdobju povečala v industriji a 22,8 %, v obrti za 11,5% in v trgovini za 25,7 %. . Nekoliko slabši pa so bili “sPehi v izvozu, zlasti še zato, se v tem času v izvoz niso , ‘djučile nekatere manjše de-•°vne organizacije, kot so bili ,° računali na začetku leta. Do J°nca julija7'je* bil !cl6š'ežeri iz-°z iz Trbovelj v vrednosti s«oro 430.000 dolarjev. •• f Us.r.ft-' ' - >i, . • • * Hrastnik: Ob polletju 28 % večja proizvodnja kot lani ... Nrastniške delovne organiza-v1!® so. do konca polletja pove-sie proizvodnjo v primerjavi z uskirn letom za 28 %, čeprav le 1,3 % Več zaposlenih kot aoi. Narodni dohodek se je po-s®csl za 22,5 %, manjša sti le edstva skladov delovnih orga-tlZacij,, .saj so za .7,61%. pod j.auskimi predvidevanji in za >2 % manjša kot lani. Na hrastniških obratih Rud-jj a rjavega premoga Trbovlje-n rastnik so porasle tudi odkop-t> storitve, in sicer na obratu ^tastnlk od 5,03 na 6,12 ton a delavnik in na obratu Dol Q ®,15 na 6,36 ton na delavnik. Gostinci so se vendarle znašli — na veselje izletnikov. Takole ob Savi v Črnučah peko čevapčiče • »VERIGA« LESCE: V prihodnjih sedmih letih - avtomatizacija Tovarna verig v Lescah je v povojnih letih stalno povečevala proizvodnjo. Tako bo tudi v bodoče. Strokovnjaki »Verige« že dalj časa proučujejo razvojne možnosti v naslednjih sedmih letih. Predvidevajo, da bo obseg proizvodnje v primerjavi s sedanjim večji za 95 %, vrednostno pa za 100 %. Tako naj bi leta 1970 izdelali za skoraj 7 milijard dinarjev vrednosti izdelkov. Pri skoraj podvojeni količinski proizvodnji predvidevajo samo 20-odstotno povečanje zaposlenih. Predvideno povečanje proizvodnje naj bi dosegli predvsem z avtomatizacijo in nabavo sodobnih visokoproduktivnih strojev.. Po 7-letnem perspektivnem planu bodo posvetili največ pozornosti povečanju proizvodnje verig vseh vrst, kar bi bila v bodoče osnovna dejavnost. Od planiranih 3820 ton v letu 1963 bodo po predvidevanjih proizvedli v letu 1970 kar 9890 ton verig ali za 160 % več. Računajo, da bodo 40 % verig izvozili. Pri proizvodnji vijakov ne predvidevajo bistvenih dodatnih strojnih kapacitet, ker ima industrija vijakov v Jugoslaviji že sedaj večje kapacitete, kot so potrebne na domačem trgu. Omejili se bodo na proizvodnjo vijakov z lesnim navojem. Predvidevajo, da bodo tretjino vijačnih izdelkov izvažali, ostali dve tretjini pa bodo za domače potrebe. Vzporedno s tem bodo posvetili vso pozornost izgradnji stanovanj, družinskih in samskih, skrbeli bodo za vzgojo kadrov irr izgradnjo drugih komunalnih in kulturnih objektov, da bodo vsestransko zadovoljili potrebe povečanega števila zaposlenih. N. B. • STORE: Izvoz za polovico večji Te dni so v Železarni Store izročili v razpravo delovnemu kolektivu splošno poročilo o poslovanju v prvem polletju. Sele na osnovi ugotovitev, pripomb in predlogov bosta o njem razpravljala upravni odbor in delavski svet podjetja, in sprejela ustrezne zaključke in priporočila že za boljše uresničevanje družbenega plana v drugem polletju. 'Pri vseh obratih je bil plan dosežen oziroma presežen, razen v jeklarni in valjarni. Na izpolnitev so vplivali tile nepredvideni*. momenti: fizični obseg proizvodnje v družbenem planu Železarne v Štorah je bil namreč izdelan z upoštevanjem zamenjave transformatorjev v obratu elektro plavž od 12.000 na 18.000 kVA. Zamenjan pa ni bil zaradi nepravočasne dobave prodajalca in bo to uresničeno -šele septembra ali oktobra. Na nižjo proizvodnjo v obratu jeklarne od predvidene je vplivala slaba vzdržnost zastarele SM peči. Peč je bila namreč v prvem polletju dvakrat v remontu, kar je predstavljalo 15 % razpoložljivega koledarskega fonda. Vzrok za manjšo izpolnitev plana v obratu valjarna je v premiku asortimana proizvodnje v kvalitetnejšo smer, saj so tu_ izdelali še skoraj vso, v družbenem planu za leto 1963, predvideno proizvodnjo . vzmeti. Značilnost za proizvodnjo v štor-ski železarni je njen nadaljnji premik v še kvalitetnejšo smer. Proizvodnja sferolitine je na primer občutno presežena, prav tako tudi izdelava valjev, kar vse se predvsem močno zrcali v finančftem uspehu podjetja. Blagovno realizacijo so po vrednosti izpolnili s 55,3 %. Fakturirana realizacija (brez uslug in vzdrževanja) je v primerjavi s prejšnjim razdobjem zaradi ugodnejšega asortimana povečana za 18 odstotkov. Pred odhodom domov, še zadnji pogled na Simonov zaliv Pomembna je tudi ugotovitev, da so izvoz v primerjavi s prejšnjim razdobjem povečali za 55 %. Dohodek so izpolnili s 123,3 %. Tudi osebni dohodki so se povečali in so bili v skladu z delovno storilnostjo, ki je po vrednosti porasla za 6,6 odstotka. Stroški proizvodnje so bili v mejah planiranih, vendar bodo morale ekonomske in ostale enote svoje stroške še bolj podrobneje analizirati in poiskati skrite rezerve, izkoristiti možnosti za znižanje stroškov, predvsem z varčevanjem materiala, izboljšanjem organizacije dela itd.1 Perspektive v drugem polletju so tako glede proizvodnje kot realizacije ugodne. J. M. » »ISKRA« VIDEM-DOBREPOLJE: Preusmeritev proizvodnje -povsem utemeljena Delovni kolektiv obrata ■ »Iskre«; Videm-Dobrepolje, ki je bil ustanovljen pred, jeti,. do nedavnega proizvajal različna stikala za električne napeljave. Podrobna ekonomska analiza je pokazala, da je potrebno čim-prej preusmeriti proizvodnjo, ki bi omogočila še nadaljnji razvoj obrata. Odločeno je , bilo, da bodo proizvajali tu stabilizatorje, ki jih s pridom uporabljajo potrošniki pri vseh električnih aparatih, ki potrebujejo vedno enakomerno napetost električnega toka, npr. za televizorje itd. Doslej so jih proizvedli že blizu 2000 kosov. Računajo, da bodo v drugem polletju dosegli z njimi vrednost proizvodnje okoli četrt milijarde dinarjev. V ® STORE: Sternovem; a so, sodobnih trgovskih lokalov ni Z razvojem Železarne Store je po osvoboditvi nastalo v nekdanji vasi Lipa nad Štorami novo moderno naselje, kjer živi že sedaj nad tisoč prebivalcev. Z rekonstrukcijo železarne jih bo tu še več. Toda prebivalci, ki so s prostovoljnim delom uredili naselje, so močno razočarani nad trgovskimi uslugami. Nimajo npr. potrebne trgovine z zelenjavo in sadjem. Tako to večina nakupuje v Celju. Trgovina, ki oskrbuje prebivalce novega naselja z ostalimi življenjsko potrebnimi artikli, pa je v zelo neprimernih prostorih nekdanje majhne privatne' hiše. Trgovina, ki so jo ustanovili le začasno (posluje pa že vrsto let), sploh ne ustreza sanitarnim predpisom, kaj šele sodobni kulturni postrežbi. Zato, ker so prebivalci novega naselja že večkrat zahtevali na zborih volivcev in raznih - drugih sestankih, da je potrebno končno urediti problem trgovskih uslug, je svet potrošnikov v Štorah posebno v ta namen sklical razširjeno sejo. Razen predstavnikov v Štorah so povabili nanjo tudi zastopnika železarne in trgovskega podjetja »Merx« Celje. Udeleženci so zahtevali, naj čimprej prično z gradnjo trgovskega centra. Zahtevali so tudi, naj tovrstne gradnje ne bremenijo samo železarne, ampak naj k temu v vse večji merLprispeva sredstva občina in trgovsko podjetje, ki je in bo upravljalo novo trgovino in imelo od nje koristi. J. M Varčevanje na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo pa tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. ELK0 svetilko za vsak n n------ in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe ln projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže. hitro rešili vsak problem razsvetljave."" ’ ELEKTROKOVINA M ARI BOR • KOČEVJE: 18 tisoč občanov je obiskovalo šole, tečaje in predavanja Priprave na prihodnjo- izobraževalno sezono in pregled dela v minuli sezoni so pokazali, da je Delavska univerza Kočevje na področju pošolskega izobraževanja dosegla lepe uspehe. Šole, tečaje, seminarje, predavanja in ostale oblike iz- obraževanja je obiskovalo okoli 113.000 občanov. Posebno skrb so v minuli sezoni posvetili izobraževanju Uspešno so delovale srednja ekonomska,. srednja tehnična in tekstilna šola. Razna predavanja, zlasti pa predavanja o ustavi so vzbudila posebno zanimanje. Sedanje potrebe narekujejo, da bo morala ta ustanova na območju kočevske občine tudi v prihodnje prevzeti porhembno vlogo na področju pošolskega izobraževanja. '''''“'''iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ...iiiii........ časopisov delovnih kolektivov e iz časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih kolektivov • iz časopisov delovnih ci^ Preudarkom in gotovostjo, lOn 0 strQi v mejah možnosti I°dstotno izkoriščen. Čjj.Le smo se po proučitvi odlo-tau Za nakup stroja, ga bomo i?.._ , P° nabavi postavili v pro- - °dnjo na vnaprej določeno -°. Pri nas pa se dogaja, da no nove stroje, ki še niso “ obratovati, so pa že zas.ta-Pri nabavi nove strojne moramo biti bolj ela-fhaJi1 *n slediti razvoju. Nabava ^ični _ | ^ ^ ra^ra biti tako rekoč kontinui-n;ef? V skladu z izpopolnjevala (-g. ®tro.iev' Vse stare stroje, V6£ . zmogljivost ne ustreza Z n’ 1? treba stalno zamenjavati jSj0 vnni, ki mnogo več ustvar-n0st'. Zastarele stroje pa po mož-borr,1 . oj prodati, ker čeravno be 0 imeli pri tem nekaj izgubo’,, nam jo bo bogato pokril To . str°j, ki bo več ustvarjal. vilen ®° .mojem mišljenju pra-h0sy način za povečanje storil-o. na račun strojne opreme, tuaj °rilnost lahko povečamo dej a Prizadevnostjo, z vestnim tiya m slehernega člana kolektivu V, Proizvodnji opažamo na rn0„ v delovnih mestih, kjer ni op 'e postaviti merila za brižnr!J?no delo, še veliko brez-°sti, cele skupine ljudi se včasih pogovarjajo, nasploh pa ne delajo s takim elanom kot tisti delavci, ki delajo po normi. Mišljenja sem, da so zato, poleg prizadetih, krivi predvsem vodje oddelkov. Uspeh našega podjetja je odvisen od nas vseh, zato moramo vložiti vse sile za dvig storilnosti. Navedene probleme sem opisal precej kritično. Moram priznati, da se je v zadnjem času pričelo zanimanje tudi zanje, vendar ne tako, kakor bi bilo potrebno. Mislim, da sem s svojim mišljenjem sprožil polemiko, ki nedvomno lahko rodi korist. Jože Brajnik iiffl 111 tekstilec Stimulacijo na prihranek materiala: da ali ne? Materialni stroški so v podjetju, kot je naše, vedno zelo visoka postavka v bruto dohodku (blizu 60 odst.). Zmanjšanje potrošnje materiala po • enoti proizvoda zato pomeni glavno postavko za znižanje proizvodnih stroškov (lastne cene) in povečanje dohodka, kar je ena glavnih zahtev ekonomičnosti poslovanja podjetja. Iz pregleda potrošnje materiala vidimo, da vrednostno materialni stroški rastejo hitreje kot proizvodnja. Tu ni samo vzrok zvišanja cen raznim surovinam in materialu, opaziti je tudi večjo količinsko porabo na enoto proizvoda. Preprost izračun za rolo tiskarno nam da tole sliko: tu se porabi vrednostno povprečno na mesec 42 milijonov dinarjev barv in kemikalij. Če bi tu bolj ekonomično trošili material in bi znižali samo porabo tega pomožnega materiala v tiskarni za 1 %, bi se stroški proizvodnje zmanjšali na posameznika v tem obratu za 5250 mesečno. Ta primer nam zgovorno pove, koliko pomeni postavka materialni stroški v bruto dohodku. Seveda pa ta prihranek ne bi smel s tem vplivati na poslabšanje kvalitete tkanin, pač pa tu gre le za pravilno trošenje surovin oziroma materiala. Pri analizi porabe barv in kemikalij y plemenitilnici I je bilo npr.: za prve 3 mesece letošnjega leta opaziti določeno znižanje, vendar računi za april in maj kažejo spet na povišanje glede na porabo materiala v letu- 1962. ŽUradi tega so začeli v EE plemenitilnici I o tem vprašanju resno razmišljati in v zvezi s tem o eventualni stimulaciji za prihranek na pomožnem materialu (barvah in kemikalijah). SeVeda pa mora biti ta stimulacija primerno visoka, da bi vzpodbudila posameznika na res pravo prizadevanje pri štednji z materialom. Mnogokrat se postavlja vprašanje ali je dovolj, da so delavci, ki delajo po normi, stimulirani samo z ozirom na količino izdelka. Ako je v delovni normi predvidena samo določena količina proizvodov brez ozira na pottošek materiala, energije itd., potem je treba delavcu dati posebno nagrado — stimulacijo za prihranek na materialu, in se- veda tudi penale za neizpolnjevanje normativov. V plemenitilnici I so sicer že napravili načrt, kako bi stimulirali delavce za zmanjšanje materialnih stroškov, vendar so uredili zaenkrat tako, da bodo kot poizkus letos stimulirali. le delavce v barvni kuhinji. V večjo širino niso mogli iti, ker v pravilniku ' za. delitev osebnih dohodkbv za leto 1963 ni za to predvidenih nobenih sredstev. Tako bodo po sklepu seje obratnega delavskega sveta izplačevali eventualno stimulacijo za prihranek na materialu iz sredstev za osebne dohodke. Sicer pa bi se moralo vprašanje stimulacije rešiti s stališča celotnega podjetja, ker je način, da bi izplačevali stimulacijo za prihranek na materialu iz sredstev za OD nepravilen, ker EE ne dobi za to nobenih sredstev in bi bili na ta način prizadeti vsi ostali, za katere ta stimulacija ne bi bila predvidena. V MTT v Mariboru in v Tekstilni tovarni Prebold imajo urejeno tako, da redno vsake tri mesece obratovno knjigovodstvo obračuna znižanje ali zvišanje lastne cene (proizvodnih stroškov) in na podlagi tega izračuna nato analizirajo strokovne službe in upravni odbor, po čigavi zaslugi je prišlo do eventualnega znižanja proizvodnih stroškov. Sele nato izplačajo članom kolektiva od te vsote določen procent (v Preboldu 30 %). Za vse to pa morajo biti seveda izdelani realni normativi in tudi interna merila za razdelitev teh sredstev na posamezne delavce oz. delovna mesta po njihovih zaslugah. Naj si že bo kakorkoli, nekaj bo treba ukreniti, še posebej v plemenitilnicah, glede na zelo drage kemikalije in barve. Večkrat je namreč opaziti v raznih oddelkih, da gredo neporabljene barve v kanale, čeprav bi se na določenih mestih lahko še porabile. Pri tem pa nihče ne pomisli, koliko škode napravi podjetju kot celoti in s tem hkrati tudi sebi. In, da jo napravi predvsem sebi, to bi moral biti namen take stimulacije. J. J. Hirsch, ki mu prizorček ni povedal več ničesar novega, se je razgledoval po lokalu. Medtem so se. skoraj vse mize napolnile. Pravkar je natakar prinesel mimo njega košarico s' steklenico rdečega vina. Hirsch mu je prijazno pokimal. »Zadovoljen danes zvečer s poslom?« »Seveda, gospod direktor. Še vedno se najdejo možje, ki ga znajo piti.« Balansiral je S košarico. »To je že tretja buteljka 1 pri isti mizi, in vselej takoj plačana.. .« Hirsch je gledal za natakarjem, kako se je pomikal med stoli do enega samcatega gosta, ki je sedel v kotu poleg izhoda. Sedel je skoraj negibno. Obenem pa je učinkoval budno, napeto, pazljivo. To so l morale povzročati njegove velike, globoko v jamicah ležeče oči. Za trenutek je obšel . Hirscha čuden občutek, da gledajo te oči skozi dim v prostoru proti njemu. Še več: strmele so vanj, prav vanj... 36 Hirsch je vstal. »Prosim, oprostite mi.« Nihče pri mizi se ni zmenil zanj. Schulz je gledal Marlene in Marlene je gledala Kerzeja. Donela je glasba in plesalka Brigitte je odvrgla svojo zadnjo tančico. Ploskanje... Hirsch se je delal, kot bi nameraval v umivalnico. V resnici pa se je pomikal naravnost proti možu, ki je sam sedel ob majhni mizi. Velike oči — zdelo se je, da ga spremljajo^ so ostale brez leska in motne kot površina ribnika, ki so mu razrili blatno dno. . »Meiners!« je rekel Martin Hirsch tako glasno, da ga je mož pri mizi moral slišati. »Michael Meiners!« Možakar je vstal, ne da bi Hirscha pogledal. Osorno in odklonilno se je obrnil k izhodu. Pri tem je zadel ob mizo in rdeče vino se je razlilo po belem prtu. Hirsch se je bliskovito hitro znašel. Hotel je za možem, toda v hipu je kot oka-menel. Vino je z mize curljalo na tla in slišalo se je: kap, kap, kap... naposled se je naredila majhna luža — grda, temna kakor kri. Ko je Hirsch dvignil pogled, je bil mož že odšel, zginil je, kot bi ga nikoli ne bilo. Bil je mračen dan. Nad Rheine-Berge-1 nom so se vlekle tanke, vlažne meglice. V pisarni advokata Giseniusa je kljub zgodnji dopoldanski uri gorela luč. Gisenius je sedel za svojo pisalno mizo in izpod priprtih vek opazoval moža, ki mu je slonel nasproti na stolu za obiskovalce. Pisal se je Tantau. Nekdanji uslužbenec, kriminalist na oddelku za umore v Berlinu. Že nekaj let v penzionu je užival svoj mir v bližini Rheine-Bergena. S toplimi gredami in rožnimi grmi je razvijal svojo vrtnarsko nadarjenost. Stari poklic pa mu ni dal miru. Poizvedoval je, prevzemal kočljive posle... Rad je rekel: »Cirkuško kljuse kriminalistike sem. Še zdaj hočem tu in tam v areno.« »Gospod Tantau, prosil sem vas, da pridete semkaj,. da bi se pogovoril z vami o delikatni stvari ...« je pričel Gisenius. »Kot detektiv ipiate odličen sloves.« Tantau v svojem stolu se je narahlo priklonil. Obraz z globokimi gubami, ne-prodoren, se mu ni spremenil. Tak obraz bi utegnil imeti cestni kramar, ali prodajalec balonov na ljudskem slavju ali pa neznaten penzionist, ki preživlja na klopci v parku večer svojega življenja. Vendar, kot tolikokrat: videz je varal. »Gospod Tantau. O vas sem slišal že veliko zgodbic,«- je dejal Gisenius. »Zgodbic z vašega službovanja v berlinski komisiji za umore. Z velikih časov nemške policije ...« Odkašljal se je. »Gre, kot že rečeno, za neko delikatno zadevo ...« »Mi, privatni detektivi, smo pristojni vendar prav za take zadeve.« Tovariši 37 Gisenius je skušal na Tantauu odkriti kakršnokoli 'posebnost. Zaman. Niti najmanjšega znamenja ni opazil, da sedi pred njim zagrizeni možakar nenavadne inteligence. Neznaten obraz je bil videti zmečkan kot ožeta krpa za ribanje, oči vodene, modre, brez leska. Namizna lučka je osvetljevala srebrnobele lase, tanke in predenaste. • »Gospod Tantau, ne gre samo za skrajno delikatno, marveč tudi za zelo resno stvar. Razumljivo, ne tiče se mene, marveč nekega mojega klienta, ki je zame posebno važen...« »Razumem, gospod doktor. Do važnih ljudi bodimo vselej obzirni.« »Všeč mi je, kar ste rekli, celo zelo mi je všeč. Da bomo kratki, zgodba je sledeča: Tukaj v Rheine-Bergenu se je pojavil človek, ki je 1945. padel. Njegova smrt je tako rekoč dokazana z uradnimi papirji. In zdaj je naenkrat tu. Videla sta ga dva njegova stara prijatelja. Gospod Karl Schulz, lastnik bencinske črpalke in tovarnar Willy Kerze. Toda mož se prijateljev izogiba.« »Morda sploh ni tisti, ki je padel?« »Odlično, prav odlično, kako hitro ste to pogruntali?« Gisenius se je Tantauu dobrikajoče nasmihal: »Oprostite, čisto sem vas pozabil vprašat — kaj kadite, kaj pijete?« »Hvala,« je odvrnil Tantau. »Imam druge težave.« Glas tega majhnega, neznatnega mo-žička je zvenel' svojevrstno. Prej se je zdelo, da je to glaš radovednega, pazljivega in dobrohotnega dečka. Vseskozi, lahko bi rekli vljuden glas. Tudi njegove roke so bile videti Giseniusu kot kake roke otroka — skrbno položeni druga na drugo, kot bi Tantau sedel v šolski klopi. »Tja, gospod Tantau... Kar sem vam doslej povedal, še na žalost ni vse ... Približno v istem času, ko se je pojavil padli, je poiskal mojega klienta nek očiten izsiljevalec...« j Tantau je še vedno sedel kot priden šolar. Vodenomodre oči so gledale pazljivo, vendar nenevarno. »Gospod doktor, s čem izsiljuje vašega klienta?« Gisenius si je prižgal cigareto. »Oh, z neko staro zgodbo... Je že, zdi se mi, petnajst let za nami. Zastran smrti nekega dekleta, katera pa ni bila nikoli povsem pojasnjena. Takrat bi naj bili zapisali, kot je pač pri takih nasilnih -smrtih navada, celo nekakšen protokol.«, »Aha. In zdaj bi radi izsiljevali vašega klienta s tem protokolom? Vsebuje kaj zanj škodljivega?« Gisenius je privzdignil ramena. »To je mojemu klientu neznano.« »Neznano? Ce gre za protokol, ki ga je napisal sam?« »Kolikor vem, protokola ni napisal on sam,, temveč več ljudi hkrati.« • »In kdaj bi se naj bil izvršil nasilni umor?« ?• »Koncem aprila 1945.« »In moški, ki se je pojavil — kdaj naj bi bil padel on?« »Približno ob istem času.« Izraz Tantauovih oči se ni spremenil, tudi njegov glas je ostal blag in vljuden, ko je vprašal: »Sta oba primera v neposredni zvezi?« Svojevrsten tič, si je mislil Gisenius. Ni se otresel občutka, da ga je neznaten, nedolžen gospod Tantau spregledal. »Če je v tem kaka zveza, mi moj klient ni razjasnil,« je previdno-dejal. »Vsekakor...«, zopet je privzdignil, ramena. »Možno je, da sta v oba primera zapletene iste osebe ...« »In zakaj rabite tedaj vi — oprostite, Tovariši 38 vaš klient — zakaj potrebuje moje usluge?«. »Ob primeru mrtvega vojaka bi se moralo ugotoviti, kot ste že sami opazili, če je res on sam, ali morda gre le za kakega dvojnika. Če je, bi rad vedel, kje stanuje in kaj ga je privedlo v Rheine-Bergen.« - »Torej potrebujem, kot prvo, njegovo ime.« »Michael Meiners.« »Kdaj je rojen? Kaj po poklicu? Od kod?« Tega vam na žalost ne bi vedel povedati čisto točno, gospod Tantau. Kot mi je rekel moj klient, se je dotični Meiners rodil okrog 1924. leta.« »Njegova zunanjost?« »Kolikor vem jaz, je visok kakšnih petinsedemdeset, koščen, svetle polti. Globoko ležeče oči. Svetlomodri lasje.« Tantau je preudarjal. Nato je dejal: »Tako, to bi bil primer Meiners. In kaj naj storim v oni drugi zadevi?« »Moj klient bi rad vedel, če ima izsiljevalec resnično osnovo za izsiljevanje.« »Kateri forum se je ukvarjal z dekletovo smrtjo?« Gisenius je ugasnil ogorek v težkem medeninastem pepelniku. »Lahko da kak vojaški...« »Gre torej za vojaški protokol?« »Mogoče... vsekakor — če izsiljevalec ta protokol ima, ga je treba skušati dobiti. Denar ne igra nobene vloge. Moj klient, gospod Tantau, je mislil, da bi vam dal na dan sto mark dnevnice. Vse stroške še seveda posebej. Razen tega taksi za vašo osebno uporabo. In, razumljivo, nagrado v primeru uspeha. Tisoč mark, če se vam posreči najti tega Meinersa v treh COLIBRI T-ll Tovarna Tomos vam je pripravila nove serije svojih popularnih Colibrijev. Ob novih, ugodnejših kreditnih pogojih, ki jih letos nudijo komunalne banke, lahko tudi vi postanete lastnik Colibrija. Izkoristite torej ugodno priložnost! Vsa pojasnila glede nakupa lahko dobite v Tomosovih lastnih prodajalnah in pri vseh Tomosovih trgovskih zastopnikih. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER dneh, dvakrat toliko, če preskrbite mojemu klientu protokol...« »Marsikaj...« , »Razumljivo, da bi bilo za mojega klienta zanimivo, če se dozdevni Meiners in izsiljevalec poznata... Ali celo, če igrata skupaj1 na iste karte... Če eventualno dobiva eden od drugega navodila ...« Tantau je vstal. »Veste za ime izsiljevalca?« »Gotovi Lehmgruber — če ime drži. Stanoval bi naj v hotelu ,Tri krone1.« »Upam, da bom vaše želje lahko izpol-nij, kot si želite.« Tantau te vzel klobuk in se nameril odrti. Okrog njegovih ustnic je igral droban smehljaj. »In razen tega vam lahko čestitam ...« Gisenius je dvignil obrvi. »Zakaj?« »Da se ta sumljiva zgodba ne tiče vas, marveč samo vašega klienta.« ' Direktor hotela Martin Hirsch je ležal na kavču v svojih privatnih prostorih v hotelu »Tri krone« in poslušal neko gramofonsko ploščo. Bach, Brandenburški koncert št. 4. Slišal je tone, toda ni jih j dojemal. Martin Hirsch je živel dolga leta povsem brezskrbno. Vselej se je trudil, da ni priznaval nobenih ovir, da se je izogibal odločitev in vezi, da se je umikal vsakemu pritisku. Zdaj pa je naenkrat vse navalilo nanj ... Tovarištvo, ljubezen, smrt — so bili • doslej zdhj brez problematike. - Nenadoma so zahtevali, da zavzame do njih neka stališča. Zakaj pravzaprav? Samo, ker je nek mrtvak prišel v mesto? Torej, sam ni zagrešil nobenega izmed obeh zločinov. Niti ni točno vedel, kako sta se zgodila. Tovariši 39 Štirje so bili pri dekletu na seniku: Gisenius, Kerze, Frammler, Bennicken — medtem ko je on, ne da bi kaj slutil, pestoval njeno mater. In šele naslednjega jutra je razbral z razjarjenega Meinersa, da jo je šestnajstletni otrok skupil. Brutalni umor? Ali posilstvo s smrtnimi posledicami? Hirsch tega ni vedel do danes. Bil ni tudi navzoč, ko so oni štirje pretentali dobrohotnega Schulza, da je poslal razgrajajočega Meinersa z Bennickenom in Frammler jem na rob gozda, kjer so potem opravili z njim.... Nečesa se je zavedal: kaj pomeni, če vloži državni tožilec danes na podlagi Meinersove izpovedi — tožbo: ... proti Ludwigu Frammlerju, imetniku pogrebnega zavoda, ZEMLJA IN OGENJ tako kot proti prevozniku Adolfu Besnickenu zaradi posilstva mladoletnice in udeležbe pri umoru ... ... proti odvetniku in politiku dr. Konradu Giseniusu zaradi posilstva mladoletnice ih ...proti tovarnarju Willyju Kerzeju, lastniku STABILATORJA, prav tako zaradi mladoletnice in vmešavanja pri umoru in ... proti direktorju hotela Martinu Hirschu zaradi dolgoletnega molčanja o obeh zločinih ... Stvar lahko pomeni njegov konec. Iz sanjarjenja ga je predramilo trkanje na vrata. »Le naprej!« Bila je Gisela Wandel, vzorna hotelska sekretarka. Ko je tako vstopila v sobo, je učinkovala kot podoba iz preteklosti. Na obrazu ji je ležala nežna resnobnost in pazljivo pričakovanje. »Bržkone ste prišli, da bi že končno enkrat poslušali spodobno glasbo?« »Nimam namena, da bi se udeleževala vašega osebnega življenja. Zakaj me skušate vselej znova izzvati?« »Počnem to?« Hirsch se je dvignil in izključil gramofon. Potem se je približal Giseli in'tesno obstal ob njej. »In kaj bo, če se mi zdi, da izzivate vi?« »Gospod Hirsch, tega vendar ne mislite resno!« _ »Pravzaprav, imate koga?« je vprašal Hirsch. »Menim, človeka, s katerim se družite, človeka, s katerim bi se morda nekoč omožili?« Gisela Wandel se je hotela umakniti. Pa le ni bilo mogoče. — Tik za njo so tičala vrata. Malce po sili se je smehljala in hlastno dejala: »Gospodična Kerze je zopet tukaj, gospod Hirsch. Zato sem prišla.« »O? Kje? V veži?« »Ne, v svoji sobi.« »V sVoji sobi? Kaj naj to pomeni?« »Gospodična Kerze se je preselila k nam in sicer... ne sama.« »Ima kakega korenjaka za družbo?« »In kakšnega!« 2e si je Hirsch oblekel suknjič. »Številka sobe?« »Dvesto enajst!« Zagrnjene zavese, razmetan kavč, malo svetlobe, na kavču poležani zglavniki... »Prokleto!« je nezadržano zavpil mladi mož. »Zapri vrata!« »Ah, Martin, ti si...« Le delno v zadregi se je Karin na ležišču zravnala. Martin Hirsch je prižgal stropno luč. Nato je stopil k oknu in razpotegnil zavese: dnevna svetloba je planila v sobo. »Kaj vam pride na misel!« je razkačeno vzkliknil mladenič. lovariši 40 Martin Hirsch si ga je ogledoval: mleč-nozobi, godrnjavi kupček mišic — napeta bedra, razvite nadlahti. Takšen je, kot kakšen boksar v ringu, sedel na kavču. Moč, vajena zmage, zaničevalna samozavest. Razpravljanje s fantičem — vsa hotelska soba kup razvalin, Hirsch je poznal tovrstne tipe. »Človek!« Mladenič se je postavil na svoje dolge noge.,»Kaj želite? Stric, dam ti dober nasvet. Zapri vrata, ampak od zunaj!« Hirsch je storil, kar se mu je zdelo neizbežno. S silo je z desnico zgrabil mladeniča za podbradek, takoj zamahnil še z levico in sicer-proti njegovemu levemu podrebru,, da je nemudoma — tako rekoč v istem trenutku spodbil njegov podbradek kvišku ... Fant je kot nezimerno začuden zasukal oči, padel in negibno obležal na tleh. »Veličasno!« je rekla Karin in sijala. Hirsch se je nekoliko omamljen naslonil na steno. Zagledal je vratarja v spremstvu natakarja, ki ju je vodila Gisela. Dojel je: telo, ki ga bodo odnesli. ■ • Obrazi, ki strme vanj... pred očmi razdejana soba... »Kakšen mož! Ti si pravi mož!« je navdušeno dejala Karin. Njene besede so ga zopet streznile. »In ti, moj otrok, ti si precej lahkomišljena prismoda.« »Saj sem ti vendar povedala: če mi he maraš, mi je vsakdo prav!« »Pravzaprav bi ti jih moral krepk0 naložiti.« »Toda Martin, kaj naj vendar storim-Iščem človeka, ki bi me ljubil. Pa me nihče ne ljubi...« »Neumnost!« Svojevrstna stimulacija Primojdun, tudi sam jih ne razumem ... Leta in leta so garali, živeli kot asketi, ter se odpo-vedovali neštetim, za nas navadne zemljane — povsem vsakdanjim užitkom. Vse to samo zaradi tega., da so postali zares dobri športniki, da so se prerinili v sam vrh naše plavalne eli-te- In nagrada za ves trud? Namesto da bi odpotovali na Univerziado v Brazilijo (Potrebna sredstva so odobrena) in izkoristili to edinstveno priložnost v življenju, bodo morali ostati lepo doma! Verjetno ste že sami uganili, za koga gre. Za Hildo Zeier, Borčiča in Rogušiča, ki bi morali braniti naše barve v začetku septembra na Vniverziadi v daljni Južni Ameriki. »Pa ne bo pič iz tega!-« Pravijo njihovi domači klubi. »jve moremo si privoščiti, da bi bili na državnem ekipnem prvenstvu, ki bo iste- dni kot Univerziada v Porto Alegru, prikrajšani za vse tiste dragocene točke, ki nam jih bodo prinesli Prav ti plavalci. Naš cilj je, da ostanemo v I. plavalnem razredu...« Torej, točke so tiste, za-radi katerih se bodo morali nekateri naši najboljši športniki odpovedati poto-va.nju v Ameriko in srečanju z izbranimi plavalci sveta. Samo zaradi točk bodo ostali doma. In vse to za nagrado 'za dolgoletno požrtvovalno delo, za odpovedovanje in sloves, ki so ga Priborili svojemu domače-rnu klubu. Res spodbudna stimulacija! Posebno za mlade plavalce, mar ne? Medvedja usluga »Zelo dobro igrate,« je dejal črnogorskim košarkarjem na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu v Beogradu vodja Borca, dpleden pedagog banjaluške Mmnazije. »Vendar se mi zdi, tovariši, da je vaša eki-Pa rahlo seniorska.« Ogovorjeni igralci niso skušali ugovarjati, temveč s° z enakimi obtožbami napadli Banjalučane. Naposled so vsi skupaj ugotovili, z je večina nastopajočih v.rst razen redkih izjem pri- šla na prvenstvo z nekate- lrhi prestarimi igralci. Torej so vodstva vseh teh j P v svoji klubski zatopljenosti in z željo po rnboljšem uspehu opremi-0 . svoje mladince s pona-knj^i^ izPisk( (-z matičnih S tem so zagrešili ne sa-Več kaznivo dejanje, tem-mi napeljali naše naj-J>rte košarkarje na krivo j Pokazali so jim, kako s ^pč v športu uspeti tudi rJr?reuar°, ne pa samo s ^ fHim delom in požrtvo-ainostj0 na igrišču. Vz- .^nda se isti športni fefPjttelji pogosto sprašu-tu kod v našem špor-dru -kularci, Kuridje in > Š I L O OB PRVIH KORAKIH ŠIROKE PLAVALNE AKCIJE NE SAMO KADRI IN OBJEKTI \ Obseg akcije za priučitev plavalne abecede vseh neplavalcev, od najmlajših pa do najstarejših, je vse večji. Njen pomen je že davno prerasel običajne športne okvire, kajti akcija je postala družbena naloga, v kateri že sodelujejo vse zainteresirane organizacije, društva, zveze in ustanove. Ne gre tu le za preventivne ukrepe pred nevarnostjo utopitve (pri nas utone letno približno 1000 ljudi), golo učenje plavalne abecede in željo, da bi v plavanju dosegli čim večjo množičnost. Pomembnost plavalnega športa postavljamo v ospredje predvsem zaradi njegovega splošnega pozitivnega vpliva na psihofizični razvoj človeka. Seveda, široko zastavljene akcije ni mogoče začeti in uspešno končati v kratkem roku — v eni sami kopalni sezoni. To nam je jasno, in iz tega gledišča smo se tudi lotili naloge. Koliko časa je potrebno, da naučimo plavati vse ljudi, in koliko še, da ustvarimo pogoje za plavalni šport v vseh krajih naše domovine? Koliko časa bo še poteklo, da bomo napravili za vse to nek idealen načrt, da bo postalo plavanje vsem našim ljudem vsakdanji običaj? Prirodne pogoje imamo: morje, jezera, reke. Vendar to ni dovolj. Brez plavališč, brez poletnih in zimskih bazenov in ograjenih kopališč bodo vsa naša prizadevanja zaman. Vendar to ne pomeni, da moramo čakati. Zdi se tudi, da ni potrebno začeti pri objektih, temveč pri kadrih. Najprej moramo vzgojiti kadre, inštruktorje ter jih potem postaviti na prava mesta. Počitniški domovi, letovišča, plaže na morju in rekah ter kopališča ne bi smela biti brez inštruktorjev. In čimveč bo inštruktorjev, tem večji obseg bo imela akcija. Spet novo kopališče V nedeljo, 4. avgusta, je bila v delavskem naselju Kidričevo majhna slovesnost. Odprli so novo kopališče, za katerega so se stanovalci naselja borili že leta in leta. Iniciativo za razširitev nekdanjega kopališča je prevzela stanovanjska skupnost Kidričevo, ki je tudi v lastni režiji, dokončala vsa dela v pičlih dveh mesecih. Stanovalci naselja so prispevali nad 400.000 dinarjev, medtem ko je delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija prispeval okoli 3,5 milijona, občina Ptuj pa 1 milijon dinarjev. Stanovalci Kidričevega so tudi obljubili, da bodo opravili več kot Maribor pričakuje udeležence gradbenih iger Pri »Splošnem gradbenem podjetju Konstruktor« se z vnemo pripravljajo na letošnje športne igre gradbincev, ki bodo v Sloveniji že trinajstič. Vso organizacijo je prevzel »Konstruktor«. Več kot 1200 tekmovalcev se bo pomerilo v naslednjih disciplinah: nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, balinanju, namiznem tenisu in šahu. Sodelovalo bo 33 gradbenih podjetij. Problema z igrišči ne bo, razen pri balinanju. Ta športna panoga v Mariboru namreč ni razvita, zato bo potrebno zgraditi montažne balinarske steze. Zeleno mesto pod Pohorjem že danes z veseljem pričakuje gradbince športnike, ki bodo tu 31. avgusta in 1. septembra še tesneje navezali tovariške stike, na športnem polju pokazali, da niso samo dobri in požrtvovalni delavci, ampak tudi dobri športniki. Mi 4500 prostovoljnih delovnih ur za ureditev kopališča. Vendar, čeprav je mnogo ljudi trdo delalo, je bilo dejansko opravljenih le 70 % vseh obljubljenih ur, medtem ko je mladina v Kidričevem povsem odpovedala. Lepo pa so se izkazali mali pionirji, ki so izpolnili svojo obveznost. Lahko rečemo, da je stanovanjska skupnost v Kidričevem s tem dosegla lep uspeh in upamo, da ne tudi zadnji, saj je dokazala, da se da v dobro in premišljeno organizacijo doseči marsikaj, pa čeprav ni na voljo večjih finančnih sredstev. F. MEŠKO Naravno so šole in fakultete v prvi vrsti dolžne, da podprejo to akcijo, da nauče svojo mladino in študente osnovnih veščin v vodi. Povsem razumljivo je, da se tudi v šolah ne more in ne sme prepustiti to skrb samo učitelju telesne vzgoje, temveč jo je treba reševati kot nalogo celotnega učiteljskega in samoupravnega družbenega telesa. Najbolje bi bilo, če bi naučili otroke plavanja že s tremi, štirimi leti. V perspektivi bomo to tudi delali. Vendar pa, ker je danes že precej zamujenega, moramo vskočiti v druge življenjske etape. Za predšolske otroke na počitnicah, v kolonijah, kjer je bilo doslej v navadi le kopanje. V osnovni šoli sistematično potom obveznih ur, prav tako v srednji šoli, na fakulteti pa bo glede na današnjo situacijo nekoliko težje, toda za moške je tu še Armija, ki mora imeti zadnjo besedo, seveda kolikor. so ostale že vse druge možnosti neizkoriščene. Sicer pa, še vedno je tu vloga delovnih kolektivov, sindikatov, ki bi morala biti prav tako pomembna. Vendar predstavlja to spet možnost, ki jo je težko izkoristiti. Posebno vprašanje je še poučevanje plavanja na vasi. Znano je namreč dejstvo, da mnogi naši ljudje ob rekah, jezerih in morju ne znajo plavati, ali da so ta šport povsem opustili. Kopanje in plavanje pa je tudi stvar higiene! Torej, ni problem le v možnostih, kadrih, objektih in sredstvih, temveč je pred nami tudi boj proti že ustaljenim običajem, zastarelim nazorom. In, v težnji za kulturne j šim, naprednejšim življenjem imata plavanje in naša akcija specifično mesto in pomen. V tem pa je njena vrednost in veličina. jmiiiiiimmaiBiiiiiiniiiiiiniiniiNiiiiniiiiniiiiitiiiiiiiiiininniliiiiiinfiiluiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiminiHiiiiiiKMniiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiimButininmiiniimimi« | RAZPIS | 1 natečaja fotografij | | oddiha in rekreacije f Stalna konferenca za oddih in rekreacijo razpisuje 1 1 natečaj fotografij iz področja oddiha in rekreacije, ki se gj jj ga lahko udeleži vsak državljan SFRJ: 1. Vsak avtor lahko predloži poljubno število črno- 1 1 belih fotografij, ki prikazujejo počitniške domove in izlet- 1 1 niške objekte v Sloveniji, kraje v katerih so ti objekti, S jj slovenske počitniške domove in kraje v katerih so tl v jj 1 drugih republikah ter oddih in rekreacijo naših delovnih fj 1 ljudi. Zaželeno je, da je iz slike razvidno, kateri objekt, jj 1 kraj in dejavnost je posneta. 1 2. Predložene slike ne smejo biti še objavljene, oziro- j 1 ma razstavljene. 3. Predpisan je enoten format slike 18 X 24 cm, ozi- S 1 roma tako, da znaša najdaljša stranica 24 cm. Zaželen j jf je visoki lesk. jj 1 4. Natečaj je anonimen, tako da vsak napiše na zadnji jj jj strani slike obenem z naslovom slike svoje geslo, ki pa j j mora obstojati iz ene besede in treh številk, npr.: Ljub- j Ig Ijana 123. Poleg naslova slike naj avtor navede kraj po- g g snetka, oziroma objekt, ali dejavnost, ki je posneta. V jj j zaprti kuverti mora biti na zunanji strani napisano geslo j jj ter število predloženih slik, znotraj pa ime, priimek in g g naslov avtorja. g 5. Zadnji rok za predložitev slik je 31. oktober in jih jj j je do tega dne predložiti na naslov: Stalna konferenca j 1 za oddih in rekreacijo, Dalmatinova 4, Ljubljana. 6. Razpisane so sledeče nagrade za najboljše slike: jj ena I. nagrada 30.000 dinarjev, 1 jj dve II. nagradi po 20.000 dinarjev, jj štiri III. nagrade po 10.000 dinarjev. Poleg tega bo odkupljenih 30 slik po 3000 dinarjev. 9 7. Vse nagrajene slike, ki jih bo izbrala žirija, posta- g M nejo last Stalne konference za oddih in rekreacijo, katere jj jj bo uporabila za izdelavo ustrezne edicije. Ostale avtorske jj 1 pravice pa obdrže avtorji. Ostale slike bo prireditelj vrnil jj 1 avtorjem, lahko pa se z njimi dogovori za odkup. STALNA KONFERENCA ZA ODDIH | IN REKREACIJO SmiiuniiiinmiiiiiiBiiiiiiiiiiiniininiiiniHiBnniniimiiinMniiiiHnmnimHHiiiiiiniiiiHiiiHHiiiiiinniimimiininiiiiiniiiiiiiiniimimiiniiiinnKiiiliniiiiininimimmninintniiiiS Svetovno prvenstvo invalidov v Linzu Lansko leto je bila pri nas ustanovljena Zveza za invalidski šport in rekreacijo invalidov, s katero so dobili vsi vojni in mirnodobski invalidi večje možnosti za udejstvovanje v rekreacijskem in tekmovalnem športu. V okviru nove Zveze so vsako leto republiška tekmovanja v šahu, streljanju, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, sedeči odbojki, plavanju in smučanju. Poleg teh tekmovanj v minulem letu je bilo letos tekmovanje v četveroboju za republiško in državno prvenstvo. Tekme so obenem pomenile izbirno srečanj invalidov-športnikov za svetovno prvenstvo, ki je bilo letos meseca julija v Linzu. Tekmovanje je organizirala Mednarodna federacija bivših borcev. Udeležilo se ga je 240 tekmovalcev iz štirinajstih dr- Start slepih: Robert Higl se pripravlja na startni znak.. žav. Sodelovali so tekmovalci iz Nemčije, Francije, Finske, Avstrije, Švedske, Poljske, Anglije, Nizozemske, Belgije, Izraela, Luxemburga, Japonske, Švice in Jugoslavije. Vsi nastopajoči so bili razdeljeni v pet kategorij. V prvi so bili amputirane! obeh nog, v drugi amputirane! obeh rok, v tretji amputirane! ene noge, v četrti amputirane! ene roke in v peti slepci. Za razliko v večji meri invalidnosti v svoji skupini je dobil tekmovalec nekaj več točk. V vsaki kategoriji so se nastopajoči pomerili v štirih disciplinah. Plavali so vsi. Dvojni amputirane! nog na 25 m, slepi na 45 m, vsi ostali pa na 50 m. Ostale tekmovalne discipline so bile: meti, skoki, teki in tekmovanje v stilni hoji pri amputi-rancih nog. V naši ekipi sta bila po dva tekmovalca za vsako kategorijo, razen za tretjo, kjer so bili trije. Tekmovalci so se po izbirnem tekmovanju — državnem prvenstvu — pripravljali teden dni v Kranjski gori. V posameznih kategorijah in disciplinah so zasedli prva mesta na srečanju v Linzu naslednji tekmovalci: Ka-salovič (3936 točk), Vatič (3688), Mikulič (3605) in Jereb (3508 t.). Vsi rezultati so bili točkova-ni. Tekmovalci, ki so zbrali več, kot 3300 točk, so dobili zlate kolajne, ostali pa srebrne in bronaste. Od 46 zlatih in 68 srebrnih kolaj so si priborili Jugoslovani 9 zlatih in 2 srebrni. Avstrijska organizacija slepih je organizirala na pobudo našega opazovalca tovariša Janežiča prijateljski večer, v okviru tekmovanj pa so Avstrijci demonstrirali razne športne igre, primerne za invalide. C. C. ti . : ' j iiiiii eesssi sss P&1S$ ■1 , 1A_*_ •, > m: *::; tl *.* i|E : ! v\\\\\V\\W\\\N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\ViV^VV\V\\\^^^ ‘>XNN>XNX>XN>XX>^^ 6. komuna SEŽANA 1. komuna VELENJE komuna IDRIJA komuna JESENICE komuna KRANJ 5. komuna KAMNIK V gostišču »Triglav« v Sežani privabi pogled umetniška slika: Martin Krpan preklada svojo kobilico, otovorjeno s soljo, mimo pa hiti cesarska kočija! Nehote se dotakne misel kraškega sveta, nekdaj in danes prehodnega področja, ki povezuje morje in daljne dežele na zapadu z našimi kraji ter z deželami na vzhodu. Tam mimo je svoje dni tovoril Krpan, zdaj hiti železnica, beži cesta. Nekdanje popotnike bi uspel prešteti na prste, zdajšnjemu številu ljudi raznih jezikov sploh nisi kos! SEŽANA je postala iz zaselka vas, iz vasi trg in danes je mesto ter sedež obsežno komune na kraškem svetu. Poudarili bi lahko -trgovsko mesto! Obeležje ji daje videmski sporazum z nebrzdano rastjo maloobmejnega prometa, z obsežno zunanjetrgovinsko dejavnostjo, z živim in oprijemljivim oblikovanjem vsakdanjih odnosov naše skupnosti s sosedno državo, naših ljudi s sosedi. Poseben pečat ima to mesto in njegovi prebivalci, posebnost kraškega človeka in kraškega sveta. Kamorkoli pogledaš — kamenje in skale. In bori. Kosovelovi bori z razkuštranimi krošnjami, ki se upogibajo v vetru. Presojal bi o koncu sveta. O zemlji, ki se prav tod prelamlja, upogne in zdrkne v globoko brezdno. Toda tu žive ljudje. Vajeni boja z burjo, s soncem, s kamenjem, grebejo iz pičlih vrtač svoj vsakdanji kruh. Vajeni trdega življenja se upirajo misli, da bi vse skupaj opustili, da bi kratko malo pogozdili svet ter se umaknili v rodovitnejše predele njim neznanega sveta. Vajeni vsega, uporno preobračajo rdečo zemljo in skopa priroda jim vrača; skrbnejši so z njo, več jim daje in že skoraj zmaguje misel o pogozditvi, prepričanje, da tudi kras daje dobrine, zavoljo katerih se izplača zvestoba njegovim surovostim, njegovi grobi naturi. Sicer pa tiče pod apnenčastimi plastmi skladi žlahtnejše vrednosti: martoor! Sicer daje zemlja tamkajšnji trti svojstven okus, ki mu ni primere nikjer; dajo tamkajšnji pašniki s košenicami zdravo in klčho živino, ponuja zemlja človeku možnost za obstoj in Kraševec si ob njej še sam oblikuje pogoje za — boljši obstoj. . Boljši obstoj — pomeni Krasu druge, ne na zemljino skopost navezano dejavnost. Osnoven poudarek vsekakor velja trgovini, ki daje z maloobmejnim prometom znaten delež k narodnemu dohodku, k malone šestim milijardam letno. Hkrati pa pomeni maloobmejni promet znatno vsoto v deviznem prilivu ■— v polletju letos je zabeležil mejni prehod GG7 milijonov lir v primerjavi z lanskoletno beležko, ki pove, da je zamenjala menjalnica v Fernetičih preko 507' milijonov dinarskih vrednosti raznih -valut, med njimi 393 milijonov lir, na območju celotne komune pa se približuje devizni priliv milijardi letno — kar nedvomno doprinaša k oblikovanju družbenega standarda naše skupnosti, predvsem pa komunalne skupnosti v Sežani. . Sopotnik maloobmejne trgovske dejavnosti je trgovina, ki s svojini poslovanjem povezuje jugoslovansko proizvodnjo s tujimi tržišči: Sežana kot mejni prehod ponuja številne ugodnosti za razvoj te dejavnosti in tamkajšnje podjetje »Jadran« jih ne zanemarja. Njegova dejavnost postaja odločilni oblikovalec gospodarskega prizadevanja Krasa, saj s to pridobitno zanogo v precejšnji meri sodeluje pri formiranju skupnega dohodka in hkrati pri oblikovanju družbenega standarda. Sicer pa Kras nima industrije; mizarji iz Dutovelj in Komna, Senožeč, tekstilni delavci iz Sežane, metalci in konfekcionerji — so novi poklici, ki jim odmerja življenjski prostor skromno število industrijskih podjetij, ki so se komaj malce oddaljile od obrtniškega načina proizvodnje., Med vsemi nosijo pečat tradicije edinole kraški kamnoseki; izkoriščanje marmornih skladov je tudi edina obrt, zdaj že industrijska , katere kronika pripoveduje o desetletjih dela v odkopih. In še konjereja: tam v Lipici vzgajajo znane »lipicajnar-je«, konje vitkih nog ter polne iskrivosti. 300 in več let predstavlja za Lipico, tamkajšnje podnebje, zemljo, travo, nezamenljivo osnovo za na-daljno vzrejo in za Kras dohodek, ki mu ga obetajo načrti o razvoju turističnega gospodarstva s središčem v Lipici. ! In smo pri kraju; s širokopoteznim naštevanjem raznih dejavnosti industrijskega obeležja se ne srečujemo na Krasu. Morda lahko omenimo še kmetijsko proizvodnjo, ki pa tudi ne razpenja kril, saj je kraška zemlja siromašen mozaik neštevilnih krp in krpic med skalami ter kamenjem in so zavoljo tega presneto si-, romašni pogoji za kakršnokoli razmišljanje o kompleksnejšem gospodarjenju, o mehanizaciji, o organizaciji velikih posestniških skupnosti. Pač, živinoreja, vinska trta, krma — so proizvodi, ki jih Kras uvelavlja kot donosno blago, še gozd in njegov prirastek — pa smo z naštevanjem pri kraju. Potencial gospodarskih dejavnosti Krasa — kakršnega odreja zemlja — je zrcalo potencialu negospodarskih dejavnosti, ki vsekakor živo zadevajo v družbeni standard domačinov, prebivalcev sežanske komune. Med temi je očitno šolstvo, ki v marsičem zaostaja ravno zaradi skromno odmerjenih sredstev iz občinskega proračuna. Dobra volja in izdajdljivost za zdaj še ne zmagujeta mnogostran-ske potrebe pri oblikovanju šolskega omrežja, saj je malone vsak namen vezan na sredstva in pogojem o šolski reformi, o obveznem šolanju, v razumljivem prizadevanju Krasa, da omogoči svoji najmlajši generaciji šolsko izobrazbo ter z-njo razsežnejše možnosti v izbiri poklica. Pomanjkanje sredstev nas privede Še na križpotje med občinskim proračunom in potrebami socialnega varstva. Spet so tu ljudje, ki so razdali svoje moči in je skupnost dolžna, da skrbi za njihovo jesen. Toda skupnost je je odvisna od ustvarjenih sredstev, ki pa še daleč ne pre- Vsakdanjosti v komuni na kraškem svetu segajo vsakdanje potrebe. Domneva je dnevni red mnogih razgovorov, mnogih prizadevnih iskanj ugodnih rešitev družbenih organizacij, občine, političnih forumov in hkrati imperativ za uporne j še povečevanje gospodarskega potenciala, kar je pravzaprav najbiižja rešitev problema. Potlej je tu še zdravstvo. Sežana je znan kraj, kjer so ugodne podnebne razmere naklonjene zdravljenju pljučnih bolnikov. Bolnico v Sežani — sodobno opremljeno poslopje z vsemi oddelki, potrebnimi za uspešno zdravljenje — obiskujejo bomiki iz vse Jugoslavije. Ob osnovni dejavnosti — kurativo pljučnih obolenj — opravlja bolnica se razne usluge (laboratorijske, rentgenske ...), zadovoljivi mreči ambulant in zdravstvenih domov, ki v precejšnji meri govore v korist sKrbi skupnosti za zdravje prebivalstva. Uvod nikakor ne zajema vseh dejavnosti sežanske komune. Ce že z opozorilom na probleme v vsakdanjem življenju komune podčrtuje umevno sodelovanje širše skupnosti pri reševanju zagat, ki so značilne za takoimenovana nerazvita področja, drami razmišljanje o morebitnih rešitvah, pa nikakor ne zanika opazen napredek komune pri oblikovanju družbenega ter osebnega standarda prebivalcev. Naselja na Krasu so elektrificirana do poslednje hiše. Vsakoletna izgradnja cestnega omrežja daje prednost asfaltu pred makadamom. Trgovski lokali posredujejo potrebne dobrine ljudem v najzakotnejši vasi. Stanovanjska izgradnja spreminja silhuete mest in naselij. Promet zbližuje kraje, življenje ob zapadni meji postaja čebelji panj, v katerem vre od jutra do večera, leto in dan. V tem pa je privlačnost Sežane, njeno edinstveno obeležje, s katerim uspešno tekmuje s sosednima komunama. Podroben sprehod po gospodarskih organizacijah nas naposled seznanja z izredno vitalnostjo nekaterih dejavnosti, ki obetajo komuni z nenehnim povečevanjem narodnega dohodka večjo mero brezskrbnosti pri uresničevanju svojih želja, zahtev in teženj, domačinom pa boljše počutje v vsakdanjem življenju ter delu na kraški zemlji. Spomenik NOB Botanični vrt v Sežani — po svdji lepoti in obsežnosti edinstven v Sloveniji ž »JADRAN« NAŠE ZAPADNO OKNO V SVET . k Sežane vodita železnica in ce-JLna zahod. Takoj za našo mejo se /djučujeta v omrežje prometnih 3?istral, ki približujejo Jugoslavijo tl°dnoevropskim državam in Evro-Jugoslaviji. Prav zavoljo tega Jljepisnega dejstva ni prav nič udnega, da je Sežana sedež enega ^'Pomembnejših izvoznih ter uvoz-trgovinskih podjetij — »Jadran sPort-import«, ki je začel kot skro-j trgovinski posrednik med pro-odnjo ter potrošnjo za potrebe 0, aIopbmejnega prometa, trenutno pa Brača v trgovanju z lesom, drvmi, ^■ibenim materialom, živino in z hes°m, z industrijskimi izdelki ter z aSom za široko potrošnjo milijon-e zneske v korist našega skupnega . j.Jpodarstva in seveda v korist nagega dohodka sežanske komune. Diagram vsakoletne realizacije izstavlja presenetljiv razvoj pod-v.t)ai hkrati pa je zrcalo naši sploš- 1, Proizvodnji zmogljivosti, ki iz J? V leto lahko zadovoljuje tuje t-Jernalce s kvalitetnejšim blagom z večjimi količinami. 8, Jadran« je zabeležil leta 1953 Janinih 70 milijonov v realizaciji, v"®! se je diagram njegove reali-Clie strmo povzpel: Jeta 1954 — 196 milijonov din |eta 1955 — 917 milijonov din i. leta 1956 — 2 milijardi 453 mili-n°v dinarjev V leta 1957 — 3 milijarde 218 mili-n°v dinarjev wleta 1958 — 2 milijardi 210 mili-** dinarjev 1959 — 5 milijard in deset “ionov dinarjev leta 1960 5 milijard 22£ mili- n®v dinarjev < lfita 1961 — 6 milijard 235 mili-Pov dinarjev c leta 1962 — 6 milijard 319 mili-n.°v dinarjev; cj. letošnji plan predvideva realiza-(J° sedmih milijard dinarjev, ki pa ^ ’ sodeč po trenutnih izračunih, drs n° presežen. Ob polletju je »Ja-an^ presegel plan (polletni!) izvoza ^ odstotkov, plan uvoza je j Ppjšal za 2 odstotka, celotni pol-?sni Plan prometa pa je presegel za odstotkov. j, P°bro gospodarjenje podjetja, ki ^Je 300 članov delovnega kolektiva, < v. katerih se jih 65 ukvarja s trgo-vyA° dejavnostjo, izražajo še šte-Wke. ki povedo, da razpolaga pod-(jale s 347 milijoni poslovnega skla-s 125 milijoni sklada skupne po-sjjj^ in s 73 milijoni rezervnega ^."Jadran« je trgovska hiša. Toda 0 ki ni zgolj posrednik, pač pa je vsem organizator proizvodnje, oenaLizator tovarnam in podjetjem tj.^Okdanjih potrebah in zahtevah trga, kooperant s številnimi Sitn-*11* proizvodnimi središči in s tu-’ Potrošnimi centri. Pj-g ern°ten°st poslovanja, ki se W,Vz.aPrav ne razlikuje med posa-VaH letnimi časi, zagotavlja lik' anu<< lasten vozni park: hladil-t0v1’ kamioni za prevoz živine, težki b6r.°rniaki in kiperji za prevoz grad-Wega materiala in lesa ter manjši V^sportni Park s skupno zmoglji-300 ton. S tem voznim par- ouu ton. s tem voznim ycu-tt|3 ,°Pravi podjetje od 5 do 6 tisoč (jQ /dh prehodov letno, pri čemer j6 avlja več kot polovico blaga od-^ika CU pred Prag, na naslov naroč-obo' Potovalne relacije obsegajo l0tieO Področje Jugoslavije in malh,, vsa potrošna središča bližnjega Zemstva. ^ogljivost cestnega, transporta rfr' ■ ■ - —Sl. ---- ■„ ■ - 4; p°lnjuje železnica: dnevno od-blV/ iz Sežane od 20 do 30 vagonov V6 8a> ki ga posreduje »Jadran« kdo katerim oddaljenim naročnikom Ijj! tevilke dokaj nazorno predstav-.široko trgovsko poslovanje spj.6tia ob meji, ki usposablja svojo Vov ^z'rano prodajno moč še z Pomožnimi dejavnostmi, ki graj.Sodijo v dobro poslovanje. Tako na io hektarih v neposredni 6rr)_,1 meje prostrane skladiščne tr6jškr?’ ki mu bodo omogočili hi-i j. m kvalitetnejšo manipulacijo t>a ^vrstnim blagom, predvsem hiom esom, drvmi, živino in mar-v*. tir I- fazi je izpeljan industrijski zgrajenih platojev pokritih ?1voJSc’ izpeljane so dovozne in » Ur Poti, vodovod in elektrika *a nih hlevih, kjer je prostora boljše prodaje spočite, okrep-Q Zlvine. skladiščni prdstori služijo je v ore lesa. Odlika teh skladišč ni Plag0bg°dnejši manipulaciji s tem je j1’ Pač pa v prihranku na času, tv°.reben za sušenje lesa. V Sejete,. .ala ta čas le nekaj tednov — ___n sonce v marsičem pripomo-% drugod tudi do štiri mesece! m skladišču si bo podjetje ure- dilo silos za cepljena drva. Z mehanizacijo pripravlja dnevno znatne količine cepljenih drv, ki so na zunanjem trgu še enkrat bolj iskano blago kot necepljena. Prostor služi še marmoru, imenitnemu blagu trgovine s krasa, ki ga tujemu odjemalcu ni treba ponujati, fomen vskladiščenih■ marmornih kosov je predvsem v tem, da trgovec lahko izbira na razmeroma majhnem prostoru med različnimi vrstami kraške-ga marmora ter mu ni treba zavoljo barve in kvalitete na pot po posameznih odkopih obratov. ' A ne le kraški, tu je kupcem na voljo še makedonski marmor, ki je enako opaženih kvalitet. 'Skladiščne zmogljivosti kot desne roke trgovine, dopolnjuje še skladišče za pršut, pravzaprav klimatsko urejena sušilnica z zmogljivostjo 10 vagonov. »Jadran« je v stalnem kooperacijskem odnosu z dobavitelji — z našimi središči mesne industrije — in kot posrednik opravlja funkcijo proizvajalca raznih mesnih izdelkov od polizdelka do tržnega blaga. Informacija je lahko popolna. Toda nadaljnji razvoj trgovske hiše »Jadran« v Sežani opozarja še na mnoge novosti, ki so v skladu z novostmi našega gospodarstva. Kot izvoznik je uveljavljeno podjetje tudi v trgovini za potrebe široke potrošnje, posreduje naše proizvode elektroindustrije ter drugih gospodarskih panog tujemu trgu, trguje z gradbenim materialom, skratka posega s svojim poslovanjem v vse panoge gospodarstva, je močan in vsestranski posrednik. Hkrati pa je podjetje uvoznik; s svojimi predstavništvi v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Kopru ne analizira le zmogljivosti domače industrije za potrebe tujih odjemalcev, pač pa tudi domače potrebe glede na proizvode tujih proizvajalcev. Trgovsko podjetje »Jadran export-import-« ima v svoji organizaciji še dva obrata: proizvodnjo marmora in svetovno znano kobilarno Lipico. DRAGOCENO RAZKOŠJE KRAŠKEGA „ PODZEMLJA Obrat trgovske hiše s prozaičnim naslovom »Jadran export-import« je tudi obrat za proizvodnjo marmora. O njegovi vrednosti pričajo številne zgradbe v svetu, ki so jih gradili ljudje pred desetletji, ki jih dograjujejo danes; nepretrgana veriga naročil, ki so že malone zahteve, govore v prilog kvaliteti in edinstveni funkcionalnosti marmornega kamna, kakršnega ni nikjer na svetu. Nikjer! Prav v tem pa je žlahtna vrednost neprecenljivih slojev pod-kraškega sveta. Deset, petnajst metrov pod krasom žde velikanski sloji kraškega marmora. Temnejšemu kamnu tam v Tomaju in Štanjelu se pridružuje svetlejši v Gabroviči, Vrhovljah, v Lipici, ki spet slone v senci marmora svetovnega slovesa — repenskega marmora — in iskanega kamna iz Koprive. Enoten naziv — kraški marmor — je najzgovornejše ime za kamen, ki mu ni enakega na svetu. V tolikšni meri je nezamenljiv, da mnogi graditelji, ki so kdaj koli začeli gradnje s kraškim mar-morom, hočejo in morajo nadaljevati gradnje z njim; to pa opravičuje namero velike družine »Jadran«, da z modernizacijo svojih obratov podvoji eksploatacijo kamna, zmoder-nizira njegovo obdelavo ter ponudi tržišču bogat asortiman marmornih proizvodov. Pogoji so na dlani. Ne le nepopolne ugotovitve geoloških strokovnjakov, ki dokazujejo malone neizmerljive plasti marmora (med njimi tudi črnega marmora, pa rdečega in rumenega stalaktita!), ki bi ga po zdajšnjih izračunih lahko izkoriščali Hladilnik »JADRAiN« EXPORT-IMPORT — gradnja industrijskega tira desetletja ob letni obdelavi več tisočj kubičnih metrov, ampak naklonjenost domačih in tujih odjemalcev, so magnet odločilnega pomena, ki opravičuje investicije delovnega kolektiva, da usposobi zdajšnje odkope, da modernizira proizvodnjo ter da nadaljuje s šolanjem strokovno usposobljenih kamnosekov. Tako je »Jadran« doslej že usposobil kamnolome za sodobnejši ritem proizvodnje. Napeljal je vodovod v svoje obrate, elektriko, uredil je bivališča za svoje delavce. Z nakupom ustrezne mehanizacije, kompresorjev, dvigal in tračnic, ki jo mora še izpopolniti s tako imenovanimi »ga-ter-žagami«, že zdaj dosega letni izkop 1500 kubikov marmora, ki pa ga zaradi pomanjkljive opreme za nadaljnjo obdelavo odprodaja v surovih kosih. Z razrezom v marmorne plošče, z obdelavo, ki bi mu dala žlahtnejšo podobo, bi kolektiv lahko dosegel še enkrat večji poslovni uspeh in zategadelj ni prav nič neutemeljeno razmišljanje podjetja, da ob skrbnem gospodarjenju zbere potrebno vsoto investicij ter uvede obdelavo surovega marmora kot proizvodnjo, ki naj bi bila z odkopom neločljivo povezana. »JADRAN« ima v svojem voznem parku edinstven tovorni avto s prikolico za prevoz živine, ki lahko naloži 23 glav (19 ton). Avto in prikolica imata svojo nakladalno »rampo« Namen ima svoj uvod; ta zadeva naj poprej nabavo strojev za odkop. Odlika teh strojev je v doslednem izkoriščanju marmornih plasti, ki segajo globoko pod površino kraškega sveta. Nadaljevanje pa ima v nameravani proizvodnji drobnejših marmornih elementov, mozaičnih oblog, za katere montažo so že danes usposobljene posebne ekipe kraških kamnorezcev. Delo njihovih rok srečujemo na vsakem koraku, ko ogledujemo spodnje dele fasad stanovanjskih poslopij v stari Ljubljani kot tudi, ko ogledujemo modernejše, z marmorom obložene zgradbe v raznih mestih naše dežele. Naslednja stopnja je oblikovanje steklenega marmora, steklenega mozaika ki je primeren za opremo notranjosti — kopalnice, kuhinje, pred-sobja — in je pomemben element arhitekture sodobnega okusa. Tudi za proizvodnjo steklenega mozaika so dani pogoji na krasu in jih tamkajšnji delovni kolektiv ne bo zanemaril. Omembe so rezultat razgovora: nedvomno, izkoriščanje kraškega marmora terja investicije, visoka denarna sredstva, ki pa bodo dala znatne obresti ob zalogah edinstvenega kamna, ki je resničen biser sicer skope kraške zemlje. 383 LET ERGELE — KOBILARNE V LIPICI Visoka obletnica svetovno znanega lipiškega konja pravzaprav razočara ob dejstvu, da vse doslej še nismo našli primernejšega prostora v našem gospodarstvu za Lipico, kot ga sicer ima: Do tjakaj, kjer vihrajo v vetru grive 124 iskrivih konj, sta komaj izpeljani dve slabi cesti. Morebitnega obiskovalca lahko sprejme le skromna restavracija in nočišče, ki ne nudi več kot 11 ležišč! In vendar vzbuja Lipica pozornost; samo v nedeljo 11. avgusta 1963 je obiskalo Lipico in njeno ergelo tolikšno šte- vilo domačih in tujih gostov, da je rezultat deviznega priliva v tamkajšnji menjalnici trgovske hiše »Jadran« presenetil: 400.000 lir samo v tej valuti! Športno in turistično mikavnost Lipice še potrjujejo številni gosti iz raznih držav, ki redno vsako leto obiščejo ta del kraškega sveta in prežive v njem nekaj dni. Vsem tem in tudi tistim, ki jim Lipica doslej ni mogla nuditi kdo ve kakšnih uslug, velja pozornost. Vsekakor je umevno razsojanje o potrebni dopolnitvi hotelskih kapacitet, o organizirani uvedbi svojstvenega rekreacijskega turizma, ki bi se lahko obrestoval ne le z obiskom gostov, z njihovimi nočninami, pač pa tudi z uporabo jahalnih konj, s poučevanjem jahalnih veščin — španska jahalna šola. Ključ do uresničitve te domneve je seveda v izgradnji ceste pa vodovoda, ki je za Lipico in sploh za okoliške kraje problem št. I; ključ je v pogledu na tehtnico, ki lahko precej odmeri koristnost usposobitve Lipice kot turističnega središča Krasa, sežanske komune, kot privlačnega centra za mnoge tuje ter domače „ goste. Ta ključ pa seveda ni le v ro-' kah delovnega kolektiva, katerega obrat je Lipica, ampak je bržkone še nekje globoko v žepu vseh tistih organov širše skupnosti, ki skrbe za razvoj našega turizma kot donosne gospodarske panoge. Sicer predstavlja Lipica s svojimi hlevi in s 383-letno tradicijo breme delovnemu kolektivu podjetja »Jadran«. Neverjetno, toda natančni izračuni podjetja govore o treh variantah: trenutno potrebuje Lipica letno 30 milijonov pomoči! 22 milijonov bi potrebovala ob zmanjšanju črede konj in delovne sile; ob povsem zdesetkani čredi, ki bi zadržala le nekaj primerov slavnih »lipica-n ar jev« pa bi zadostovalo 7 ali 8 milijonov letne pomoči. Tri variante, tri številke, so vsekakor zanimive za gospodarjenje delovnega kolektiva, ki mora smotrno obračati svoja ustvarjena sredstva v lastno korist in v korist skupnosti, nikakor pa niso vzpodbudne za poizkuse intenzivnejše uveljavitve tipičnega kraškega turizma, ki mu v primeru Lipice tamkajšnji kamen ponuja naj-originalnejše pri nas, v Evropi, na svetu. To dejstvo upravičuje težnje sežanske komune, da ne zanemari Lipice, da ji s pomočjo gospodarske organizacije »Jadran« najde tisto mesto v gospodarjenju komune, kot ji gre, ki ga je vredna. —_____—J Tipičen kraški motiv DAREŽLJIV OST KRAŠKE ZEMLJE Značilnost kraškega sveta so majhne krpe sicer rodovitne zemlje, ki vsekakor onemogočajo tamkajšnjim kmetijskim delavcem kakršnokoli razmišljanje o morebitni kompleksnejši obdelavi površin. Dejstvo pa vendarle ne preprečuje uvajanja intenzivnejše kmetijske, sadjarske in živinorejske proizvodnje; Kmetijska zadruga »KRAS«* je nedvomno gospodarska organizacija, ki z upoštevanjem značilnosti kraškega sveta in podnebja, donosno uveljavlja tiste veje kmetijstva, ki s svojimi pridelki poosebljajo kamen in rdečo zemljo. Teran — zavzema med pridelki kraške zemlje zavidljivo mesto! Tomaj in Komen sta ekonomski enoti kmetijske zadruge, ki dajeta prednost vinogradništvu. Na Komnu je možna kompleksnejša gojitev vinske trte: 20 do 30 hektarov se da izluščiti iz kamnite okolice. V Tomaju so le manjši vinogradi, vendar pa dajejo zadovoljive količine terana. Odlika tega vina je v zemlji, ki hrani trto in pa v načinu kletarjenja, ki je specifično glede na podnebne prilike. Sloves. temu vinu pa soustvarja tretja ekonomska enota zadruge — trgovina — ki se ukvarja z odkupom in prodajo poljedelskih proizvodov. Njena zasluga je v odločitvi, da posreduje teran edinole domačim gostiščem v sodih, vsem ostalim odjemalcem širom po naši republiki pa le v zapečatenih steklenicah. Tako daje kras okoli 25 vagonov kvalitetnega terana domači in seveda tuji potrošnji. Hkrati pa daje okusno'belo vino, ki ga zadruga prideluje v svoji četrti (če gremo po redu!) ekonomski enoti — v Gornji Branici. Ob razsojanju o vinu sili misel k pršutu. Peta ekonomska enota v Sežani je matična baza zadruge za vzrejo prašičev, imenovanih pršutar-jev. Njihova odlika je v mesu z minimalnim odstotkom maščobe, ki je najprimernejše za proizvodnjo pršuta. Zdajšnji položaj tej ekonomski enoti še ne dovoljuje samostojne proizvodnje pršuta, ker pač ob tej proizvodnji ostajajo večje količine mesa neizkoriščene, uvaja pa Sežana strokovno organizirano proizvodnjo pršuta na svojem območju. Skrivnost kvalitete pršuta je bržkone v domačijah krasa ter v stoletni navadi soljenja ter sušenja prašičjih stegen. Semkaj sodi podnebje, ki je ravno pravšno glede na odstotek vlage, sodijo kamini v domačijah, sodijo vinske kleti, kjer dobi že osušen pršut ob prisotnosti terana svojstven okus in vonj. Prav zategadelj je umljivo prizadevanje kmetijske zadruge, da prej ali slej uvede organizirano proizvodnjo pršutov po okoliških domačijah, saj okusen pršut in žlahten teran lahko odpreta vrata turističnemu gospodarstvu, doslej pastorku podcenjujočih presojanj. Ob vinogradništvu in prašičereji pa se ukvarja kmetijska zadruga z uvajanjem sadjarstva (Vremska dolina!), kjer so ugodni pogoji za plantaže jabolk, Gornja Branica pa je primerna za nasade breskev, saj je že na območju izredno mile klime Vipavske doline. Tu je tudi na dlani ofcsežno področje doslej manj upoštevanih pašnikov, ki so lahko zadovoljiva krmna baza za nadaljnji razvoj živinorejske, proizvodnje. Središče živinorejske proizvodnje predstavlja šesto ekonomska enota — Senožeče — ki pomeni z zdajšnjimi 160 izkoriščenimi stojišči odlično osnovo za intenzivnejšo vzrejo mesne < in mlečne govedi, saj ima ob svojih 160 hektarih obdelovalne zemlje nad 500 hektarov gozdov, pašnikov in ko-šenic, ki opravičujejo smotrnost investicij za povečanje živinorejske proizvodnje. Šestim ekonomskim enotam služi sedma enota — mehanizacija — ki opravlja tehnično zahtevna dela na območjih posameznih obratov. Njene storitve' so zlasti pomembne v transportnih uslugah, ki niso le sezonske, ampak predvsem vsakodnevne in ustvarjajo zvezo med proizvodnjo ter potrošnjo. Pomembno vlogo prepušča kmetijska zadruga osmi ekonomski enoti — upravi — ki z organizirano komercialno, nabavno ter prodajno, strokovno ter računovodsko službo bdi nad ekonomiko poslovanja posameznih proizvodnih obratov, ekonomskih enot, hkrati pa posreduje sodobni kmetijski proizvodnji agrotehnične pridobitve. S svojimi Šestimi poslovalnicami sodeluje pri organizaciji proizvodnje, z enako organizirano menjalno službo (tudi za kmetijstvo je bližina meje nepogrešljivega pomena!) pa omogoča celotnemu kolektivu vitalnejše poslovanje ne le z domačimi, pač pa Še s tujimi odjemalci. Posebno pozornost vzbuja trgovska enota zadruge; kot posrednik med proizvodnjo in potrošnjo dopolnjuje trgovinsko mrežo v sežanski komuni. Obenem pa oskrbuje kmetijsko proizvodnjo z reprodukcijskim materialom, semeni, umetnimi gnojili, z zaščitnimi sredstvi. V svoji organizaciji ima samo v Sežani dve specializirani trgovini s sadjem in zelenjavo, tri trgovine z raznim po- Deset obratov, deset ekonomskih enot smo torej našteli! Omenjena prizadevanja na področju poljedelske, sadjarske in živinorejske proizvodnje dopolnjuje Še poljedelska in vrtnarska proizvodnja, ki s svojimi pridelki zadovoljuje neposrednega potrošnika, nikakor pa ne zamenjuje proizvodnjo značilnejših kraških kultur. Zato tudi daje petletni plan zadruge prednost povečevanju živinorejskih zmogljivosti in seveda, kultiviranju krmnih površin. ter širitvi vinogradniških posestev z obnovo vinskih kleti v Tomaju, Štanjelu, Sežani, Komnu, Branici. Kraški svet terja specifično kmetijsko proizvodnjo; z njo premišljeno uvajanje socialističnega gospodarstva, ki zahteva dokaj večjo mero napora kot podobno gospodarstvo na večjih, kompleksnejših površinah. Posebno poglavje v živinorejski proizvodnji velja Mesarskemu obratu, saj je oskrba sežanskega trga s kvalitetnim mešam izrednega pomena za ta obmejni predel. To potrjuje že samo številka, da je prodaja mesa v Sežani za 70 odstotkov nad vsakoletnim prirastkom; 50 odstotkov tega blaga gre v roke tujim obiskovalcem, koristnikom ugodnosti maloobmejnega prometa, 25 odstotkov mesa potrošijo sežanska gostišča, 25 odstotkov pa zadovoljuje domačine. Pri tem lahko upoštevamo še količine mesa, ki ga domačini odnesejo iz Sežahe preko meje! Tako Komen — kraški vinograd trošnim blagom in mlečno restavracijo. Zanimiv je podatek, da trgovska enota v svojem poslovanju v pretežni meri zadovoljuje potrebe številnih koristnikov mejnega prehoda, saj posreduje — za primer — 80 odstotkov masla tujim državljanom. K dopolnitvi naše predstave o Kmetijski zadrugi »Kras«, katere 229-članski delovni kolektiv gospodari na območju 45.000 ha in ustvarja letno nad poldrugo milijardo dinarjev prometa, moramo dodati še kot samostojna obrata — mlekarski in gozdarski obrat. Proizvodnja mlekarskega obrata je izrednega pomena zaradi bližine Trsta, saj so tamkajšnji domačini redni odjemalci raznih mlečnih proizvodov sežanske mlekarne. Gozdarski obrat daje domačemu trgu znatne količine jamskega lesa in drv za kurjavo, pa nekaj celuloze in sikanih brzojavnih drogov. Ta proizvodnja ga seveda vzpodbuja k nadaljnjemu pogozdovanju- malce pozabljenih, a vsekakor primernih kraških področij, kjer odlično uspevajo nekatere vrste iglavcev. se nam predstavi izvozna vrednost domače živinorejske proizvodnje in umevnost intenzivnega prizadevanja, da Kmetijska zadruga v svojih živinorejskih središčih povečuje letni prirast govedi. Mesarski obrat ima v oskrbi 14 poslovalnic; z odkupom, klanjem ter pripravo mesa in s trgovinskim poslovanjem dosega letno 800 milijo-nov v realizaciji. KZ »ŽABNIK« KOZINA Med vrtačami raztresene krpe in zaplate rodovitne kraške zemlje ne nudijo skoraj nikakih pogojev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pa vendarle tudi kolektiv KZ »Žab-nik« Herpelje-Kozina s pridom prispeva k modernizaciji kmetijske proizvodnje m socializaciji vasi. Zadruga obstoja od 1946 leta dalje, sedanji obseg pa je dobila z združitvijo štirih prejšnjih zadrug v bivši herpeljski občini. Predvsem si zadruga prizadeva, da bi pridobila čimveč lastnega zemljišča. Navzlic težavam (raztresenost parcel, visoke cene) je že uredila 3 hektare sadovnjakov, na katerih so letos imenitno obrodile breskve. Zato so že pripravili nadaljnjih deset hektarov zemljišča, na katerem bodo prihodnje leto posadili sadike. Prav tako imajo več kot 100 hektarov urejenih pašnikov. Vsa ta dela so izvršili z lastnimi sredstvi. Zadruga ima tudi lastno posestvo, na katerem letno vzredi do 900 pujskov, ki jih potem oddaja v pi-tališče sežanske zadruge. Če letos in v prihodnje ne bo več tolikšnega pomanjkanja krme, bo zadrug ŽABNIK razvila pogodbeno sodel^ vanje za pitanje pujskov tudi z za‘ sebnimi kmetovalci, ki so ji tid' letos že pomagali spitati več kot 2" glav goveje živine za izvoz. RaZ£r tega zadruga skrbi za preskrboval1! prebivalstva tega področja z mes«13 v štirih lastnih mesnicah na K°’ zini, Materiji in v Podgradu. 53-članski kolektiv zadruge Je polletju dosegel 269 milijonov ar narjev prometa. Tako bo letni P*3” (417 milijonov) precej presežen. 0 tega so ob polletju dosegli izvoz v vrednosti 63 milijonov dinarjev. Maloobmejni promet in trgovina Živahnost maloobmejnega prometa s številnimi dnevnimi mejnimi prehodi zahteva od trgovine izredno stopnjo poslovne.dejavnosti, ki mofa ob potrebah domačinov upoštevati tudi želje ter iskanja tujih državljanov. Tej nalogi Je v precejšnji meri kos Grosistično in detajlistično trgovsko podjetje »Preskrba«, ki je malone edini posrednik med proizvodnjo ter potrošnjo v Sežani. S svojimi 46 poslovalnicami v komuni (dve izven meja komune!) dobavlja trgu 75 odstotkov prehrambenih in 25 odstotkov -industrijskih proizvodov. Njegov pomen v maloobmejnem prometu karakterizira podatek, da je podjetje posredovalo lani tujim odjemalcem 99 ton surovega masla, da ne navajamo podrobnih številk o količinah mesa in mesnih konserv, ki naposled zaobkrožujejo blizu 800 milijonov lir v prometu ter hkrati v deviznem prilivu. Odlika te trgovske hiše je v iznajdljivosti pri povečanju prometa. Pomanjkljivi prodajni prostori zadevajo v pomanjkljive sklade podjetja, ki lahko posodobi ali modernizira le en sam lokal letno in četudi presega milijardo dinarjev letne realizacije za dobrih 300 milijonov; trgovska hiša si pomaga na drug način: z uvajanjem non-stop postrežbe, ki ni omejena le na delovne dni, pač pa tudi na praznike in nedelje. S tem je »Preskrba« povečala svoj prodajni potencial, obenem pa je zadovoljila tuje potrošnike, ki so najštevilnejši ob dela prostih dnevih. .. Ob modernizaciji starih trgovsk1 lokalov "pa podjetje načrtuje nov_' Trenutno je usmerjena njegova P°' zarnost v izgradnjo sodobnega lok®1 za prodajo težke konfekcije, ki b° _ novo poslovalnico v Senožečah P?' večala zdajšnje število poslovali1^ Težnja za modernizacijo seveda uKa' zuje tudi »modernizacijo« po5*0' vanja, ki je izražena v želji zboN volivcev. Ti namreč pričakujejo 0 trgovskega poslovanja skorajŠti specializacijo prodaje dveh trgovj z železnino, od katerih bi lahko Prv, oskrbovala tržišče z gospodinjski^ druga pa z obrtniškimi potrebščin8 mi. Takšna ureditev bi bila vsekaj, v korist potrošnji, trgovina pa zmagovala vsakdanje težave z mar Šimi režijskimi stroški. Želje in nameni trgovske »Preskrba« v Sežani pa bržkone n1^ izvedljivi samo ob prizadevanju " govine, posebno če preudarimo o n nehnem povečevanju priliva tUJ> potrošnikov. Morda sodi semkaj PrJ soja o investicijah celotne skupno8 saj bi se nedvomno bogato obres1^ vale ob večji in morda celo razk°‘ nejši prodaji doma proižvedeh®, blaga tujim odjemalcem. Domn®‘ potrjuje naše skupno prizadevati da uveljavimo naše trgovsko po$n vanje v očeh tujca (ne le z 20-0 stotnim popustom, ki ga tudi »f.,, skrba« uvaja) ter da še bolj pf*',), žarno izdelke naše industrije speC fični obmejni potrošnji. TRGOVSKO PODJETJE »TIMAV« KOZINA Žal manjka prostora, da bi opisali prizadevnost 70-članskega kolektiva trgovskega podjetja TIMAV Kozina. Ob ustanovitvi leta 1950 je podjetje »podedovalo« 23 zastarelih prodajaln nekdanjih KZ, v katerih So dosegli skupno do 300 milijonov dinarjev prometa. Letos pa računajo, da bodo 'dosegli že okoli 600 milijonov. Tolikšen skok je v največji meri posledica solidne postrežbe in dobre izbire v obratih tega podjetja, ki jih postopoma modernizirajo. Doslej so adaptirali 5 prodajaln in jih opremili z novim inventarjem; med drugim tudi s hladilniki. Odprli pa so tudi novo trgovino s tek- stilnim blagom in z obutvijo v gradu. V tern času so odkupili Inventar nekdanjih prodajaln Kti tijskih zadrug. Tako vrednost ti’ hovih osnovnih sredstev že preS*®. 22 milijonov dinarjev. Začeli Pa — iz nič! 1 Podjetje TIMAV si bo tu® prihodnje prizadevalo čimbolje, * ko z izbiro kot s postrežbo, za ,v voljiti potrošnike. V ta namen , še nadalje moderniziralo obrate u uvajalo specializirane trgovine, % bo mogoče. Tako zdaj že urcJ8. trgovino in delikateso v Krv3vj, potoku; pripravljajo pa tudi 8ra njo centralnih skladišč. KZ Sežana — poslovalnica s sadjem in zelenjavo v Sežani KZ Sežana — obrat MLEKARNA med drugim izdeluje lepilo KAZ” potrebe lesno-predelovalne industrije — pakirni oddelek .vxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\\x\xxxxvxxxxxvxxxx\xxxx\vxxvxxxxxxxxxxxxxxxx\\x\xxxxxxxxxxv<>.wxxxxxxx\x\x\xxx\xxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxx\xxxxxxx%vn'SS'-x DELAVSKA ENOTNOST - St. 33 - 24. avgusta 1963 . lili# e, -S \ ,» V' :A;:;:::::i::::::x:::v:v:::::: XXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ men tega ni le v poslovnem avtomobilskem prometu, ki je v Sežani, v neposredni bližini majhnega prehoda, izredno razgiban, ampak tudi v naraščajočem uveljavljanju avtomobilskega turizma, ki že zdaj predstavlja z maloobmejnim prometom živo podobo turistične aktivnosti skoraj vseh evropskih držav na zahodu. Organizacija podjetja »Petrol« je razdeljena na tako imenovana skladišča — ekonomske enote — in na servise — obračunske enote. »Petrol« v Sežani je kot servisna bencinska črpalka obračunska enota ekonomske enote skladišča Postojna, kateri se pridružuje na območju koprskega okraja še skladišče v Ajdovščini ter pred kratkim ustanovljeno skladišče v Kopru. Naloga skladišč je pravočasna oskrba lastnih servisov s potrebnimi količinami goriva raznih kvalitet ter z raznimi pomožnimi materiali. Naloga servisov pa je v nudenju uslug koristnikom cest, ki se ne zrcali samo v poslovnem, odnosu z odjemalci, ampak predvsem v smotrnem gospodarjenju, vodenju servisa, v organizaciji vsakodnevnega opravljanja storitev s poudarkom na točnost in hitrost v ponudbi. VODA - MAČEHA APNENČASTIH TAL Bencinska črpalka podjetja ISTRA-BENZ v Kozini TRGOVSKO PODJETJE // KOPER ČRPALKI V DIVAČI IN KOZINI Prvo srečanje popotnika z motornim Vozilom na poti proti morju in Podjetja ISTRA BENZ se »dogodi« bodisi v Divači ali pa v Kozini, kjer čakata vedno pripravljeni črpalki tega podjetja. ISTRA BENZ s sedežem v Kopru se je iz nepomembnih začetkov pred štirinajstimi leti razvilo v močno in renomirano podjetje za prodajo nafte in naftnih derivatov. Servisne postojanke tega Podjetja delujejo v sežanski, koprski, izolski in piranski občini, pa tudi v treh komunah sosednje hr-vatslce Istre. Na servisnih postojankah tega podjetja postrežejo z vsemi vrstami goriv in maziv ter po Potrebi napolnijo tudi zračnice in hladilnike z vodo. V avtonegovalni-ci in pralnici v Kopru pa motorno vozilo doti očistijo ter opravijo ostale servio.-c usluge. ISTRA BENZ pa s svojimi črpalkami ne skrbi zgolj za »Življenjsko hrano« pdtnišklh v zli. Preskrbuje tudi ladjevje pomorskega obalnega prometa. S svojo grosistično dejavnostjo, predvsem s solidno postrežbo, pa si je podjetje pridobilo številne in zveste potrošnike med trg '.timi in industrijskimi p odlet j, ne le na obalnem področju, pač Pa po vsej državi. Prizadevnost pri delu, hitra postrežba, ustrežljivost, naglo ukrepa- nje — to so poglavitne smernice podjetja ISTRA BENZ. Zato ni naključje, da podjetje nesebično pomaga tudi drugod, kjer je od, nemotene preskrbe z gorivom predvsem odvisno, kako naglo se bodo dela odvijala. Tako so na primer v zadnjem času uredili postojanko ob trasi nove ljubeljske ceste v Bistrici na Gorenjskem, ki oskrbuje zgolj motorna vozila in gradbene ^ troj e, zaposlene pri teh delih. Letošnji polletni obračun podjetja ISTRA BENZ je pokazal nagel porast indikatorjev, po katerih ocenjujemo gospodarjenje v nekem kolektivu. Na črpalkah tega podjetja naglo narašča prodaja vseh vrst goriv In povpraševanje po ostalih uslugah. Nedvomno gre tudi za posledice vse večjega števila motornih vozil na naših cestah. Vendar v podjetju ISTRA BENZ menijo, da so si predvsem z dosedanjim prizadevnim delom ter s solidnd postrežbo pridobili velik krog kupcev, ki Še naprej narašča. V tem pa je korenina' gospodarskih uspehov tega podjetja. Ob prazniku sežanske komune pa ISTRA BENZ sporoča vsem občanom, odjemalcem in poslovnim sodelavcem, da že ureja nujno potrebno in sodobno opremljeno tr-palko na obmejnem prehodu v Krvavem potoku! ver ja jo pritisk v zračnicah. Ta vozila so galerija raznih znamk in držav: tu srečaš težke tovornjake s prikolicami, ki potujejo proti meji in dlje v Italijo ali proti notranjosti, izletniške kolone tujcev na poti v naše kraje, poslovne lastnike avtomobilov. Vsak med njimi polni malone do roba in 19-članski delovni kolektiv ima vselej polne roke dela. Zanimiva je ugotovitev, da na stopnjo prometa prav nič ne vpliva sezona in čas dopustov. Prometa je na tej črpalki zmerom dovolj. Mesečno iztoči črpalka blizu 500 ton raznega goriva, kar je visoko nad povprečjem ob primerjavi s prometom drugih črpalk v Sloveniji. Podoben superlativ beleži črpalka tudi v nudenju (.raznih drobnih uslug avtomobilistom kot v prodaji nekaterih nepogrešljivih malenkosti — žarnica, pogonski jermen... — ki so tu in tam potrebne uporabniku ceste. Moderno urejena bencinska črpalka trgovskega podjetja Petrol v Sežani POZABLJENA GOSPODARSKA DEJAVNOST Morda je besedica iena« _____ _______ »pozabile Preostra ocena za TURISTlCNO- ;*=u;,ira ocena za JOSTINSKO dejavnost Sežane, saj ‘O prizadevanja posameznih gostincih podjetij pohvale vredna, le ^dstev za hitrejši razvoj te gospodarske panoge kot to terja maloobmejni promet in svojstvene mikavnosti kraškega sveta, ni in ni! Brž-fOhe pa bi bila umestna presoja širšega kroga skupnosti — ne le dednih kolektivov gostinskih podrtij v Sežani in sežanske komune 'T o potrebah vitalnejše investicijske politike, saj bi se v tamkajšnji grizem vložen dinar hitro in bo-sato obrestoval. Z obnovitvijo hotela »TRIGLAV« z njegovo novo notranjo opremo Sežana precej pridobila, vendarle • rezana precej priaoona, vciiuauc P® hotel s svojimi nočninskimi kapacitetami še zmerom predstavlja 7*° grlo. Hotel »TRIGLAV« je ure-tudi restavracijo ob svetovno bani kobilarni »Lipica«, kar je Jaotrno v koraku z vedno večjim časih hodijo v Sežano na okusen pršut in originalni kraški teran. Potlej je tu še restavracija »MALALAN«, gostišče, polno domačnosti, kjer so uveljavljenje kratkočasne družabne igre. Z vrtom rešuje svoje strežne zmogljivosti, povsem rešeti jih pa zazdaj še ne more, saj tudi to gostišče obiskuje večje število gostov kot pa jih lahko dostojno in kraški gostoljubnosti primerno pogosti. Številke opozarjajo na potrebno razmišljanje o skrbne j ši uveljavitvi domačega turizma na Krasu, v Sežani: že 45 odstotno povečanje menjave plačilnih sredstev lani V odnosu na leto 1961, je dovolj zgovorno, saj je nedvomno ugodno vplivalo na 15 odstotni porast prometa v gostiščih. Zanimiv je tudi podatek, da je Sežana lani zabeležila pri nočninah 42 odstotkov tujih gostov. Moderno urejena avtobusna postaja pred hotelom Triglav phiskom tujih ter domačih gostov v 1 naši tradicionalni konjereji. .Z bifejem na avtobusni postaji z urejenim restavracijskim prodom dosega gostišče »MOHORIČ« ^iah promet, ob sobotah ln ne- VISOKO NAD POVPREČJEM _______, ob sobotah ln ___ ter ob praznikih pa tudi nje-5,7® kapacitete klonejo pred števil-1111 obiskovalci, ki v vseh letnih Kratek zastanek ob kateremkoli dnevnem ali nočnem času pri bencinski črpalki — obrat »Petrol« -Sežana — lahko zamoti radovedneža s preštevanjem raznih vozil, ki tod jemljejo gorivo, menjavajo olje, pre- Bencinska črpalka stoji ob zahodnem vhodu v Sežano; urbanistično predstavlja del moderne ceste, ki bo prej ali slej povezovala Sežano z mejnim prehodom. Svoje usluge opravlja ob obeh desnih robovih ceste in ima potemtakem ne le svoje zmogljivosti, pač pa že tudi pogoje za hitro nudenje uslug pripravljene za promet, kakršen bo pri naraščajočem tempu čez leto ali več. S svojo razporeditvijo pa hkrati zagotavlja varnost manipulacije z avtomobili, brezskrbne dohode in Odhode. Po- GOSTINSKO PODJETJE »JADRAN« KOZINA jedili ter najraznovrstnejŠimi pijačami.‘Med domačini in prehodnimi gosti pa so zavoljo solidne postrežbe in izbire dobro znani tudi ostali obrati tega podjetja: bifeja na železniški- in avtobusni postaji v Kozini, gostilna v Herpeljah ip bife na mednarodnem prehodu v Črnem potoku. Podjetje zdaj ureja nove prostore za sodobna expresna bifeja na tem mejnem prehodu in na avtobusni postaji v Kozini. 2e turizem v Lipici ždi v senci vodovodnega problema! Brez vode si je resnično težko zamišljati karkoli: niti v Lipici niti v sosednjih Lokvah, na pol poti proti Divači. Gradnja vodovoda proti Lipici pa je za zdaj le načrt: razpoložljiva sredstva gredo v malone nenasitno žrelo izgradnje novega zajetja pod Nanosom, ki naj dokončno z zajetjem Hubelj razvozla problem preskrbe z vodo v Sežani in njeni neposredni okolici. Pravimo: v žrelo! Takšen je pač kraški svet, ki terja neprimerno večje investicije pri izgradnji vodovodnih napeljav, saj skopari z vodnimi izvirki, predvsem pa se upira s svojimi apnenčastimi tli potrebnim odkopom za polaganje cevi. Danes ima Sežana od 4 do 8 ur dnevno težave z vodo! Pritisk v višjih nadstropjih malone usahne in le gospodarske organizacije in seveda bolnišnica dobivajo vsaj malce zadovoljive količine vode, ker pač morajo biti na spisku dobavitelja vode Kraškega vodovoda na prvem mestu. Tako raste pomen tega komunalnega podjetja ob dolgoletnem boju za vodo, za zajetja, za izgradnjo zadovoljivega vodovodnega omrežja. POŠASTNA OČARLJIVOST KRAŠKEGA PODZEMLJA Pomanjkljiva mreža gostišč in nedovoljne nočninske zmogljivosti pa ne zmanjšujejo izrednega pomena gostinsko-turistične dejavnosti na področju uveljavljajočega se tranzitnega turizma, ki dosega ob tem našem »zahodnem oknu v svet« številne superlative. Semkaj ne sodi samo razmišljanje o naraščajočem maloobmejnem prometu, ki ima v neki meri obeležje tranzitnega turizma, ampak predvsem razsojanje o številnih poteh, ki od kdo ve kod vodijo ravno skozi Sežano v turistič- na središča naše domovine. Usluž-nost, ki je hkrati gospodarska kvaliteta, pa lahko ugodno vpliva na dvig tranzitnega turizma, saj ima vsak popotnik pred mejnim prehodom mnoge potrebe, dosti želja. Poudarek tranzitnemu turizmu sicer velja, ne zmanjšuje pa vsaj nekaterih turističnih mikavnosti kraške zemlje, ki zaslužijo zvrhano _ mero pozornosti. To so znane Škocjanske jame, edinstvena pošastno igriva podoba podzemnega sveta, ki vabi s prepadi, deročo reko, v živo skalo yklesanimi „BQtrni z mostovi in previsi, ki izterjajo od obiskovalca dvojno občudovanje: prvo v neizmerni meri velja delu človeških rok, ki so v nepopisnem naporu zmogle naravo in vdolble pota v skrivnostno snovanje podzemlja, kateremu velja drugo občudovanje, saj je nedvomno nepopisna divjina, ki navdaja obiskovalca s strahom, z molčečnostjo, s ponosom ... Tod je Dante koval verze za svoj pekel; boljšega mesta za navdih ne bi našel! Res, Postojnska jama je lepa: stalagmiti in stalaktiti so harmonija spontane arhitekture, akordi barv, mozaik naravne razuzdanosti, toda Škocjanske jame so pošastne, grozljive in prav zategadelj edinstvene, privlačne, nepozabne. In Škocjanske jame bi bile lahko središče kraškega turizma; z gostiščem, z vodiči, z okolico — zaslužijo glasnejše propagandne prospekte ter z njimi enakovredno mesto med našimi mnogimi turističnimi mikavnostmi. NA KRIŽPOTJU ŽELEZNIH MAGISTRAL To podjetje bo letos doseglo 110 milijonov dinarjev prometa, zaposluje pa 27 delavcev. V restavraciji JADRAN v Kozini, kjer imajo tudi prenočišča in menjalnico, gosta vsak čas postrežejo s toplimi in hladnimi Perspektivni razvoj gospodarskih organizacij na Krasu, ob morju, na zahodni meji paše ožje domovine, dodeljuje pomembno vlogo transportnim zmogljivostim, mostu med proizvajalci in potrošniki. Semkaj sodi dejavnost Železniškega transportnega podjeta Postoma PROMETNE SEKCIJE in SEKCIJE ZA VLEKO V DIVAČI, ki obsega razsežne kilometre elektrificirane železniške proge vse tja i proti Ljubljani, Reki, Sežani, parne vleke proti Pulju... Naloge tega delovnega kolektiva segajo v zdajšnje zahteve prometposti te proge za ilustracijo: samo za trgovsko hišo »Jadran« odpremi železnica od 20 do 30 vagonov dnevno — in seveda v skorajšnjo bodočnost, ko načrtujemo železniško progo do Kopra, do pristanišča ob slovenski obali, ki bo združena z železniškim križiščem v Herpelju-Kozini. Načrti zahtevajo temeljite priprave; obsežnejše meje dejaynosti terjajo večjo mero prizadevnosti ter v uveljavljenem sistemu samoupravljanja na železnici odgovornejšo in svobodnejšo presojo pri reševanju vsakdanjih delovnih nalog. Našteti problemi so sicer rešljivi; čas in nadaljnje uveljavljanje delavskega samoupravljanja bosta strla 'ta oreh! Strli ga bodo diagrami gospodarskih organizacij, ki zahtevajo od železnice iz leta v leto več. ! i ! I ”^\\XXXXXXXxxxx»^»^---------^ywvvwv^vvv^VxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXVXXXXV«x^KXXXXV^^^^ ^N^\\V^\\\^V\VWw\^VCA\\\\VV\\\\V\\\\\V\\\V^\\\\\\\\\N\\\^ H : 01 !IJfl a.----- 1 • • •• — F71 : ZDRUŽITEV OSNOVA BOLJŠEGA GOSPO- DARJENJA Sodbe v korist združitve elektrogospodarskih organizacij ob Soči in na Krasu utemeljuje vrsta studioz-nih ugs»^^ KOOPERACIJA REZULTAT SKUPNEGA PRIZADEVANJA Mizarska dejavnost v sežanski komuni predstavlja z Mizarstvom »Bor« v Komnu še eno specifičnost: Podjetje je specializirano za razne gradnje glede na potrebe sodobno opremljenih trgovskih in gostinskih lokalov. 19-članski delovni kolektiv, visokokvalificiranih mizarjev opravlja zgolj individualna naročila. To terja od njega natančno izdelavo tehničnih detajlov v načrtu splošnih dimenzij in norm, izbiro materiala in pomožnih elementov, ki doprina-šajo h "končnemu izgledu določenega naročila. Njegovi proizvodi so zdaj že poznano blago v. raznih krajih Jugosla-vije. Beogrgd, Zagreb, Ljubljana, Litija, so le eni izmed naročnikov Proizvodov tega podjetja, ki sicer Popolnoma samostojno realizira posamezne načrte, vendar pa v tesni kooperaciji s svojim neposrednim sosedom, s podjetjem' metalne stroke. ALUMINIJ Komen — kiosk za prodajo, zelo primeren za postavitev v letoviščih. Izdelan po naročilu trgovskega podjetja SOČA Koper ALUMINIJ — ELEMENT ZDAJŠNJEGA ČASA Aluminij srečujemo povsod: lahko le nepogrešljiv element izložbenih °ken,' vrat, lahko okvirja opremo v trgovskih in gostinskih lokalih, vpada v oči Vgrajen "v razne kioske raznih oblik in za razrte potrebe, srečamo ga v prenosnih tržnicah, skratka, srečujemo ga na vsakem koraku, naplenjenega različnim potrebam in funkcijam. Oblikovalec proizvodov iz alumi-Pija je podjetje »Aluminij« iz Kom-n'0- Kraj sicer nima nobene tradicije, saj datira rojstno leto podjetja letnico 1956, šteje pa v tem svojem Podjetju 110 delavcev, usposobljenih Za proizvodnjo izdelkov iz aluminija Lrvi člani delovnega kolektiva so Pili na praksi v »Impolu« v Slovenski Bistrici, v industriji, ki je zdaj dobavitelj podjetju osnovne surovi-Pe — aluminijastih palic raznih Profilov in debelin. Mlajša generacija domačinov, ki le zaposlena v »Aluminiju« pa se zdaj že lahko ob skrbi starejše usposablja na delovnem mestu. Asortiman izdelkov je zelo obši-ren. Omenili smo ga pri kooperantu ^.podjetju »Bor« — dopolnimo ga lahko le .še s karakteristiko Izrazitega sezonskega delovnega značaja ■ Ta karakteristika — naročniki hite z naročili predvsem v pomladnih ter Poletnih mesecih, ko je gradbena sezona — terja v organizaciji dela visoko stopnjo prilagodljivosti. V tej Proizvodnji so detajlni letni plani . Paalone neizvedljivi! Kolektiv lahko načrtuje količino surovin s količino končnih proizvodov glede na svoje zmogljivosti, podrobnejše plane pa izdeluje sproti, iz meseca v mesec, kakor in od koder pač prihajajo naročila. Prav v tem je tudi opravičilo za deseturni delavnik, ki je nekaj povsem vsakdanjega, s čimer se srečamo v tem podjetju ob tem letnem času. S proizvodnjo izdelkov iz aluminijastih okvirov pa je podjetje • leta 1960 osvojilo tudi livarsko proizvodnjo. Z vlivanjem raznih legur oskrbuje »Iskri« vse aluminijaste sestavne dele za proizvodnjo kinopro-' jektorjev, sodeluje pa še s proizvodnjo Tovarne motornih koles v Kopru. S trenutno proizvodno stopnjo dosega podjetje 330 milijonov letne realizacije; pri delitvi čistega dohodka dostojno oblikuje svoje sklade, ki jih obrača v korist stanovanjski izgradnji ter v nabavo strojne opreme, s katero odklanja ozka grla v proizvodnji. Težava, ki bremeni kolektiv, je pogosta neredna dobava surovinskega materiala, kar je pogojeno v dejstvu, da je »Impol« dobavitelj številnim podobnim gospodarskim organizacijam in hkrati pomemben izvoznik. To težavo pa je mogoče odpraviti, po sodbi »Aluminija«, s pravočasnimi naročili večjih količin surovine in četudi v breme proizvodnih stroškov, saj bodo ti še zmerom neznatno višji ob primeri, da kolektivu zmanjka surovine za proizvodnjo. OB OSNOVI OSVAJANJA NOVE PROIZVODNJE podjetje odlično, š strokovnim ka- - - Temeljna dejavnost podjetja »Av-°remont« samostojnega obrata In-ereurbpe, je opredeljena v naslovu: Previja vsa generalna in servisna PGPravjla na tovornjakih znamke vM«,' hkrati pa opravlja pogodbeni lei'viš za vozila General motors. Za ° dejavnost je opremljeno ne le . r°fu ter ustreznim orodjem, pač pa Q,ri z ustreznim številom pomožnih oratov od strojnoključavničarskega 0 tapetniškega in elektro-mehanič-delavnice. Vše to mu. omogoča popravila na približno stotih . z'kih vozilih in prikolicah; dmogo-lJ Pa mu še opravljanje manjših voznikom raznih motornih vo-vs ^ zatadi takšne ali drugačne nežnosti iščejo pomoč pri podjetju. re Specializirana dejavnost »Avto-•bonta« pa ima nihajoče proižvod-le. v sezonskih mesgcih je več, v Q, sezonskih pa manj opravil! Tudi ParuVljen *er -moderniziran prevozni rk Intereurope v precejšnji meri zmanjšuje dnevna opravila ter s tem nodjetju, skupnosti pa se-zmanišuje stroške. Zaradi tega nihanja izpopolnjuje »Avtoremont« svojo osnovno dejavnost s proizvodnjo raznih metalnih izdelkov za po- . .....s,..je, avtoprevozništva in . use potrošnje. S to proizvodnjo — trenutno izdeluje opremo za obrat galvanike v Konjiču, del opreme za tovarno traktorjev El Naser v Egiptu — ustvarja delovni kolektiv konstantni mesečni dohodek. Ta mu šele omogoča trošenje lastnih sredstev za nadaljnjo modernizacijo poslovanja, za opremo ter za urejevanje proizvodnih prostorov. »Avtoremont« predstavlja danes primerno osnovo za organizacijo servisne službe »Zastava«, obenem pa je iniciator pri organizaciji trgovine z avtomaterialom, kar je oboje pogrešana dejavnost v Sežani, saj motorizacija narašča po številu raznih vozil iz dneva v dan. ZNAČILNOST KRASA ARHITEKTURA DOMAČIJ krifk°rai ravne, s polkrožno opeko. ve if kraške domačije, majhna okna, je dvorišča in senčnati portali — <3otvT°»Pa ilustracija značilnih kraških s0|!?ačij. Kanček te značilnosti, ki $Vn;-vV ljudsko folkloro, ohranja v b6n h Sradnjah Kraški zidar, grad-Podjetje iz Sežane. fOn,iegova dela — v Kopru, Postojni (0-J, rski šolski center), Obrov fcotriv rna), obmejni blok »Krvavi jekv - Pri Kozini, stanovanjski ob-V) ln avtobusno postajališče v No-S 7QQr^cl,.— so njegova legitimacija. ga M •Pili j oni letne realizacije dose-— ekonomska enota »AVTOREMONT« Sežana . ^ Obmejni blok »KRVAVI POTOK« pri Kozini — zgradilo Gradbeno podjetje KRAŠKI ZIDAR Sežana ^\\\\\\\V\\V\\V\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\TO\\\\\\\\\\V\\V\\\\\\\»\\\V\\\\\\\\'\\\\\»\\\\^^^ XXXsXXXX'W.XViXXXXXXXXXXXXXX’^XXXXXXXWXXXXXXXXXXWvXX'XXX>X\N\XXX>XxXXX-?CCCOet.b DOPOLNJEVANJE POTREB DOMAČE TEKSTILNE INDUSTRIJE zivnej.ša adaptacija delavnic, dopolnjevanje opreme in usklajevanje transportnih zmogljivosti pa je ključ do večjega interesa mladine do skupnosti nepogrešljivih dejavnosti. PODALJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA Podjetje »Tobak« Sežana presega letno 339. milijonov dinarjev prometa, kar vsekakor opozarja na nepogrešljivost njegove" posredniške dejavnosti med jugoslovanskimi proizvajalci tobaka in tobačnih izdelkov. Z udeležbo pri narodnem dohodku komune — blizu 15 milijonov letno — je podjetje pomembna gospodarska organizacija, katere poslovanje je prilagojeno potrebam domačinov in zlasti maloobmejnega prometa. Z' adaptacijo svojih poslovalnic — letos adaptira poslovalnici v Komnu in na Kozini — omogoča boljšo in preglednejšo izbiro; hkrati pa z mrežo poslovalnic povečuje promet, ki ga sicer še posebej dopolnjuje z maloprodajo cigaret v raznih gostinskih lokalih ter v trgovini s potrošnim blagom. Na promet pa podjetje ugodno vpliva še s povečevanjem delovnih ur: ne le preko poldneva, ampak tudi ob nedeljah in praznikih, ko je dotok tujcev naj večji, nudi podjetje svoje usluge v^poslovalnican, ki so v središču potrošnje. POVPRAŠEVANJE MALONE PREKAŠA PONUDBO 24.000 prebivalcev občine Sežana gravitira v dva potrošniška središča: v Hrpelje-Kozino in v Sežano. Sežana ima kot potrošno središče še obeležje obmejnega mesta, ki mu dnevno povečuje navidezno število prebivalcev razmeroma velik dotok tujcev. To se odraža v brigi domače Pekarne, ki komaj zmore povpraševanje po kruhu in krušnih izdelkih. Podjetje — 23-članski delovni kolektiv — tže zdaj presega milijardo di- potrebuje lesne ali opečne izdelke, ali pa morda izvajalca gradbenih del, se prav rad obrne na podjetje LESOGRAD Kozina, ki.hitro, poceni in solidno zadovoljuje omenjena naročila. Podjetje je nastalo ob začetku letošnjega leta z zdužitvijo , lesnega in opekarskega obrata na .Kozini ter opekarne Obrov. 80-članski kolektiv računa, da bo do konca leta dosegel predvidenih 270 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Lesni obrat podjetja LESOGRAD proizvaja zaboje ter gradbeno in kosovno pohištvo po individualnih naročilih. V okviru tega obrata deluje tudi oddelek galanterije, ki vse ^NXXSXVXX^XXX\XVvXXW^XV