.9 771 580 37200 ZKD-Občinska knjižnica Sevnica t " Trg svobode 10 8290 SEVNICA JlAD » ra Iv na 88,7 in 95,9 MHz Z i C E ‘evilka 34 Leto 2 Cena 190 SIT 8. avgust 2001 0 odseku avtoceste Smednik - Krška vas Krško, Brežice - V teh dneh se zaključuje javna obravnava °snutka lokacijskega načrta za avtocestni odsek Smednik - Krška Yas- Odsek, dolg dobrih 17 kilometrov, se začne na meji občin Škocjan in Krško, zaključi pa pri Krški vasi. Avtocesta naj bi Potekala po trasi sedanje hitre ceste H1, ki naj bi jo po podatkih Urada RS za prostorsko načrtovanje razširili na severno stran za Potrebno širino ceste. ldc?P Obrežje - Krška vas bodo začeli graditi še letošnjo je-jas bodo začeli z odsekom Smednik - Krška vas, pa še ni J Val ■ °'snutk°m lokacijskega načrta so se lahko seznanili tudi preb ce Cl ,Vseh krajevnih skupnosti v obeh občinah, kjer naj bi avte p t.n* odsek potekal, ter podali svoje pripombe. Na zadnji seji pre Anicami pa so se z osnutkom seznanili tudi krški in brežišl niki, ki so podali več pobud in vprašanj. ...na strani 4 Tam, kjer so stoletja tekle samo reke... Posavje - Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju in sporazum o meji razburjata slo-vensko-hrvaški vsakdanjik. Če prvi prinaša pridih olajšanja življenja ob meji, čeprav še ni stopil v veljavo, pa prva potrditev sporazuma o meji buri duhove. Ker je bilo gradivo do zadnjega strogo zaupno, župani 29 obmejnih občin še niso podrobneje seznanjeni z začrtano mejo, še manj pa 250.000 Slovencev ob njej. Ce poznamo bolj “kritične” točke slovensko- hrvaške meje, ne poznamo natančnega poteka meja na svojem pragu. V brežiško-krškem predelu sicer meja ni prinesla večjih konfliktnih situacij, saj poteka po Sotli in Breganici in znani meji po Gorjancih. A tudi tu se pojavljajo nekatera vprašanja in kritike. Prevladuje občutek, da smo več pridobili kot izgubili, a za lažje življenje ob meji bo treba počakati na uveljavitev obmejnega sporazuma in pridobitev maloobmejnih izkaznic ter pritisniti na državo, da uredi novo pridobljene prehode za obmejni promet; Nova nost pridobitve novih prehodnih popravila “nepravilnosti” pri zarivaš in Stara vas Bizeljsko, Rigon- točk, ki jih bo presojala stalna sanju meje. ce in Planina. Obstaja tudi mož- mešana komisija, ta bo lahko tudi ...na strani 3 Na hrvaški strani kalinovega mostu na Obrežju stoji policist, na slovenski cvetlična korita. Tudi poslej ne bo drugače, če lokalna skupnost ne bo izbojevala njegovo odprtje pri stalni mešani komisiji. Poletje v Domovih za starejše Posavje - V teh vročih poletnih dneh, v času počitnic, ko si nabiramo novih moči za bolj mrzle dni, smo obiskali varovance posavskih domov za starejše in pokukali v njihov poletni del vsakdana in z njimi poklepetali. Kljub visokim temperaturam in pripekajočemu soncu pridno in vztrajno ustvaijajo ter si krajšajo dni z ročnimi spretnostmi, pri tem pa ne manjka dobre volje in smeha... ... na strani 7 Prostovoljci Srednje šole Sevnica so z rednimi obiski bogatili oskrbovance in sebe. Utopitev v Krki Bušeča vas, 4. avgust - Potem ko so policijske čme strani že pred tedni zabeležile smrt v bližnjem bazenu, je davek vzela tudi reka Krka. V večernih urah je na Operativno komunikacijski center PU Krško občan sporočil, daje v Krki opazil neznano truplo. Policisti so na kraju ugotovili, da se v globini 3-4 metre, 30 m od obale nahaja truplo. Na površino sta utopljenca dvignila potapljača Poklicne gasilke enote Krško. Ugotovili so, da gre za 49-letnega domačina iz okolice Cerkelj ob Krki. Na truplu ni bilo nikakršnih sledov nasilja, zdravnik pa je odredil sanitarno obdukcijo. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite-07/4991 250 POD LUPO Pogodba o NEK med Slovenijo in Hrvaško usklajena Posavski poslanci povezani v klubu: “Mora Slovenija nositi vse Ljubljana, Posavje - Pogajalski delegaciji R Slovenije in R Hrvaške sta se po triinpolletnih pogajanjih uskladili okrog temeljnih vprašanj v zvezi z ureditvijo statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem, uporabo in razgradnjo Jedrske elektrarne Krško. Pogodba, ki sta ju na načelni ravni uskladila tudi oba predsednika vlad, čaka na ratifikacijo v državnem zboru in hrvaškem saboru. Po pogodbi se bo javno podjetje NE Krško d.o.o. preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, katere lastnika v enakem deležu bosta bodoča družbenika HEP d.d. in ELES GEN d.o.o,, nova družba v 100 % lasti ELES d.o.o.. NEK d.o.o. bo ustanovljen za določen čas, in sicer do zaključka postopka razgradnje elektrarne. Upravni organi NEK d.o.o. bodo skupščina, nadzorni svet in uprava, formirani na paritetni osnovi 50/50, v primeru nesoglasja V prenovo elektrarne v Krškem je v minulih dveh letih investirala samo Slovenija. Vrednost zamenjave uparjalnikov in izgradnja simulatorja po nekaterih podatkih znaša več kot 600 milijonov ameriških dolarjev. Ali so s tem denarjem kupili prost dostop do mednarodnih voda v Piranskem zalivu, na glas ne pove nihče. anketa Jani Plevnik, avtoklepar iz okolice Bizeljskega: NEK je objekt, ki razvrednoti naše življenje. Tudi velike zadruge raje molčijo, da njihovi pridelki rastejo ob NEK. Ob tem, da imamo vse odpadke, zdaj govorijo, da z dogovora o NEK s Hrvaško vleče kratko stran naša država. Hrvatje pa ob električni energiji odpadkov nimajo niti za gram. Ne razumem, kako lahko kdo sklene tak dogovor sebi v škodo. Takega sporazuma nikakor ne moremo sprejeti. Sonja Levičar, tajnica JS RS za kulturne dejavnosti OI Krško: Urejevanje odnosov Slovenije in Hrvaške je potekalo v takšni tajnosti, da tudi tisti prijatelji in znanci, ki so jih odprti problemi zanimali - v mislih imam predvsem sporazum o NEK - dolgo niso uspeli priti do pravih in verodostojnih informacij. Povsem odkrito povem, da v teh vročih poletnih dnevih nisem sledila nobeni od naštetih aktivnosti. Branko Seničar, študent ele-krotehnike v Mariboru iz Ledine: Dogovarjanja v zvezi s sporazumom o NEK nisem mogel spremljati, saj je očitno ves čas nastajal v tajnosti. Bojim se, da bodo z njegovim sprejetjem nagrajeni predvsem Hrvati, ki se do sedaj do problema niso obnašali odgovorno. Prebivalci v Posavju bi morali zaradi prisotnosti objekta in odlagališča RAO imeti nedvomno več koristi, kot jih imajo v tem trenutku. v upravi, kadar bi šlo za nevarnost, če bi grozila škoda ali bi bilo ogroženo doseganje ciljev, sprejetih z gospodarskim načrtom, ima predsednik uprave odločujoči glas. Predsednika uprave ima pravico predlagati slovenski družbenik, predsednika nadzornega sveta pa hrvaški družbenik, torej HEP. Družbenika prevzemata vsak po polovico razpoložljive moči in proizvedene električne energije ter pokrivata v enakem deležu tudi stroške proizvodnje. Načelo paritete bo upoštevano tudi pri zaposlitvah in izvajanju del tako, da bo R Slovenija tujcem na predlog družbe omogočila prosto zaposlovanje. Kot je zapisano v pripravljeni pogodbi, se bo sedanja lokacija elektrarne v Krškem uporabljala za začasno skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (RAO in IJG) do konca življenjske dobe elektrarne. Če državi skupne rešitve za varno in gospodarno smotrno odlaganje odpadkov ne bosta našli, bosta najkasneje do konca leta 2025 prevzeli vsaka polovico do tedaj nastalih. Vsaka stran bo zagotovila po polovico potrebnih sredstev za razgradnjo elektrarne ter vsaka po polovico za odlaganje RAO in IJG, če bo odlagališče skupno. V pogodbi je opredeljena tudi zaščita vlaganj družbenikov, finančno neravnovesje iz preteklosti in kapital ter druge nastale obveznosti, predvidena pa je tudi ustanovitev meddržavne komisije, ki bo spremljala izvajanje pogodbe. Družbenika bosta vse morebitne spore razreševala pred arbitražo v Mednarodnem arbitražnem centru Zvezne gospodarske zbornice na Dunaju, pogodba pa bo stopila v veljavo takoj, ko jo bosta ratificirala državni zbor in hrvaški sabor. Hkrati pa bo začela veljati tudi družbena pogodba med ELES GEN d.o.o. in HEP d.d., uporabljati pa se bo začela s 1.1. 2002. D.K. stroške avanture NEK?” Posavje - Vsi štirje poslanci, Jože Avšič in Brane Janc, oba LDS, ter Branko Kelemina in Andrej Vizjak iz SDS so v zadnjih julijskih dneh na pobudo Janca ustanovili Klub posavskih poslancev. Žreb je po poslovniku do konca mandata za predsednika izbral Kelemino. Uidi doma so nastopili organizirano in predstavili stališča do aktualnih dogajanj v državi in povezavi s sosedo Hrvaško. Združeni so opozorili na ne- Janc, celo v nedogled, saj naj bi jak, pa združitve tako vseh treh sprejemljiv in za Posavje škodljiv menda NEK obratovala po nekih hidrašev kot termoelektrarn in sporazum o NEK. Proti njemu bo- napovedih do 2050. Prav tako premogovnika ne razume, ker ob do nastopili organizirano, z odpr- dvomi, da obe državi skupno raz- le rentabilnih hidraših navzven ne Avšič, Kelemina, Vizjak in Janc kljub nasprotnim bregovom v iskanju za Posavje enotne poti končno skupaj tim pismom, še vedno pa ostaja možnost “rušenja” sporazuma pri sprejemanju v Državnem zboru z lobiranjem v svojih poslanskih skupinah. Brane Janc kot član odbora za mednarodne odnose opozarja: “Sporazum v takšni obliki, kot je bil predložen odboru, presega pogajalska izhodišča, ki jih je dal DZ vladi glede sklenitve tega sporazuma leta 1998, in sicer v delu, ki govori o razgradnji NEK ter o razreševanju vprašanja vseh vrst radioaktivnih odpadkov.” V imenu vseh štirih meni, da rešitve sporazuma glede razgradnje prejudicirajo rešitve, ki jih je naša vlada že sprejela s sprejemom programa razgradnje NEK, po katerem naj bi Slovenija poiskala odlagališče za te odpadke do 2002 in zgradila tako skladišče do 2007. Po obravnavanem sporazumu pa vsi odpadki ostajajo v Krškem do 2025, opozarja rešujeta vprašanje financiranja razgradnje. Kot je še povedal, je odbor za mednarodne odnose razpravo o sporazumu o NEK preložil na september, z zahtevo, da ga obravnavajo ne samo z ekonomisti, temveč z vsemi pogajalci in jedrskimi strokovnjaki. Poslanci opozarjajo, da so dolžni zastopati interese občine Krško in Posavja kot celote, upajo pa lahko, da se ne bo izjalovilo kot pri energetskem holdingu, ko smo ostali brez vpliva na izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Sprašujejo se, če je po zadnjih dogajanjih ob določitvi sedeža holdinga v Ljubljani in operative v Mariboru izgradnja verige sploh še smiselna. Okoljski minister Kopač namreč poudarja pripravo slovenskega elektrogospodarstva na odprt evropski trg kot osnovni namen holdinga. Izgradnja verige ostaja ob strani, kot opozarja Viz- bomo uspeli biti konkurenčni z3 evropski trg. Dosegli so, da bo seja odbor3 i DZ za infrastrukturo in okolje je' šeni v Posavju, da se poslanci se' 1 znanijo s problematiko, prav tak4’ bo poslanski klub LDS pripravi j sejo septembra v Krškem, ker, ko11 opozarjajo, o tako pomembnih za-1 devah ne morejo razpravljati ljud'! je, ki z njimi niso seznanjeni' Udeleženci so spregovorili o svO' jih pogledih na nekatere druge zelo pomembne posavske projek' te, še vedno se bojijo nezadovolj' stva glede sporazuma o meji, bolj pa hrvaške nepotrditve, za' vlačevanja z avtocesto ... V s\'0' jem planu dela pa bodo tudi p0*' kušali “priti bolj skupaj z obČj' nami in vodstvi občin, ker ne p,r demo skupaj in ne vemo več, kd° kaj počne.” Suzana Vahtarrf mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. - Dopust, ki ga ni mogoče ponoviti Že nekaj let zapovrstjo se v času poletnih počitnic z. družino odpravimo na dopust. Največkrat na morje, ker si otroka morja želita neprimerno bolj, kot česarkoli drugega. Letos smo se odločili za otok Hvar, ker sva z možem želela, da spoznata mesta in otoke srednje Dalmacije. Včasih so bili del skupne države, danes je pač drugače. Potovali smo ponoči in prišli zgodaj zjutraj v Split. Na prvi trajekt za Stari Grad. Imeli smo rezerviran apartma v kompleksu Mina v Jelši in bili prepričani, da se nam ne more zgoditi nič nepredvidljivega. In res je bilo tako. Apartma v senci borovega gozdička tik ob obali, urejene plaže in športna igrišča, čisto morje, zmerne cene in zadovoljstvo je bilo nepopisno. Otroka sta uživala, kot že dolgo ne, midva z možem pa sva zaradi njune sreče dobesedno izžarevala vso toplino sonca in klime, ki je na Hvaru še posebno blagodejna. Dnevi so minevali in štirinajst dni je preteklo, da še sama nisem vedela, kdaj. Ko smo se odpravljali, sva otrokoma povedala, da bomo potovali počasi in se morda še za kakšen dan kje ustavili. Iz Splita smo odpotovali v Šibenik in nato po dolini reke Krke do njenih tako znamenitih slapov. Vzeli smo si dovolj časa, da smo prehodili in si ogledali vse naravne znamenitosti njenega območja. Vožnja z odprtim avtobusom, kakršnih pri nas menda še ni, reka, v kateri lahko vidiš in prešteješ vse, še tako majhne ribe, prijazni ljudje, skratka, vse je bilo kot v pravljici. Ali je sploh možno doživeti takšen dopust, sem se spraševala vso pot domov. Veliko prijateljev, znancev in sosedov je imelo takšne in drugačne izkušnje, ne glede, ali so dopust preživljali na Hrvaškem, v Grčiji, Črni Gori, Sloveniji ali kje drugje. Mi letošnjega dopusta gotovo ne bomo nikoli pozabili. Srečna sem, da si ga bosta lahko dobro zapomnila tudi moja otroka. Takšen dopust si je vredno zapomniti za vse življenje, bojim se le, da se tako dobro ne bomo mogli imeti nikoli več. Morda Pa' Morda ponovno na Hvaru. Mor^ Že naslednje leto. Ivanka Kuhar, Kr Popravek V 33. številki SavaGlasa se nam je v prispevku “ Kdo pije’ kdo plača ali kako se je prod jal Togrel “ na strani 4 v ob>' lici podatkov zapisalo, da je Jožef Piltaver družbenik OSE' kar pa ne drži. Za napako se prizadetemu 1,1 bralcem opravičujemo. UredniŠ^ TEMA Na rešetu dveh narodov državna meja med R Slovenijo in R Hrvaško Le izkušen krojač ureže dober kos Slovenija - Po desetih letih, ko smo prvič občutili vzpostavljanje državne meje na lastni koži, je ta ponovno razdražila javnost z začrtanjem meje po kopnem in morju. Potem ko je državni zbor 19. julija ratificiral Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), sta teden dni kasneje obe vladi sprejeli kompromisno skrojenih 670 km slovensko-hrvaške meje. Obmejni župani so pohvalili prizadevanje komisije za mejo, obenem pa opozorili, da so “krojili” brez lokalnih skupnosti ob meji. Predlagajo, da bi se obmejni župani na obeh straneh državne meje srečali in bi hrvaški predstavniki poskušali vplivati na čimprejšnjo potrditev sporazuma v saboru. Obe strani ocenjujeta, da ^OPS in sporazum o meji prinašata izboljšanje odnosov med državama, vendar pa je kompromis težka odločitev, s katero nihče 11 i povsem zadovoljen. Hrvaški sabor je maloobmejni sporazum ratificiral že leta 1997, v našem državnem zboru pa je naletel na neodobravanje. Vladajoče stranke so se s koalicijsko pogodbo dogovorile, da ga podprejo, če bo Ustavno sodišče nanj dalo pozitiv-n° mnenje. Le-ta je presojo glede Prejudiciranja meje na morju od-Pravilo maja letos po letu in pol. Kdaj lažje življenje ob meji? SOPS bo zaživel po objavi v Uradnem listu in izmenjavi not ^ed državama, najverjetneje letos Jeseni. Takoj po uveljavitvi bodo obmejni prebivalci upravičeni do Maloobmejnih izkaznic in dovo-dnic, v celoti pa bo zaživel prihodnje leto. Da bi od njega res ddeli dolgoročne koristi, moramo v Uaravi vzpostaviti dodatne mej-ne prehode, skupaj jih predvideva Novi mejni prehodi v Posavju, ki izhajajo iz SOPS-a, Nova vas Bizeljsko - Draše, Stara vas Bizeljsko - Donji Cemehovec, Rakovec - Kraj Donji in v krški ob-čini Planina - Novo Selo Zumbe-račko bodo olajšali življenje. Omogočali bodo tudi lažje odvijanje turizma s t.i. conami, pešpoti in kolesarske steze bodo prehajale meje, dovoljen bo športni ribolov na državnih mejnih rekah in lovcem omogočeno gibanje z orožjem. Ob naravnih nesrečah in nujnih primerih bo tudi gasilcem celo brez dokumentov na kateremkoli mestu dovoljeno prestopiti mejo, vendar po naknadni prijavi. Upravičenci do maloobmejnih izkaznic so obmejni prebivalci v 10 km pasu na obeh straneh meje. Vendar je v občini Brežice ta v nekaterih delih res ožji, tako so izpuščeni Arnovo selo, Artiče, Blatno, Curnovec, Dečno selo, Glogov Brod, Križe, Mali Vrh, Okljukova Gora, Pavlova vas, Pečice, Silovec, Spodnja Pohanca, Sromlje in Zgornja Pohanca, na katere je Občina opozorila že Je videti, je na novozgrajenem mostu preko Sotle v Novi vasi na ■ 'Oljskem policijska kontrola le na hrvaški strani, podoben primer e ^di Kalinov most. me- marca 1998. Vključeni bodo, ko bo do- zaživela stalna mešana komisija, ki r^ mo- bo reševala vse nejasnosti in zah-(j 0 Primemo opremiti pred vho- teve občin in lokalnih skupnosti. °tti v Evropsko skupnost, da bo Občina Brežice si še vedno eJa res veljala za “mehko” mejo. prizadeva, da bi bil v komisiji v 27. Sane Občine pa morajo preko . komisije izbojevati še imenu lokalnih skupnosti vklju- posvetu izvedela predstavnica čen tudi predstavnik z brežiškega Občine Brežice, podžupanja območja. Milena Jesenko. Že v Orešju na Bizeljskem je v zadnjih petnajstih letih Sotla naredila novo (desno) rečno strugo, primer se do izliva še nekajkrat ponovi. Prebivalci se sprašujejo, katero korito bo predstavljalo mejo? Z mejo slabo seznanjeni Meja na kopnem, ki jo ugotavlja drugi sporazum, izhaja iz stanja na dan 25. junija 1991. Poteka povečini po mejah katastrskih občin, ki so bile določene večinoma v začetku 19. stoletja, zato so bile večkrat nesmiselne, saj so npr. potekale po nekdanjih tokovih rek. Strani sta se dogovorili, da razlik, manjših od 50 m, v naravi ne bosta ugotavljali. Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Iztok Simonitti je 1. avgusta s članom diplomatske komisije za mejo Dušanom Faturjem na srečanju z župani obmejnih občin obljubil, da bo na ministrstvu nekdo poslej posebej zadolžen za odgovore na njihova vprašanja in probleme v zvezi z življenjem ob meji. Ker je bil dokumeht do zadnjega strogo zaupen, občine nimajo natančnih podatkov, kako in kje poteka izravnana državna meja, prav tako z MZZ še ni zemljevidov in obrazložitev o njenem poteku. Vlada bo predvidoma konec septembra obravnavala gradivo o tem, kako naj bi v praksi zaživela SOPS in sporazum o meji s Hrvaško ter schengenska meja, je na Predstavniki 29 obmejnih občin so izrazili ogorčenje, ker večina ni imela možnosti sodelovanja pri nastajanju sporazuma o meji in ker večina še vedno nima predstave, kod vse meja teče. Kot še meni podžupanja, v brežiški, še manj pa v krški občini ni nekih velikih problemov in prevladuje vtis, da več dobimo, kot bomo izgubili, še zdaleč pa ni meja tako problematična kot marsikje drugje. Jeseni več znanega Že jeseni naj bi se obmejni župani ponovno srečali s predstavniki MZZ, še v tem mesecu pa naj bi občine dobile tudi barvne karte poteka državne meje, na srečanju so jim posredovali slabo razvidne čmobele kopije. Septembra pride član komisije Dušan Fatur pred Občinski svet Brežice, da tudi svetnikom na zahtevo dr. Zvonimirja Skofijanca predstavi potek posavskega dela državne meje. Kot pravi Milena Jesenko, je sicer član komisije zagotovil, da se na Sotli ne bo veliko spremenilo, odstopanja so le v Rogaški in pri izlivu v Savo, lastnina zemljišč pa ne glede, na kateri strani državne meje ostaja, ostaja ne- spremenjena. Na izrecno vprašanje naše predstavnice je Fatur tudi zatrdil, da pomaknjena meja pri izlivu Sotle v Savo ne bo vplivala na lokacijo zadnje v verigi šestih hidroelektrarn. Kaj pa meja v Posavju? Od obstoječega stanja ni večjih odstopanj, le pričakovane korekcije. Od Orešja na Bizeljskem do izliva v Savo seje meja po reki Meja gre po Savi navzdol in se po mejni rečici Bregana obme proti Obrežju in Gorjancem. Kalinova gostilna je ostala pol-pol, meja gre po zahodnem robu mostu Kalin - Bregana. V nadaljevanju se je meja poravnala na območju industrijske cone Slovenske vasi in je meja potok Bregana, pojasnjuje Avšič, tako da je območje nekdanjega remontnega zavoda čisto v Sloveniji, del je bil prej hrvaški. Specifika je tudi Tiha Bodoči mejni prehod na mostu v Stari vasi na Bizeljskem že desetletje zaradi zaprtosti jezi obmejne prebivalce, saj med Orešjem in Dobovo ni mejnega prehoda. Sotli poravnala v približno 80 do 90 odstotkih. Kot ugotavlja član odbora za zunanjo politiko Jože Avšič, velikih konfliktnih situacij ni, bi pa rešitev verjetno lahko bile ugodnejše, če ne bi bil v ospredju pogajanj piranski zaliv. Velikih problemov na 67 km ni, a se vseeno lahko pojavijo v Rigoncah, ob izlivu Sotle v Savo... Ker je kataster iz časov Marije Terezije, korito Sotle pa večkrat regulirano, so bili posamezni deli pod različnimi jurisdikcijami in so poravnani, tako Avšič, približno v 1 ha. Pri Rigoncah ostaja žep v slovenskem katastru, ki je bil nedostopen z naše strani, in bo po soglašanju s stanovalci hiše pod Hrvaško. Pri izlivu Sotle pa je meja nekaj sto metrov nad izlivom ostala po katastru, tako da je izliv tako kot doslej na hrvaškem ozemlju. dolina, kjer gostilna in dve hiši ostajajo kljub nedostopnosti v Sloveniji, tako da bo treba zgraditi novo cesto ali s SOPS-om omiliti režim prehoda. Po Gorjancih meja poteka tako kot doslej, še pojasnjuje, brez spornih mest. Glede sporazuma o meji se pogodbenici sporazuma obvezujeta, da bosta državno mejo zaznamovali v roku petih let od uveljavitve sporazuma. Reševanje morebitnih sporov se rešuje sporazumno po načelu dobrososedskih odnosov, če pa pogodbenici ne bi dosegli dogovora v šestih mesecih od dneva prejema pobude za pogajanja, se spor na zahtevo ene od pogodbenic predloži v arbitražno reševanje. Suzana Vahtarič ^osar’ gostinec v/ Bres- neu °e: Mali prehodi so večinoma ijje Jen' in to me moti. Poznam pri-Slov Prijatelja pri Podčetrtku, ki je vSe fnec in živi na naši strani meje, Pa j ^'jske površine in gozdove sreč^a na Praškem. Občasno seje z^al z velikimi problemi ravno ne 1 ^a, ker so nezavarovane mej- Pyro za SV0Ja P°tovanja v i]eg ,P°s Pridom izkoriščali tudi tisoči rr,aei nUl Prebežnikov, kar je za do-H0st 'j? Predstavljalo pravo nevar- n°nni Vi sta '°^en'z meJ°’ ^ Je probj °’ ni pa v redu, da tega let. ^erna nista uspeli rešiti celih deset ^ bodo pristojni s svojo •Csilj °S^° to stanje dokončno raz-v ob^vf feriVsern v Prid vseh, ki živijo dv0 ”ejnern pasu. To si ti ljudje ne- n° zaslužijo. Ivan Peteline, upokojenec iz Dobove: Ta maloobmejni sporazum med Slovenijo in sosednjo Hrvaško na mene in mojo družino sicer ni imel nobenega posebnega vpliva, saj preko meje nimam nobene zemlje ali kaj podobnega. Kot pa pravijo drugi Dobovčani in drugi Posavci, ki živijo tik ob meji in. imajo na Hrvaškem kar nekaj zemlje, pa jim meja ni najbolj pri srcu, zdaj pa so se že nekoliko potolažili, ko se naj bi meja za domačine bolj sprostila in omogočila boljši pretok. Kar pa se tiče samega sporazuma o meji z Republiko Hrvaško, pa mislim, da smo ob vsakem pogajanju nekaj izgubili, pa bomo tudi zdaj. Če se bomo še večkrat pogovarjali in dogovarjali, bo ostala samo še Ljubljana. Stane Hervol, upokojenec iz okolice Brežic: Pri takih sporazumih, kot je ta maloobmejni sporazum s Hrvaško, ni nikoli vse v redu, enim odgovarja, drugim spet ne. Res pa je, da je treba enkrat zadevo dokončno rešiti. Če je pa pravično, pa je že drugo vprašanje, ki gaje težko oceniti.Vse gotovo, ni v redu. Na našem posavskem končuje meja na Sotli, tako da najbrž ni problemov. Mislim, da pogajalci niso vprašanja in problematike dovolj podrobno razložili, kar bi morali storiti, še preden so sč sploh kaj dogovorili. Ljudje, sploh tisti tik ob meji, bi morali biti o tem bolj seznanjeni. Tisti, ki se jih sporazum najbolj tiče, so bili izključeni, niso jih upoštevali. Pogajalska skupina pa je preveč popustila. Franc Baškovee, upokojenec iz Podbočja: Sporazum o obmejnem prometu z R Hrvaško poznam iz medijev in ga ocenjujem kot dobrega. Upam, da bo resnično prišlo do dogovora injxxipisa tega, za obmejno prebivalstvo tako pomembnega dokumenta, ki bo omogočal ne le lažje življenje ljudi, pač pa bo pozitivno vplival na razvoj dejavnosti, kot so kmetijstvo, trgovina in turizem. S postavitvijo mejnega prehoda na Planini se bo uresničila želja naših krajanov, da država Slovenija bolje zavaruje svojo mejo. Prehajanje te meje bo pod večjim nadzorom, kar je v skladu z njihovimi potrebami in pričakovanji, vse to in še več pa bo morala Slovenija izpolniti tudi v smislu približevanja EU in vzpostavitvi bodoče schengenske meje. Elizabeta Najvirt, gostinka iz Brežic: Vsekakor je meja zarezala v življenje prebivalcev na obeh straneh državne meje, vendar menim, da občutneje po desetih letih ne vpliva na življenje teh ljudi. Vsekakor bo z maloobmejnimi prepustnicami in novimi prehodi olajšano življenje ljudi na meji. Zdaj tudi po več deset kilometrov ni prehodov, kar povzroča nejevoljo. Kakorkoli že, moramo se sprijazniti z njo, kakor koli jo bodo postavili, lahko pa, če se organizirajo politiki, izborimo še kako ugodnost. Drugi problem so obstoječi mejni prehodi, kjer je na slovenski strani nevzdržno stanje, na hrvaški pa so uvedli dodatne turistične pase, prav tako sem večkrat doživela da so sosednji mejni organi bolj prijazni kot naši. Jože Kolenc, avtobusni prevoznik iz Orehovca: Po letu 1991 je z vzpostavitvijo državne meje med republiko Hrvaško in Slovenijo družabno življenje v teh krajih nekako zamrlo, saj smo prebivalci vasi na Gorjancih pogosto obiskovali prijatelje na hrvaški strani. Planinski dom na Vodicah je bil zanimiva des-tinacija kjer smo organizirali piknike in plese, v zadnjih desetih letih pa tega nismo mogli več. Mejnih prehodov v naših krajih še ni in če smo hoteli čez, smo morali v Brega-no ali celo kam drugam. Prepričan sem, da se bo s sprejetjem sporazuma o obmejnem prometu življenje tukajšnjih ljudi precej izboljšalo, predvsem v smislu lažje in učinkovitejše rabe zemljišč, ki so ostala na naši oz. na hrvaški strani. POD LUPO 0 osnutku lokacijskega načrta avtoceste Smednik - Krška vas Brežice in Krško v skupnem nastopu Krško, Brežice - Svetniki občinskih svetov Krško in Brežice so se na zadnji seji seznanili z osnutkom lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas ter podali tudi več pobud in vprašanj predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor Urada RS za prostorsko planiranje ter Direkcije za ceste. Javna obravnava se zaključuje v teh dneh, zato vse pripombe še niso zbrane. Odsek je dolg dobrih 17 kilometrov, začne se na meji občin Škocjan in Krško, zaključi pa pri Krški vasi. Po podatkih Urada za prostorsko planiranje bo avtocesta potekala po trasi sedanje hitre ceste, gradili pa jo bodo tako, da se bo obstoječa dvopasov-na hitra cesta HI razširila na severno stran za potrebno širino ceste. Južni rob naj bi ostal na istem mestu in podobno oblikovan, v brežine in zemljišča pa naj bi le minimalno posegali. Pri Smedniku je predviden priključek na avtocesto na mestu že obstoječega priključka. Na avtocestnem odseku je predviden odprti sistem plačevanja cestnine, zato na tem priključku ni cestninskih postaj. Pri Zalokah je predviden bencinski servis s trgovino, parkirišči in prostorom za rekreacijo. Priključek Drnovo obsega nadvoze priključka na regionalne ceste, čelno in izstopno cestninsko postajo ter avtocestno vzdrževalno bazo. Cestninska postaja je umeščena v priključek, da potniki iz ali v Krško plačajo manjšo tarifo kot tranzitni potniki. Proti izstopni cestninski postaji Krško Krški svetniki so sprejeli sklep o izdaji soglasja k podpisu dogovora o skupnem sodelovanju z Občino Brežice pri posredovanju pogojev in zahtev k lokacijskemu načrtu za odsek avtoceste, ki se nanašajo na gradnjo medmestne cestne povezave z mostom med Krškim in Brežicami. Zahtevajo, da Ministrstvo za promet takoj naroči izdelavo vse potrebne dokumentacije za gradnjo te povezave, ki se mora pričeti istočasno z začetkom gradnje avtocestnega odseka. Poleg tega pa zahtevajo, da se meja lokacijskega načrta v priključku Drnovo na severni strani spremeni tako, da bo vključeno tudi križišče magistralne ceste z lokalno cesto Drnovo - Velika vas ter tako zagotovljena varnost; da se bencinski servisi zgradijo tako, da bodo omogočeni dostopi za lokalne uporabnike; nasprotujejo izgradnji izstopne cestninske postaje Krško, tako pa se omogoči potnikom iz Krškega, da ne plačujejo cestnine; avtocestna vzdrževalna baza naj se uredi v kompleksu asfaltne baze Drnovo; vsi obstoječi podhodi naj se rekonstruirajo tako, da bo zagotovljen prevoz za vse kmetijske stroje in da ob nalivih ne bo zastojev; zaradi povečanega prometa pa naj se izvede rekonstrukcija in moderni- zacija regionalne ceste Smednik - Kostanjevica na Krki, Smednik - Raka in rekonstrukcija lokalne ceste Drnovo - Velika vas - Rimš - Zaloke - Smednik in Drnovo -Vihre ter Drnovo - Križaj pa tudi obvoznice Kostanjevica. Ob tem so dodali še pobudi, naj se zgradi bencinski servis Brege ter da se na priključkih zagotovi varnost s krožišči ali na drug način. V Brežicah usklajen nastop Omenjena trasa avtoceste v brežiški občini tangira krajevne skupnosti Krška vas, Cerklje ob Krki in Skopice. Pripombe na razgrnjeni osnutek imajo le slednji. Krajani Skopic so opozorili, da se nekateri lastniki zemljišč ne strinjajo s sedanjim načrtom, ampak predlagajo traso nadvoza nad že obstoječo cesto. Zahtevajo, da se zgradijo nadomestne poti, ki bodo omogočale lastnikom nor- malen dostop do parcel. Zato bi radi še projekt druge variante nadvoza, ki bi ohranil več obdelovalnih površin. Prav tako jih moti, da je protihrupna ograja predvidena le skozi del Skopic, v dolžini 740 m, in ne skozi celo naselje. Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na občini Brežice Branko Blaževič meni, daje pripomb za ta odsek manj, ker so prizadeti organizirano pristopili že pri izdelavi. Njihove pripombe pa so izdelovalci že upoštevali, ena takih je nadvoz pri cerkvi Sv. Urha. Tudi svetniki so opozorili na strah pred poplavami zaradi izvedbe podvozov na cesti na že tako poplavnem področju. Projektant Darko Potočnik pa je pojasnil, da bodo podvozi izvedeni s pregradami tako, da bodo preprečevali poplavnost, prav tako^bodo vsebovali višjo “polico”, ki bo omogočala prehod po suhem živali in ljudi. Svetniki so z vsemi pripombami tudi iz javnih razgrnitev osnutek sprejeli. Zahtevali pa so tudi izvedbo povezovalne Vrbinske ceste, ki bo omogočala povezave v času izgradnje, in od investitorja še zahtevali, da po izvedenem odseku avtoceste zagotovi najmanj enakovredno stanje poti in zemljišč. Po besedah predstavnika Darsa Aleša Arharja je 7,5 milijarde tolarjev potrebnih za gradnjo 13,5 kilometra dolgega odseka že zagotovljenih. Če ne bo večjih odstopanj pri sprejemanju potrebnih aktov in soglasij, bi cesto lahko začeli graditi leta 2003, za promet pa naj bi odsek odprli dve leti pozneje. Lidija Petrišič, Suzana Vahtarič osamosvojitvena vojna sira Bo moral občinski svet ponovno odločati o novih občinah Državni zbor zahteva svoje Brežice - V Sloveniji je trenutno 192 občin. Do 29. junija je pobudo za preoblikovanja obstoječe občinske mreže, pred novimi lokalnimi volitvami konec prihodnjega leta, na Državni zbor naslovilo 51 krajevnih skupnosti. Med njimi sta bili tudi KS Bizeljsko in Dobova. Kot kažejo ugotovitve Odbora za notranjo politiko pri Državnem zboru (DZ), bo moral Občinski svet Brežice, pobudi le obravnavati. Obe pobudi bi morali svetniki obravnavati na izredni seji 27. junija Vendar so svetniki namerama povzročili nesklepčnost seje. Že gradivu je župan priložil predlog sklepa, po katerem občinski svet pobudi naj ne bi sprejel. Z obrazložitvijo, daje premalo časa za oddajo predloga v DZ, če pa bi pobudi sprejeli, bi morala občina voditi nadaljnje postopke. Tako sta morali obe krajevni skupnosti naslednji dan na občini pridobiti potrdilo, da je seja bila nesklepčna, in ga priložiti elaboratu. Odbor DZ za notranjo politiko pa je tako Občini Brežice kot KS poslal v poduk dopis, po katerem opozarja, da seje, po 8. členu Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, občinski svet dolžan opredeliti do vložene pobude in sprejeti sklep ali pobudo sprejema ali ne, čeprav so na seji občinski predstavniki tolmačili drugače. Kot še pojasnjujejo iz odbora, v primeru nesklepčnosti občinskega sveta, župan po zakonu ni pooblaščen za nadaljevanje postopka v skladu z omenjenim členom, to pa pomeni, pojasnjujejo, da tudi ne more prenesti predlagateljstva na pobudnika. Zato je odbor DZ pozval tudi OS Brežice, da ponovno obravnava pobude za odcepitev in po seji do 10. septembra pošlje sklep, če je pobudo sprejel ali ne. Če jo bo sprejel, pa mora voditi tudi nadaljnji postopek. Suzana VahtariČ Andrej Vizjak vodja poslanske skupine SDS Ljubljana, Brežice - 14 članov poslanske skupine socialdemokratih stranke je na zadnji julijski seji pred parlamentarnimi počitnicami, na pred' log predsednika stranke in dosedanjega prvega moža poslanske skupil Janeza Janše, za vodjo izvolilo brežiškega poslanca mag. Andreja Vizja' ka, ki je ob izvolitvi povedal, da bo njegova osnovna naloga usklajevat# dela poslancev in dogovaijanje o delu državnega zbora. “Gre za pomembno funkcijo, ki od poslanca zahteva precej odgovoru ^ ravnanje, saj se na ravni vodij poslanskih skupin koordinira in ustne#1 „ delo celotnega državnega zbora. Zavzemal se bom za argumentirano kri0"' ko odločitev vladne koalicije, ko te ne bodo dovolj premišljene in bi b# morda v nasprotju z državotvornimi interesi slovenske države. Seveda # morebitna kritika nadgrajena z alternativnimi predlogi in rešitvami, dol# predloge in projekte vlade pa bo poslanska skupina SDS podpirala, kot J" je tudi do sedaj”, je med drugim povedal mag. Andrej Vizjak. D. K. Vojaški letalci Posavju v ponos Desetletje je minilo, odkar se je Slovenija izvila iz balkanske morije in z minimalnimi žrtvami dosegla samostojnost. Seveda se je po dobri stari slovenski navadi takoj po doseženem medna!-#* nem priznanju začel boj za lovorike osamosvojitvene vojne. Že kmalu po vojni sta se za dediščino junaštva začeli sebično spopadati TO in policija, pri tem pa (predvsem MO) pozabili na d n#* udeležence slovenske osamosvojitvene vojne, ki so prav tako zaznavno in morda tudi odločilno prispevali k njeni dolžini in intenzivnosti. Ob teh zdrahah seje vnovič potrdila slovenska majhn0^ in zaplankanost, ki sočloveku ne priznava njegovega prispevka k osamosvojitvi. Bogovi slovenske osamosvojitve so zatajili tiste, ki so leta 1991 nosili glave in usode svojih družin naprodaj V mogoče bistveno pripomogli k temu, da je vojna trajala samo deset dni in da je terjala uresničitev stoletnih sanj slovenskega naroda tako malo človeških žrtev in materialnih razdejanj. Voj a*, strokovnjaki se ob obravnavi dogodkov junija in julija 1991 bolj nagibajo k izrazu oboroženi spopadi kot vojna, s čimer pa se aktivni udeleženci nikakor ne strinjajo, saj so bili uporabljeni tai^1 letala, oklepniki, topovi, še kako pravi. Še kako prave so bile tudi krogle, granate, rakete in bombe, ki so letele nad njihovimi glavami ali padale v njihovi bližini. Kako prave so bile krogle in k® kosijo ljudi, pa vedo najbolje svojci žrtev. Pa vendar: se je kdo kdaj vprašal, zakaj je vojna za slovensko samostojnost trajala tako kratko? Ali ni preveč poenostavljeno in premalo stroko'" sprejemati trditev, da so bili razlog zgolj hitri ter uspešni protinapadi TO in blokade enot JLA, zunanjepolitični pritisk ali kaj četrtega? Ovira na poti k samostojnosti JLA je bila po nekaterih neskromnih navedbah takrat po moči 4. armada v Evropi. Tudi če bi bila razvrščena na 10. mesto, bi bila za slovensko osamosvojitev skorajda nepremagljiva ovira, če ne bi imela nekaj temeljnih pomanjkljivosti. Bila je namreč večnacionalna armada, sestavljena po ključu, ki se je v večini slučajev spoštoval. V njenih vrstah so bili tudi Slovenci. Poleg tega se je opredeljevala (in tako tudi vzgajala kadre) kot ljudska armada, desetletja je bila garant nacionalne enakopravnosti. Zato kljub izjemni oborožitvi ni mogla uspešno posredovati v eni od republik, razen če ne bi njene enotnosti zagotovili s silo. Vendar do tega na srečo Slovenije ni prišlo. Prav to je namreč takratni sekretar za ljudsko obrambo Veljko Kadijevič obžaloval, ko je leta 1994nastopil kot priča na sojenju polkovniku Popovu, obtoženemu za veleizdajo, ker je v začetku vojne na Hrvaškem predal varaždinski korpus hrvaški vojski. Kadijevič je dejal, daje bila naj večja napaka JLA, ker ni ukazala ustreliti tistih slovenskih oficirjev, ki so se prvi uprli početju armade v Sloveniji. Letališče Cerklje ob Krki 27.6.1991 je JLA na podlagi odredbe izvršnega sveta začela izvajati akcije, ki so pod pretvezo zaščite meja imele cilj preprečiti osamosvojitev Slovenije. Vojaški vrh je prepotentno podcenil slovenske obrambne sile in voljo slovenskega naroda, zato je pohod na meje izvajal nasprotno pravilom taktične uporabe enot. JLA je skoraj povsod doživela poraz. To je izzvalo med generali, pa tudi ljudskimi množicami v Srbiji, pravi bes in zahtevali so odločen odgovor. Le malo je manjkalo, da do tega 30.6.1991 ni prišlo. Ob 12. uri so v Sloveniji sirene napovedale letalski napad. Jugoslovansko vojno letalstvo (JVL) je že začelo s poleti za masovni letalski napad po vseh vitalnih slovenskih objektih. V zadnjem trenutku je prevladal razum in napad je bil pravočasno prekinjen. JLA je še vedno nameravala s silo preprečiti osamosvojitev Slovenije. Grožnja z letalskimi napadi je stalno visela v zraku, kar je z napadi po RTV oddajnikih tudi nazorno pokazala. V Srbiji je izvedla mobilizacijo in z oklepnimi enotami začela s premiki proti Sloveniji. Pripravljeno je bilo tudi najmanj 200 letal za letalske napade. V tej luči je treba osvetliti dogodke v letalskem oporišču v Cerkljah ob Krki, kjer je bazirala 82. letalska brigada, ki je takrat imela v svoji sestavi 80 profesionalnih vojaških pilotov in 43 borbenih letal, od tega 23 orlov, razporejenih v komandi in treh jurišnih eskadriljah. Stiije orli so imeli nameščeno opremo za nošenje televizijsko vodenih raket Maveric (AGM 65A). V vsakem poletu so lahko nosili 4 take rakete, ki slovijo po preciznosti in rušilni moči. Osnovni namen te enote je bila taktična ognjena podpora enot kopenske vojske, vojne mornarice in (TO) iz zraka. Piloti so 85% naleta realizirali v usposabljanju za tovrstna bojna delovanja, zato je bila 82. brigada najbolje usposobljena in najmočnejša letalska enota za naloge podpore iz zraka na zahodni polovici takratne države, s tem pa tudi najmočnejša višja taktična bojna enota na slovenskem ozemlju. V enem dnevu bi lahko zasula Slovenijo z 260 do 360 tonami bomb. Še posebej je pomemben podatek, da bi lahko v enem dnevu precizno zadela (z navedenimi vodenimi raketami) in s tem uničila ali poškodovala 60 - 90 vitalnih objektov. Že od prvih kritik armade v Sloveniji, ki so bile razumljene kot napadi nanjo, so se v tej enoti in verjetno tudi v drugih začela razslojevanja na tiste, ki niso podpirali togega odnosa vojske do teh zahtev, in na one, ki so slepo verjeli v pravilnost vojaškega ravnanja. S približevanjem letu 1991 seje ta diferenciacija še bolj izostrila. Vojaki in še posebej oficirji so zaostrovanja med politiki v državnem vrhu, veliko bolj kakor civilno prebivalstvo, čutili na svoji koži, saj je vsaki zaostritvi sledilo povečanje bojne pripravljenosti, zaradi katere so morali ostajati v vojašnicah, pripravljeni na bojno delovanje. Dober del jih je bil pripravljen na obračun z “Janezi”. Del Slovencev in Hrvatov pa je potihoma nasprotoval početju JLA.. Morali so paziti na svoje obnašanje in izjave, saj so bili pod stalnim nadzorom kontraob-veščevalne službe. 26.6.1991, dan pred vojno, eden od pilotov 3., 351. izvidniške eskadrilje ni izvršil naloge zbiranja podatkov iz zraka o enoti TO južno od Ljubljane, potrebnih za napad nanjo in njeno uničenje. Naslednji dan, 27.6.1991, seje na sestanku kolektiva pilotov 3. eskadrilje s predstavnikom poveljstva JVL, generalom Radovičem, ta pilot ponovno javno uprl početju JLA in odklonil sodelovanje v agresiji. Razorožili so ga in poslali v izolacijo. Po dveh urah sta se mu pridružila še dva pilota Slovenca iz njegove enote. Pričakovali so, da se jim bodo pridružili še drugi piloti Slovenci, saj jih je bilo v Cerkljah kar precej. Vendar pa je bil strah pred JLA prevelik. Tega dne je uspel pobeg iz Cerkelj enemu pilotu, Zagrebčanu, tudi ta je bil iz iste eskadrilje. Šele naslednji dan, ko so tudi dragi piloti končno dojeli, da se stvari resno zapletajo ter da bodo morali bojno delovati proti svojemu narodu in svojcem, so to nalogo zavrnili. V izolaciji je pristalo še šest pilotov Slovencev in Hrvatov. Ker so vedeli, da jih v kratkem odpeljali v preiskovanj zapor v Zagreb, so se odločil1-^! kljub izredni zastraženosti letaj* , poskušajo pobegniti za vsako &■ Uspelo jim je. Do zgodnjih pop°*jy skih ur, 28. junija 1991, je iz C&KJ pobegnilo 12 pilotov. Od teh sej#U 10 pridružilo policijskim eden TO, eden pa je odšel na J vaško. Med njimi so bili podpori nik, štirje majorji, kapetan L da, ostali pa so imeli čine kap##* Po funkciji pa sta bila dva koma##,; eskadrilj, eden namestnik ko# ^ di ja, trije člani komand eskadra^, brigade, eden vodja oddelka. P° ^ j beni usposobljenosti je bila vrhunsko usposobljenih pilotov-gi pa so imeli visoke kategorije V ske usposobljenosti. Zakaj1,1. te podatke? Da bi bilo bolj j*# f kakšen udarec je bil njihov JLA. Niso namreč pobegnil* , pomembni členi letalske Cerkljah, marveč piloti vl najbolje usposobljenih. Vinko Tulf Nadaljevanje prihodnjič. ■ ■ P d it u V; ir \ di h A K k T L ki ni GOSPODARSTVO, TURIZEM Kanja d.o.o. v prisilno poravnavo Krško - V razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Krškem je bil izveden narok za prisilno po-favnavo nad dolžnikom Kanja, podjetje za projektiranje, inženiring, posredništvo in trgovino io.o.. Poravnalni senat je pod predsedovanjem sodnice - svetnice Ivane Trajkovič ob upoštevanju Predstavljenih dejstev sklenil, da gre podjetje Kanja d.o.o. Brege v prisilno poravnavo. Na začetku je predsednica po-ravnalnega senata sodnica - svetla Ivana Trajkovič pozvala ^rektorja dolžnika Igorja Avsca, da pojasni razloge, ki so pripeljali Podjetje v položaj, daje bilo potrebno pričeti s postopkom prisil-ne poravnave za podjetje Kanja d-o.o. Brege ter ekonomsko finančno stanje in načrt finančne re-°rganizacije oz. sanacije podjetja Direktor Avsec je na kratko Povzel nekaj dejstev, zaradi kate-r'h je v preteklosti prišlo do finančnih težav, vendar pa je pojas- nil, da vse od uvedbe postopka prisilne poravnave podjetje posluje dokaj uspešno. Načrt finančne reorganizacije predvideva poplačilo terjatev do upnikov, ki so razvrščeni v štiri razrede, podjetje pa namerava v poslovnem smislu nadaljevati s sedanjo osnovno dejavnostjo in programom proizvodnje. Predstavljeni načrt direktorja Igorja Avsca je podkrepil prisotni upravitelj prisilne poravnave Zdravko Groboljšek, z večino glasov pa tudi predstavniki upniš- kega odbora, nakar sta direktor in računovodkinja Jasna Jurman na osnovi poziva predsednice senata podala izjavo, da so podatki, na katerih temelji načrt finančne reorganizacije, resnični. Po odmoru je predsednica poravnalnega senata sodnica - svetnica Ivana Trajkovič razglasila rezultat glasovanja upnikov in povedala, da je od skupnih terjatev v višini skoraj 161 milijonov SIT za prisilno poravnavo glasovalo 88,57 odstotka vseh upnikov. D. K. Stekle priprave za Čistilno napravo Obrežje Obrežje - V sklop izgradnje mejnega platoja Obrežje sodi tudi čistilna naprava, za katero je Občina Brežice pripravila pr°gram za potrebne papirne postopke za njeno udejanjanja. Zadnja bo fazna. , Čistilna naprava Obrežje je j7e®e, ki ga je prevzela Občina režice. Ta je že uradno objavila ^°gram priprav za njen lokacij-■ načrt. Vodja okoljskega resor-a na Občini Branko Blaževič me-. ’> da bodo uspeli uloviti rok sprega lokacijskega načrta čistilne ^aPrave - to je februar 2002. Zato ,°d°, tako kot je že ustaljeno pri nkumcntaciji za avtocesto, tudi 'j1 to poskušali skrajšati tiste roke, v' so v njihovi moči, tj. za pridobi-aPje soglasij in proceduro na c'nskem svetu, javne razgrnitve bonsko predpisane. "'•cer je lokacija čistilne napra-na Obrežju zdaj usklajena, saj s spremembo planskega doku- menta za potrebe avtoceste rešili tudi to in lokacijo z desne strani avtoceste, gledano v smeri Hrvaške, prestavili na levo stran in s tem rešili odvodnjavanje. To je bilo usmerjeno v mejno Breganico, zdaj v Savo, kije kot recipient veliko primernejša. Čistilna naprava bo namreč pokrivala kapacitete tudi KS Jesenice in Velika dolina, industrijskih con v Slovenski vasi, spremnih servisnih objektov ob avtocesti ter mejnih objektov. Ob tem bo potrebna postopna gradnja, saj tudi kanalizacijskega omrežja ni, kar pomeni, da ne bo v celoti izvedena vzporedno z avtocesto in spremljajočimi objekti. S. V. Tudi letos najboljši in najlepši isti tekmovalci »savje - Akcija slovenske turistične organizacije “Moja iti ^ePa’ čista 'n gostoljubna” ima dober odmev, kajti kraji Posamezni objekti so iz leta v leto bolj urejeni, zavest o v tJenem in čistem okolju pa počasi že prehaja v posavski *dan, tako da se pozna tudi tam, kjer ne tekmujejo. it! Y Posavju je tokrat komisija v sestavi predstavnikov vseh občin, \jj.1Cer iz brežiške Jože Lovenjak, krške Mirko Avsenak in sevniške dru eiaa Mastnak, ocenjevala v kategoriji šol, izletniških krajev ter 1>0(]K krajev. Med šolami so tekmovale osnovne šole Boštanj, Tržišče, An ■ Leskovec ter Artiče in Brežice. Najlepša je ponovno OŠ ICe (na fotografiji), sledi Podbočje in nato Brežice. Krltj £c* '-^lcrniškimi kraji je kriterije izpolnjevala le Kostanjevica na Še ^gimi posavskimi kraji pa so ob Kostanjevici sodelovali i'udj v k pri Zidanem mostu, Tržišče, Brestanica, Dobova in Artiče. E>ob0 kuteg°riji drugih krajev so najlepše Artiče, sledi Brestanica in kletj a' Septembra bodo ocenjevali še turistične kmetije in vinske SuZnisag0Valci na °bč'ns*d ravn' b°d° sodelovali na republiškem Brezposelnost ne upada Posavje - Po podatkih sevniške območne enote Zavoda za zaposlovanje je v Posavju prve mesece tega leta brezposelnost še vedno višja kot v enakem obdobju lani. V vseh treh občinah je po zadnjih podatkih skupaj 4412 brezposelnih oseb, kar je manj kot ob koncu polletja lani, a je mesečno povprečje 4499 oseb brez zaposlitve višje kot decembra lani. Medtem ko v Brežicah in Krškem beležijo upad registriranih brezposelnih oseb, se je v sevniški občini njihovo število povečalo za desetino. Letos so delodajalci prijavili 1972 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je 183 manj kot v lanskem polletju. Ob tem pa je opaziti za tretjino manjše povpraševanje po delavcih z višjo izobrazbo, manj pa delodajalci iščejo tudi nekvalificirano in priučeno delovno silo ter delavce s srednjo šolo.struktura povpraševanja je glede na izobrazbo sicer ugodnejša, vendar gre v večini potreb za zaposlitev za določen čas. Ta se še povečuje z zahtevnostjo znanja. Povečalo se je povpraševanje po poklicih za neindustrijski način dela ter po poklicih za storitve in po prodajalcih, po drugih glavnih poklicnih skupinah pa je upadlo. V Posavju so posebej iskani gradbeni delavci in gostinci ter trgovci, manj delavci za področje izobraževanja in zdravstva. STA/L.P. V avgustu dela na regionalkah v Cerkljah in na Bizeljskem Zastoji ponovno v najbolj vročih dneh Cerklje ob Krki, Bizeljsko - V avgustovskih dneh lahko pričakujemo nove ovire prometa na dveh regionalnih cestah; v Cerkljah ob Krki na t.i. projektu umirjanja prometa in skozi Bizeljsko proti Bistrici ob Sotli. Občina Brežice je uspela doseči nadaljevanje izvedbe prenove in pri finančni soudeležbi sklenila dogovor za plačila v prihodnjem letu. Na gradbišču v Cerkljah ob Krki in Zupeči vasi, kjer so junija zaključili asfaltni del in izvedli otok na koncu Zupeče vasi, naj bi dela v celoti izvedli še letos. Na 1130 m odseku je med večjimi posegi potrebno urediti še t.i. hodnik za pešce ter javno razsvetljavo. Po navedbah krajanov pa se zapleta pri drugem avtobusnem postajališču, ki ostaja vprašljivo zaradi lastniških zapletov pri odkupu zemljišča. Izvedba celotnega projekta je ovrednotena na 190 milijonov tolarjev, kot pa je povedal vodja gospodarskega oddelka na Občini Brežice Bojan Tičar bo Občina Brežice svoj delež, 63 milijonov, poravnala v treh enakih obrokih prihodnje leto. V nekaj zadnjih letih, kolikor Bizeljska regionalka, ki si ne zasluži niti naziva cesta. se po etapah izvajajo dela na regionalni cesti Brežice - Bizeljsko-Bistrica ob Sotli, je cesta modernizirana do središča Bizeljskega. Ostal je povsem uničen odsek od šole do vinske kleti Pinterič v smeri Bistrice ob Sotli. Na tem odseku se bodo dela nadaljevala v prihodnjih dneh po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Vendar pa kaže, da tudi tu ne gre gladko z odkupi zemljišč, še vedno ni dorečenih nekaj prvih metrov predvidenega odseka vzporedno z osnovno šolo. Prav tako pa se k dogovoru ni odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor, tako da ob zdajšnji izvedbi 550 m odseka ne bo večjih posegov v potok. V 212 milijonskem projektu bo občina delež 10,5 milijona krila v letu 2002. Nadaljevanje del na obeh regionalnih cestah je Občina dosegla pred tedni na pogovorih s predstavniki naročnika Direkcije RS za ceste, poslancem Antonom Spolarjem iz odbora DZ za infrastrukturo in okolje, Miranom Marussigom iz Družbe za državne ceste ter Cestnim podjetjem Novo mesto kot izvajalcem del. Suzana Vahtarič Solarni sistem ogrevanja sanitarne vode Vsaka hiša - sončna hiša Sevnica - Gea-Sol d.o.o. Ljubljana je občinskim svetnikom predstavil nacionalni in mednarodni projekt koriščenja sončne energije v gospodinjstvih. Solarni strešniki omogočajo ogrevanje sanitarne vode. Projekt podpira mednarodni sklad za okolje in resorna ministrstva. K sodelovanju je vabljenih 30 slovenskih občin ( tudi posavske), ki bi v finančni konstrukciji morale prevzeti del stroškov, prav tako pa končni uporabniki - 66 gospodinjstev iz vsake občine. Sevniška bo pristopila k projektu, če dobi garancijo, da bosta država in sklad poravnala svoj del obveznosti. Kot obljublja direktor podjetja mag. Ervin Pfeifer, bo GEF (mednarodni sklad za okolje) projekt podprl z milijonom dolarjev, prav toliko naj bi prispevalo Ministrstvo za okolje, občina pa bi vsakemu uporabniku (do 66) stroške subvencionirala v višini 50.000 do 70.000 SIT. Končna cena za interesenta, ki bi želel dobiti “sončno streho”, bi bila 230.000 SIT. Kot zahvalo za podporo temu edinemu slovenskemu medna- rodnemu projektu bi vsaka občina dobila s solarnim sistemom brezplačno opremljeno šolo ali vrtec. Gea-Sol namesto klasičnih kolektorjev ponuja enostavnejšo in po meritvah učinkovitejšo pretvorbo sončne energije. Posebne solarne strešnike, izdelane v petih variantah (kot bramak, decra...), enostavno namestite na streho, sedem kvadratnih metrov teh strešnikov pa ogreje dovolj vode za štiričlansko družino. Seveda mora biti streha vsaj štiri ure dnevno obsijana s soncem, zato bo eden od pogojev pri iskanju interesentov tudi primerna lega hiše. Projekt bo gotovo zanimiv za tiste občane, ki se zavedajo, da se bo z odprtjem energetskega trga elektrika za gospodinjstva podražila, nimajo pa možnosti priključitve na plinsko omrežje. Branka Demovšek Izjava o varnosti do konca leta Slovenija, Posavje - Državni zbor je kljub nasprotovanju vlade soglasno podprl spremembe zakona o varnosti in zdravju pri delu in tako podaljšal rok za njegovo polno uveljavitev. Poslanke in poslanci so zakonski rok, do katerega bi morali imeti delodajalci za vsako delovno mesto izdelano pisno izjavo o varnosti, s 27. julija tako podaljšali do konca tega leta, za samozaposlene in kmete pa celo do konca prihodnjega leta. Poslanci so sprejeli tudi dodatni sklep, po katerem bo morala vlada ponovno preučiti smiselnost uvedbe izjave o varnosti oziroma ocene tveganja za približno 50.000 tako imenovanih malih delodajalcev (torej za tiste, ki opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost skupaj z družinskimi člani). Po mnenju poslanske skupine Nove Slovenije bi namreč nujnost uvedbe izjave o varnosti tako za kmete kot tudi za samostojne podjetnike prinesla zgolj nepotrebno birokratizacijo in dodatno obremenitev teh delodajalcev, ne pa tudi ustreznega učinka na povečanje varnosti pri delu. Andrej Vizjak (SDS) je ob tem izrazil upanje, da nov zakonski rok ne bo spodbudil delodajalcev, da bodo pred njegovim iztekom znova “zamahnili z roko” ter si zaželeli vnovično podaljšanje. V Posavju naj bi po nekaterih ocenah k izjavi pristopila le polovica vseh delodajalcev oziroma je polovica takih, ki so z izdelavo že končali ali pa so še v postopku izdelave. Pri tem so sodelovale tudi Obrtne gospodarske zbornice ter Podjetniški center in Razvojni center s številnimi informacijami.STA/L.P. investiranje Nadaljevanje iz prejšnje številke Prednost investiranja v tuje investicijske sklade je tudi likvidnost sredstev. Investitorji ne pričakujemo le visokih donosov, ampak tudi razpoložljivost premoženja, kar pomeni, da pridemo do denarja takrat, ko želimo oziroma ga potrebujemo. Naložba v sklad ni kot vezana vloga na banki, pri kateri dobimo sicer zagotovljene obresti, a hkrati v času vezave do denarja ne moremo priti. Pri skladu je drugače, saj enostavno damo naročilo za prodajo, vrednost, ki pa jo dobimo izplačano, je odvisna od takratne vrednosti enote sklada. Investicijska politika in stroški, povezani z investiranjem v sklade, so zelo pregledni, saj so v prospektu, ki ga objavi vsak investicijski sklad vlagatelju na voljo informacije v zvezi z načinom investiranja, redno so objavljeni polletni in letni rezultati poslovanja, prav tako tudi spremembe v portfeljih, morebitna rast skladov v smislu povečevanja sredstev v upravljanju, višina stroškov, povezanih z nakupom in prodajo enot sklada. Ko se odločimo za investicijski sklad, gre v nadaljevanju vse avtomatično. Ni nam potrebno skrbeti za naložbo, saj to namesto nas opravijo strokovno usposobljeni upravljavci premoženja. Četudi spadate med tako imenovane “borzne navdušence”, ki dnevno spremljajo borzno dogajanje, je izbira vrednostnih papiijev na svetovnih kapitalskih trgih odločno prevelika, da bi ji lahko sledili.Z naložbo v tuj investicijski sklad investirate v vrednostne papiije, ki bi vam bili sicer težje dostopni (npr. kitajski ali južnoameriški trgi,..). Investiranje v tuje investicijske sklade je torej še eden izmed možnih načinov investiranja vaših prihrankov. Pri nas še vedno prevladuje varčevanje na bankah, saj se ljudje tako počutijo najbolj vame, vendar se že čuti, da marsikomu ni več vseeno, če lahko na kakšen drugačen način varčevanja dobi višji donos, saj denar, ki ga želimo investirati, ni nikoli lahko prislužiti, zato je še kako pomem bno, koliko nam tisti, ki mu ga zaupamo, za to plača. Mojca Spiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, Tel: 07 / 490 5678 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. L. KMETIJSTVO, PODEŽELJE KGZ o proračunu, letošnjem odkupu kmetijski nasveti pšenice in aktualnih težavah Ljubljana - Predlog kmetijskega proračuna za prihodnji dve leti, ki javnosti podrobno še ni znan, je za Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in za slovensko kmetijstvo popolnoma nesprejemljiv, saj naj bi po prvih predlogih bil enak kot letos, trdi predsednik KGZS Peter Vrisk. Meni še, da bi moral biti proračun za omenjeni dve leti bistveno višji kot je bil v letošnjem letu; da bi zadostili vsem zahtevam slovenskega kmetijstva, ki bi bilo primerljivo z evropskim, pa bi moral obsegati krepko preko 80 milijard SIT na leto. Da sta prihodnji dve leti za slovensko kmetijstvo izrednega pomena, poudarja tudi direktor zbornice Ervin Kuhar, ki zatrjuje, da bi slovensko kmetijstvo lahko bilo le z državno pomočjo dobro pripravljeno na vstop v Evropsko unijo (EU). Predstavniki KGZS so poleg stališča do prihodnjega proračuna pred dnevi predstavili tudi nekatere razultate letošnjega odkupa pšenice, ostale dejavnosti zbornice ter nekatere finančne težave. V letošnjem letu, ko je bil kmetijski proračun “težak” 46,5 milijarde SIT, je po Vriskovih besedah bil za 10 milijard SIT prenizek. Zato za proračun, ki se pripravlja, KGZS zahteva, da se zaradi zahtev po prilagoditvi evropskemu trgu prilagodijo tudi višine subvencij, namenjene kmetom. Pri nekaterih vrstah so subvencije primerljive z evropskimi, vendar pa je Slovenija pri ključnih kmetijskih proizvodih daleč od EU. Med drugim je Vrisk omenil odkupno ceno za mlado pitano govedo (okoli 570 SIT za kg najboljše kvalitete), ki je še vedno za okoli 100 SIT nižja od proizvodnih stroškov. Poleg tega vidi KGZS tudi potrebo po povečanju obsega sredstev, namenjenih prestrukturiranju slovenskega kmetijstva, kjer je po njihovem nujno prestrukturiranje kmetij, kmetijskih zadrug in tudi živilsko-prede-lovalne industrije. Od slednje so po Vriskovih besedah kmetje namreč “življenjsko odvisni”. V zvezi s prestrukturiranjem kmetij je Vrisk poudaril, da so majhne slovenske kmetije slovensko dejstvo in da so ključni problem slovenskega kmetijstva, zato bi država na tem področju morala ubrati drugačno politiko. Kmetje ne želijo biti vedno “socialni podpiranci”, ampak želijo, da bi hrana imela “pošteno” ceno in da bi se od pridelave hrane dalo preživeti. Povprečna slovenska kmetija, ki je velika okoli 4,8 ha, je namreč še vedno od tri- do petkrat manjša od povprečne evropske. Glede letošnjega odkupa žita je prvi mož KGZS pojasnil, da je žetev v glavnem končana in da je bilo odkupljenih 110.000 ton pšenice, od tega pa je bilo zadružnega odkupa 60.000 ton. Kvaliteta letošnje pšenice je povprečna - lani je bila nadpovprečna - cena pšenice pa je glede na parametre kvalitete dosegla v povprečju okoli 28 SIT za kg, vendar pa to še niso dokončni podatki. Precej pšenice pa je ostalo tudi pri kmetih, zato bo najverjetneje ostala kmetom za krmo živali ali pa jo bodo kasneje ponudili v odkup. V skladu z zakonom o zbornici je KGZS, ki ima trenutno zaposlenih več kot 800 oseb, v zaključnem obdobju dokončnega strukturnega oblikovanja, saj so v zadnjih dveh tednih v osmih kmetij sko-gozdarskih zavodih po Sloveniji ustanovili svete zavodov in izvolili njihova vodstva. Regijski zavodi, katerih naloga je pomagati kmetom, so strokovno močni, kljub temu pa je Vrisk izpostavil potrebo po pravno izobraženih kadrih. Med finančnimi problemi zbornice pa je izpostavil problem, da se z republiško davčno upravo ne morejo dogovoriti o zbiranju zborničnega prispevka, ki ga davčna uprava sicer pobira tudi za obrtno in gospodarsko zbornico. Če bi KGZS sama pobirala ta prispevek - gre za pobiranje prispevka v višini 2000 SIT letno od 93.000 članov - bi to bila zelo zahtevna in draga naloga za zbornico, davčna uprava pa ima sistem pobiranja prispevka že vzpostavljen. STA/Jelica Koršič Medel odgovor s hrvaške strani Bizeljsko - Hrvaško ministrstvo za zaščito okolja je tri tedne po nesreči 5. julija v tovarni SUIS Klanjec posredovalo zahtevani odgovor o vsebnosti snovi, ki so ušle v zrak in njihovih vplivih na okolje. Dimni oblak je namreč veter odnesel nad Orešje na Bizeljskem in do Bizeljskega. Kamor so padale usedline, so zeleni deli rastlin posejani z nekaj milimetrskimi ožigi. Hrvaško obrambno ministrstvo, za katerega so v omenjenem podjetju delali, je zadnje julijske dni slovenski strani le posredovalo odgovor glede incidenta. V njem navajajo, daje prišlo do pripetljaja v kontejnerju za kemikalije, v katerem je bilo sredstvo za izzivanje t.i. dimnih zaves. Iz neznanih razlogov naj bi prišlo do požara in pri tem do občasnih manjših detonacij. Po analizah hrvaške okoljske inšpekcije in strokovnjakov Zavoda za toksikologijo požar in eksplozije niso povzročili poškodb objektov in prostora v neposredni bližini. Ugotovili so, daje pri gašenju prišlo do reakcije med cinkom, cinkovim oksidom in heksakloreta-nom, nastal je cinkov klorid. Kot navajajo, je ta ekotoksičen in lahko povzroči škodo v okolju. Okoljski inšpektor je še ugotovil onesnaženje tal v krogu meter od kontejnerja. Tudi hrvaške službe pa so vzorce iz neposredne soseščine pripetljaja odvzeli šele 18., in sicer na petih lokacijah. Kot navajajo v dopisu: "Čeprav je prišlo do neznatne emisije cinkovega klorida v okolje, rezultati analize tal, ki jo je izvršil Zavod za javno zdravstvo mesta Zagreb, kažejo, da tla niso kontaminirana.” Zato menijo, da se posledice te nesreče niso mogle pojaviti na področju R Slovenije. Naj spomnimo, naša inšpekcija je naredila analize na vsebnost fosforja in žvepla, ki sojo predvidevali. Ta po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije ni presegla običajnih vrednosti. So pa, kot je povedal inšpektor Roman Baškovč, zamrznili vzorce za morebitna ponovna preverjanja po sporočilu s hrvaške strani. Bodo zdaj te izvedli ali pa prebivalce pustili v negotovosti? Suzana Vahtarič Ocenjena vina čakajo obiskovalce sejma Gornja Radgona - Končano je ocenjevanje vin, ki je potekalo v okviru letošnjega že 39. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. 298 vinogradnikov je na ocenjevanje poslalo 763 vzorcev vin. Iz vinorodne dežele Podravje je bilo 475 vzorcev, iz vinorodne dežele Primorske 168 in iz vinorodne dežele Posavje 138, od tega z bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša 69, z dolenjskega 42 in belokranjskega 27. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz vrhunskih slovenskih ocenjevalcev vin, je vzorce ocenjevala pet dni in kot je ob koncu poudaril njen predsednik mag. Anton Vodovnik, so ocenjevalci navdušeni nad kakovostjo vin, katerih glavnino je predstavljal pridelek letnika 2000. Torej letnika, ki je v marsičem preizkušal vinarje - vse od trgatve do končnega stekleničenja in priprave za tržišče. Ocenjevanje v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki mu mnogi rečejo kar olimpiada slovenskih vin, je utrdilo prepričanje o tem, da so slovenski vinarji v vseh vinorodnih okoliših osvojili znanje, ki ob ustrezni tehnologiji omogoča šolanje tudi najzahtevnejših vin. Blestela je namreč tudi ponudba predikatnih vin starejših letnikov, saj takšna vina zahtevajo več časa za oblikovanje svoje vinske osebnosti. Ocenjevalci so letos podelili 5 naslovov “šampion” in 16 naslovov “prvak”. Žal med temi ni vina iz Posavja, če izvzamemo Isteničevo’ vinsko klet, ki je sicer registrirana kot Istenič-Barbara International d.o.o., Ljubljana, izhaja pa z Bizeljskega in je naslov prvaka osvojila za penino - Gourmet, letnik 1995. Podeljenih je bilo še .54 velikih zlatih medalj, 244 zlatih, 353 srebrnih in 63 bronastih medalj. Vsa ocenjena vina bodo v času sejma od 25. avgusta do 2.septembra obiskovalcem na voljo v Vinskem hramu, kjer jih bo mogoče tudi poskusiti. Jelica Koršič Kmečke igre v Podbočju in Gaberju Podbočje - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba Krško sta v sodelovanju s Turističnim društvom Podbočje priredila že 8. tradicionalne Kmečke igre, ki so jih izvedli na prostoru pred osnovno šolo v Podbočju. Kmečkih iger so se udeležile štiri ekipe, vsako pa je lahko sestavljalo največ pet članov, izmed katerih je morala biti vsaj ena tekmovalka. Ekipe so se pomerile v petih disciplinah, in sicer v smučanju po travi, sestavljanju voza, vožnji s samokolnico, hojo po klocih in iskanju krompirja v kopici sena. Najboljši seštevek po petih disciplinah pa je dosegla ekipa Društva podeželske mladine Krško, kije tudi zmagala pred ekipo z Gore, tretja je bila ekipa Karitas, četrta pa ekipa Turističnega društva Podbočje. V neuradnem delu je nastopila tudi ekipa Kmetje iz Podbočja in okolice, ki se je predstavila le v sestavljanju kmečkega voza (na fotografiji), prikaz pa je bil po mnenju ocenjevalne komisije najbolj avten- Kmečke igre v Gaberju pa je tičen, predvsem pa visoko strokoven, priredilo tudi Konjeniško društvo Dobova. Štiri ekipe so se pomerile v sestavljanju voza in dojenju krav, košnji otave in vlečenju vrvi, številni obiskovalci pa so videli tudi tekmovanje šestnajstih harmonikark in har-monikaijev, ki so se občinstvu predstavili z dvema skladbama. Najboljša ekipa v sestavljanju kmečkega voza in dojenju krave je bila ekipa z Velikega Obreža, najboljši kosec je bil Ivo Matijevič iz Brežic, med harmonikarji pa je z maksimalnim seštevkom 30 točk zmagal svetovni prvak Jernej Kolar iz Artič, drugo mesto je osvojil Tibor Derganc iz Novega mesta, tretje mesto pa Stojan Imperl z Blance. Danilo Koritnik Za sadjarje ] Varstvo jablan j Pri zgodnjih sortah kot so gala, elstar, summerred in druge, bodite pri -' uporabi fitofarmacevtskih sredstev pozorni na karenčne dobe. ( Proti jablanovemu škrlupu uporabljamo kontaktne pripravke, ki do ] neke mere vplivajo tudi na zmanjševanje pojava skladiščnih bolezni. To so Euparen (karenčna doba 28 dni), Merpan, Captan (za slednja dva je karenca 21 dni) ipd... V posameznih nasadih so še vedno opazni močni napadi rdeče sadne 1 pršice. Kritično število je 8-10 osebkov na list. Če je število preseženo, , uporabite pripravka Demitan ali Ortus (za oba je karenca 35 dni). Boljši ' učinek se doseže z uporabo večje količine vode. Spremljajte pojave listnih uši. Ob prerazmnožitvi delujejo pripravki Calypso (karenca 14 dni), Actara, Confidor in Pirimor (za vse tri je karenca 21 dni). Pripravki kot so Basudin, Diazol, Diazinon (za vse je karenca 21 dni), so primerni v nasadih, kjer povzroča škodo ameriški kapar; sedaj se pojavlja njegova druga generacija. Za vinogradnike Za zmanjšanje škode zaradi suše strokovne službe priporočajo vinogradnikom naj pravočasno zmanjšajo listno površino zlasti mladih še nepo-polnoma razvitih listov na zalistnikih. Mladi listi namreč porabijo dvojno količino vode. Predvsem je potrebno odstraniti zalistnike, ki so zasenčeni. V vročini ne smete odstraniti listov okrog grozdja, ker bi ga sonce ožgalo. Potrebno je tudi razredčiti odvečni nastavek grozdja Na mladico je primemo pustiti 20 do največ 30 dag grozdja. Varstvo vinske trte Priporočajo redno škropljenje proti peronospori in oidiju. Prednost imajo predvsem kontaktni pripravki. Proti peronospori priporočajo uporabo pripravkov v kombinaciji z bakrom, kot so Bakreni Antracol, Bakreni Dithan (za oba je karenca 42 dni) ali Bakreni Euparen (karenca 35 dni). Proti oidiju uporabljajte žveplene pripravke ali Karathane v konvencionalnem vinogradništvu, ki ima karenčno dobo 42 dni. Presledek med škropljenjem naj bo 10-14 dni, seveda odvisno od padavin. Za poljedelce in zelenjadarje Varstvo paprike Ker je v rastlinjakih čas obiranja paprike, strokovne službe priporočajo zatiranje tripsov, navadne pršice in listnih zavrtalk. Uporabite pripravek Vertimec ( karenčna doba 3 dni). Listne uši in rastlinjakovega ščitkatja ob upoštevanju karenčne dobe 3 dni zatirajate s Calypsom SC 480. Precej širok spekter delovanja ima pripravek Basudin 600 EW, deluje na listne uši, gosenice, ščitkaije in talne škodljivce, (karenčna doba 3 dni). Pozorni bodite tudi na pomanjkanje kalcija, ki ga dodajajte foliarno. Slednje velja tudi za paradižnik. Varstvo kumar Uporabite lahko enake pripravke, kot so navedeni za zaščito paprike, le da ima v tem primeru pripravek Basudin 600 EW karenčno dobo 7 dni. Karenčna doba za pripravka Vertimec in Calypso v kumarah je 3 dni. Posebej bodite pozorni na pojav oz. redno škropljenje proti kumarn* plesni. Uporabite pripravke Aliette (karenca 4 dni), Quadris (karenca 3 dni), Ridomil gold (karenca 5 dni). Varstvo kapusnic Preglejte svoje nasade kapusnic zaradi pojava kapusovega molja, k3' pusovega belina ter kapusove sovke. Pri tem škodljivcu škodo povzročajo gosenice, ki jih zasledite po iztrebkih na listu. Uporabite lahko pripravek Fastac (karenca 28 dni), ki deluje tudi na kapusovega molja, nevaren je z® čebele. Z biološkim pripravkom Delfin škropite v času izleganja ličink-Buldock (karenca 7 dni) deluje na listne sovke in kapusovega belina tef je nevaren za čebele. Pripravek Karate deluje na kapusovega molja, k3' pusovega belina ter kapusove sovke in ima karenco 21 dni. Proti kapusovi muhi lahko uporabite pripravek Perfekthion, proti list' nim ušem pa Hostaquick. Pozorni bodite tudi na stenice, ki jih zatirajte s pripravkom Radotion (karenčna doba 21 dni). kulinarika Špinačna zloženka 6 tankih palačink Nadev: 5 dag olivnega olja, 20 dag sveže špinače, 10 dajj mletega mesa, 10 dag namočenih sojinih kosmičev, 2 strok sesekljanega česna, 2 jajci, 2 dl kisle smetane, sol, popef' muškatni orešek. Preliv: 1 jajce, 10 dag naribanega sira, 2 dl kisle smetane, s°*' Nadev: na olju prepražimo mleto meso s sojinimi kosmiči. NatL dodamo na drobno narezano špinačo, malo podušimo, dodamo s česen, da zadiši. Odstavimo, da se malo ohladi, nato dodamo ostale sestavine in dobro premešamo. vs^ io Pekač namažemo z margarino, dno pokrijemo s palačinko h1 J namažemo z nadevom. Pokrijemo z drugo palačinko, kr 3 namažemo z nadevom in vse skupaj ponavljamo, dokler vsega porabimo. Na vrhu naj bo nadev. Vse sestavine za preliv skup1-. razžvrkljamo in zlijemo po vrhu zloženke. Pečemo v ogreti pe na 200 stopinj Celzija približno 30 minut. :Čic' Sava Glas, 8.8.2001 ____________________________________________ZDRAVSTVO, SOLSTVO 001 stran~7 " Čakali so sonce, da jih pogreje Posavje - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica oskrbuje ta čas v negovalnem delu 90, v varovanih stanovan-j jih nad Gostiščem Dvorec, kjer so apartmaji z medicinsko sestro, 22 in v stanovanjskem delu 177 varovancev, skupno 289 starejših občanov. V Domu starejših občanov Krško, ki je samostojni dom, jih v stanovanjskem delu domuje okoli 70, ostali del (140) je negovalni. V Domu starejših občanov Brežice, enoti Impoljce, je v negovalnem delu okoli 40 občanov, v oskrbovalcem delu pa 76, skupno 116. Za sprejem ni dolge čakalne dobe, nekaj več na Impoljci, beležijo pa tudi iskalce, ki želijo v domu z nadstandardno ponudbo. Pogledali smo, kako varovanci preživljajo vroče poletne dni. V breškem domu je lepo, doma bi bilo še lepše Veselijo se pomladi in poletja, ko lahko pridejo na piano iz svojega doma in ko sonce posije, se mu nastavijo, da jih ogreje. Oskrbo-vanci Doma upokojencev Brežice Pravijo, da so zadovoljni. Vse 'majo, zanje vsi lepo skrbijo, ko hi jim bilo le zdravje še nekoliko holj naklonjeno in vsaj še nekaj naša. Dobro je, dokler so še samostojni. Poleti jih peljejo na izlete, iani so bili na Brezju in Brniku, 'etos pa v Slovenskih Konjicah, kjer je samostan in se menihi uk-Varjajo s kmetijstvom in vrtnarjenjem. Gredo radi, da vidijo, kako Je še drugje. Preko doma in Druš-tva upokojencev gredo tudi v okrevališče v Izolo, za nekaj dni §redo občasno tudi domov, ko je zima pa so najraje v domu v klub- skih prostorih. Pa se prikrade tudi tožba: ”Nič ne pomaga, če je doma pet otrok, če jih je mati lahko pet vzgojila, danes pa od petih ni niti enega, ki bi lahko zanjo poskrbel.” Spominjajo se hudih zim in vročih poletij in pravijo, da so sedaj naša poletja polna vlage. Ugotavljajo, da bi bil potreben še en dom. In naj še kdaj pridemo naokoli. Tako bodo vedeli, da je še komu zunaj njihovega doma mar zanje. Poletje v Domu starejših občanov Krško Se vedno so varovanci Doma starejših občanov Krško kljub poletnim visokim temperaturam tako pridni in razpoloženi kot vse leto. Zdaj, ko je čas počitnic, jih je celo nekaj več, saj so z uvedbo občasnega varstva poskrbeli tudi . 'ktni Janez Hervol (r. na Bojsnem) je prišel v dom pred letom dni j vukoška, s SavaGlasom v rokah 83-letni Maks Zorko (r. na Libni) r.sicer Brežičan in v domu tri leta ter 73-letna Rezika Gorjup (r. na lrniku) iz Brežic je v domu tretje leto. Skupino varovancev Doma starejših občanov Krško s sestro smo zmotili pri njihovem delu, a so z veseljem pokazali, kaj vse počnejo. za vse tiste, ki bodo v domu starejših počakali svoje bližnje, da se vrnejo s počitnic. Trenutno je po besedah direktorice Jožice Mikulanc zasedenih vseh šest postelj občasnega varstva, njihovi varovanci pa ostanejo približno od petnajst do dvajset dni, pri čemer se lahko udeležijo vseh aktivnosti in programov, od jutranjega razgibavanja, telovadbe, uživajo lahko tudi v parku pred domom, kjer pojejo, berejo, igrajo na inštrumente, sodelujejo pri pevskem zboru pa tudi v okviru delovne terapije, kjer varovanci doma ustvarjajo marsikaj, od ličnih drobnih papirnatih rož različnih barv, gobelinov, prtičkov, lepljenk različnih vzorcev in motivov do natančno izdelanih lesenih hišic, kozolcev. In z vsako mojstrovino se lahko tudi pohvalijo, saj je v tako delo vloženo veliko truda in dobre volje. Vsi pa se že veselijo organiziranega srečanja s svojci in prijatelji drugo soboto v septembru, ko bo za njih velik praznik. Raje so v hladni senci V sevniškem Domu upokojencev skozi različne dejavnosti skrbijo, da imajo njihovi oskrbovanci polnejše življenje. Deluje skupina za samopomoč, pevski zbor, sodelujejo s prostovoljci (izredno so se izkazali dijaki Srednje šole Sevnica), za vroče poletne dni pa nimajo v načrtu dodatnih počitniških aktivnosti. Za starostnike je pravzaprav poletje neugoden letni čas in osebje doma pazi, da se zadržujejo v senci in dovolj počivajo. Večina njihovih oskrbovancev telesno in fizično ni v kondiciji, da bi prenesli daljša letovanja, četudi bi jih svojci želeli kam odpeljati, je povedala socialna delavka Franja Svažič. Vodstvo doma poskrbi, da se vsako leto odpeljejo na majski izlet, v jeseni pa so na vrsti pikniki. Negujejo tudi prisrčna mesečna praznovanja rojstnih dni, na katera povabijo sorodnike in prijatelje slavljencev. N.J.S., B.D., L.P. Tabor slepih in slabovidnih v Podbočju °dbočje - V organizaciji Škofijske Karitas Ljubljana je v Podbočju potekal že 12. poletni b°r slepih in slabovidnih, v katerega je bilo vključeno skoraj 70 udeležencev in njihovih opremljevalcev, starih med 16 in 50 let. Poleg rednih aktivnosti, kjer slepi in slabovidni sode-uJejo v najrazličnejših delavnicah in ustvarjalnicah, se jih veliko odloča tudi za sprostitvene sPrehode in krajše izlete, predvsem v vinorodni okoliš Bočja in Gorjancev. V ,Poletm tabor za slepe in slabo-1 ne Poteka letos že dvanajsto (j..0 ZaPored. Prvi takšen tabor je , °rganiziran v Tinjah na Po-rJU, od leta 1994 pa ta oblika “zfnja slepih in slabovidnih ^tekajo pod okriljem Škofijske a*tas Ljubljana. v snovni namen tabora je dru-nia/6 'n slabovidnih z nor-kra n° ^ečimi, spoznavanje po-tU(c!|lne 'n stiki z ljudmi, hkrati pa n ' CUTI bolj aktivno preživljanje pr°stega časa. ja p.01 sla povedala voditelja Mi-t0, ter 'n Blaž Komac, je bil le-nj. L dvanajstdnevni tabor orga-o 'ra\na način, da je slepim Ude]W čim več gibanja in n°stiheVania pr* razbčmh aktiv-vju :Za katere sicer nimajo pra-biragrd°znosti. Tako so lahko iz-catn'l rnec^ razbčnimi delavnika' 111 ustvarjalnicami, kot so lcre . a in slikarska, ribolov, gla ,'Vn° Pisanje, francoski jezik, "ekaf1’ °blikovanje iz gline in še ere- Velik poudarek je tudi na rekreativnih dejavnostih, saj so jim vseskozi na voljo kolesarski tandemi, čolni in kanuji za čolnarjenje po Krki, sprehodi, jahanje, namizni tenis za slepe ipd. Skupina slepih in slabovidnih je v Podbočju spoznala Podgor-jansko vinsko pot, obiskali so kar-tuzijane v Pleterjah in vojašnico v Cerkljah ob Krki. Danilo Koritnik Udeleženci tabora so vsak dan začeli s petjem, saj, kot pravijo, lahko le z dobro voljo in pomočjo videčih premagujejo vsakodnevne težave. Dobri sladoledi Posavje - Po podatkih Zdravstvenega inšpektorata Novo mesto se v Posavju sladkamo z dobrimi sladoledi in slaščicami. Od 15 vzorcev sladoledov so bili vsi dobri, od osmih vzorcev slaščic pa so pri treh odkrili povečano število mikroorganizmov, kar pa ni zdravju škodljivo. Ukinitev vrtca ni bila sprejeta Krško - Občina Krško je svetnikom Občinskega sveta Krško predlagala sklep o ukinitvi opravljanja dejavnosti Vrtca Krško na lokaciji Gubčeva 8 (G8) v Krškem, in sicer s 1.9.2001, s čimer bi se moral posledično spremeniti tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Krško. Na Občini poudarjajo, da je premalo otrok za oblikovanje dveh oddelkov na Gubčevi, v primeru ohranitve G8 bi bilo potrebno za ta oddelek dodatno zaposliti pomočnico vzgojiteljice, z ukinitvijo naj bi se zmanjšali stroški najemnine, otroci oddelka G8 naj bi bili prerazporejeni v oddelek na Gubčevi 6. A svetniki so z večino glasov ukinitvi oddelka nasprotovali. L.P. Prošnje ža študentske domove do 10. oz. 20. avgusta Ljubljana, Maribor - Tudi letos morajo vsi bodoči študentje prošnjo za sprejem v študentski dom poslati ali oddati pristojni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču najkasneje do 10. avgusta 2001, prošnjo za podaljšanje bivanja pa najkasneje do 20. avgusta 2001. Prošnji za sprejem v študentski dom morajo priložiti fotokopijo potrdila o državljanstvu, potrdilo o vpisu (dokazilo o statusu mora študent poslati ali oddati v treh dneh po vpisu, najkasneje pa do 3. oktobra oziroma 13. oktobra 2001, če se je za vpis prijavil v podaljšanem prijavnem roku), potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopijo spričevala o maturi in fotokopijo spričevala 4. letnika srednje šole ali fotokopijo spričevala o zaključnem izpitu in fotokopijo spričevala 4. letnika srednje šole oziroma spričevali zadnjih dveh letnikov srednje šole, potrdilo o stalnem bivališču, potrdilo o številu družinskih članov, dokazila o materialnem po- ložaju - cenzus je 287.503,50 SIT. Prošnje za bivanje pri zasebnikih kot tudi za podaljšanje bivanja se pošljejo ali oddajo pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču v istih rokih in z enakimi prilogami kot prošnje za v študentske domove. Na podlagi zbranega števila točk pisarne za študentske domove do 15. septembra 2001 in 15. oktobra 2001 določijo prednostna seznama študentov, upravičenih za bivanje v študentskem domu in pri zasebnikih, ter ju najkasneje v treh dneh po tem objavijo na svoji oglasni deski in oglasnih deskah-študentskih domov visokošolskega središča. L.P. Kdo je kriv za “luknje” v žepih in na strehi? Bizeljsko, Brežice - Brez dela proračunske rezerve so ostali tako kmetje kot stara šola Bizeljsko, saj odlok, kot je bil pripravljen, svetnikom ni bil všeč. Zupan Deržič je ob neodobravanjih delitev proračunske rezerve točko umaknil z dnevnega reda. Tako kmetje kot stavba pa ostajata “namočena”, prvi zaradi izpada, drugi zaradi luknje v strehi. Osnutek odloka o višini in po- šič z gospodarskega oddelka obrabi sredstev proračunske rezerve čine pa je lahko le pojasnil, da ob za odpravo posledic pozebe in po- evidentiranju te škode gasilci sledic neurja s točo je 4 milijone kljub njihovim napotkom niso po-predvideval za organizacije pride- dali prijave. To so sicer ponovno lovalcev, najverjetneje Sadjarski opozorjeni storili nekaj dni po iz- Nad stopniščem, ki ga vsakodnevno uporabljajo, se podira streha. zadrugi. Čeprav naj bi sredstva vsaj ublažila izpad dohodkov, so svetniki dvomili, da bo od tega denarja imel koristi neposredno kmet. Prav tako so zavrnili del odloka, v katerem naj bi 1,58 milijona namenili popravilu več kot 150 let stare šole Bizeljsko, v strehi katere zija luknja, svetniki pa pravijo, da ta ni posledica junijskega neurja. Ivan Vogrinc je opozoril, da so presenečeni nad uvrstitvijo šole Bizeljsko v delitveno bilanco, saj je bila streha gasilskega doma v Gaberju pri Dobovi dvakrat uničena zaradi neurja, pa nima predvidenih sredstev. Roman Matja- redni seji. Tako da bo po zagotovilih na oddelku odlok ponovno v presojanju najverjetneje na septembrski seji. Svetnik Rok Kržan, ki v stari šoli domuje s prostori krajevne skupnosti, mimo nevarne strehe pa vsak dan hodijo delavke v manjši šiviljski obrat, drugače ne vidi rešitve. Boji pa se, da se bo tudi škoda pri sami sanaciji, ko bo do nje sploh prišlo, pokazale še večja, ponavadi je potrebno zamenjati dober del ostrešja in kritine. Zdaj menda kljub zasilni sanaciji zamaka v poslovnem obratu, prvo neurje pa bo zalilo vse prostore. Suzana Vahtarič rojstva v porodnišnici brežice Od24.7. do 6.8.2001 Dečke so rodile: Sabina Bajc iz Velike vasi pri Krškem, Jožica Račič iz Globokega, Majda Zorko z Žejnega, Marija Župane iz Dobrove, Karmen Brudar z Bizeljskega in Andreja Logar z Loga. Deklice so rodile: Mateja Longo s Senovega, Mojca Kunej s Trebeža, Sonja Herakovič iz Brežic in Adrijana Omerzel z Ždol. KULTURA Sevniško grajsko poletje Sevnica - Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vsako leto pripravi pisano paleto kulturnih prireditev pod skupnim naslovom Sevniško grajsko poletje. Letos je vanjo vključenih 13 glasbenih in gledaliških predstav ter predstav za otroke. Bogati kulturni večeri Posavje - V okviru študentskega festivala potekajo po okoliških gradovih koncerti priznanih študentov glasbe, ki nabirajo bogate izkušnje, navdušujejo občinstvo in s prireditvami prebujajo grajske in cerkvene zidove. Prireditve je odprl klovn Bilbo s Češke, sledilo je odprtje razstave Barbare Tihole iz Sevnice s kon- Barbara Tihole certom Tinkare Kovač ter koncert baritonista Egona Bajta ter čembalista Janka Kastelica, ki sta se predstavila v okviru Študentskega festivala. Naslednji koncert iz tega cikla bo to soboto ponovno v Lutrovski kleti, dan pred tem pa se bo v grajskem atriju z monodramo Mimi je pozitivka, predstavila Alenka Vidrih. Do konca septembra se bo zvrstilo še osem prireditev. Nastopil bo šansonjer Srdan Depolo s Hrvaške, skupina Mescla iz Italije z večerom napolitanskih pesmi, duet Balalajka iz Rusije, ki bo odprl likovno razstavo ArSPEKTA. Na njej bodo razstavili dela, ki bodo nastala na istoimenski sevniški likovni koloniji. Konec septembra pa bo v okviru Sevniškega grajskega poletja zaživela mednarodna likovna razstava z naslovom Umetnost brez meja, na kateri bo sodelovalo 80 avtorjev. To razsta- vo bo na pot pospremil Oktet Jurij Dalmatin, ki se bo kmalu za tem podal na turnejo po Kanadi. Pregled vseh prireditev, ki sodijo v sklop Sevniškega grajskega poletja, lahko najdete v posebni brošuri, ki je izšla v teh dneh. Na njej pa je predstavljen tudi nov zaščitni znak teh prireditev. Gre za izsek znamenite freske, ki je v stolpu sevniškega gradu. Nada Černič Cvetanovski Klovni so bolni od smeha Sevnica - Jiri Redinger s Češke je leta 1981 postal nekdo drug. Postal je klovn Bilbo in to tudi ostal. Bil je v šoli za klovne in je nastopal s praškim cirkusom. Z njim je nekaj let potoval po Srednji Aziji in Sibiriji, pred dnevi pa gaje pot zanesla na sevniški grad. Pravzaprav ni šlo za naključje, saj gaje na grad povabil Sklad za kulturne dejavnosti iz Sevnice, da s klovnovskimi norčijami svečano odpre prireditve s skupnim naslovom Sevniško grajsko poletje. Klovn Bilbo je s svojimi akrobacijami, ki jih poučuje tudi na lutkarski fakulteti v Pragi, navdušil tako mlado kot manj mlado publiko.V minulih dneh pa je klovn Bilbo sodeloval še na desetem mednarodnem poletnem festivalu Trnfest v Ljubljani. N.Č.C. V treh letih koncertov je grad Pišece oživel in dobiva novo podobo. Ob slikarskih razstavah prvi v nizu letošnjih koncertov Kastelic in Bajt. Baritonist Egon Bajt ob spremljavi čembalista Janka Kastelica sta pričela prvi krog gostovanj po izjemnih kulturnih bogastvih, sledijo še koncerti skupine mladih iz Krakova ter iz Bolzana. Koncerti potekajo ob torkih na gradu Bogenšperk, ob sredah na gradu Brestanica, nato v Kapiteljski cerkvi Novo mesto, ob petkih na gradu Pišece in sobotah v Lutrovski kleti sevniškega gradu ter letos prvič še v cerkvi sv. Martina v Trbovljah, v tem zaporedju do 18. avgusta. S.V. ob koncu tedna l j MmmsemmmmmsmM. Ob koncu meseca izjemna Podsreda Živi papir - slovenske rože in Sadakini žerjavi Brežice - Čas rož. Skrbno vzgojenih in travniških. Nekateri prisegajo na prve, drugi se najbolj razveselijo travniškega šopka. Cvetoč travnik, od rož pisan domači vrt, cvetlični aranžma ali samo en cvet v vazi, ponujajo balzam duši v asfaltni džungli. In je tu še drugo cvetje - novodobno, iz raznih materialov, tovarniško izdelano in iz časov naših babic, ko so domove krasile s povoskanim cvetjem. Da bi iz etnološkega vidika o slednjem zvedeli več, je bilo pravo ime dr. Ivanka Počkar. V preteklosti je bil papir, poleg slame, gline, lesa in železa eden od osnovnih naravnih ma--terialov, ki je spremljal človekov vsakdan, še bolj pa praznik. Izdelovanje rož iz papirja je bilo do druge svetovne vojne značilna obrt po celi Sloveniji. Do danes seje pri nas ohranilo le kot spremni del turističnih prireditev, v zadnjem času spet kot okras ob slovesu nabornikov (npr. na Primorskem), pa tudi na najrazličnejših razstavah in kot muzejski eksponat. Čeprav je še vedno nekaj starejših in tudi mlajših izdelovalk, ki jih nekatere osnovne šole občasno povabijo, da mladim pokažejo način izdelave, se je tovrstni izdelek v glavnem odtujil od sodobnega načina življenja. Kdo ne pozna Sadakinega vztrajnega zlaganja papirnatih žerjavov po drugi svetovni vojni in kdo se med branjem knjige ne bi iz sočutja potrudil zgibati za Sa-dako, da ji pomaga živeti? Medtem ko so npr. Japonci uspeli ori-gami - njim lastno spretnostjo prepogibanja papirja - iz davnin ohraniti in jo uveljaviti po vsem svetu, so slovenske papirnate rože prej redek prežitek kot izkoriščena ponujena (skoraj že zamujena) možnost za slovensko predstavitev. Kako bi pojasnili ta čas v Posavju? “Tudi v Posavju so (večinoma) ženske, pa tudi nekateri moški znali izdelovati rože iz krep in svilenega papirja. Izdelovali so posamezne cvetove, ki so jih vključili v slovesen okras na prvomajskem mlaju kot sestavni del gir-land pri krašenju cerkva, kapelic in znamenj s Križanim ob cerkvenih praznikih, obhajilu, birmi, poroki in proščenju. Doma so krasili vhode, stene, svete podobe in “bogkove” kote za božič, ohcet, krstitke, prvo obhajilo in birmo. Tudi pri zadnjem slovesu so krasili s papirnatimi rožami; med “žingarc”(zimzelen), lipico in rženo slamo so zatikali rože, prav tako pa so jih vpletali v nagrobne vence.” Je kdo od izdelovalcev posebej slovel? “Ja, v obdobju med obema vojnama je v Podvinju pri Kapelah po izdelavi papirnatih rož, z asparagusom aranžiranih v šopke, slovel Franc Strasner. Pozimi je bil vešč napraviti različne vrste papirnatih cvetov, poleti pa je sestavljal šopke iz svežih rož. Papirnati šopki so ostajali v spominu dlje časa, zato so jih obdržali v vazi tudi po več let.” So imele tako izdelane rože v šopkih kakšno posebno ime, delo pa je bilo gotovo tudi zamudno? “Izdelane rože, ki sojih nekateri tudi povoščili, so sestavljali v poročne šopke in jim v okolici Brežic rekli “paket”. Izdelovalke takšnih šopkov so v zimskem času obrt opravljale kot postransko dejavnost za dodatni zaslužek, šopke pa so oddajale za prodajo v domačih trgovinah, precej pa so jih prodale trgovcem v Zagreb. Z izdelavo poročnega šopka se je izdelovalka zamudila en dan in dva večera, zanj pa je pred drugo vojno dobila KTdinarjev, za kar bi sicer morala opraviti težaško enodnevno delo od jutra do večera v vinogradu ali na polju. Po drugi svetovni vojni so papirnate šopke izpodrinili poročni šopki iz svežih rož (večinoma beli nageljni in asparagus), ki so bili po tedanjem pojmovanju bolj imenitni.” Kot jesensko spravljanje pridelkov je najbrž tudi to delo združevalo več ljudi? “Tako je. Na podeželju so v vsaki vasi znali plesti rože iz papirja. Navada je bila, da se je za krašenje prostorov za skupna praznovanja (cerkve, kapelice, zunanje oltarje ob obhodu procesij, prvomajski mlaj, mlaj za mladoporočenca, gasilsko veselico itd.) ob večerih sešlo večje število žensk v vasi, ki so več dni zapored izdelovale papirnato cvetje. Nekatere ženske so bile pri tem opravilu prave mojstrice. Sposobni ključavničar starega ko- va Zorčič iz Krškega zatrjuje, da je zmogel izdelati vse, če mu je naročnik le lahko'to tudi narisal. Prav tako so izpod spretnih prstov izdelovalk papirnatih rož nastale vse vrste cvetic, ki so jih lahko videle v naravi in na domačem vrtu. Najpogostejše vrste papirnatih rož so posnemale “gartrože” (domače vrtnice), “klinčke” (turške nageljčke), lilije, narcise, pa tudi fergismi-niht (spominčice), mak in ivanjščice.” V začetku ste dejali, da so v zadnjem času papirnate rože spet našle svoje mesto kot okras ob slovesu nabornikov, kako pa je bilo pred drugo vojno? “Seznam priložnosti in pripravljenosti za izdelavo rož je mnogo daljši. Iz papirja napravljene šopke so pripeli nabornikom pred drugo svetovno vojno in z njimi “napletli” konjsko vprego, ki jih je vozila. Razen nevestinega šopka in naglavnega venčka so bili papirnati (in povoščeni) tudi šopki ženina, poročnih prič in svatov, s papirnatimi rožami in trakovi so okrasili voz in konje, papirnati šopek so vstavili tudi v prazni srednji del okroglega svatovskega kolača, s papirnatimi rožami so krasili testena jagnjeta, hišni vhod in prostor, kjer se je dogajala ohcet. O ohceti se je še dolgo govorilo, če je bila bogato “napletena”, danes pa v močnem kratkem spominu ostajajo poroke iz prestižnih prostorov in embalaž.” Dr. Ivanka Počkar je o vprašanih rožah govorila s takim čutenjem in spoštovanjem, da so te v njenih besedah oživele, se razcvetele, z njimi pa tudi ves njihov čas, ki se na nek tih in sramežljiv način vrača, kot se je za priložnost lanske razstave Sadja in cvetja. N at j a Jenko Sunčič Podsreda - Zadnji julijski konec tedna so v Kozjanskem parku pripravili izjemna koncerta rock in jazz pevskega zbora VoicesInTime iz Bavarske ter Tria Lorenz. Primož, Tomaž in Matija Lorenz so po diplomi Akademije za glasbo v Ljubljani nadaljevali z izpopolnjevanjem v tujini. Njihov repertoar s klavirjem, violino in violončelom sestavljajo številna dela različnih stilov, vse pa izvajajo brez not. Pevska zasedba VoicesInTime, ki jo vodi dirigent Stefan Kalmer, na področju Bavarske predstavlja eno redkih skupin, ki se poslušalcem predstavlja z repertoarjem zabavne in jazz glasbe, izvajajo pa tudi priredbe klasičnih in ljudskih pesmih. Obe skupini sta prejemnika izjemnih nagrad in plaket, v Podsredi pa sta dokazali svojo slavo. S.V. napovedi 10. avgust Sevnica - monokomedija Mimi je pozitivka Alenke Vidrih, 11. avgust Brestanica - koncert ruske ljudske glasbe, Duo Ira Roma, ob 20., grad Raka - gasilska prireditev z veselico ob 40. obletnici delovanja, ob 20., gasilski dom 14. avgust Bohor- Bohorska noč s srečanjem planincev Posavja, koča 17. avgust Sevnica - dvodnevna likovna kolonija ArSPEKTRA 2; koncert skupine Caminoigra, grad 18. avgust Brestanica - 4. državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko, ob 16., grad Dr. Ivanka Počkar s skrbno spravljenimi lanskimi rožami in šopki ob razstavi Sadje in cvetje Res nam ni nikoli prav. Trenutno vzdihujemo nad curki znoja in sonce preveč sije. Ampak sije za vse, ni treba poravnati gretja, niti dati centa za porjavelo kožo, če se mu nastavljamo doma, so tudi sence in vode in lahke oblekice. Poletje je super! Pregreto je postalo, ko so mi nek dan trije mlajši možaki v kavami pri bolnišnici razlagali v tožbe zavite delovne zgodbe. Nobenih stimulacij, neplačane nedelje in prazniki že od ne vem kdaj, regres da je neznanka in se spraševali do kdaj bo tako. Niso želeli povedati kdo so in od kod. Da bodo še v večji godlji, če bo to “šlo” na svetlo. Očitno so me zelo dobro poznali. Pravzaprav pa sem se med možaki znašla zaradi čakanja na zdravilo v brežiški lekarni. Njene farmacevtke so poleg profesionalnosti “oborožene” tud' z ljubeznivostjo in ustrežljivostjo- Kar sem po dolgem času doživela še v Hotelu Lev Inter-con-tinental v Ljubljani. Dober dan, izvolite, hvala, ste zadovoljni, želite še kaj, dobrodošli še kdaj, prosim, samo trenutek, nasvidenje. To je tam stalnica, ko takoj čutiš, da ne gre za avtomatizem. I*1 bi se morali izprašati, kako je l našo najpreprostejšo človečnostjo v naših sredinah, kjer živimo i*1 delujemo. Pristop do ljudi je osebna izkaznica vsakega posameznika. Če ne, je vse skupaj en velik “šid”, bi rekel moj petnajstletnik Tomaž. Halo!!! Misli otroških glav in delo otroških rok je neprecenljiv1’ vrednosti. Kar je pokazala tud' dražba desetih likovnih del brežiških osnovnošolcev, ki so ustvarjali na temo Sveta glasbe-barv in linij. Prisrčna in razumlj'" va dela mladih ustvarjalcev, ki bodo krasila deset domov. ObljO' bim, da bodo prihodnjič v Sejalcu. Ker bom sedaj napisala nekaj’ kar me že dolgo žuli. Žurnalisd; ali kar pač že smo, ki sicer rad; gledamo in poslušamo lepe rec (relativna zadeva) in o kulturne^ dogodku poročamo, smo pri 1 ’ družbeni nadgradnji ujeti. Pisa° je in poročanje o tem je neka žanrski hibrid - večinoma se s° očaš z ljudmi, ki imajo nepreced ljiv ego in bog ne daj, da bi nap sal, da ti razstava, knjiga ali gla\ ba ni bila po volji, poleg tega rm, likovnik, pisatelj, glasbenik, nl. umetnostni zgodovinar, kultur^ žurnalizem ni teren, kjer bi _ kalil kot heroj ali politični P01^ valeč, težko postavljaš inovativ vprašanja. Toliko v prvi sapi v avg"*' tovskem dnevu brez sape in z v čim soncem na modrem nebu celini brez maestrala, ko je . zbledela morska modrina in > vonj borovcev samo še v sp minu. S kepico sladoleda v m vam želim ljubezniv dan. islit1 Natja J.S- GLASBA Marta Zore - Zaljubljena v gore, glasbo in svojega Mihca Kdor je ne pozna, bi se je lahko celo ustrašil. Iz nje veje izjemno močna energija, v minuti premore nešteto besed in vedno se smeje. Življenjski okviri, v katere so postavljena naša življenja, Marto ovirajo in omejujejo. Zato živi malce drugače, tako po svoje. Pred kratkim smo slišali tvojo novo skladbo, ki nekako naznanja tvoj novi glasbeni stil - etno stil? Resje, pripravljam pravzaprav kar cel projekt v tem stilu. In ta nova skladba je le ena od mnogih, kijih bom pripravila. To je istrska narodna pesem, ki smo ji napisali novo besedilo in “sliši se” super. Kako pa to, da si se odločila za tako korenito spremembo v glasben-em stilu, saj ti je “šlo” čisto v redu? Veš, meni je zelo dolgčas vedno prepevati o ljubezni in te prežvečene fraze, kot šo ljubim te, Pogrešam te, ne morem brez tebe 'n ne morem še ne vem kaj, skratka, treba je eksperimentirati. Sicer pa se tvoja zadnja plošča, 'nislim, da je tretja po vrsti, z naslovom “Nekje, kjer se je ustavil čas” še vedno zelo dobro prodaja, na njej Je kar nekaj uspešnic, ti pa že razmišljaš o novi. Kako to? Pravzaprav glasbenik, ki od glasbe živi, nekako vedno ustvariš in skladbe so vedno nekako pri r°ki. No, prejšnja plošča se res še Vedno zelo dobro prodaja, tako kot sta se tudi obe prvi. Prejšnja Se je recimo v 16.000 primerkih, kar je ogromna številka za naše razmere. Kljub vsemu pa sem zelo delavna, kar se glasbe tiče, in že prejšnja skladba Čuj moj glas je nekako naznanila moj novi stil. Ljudje so “prijeli” v to vabo in odločila sem se, da bom šla še bolj korenito v to smer. Sicer pa si tudi avtorica večine svojih skladb. Boš tudi tokrat? 3a> vsaj polovico jih napišem Sama. Sicer pa sem vedno zraven i Pri nastajanju aranžmajev, pri sne-manju pa še sploh ne gre nič brez ntene. Kaj pa te je pravzaprav pripelja-l° do tega, da si začela sama pisati skladbe, ki jih potem Adi sama Zapoješ, seveda? Pri nas večina pevk P°je tisto, kar jim napišejo drugi. V sebi že dolgo čutim potrebo P° tem in zdi se mi najbolj naravno, samoumevno, logično, da ce Poješ, igraš, potem tudi ustvariš glasbo. To potrebo čutim, prav tako tudi to, da sem zraven pri produciranju skladbe, tako da sledim nastajanju skladbe od začetka do konca. Tako, da sem znana po tem, da ljudi, s katerimi delam v studiu, ne pustim niti jesti. Torej si v prednosti pred tistimi, ki pojejo le tisto, kar jim napišejo drugi? Mislim, da so ti pevci in pevki osiromašeni, pravzaprav so od- visniki. Mene bi takšna odvisnost, če bi bila odvisna že na tej postaji, zelo omejila. Imam vrsto svojih kolegic, ki so prav zaradi tega pri petju zelo omejene. Pravijo, da bi jim bilo veliko lažje, če bi si glasbo pisale same. Prav tukaj bi rada vzpodbudila mlade glasbenice in glasbenike, da delajo sami. Lep dokaz je že pri meni, ko so dekleta videla, da igram saksofon, se je povečala tudi številka deklet v glasbenih šolah, ki so se želela naučiti igrati na ta čudovit inštrument. Kar naj začnejo delati sami! Saj na mladih svet stoji. Seveda pa naj vzamejo v roke karkoli, ali je to kitara, ali pa klavir, naj se naučijo tistih nekaj osnovnih akordov in naj poskušajo delati sami. Zakaj pa misliš, da toliko pesmi govori o ljubezni? Že sama sem se velikokrat spraševala o tem in bila bi zelo vesela, če bi kdo vedel odgovor na to vprašanje. Vedno bolj ali manj pristanemo v in pri ljubezni. Tudi moja zadnja plošča vsebuje to tematiko, brez tega ni šlo. Tudi ta nova skladba poje o ljubezni, sicer na smešen način. Morda je vzrok temu v tem, da se pač dogaja celo življenje, enkrat bolj intenzivno, drugič manj. In kadar se ljubezen žzgodi’, je ponavadi zelo močno čustvo in očitno pusti tudi močan pečat v nas samih, da potem tako radi pojemo o tem lepem čustvu. Res pa tudi je, da bi bilo prav žalostno brez ljubezni. Torej, kadar nisi v zaljubljeni fazi, si to spet želiš, torej sploh ni čudno, da tako veliko pesmi govori o ljubezni. Torej pela si kar nekaj let z bendom po tujih odrih. Kakšno paralelo bi potegnila med tujimi in našimi odri? Že dolgo je tega, ali ne? Pa ne bom govorila o letih. Takrat se je predvsem igralo za ples. Igrali smo komercialno glasbo, vse zvrsti, kar so ljudje pač poslušali in seveda plesali. Tako kot pri nas ob terasah na morju, to je še najlepši primer za primerjavo. Glede tega, recimo, je bilo zelo podobno pri nas in v tujini. Zdaj pa že kar nekaj let nisem več na tekočem glede tega. Slišim pa od glasbenikov, ki še vztrajajo pri tovrstnem igranju, da seje zadeva zelo spremenila in poslabšala seveda. Namreč glasbeniki sploh ne hodijo več muzicirat, igrat v živo, ampak, kot je danes zelo moderno in nobel, samo še vtikajo kartice v svoje mašinerije, tako vse praktično igra namesto njih. So v nekakšnih vlogah D.J.-jev, kot v diskotekah. Nič več ne igrajo v živo, to je bistvo, kar hočem povedati. In vem, da se to čuti. Ljudje čutijo, ali ti igraš zares, ali samo blefiraš. Razlika je po moje velika. In tudi če je glasba odigrana v živo, se to sliši drugače. Kaj pa publika, naša, tuja? Je tukaj kakšna razlika? Kakšne velike razlike ni, bolj gre za to, ali publiko prepričaš, ali pa ne. Skandinavci naj bi bili znani kot zelo hladni ljudje, recimo, pa moram povedati, da bolj temperamentnega naroda nisem še srečala. Prepotovala sem celo Evropo in Skandinavijo, pa je bilo tam najbolj sproščeno in veselo. Tu ni pravila, gre bolj za to, kaj ti njim daš in, seveda, kako. Pa se preseliva spet k tvoji glasbi. Pripravljaš torej že material za novo ploščo, ki bo očitno zelo etno, kot praviš. Sicer pa se te spominjam še izpred nekaj let nazaj, ko si zmagala na MMS s skladbo Še si tu. Kako je pa to izgledalo? Spominjam se, kako sem ustvarjala to pesem. Bilo je nekje sredi noči, in ko sem dobila idejo za refren, sem si rekla, to je pa to, pa to mora biti to. In res je bilo to to! Pač hotela sem poskusiti in “ratalo” je. In ker sem že začela, pač nadaljujem, saj bi bilo nesmiselno končati nekaj, kar mi gre kar dobro od rok. Kje pa si dobila idejo zdaj za etno stil? Si morda nekje nekaj slišala, pa si rekla, to bi pa poskusila, ali ti je morda v tem, kjer si zdaj, malo dolgčas? Zase velikokrat rečem, da sem shizofrenična v glasbenem smislu. V sebi čutim veliko različnih jazov in veliko različnih obdobij imam. Pravzaprav imam vedno pri roki pet čisto različnih projektov, ki so doma in nekako čakajo, da v sebi začutim enega od teh jazov in ga “vržem” ven. Tudi ta ideja za istrsko ljudsko glasbo je v meni dozorevala nekaj let in zdaj se mi zdi pravi trenutek, da ga dam iz sebe. Ker je zdaj čas poletja in seveda počitnic, kje boš preživela svoj dopust? Kar na morju, v Zadru s svojo družino in mojim sinom Mihcem. Šla pa bom seveda tudi v gore, ki jih obožujem in seveda na kakšen ribolov. Brez tega pa pri meni ne bo šlo. Za konec pa povej še, od kod tolikšna ljubezen do klobukov? Že od nekdaj imam rada pokrivala, odkar pa sem našla klobučarko iz vašega konca, je to zadetek v polno, saj mi izdela čudovite klobuke. Majda Arh-Sevšek slovenska narodna glasba 32. slovenski festival domače zabavne glasbe “Ptuj 2001” PtuJ - Radio Ptuj je v okviru praznika Mestne občine Ptuj organiziral že 32. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2°0l. Ptujski radio se je že leta 1969 vključil v praznovanje 1900-letnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prv' tovrstni festival v Sloveniji. Prireditev je prerasla v tradicionalno obliko. Tako je doslej na ptujskem odru nastopilo Pfek 310 ansamblov iz Slovenije in zamejstva. Na festivalu so se ansambli potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve zhačke ter za nagrade strokovne komisije in občinstva. jj- pivo nagrado h”Zek za skladbo :&jepr™f ,1 ^riadbo Hladen veti Jal ansambel Štr bronasto Orfeje cjeli: Ansambt Ma5eGaŠperič,Iz larJan Drofenik. Srebrno Orfej m slc"Jf 1: Slovenski j nerKintet’ŠpiM D,.,oniPr°mis, E p . Veseli Revi °tacar inAnsaml Nagrado za najt tanta je strokovna komisija priso- Priznanje za tretjo zlato Or- dila ansamblu Vitezi Celjski. fejevo značko sta prejela ansam- Ansambel Cvet iz Radeč bla Ptujskih 5 s Ptuja in Melos s Smlednika. Priznanji za četrto zlato Orfejevo značko sta prejela ansambla Štrk iz Ljutomera in Cvet iz Radeč. Priznanje za že šesto zlato Orfejevo značko je dobil ansambel Podkrajški fantje iz Velenja. Korenovo plaketo za najboljšega pevca oziroma pevsko skupino je strokovna komisija prisodila Aniti Zore iz ansambla Pik Ekspress. Nagrado strokovne komisije za melodijo je prejel Vinko Štrucl za skladbo V nebesih je lepo, ki jo je izvajal ansambel Pik Ex-press. Nagrado občinstva za najboljši ansambel so namenili ansamblu Ptujskih 5. Prav tako je priznanje Zlatega Orfeja strokovna komisija podelila ansamblu Ptujskih 5. lestvice Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večernem programu SLOVENSKA LESTVICA 1. B MASHINA - SIDDHARTA 2. KAKO NAJ VEM - MAJDA ARH 3. OKLEP - BIG FOOT MAMA 4. DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ 5. ŽIVLJENJE LEPŠE JE - SOUND ATTACK 6. NISEM JAZ - SLAVKO IVANČIČ 7. BUM BUM - YUHUBANDA 8. ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - IRENA VRČKOVNIK 9. DELO MI NE LEŽI - BENČ 10. NE TEPTAJ MI SRCA - ANDREJ ŠIFRER TUJA LESTVICA 1. ANGEL-SHAGGY 2. UREMIND ME-USHER 3. BOOTYLICIOUS - DESTINY’S CHILD 4. LADY MARMALADE - CHRISTINA AGUILERA 5. ALL OR NOTHING - 0-TOWN 6. JADED - AEROSMITH 7. COWBOYS & KISSES - ANASTACIA 8. THERE YOU’LL BE - FAITH HILL 9. JE N’AI QUE MON AME - NATASHA ST-PIER 10. LIVIN’ ON LOVE - ILSE DELANGE LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večernem programu 1. DOLENJSKI DIMNIKAR - ans. Gregorja Oblaka 2. KOKODE POLKA - ans. Vita 3. NI V SE BOGASTVO - Štirje kovači 4. FANTIČ MOJ - ans. Matjaža Kokalja 5. VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji |" KUPON ZA GLASOVANJE \ Glasujem za slovensko pop skladbo:_______________ i Glasujem za tujo skladbo:------------------------ i . Glasujem za narodno zabavno skladbo:______________ i Moj naslov: I Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice I_____________________________________________________I Državno prvenstvo harmonikark Brestanica - 18. avgusta se bodo v organizaciji Turističnega društva Brestanica na gradu Rajhenburg na 4. državnem prvenstvu pomerile harmonikarke, ki igrajo na diatonično harmoniko. Vsaka tekmovalka bo morala zaigrati dve skladbi različnega ritma, od tega mora biti ena obvezno ljudska, skupaj pa ne smeta biti daljši od šest minut. Strokovna žirija bo izbrala tri najboljše, obiskovalci pa bodo izbrali najprikupnejšo harmonikarko. ŠPORT speedway Rune Holta zmagovalec velike nagrade AMD Krško Krško - Z dirko za veliko nagrado AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav so gledalci na stadionu Matije Gubca v Krškem videli že 175. predstavo speedwaya, udeležili pa so se je trenutno najboljši vozniki tega športa iz Australije, Anglije, Poljske, Danske, Norveške, Češke, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Na dirki se je pomerilo 16 dirkačev iz desetih držav, med njimi tudi slovenska voznika Matej Ferjan in Izak Šantej. Okrog važali aktualni svetovni prvak Anglež Mark Loram, poljski voznik Piotr Svvist in najboljši slovenski speedwayist Matej Ferjan. Po Dirka je minila brez padcev, kar nedvomno potrjuje, da je krška steza med najvarnejšimi 7.000 gledalcev je videlo zelo zanimivo dirko, v kateri je dokaj suvereno zmagal mladi norveški voznik Rune Holta, sicer stari znanec krške speedwayske steze, Ole Olsen ki je zmagal kar v štirih dirkah, v prvi pa je zasedel drugo mesto. Po dvajsetih vožnjah je Rune Holta osvojil 14 točk, drugo mesto pa je pripadlo poljskemu vozniku Sebastjanu Ulameku, ki je zbral 12 točk, za tretje mesto velike nagrade AMD Krško pa' so raz- dodatni 21. vožnji je skupno tretje mesto pripadlo Marku Loramu, četrto je osvojil Matej Ferjan, peto pa Piotr Swist. V polfinalni skupini za pokal Zavarovalnice Triglav seje uvrstilo deset najbolje uvrščenih voznikov. V dirki s Sebastjanom Ula-mekom, Toddom Wiltshirom, Armandom Castagno in Joachi-mom Kugelmanomm je Matej Ferjan zasedel nehvaležno četrto mesto in se tako ni uvrstil v finalno dirko, ki jo je dobil Sebastjan Ulamek pred zmagovalcem velike nagrade AMD Krško Ru-nejem Holto, tretje mesto pa si je privozil aktualni svetovni prvak Mark Loram. Dirko v Krškem si je ogledal direktor grand prix speedway dirk in trikratni svetovni prvak med posamezniki Ole Olsen, ki je po končanem spektaklu povedal, da je stadion v Krškem med najboljšimi in najbolje urejenimi tovrstnimi objekti v Evropi in svetu in da je zelo zadovoljen, da je v enaindvajsetih letih, odkar je v Sevničani odlično napredujejo Sevnica - V teh dneh je izšla nova slovenska šahovska rating lista, ki bo veljala do konca leta. V njej so upoštevane vse spremembe obračunanih ratingov vseh igralcev na turnirjih v Sloveniji in v tujini. Veliko sevniških šahistov je izdatno popravilo svoje ratinge, nekateri mladi šahisti šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica pa so se v svojih kategorijah prebili v slovenski vrh. V turnirskem šahu sta izjemno napredovala Andrej in Mojca Grilc ter Stevičin Rušiti, med mladimi pa Boris Mitrovič ter Jelena Topič. Mojca Grilc je s svojimi 1841 točkami osma med 76 igralkami do 20 let, Topičeva pa 14. med igralkami do 12 let. V pospešenem šahu je napredek mladih sevniških šahistov Še bolj očiten, saj je kar 10 igralcev popravilo svoj rating za, največ možnih točk, to je 150, poleg tega pa je še 15 mladih Sevničanov izboljšalo svoj položaj na listi. Ob tem pa so nekateri Sevničani visoko uvrščeni tudi v svoji starostni skupini. V kategoriji do 12 let tretje mesto med 462 na listi zaseda Boris Mitrovič, Suzana Pavlič je šesta v kategoriji do 14 let, v starosti do 10 let je Tomaž Ži- bert osmi na listi, Karmen Keber je deveta v svoji kategoriji, prav tako tudi Mojca Grilc. Napredek na področju ratingov v letošnjem prvem polletju samo potrjuje dosežene uspehe in uvrstitve sevniških šahistov na številnih tekmovanjih . Sicer pa uspehi ne pridejo sami po sebi in v ŠK Milan Majcen Sevnica se tega zavedajo in načrtno delajo z mladimi. Nekaj svojih mladih šahistov so poslali na poletno šahovsko šolo v Hodoš, ki so jo organizirali Združenje slovenskega ekološkega gibanja, Zveza organizacij za tehnično kulturo in Šahovsko društvo Trdnjava iz Ljubljane. Šahovsko šolo je vodil mojster FIDE Srečko Kolar iz Litije. Nada Černič Cvetanovski Krškem tudi sam dirkal, prišlo do veliko izboljšav. “Krška pista je med najboljšimi in gotovo najhitrejšimi na svetu, uredili ste potrebne infrastrukturne objekte in lahko povem, da se Krškemu v prihodnosti, morda že naslednje leto, obetajo največje speedway dirke, vključno z grand prix dirko, ki naj bi bila krona vašim prizadevanjem v razvoju in promociji . speedwaya v tem delu Evrope,” je med drugim povedal Ole Olsen. D.K. Predvojni sokolski dom je dotrajal, v načrtu je novogradnja Bo stari “Partizan" padel še letos? Sevnica - Ker v dotrajani stavbi TVD Partizan ni bilo več možno zagotavljati varne športne vadbe, so ga 1.marca letos zaprli. Ob številnih klubih so tako brez telovadnice ostali tudi učenci Srednje šole Sevnica. Ker pa je bil pred zaprtjem na občinskem svetu sprejet sklep o gradnji novega športnega doma na tej lokaciji, se sedaj športna javnost sprašuje, kdaj se bo gradnja pričela oziroma kdaj naj bi stari objekt odstranili. Predsednik TVD Partizan Robert Perc je z upravnim odborom ocenil, da bi bilo smotrno v avgustu pričeti z rušenjem, čeprav občina še nima zaprte finančne konstrukcije novogradnje. Po predračunski vrednosti bi nov športni dom z vso opremo stal 230 milijonov SIT, od katerih naj bi 150 milijonov SIT zagotovili občina in krajevna skupnost Sevnica, razliko pa državni proračun. Iz športne fundacije je odobrenih 15 milijonov SIT, 20 milijonov bo v obdobju treh let prispevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 20 milijonov pa ta čas še manjka za pogumnejši začetek del. Ce se v letošnjem letu ne prične z deli, v občino ne bodo prišla niti tista že odobrena sredstva niti ne bo smiselno kandidirati na novih razpisih. Društvo samo ne upa prevzeti nase vso težo odgovornosti za rušenje stare stavbe, če potem ne bo na istem mestu zrasel nov športni dom, zato pričakuje soglasje in podporo občinskega sveta. Robert Perc je zato predvideval, da se bodo o tem pogovarjali že na julijski seji, pa se je izkazalo, da je potrebno urediti še lastniški odnos, s katerim lahko občina nastopi kot investi- tor. Pri tolikšni vrednosti in soudeležbi državnih sredstev namreč društvo ne more biti nosilec investicije. Kdaj bo padel stari “Partizan”, bo torej jasno po septembrski seji sevniškega občinskega sveta. Pod ruševinami pa ne smejo ostati spomini na obdobje, ko je bila ta - nekoč impozantna stavba - središče družbenega dogajanja v občini. Društvo bo izdalo zbornik in za sodelovanje s pričevanji ter fotografijami, kijih bodo vrnili, prosi vse nekdaj aktivne “sokole” in “partizanovce”. Branka Dernovšek motokros Tomaž zmagal v Lembergu Lemberg - Še ne dvanajstletni motokrosist Fun športovega Bence MX teama Tomaž Salobir je na zadnji dirki državnega prvenstva v Lembergu pri Rogaški Slatini zmagal v razredu podmladka s 85 kubičnimi motorji. Na kratki in slabo pripravljeni progi je v prvi vožnji takoj po štartu povedel, potem pa naredil napako, ki jo je njegov tekmec Jernej Irt takoj izkoristil in ga prehitel. Tomaž je kasneje še dvakrat padel, polovil konkurente, tako daje bil v cilju vseeno drugi. V drugi vožnji je spet najbolje štartal in vodil vse do konca, konkurenti pa ga pri tem niso ogrožali, saj jim je precej pobegnil, tako da je suvereno zmagal. Na dirkah državnega prvenstva, kjer nastopa že četrto sezono, je to Tomaževa prva zmaga, tako da je prvič stal na najvišji zmagovalni stopnički, zato je bil uspeh še toliko slajši, še posebej, ker je za sabo pustil doslej le redko premaganega Jerneja Irta. Njegov klubski tekmec Domen Janc je s povsem novo Yamaho model 2002 v obeh vožnjah slabše štartal. V prvi je celo dvakrat padel, tako da so mu konkurenti precej pobegnili, vendar jih je do konca vseeno nekaj prehitel in bil v cilju sedmi. V drugi vožnji je bil odločnejši, motor je z lahkoto obvladoval, tako da je bil na koncu peti. Peti je bil tudi skupno, saj je zbral 10 točk, enako kot šestouvrščeni Jure Fortuna, ki prav tako tekmuje na Yamahi. * Na lestvici je Tomaž še naprej na drugem mestu, zbral je 107 točk, pred tretjim Gerčarjem ima 27 točk prednosti, za prvim Irtom pa zaostaja 33 točk. Domen seje po lestvici spustil za eno mesto, zdaj je peti, na petih dirkah pa je zbral 65 točk in ima pet točk prednosti za zasledovalcem ter prav toliko pa tudi zaostaja za petouvrščenim. mali nogomet Turnir na Gorici so dobili Mraševci Gorica - Sekcija za mali nogomet Gorica Bar Arh in Športno društvo Veliki Podlog sta organizirala 2. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, na katerem se je zbralo 26 ekip iz Posavja, Kočevskega in iz območja Celja. Prva turnirska zmaga mlade ekipe Grameks iz Velikega Mraševa Zmagala je ekipa Grameks iz Velikega Mraševa, ki je prejela pokal za prvo mesto in 80.000,00 SIT denarne nagrade, drugo mesto je zasedla domača ekipa Gorica Bar Arh in je poleg pokala za drugo mesto prejela tudi denarno nagrado v višini 50.000,00 SIT, tretje mesto je osvojila ekipa Vahčič Cerklje, ki je prejela 30.000,00 SIT in pokal, četrto mesto in s tem tudi praktično nagrado pa je prejela ekipa Nakani Road Bar iz Brežic. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Dejan Urbanč iz ekipe Grameks, za najboljšega strelca Miran Horžen iz ekipe Vahčič Cerklje, za najboljšega vratarja pa Boštjan Urbanč iz domače ekipe Gorica Bar Arh. D.K. akcija Športne igre v Brestanici Brestanica - Klub posavskih študentov je pripravil že 3. športne igre v malem nogometu, odbojki, košarki in tenisu, ki so jih pripravili na igriščih pri Osnovni šoli Brestanica, iger pa se je udeležilo preko 300 športnic in športnikov iz celotnega Posavja. Na turnirju v malem nogometu se je pomerilo 20 ekip, zmagala pa je ekipa KMN Akantos iz Sevnice, druga je bila ekipa ProArt iz Dobove, tretja ekipa Gubčeve iz Krškega in četrta Kivi Shop iz Sevnice. Najboljši strelec turnirja je bil Slaviša Dvorančič, kije dosegel kar 11 golov. Na športnih igriščih pri osnovni šoli je bilo zelo živahno, saj se je v’ različnih igrah pomerilo preko 300 športnic in športnikov. Turnirja dvojic v odbojki se je udeležilo 16 moških in 7 ženskih ekip, med moškimi pa je slavila ekipa Klateža iz Šempetra, druga je bila ekipa S Forming iz Mislinje, tretja pa ekipa One Hand iz Ptuja-Med ženskimi ekipami so zmagale Mariborčanke, druga je bila ekip3 Močko Tim iz Brestanice, tretja pa ekipa Gostišče Pohle Brestanica- Turnirja v košarki se je udeležilo 18 moških ekip, zmagala pa j6 ekipa Pantelija z Rake, drugi so bili Fenka Team Brežice, tretji pa ^ Sevnica. V tenisu seje pomerilo 8 tekmovalk in tekmovalcev, v finalu paje Urško Mirt iz Brestanice premagal Uroš Pavlič, prav tako iz Brestanice. Ob koncu prireditve je Zelimir Pavlovič v imenu prirediteljev povedal, da so se v Klubu posavskih študentov na letošnjo organizacij0 športnih iger dobro pripravili in da se za to, da sojih lahko izpeljali n3 visokem nivoju, zahvaljujejo predvsem vodstvu Osnovne šole Brestanica in Odbojkarskemu klubu Brestanica. D.K. Nova igrišča za odbojko na mivki Sevnica - Idilična lokacija za Sevnično, kjer stoji tudi nekdanji don1 prve slovenske taborniške družine z neizkoriščenimi površinami, je pan v semaforiziranih križiščih ter druge kršitve, ki so bile v preteklosti težje dokazljive. Zdaj je kot dokaz tako video posnetek, ki ga kršitelju na kraju dogodka lahko Predvajajo, lahko pa izdelajo tudi fotografijo, ki nazorno prikaže vse podatke o času kršitve, kot tudi povprečno hitrost vožnje krši- Pri ProVidi velja, da fotografija ne laže. Tudi oddaljeno vozilo policijskemu ne uide. telja in prevoženo pot ter čas poti pri tej hitrosti (spodnji rob levo), spodaj desno kaže trenutno hitrost službenega vozila. Na vrhu pa si sledijo datum meritve in pod njim števec prevožene poti, v desnem robu zgoraj na fotografiji pa beleži čas meritve, številko video slike in vrednost zooma na kameri. Posavska uprava opozarja, da se ustavljanje izvaja s pomočjo svetlobne table, ki je v vozilu, voznik pa mora postopoma zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu vozišča. Suzana Vahtarič Otrok v precepu Sevnica, 3. avgust - V minulem tednu je 24-letni D. V. iz Sevnice zjutraj ob 6.30 uri prišel domov in se v stanovanju sprl z ženo,Fizičnojoje napadel ter njej in otroku grozil z ubojem. Ženi je uspelo z otrokom pobegniti, a so se čez dva dni dobili v gostinskem lokalu z namenom, da se pogovorita o nesoglasjih. Med pogovorom je osumljeni zgrabil otroka, izza pasu potegnil nož in ga nastavil otroku na vrat. Očitno se je vse dobro izšlo, ker v policijskem poročilu ne navajajo posledic. Le zoper nasilneža bo podana kazenska ovadba. Incident na meji Obrežje, 3. avgust - Na mejnem prehodu Obrežjeje prišlo do prepira in napada na uradno osebo, ki pobirajo komunalno pristojbino. 23-letni J.J. iz okolice Sevnice je namreč 24. junija s tovornim in priklopnim vozilom zapeljal mimo uradne osebe. Ker ni plačal tisoč tolarjev takse, je uslužbenec stopil do njegovega vozila in se mu predstavil ter povedal, daje obvezan takso plačati. Osumljeni pa je skočil iz vozila in varnostnika udaril ter mu iz roke zbil službeni blok, pri tem naj bi še nanj vpil in se nedostojno vedel, so ugotovili policisti. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. Kopalci, previdno! Brežice, 30. julij - Na izlivu Save in Krke je neznani storilec našel niinoinetno mino. Policisti in regijski pirotehnik so na kraju ugotovili, §re za ostanek iz druge svetovne vojne. Za mino kalibra 45 mm je Poskrbel pirotehnik. Pozor, ponovno ponarejeni bankovci! Posavje - Na območju Policijske uprave Krško so policisti iz-s edili več ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev. Tako imenova-1 Cankarji se po velikosti in dimenzijah popolnoma ujemajo z °nginalnim bankovcem, razlikujejo pa se po svetlejši barvi, ki ponarejenim bankovcem daje videz, kot bi bili oprani. Prav tako ti ankovci nimajo zaščite. Po podatkih policije jev obtoku še desettisočak s serijsko števil-v° AA4512583, možno, da jih je še več, z različnimi serijskimi stevilkami. Policija opozarja, da so ponaredki najpogosteje unovčeni v trgo-'nah, odkriti pa šele pri štetju dnevnega izkupička. Zato opozarjajo Se občane, zlasti pa tiste, ki imajo več opravka z denarjem, v Sovinah, gostinskih lokalih in drugje, kjer prihaja do gotovinske-j P°slovanja,da so pri unovčevanju bankovcev za 10.000 tolar-ev- V primeru suma, da gre za ponaredek, pa naj takoj obvestijo Policijo. Policisti pozorni na zabave Kostanjevica na Krki, 28. julij - Na javni prireditvi Open air haus party pri Karlčah so bili tudi policisti in kriminalisti. Pozorni so bili na pojav prepovedanih drog. Pri devetih udeležencih zabave so zaradi suma, da gre za prepovedane droge, skupaj zasegli dve modri tabletki, pet zavojčkov s posušenimi rastlinskimi delci zeleno-rjave barve in zvito cigaro, v kateri je bil tobak, pomešan s takimi delci. Našli so še šest zavojčkov z belo prašnato snovjo in ogledalo, prav tako s podobno snovjo. Zasežene snovi po videzu, barvi in vonju ustrezajo marihuani in amfetaminom v prahu. Poslali sojih v ekspertizo v Ljubljano. Ko bodo znani rezultati, bodo zoper kršitelje podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi neupravičenega posedovanja prepovedanih drog. Vlom kot za šalo Brežice, 31. julij - Neznani storilec je ponoči vlomil v prodajalno Vina Brežice. Odnesel je dobro bero, čeprav po prvi oceni škode ni za več kot 70.000 tolaijev. Neznanec pa sije nabral 14 steklenic alkoholnih pijač, 102 zavoja cigaret, zaželel pa si je še sladkega in vzel še bonboniero. Sami smo premalo previdni Stojanski vrh, 30. julij - Ob cesti pri Stojanskem vrhu je lastnik pustil parkirano svoje vozilo. Vendar, čeprav je bilo vozilo zaklenjeno, je bilo eno okno zaradi pripeke priprto. Neznanemu spretnežu je uspelo spustiti okno in odkleniti vrata, v avtu pa gaje čakala še denarnica s 35.000 tolarji. kavica do Ogleda spisov zakonu o davnem ^°stopku kaže osek)a, ki verjetno iz-vico h °f° Pravno korist, ima pra-a Pugleda računalniške evi- dence in drugih računalniških podatkov in zapisov, ki so bili uporabljeni v postopku in se štejejo za del spisa, čeprav se v njem fizično ne nahajajo. Stranka se lahko tudi sklicuje na računalniške evidence, če zanje ve, lahko pa tudi zahteva, da jih uradna oseba v državnem organu pridobi. Pravica do vpogleda in prepisovanja spisa obsega tudi pravico do fotokopiranja spisa pri državnem organu, pri katerem se nahaja, seveda na lastne stroške. Isti položaj kot stranke imajo za pregledovanje spisov tudi družbene organizacije in strokovna društva, tudi te lahko pogledajo v spis, če verjetno izkažejo, da imajo od tega pravno korist. Pregled spisa se lahko zahteva pismeno ali ustno. Ne morejo se pregledovati in prepisovati spisi, ki veljajo za zaupne, če bi se s tem onemogočil potek postopka ali če je to v nasprotju z javno koristjo ali z opravičeno koristjo kakšne stranke ali koga drugega. Pregled spisa v pravdnem postopku Stranke imajo pravico pregledovati in fotokopirati spise tudi v pravdnem postopku, v katerem so udeleženi. Drugim osebam se dovoli pregled in fotokopiranje spisa, če imajo zato upravičeno korist. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. Pravica do pregledovanja in fotokopiranja spisov sodi med načela javnosti za stranke. Ta javnost je v tem, da imajo stranke pravico seznaniti se z vsemi procesnimi dejanji nasprotnika in sodišča. Ta javnost pa se nanaša na posvetovanje in glasovanje. Zato tudi stranke nimajo pravice do vpogleda v posvetovalni zapisnik. Po Brežicah začrtani Brežice - Cestno podjetje Novo mesto na področju občine Brežice v zadnjih tednih izvaja talne označbe. Končali naj bi v tem tednu z označbo parkirišč v mestnem jedru v soboto in nedeljo. Na pobudo občine Brežice so že prenovili talne označbe na nekaterih lokalnih cestah, predvsem pa na regionalkah v smeri Bizeljskega, Dobove in Brežic ter v mestnem središču. Kot opozarja vodja operativne skupine Andrej Canželj, je ostala še regionalna R 676 Artiče-Globoko. Na tej cesti še ni niti osne črte na sredini vozišča, ker gre za še vedno nerešeno vprašanje med občino in državo. To soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bodo dela na področju občine Brežice zaključili z vrisanjem parkirnih mest v mestnem jedru, kjer bodo verjetno parkirišča obrobljena z modro barvo. Za podobno investicijo seje odločila tudi občina Sevnica, kjer bodo z deli pričeli konec meseca, z občino Krško pa dogovori še potekajo. S.V. Pri Občini Brežice je ob postopnem barvanju zebre nastalo ozko grlo. Zastoje je treba vzeti v zakup. Oskrbeli so se z ribami Blanca, 30. julij - Ponoči je lastnika ribogojnice v okolici Blance obiskal neznanec. Iz bazena je odnesel za približno 100 kg kalifornijskih postrvi. Škode je za okoli 100.000 tolarjev. 113 - 113 - 113 - 113 Od 26. julija do 6. avgusta Prometne nesreče Na PU Krško so v tem času opravili s 45 prometnimi nesrečami, smrtnih žrtev ni bilo, le nekaj hudih telesnih poškodb. 31-letni M.J. iz okolice Brežic seje na radar kontrolo pripeljal s prekoračitvijol9 km/h, ob tem pa je napihal še 3,7. Sledila je prepoved vožnje in srečanje s sodnikom. Mejne zadeve Pri ilegalnem prestopu državne meje so prijeli skupaj 57 tujcev, med njimi kar 26 državljanov Romunije ter skupino 19 državljanov Turčije. Manjše število tujcev je mejo poskušalo prestopiti s ponarejenimi dokumenti. Na MP Obrežje so predvsem pištole in manjše število nabojev zanje zasegli pri dveh državljanih Hrvaške in enem BiH. Pri mejni kontroli so izsledili državljana R Hrvaške, za katerim je bila izdana tiralica, zato so mu odvzeli prostost in ga predali pristojnim organom. Tatvine in vlomi S parkirnega prostora v Gabrijelah je neznanec odpeljal odklenjeno kolo z motoijem, vredno 60.000 SIT. Neznanec je s parkiranega avtomobila v Brežicah odnesel za 130.000 SIT vredno ribiško opremo. Neprevidnežu je na Artu s parkirnega prostora izginilo 100.000 SIT, drugemu na Stojanskem Vrhu pa denarnico s 35.000 SIT. Neznan tatič si je v čateškem kampu mimo zakona priskrbel 90.000 SIT vredne rolke, drugi pa je iz nezavarovane terase gostinskega obrata na Bizeljski c. v Brežicah odnesel 100 tisočakov vredno kovinsko sedežno garnituro z mizico. 3 domačini iz okolice Cerkelj ob Krki so poskušali ukrasti avtomobilsko prikolico v Brežicah, a so jim policisti to preprečili. 112 - 112 - 112 - 112 Na Upravi za obrambo Krško na številki 112 beležijo med 25. julijem in 6. avgustom 56 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč. 10-krat so posredovali klic za pomoč dežurnega veterinarja na domu, prav tako so prijeli obvestila o 10 poginulih živalih ter še 6 za odvoz kadavra. Gasilci so iz Krke potegnili utopljenca, posredovali so pri požaru na gospodarskem poslopju v sevniškem Novem gradu, ki je zaradi strele v celoti zgorel. Prav tako so se bojevali z več manjšimi požari; na traktorju in nakladalki za seno v Veliki Hubajnici pri Sevnici, na motornem kolesu v kleti sevniškega stanovanjskega bloka, v zabojniku v Brežicah in še v nekaj primerih. Na cestno podjetje so posredovali več naročil za čiščenje vozišč po nesrečah in zaradi razsutega žita na cesti Brestanica - Pijavško. Občan je na sotočju Save in Krke odkril minometno mino, za katero je poskrbel regijski pirotehnik. RAZVEDRILO horoskop OVEN Pazite, da ne boste kogarkoli ali česarkoli silili v kalupe, ki jih imate v svoji glavi. Stopite korak nazaj in v svoje življenje privedite prave ljudi in prave situacije. Ne bodite preveč trdi. BIK Poskusite biti bolj prilagodljivi in filozofski. Če ne napredujete tako hitro, kot bi to hoteli, naredite korak nazaj in popustite vajeti. Videli boste namreč, da se nič ne spreminja DVOJČKA Sreča vam bo stala ob strani pri vsakršnih ustvaijalnih projektih, družabnih situacijah in organizaciji. Še posebej srečni bi lahko bili pri delu doma ali pri ustvaijanju novega delovnega okolja. RAK Vznemirjenje, navdih in nenavadni dogodki vam prihajajo naproti kar sami od sebe. Tako so spremembe vašega življenjskega sloga v teh dneh več kot samo gola možnost. Lahko bi bili zelo zaposleni in mogoče vam ne bo uspelo, da bi prebili več časa z družino. LEV Današnji dan bi se lahko izkazal za nerutinskega. Nenavadni dogodki zadnjih nekaj dni bi vas lahko neprestano pospeševali in vzdrževali v pripravljenosti za nove dogodivščine. Zaupajte svojim občutkom glede doma in osebnega življenja. DEVICA Poskusite zaplesati v novemu ritmu. Vsaka diskusija, povezana s komunikacijami ali razlikami, bi se morala odvijati za zaprtimi vrati. Nenavadni kariemi projekti, bi vas nenadoma lahko izstrelili v središče. TEHTNICA Resnoba vašega razpoloženja bi lahko presenetila vse tiste, ki hočejo tvegati, načrtovati nenavadne izlete, ali popolnoma opustiti vso previdnost. Čeprav hočete sprejeti tudi nekaj tveganja, bi lahko ravno vi bili pomiijujoča sila Raziščite vsak projekt. ŠKORPIJON Osredotočite se na javne zadeve, ki vam bodo omogočile, da pokažete tudi svojo družabno plat. Ste zelo očarljivi, vendar pazite, da boste pri ljubezenskih načrtih resni. Nekdo bi lahko bil vaš velik prijatelj, saj bi vašo željo po ekstravagantnosti podprl s časom, energijo in denarjem. STRELEC Prisluhnite svojemu višjemu jazu, ko boste iskali najboljše načine sodelovanja ali najelegantnejše rešitve problematičnih situacij. Mogoče za rep držite tigra, ko premišljujete o zvezi z neko osebo. Vznemirljive finančne nagrade bodo vaše, če le lahko vzdržite ta nori ritem. KOZOROG Ljudje, ki vas imajo za konzervativne, bi lahko bili zelo presenečeni. V naslednjih nekaj dneh bi vas lahko dosegel popolnoma nov občutek svobode. Vaša nemirnost pa bi vas lahko zanesla na še ne označena področja. Nenavadno, ustvarjalno delo bi vas lahko izstrelilo. VODNAR Ljubezen bi lahko na zelo skrivnosten način vstopila v vaše življenje. Če se počutite, kakor da izgubljate ravnotežje in da na vrat na nos drvite v neko razmerje, bi lahko z obema rokama zagrabili to priložnost. Potovanje bi vam lahko razširilo vaša obzorja na mnoga nova področja. RIBI Razširite svoja krila in poletite. Prijateljstvo, skupinski projekti in korenite spremembe v vašem življenju bi vas lahko pospešili do konca Pri spremembah vašega življenjskega stila pa sledite svojemu nagonu. moda Poletje še zdaleč nismo zaključili, medtem ko gaje modna industrija že. Kajti ta se že pripravlja na naslednjo sezono pomlad - poletje, saj je kolekcijo jesen - zima 2001/02 že predstavila Medtem ko mi veselo pregledujemo razprodaje poletnih kolekcij, tekstilni trgovci že vedo, kakšna bo kolekcija jesen - zima, kaj bodo imeli na policah in v izložbah. Glede na to, da smo poletna oblačila že vsa premetali, da ni stvari, ki je ne bi imeli v omari, da smo si svoj slog že zdavnaj izbrali, najbrž že nekateri razmišljajo o novi sezoni. Seveda je veliko novosti. Kar smo v poletju vadili, bomo morali zdaj znati izvesti. Kajti približuje se čas kontrastov stilov.Toda začnimo počasi in varno. Posebej moški bi bili razočarani, saj so že prestrašeni. Kajti ko bo poletja konec, ne bodo videli več ženske kože! Morale jih bomo pomiriti! Eden izmed jesenskih top trendov je namreč pravkar naše slavno težko dočakano “mini krilo”. Imenuje se “micro look”. Prvo pravilo je pravkar povezano z barvami in vzorci. Pravilo pa je, da morajo biti mini krila enobarvna in brez kakršnihkoli vzorcev. Torej enobarvno in čisto. Lahko so kot kratka krila ali pa kot mini oblekica. Te morajo biti zelo nežne, padajoče in z globokim izrezom. Mini krila so lahko padajoča ali ozka. Kot poznamo pravila o barvah in vzorcih, obstajajo tudi o krojih. Če ne bi bilo tako, se ne bi pogovatjali o modi. Kaj spada k čudovitemu oblačilu iz malo blaga? Seveda se med ostalim zraven zelo poda ozek puli. Ali pa ozke, kratke jakne. Seveda pa bodo modemi spet visoki, ozki škornji z visoko peto. Zenske bodo svobodne, vseeno pa bodo tisto erotično v sebi skrile. Ponovno bodo samozavestne. Pravilo je, da svoje telo poudarijo, hkrati pa ga spremenijo v skrivnost. Seveda je to le eden izmed trendov za naslednjo sezono, še nekaj jih je... Tokrat pa boste sloge lahko mešale med seboj, še za enega se vam ne bo potrebno odločiti. Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada -majica revije GEA Milena Deržanič, Pot na Brod 2, 1433 Radeče Albert 2. nagrada - tira-budilka revije GEA Franc Šekoranja, Marof 23, 8250 Brežice 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Neda Busar, CND 5, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: GOBEC, AMATI, DARIN, DN, Al, IZA, ČEBELAR, DIOR, ELIZABETA, RL, LENUH, TET, EE, EVEL, PELOTAS, KA, KAJETAN, UTERUS, PELIN, LOPUTA, AKITA, ARO-MAT, TANAT. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 10.8.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! Kako kupiti nov računalnik? (3. del) Večina nas dandanes nujno potrebuje povezavo z internetom ali drugimi računalniki. Za ta opravila potrebujemo modeme ali mrežne kartice. Izbira modemov je kar pestra, vedeti moramo ali se bomo povezovali analogno ali digitalno (ISDN). Za digitalno povezovanje moramo predhodno nadgraditi običajno telefonsko linijo. Najcenejši notranji (interni) analogni modemi stanejo komaj nekaj več kot 4.000 SIT. Ce imamo doma ali v podjetju več računalnikov, jih je smiselno med sabo povezati v lokalno omrežje, za kar pa potrebujemo mrežne kartice, ki danes tudi ne predstavljajo večjega stroška. Najcenejšo mrežno kartico dobimo že za slabih4.000 SIT. Če bomo med sabo povezali več kot 3 računalnike, potrebujemo še posebne razdelilnike kablov. Končno smo prišli do konca vseh delov računalnika, ki predstavljajo zaključeno celoto. Vsi ti sestavni deli se skrivajo običajno v pokončnem (lahko pa tudi ležečem), bolj ali manj lepem ohišju. Najosnovnejši osebni računalnik stane nekje okoli 130.000 Evolucija V kolikor ste naveličani Davida Duchovnyja v vlogi posebnega agenta Mulderja v Dosjejih X, potem se vam zapeljivi Kanadčan tokrat predstavlja v nekoliko drugačni vlogi. V zgodbi spremljamo kaos, ki mu na Zemlji botruje padec meteorja, na katerem je zunajzemeljska oblika življenja, zaradi katere dobi izraz preživetje najmočnejšega povsem nov pomen. David Duchovny, Julianne Moore, Orlando Jones in Seann William Scott so edini ljudje, ki skušajo nagradna križanka SAVAGIAS 3. GRŠKA ČRKA PESNIK &JWNČld IZDELEK IZ MESA ERNEST NOVAK N0WK NO« ZSOČMK. JU_____ JUNAK IZ IV DOOER DAN KAL JUNAK PRH) TROJO METULJ. LIČINKA ALEKSAN DRUSK1 NADŠMDf OTOŽEN TONOVSK NAČN PrSbl. OB ČRNEM mor^j. TVORBA V PANJU VZPETINA TCMORNT ŽIVAL ČRNA _MAČKA 4.LETNI ČAS HAČA- TURJAN NAJVIŠJA i VBOKD MDUSMO GORSTVO PRIVEZ ZA ČOLNE TERMIN | RAČUNALI PCANtNU SESTAVI BOJAN MACUR HRVAŠKI cSarkar ŽAN TEAM. MOŠTVO MORSKA KRAVA VRH V PKNEJH NOONEZ otočje! Ut hubA V^TBtASU TROPSKA RAPIGA r-e^-~iROGaj NtZOZ. MESTO isMec SHAJflf IN LOLEK INAN ROBEK NOBELU PREDLOG MBhKI PO ZRAKU VIJ mo. Roeett OBLAK |RSD5T| RAS1UNA MESTO V SRBU DEŽNU (LJUDSKO DE UMAGA RAKETI OVOJ RADIO BREŽICE mala šola računalništva SIT (brez ekrana in operacijskega sistema - “windowsov”). Za ta denar dobimo procesor Intel Celeron 700 MHz, 20 GB trdi disk, 64 MB delovnega pomnilnika, zvočna in grafična kartica sta integrirani na osnovni plošči. To je računalnik, s katerim se da čisto spodobno opravljali običajna dela: delo s pisarniškimi programi, brskanje po internetu, tudi kakšno ne preveč zahtevno igrico bomo lahko odigrali. Za kaj več pa je potrebno odriniti precej več denaija. Takemu računalniku bi pri večini slovenskih prodajalcev lahko rekli osnovni računalnik. Vsi že dobro vemo, da računalnik brez programov ne deluje, za razliko od npr. televizoija, ki ga kupimo v trgovini, pripeljemo domov in je takoj nared za uporabo. Najnujnejši program, ki ga moramo kupiti, je operacijski sistem. Pri nekaterih slovenskih prodajalcih se danes sploh ne da več kupiti računalnika brez operacijskega sistema, četudi bi tako želeli (npr. da uporabljamo na računalniku Linux, ki je brezplačen). Pri osnovnih računalnikih, namenjenih za domačo rabo, nam bodo prodajalci običajno ponudili Win-dovvs 98 ali Me. Ta operacijska siste- Nezemljanom preprečiti svetovno nadvlado. Producent in režiser Ivan Reit-man se je lotil komedij o hišah duhov, o hišah bratovščin, o vojaških kampih, o poletnih kampih, o predsedniških dvojčkih. Sele zdaj pa se je lotil žanra, ki ga že dolgo zanima - znanstvene fantastike. “Komedija je jedro filma,” pripominja Reitman. “Ampak tudi pri filmu, kakršen je ta, je pomembno dati ustrezno težo znanstvenofantastičnim vidikom”. Duchovny igra dr. Iro Kanea, ki prvi odkrije meteorske neze- ma sta v Sloveniji zelo razšiijena, predvsem zato, ker sta prevedena v slovenski jezik. Sta pa tudi zelo znana po svojih težavah (predvsem nezanesljivosti), kijih povzročata pri delu. Tudi cena ni povsem zanemarljiva, saj staneta približno 37.000 SIT. Če pa naš osnovni namen, zakaj smo kupili računalnik, ni igranje iger, poleg tega pa še malo razumemo angleški jezik, potem je bistveno boljša izbira Windows 2000 Professional. Cena je malo višja ter znaša okoli 57.000 SIT. Še majhna tolažba za vse tiste, ki jim je angleščina španska vas: naslednik Windows 2000 se imenuje Windows XP, njegova “Pro” različica bo tudi prevedena. Izid te različice pričakujemo tri mesece po izidu angleške, ki bo izšla letos v oktobru. Vsakdo želi kdaj pa kdaj tudi napisati kakšen dopis, mogoče tudi kaj izračunati, za kar pa potrebujemo t.i. pisarniški program, običajno je to Office 2000, od septembra pa tudi Office XP. Njegova najosnovnejša različica nas bo stala vsaj 160.000 SIT! Ob takšni ceni večino kupcev močno zaboli glava, saj je skoraj enaka ceni računalnika z ekranom. Vsekakor je to prevelik strošek, ki ga moramo odšteti za pisanje enostavnih meljske slepe potnike in dojame pomen njihovega pospešenega razvoja. Nekdaj je bil vladni znanstvenik, ki je padel v nemilost in pristal kot učitelj na kolidžu v Arizoni. Ironično prav on naleti na veliko znanstveno odkritje, ki mu utegne spremeniti življenje. Reitman priznava, da bodo vlogo zagotovo primerjali z Mul-derjem, ki ga je Duchovny igral v nadaljevanki Dosjeji X, je pa nanj pomislil zlasti zaradi komičnega nastopa v Beethovnu, ki ga je Reitman produciral. “Davida se spominjam kot čednega moškega, dopisov in podobno. Seveda je "no-bel” ali “in”, da ima vsak računalnik nameščen program Office, vendar na trgu obstaja kar nekaj podobnih paketov, nekateri med njimi so celo zastonj (ja, prav ste prebrali). Takšen je npr. pisarniški paket StarOffice, podjetja Sun, program, ki je združljiv z microsoftovim Office-StarOffice je program ki deluje na več operacijskih sistemih: Solaris, Linu* in Windows in ni na voljo v slovenskem jeziku, vsebuje pa enake programe kot Microsoft Office. Več o njem pa si lahko ogledate na internetnem naslovu: http://www.sunj com/staroffice. Če pa vseeno ne morete brez Worda in Microsofta, lahko tudi tega kupite po bistveno nižji ceni. saj paket Works Suite 2001 (dodatno informacije so na voljo na spletnem naslovu: http://woiks.msn.com/) s»' ne le dobrih 22.000 SIT!!! Vtem P3' ketu je na voljo Word 2000, program Works (preglednice, podatkovno zbirke, adresaiji...), Money, enciklopedija, program za risanje in eno; stavno izdelavo preprostih publikacij itd. Na žalost pa je tudi ta paket n3 voljo samo v angleškem jeziku. Branko Lavrencn duhovitega in z nenavadnim smis' lom za humor.” Ivan Reitman jo zakuhal prenekatero uspešno ko medijo zadnjih dveh desetletij-Njegovi filmi, ki jih je režiral m produciral, so skupaj zaslužilive kot 2,5 milijarde dolarjev. Pom3 gal je lansirati tudi kariero nekato rih izjemno priljubljenih zvez ■ Film Evolucija je sicer čisto s°^ lidna osvežitev za lene poleti1 dni, ostaja pa žal ujet znotraj llywoodskih klišejev, ki narekuj^ jo Ameriko na patetičen nad vedno znova prikazati kot edi odrešiteljico sodobnega sveta. Bojan Leskom IZ ŠKRATOVE SKRINJICE počitnice . V 591.000 SIT likovnemu krožku Zagon bo dal zagon socialno OŠ Brežice Brežice - Zadnji festivalski dan Festivala Brežice 2001 je bil tudi avkcijski dan likovnih del brežiških osnovnošolcev, ki so v okviru Dneva osnovne šole z naslovom “Od včeraj za jutri” ustvarjali na temo sveta glasbe, barv in linij. To je bil festivalski spremljevalni program šole, ko je razstavila 60 likovnih del učencev, 10 najboljših pa je bilo izbranih za avkcijo, ki je potekala v dvorani Glasbene šole Brežice. Kljub poletnemu počitniškemu mesecu je avkcija množično Privabila in za potrebe delovanja ter spodbudo mladim ustvarjalcem šolskega likovnega krožka Prinesla 591.000 SIT, pri vsoti pa je potrebno odšteti DDV v višini 19 odstotkov za vsako izlicitirano delo. Šolski kolektiv, mladi umetniki ter njihova mentorica in vzornica Mojca Planinc so lahko Upravičeno ponosni, saj je udeležba na avkciji pokazala, da okolje, v katerem živimo, ceni in Podpira umetnost, hkrati pa tudi opozorila na kvaliteto dela učiteljev, ki dajejo več, zavedajoč se, da se naložba v otroke vselej ob-festuje. Bojan Novak, direktor Galerije A z Vrhnike, ki je vodil avkcijo, je za podporo umetnosti ^ kraju izrazil čestitke prisotnim; /upanu Deržiču, obema poslancema Vizjaku in Avšiču, podžu-Panji Jesenkovi, ki je dejala, da Se krog ljubiteljev kulture na ta način širi in nenazadnje ravnatel- jici šole Mariji Lubšina Novak, kije poudarila, da se s kolektivom šole trudijo do višje kvalitete življenja v tem delu Posavja, da lahko s povezovanjem vseh dobrih idej in znanja dosežemo več in boljše tako na področju kulture, medsebojnega sodelovanja, življenja in dela, v mladih pa vidi dobre potenciale za prihodnji razvoj kraja. N. Jenko S. Komisija: Darinka Agrež, Klemen Ramovš in Mojca Planinc ter direktor Galerije A Vrhnika Bojan Novak Uživanje narave in družbe Krško, Cerklje ob Krki - Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) iz Krškega je že sedmo leto organiziralo projekt “Uživanje narave in družbe”, ki je namenjen petindvajsetim °trokom iz socialno šibkejših družin, med njimi pa je bilo tudi trinajst beguncev. S taborom °b reki Krki so otrokom omogočili teden dni brezplačnih in brezskrbnih počitnic, zabave, bivanja v naravi, iger in ustvarjanja. 2 medvedkom Jakobom sem prebolela vodene koze ^ soboto zjutraj sem imela na hrbtu dva izpuščaja, ki sta me zelo srbela. Takoj sem poklicala amico, ki ju je pogledala. Rekla mi je, da je to rdeča sled, na sredi rdeče sledi pa bel mehurček, v Iverem je voda. Mamica je nekaj časa razmišljala, potem pa je rekla, da so to bržkone vodene koze. t ^ n' bila prepričana, sva se v nedeljo zjutraj odpravili k zdravniku. Takrat sem imela izpuščaje že po ,^ebuhu in po rokah. Ko sva prišli v zdravstveni dom, naju je zdravnik lepo sprejel. Pogledal je moje Puščaje, nato pa rekel, da imam vodene koze. Da te ne srbi preveč, moraš iti v lekarno po neko k az'lo, ki se imenuje cinkova pasta. Ko sva z mamico prišli domov, me je tam, kjer sem imela vodene namazala s cinkovo pasto. Tako sem bila od paste takoj vsa bela. Naslednji dan me je prebudila vudilka. Ko je prišel brat David, sva šla malo ven, ampak se nisva igrala, ker ne smem tekati. Vzela sva ‘ ak svoj ležalnik in šla ležat. Nekaj časa sva ležala, potem pa je prišla domov mamica. Takoj sem j javila ležalnik in šla z mamico v stanovanje. Sledilo je kosilo. Kosilo je skuhal ati. Bilo je zelo r°- Čez nekaj časa je pozvonil zvonec. Prišel je sosed Aleš, ki je prinesel medvedka Jakoba. Bila tu? ZC*° vese^a’ ker je Jakob prišel na obisk za več dni. Najprej se je zbal, da bo vodene koze dobil 1 °n. A je takoj pomislil na to, da jih je že imel. Tako se me Jakob ni več bal. Veselo je skakljal okoli je ne- Kmalu je bil čas za spanje. Jakob je sedel v udoben kotiček, kjer je prenočil. Naslednje jutro me Pobudi! Jakob, ki je bil vesel, da je pri meni. Sprva je bil malo žalosten. Potem pa sem takoj j , tovila, da kaže na moj klarinet. Zaigrala sem mu skladbo Žabe svatbo so imele. Tako sva si z °P°rn krajšala dolgočasno dopoldne. Tako sem prebolela vodene koze. Bojana Ločičnik, 3.r., OŠ Blanca elarstvu, barvali majice, uživali v različnih športnih aktivnostih na in ob vodi, se igrali igre brez meja, lovili ribe in žabe, se vozili in raziskovali Krko, vsak dan pa je dežurna skupina, potem ko so pridno pomagali skuhati večerjo in pomiti posodo, oblikovala dnevnik, v katerem so strnili vtise vsakega posameznega dne. Tudi pravljica pred spanjem v skupnem šotoru za lepšo noč ni manjkala. Projekt je izvajalo dvanajst prostovoljcev - strokovnjakov in študentov različnih fakultet, finančno pa so jim pomagali različni sponzorji in donatorji. “Otroci so se v sprejemajočem in spodbujajočem okolju, med vrstniki iz različnih socialnih in kulturnih sredin sprostili, se naučili veliko novega in gradili temelje za strpnost in tolerantnost”, poudaija Tom Gomizelj iz Društva zaveznikov mehkega pristanka. L.P. Tabora v Cerkljah ob Krki se sodelujejo pri programu DZMP Je udeležilo tudi deset otrok iz be- “Vesela hiša”. Otroci, stari od Hunskega centra iz Črnomlja, po- sedem do trinajst let, so ustvarja-Vl|bili pa so tudi vse tiste, ki li v likovnih delavnicah, mod- počitnikarji so pridno ustvarjali in sodelovali v različnih e avnicah, dobre volje ni manjkalo. ogroženim otrokom Ljubljana, Sevnica, Tržišče - Društvo Zagon iz Tržišča bo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami letos že sedmič popeljalo na enodnevni izlet po malem železniškem krogu osnovnošolske otroke iz vse Slovenije, ki si ne morejo privoščiti plačanih počitnic. Utrinek z lanskoletne zabave Srečni dogodek za otroke, nevajene razkošja, se bo zgodil 25. avgusta, ko bo ob 8. uri iz Ljubljane odpeljal muzejski vlak. V Zidanem mostu se bodo izletnikom pridružili še otroci iz Maribora, Celja ter ostalih krajev. Končna postaja bo sevniški grad, kamor se bo stotnija počitnikaijev podala v spremstvu vzgojiteljic in policistov. Karavano otrok iz vse Slovenije bosta na gradu^ zabavali animatorki Božislava Čož in Mateja Hostnik ter skupina 12 nasprotje. Za otroke bodo pripravili vrsto nagradnih iger in skečev, napitke, sladoled in topel obrok. Živ-žav na sevniškem gradu se bo končal ob 16. uri, kratkohlačniki pa se bodo vrnili na muzejski vlak, ki jih bo tokrat popeljal po dolenjski progi mimo Trebnjega v Ljubljano. Spotoma bo vlak ustavil še v Tržišču, kjer domuje društvo Zagon, ki ga vodi prizadevni Stanko Lazar. Aktiv kmeč- kih žena ter Krajevna skupnost Tržišče bosta z dobrotami in pogostitvijo poskrbela, da bo dan ostal otrokom v nepozabnem spominu. r Izlet je za vsakega prijavljenega otroka brezplačen, za otroke iz posavskega konca pa bo do Ljubljane organiziran avtobusni prevoz. Prijave za izlet zbira društvo Zagon na tel.št. 07 29 83 303, vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Nada Černič Cvetanovski Se enkrat - počitniške aktivnosti v Brežicah Brežice - Ves minuli teden je Center za socialno delo Brežice izvajal počitniške aktivnosti, v katere so povabili vse šolarje in vse, ki počitnice preživljajo doma in ne vedo, kaj bi počeli. Aktivnosti so potekale od ponedeljka do petka v dopoldanskem času med 9. in 13. uro. Začela jih je sicer skupina nekaj več kot 10 otrok, prvi dan pa so ob spoznavanju preživeli kot kuharski ustvarjalci, ki so si spekli čisto pravo torto, kije bila povsem užitna, še več, slastna. Večino časa pa so preživeli na prostem, med Savo in Krko, kjer so se igrali tudi indi-jance in kavbojce, imeli piknike, pekli koruzo, se odpravili na izlet na Šentvid, med različnimi igrami so tudi urili možgančke s kvizom Prašimo možgančke med počitnicami. Izbirali so miss in mistra tedna in se družili v različnih športnih igrah. V počitniških delavnicah se je dnevno, kot je povedala direktorica centra Metka Žigan-te, zvrstilo okoli 20 otrok, morda celo nekoliko manj kot leta doslej. Zadnji dan so druženje zaklju-čili s tradicionalnim izletom s kolesi, s katerimi so se ob policijskem spremstvu odpravili v Klunove toplice na kopanje in na zaključni piknik ob vodi. Za otroke različnih starosti, od najmlajših vrtičkarjev, ki so prišli Zaključni izlet tradicionalno opravijo s kolesi, zjutraj kot četica s policijskim spremstvom, domov pa kar vsak po svoje. s starejšimi bratci ali sestricami, do približno petošolcev, so skrbeli prostovoljci, prav tako so imeli organizirano malico in pijačo. Ob slovesu so izrazili željo, da bi se vsaj še tovrstno organizirane počitnice nadaljevale. Suzana Vahtarič Labod Nekoč živel je bel labod, labod, ki vtaknil je nos vsepovsod. Vedno, kadar je odšel na pot, je ta labod, oh ta labod, ta najbolj radovedni labod pogledal čez plot, ali soseda bo prepleskala sod, v katerem so ose se nabrale, to pa zaradi vina sladkega, ki bil je sladek kot sod malinovca. No, pa pustimo zdaj to. Labod, ki je šel na pot, šel je na popotovanje na Hrvaško. Tam so ga gledali kot deveto čudo tega sveta. In veste, zakaj? Ker se je njim zdel kot slasten zalogaj. Oh, ta naš ubogi labod, ki za konec ne bi rad vtaknil nosu v lonec. Voda, sonce in hrana so naredili svoje; vidno izmučeni so se okoli 14. ure razšli z Željo, da bi se še kak dan dobili. Saša Venek, 3.r., OŠ Koprivnica OGLASI, REKLAME, OBVESTILA strai f Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno cene pohištva v Evropi Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 , i............. RADIO BREŽICE ; | — Radio Brežice d.o.o. Trg izgnancev 12, 8250 Brežice .,«* f-v-.i h. v k, v iai;> Tel.:07 49 91 250; Fax:07 49 91 253 V Sprejem Čestitk, malih oglasov, osmrtnic in zahval: na Radiu Brežice, Trg izgnancev 12 in na recepciji I lotela Sremič v Krškem od ponedeljka do petka od 8.-15. ure. Informacije po telefonu 07/ 49 91 250 oz. E-mail: sprejem@radio-breziee.si / Reklamno oglaševanje: 07/ 49 91 254 oz. E-mail: komercialam/radio-brezicc. si Z t rciliiišlvo: 07/49 91 265 Pri naročilu malega oglasa na Radiu Brežice dobite brezplačen mali oglas v časopisu K'^//d8. brezplačen mali oglas v časopisu ;wafrw/,S. FM 88,7 in 95,9 MHz AM 1584 kHz Upravna enota Brežice objavlja na podlagi 10. člena Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave, razpored uradnih ur in uradnih ur po telefonu in po elektronskih medijih, in sicer: v ponedeljek od 7.30 do 10.30 in od 11. do 14.30 ure v sredo od 7.30 do 10.30 in od 11. do 16.30 ure v petek od 7.30 do 10.30 in od 11. do 13.30 ure. Razpored uradnih ur in uradnih ur po telefonu ter po elektronskih medijih je stopil v veljavo 1. avgusta 2001. KANAL 2000 § RENAULT v Brežicah RENAULT CUo Dobrodošel med nami. W 'i ;■: 4 & m 1 te a m S I Nekatere čustva povsem odpeljejo. Druge obsedejo. Karkoli že doživite v novem Cliu, vas zaznamuje za vedro. • Neizmerna moč: 16V motorji ori 1.2 do 2.0 I, do 172 KM. • Vrhunska tehnologija: 1.5 dCi turbodiesel s tehnologijo skupnega voda od 65 do 80 KM. • Poslušna odzivnost: vsako vozilo ima vgrajen sistem ABS in sistem za pomoč pri zaviranju v sili. • Varčnost: do 4,2 /100 km. Obiščite salone Renault In spoznajte novega Clia. In ne pozabite ... vstopiti ni težko, težje bo izstopiti! “JSSlolf®; www.renault.sj wap.renault.si TPVAVTO D.o.o- PC’ TPV AVTO Brežice Bratov Ctrjakov U. 8250 Brmtr ti: 0" & j?« [ TELEVIZIJA NOVO MESTO I iKanal . Tirlinpvt cjt) vrho /\ \ na kanalu I Telefon: 07 .10.10 - SOO luks: 07,10.10-S70 ,, vc-iiiiul: «irrclnilH' CP9 20, 8280 8RESTAH/CA, TEL (07) 49-7J'^ F.-mail: telsat@siol.nel, http://www.telsat.si MX (07) 49*//'^, Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 OGLASI, REKLAME, OBVESTILA knjižnica brežice Novosti Zvečer, ko bodo z neba mežikale zvezdice in bodo lunini žarki božali vašega otroka, boste zagotovo prebrali kakšno pravljico. Izbijte lahko med novimi slikanicami Superjunaki po cevi naVzdol, Sluzetka v varstvu, Muc v jaslicah, Artur izbobčenec in Jazbečeva darila v slovo. Harry Potter v četrti knjigi Ognjeni kelih vedno znova prinaša sporočilo poguma. Sporočilo, da se moramo °Preti na svoje lastne sile in si izbojevati svoj svet. Da je nujno verjeti v prijateljstvo in ljubezen, ker to navsezadnje vedno zmaga. V knjigi Ruski organizirani kriminal so zbrani eseji mednarod-oih strokovnjakov, ki prikazujejo perečo krepitev globalne grožnje, bi jo poraja ruski organizirani kriminal in analizirajo njegove različne poti v Rusiji, v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze 'n drugod po svetu. V knjigi Šopki avtorja predstavljata povezovanje šopkov, opisujeta vaze in posode, kamor lahko šopek postavimo, kako ga oskrbujemo in vse pripomočke, ki jih pri tem delu Potrebujemo. Fotomonografija Deset let je Slovenija država Poskuša biti v izbiri slik predvsem nepristranska in realna odsekava obdobja od slovenske osamosvojitve do maja 2001. Ni nemogočih poti je knjiga enega največjih slovenskih alpinis-tov.Vzponi Tomaža Hunarja, opravljeni v letih med 1994 in 1999, s° tu opisani z ospredjem in ozadjem - kar pomeni, da nimamo Pred sabo le plezalskih podvigov, ampak še vse druge: predzgodbe z institucijami in posamezniki, ki krojijo usodo odpravam, pa tudi detajle iz stene, o katerih alpinisti sicer molčijo. Ko boste prebrali knjigo Težave s psom, boste lažje razumeli, kako in zakaj nastajajo težave z vašim štirinožnim prijateljem, kako jih reševati in tudi odpraviti. V knjigi Sječanja vojnika upokojeni hrvaški admiral Martin Spegelj opisuje svojo poklicno pot, največ pozornosti Posveča dogajanju na začetku 90. let in vojni v nekdanji Jugosla-v'ji. Prvič samostojno na pot je priročnik za načrtovanje, pripravo m izvedbo potovanja v lastni režiji. Priročnik Moški za tretje tisočletje je namenjen tako moškim, ki bi radi izvedeli vse o sebi ln o iskanju večne mladosti kot tudi ženskam, saj bo knjiga pripomogla k boljšemu razumevanju svojih partnerjev. Priročnik Zakaj Pa ne jagode in čokolada priporočamo vsem v stiski. Strokovni vPtašalniki vam bodo osvetlili, kdo ste, na kaj ste še posebej občutljivi, v kolikšni meri vas stres obvladuje in kaj lahko storite, m* 8a preprečite. Ljubiteljem romanov ponujamo ljubezensko zgod-0 s pridihom kriminalke z naslovom Afroditina prstana. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// ^^Lnm.sik.si/ččwww sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/'). v ru-nki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice avgusta ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki A A~ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročain/o časopis SANAGLAS ItTle >n priimek _________________________________ °djetje(naziv in naslov) ______________________ %T\ v avcna Številka podjetja _______________________ Rezanec za DDV____________________________________ Kraj kJlica \ Jatum Poštna št. Telefon Podpis _ Stevilo izvodov _______________ Nar°-nina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. 0cnina velja do pisnega preklica. \ y mali oglasi Prodam BMW 316 coupe, letnik 88, registriran do maja 2002, dodatna oprema - daljinsko centralno zaklepanje z alarmom. Dobro ohranjen. Cena ugodna. Pokličite 041-765-876. Prodam osebni avto Hyundai Akcent 1.500, letnik 96 ter tovorno vozilo MAN 26-281, triosni kiper, letnik 83. Prodam tudi drva. Pokličite 041-640-066. Prodam osebni avto Jugo 45, letnik 88, modre barve, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Naslov dobite v uredništvu Radia Brežice. Kupim ali vzamem v najem garažo v Brežicah za osebno vozilo. Pokličite 49-63-195. Ugodno prodam 20 kubično nakladalko za seno v dobrem stanju ter kra- vo s teletom. Cena po dogovoru. Pokličite 49-64-339. Prodam novo 5.000 litrsko plastično cisterno. Pokličite 041-413-794. Na Velikem Obrežu prodam zemljišče, deloma travnik, deloma gozd, v izmeri 67 arov. Pokličite 49-67-640. Prodam samohodno kosilnico “Goldoni” - Labin program, kratko žagana mešana drva, stiskalnico za grozdje, kostanjev les ter kovinsko 1.200 litrsko cisterno. Pokličite 49-57-353. Prodam 600 kg ječmena, po ceni 25 SIT za kg. Pokličite 49-26-568. Prodam čmo-belo telico, brejo v devetem mesecu. Pokličite 49-59-501. Prodam pšenično slamo, cena po dogovoru. Pokličite 49-59-799 ali se oglasite pri Janku Teršeliču, Gorenje Skopice 6. Prodam kravo simentalko s prvim teletom ali brez teleta. Pokličite 07-49-78-319. Prodam breskve za vlaganje. Pokličite 49-77-410. Prodam enosobno stanovanje v Krškem v bližini Hotela Sremič. Stanovanje je na severovzhodni legi in je prenovljeno. Pokličite 041-451-263. V Krškem prodam dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 70 m2. Cena po dogovoru. Pokličite 040-362-913. Prodam betonski kamin, armiran, 9-delni, višine 220 cm, primeren za vrt ali vinograd. Cena po dogovoru. Pokličite 041-517-985. Prodam dve dvokrilni omari v kompletu. Pokličite 07-49-72-426. Prodamo več notranjih rabljenih vrat s podboji ter belo in rdeče vino. Pokličite 07-49-76-204 ali 031-340-501. Starejši upokojenec išče žensko, voznico, staro okoli 60 let. Čaka jo dvosobno stanovanje, poleg svoje pokojnine tudi lepa dodatna pokojnina in dober avto. Pisne ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro “Ne bo ti žal”. Turistično društvo Koprivnica in Krajevna skupnost Koprivnica vabita v sredo, 15. avgusta, na praznovanje krajevnega praznika na Turistično kmetijo Vrtovšek. Ob 16. uri se bodo začele vaške igre. v v Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel SE PA SE. Za hrano in pijačo pa Turistična kmetija Vrtovšek. Dogajanje bo s svojimi mimohodi popestrila Bohorska konjenica. Vabljeni! STU £. ■ MM IO >3.0 MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14,373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20 e-rnail: studiod@ studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800 RADIO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MHz Radio Sevnica 96.7,105.4 Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov.uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelo'm: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. ____________________________šestnajsta špranje in okenca posavcev Zlata Vidmar - pravega človeka na pravo mesto V spremstvu pogajalca - partnerja je prišla pred dogovorjenim časom, izza vrat sem ujela (kar sem ji kasneje povedala), da je strpna, a trda pogajalka. Zlata Vidmar, diplomirana ekonomistka, generalna direktorica Hotela Lev Inter- Continental Ljubljana: “Ja, vrata moramo bolj zatesniti in tudi, če sem prepričana v svoj prav, potem ne popuščam.” Brežičanka, rojena Zidarič in levinja letnika 1946 na 17.000 kvadratnih metrih “poveljuje" 80 redno zaposlenim, kjer od slehernega v tej verigi popolnoma vse poteka na najvišji ravni. Z drugimi besedami, od vstopa v hotel do izstopa. Vidmarjeva: “ Starega Leva sem leta 95 začela graditi od temeljev do strehe in sicer po vseh standardih interkontinen-tala, kar pomeni pet zvezdic v svetovnem merilu, in pet zvezdic pomeni imeti vse na najvišji ravni. Odprtje prenovljenega hotela je bilo 27. oktobra 99 in je član verige Hotelov Inter-continental, to pa pomeni, da nastopamo v vseh njihovih marketinških aktivnostih in smo tudi vključeni v njihovo rezervacijsko mrežo po vseh hotelih po svetu, te mreže so v posebnih centrih. Glede na standarde interkontinentala moram še povedati, da ima vsak delavec pred- pis za vsako najmanjšo operacijo svojega dela, kako jo opraviti. Vendar ne kot robot temveč tako, da bo gost najbolj zadovoljen in to je pravilo za vše, saj brez tega ne bi dobili tega imena, sicer pa smo vsako leto tudi preverjeni, veriga inter-conti je že 35 let v vrhu, kar je ocena poslovnežev.” Odprti so za domač in tuj kapital, iščejo strateškega partnerja, dogovarjajo se z domačim podjetjem, ki bo verjetno že septembra postalo njihov partner, ki jim bo pomagalo pri odplačevanju glavnice in prenovi vrhnjih treh nadstropij hotela. Julija je bil hotel 7-odstotno zaseden, povprečna letna zasedenost je 68-odstotna, cene nočitev v hotelu pa so trenutno od 30 do 50 odstotkov nižje od cen v primerljivih hotelih v Evropi, ker se je potrebno prilagajati domači kupni moči. Denarja v svetu je veliko, le pravih projektov je bolj malo, da bi bile tuje banke voljne vlagati denar, še pove Vidmarjeva. Zlata Vidmar je najprej diplomirala na kemiji. Daje lahko dokončala študij, ji je z varstvom hčerke Zlatke, ki je danes stomatologinja, mamica 7 in polletne Lucije in 5-letne Silvije ter poročena z umetnikom, oblikovalcem Šimunom Šutejem, pomagal mlajši že pokojni brat Andrej (ginekolog) - oče Andrej in mama Manja sta bila še zaposlena, mož Jože pa vojak. Zaposlila se je v Imperialu, Tovarni žvečilnega gumija Krško kot tehnolog in vodja priprave dela ter nato “postavila na noge” Pekarno kruha in slaščic v Brežicah, kjer je dobila ime “krušna mati”. Začeli so peči posebne vrste kruha in jih vozili, ker je bil iskan, do Zagreba. Njen svet so še: mama in oče v Brežicah, ki ju redno obiskuje, hčerka Alenka, pravnica, poročena z usnjarskim tehnikom Dominikom Žigonom, 8-letna vnukinja Dominika (po vseh treh vnukinjah je imenovala konferenčne dvorane v Levu), nečaka Andreja, študentka 3.letnika ekonomije, in Matjaž, študent l.letnika ekonomije, s katerima ima stalno vezo in skrbi zanju. Mož Jože je mag. med. znanosti, spec. kardiolog in revmatolog z doktoratom iz športne medicine dela na Fakulteti za šport, kjer je profesor. Zlata Vidmar je šla, kot pravi, “ta pravo leto na Triglav, to je bilo leta 91 za svobodno Slovenijo prvič in tudi zadnjič, vendar “ta pravo” leto.” Rada ima gore, a ne noro; morje, ker rada plava in se ji organizem ob plavanju obnovi, ker je zaposlena vse telo; rada kolesari in smuča, tako da spremlja družino; tenis igra aprila, maja, septembra in oktobra, v vročih mesecih ne, za golf se še odloča. Zelo rada ima svojo družino, svoje vnukinje, “sploh me ni treba prositi, ker že vem, kaj moram narediti, to sem podedovala po mami.” Veliko ji pomenijo redna srečanja s sošolci, je “lokal patriot” in se želi vrniti v Brežice, letošnji počitniški čas je zelo pester, deli ga z “Levom inter-conti”, nekoliko z morjem in predvsem domom v Brežicah ob mami in očetu. Natja Jenko Sunčič V Slovenski vasi smo dobili največ, kar lahko, Kalin je pol naš, njegova blagajna pa cela! Tako gladko ni s prehodom Obrežje. Je to tudi naše? Meja je tam nekako zvijugala, da se ne ve, če je naš ali od lepe naše. Le kaj se dogaja na vrhu brežiške oblasti? Župan Deržič s svojim pribočnikom Vizjakom po vseh letih tikanja korenspodira naenkrat uradno na Vi. Pa še pisno povrhu vsega. Š “Gnilo” daleč smrdi, še zlasti, če je trajno zapisano. Menda je res čisto ovilo občino! Do avtorice “Nekaj je gnilega na občini Brežice” pa je prišlo bore malo zdravega “razuma”. Prisrčni pozdravi sredi poletja s turistične razglednice pri ribniku na Prilipah. v Ze deseti spust za čisto Savo Leteči Kranjci Sevnica, Krško - Prostovoljno gasilsko društvo Krško je letos zadnjo julijsko soboto organiziralo že deseti tradicionalni spust za čisto Savo izpod železniškega mostu v Sevnici do Krškega z geslom Ekološko zdrava je čista Sava. Največ radovednežev se je zbralo okoli Titanika, ki je vožnjo prestal brez srečanja z ledeno goro. Na približno 18 kilometrov dolgo pot po Savi, ki seje zaključila v Krškem pod Jermanovo skalo, seje po besedah poveljnika Gasilske zveze Krško Avgusta Mlakarja podalo okoli 150 udeležencev, pri čemer si je plovilo zagotovil vsak sam. Kljub temu da je udeležba na spustu na lastno odgovornost, pa so pri Prosto-vljnem gasilskem društvu Krško poskrbeli tudi za varnost in nadzor z mobilnimi ekipami v primeru nezgod. Postaja spusta je bila na Pijav-škem, kjer so udeležence sprejeli domačini in gasilci izpostave krškega društva, kjer so se okrepčali in se z domačini pomerili v malem nogometu. Dan je bil vroč, a so vsi uživali. Med vsemi plovili pa je gotovo največ pozornosti pritegnil pravi devet metrov dolg, dva metra širok in tri metre visok Titanik, ki ga je po zgledu originala iz 1700 plastenk oblikoval Jože Zidar iz Brestanice. Pri zbiranju plastenk so mu kar eno leto pomagali v Domu na Impoljci, ima štiri kartonaste dimnike in štiričlansko posadko, plastenke pa opozarjajo na to, kako slabo vodo pijemo, hkrati pa so ravno plastenke tiste, ki predstavljajo pravo ekološko bombo, je pred odhodom dejal oblikovalec Titanika. L.P. “Savski” Titanik so na brestaniškem mostu pričakali številni rado-vedneži, ki so štiričlansko ekipo z navdušenjem pozdravili. Ribiški car za leto 2001 Brežice - Predsednik brežiške družine Marjan Zorko in tajnik Darko Leskovec sta prva čestitala Avgustu Zupetu (na fotografiji), carju ribiške družine za leto 2001. Na tekmovanju, ki so ga pripravili ob ribniškem pikniku, je ujel najtežjo, 3,25 kg težko ribo. Okronali so ga, mu v roke potisnili žezlo in omelo ter izročili plaketo. Foto: Mirko Vesel Dobil je tudi dragoceno darilo, lanski car pa mu je poklonil 10 litrov cvička. Drugo najtežjo ribo je iz ribnika na Prilipah potegnil Zvonko Budič, tehtala je nekoliko manj kot poltretji kilogram. Tretje mesto je z dvokilogramskim ulovom zasedel Sandi Suša. Brežiška ribiška družina je sicer ena najštevilčnejših v Sloveniji, saj ima blizu 500 članov in ima najboljšo tekmovalno posadko, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Belgiji zasedla odlično osmo mesto. M.V. Tržišče, Malkovec - Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče, ki je bil ustanov' ljen pred tremi leti, je pripravil dirko starodobnih motorjev za pokal Ludvika Stariča ter 2* pokal Malkovca. Prva tovrstna dirka na skoraj trikilometrski progi od Tržišča do Malkov^1 je bila organizirana lansko leto. Ker je bila prireditev zelo odmevna, so letos pripravili drugo. Na starih motociklih se je v dvanajstih kategorijah pomerilo 65 tekmovalcev v 96 vožnjah. Dirka je štela za uradno prvenstvo starodobnikov, udeleženci iz vse Slovenije pa celo iz Avstrije in Italije, med njimi je bilo tudi pet žensk, sojo izkoristili še za druženje in okušanje dolenjskih dobrot, zlasti cvička. Na tekmovanju za pokal Malkovca ter za pokal Ludvika Stariča - “Letečega Kranjca” iz Mirne Peči, kije bil leta 1938 evropski in svetovni prvak, jih je od 51 članov domačega kluba Hrast nastopilo kar 12 in nekateri so zabeležili zavidanja vredne rezultate. V svoji kategoriji do 175 kubičnih centimetrov je presenetljivo zmagal Iztok Bence iz Sevnice, med visokimi prikoličar-ji pa sta na ruskem dnepru tretje mesto osvojila tajnik kluba Hrast Milan Baša in predsednik Janez Valant, ki sta tudi najbolj zaslužna, da je bila dirka tako dobro organizirana. Po mnenju poznavalcev gre za vrhunsko prireditev, sama proga pa bi zdržala tudi kriterije evropskega prvenstva. N.Č.C. ...in drugič, ko je šlo zares - na dirki v Grobelniku “Leteča Kranjca” Milan Baša in Janez Valant z visokim ruski1'1 prikoličarjem; enkrat za poziranje v uniformah ruskih vojakov... Ulov kapitalnega krapa Brežice - V Savi pod Čatežem je Dragutin Vilic, ki je že 15 let član brežiške ribiške družine, minuli teden s koruznim žgancem na trnku ulovil 89 cm velikega orjaškega krapa, ki je tehtal celih 20 kg. Kot je povedal, se riba, kljub svoji izredni velikosti in teži, ni preveč upirala, ulov pa se prav lahko primerja z lanskim, ko je Viliču prijel 92 cm veliki in 22 kg težki krap. D.K. Dragutin Vtlič pravi, da takšnih in tudi večjih rib v Savi ne manjka. Martin Strel