2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA - PRI1X)GA PONEDEIJSREGA JUTRA ST. 26. V LJUBLJANI, 25. DECEMBRA 1937. KNJIUA «*. JHftlJiiHUiliSltililHf hHiitPSUtiflHiliUliliiliiniUlUUllfiiii MlUNf iii Ijftii iliUJU i!Eip:ii iiliil EM LMUŠImUU J. MADLENER PASTIRJI PRIHAJAJO (lesorez) l^lHUaiuSHUfmiiiUUUJUmHlJIUllJtUUiUJUmilllUJlUI] (lili! ailllllJlJiif UMjtlkLb li! UllfliiilliiJlltiljUimiiUJ ^ SKRIVNOST ŽIVLJENJSKI NAČINI arsikdo nikoli ne more doumeti, da je kit sesalec, ne pa riba. Kit ima vendar plavutel Toda morska želva ima isto tako plavuti in tolščak (pingvin) je celo svoje peruti spremenil 6pet v plavuti 1 To je zanimiv pojavi Običajno smatramo, da temelji podobnost na sorodnosti Tu pa imamo pred seboj živali, ki si niso pobliže v sorodstvu, temveč pripadajo celo štirim različnim oblikam vretenčarjev: ribam, plazilcem, pticam in sesalcem. Kako je bilo mo» goče, da so se pri vseh sprednje okončine spremenile v plavuti? Voda je ustvarila plavuti! Potreba jih je izoblikovala, bi dejal Lamarck, čudovit mislec tudi tam, kjer se je motil. Mi, ki smo šli skozi šolo darwi-nizma, pa se lahko seveda malo točneje izrazimo, nego je bilo to mogoče vitezu Lamarcku. Ni potreba sama tista, ki prinaša to, kar je koristno, po-vzročuje pa, da preostaja samo tisto, kar njenim strogim zahtevam zadostuje. Živalska vrsta ki ji niso zrasle plavuti, si je morala hočeš nočeš izbrati drugo življenjsko področje, ni se smela »kapricirati« bas na vodo. To je šlo kvečjemu tako. da si je na drugačen način rešila vprašanje, kako naj se v vocii giblje. Morski klobuki plavajo n. pr. s povratnimi sunki. Morske vetrnice pa so se plavanja sploh odpovedale. Tako se lahko zgodi, da si postanejo živali popolnoma različnega izvora medsebojno podobne, ker imajo pač Isti način življenja. Bramor je žuželka, toda njene grebalne noge so smešno podobne krtovim — pa jih tudi tako uporablja kakor krt. Termiti se imenujejo »bele mravlje« in v njihovih državah vlada skoraj še sijajnejši red in razdelitev dela nego v mravljiščih. Pri tem pa izvirajo iz popolnoma drugega oddelka žuželk. Knjižnim ušem so dosti sorodnejši nego kožokrilcem. Takšne »konvergence« so znanstvenike tu pa tam zmotil«. Tako so mor- PODOBNOSTI USTVARJAJO OBLIKE ske krave nekoč brez nadaljnjega prištevali h kitom, ker je tudi tu podoben način življenja vodil do podobnosti v telesni zgradbi (ali narobe). Danes jih prištevajo zavoljo notranje zgradbe in izumrlih vmesnih vrst, ki so jih odkrili na presenetljiv način med sorodnike — slonov, izvirajo namreč iz istih ko-pitarskih praoblik. Presenetljivo je. da imajo najvišje razviti mehkužci, sipe, oči. ki so zgrajene podobno kakor pri sesalcih Skoraj je videti kakor da je narava tu izkoristila izkušnje, ki jih je imela nekje drugie Tu kakor tam naletimo na očesno lečo, roženico, stekleno telo, šarenico, mrežnico itd In vendar so oči obeh vrst živali nastale, kakor nam kaže neoporečno njih embrionalni raz-voi. na popolnoma drugačen način. Toda oosebnih čudežev tu ni. Narava preizkuša sicer neprestano nove možnosti in tako ni nič posebnega, da dospe tu pa tam do oblik, ki so ji uspele že nekoč prej Ista naloga vodi do enake rešitve, da. često je rešitev samo ena Tako imajo puščavne živali pogostoma neizrazito medlo rjavo barvo, dočim nosijo prebivalci travnikov najrajši zeleno zaščitno barvo, pomislimo samo na rege gosenice, kobilice, drevesne kače in mnoge tropske ptice. Toda vedno so le posameznosti, ki si postanejo na ta način podobne. Če pa pogledamo v celoto dveh bitij, kakor mora to vsak resen raziskovalec, tedaj se nam pokaže da-li sta si res sorodni ali pa le podobni. Tako naidemo v plavuti kita skrito popolno okostje se-salčeve sprednje okončine, v pingvino-vi pa okostje ptičjega krila! Velik pomen je zadobil pojem konvergence tudi v ljudoznanstvu Če naletimo na določeno obliko čolnov ali obleke pri dveh oddalienih ljudstvih, nikakor ni potrebno, da bi mislili na izposojeno blago ali pa na sorodnost. Lahko gre samo za pojav konvergence, morda so bile skupne oblike edine, ki no bile sploh mogoče. Po razpravi A. Lomberga — kj VRNITEV V BOŽIČNI NOČI GASTON C H £ B A U P rvi je bil iz Prissaca, drugi iz Chaillaca, tretji pa iz Bela-brea. Desire Dubois, Georges Berdoulat in Firmin Geneau. Ko je petega avgusta narednik prebral njih imena v vojašnici, kjer so svoječasno služili, so stali takole: Dčsire Dubois kot prvi v oddelku. Georges Berdoulat levo zraven njega in levo od Berdoulata Firmin Geneau. Tako je zahteval slučaj. Dokler jih ni združila vojna, se niso poznali. Toda takoj so ugotovili enake življenjske navade z enakimi strastmi in celo z enakimi spori. Združevalo jih je tudi skupno domače nebo, ki vse poveliča, kadar smo daleč od njega. V daljavi se nam zde obrazi kakor ena sama družina, brez razprtij, katere nežnost in krotkost prekinejo zdaj pa zdaj povzdigujoča junaštva, ki jih dolgo ne moremo pozabiti Hiše. trgi, drevesa, ravnine, obrežje, doline, reke, E otoki, ribniki in studenci, skale in amenolomi, vse to obdaja nekaj smehljaju podobnega, za katerim ža» lujemo. Življenje, ki smo ga tam živeli s trudom, se nam zdi prosto težav, ki so nas težile Tako ie videl Desirč Dubois svoj kraj, odkar ga je zapustil, Georges Berdoulat in Firmin Geneau sta mislila prav tako.. Da. tam je bil edini košček sveta, kjer ne zahteva delo nika-kega truda im nobene žrtve, kjer je bilo vse tako prostorno in polno nežnosti. Takrat je bilo na Francoskem petnajst sto tisoč takih, ki so mislili tako. Doma! V domačem kraju! Ves prvi dan v vojašnici niso DesinS Dubois, Georges Berdoulat in Firmin Geneau ničesar vprašali drug drugega. Najprvo so morali dobiti obleko, potem orožje in železni živež. Morali so preizkusiti usnjate predmete in opraviti še marsikaj neprijetnega In kar je prišlo potem, to je bilo nekaj nenavadnega! Še pred dobrimi osmimi dnevi je bil mir, zdaj pa so bili iznenada sredi vojne! Niso mogli izraziti tega, kar so čutili. Ničesar izrekljivega ni bilo v vsem tem vrvežu, prerivanju in trušču tovornih vozov. Tudi v njih je bil velik trušč, ki se je skladal s tru-ščem tam zunaj. Videli so Ie še to, kar so morali videti. Njih misli so bile kakor ohromele Vzlic temu je Dčsir6 Dubois vprašal Berdoulata, odkod je doma, in ko je Firmin Gčneau slišal ime Chaillac. se je vzravnal: »Ti si iz Chaillaca? Potem pa gotovo poznaš Bongrandove? Jaz sem iz Belabrea.« »Da bi nas le skupaj poslali na vojno!« je rekel Dčsire Dubois. In tedaj se niso več ločili Medtem ko so hiteli isti usodi naproti in se vozili skozi nepoznane kraje, ki jih niso niti pogledali, so neprestano govorili o domačem kraju, o tržnih dneh, o skupnih znancih, o svojih žetvah, svoji živini, svojih lovih v ble-stečem septembrskem soncu ali v mrzlih zimskih jutrih, o dobrih letinah in uimah. In že ni bilo več sredi vsega tega nepoznanega tako žalostne vojne. Slednjič so prišli topovi in prvi brez-miselni napadi in Marna .. Koračili so junaško, kolikor so pač mogli, toda bili so preveč ubiti da bi mogli doumeti svoja junaštva Georges Berdoulat in Firmin Geneau sta bila ranjena. Šel« *daj je Dčsirč Dubois doživel vojno ▼ vsej njeni grozoti. Izginil mu je domači kraj, in sveta podoba rodne grude, ki jo je nosil v sebi, se je tako za* brisala, da se mu je včasi popolnoma odmaknila Ta noč je trajala v njegovem srcu osem dni, tako dolgo, dokler ni frontna ambulanca poslala Berdou-lata nazaj k njegovi kompaniji. Štiri dni nato se je vrnil tudi Firmin Ge-neau. Vse je bilo v redu do onega zimskega večera 1914, ko je granata pretrgala Eogovor treh prijateljev. Dčsire Du-ois je padel v trenutku, ko je pripovedoval o sejmu v Zervellesu. V onem tednu je poslala divizija tri pisma na občinske urade v Prisac, Belabre in Chaillac. Mladeniči so padli, za deželo, v kateri je smrt tako neusmiljeno sekala, pa je pomenilo to le tri nove •olze. Štiri polna leta so se množili strašni seznami. Pri maši ob nedeljah so se videle samo še črne rute Lepega dne pa so postavili pod sezname piko: premirje. Govorili so o vrnitvi fantov. Vsakih par tednov so stari, ki so šli na dolgo pot, pripovedovali o krajih, kjer počivajo oni. ki so za vedno utihnili. Toda v zadnjih šestih mesecih, so se oni, ki so za vedno utihnili, pričeli vračati. Njih dom je bil že tako dolgo pripravljen da so domači odložili žalne obleke kljub žalosti v srcih. Firmi-nov oče Simon Geneau je prejel pismo od občinskega urada. Takoj je prenehal z delom, vpregel je svojo kobilo in dirjal v Mongenon de Prissac. Bilo je v decembru Pota so bila zamrznjena, ribniki pokriti z ledom, narava sovražna in tuja Ko je dospel do Florenta Duboisa, je krčevato zakričal, kakor da gre za vrnitev živega človeka: »Moj fant se vrača!« R. REIMESCH POLNOCNICA (linorez). Iz izbe je stopil visoki Florent, sklonjen in s pismom v roki. 5 solzami v očeh je rekel: »Skupaj prihajajo, kakor so odšli in umrli.« »Obvestiti moramo Berdoulatovo ženo,« je menil Simon Geneau. »Vstopi, Simon. Ona je tu Doktor jo je pripeljal s svojim avtom « In mlada žena Georgesa Berdoulata je rekla: »Boste videli, da bodo prišli istega dne.« Zdaj pa poslušajte! Zgodilo se je takole: Vagon, s krstami treh prijateljev je dospel na postajo Blanc zjutraj 24. decembra V njem ie bilo dvanajst krst, ponolnoma enakih, kajti vse so prišle lz istega sektorja Med ni;mi jih je b'lo nekaj za Pouligny. za Rosnay, za Merigny, za Fontgomfault, in tesno zraven ena za Belabre. ena za Chaillac ln ena za Prissac Trije prijatelji so ostali skunaj. Preložili so jih na voz cestne železnice. O tem je bilo obve» ščeno orožništvo, pa tudi Constantin Pipereau. uradnik cestne železnice, je b'l določen za stražo treh krst. dokler jih ne odpeljejo. Constantin. ki ie bil v vojni in je zgubil v Flandriii desno nor>o, ie prevzel svojo dolžnost. Preden je sedel, je prebral na medenih tablicah imena: Dubo;s Desire, Berdoulat Georges Geneau Firmin ... Poznal je njih kratko zgodbo. »Resnično.« si ie mislil, prevzet od trdovratne usode, »to je sreča! Skupaj se vračalo!« Sedel je in si nabasal nipo. Do odhoda vlaka je imel dovoli časa. da jih nekaj pokadi in razmišlja o splošni usodi. Ker je Constantin Pipereau baš zaspal. ko so plombirali vagone, so ga pomotoma zanrli s tremi krstami. Sa-nial je o svojih tovariših. Govoril je Firmin Geneau: »Berdoulat in ti. Dubois. zdai me bosta zanustila! To je krivica, ki je ne zaslužimo Nad sedem let smo bili skupaj .« Berdoulat je iokal. Dubois na ie skušal obrmti se k svojima priiateliema, da se iu oklene Vsi trije so rotili Con-stnntina Pipereaua. nai nkor vi, družine v žalosti, hiše, iz kater h ie vesel ie za dolgo pregnano. Tam časte mrtve tako kakor jih mi. Snoštuimo niihove tako kakor moramo spoštovati svoje, v pričakovanju blagoslovljenega rasa ve-l'1ce snra^e med vsemi. Nocoi bo slišal naš F;rm;n no'no^n'co . Brali jo bomo v mislih nanj in na njegove tovariše.« Natančno tako se je zgodilo v Pris-sacu in v Chaillacu za Georgesa Ber-dou'a<-a in Desirea Duboisa. —dam Kdor v!."dh rte potrebuje novih zakonov, peč pa trdno voljo, uveljaviti stare zakone. Andri Maurolt PODZEMSKE KRASOTE NA MORAVSKEM K| akor Slovenija je tudi pokrajina med Dunajem in Prago, I ne daleč od Brna, jako bogata ' s čudovitimi votlinami in vodami. Okoli 100 km2 ozemlja je vse križem prevrtano pod površjem. S 1 o u p (severozapad) slove po najob-širnejših jamah. Za njim pride H o 1-s t y n (severovzhod). Najgloblji prepad v tem sklopu je Macocha, najs jačji podzemski tok pa P u n k v a, kar pomeni isto kot idrijska Nikava ali razne Ponikve po vsem jugoslovanskem področju: Mož Marije Terezije, cesar Franc, je 1. 1747. poslal matematika Nagela na Moravsko, da bi proučeval dupla. Ta pa je po mačehovsko zanemaril Macocho. S tem imenom se označuje strmo brezno, globoko 138 m, dolgo 300 in široko 126. Samo po vrveh je mogoče priti zdrav na dno, ker zijavka je v sredini kakor gospodična: gosposka — v pasu ozka. Kdor se je lotil plezati v njo brez motvoza, je plačal poskus z življenjem. Kraj je ozloglašen tudi po velikem številu samomorilcev, ki so v njem končali svoje dni. L. 1748. je neki kmet prvi stopil v njo. Pozneje sta ga posnemala dva Angleža. L. 1784 je tako napravil inže-njer Rudzinski. 1. 1808 grof Hugo Salm, 1. 1836 dr. J. Waukel, 1. 1840 pa Križ. Ali pravi raziskovalec tega ponora je šele dr. Kari Absolon. ki se je pričel ukvarjati z njim 1. 1898. Takoj se mu je posvetilo, da mora biti tukaj vozel in vhod v obsežno skupino podzemskih mostovžev in tremov: s tem je našel kliuč uganki. Ves svoj čas in osebno imetie je potrošil v to, da je tajno razkril. Nekajkrat je prebil po več dni, včasi tudi cele tedne, zdržema na dnu useda, kjer si je naredil tabor; po škripcu so mu pa spuščali hrano. Vlažnost zraka, to je bila najslabša stran pri bivanju v luknji. Dihal je težko, vonj po zatohlem ga je du-šil. Punkova, izvirajoča na dnu. se skoraj izgubi in teče v mnogih zavojicah skozi goro. Blizu stojita na neenakih višinah dve jezerci, prvo 31 m dolgo in 18 globoko, drugo 30 m dolgo in 20 globoko. Reka poničnica bruha iz prvega in ponica v drugo 18 m nad razino dolniega jezera zevajo v skalni steni preduhi, skozi katere vleče silo- vit veter. V nasprotni steni je vrsta sličnih predorov, ki so služili za vetri-lo, preden se je po Absolonovi sodbi porušila streha te nekdanje kaverne. V eni steni vidiš neznanska vrata, na-zvana »peklensko žrelo«, visoka 90 m. Odtod se cepijo mnogi hodniki in razpoke, ki držijo bodisi do navpičnih »zijati« ali »zijutov« bodisi do kotanj z vodo. Absolon je prodrl v razne smeri, našel velikansko dvorano štr-lečo od stoječih in visečih kapnikov. Raziskovalci so lezli po ozki polici okrog in okrog okapnice, ki sega vse do vhoda v Macocho. Poleg glavne sobane so zasledili še več manjših špilj in vr-tepov. — Drugi vhod so našli blizu 1 km vstran, pri jami Sv. Katarine, kjer so naleteli na ostanke jamskega človeka, kakor jih je pri nas ugotovil prof. Brodar v Potočki zijalki. Razšis rivši neke odduške, najdene na tem mestu, je Absolon s pomočniki prodrl doli v dvorano, ležečo 300 m pod površino in še bolj naježeno s kapniki kakor pa Macocha S pomočjo vojaških ognjičarjev in potapljačev je Absolon razstrelil mnoge prekate, uredil tok Punkve, da je postala plovna (6 m globoka), dal z mogočnimi sesalkami osušiti nekatere ADOLF V. MENZEL; V SVITU SVEČE predele teh podmolov in napeljati električno razsvetljavo. Vsako leto roma zdaj na tisoče ljudi tja po dobrih avtomobilskih cestah, sestopajo v pečino po hodnikih, se vozijo po ponikvarici s čolnički pod zemljo, le v Macochi se nad njimi pokaže milo nebo. nk. Vsaka dežela, posebno pa vsaka svobodna dežela, je socialno ti dna, ako ima nravstveno in duševno dclre voditelje. Kjer primanjkuje teh, ne vzdrže vse druge prednosti ognjene preizkušnje sreče in nesreče. Pestalozzl CESAR FRIDERIKU. Oseba cesarja Friderika Hohen staufovca spada med najbolj zanimive zgodovinske like. V marsikakem oziru spada ta srednjeveški monarh že v renesanco. Toda v njem Je tudi nekaj rimskega Cezarja, orientalskega oblastnika, razkolnika, kakršnih je XVI. stoletje rodilo na pretek. V časi se vede kot oduren trinog, včasi pa ko pro-svetljen, "koraj svobodnomiseln princ. Ta je naobraZenec, ki zna grško in arabsko, se zanima za vedo. To je edini vladar, ki ga je Dante obsodil v pekel. Kakršen pa je, se je prikupil Švicarskemu učenjaku Henriku pl. Ziegler- TRIJE MUŠKETIRJI ILZKSANDE« OtfMAS »T. © H.1ISTB1HAt KftRRETBAHOEfrS © FOHATB K! DOVOUEH VIDITE DA ME POZNA! »Ne! To ni mogoče! To ne more biti on! Pomagajte!« je vpila s hripavim glasom ter se obrnila k steni, kakor da bi si hotela z nohti izpraskati prosto pot. »Kdo ste vendar vi?« so vpili tudi drugi. »Vprašajte to žensko!« je odgovoril mož v rdečem plašču »Saj vidite, da me oozna « »Krvnik Iz Lillea!« je zakričala My-lady ter se z nohti zarila v steno. Vsi so se odmaknili. Samo mož t rdečem plašču je stal sredi izbe. »Milost, milost!« je jecljala in padla na kolena. Neznanec je rekel z mrzlim glasoma »Vidite, da me pozna. Da. iaz sem krvnik iz Lillea. In zdaj vam povem svojo zgodbo.« Oči vseh so se uprle v njegove blede ustnice V nanetem nričakovanju no čakali njegovih besed. * k * Ju, ki mu je posvetil prav Čedno delo »Vie de 1' empeieur Fredžric II de Hohenstau-fen« (Correa, Pariš). Pri tem osvajaču je privlačno zlasti to, kar se v njegovi osebnosti kaže modernega. Njegov »logoteU — najuglednejši njegovih ministrov — Pl-erre de la Vigne je mnogo prispeval, da Je Friderikov dvor postal središče umske pio-svete. Po svojem sorodstvu je imel stike S Francijo, govoril je jezika oc in oil (južno ln srednje francosko). Radovednost ga Je gnala, da se je seznanil z arabsko filozofijo in je širil averroizem. Ta skeptik in materialist pooseblja v dobi sv. FrančišKa Asiškega, sv. Dominika in sv. Tomaža Ak-vinskega prav Izjemen lik. Neki letopisec KRVNIKOVO POROČILO »Ta ženska je bila nekoč benediktin-ka v tempemarskem samostanu. Tam je zapeljala nekega mladega duhovnika ter ga pregovorila, da je zbežal z njo — Duhovnik je ukradel svete posode v cerkvi in jih prodal. Tako sta dobila denar za beg. Toda v trenutku ko sta hotela ubežati, so ju zasačili in zaprli. Zc v dobrih osmih dneh je zapeljal« sina jetniškegs paznika in pobegnila Z njim. Duhovnika so obsodili na de- Je zabeležil o njem: »Posmrtno življenje in raj je tajil, pravil je, da človek ni nič, orfc ko posiednjič izdihne«. Njegovo Zakonodajno delo je velikansko Ščilil je umetnosti in mnogo gradil, ustvaril je celo no* vzorec arhitekture. Kot lovec je mnogo opazoval in zapustil slavno razpravo o so-kolaj-stvu »De arte venandi cum avibus« (o umetnosti lova s tiči). L. S. KDAJ SE JE RODIL KRISTUS PrOf Dr Richard Hennig je izdal v Es-senu (Ruhr, založnik H. Fiirstenau) knjižico »Das Geburts- und Todesjahr Christl«, kjer znanstveno rešetž vse podedovane po- setletno ječo in na vžig sramotnega znamenja- Jaz sem bil tedaj, kakor je pravilno povedala ta ženska, krvnik v Lilleu — obsojenec pa je bil moj lastni brat. Takrat sem prisegel, da mora žen« ska, ki je pahnila mojega brata v nesrečo, deliti z njim sramoto. Zasledoval sem jo Ko sem jo našel, sem jo zvezal in ji vtisnil žareče železo v meso. kakor sem moral storiti svojemu lastnemu bratu... dloge, posebno poročila o zvezdi nad Betle-hemom in sončnem mrku ob Kristovl smrti. Zabliskanje zvezde je smatrati za zgodovinsko dejstvo. 2e Tycho de Brahe in Kepler sta se ukvarjala s tem astronomskim dogodkom. Na osnovi Keplerjevih računov je nastala trditev, da je Matejevo pripoved o betlehemski zvezdi povzročila izredna konstelacija planetov Jupitra in Saturna, ki se je pripetila leta 7 ored Kri-stom. Tako bi bilo leto VII. pred Kr. šteti kot astronomsko leto Kristovega rojstva. Preračunavanje leta se gubi v hosti podmen ali domnev. Nič manjše ni število avtorjev ln tez, ki so se na podlagi točnih podatkov Lukovega evangelija ter astro- nomskih dogodkov (sončni ln lunin mrk) bavili z rojstnim ln smrtnim letom Kri-stovim. Tukaj seveda ne bomo razmotri-vali tistega nauka, ki trdi, da je Kristus umrl 3. aprila 33. star približno 39 let — kar so dognali iz mnogoštevilnih kronoloških in astroloških ugotovitev, N. K. DOHODKI FRANCOSKIH PREDSEDNIKOV Carnotova žena je pravila- »V EIysčeju se dolgočasiš ln prideš na bolen». To velja za nekatere prezidente. J. Gr6vy je vsako leto kupil lepo hišo na buljvardu Malesher-bes od svojih prihrankov. Za njim je zgolj Falličres še kaj denarja na stran del. Do- li (J R A b 1 T E V Tisti dan, ko sem se vrnil v Lille, se je posrečil mojemu bratu beg. Obtožili so me, češ da sem pomagal svojemu bratu pri begu in obsodili so me namesto njega v ječo. Vse to mojemu bratu ni bilo znano. Spet se ie sestal s to žensko in zbežal z nio v Rerrv Tam je dobil mesto pomožnega duhovnika Ona je ostala pri njem kot njegova sestra Plemič, ki je bil lastnik te cerkve, se je zagledal v domnevno duhovniko- vo sestro, ji ponudil zakon in jo ugrabil. Hladnokrvno je zapustila moža, ki ga je bila onesrečila in šla z drugim. Postala je grofica de la Fčre.« Pri teh besedah so se vsi ozrli na Athosa, ki je nosil to ime. Athos je z nemim pogledom potrdil krvnikove besede. m gegel je namreč, da so se velike uradne pojedine plačevale s posebnimi fondi vna-hjega ministrstva, njegova žena pa je ukinila podpore raznim dobrodelnim društvom. Bpričo tega sta zaokrožila svoje vinograde V Laupilhonu, za katere je bil Falličrea tako vnet. Njegov prednik je zabil vso ivojo plačo in si shranil zgolj osebne dohodke, ki niso bili kdo ve kolikšni. Gaston Doumergue ni zabogatel v Elys6eju, toda tnila usoda mu je naklonila dediščino 1 milijon frankov! — po bratrancu. Raymund Poincarč je ondi prišel na nič. Njegova vila na Ažurni obali, 2 milijona, ki jih je bil zaslužil kot odvetnik, vse je zabunkal v 7 letih predsednlkovanja. V 2. letu je moral prodati celo del svoje srebrnlne. Potlej so zvišali prejemke republlčneinu predsedniku in dodali stroške za potovanja. L. 1936 so bili krediti takole razvrščeni: 1) dotacija prezidentu 1,800.000; 2) hišni izdatki 900.000; 3) potovanja, selitve ln zastopstva 900.000. Skupaj 3,600.000 frankov. Postavki 2 in 3 nista podvrženi nobenim davkom. nk Zla in revščine ni mogoče spraviti s sveta. ker je že preveč ljudi, ki so našli svoj »kruh« v zatiranju nesreče. ★ Sonce ne more vedeti, kaj je senca. OBSODBA »Blazen, obupan in oropan svoje sreče se je vrnil moj nesrečni brat v Lil-le Ko je zvedel za mojo usodo, se je prijavil sam gosposki — ter se še isti večer obesil v svoji celici. Za ta zločin obtožujem to žensko,« je končal krvnik, »in zato ima na sebi sramotno znamenjel« D'Artagnan,« je vprašal Athos, »kakšno kazen zahtevaš ti za to žensko?« - »Smrti« jfc odgovoril d'Artagnan, »Lord VVinter,« je nadaljeval Athos, »kakšno kazen zahtevate vi za to žensko?« »Smrt!« je odvrnil lord. »Porthos in Aramis, vidva sta sodnika. Na kakšno kazen obsojata to žensko, kateri so dokazani tolikšni zločini?« »Na smrtno kazen « sta odgovorila mušketirja z zamolklim glasom. Mvladv je strašno zakričala ter se plazila po kolenih k svojim sodnikom. IZ LITERARNEGA SVETA ITALIJANSKI STIKI S SLOVENSKIM SLOVSTVOM n Umberto Urbani V letu pred svetovno vojno je izšla v Z&dru pesniSka zbirka z naslovom sAma-ranti« (Marjetice), ki je poleg izvirnih italijanskih pesmi vsebovala tudi prevode iz nekaterih jugoslovanskih pesnikov. Knjigo je sprejel Italijanski tisk s toplim odmevam, pa tudi listi na naši strani (predvsem dubrovnlška »Crvona Hrvatska«) so pozdravili prevajalca pesmi Petra Prera-doviča. Avtor te pesniške zbirke je bil komaj 24 letni lat ran Umberto Urban az-Ur-bani, sedaj (od 1931) lektor srbskohrvat-skega Jezika na tržaški univerzi, eden izmed najboljših slavistov v Italiji in največji italijanski presojevalec jugoslovanskih slovstev (A. de Marassovich v reviji »Le lin-gue estere«, 1. nov. 1937), ki bo torej prihodnje leto poleg svojega življenjskega jubileja slavil tudi petindivajsetletnico svojega literarnega delovanja. Ze iz splošnega pregleda italijanskih atikov z našim slovstvom so mogli Citate-Ijl uvideti, da prof. Urbani ni le najmar-Ijiverjšd in najvztrajnejši prevajalec iz slovenščine, ampak da je tudd resen esejist, ki seznanja italijanske literarne občane z deli naših umetnikov. Preden pa se spoznamo z njegovim delom, se hočemo v bežnem obrisu dotakniti njegovega življenjepisa, ki je vsaj v začetku tako tesno združen z njegovim delovanjem, da bi bilo skoraj treba govoriti o njegovi bdo-bi-bliografiji. Rojen (1888) v Kopru, se je Umberto Urbani vizlic Italijanskemu materinemu jeziku šolaj nekaj let tudi v hrvatskih zaivodih, kjer je spoznal in kasneje vzljubil tudi slovenski jezik. Svoje vzgoje med na-šm narodom ni pozabil nikoli. Ostal nam je hvaležen, kar dokazuje njegovo literarno delo od zgoraj imenovanih mladostnih prevodov preko cele vrste knjig, esejev, člankov in predavanj do nedavno izašlega prevoda Bevkove »Kresne noči«. Vse njegovo delo na literarnem polju je dokaz njegovega življenjskega, prizadevanja, da se Italijani seznanijo z našim jezikom in z našim leposlovjem. Kakor Nicojo Tommaseo, tako lahko reče tudi on: »In lllirica terra nacqui, noii lo nascondo« (v ilirski deželi sem rojen, tega ne skrivam; N. Tommaseo, Intomo a cose Dalmatiche e Triestine, 1817). Svetovna vojna je surovo prekinila njegovo Viteia.rno delo Obtožili so ga ireden-tizrna in ?a postavili pred vojno aodišie v Celovcu kjer je bil v avgustu 1915 proces proti njemu: Po posredova ju ondot-nih uršulink, pri katerih je v prvem letu vojne poučeval italijanščino, pa se je Avstrija zadovoljila z njegovo internacijo v St. Michaelu pri Leobnu. Tam je nagel številno družbo jugoslovanskih, češkoslovaških, poljskih in seveda tudi italijanskih iaiterairancev. 1917 je moral na rusko fronto, kjer je zbolel, nakar so ga poslali na Madžarsko, kamor se je vrnil po uporu tržaškega polka (24- maja 1918). Osem voditeljev upora, Slovencev in Italijanov, je moralo med tevton^Mm zaničevanjem množice na moriš če, kjer so še v zadnjem trenutku vzklikali Jugoslaviji in Italiji, Takoj po vojni je postal redni soured-nlk tržaškega »Piecola«, kjer deluje še danes. Poleg sodelovanja pri raznih velikih italijanskih dnevnikih, kakor n. pr. pri »Popolu dTtalia« ko je bil njegov ravnatelj še sam B. Mussolini, je pisal in piše v reviji »Giornale d'arte« v Milanu, »Rivista, delle letteratiure slave« in L'Eu-ropa Orientale« v Rimu, zlasti pa v »La lingue estere« v Milanu, kd je edini obzornik te vrst« na svetu, kjer izhajajo istočasno tečaji nemščine, francoščine, angleščine, španščine, srbohrvaščine (ki ga vodi prof. Urbani), latinščine ter arabsko« tripoOitansikega in drugiili afriških narečij. Poleg dnevnega dela na univerzi in v uredništvu ter pridnega sodelovanja pri raznih obzornikih posveča U- Urbani svoj čas proučevanju jugoslovanskih slovstev in v zadnjem času češke poezije. Vmes pa je vizlic temu in kljub težavam našel založnike za svojih petnajst knjig, izmed katerih (ne vštevši že omenjenih predvojnih »Marjetic«), je ena zbirka izvirnih pesmi »Ninfe dTtalia« (Italijanske vile), ena vodič »V postojnskem podzemskem svetu«, ana posvečena italijanskemu pesniku E. Fornisu, ena Jugoslaviji in njenim banovinam (Ilustriran zemljepisno gospodarski kompendij z dvojezičnim besedilom) in ena češkoslovaški (Nella re-pubblica dii Masaryk). Izmed ostalih desetih knjig je ena posvečena češkemu slovstvu s prevodom Zeyerjevega romana »Jan Marija Plojhar«, vse druge pa slovenski in srbskohrvatski literaturi, oziroma našim leposlovcem. L. 1929 je izšel v Trstu Urbanijev prevod Tavčarjeve »Viso-ške kronike« z uvodom o pisatelju in njegovem delu, le.tos pa prervod Bevkove s Kresne noči t, o katereim pozneje. Kot prvi prevod iz hrvatske literature je izdal Urbani 1925 v založbi Instituta, za orientalno Evropo v Rimu dramo Iva Voj-noviča s.Gospodja sa suncokretom«, kateri je sledil čez dve leti preivod pesniških razmišljanj srbske pisateljice Jele Spiri-dooovič-Savlč »Pergamnena brata u Hristu Stratonika« (tiskarna Toppan in Bettinel-11 v Trstu i. Naslednje leto je izšel spet prevod iz srbohrvaščine ln sicer roman Borisava Stankoviča »Nečist* krv« (prva izdaja Trevts-ZanicheiU v Tratu, naslednje izdaje založba Biettl v Milanu) Ob prevodu tega romana je napisala italijanska pesnica Ada Negri: »Nečista kri se mi zdi mojstrsko delo Delo, v katerem se J« znaj romanopisec zamisliti v bistva svojega rodu, v značilnosti svole dežele... Jezik v prevodu je tako tekoč tn bister, da se zdi prevod izvirno besedilo.« V Se tri avtorje vsebuje I zv. Urbanijevih »Jugoslovanskih pisateljev« Letos pa sta Izšla, še dva prevoda: »II teatro di Rino Aleasic A. Tresič-Pavičiča (esej o nJem je v II. zv. imenovane knjige), v videmsld založbi I.D.E.A. in dvojezična zbirka srbskohr-vatskih novel pod naslovom »U ponte »ulja žepa« v milanski založbi Le lingue estere. Med temi prevodi je izdal U. Urbani dve kniigi v »Collezione di studi slavi, dl-retta da Arturo Oronla« ln sicer »Scritto-ri jugoslavi« I -zvezek z uvodom rektorja beograjske univerze dr. P. Popovi ča (založba Pamaso, Trst 1927) tn II. zvezek z uvodom A Cronie (založba Mednarodne knjigarne E de Schonfeld, Zader 1936). Oba zvezka vsebujeta Urbani jeve informativne eseje ln kritične študije, o jugoslovanskih pisateljih s krajšimi prevodi značilnimi za pisatelja, o katerem razpravlja V prvem avezku Je zastopanih šeet Hrvatov in devet Srbov. Poleg že omenjenih Silvij Strahimir Kranjčevič, VI. Nazor, Milan Begovlč, Ivo Andrič, A. Petrovič, Peter II. Potrovič Njegoš, Branko Radičevič, Branislav Nušlč, Milan Ra-kič, Jovan Dučič (katerega vsebuje tudi II. zvezek), Svet. Stefanovič in Milica Jankovi6. Tudi o tej knjigi so izšle ocene v naših obzornikih. V drugem zvezku (o katerem sta podala svojo presojo B. Borko, Jutro ln T. De-beljak, Slovenec), je izmed sedemnajstih pisateljev 8 Slovencev: Preš;>ren, Gregorčič, Aškerc, Cankar. Tavčar, Zupančič, Gracta k in Meško Ostali so (razen že dveh omenjenih): B. Lovrič, D. Angjelinovič, Mir. Krleža, Juraj Glumac, Miloš Crnjanski, Šteta Jurk č in Nedj. Subotič. Kar se tiče Slovencev so njih počrtl dobro zadeti. Italijani si morejo po njih na praviti precej jasno sliko j naScm literarnem življenju. Zanimivi in poučni bi lanko bili tudj za np.Se širš? literarno občestvo, če bi jib kdo izdal v slovenščini. Podobno željo za Srbe je Izrazil dr. P. Popovič, ki pravi da je Urbamjevo poznanje naših slovstev in nažih literarnih razmer Cesto odlično in da bi s* mogli tudi Jugoslovani marsikaj naučiti lz njegove kniige. Estet dr. Bogdan Popovič. ustanovitelj »Srbskega književnega glasnika« omenja, da Je z velikim zadoščenji im bral drugi zvezek »Jugoslovanskih rrsatehev« in piše: »Težko je rn*t, ali je več vredno globoko poznanje ali točna sodba ali umetniška UMBERTO URBANI razlaga. Po golem naključju sem bral najprvo esej o Gradniku: spominjam »a. kaj Je rekel Goethe o nekem italijanskem pisatelju, da prehaja lz duševnega razvnetja v občudovanje ln nasprotno. Tudi drugi eseji so napravili name pogosto enak vtis .. Naj bi to delo obrodilo najlepše sadove v Interesu medsebojnega spoznanja, kulture, miru in bratstva med narodi.« Med Italijani, za katere je knjiga predvsem namenjena, je dosegla živahen odmev. Član Italijanske akademije F. T. Marinetti je napisal: »Urbani je marljiv tn nazorom kritik slovansk b pisateljev.« In akademik A. Fa>jnelli: »V kratkih karakteristikah je mnogo jasnosti« Literarni kritik Silvio Benco p še, da je ta knjiga dragocena luč za orientacijo Italijanskih poznanj. V posebnem članku (sPiccolo«, 1. V. 1937) pa je obširno razpravljal o knjigi, se zaustavil ob besedah, ki jih je napisal A. Cronia v uvodu, češ da so nekatere cenitve, gledanja ln sod^e, posebno kadar so preveč pohvalne, take, da Jih včasi ne bi podpisal, ter je rekel, da se Urbanijevim koristnim profilom ne sme slediti s prevr« utesnjenimi kriteriji Grof M. Rota je pisal v »Popolu dd Trle-ste«: »Ni mogoče zapreti Urban leve knjige brez zadovoljstva. Neutrudljlvosti tega znanstvenika se moramo zahvaliti za dela, ki so od dne do dne razširjala mejnike našega znanja«. Z naše strani bi utegnil kdo pripomniti, da se bavi Urbani predvsem z onimi pisatelji, ki so na ta ali oni način bližji Italijanom. Ta pripomba bi bila umestna. saj Urbani sam večkrat poudarja »Italijansko obeležje« tega ali onega pisatelja. N. pr. med Slovenci: Fr. Prešeren, slovenski Petrarca in A. Gradnik, pesnit z italo slovansko dušo. Med Hrvati n. pr.: d'annimzianesimo 3 Lovriča ln posebno poglavje o pisateljih, ki proslavljajo povojno Italijo AU n. pr. že v splošnem pregledu omenjeni članek o Finžgarju in Me-Sku pod naslovom: Dva slovenska pisatelja, prijatelja Italije. Oba bo tudi uvrstil v zbirko slovenskih novel, ki jo bo prej ali slej pripravil po vzgledu letos izišlih srbskohrvatskih, kakor pravi v »Piccolu della sera« z dne 26. avg. 1.1. Očitek nekakšnega italofilstva pri izbiri prevodov pa bi bil nedvomno neumesten, o čemer nI treba govoriti spričo v prvem delu tega sestavka omenjenih težav. Prevod Bevkove »Kresne noči« je dovolj zgovorna priča, da italijanski prevajalci ne bodo izbirali samo med onimi pisatelji, iz katerih odsevajo »riflessi, echi in luci d'I-talia.« »Skoraj vsako slovstvo je pognalo kakšen Ust. ki se visoko vzdigne in raz-vrši v splošni literaturi ter poplemeniti vse, kar je raslo okoli njega: zato moramo trditi, da tudi slovstva Južnih Slovanov niso izjema« (S. Benco, 1. c.). Sicer pa Italijanski kritiki sami vzlic poudarku, da poživljajo dela nekaterih naših pisateljev »bližnji studenci italijanske kulture«, priznavajo Urbaniju poštenost, ker ni hotel n. pr. zatajiti Gregorčiča, ^enega izmed najboljših lirikov slovenskega slovstva, toda naklorvjenega habsburškemu cesarstvu, ki je več let pred evropskim požarom videl v duhu bitke ob Soči ta ki je bil zoper nas« (S. Benco, isto-tam). 2e večkrat omenjeni Urbanijev prevod Bevkove »Kresne noči« je izšel letos v milanski založbi Le lingue estere pod naslovom »I fuochi di S. Giovanni«. Knjigo Je tiskala Zadružna tiskarna v Trstu. Prevajalec je v svojem uvodu z njemu lastno simpatijo in z dokaj temeljitim poznavanjem pisateljevega ustvarjanja začrtal Bevkovo litfirarno podobo Skoda, da prevajalec ni upošteval tudi novejših del »plodovitega circhinesa«, ki je »zaslužil ta prevod ne le po slovstvenih kvalitetah, marveč tudi po svoji življenjski usodi. Ostal je tako zvezan s svojo rodno zemljo, da je ni mogel zapustiti niti tedaj, ko Je moral Junaško aprejeti nase posledice težkih nesporazumljenj, ki so sedaj, kakor upamo, dokončno premagane«. (B. Borko v kulturnem pregledu Jutra. Tam je tudi daljše poročilo o Urbanijevem uvodu). Knjigo je založba sijajno opremila. Naša tmena, ki so večinoma ostala nespremenjena v prevodu, so pravilno po-ataivljena. Urbani navaja v uvodu, da je izšel izvirnik v Trstu 1. 1929. Pri rokah imam »Kresno noč« v izdaji književne družine ».Luč«, ki jo je tiskala in založi- la tiskarna Edinost v Trstu 1 1927. Iz primerjave s prevodom bi se dalo sklepati, da je Urbani bržkone prevajal iz kake druge izdaje, ki je pa. žal, ne poznam. Vsaj letnica, ki jo navaja prevajalec, in nekoliko drugačna numeracija posameznih poglavij, govore za to. Iz besedila samega bi bilo tvegano zadevno sklepanje, kajti kjer se prevod odmika izvirniku, taca je treba upoštevati italijansko skladnjo ter vse posebnosti italijanskega jezika isn njegovega sloga. Sicer je pa znano, da Urba-nljevi prevodi v spletnem niso preveč vezani na dobesedni tekst, ampak mu jih narekujejo predvsem umetnostni kriteriji. Prevod se bere g'adko, kakor da bi bil napisan v izvirnem Jeziku pisatelja-pesni-ka. Toda to je že stvar rojenih Italijanov, kritikov in jezikoslovcev, katerim je pač treba dati prvo in zadnjo besedo glede prevodov iz našega slovstva. Do zdaj še niso znani odmevi tega prevoda v italijanskem svetu. Morda se že uresničuje po prevajalcu pričakovano zanimanje, s ka-teirim naj bi dosi»j še neznano ime Franceta Bevka postalo kmalu prav tako priljudno ln občudovano kaltor med njegovimi sorojaki (gl. uvod). To bi se moglo sklepati po Urbanijevi izjavi v Zagrebu, kjer je rekei, da se njegovi prevodi dosti berejo in da je n. pr. Bevkova povest popolnoma razprodana. Kakor je bilo omenjeno že v splošnem pregledu in kar se vieii iz tega poročila, je U. Urbani izmed vseh italijanskih slavistov največ pisal o nas, oziroma prevajal iz našega lepega slovstva. V zadnjih letih se je bavil nekoliko več s Srbi ln Hrvati, za kar so biU skoraj gotovo soodlo-čilni politični vplivi, ki bodo menda odslej ugodnejši v skupno korist, v splošno pomirjen je med narodi in ne v zadnji vrsti v korist naše in italijanske literature. Treba je še spregovoriti nekaj besed o krasni izdaji srbskohrvatskih novel z naslovom »n ponte gulla 2epa« v Urbanijevem prevodu in v milanski založbi Le lin-gue estere. Zbirlta vsebuje sedem novel v izvirniku in v prevodu- Most nažepi (Ivo Andrič), U noči, Gjurgjev dan, U vinogradoma (Bor. Stankovič), Sirene, U ma-gli (Ivo Vojnovič), Pavao (Fran Mažura-mič), Model (A. Tresič-Pavičič), Prokleti kaštel (Nedj. Subotič), in Grob talijanskog vojnika (B. Lovrič). Prof. Urbani je izbral teh sedem avtorjev nemara predvsem v inteiresu dijakov ki obiskujejo njegova srbskohrvatska predavanja na tržaški univerzi. Izbral po jih je gotovo tudd zato, ker je o njiv že razpravljal v rimskem obzorniku »Europa orientale« in v drugih časopisih, o nekaterih pa tudi v svojem delu »Sorittori Jugt>slavi«. Kakor pri vseh njegovih dosedanjih prevodih, tako so ga tudi pri teh vodili subjektivni kriteriji simpatije, ki jih morajo spoštovati tudi kritiki, č« niso v očitnem nasprotju a ■trožjtaii objektivnimi kriteriji. »Urbani je prevedel te novele avojaki, z živo promi-kavostjo in s čistim okusom ter prekosil z njimi pohvalna poročila o svojih prevajalskih vrlinah«, pravi Silvio Benco v tržaškem Piooolu. Z velikim zanimanjema pričakujemo, da nas bo Urbani kmalu prešernem z obljubljeno zbirko prevodov iz slovenskega slovstva. Se marsikaj zanimivega bi ae dalo zabeležiti, toda o tem morda kdaj pozneje-Iz časnišklh poročil in književnih naznanil je razvidno, da Urbani pridno nadaljuje svoje delo, da ima pripravljenih več novih prevodov in da bo v kratkem izšla njegova knjiga »Poeti cecoslovacchl del novecento«, ki bo obsegala češko moderno llriko od Bfezine do Nezvala, Seiferta ln Biebla. Kdo ve če ne bo kdaj izšla iz njegovega peresa tudi antologija našega pesništva ? Za »vaje delovanje, kd sloni poleg ošabnih simpatij na temelju medsebojnega spoznavanja in razumevanja, brez katerih ni ne civilizacije in ne napredka, je bil U. Urbani rajzein vitešbva italijanske krone odlikovan tudi z jugoslovanskim redom sv. Save tn s češkoslovaškim Belim levom. Naj bi se uresničila njegova v Zagrebu Izrečena žeilja, da hi kak italijanski založnik izdal vrsto prevodov iz naših slovstev, kak aa£ založnik pa vrsto prevodov iz italijanske literature. To bi se moralo organizirati, na osnovi vzajemnosti, ob podpori društev, ki delujejo za medsebojno zbližanje in 9 pomočjo obeh vlad, ki naj bi finanaira.le ta društva, kajti z zasebnimi založniki so dostikrat velike težave na naši in na oni strani To informativno poročilo naj sklenem s pozivom na dobro voljo Slovencev, Hrvatov in Srbov ter z besedami, ki jih je naslovil Mazzinl na Italijane: »Nikoli ne boste zatajili ostalih narodov, srvojih bratov« (Dolžnosti človeka). Iv. Podržaj JULES ROMAINS O PENKLUBIH Francoska vlada je poklonila mednarodni zvezi PEN klubov (pen = angl pero, po kraticah pa pesniki, pisatelji, esejisti, izdajatelji, novinarji) leipo hišo v pariški ulici Pierre-Charron, ki so jo pred nedavnim ob navzočnosti predsednika republike in uglednih zastopnikov peresa, z rusikim pisateljem Ivanom Buninom, Lanskim Nobelovim nagrajencem, na čelu, svečano izročili plemenitemu namenu. Sedanji predsednik zveze PEN klubov pisatelj Jules Romain«, avtor velike vrste romanov »Les hommes de bonne volontč« (minuli mesec je izšel XIV roman tega cikla« Črni prapor), je kot naslednik H. G. Wellsa in Johna Gals\vorthyja v slavnostnem govoru značilno označil upravičenost in poslanstvo PEN klubov, ki štejejo v 40 dr-iavah nad 50 sekcij. Rekel je med drugim« PEN klubi porojeni takoj po vojni iz duhovnega upora proti katastrofi, ki je zlomila človeški rod in osramotila usodo samega duha, so si postavili v prvi vrsti za nalogo, povezati spet v normalna in zaupljiva razmerja vse kulturne predstavnike narodov, ki jih je bila vojna razdružila, in tako rešiti duhovno dedščino človekovo, zavedajoč se, da imajo ravno ljudje misli in peresa velik vpliv na spore med narodi in so zato tudi znatno odgovorni zanje. Prav tako kakor so že spočetka PEN klubi skušali pospeševati blage odnošaje med ljudstvi, so se vsa leta svojega obstoja tudi neustrašno borili proti vsemu, kar ogroža svobodo duha ter svobodno proizvajanje in kroženje, izmenjavanje duhovnih del m dobrin ... Pri vsem tem jih je vodila misel, da ni dovolj, če vsak po svoje in v svojem območju popravi razdejanja in zablode strašnih vojnih let, ampak da se je treba z vsemi napori braniti, da se nikdar več ne povrnejo... kri 600 LET FROISSARTOVEGA ROJSTVA Mesto Valenciennes je nedavno na prav 6lovesen način proslavilo šesto stoletnico rojstva velikega kronista Jehana Froissar-ta Ta datum sicer še ni povsem točno do-gnan, kajti na podlagi ene njegovih pesmi, »Le joli buisson de jeunesse« (Lepi grm mladosti), domnevajo nekateri leto njegovega rojstva 1338. Vendar so priredili že to jesen — v septembru in oktobru — razstavo njegovih miniaturnih rokopisov v tamkajšnji biblioteki, za kar so dobili gradivo iz raznih knjižnic po Franciji in tujini... Zgodovinski sprevod je na glavnem trgu posnel možitev Filipe Hainautske z Edvardom III. Angleškim. Marsikdo, ki je študiral francoščino po Sturmovi ali po Južničevi vadnlci, se spominja Froissarto-ve zgodbice, kako je ta kraljica s svojimi solzami rešila življenje nekaterim meščanom Iz Calaisa. Kdor pa je listal po Yova-novltchevi debeli knjigi »La Guzla de Pro-sper Mčrimče«, se bo domislil, da Froissart omenja srbskega carja Lazarja pod imenom: Le comte de Nazaret A D. GEORGES ET PROSPER — STO LET Ob selitvi moje knjižnice me je zbodel ▼ nos snopič iz L 1837: Georges et Proeper ooi travail et pares.se«. Gre za posmrtno povest, ki jo ,)e spieal A. Sabatier de Cap t res (1742 —1817), bivši bogoelovec in opolzlofdovec, ki je pozneje zatajil svoje voltairjaitfke verze. Ta prevajalec Boccaccia s*1 je bavil predvsem z literarno zgodovino. Glavni deli: Tri sto let francoskega slovstva (1772) in Dictionnaire de littčrature (1777). Na svoj izvod gorenje povesti., opremljene s podnaslovom »welo in lenoba«, sem si leta 1921 v Parizu pripisal: Primerjaj mohorjan-eko povest. »Lin« in Jaka«. Je li slovenski pral7vod re3 odvteen od frnncmgVeffa? Rat-teVovanje prepustim mlajšim konipa ratl-»tam, ~ A. IX ČEŠKA ANTOLOGIJA JAPONSKE! LSUKE Češko prevodno slovstvo je precej na vl-fiku in nam utegne nadomestiti Reclamo-ve izdaje. Enkrat pa smo na jugu prehiteli svoje severne brate: A. Cettineo je lani objavil v Splitu izbor niponske lirike, dočim je praški orientalski zavod izdal šele letos evetnik »Rimska cesta« (MlččnA drfi,-ha), obsegajoč pesnike hajkajev iz 17. in IS. stol. Prevode je oskrbel Alfonz Breska. A. D. KNJIGE IN REVIJE IVAN ZOREČ, IZGNANI MENIHI L. 1936. je naš naslovnik objavil zanimiv slovstven donesek avtobiografski spis »Iz nižav in težav«. Ze sam nadpis razodeva stilistično pažnjo. Njegovo gledanje na dogodke v Novem mestu je malce skaljeno. ker ga moti sodobnost. Začetna poglavja so najboljša. Enako je pri letošnjem svojem umotvoru zaključnem delu tetralogije o stiških redovnikih, imel najsrečnejše pero v prvem oddelku. Vobče pa prijetno kramlja, vedno v skrbeh, da bi dal svojemu izrazu kar se da domač prizvok. A. D. M. M. PAVICEV1C, NARODNO BLAGO IZ ČRNE GORE Neutrudljivl črnogorski rojak Je poalal zadnjo svojo zbirko folklorne vsebine: vraže, praznoverje, zdravice, kletve in blagoslovi, zaganetke, poslovi ce in domislice. Vzemimo zgled... Da se mladenič zaljubi v dekle ali dekle v mladeniča, je treba; ujeti 41etno slepo miš ln }o postaviti na mravljišče .da jo mravlje obero ter ostane samo votla kost; vzeti to kost in skozi njo pogledati fanta ali deklino, pa Je zakon gotov ... Marsikatera podrobnost mi Je znana že od doma, n. pr. zdravljenje z ogljem, ki potone v vodi ali pa aplava (vsak študent poreče: če vzameš oglje od premoga, se pogressne; leseno pa se obdrži na površini). Vsa knjižica nudi zabavno Stivo, posebno napltniee, pri katerih ne manjka niti Šaljivih ali podam eš-aih, n. pr. »Zdrav si i zdrav ti oči lzvadio! •.. Bog ti dao šugavo d upe 1 orlove kan-dSe, pa ni ti mogao trpeti, niti se mogao česati.« Posrečena je premnoga zastavica, na primer Crveno mače pred Bogom plače (večna luč v cerkvi). Ob tej ali oni se nehote domisliš Župančičevih »Sto ugank, trt sto zadrg, tri sito zank«. Takih snopi-čev ljudske modrosti si želimo čim več. A. D- Uredništvo je prejelo: JUGOSLOVENSKA REVIJA, leto V, It 11—12. Izšel je zaključni zvezek te lepe turistično propagandne revije z naslednjo vsebino: Nekaj problemov naše Kranjske gore (VI. Regallv). Zima v Gorskem kotalil (Gj. Pany), Bohinj pod anežno odejo (ing. Janko Janša), Tudi naše Pohorje ja pokrito s snegom (VI. Regally). Refleksije o Dubrovniku (2. Vekarii), S poti na našo Gorenjsko (A Smuč), Izza kulis našega turizma (VI. Regally), Predzgoaovinski spomeniki Maribora (prof. Fr. Baš) i. dr. Zvezek je bogato ilustriran. List se naroča pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in »tane celoletno din 100. ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG: St. 4838 je v glavnem posvečena sodobni nemški ženi. Priobčenih je več zadevnih člankov s slikami. Naše pravnike utegne zanimati prispevek odvetnice dr. lise Eben-Servaes o »Temeljnih mislih za obnovitev ločitvenega prava«. Zvezek, ki je bogato Ilustriran, vsebuje nadalje prispevke »Pisava v teku stoletij«, »Azteški bogovi nad nebotičniki«. Najzanimivejši članek pa je iz peresa dr. W. Pahla o strateških cestah Sovjetske Rusije med Turkestanom in se« vernim tečajem (s karto). Povej ml, kdo ta kako te je prevaril, in jaz ti bom povedal, kakšne so tvoje napo- PRAKTIČNE NOVOTE Nov zaplrač za steklenice Nemška industrija je izdelala nove za-pirače za steklenice iz lesa, ki v marsičem prekašajo plutovinaste zamaške. Ti zapi-rači so iz posebno mehkega lesa in toliko votli, da so tudi dovolj prožni, tako da se prilagodijo odprtini steklenice in jo dobro zamašijo. Površina lesenega zamaška Je prevlečena s celofansko plastjo, ki nima ne duha ne okusa. Les postane s takšno pre- vleko nepropusten ln se v njem ne morejo vseliti povzročitelji gnitja. Te higienski lastnosti in odpornost proti kislinam so prednost lesenih zamaškov nasproti plu-tovinastim. Leseni zapirači se ne drobijo ln lomijo, tekočina v steklenici ne more več dišati po zamašku. Novi zamaški Imajo glave v raznih barvah, za vsako tekočino lahko Izbereš posebno barvo, tako da teh tekočin ne moreš več zamenlavati. Dobiti jih Je v treh velikostih, srednja velikost Je uporabna za vinske steklenice, majša za četrt- in pollitrske steklenice Cena nI nič večja nego za plutovinaste zamaške, ča upoštevamo večjo trpežnost. zlogovnica Critsu« te, te, ver, vi, naj &e tako uvrste v mrežo, da nastanejo okoli števil štirizložne besede. Začetek kaže puščica. Smer kakor kazalec na uri. 1. ital državnik, 2. glasbilo na strune, 3. mandannova žena, 4. blago za perilo, 5. obetaven. 6. spone, železje (srb. iz turškega), 7. priimek ruskega pisatelja humorista, ki je osnoval list »Satirikon«, 8. prebivalci Adena, 9. kurzi, tečaji (srbhrv.) — Za pravilno rešitev razpisujemo eno nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati najkasneje v treh dneh. za bistre glave 858 Predniki Koliko prednikov imajo sledeči sorodniki skupaj: a) polbratje ln polsestre, b) navadni bratje ln sestre prve stopnje, c) otroci bratov, ki so se poročili s sestrami lz druge rodbine (dvojno svaštvo), 6) sin c očetom, d) nečak s stricem, e) zetje ln snahe. Komplikacije a sorodnišklml zakoni med predniki naj se ne upoitevajo. 859 Predpis Zakaj obstoji pri mnogih železnicah predpis, da morajo delavci, ki so zaposleni na progi, korakati vedno po Istem tiru, na katerem je smer vožnje vlakov nasprotna cmeri korakanja? 360 Mnogo psičkov Neki rejec psov ima nvnogo mladih psičkov. Ko 60 ga nekoč vprašali, koliko >ih je prav za prav, je odgovoril. »Ce pomnožiš njih oči zli. njihovf norove e 7. njih gobce s 5 in njih ušesa s 8 tel odšteje* od veote 1-143, dobiš točao število.c KoJikojih je torej? Rešitev k 8 t. 857 (Na pamet) Ena četrtina. KJ \ A M ra PROBLEM 226 A. Piatesi (Italija) »Magasinet«, 25 VII. 1987 Mat v drveti potezah ReSltev problema 275 1. Se6—g7| S to potezo prehiti beli zasedbo druge »križne točke« h8. na kateri more črna kraljica parirati ob« grožnji a matom Se5 to Sb2. Rešitev k št. 355 (Zaloga premoga) Prodal je 16 stotov. ostalo mu jih je 24. Rešitev k št. 356 (Koliko točk) Največ Stlri točke. UREDNIK IVAN eODRŽAJ — TELEFON 81 »126 - UREDNIŠTVO NAČELNO NB VRAČA ROKOPISOV - IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISK^NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredmstift»,{p uprav« v Ljubljani Knafljeva ulica 6 - Mesečna naročnina Din 4<—» po ruaateicih dostavljena Din —