II. tečaj 1849. V četertik &9. sušea. 13. list I. polovice. Tašica. S$M*Lilo lisica prepžva TJ zeleni gaj biči; De žaluje vboga reva, Pač ni v mislili Milici, Rada 'z gajbe bi zletela, Tje v poslopje ptičic v log 8 tovarsicami skup pela, In letala z njimi krog. Milica ji hrano daje, V iičmar vratica pusti — Sužnja tašica žverglaje ' ,. "L gajbice na vert zleti. Žalostna se tje ozira Zdaj neskerbna Milica: Po gredah če,rve pobira Oprostena tašica. Na dekličnigršdi rano".""" > Vsaki dan zažvBfgolV Si červičke iše v brano 1 Verlec zato obrodi. Al marsktera še salziea Zmoči lice Milici: „Prid', oli prid'nazaj mi, -ptiča, Jddlai boš nar ^lajš' r^či. — Kaj ji pravi drobjia ptica,;| i Drobna ptica .tašica ? „Bi ti hoda bit* jetnica,1 „Dobro je"st' le, Milica?" Deklica je odmajala. Pravi ptica, govori: „Prosta raj tud' jaz skakljala, „Vselej sim, kot v ječici." Kar.zjasni se tamno lice, Žalost Milična je preč, In odslej nobene ptice Ne zapira v gajbo več. B. Tomšič. Kar je pošteno nar dalje tevpi. (Resnična zgodba v poduk.) V Se ni leto minilo, da so neomoženo žensko blizo 30 Jet zavoljo tatvine v Ljubljano na pravico pripeljali. — Ker hudodelnica še živi, njeno ime po kersanski dolžnosti zamolčim. Le toliko povem, kar je trebat — Sodnik. Ali veš, zakaj da si sem pripeljana? 98 Ona (z zajokanimi očmi:) Vem. Zavoljo tatvine, ki sim jo dopernesla. Ali milostljivi gospod! tako vas prosim, kakor se Bog prosi: Nikar me tako hudo ne sodite, kot kakšno navadno tatico. Vse natanjko in po pravici vam bom povedala, (si obriše solzne lica.) Potem tako pravi: Kakor sim že povedala, sim mojškra. Nimam več starišev in žive duše svojih na tem svetu ne. Cisto sama se moram živiti. To, kar s šivanjem zaslužim, gre sproti vse za jed, obleko, obutvo, staniše in druge potrebne reči. Vender sira zmiraj pošteno živela. Nihče mi ne more skazati, da bi bila komu kedaj le toliko vzela, kar je za nohtam černi-ga. — Zdaj pa sim imela nekaj časa strašno slab zaslužek. Prisiljena sim bila, gospodarju plačilo od staniša za tri mesce dolžna ostati. Gospodar me vseskozi tirja. Sram me je že bilo. Prosim neko vdovo, ki je v tisti hiši stanovala, da bi mi le toliko posodila, da gospodarja plačam. Zakaj vedila sim? da ima. Obljubila sim ji verniti, berž ko zaslužim. Ona pa se izgovarja, da nima, da ne more nikakor. Dva-, trikrat jo zaprosim. Zastonj. — Popoldne se spravi žena v cerkev. Ključe pa v kuhinji pod eno po-veznjeno Ttozo vtakne. Ni vedila, da sim jo jaz vidila. Da bi je tako ne bila! (Se iiui.) Ko odide, me začne nesrečna misel obhajati, se natihama njenih denarjev polastiti. Vest me ojstro svari. — Ker me je pa gospodar vedno za plačilo naganjal, se ni-sim mogla premagati. Vzamem ključe, odprem hišo, potem skrinjo, in zmaknem dvanajst goldinarjev srebra. V skrinji pa je bilo morde čez sto goldinarjev. Berž ko pa toliko zaslužim — sim bila že poprej sklenila — jih bom natihama spet vernila. Mislila sim, da jih timčasi žena ne bo pogrešila. Nato spet zaprem in ključe na njih mesto položim. Plačam gospodarja. Tudi si kupim nekoliko nar potrebnišiga živeža. Jez reva nisim pomislila, da zna to moje skrivno ravnanje na dan priti. Ali še enkrat rečem: Kakor je Bog v nebesih, tako res sim jez mislila denarje natihama poverniti. (še bolj se Uiti.) Sodnik. Ljuba moja! Po postavi je slehern, ki za- 99 volj svojiga dobička drugimu kako premakljivo blago brez njegoviga dovoljenja vzame, tatvine kriv. Ako je tat že 14 let star, in je čez pet goldinarjev iz zaperte shrambe vkradel, je pa kriv hudodelstva tatvine. Sodi ga sodba za hudodelnike ali kervava sodba. Vse to tudi na te spada. Izgovor, da si mislila denarje poverniti, nič ne velja. Tako bi lahko vsak tat rekel, če bi tudi res ne bilo. Pa ko bi tudi res bilo, tatvina vender le greh, hudobija ostane. Mora se po cesarskih postavah že tukaj kaznovati, škoda pa poverniti. Ona. V jok, da se ji solze curkama utrinjajo, in prosi: Za pet ran božjih, prizanesite mi samo zdaj! Nikoli več ne bom kaj takiga storila. Sodnik. Jaz moram po postavi ravnati. — Ali misliš vdovi denarje za terdno poverniti? Ona. Oh, gospod! vse do zadnjiga krajcarja bom povernila. Le naj mi bo za pervič prizaneseno. Oh, kaj bodo le ljudje rekli, kaj bodo ljudje rekli! Poprej sim hodila tudi po hišah šivat. Kdo me bo zdaj v hišo vzel? Oh, oh, kaj sim mislila, kaj sim mislila! (Milo milo naglas joka.) _ Ker je svojo hudobijo precej obstala in se je zlo kasala, je bila le na tri tedne v ječo in k povračilu škode obsojena. Sicer bi "bila kazen hujši bila. Tatvina pa je tako na dan prišla: Gospodarju se je čudno zdelo, da mu je mojškra od treh inescov plačilo na enkrat odrajtala. Kinalo nato pogreši vdova vkradeni denar. Precej sodi tatico mojškro. Vpraša gospodarja, če ni od mojškre pred nekoliko dnevi plačila dobil. Pravi da je. Zatoži vdova mojškro pri gosposki^ kjer vse obstoji. Po postavi jo je gosposka do sodbe za hudodelnike v Ljub lj a no poslala. Slišali ste, kako se se ji je tukaj godilo. — Rekli bote: Vdova je pa vender nevsmiljena bila, da ji ni hotla posoditi, in da se je še celo lagala, da nima. Se vtS, da to kratko in malo ni bilo po keršansko. Ali, če 100 ravno bi ti kdo v sili lahko pomagal, pa noče; okrasti ga ne smeš. Stari pregovor pravi: Kar je pošteno, nar dalje terpi. J Navratil. Najdenje Idrisliiga rudnika. Mnogo ima naša draga domovina lepih, imenitnih in bogatih krajev, ki jih popotniki zvunajnih dežela pogosto obiskujejo. Med temi je tudi rudnik v mestu Idrii, 10 ur hoda od Ljubljane. Leta 1497 je bil ta kraj z gostimi in velikimi mejami obdan. Obiskovali so ga dostikrat lovci, ker se je v teh gojzdih veliko zverine nahajalo. Stanovali so poleti tukaj tudi budnarji ali pintarji, kteri so narejeno posodo v Ters"t in Ljubljano pošiljali. Eden teh bud-narjev nese en večer v bližnjo reko škafe namočit. De M jih voda ne odnesla, nameče v nje peska, kteriga je dovelj na pokrajini reke ležalo. Ko drugi dan po namočene pride, jih s peškam vred ne more vzdigniti. To se fflo čudno zdi. Nabere enmalo tega rudeče-černiga peska in ga nese zlatarju pokazat. Zlatar ga spozna za sreberno rudo. Ko še je ta novica razglasila, so «J bogati možje* mnogo delavcoV najeli in rudo v hribih iskali, iz kterih je bila voda pesek nanesla. Ker pa dolgo časa nič ne najdejo, so ubožali. Morajo od lotenja odstopiti. To ne prestraši četertiga, kteri je delo prevzel. Kopljejo in kopljejo. Ze strašno globoka je rudnica. Ali do rude le ne pridejo. Gospodar je bil že toliko denarja potrosil, de ne more več delavcov plačati. Delavci hočejo plačo imeti. On pa nima nič. Skrije se jim. Delavci prihrome pred njegovo hišo. Strašno rogovilijo in kričijo po plači. V velikim strahu je njegova žena. Ker vidi, de ni mirti, jim verze z okna svojo zlatnino in srebernino. S tem jih vmiri. Kupijo si kruha in grejo spet na delo. Čez nekoliko dni vstane spet velik hrup. Delavci dero naravnost proti gospodarjevi hiši. Prevelike groze ne ve žena, kaj de ji je početi. Sklene, jim vse svoje boljši oblačila dati in tako delavce zadnji krat plačati. Ze so blizo in" vpijejo iz celiga gerla, Žena strahu komaj na no- 101 gah stoji. Pa čuj, kaj je to? — ,,Ruda, ruda! do rude smo prišli!" — se razlega po ulicah. Delavci ukajo, de ni kraja, ne konca. Kdo popiše' iznenadno veselje žene in pa še bolj njeniga moža, ko je to veselico zvedil! De so bili tisti dan vsi prav dobre volje, mi ni treba praviti. Odslej do leta 1510 so on in njegovi nasledniki v I dri i sreberno rudo kopali in prid marljivosti mirno vži-vali. Njih stroški so jim bili stoterno povernjeni. Kaj de se je s tem v Evropi srebra nar bogatejšim rudnikam še pozneje godilo, bom drugo pot popisal. Zdaj le še toliko, de je zdaj cesarski, in de so bili do rude pervič ravno na svetiga Ahacija dan dospeli. Torej obhajajo Idričani god sv. Ahacija (22. rožnika) še dan današnji z veliko procesijo. Mrak. Itektere posebne lastnosti žival. Nar bolj znajdeni in omikani ljudje ne žive" vselej v tako zedinjenih družbah in v tako lepi zastopnosti kakor mnogotere živali; vsaka žival se večidel nar raji pri svoji enakosti znajde; torej vidimo tiče marsikteriga plemena na cele oblake, ribe v velikih trumah, druge živali v nc-številnih čedah. Tovaršljivo speljujejo svoje potrebne dela, vse svoje igrače ali kratkočasnosti; tako tudi svoje preseljevanja iz dežele v druge daljne dežele; kakor ptiči pod nebam ravno tako tudi ribe v morjih; pokorne so svojim bolj zastopnim ali močnejim voditeljem, kakor vidimo pri čbelah, mravljincih, žerjavih i. t. d. Veliko zastopnost razodevajo mnoge živali pri skrivanji, vhitanji in hranjenji svojih mladičev; ene stavijo svojo zalogo na tak kraj, de zvaljena mladina precej živeža dobi; druge, kakor raki, škorpjoni in pajki skrivajo iu nosijo svoje mladiče pod svojim životain, zopet druge jih spravijo pri nevarnosti na svoj herbet, in jih z njimi bežeč'vhitajo. 3farsiktere ptice ali tudi zveri si umejo svoje gnejzda v nar bolj skritih in varnih krajih narediti, in svoje mladiče v sili tudi z nevarnostjo svojiga lastniga 102 življenja serčno branijo; nikoli ni kokoš in mende tudi druga žival bolj serčna in junaška, kakor kader je nad tem, de bi svoje mlade branila; pri nevarnostih jih ne skliče pišek in ne spravi samo pod perute, ampak pri veliki sili bi se še clo sama v sovražnika zagnala. Marsi-ktera ptičica bi, ko se le da, ne zletela pri kaki nevarnosti naravnost iz gnjezdica, ampak bi tekla nekoliko tje po tleh, in potem bi se še le vzdignila, de bi gnjezdica ne ovadila. Ene živali so bolj plašne in boječe, kakor, postavimo, zaje; ta beži, ko le more, pa vender, ko ni drugači, se tudi z ugrizenjem brani; druge so bolj serčne, posebno vse zgrabljive zveri; te ne popuste svojih mladih, ko bi imele ravno pri tem konec storiti. Vsaka žival ima za brambo svoje orožje, in dobro ve, kako braniti se, ali z ugrizenjem, zbodenjem, vpičenjem ali z opraskanjem, ber-canjem i. t. d. Tudi dobro ve, kara zopernika nar bolj prav zadeti. Mnoge zveri; kakor volkovi, gredo večkrat združene na rop, druge živali se jim pa tudi združene stavijo m branijo, de je velik boj, de jih od ene in druge strani po več pogine. Marsiktere veči živali so pri tacih bojih še veliko bolj hitre, zvite, ročne in previdne od nar bolj umniga in umetavniga človeka. CKoneC sledi.) Oroslan ali lev. (S podobšiuo.) Obljubili smo, svojim dragim mladim bravcam vsako čete rt leta nar manj eno podobšino kake bolj neznane živali, rastline i. t. d. brez plačila podati. De ostanemo mož beseda, nate danes za pervo četert pervo podobšino. Začnemo s kraljem vsih štirinogatih žival, oro-slanam ali levam. Boje ali barve je oroslan večidel rujavkasto-rumene. Sprednja polovica je s strašno veliko grivo obrašena. Rep, ki mu do tal visi, ima na koncu šop. Zobje in parklji iso neizrečeno ostri. Vida in sluha 103 je tudi kaj dobriga. Oroslanova dolgost znese večidel po 5 čevljev, visokost 3 čevlje. Rep je čez 2 čevlja dolg. Kralj živalski mu pravijo od nekdaj zlasti zavolj njegove možke postave in pa grozovitne moči. Tako mož-ki se'pa vidi sosebno po svoji veliki grivi. Ta mu pokriva glavo, vrat in pleča. Kako je pa močan? Vola ali konja zagrabi in verze na pleča kot muho. Preskakuje z njim jame in germovje ko de bi komarja na sebi imel. En mahlej njegove sprednje noge prebije konju herbtiše. Z enim mahlejem svojiga repa treši uar močnejiga moža na tla. Zamore 30 čevljev dolge skoke delati. Kadar on lakote ruči, trepetajo strahu vse zverine. Nar serčniši psi začnejo cviliti in se stiskajo k človeku. Goveja živina muka z zadušenim glasam. Konji bijejo nepokojni ob tla in se obračajo na vse strani. Ovce se s klaverno glavo ena k drugi stiskajo in ko okamnjene stoje. Nar hujši zverine se tresejo in v svoje luknje beže. Po vsi pravici se tedaj imenuje oroslan kralj vsih štirinogatih žival. Je pa tudi grozoviten njegov glas. Kakor strašni grom se vali po pušavi, de se okrog in okrog razlega. Sleherni-ga, ki oroslanovo rjovenje pervič sliši, groza strese. — Nar večji in hujši or o s lani so v Afriki, nar vročej-šim delu zemlje. (Konec sledi.) P e s t u ii. Medvedka ima ponavadno po dva mladička na leto, eniga medveda in eno medvedko, in sicer mesca prosen-ca, ali svečana. Ta dva mladiča vodi po letu povsod seboj. V jeseni pa njo od sebe odžene. Njega priderži. Zakaj ? Zato, de prihodnje leto novima mladičema svoje matere streže in jih tako rekoč pes tuje. To je na Ruskim, kjer je dosti medvedov, sploh znano. In ravno zato tega eno leto stariga medveda „ pes turi" imenujejo. On medvedki povsod sledi. Mora mnogoverstne majhne opravila opravljati, mladiča čez potoke inv mlake ali luže prenašati, jima živež iskati in podajati. Ce svoje službe dobro ne oskerbuje, ga pa mati našeška. — Neki ruski pastir je to prigodbo vidil: Medvedka pride s svojima obema mladima in s pes tu nam k veliki mlaki. Pastir se je bil blizo na 104 hribu skril. Vse je lahko vidil. Pestiin prenese narprej po svoji dolžnosti eniga mladiča na herbtu čez. Srečno je z njim na uni kraj dospel. Verne se po druziga. Vzame ga na herbet. Pa že njegova počasna hoja je kazala, de nima nič kaj veselja do tega dela. In zares verze svojo butaro v mlako. Se le po hudim renčanji starke se z revče-tam spet operti in ga prenese. Ali komaj stopi na suho, ga starka s svojimi sprednjimi nogami tako oklofuta, de dolgo ne more vstati. P- M. Žena in kokoš. (Basen.) Žena je imela kokoš, ktera ji je vsak dan jajce znesla. Ko bi jo bolj obilno redila in pasla, si misli žena, bi na dan po dve, morde še po tri jajca od nje dobivala. Zatorej jo začne prav obilno pitati. Kokoš pa jenja nesti. Lakomnost je človeku velikrat v potrato. Pomen velikonočnih olupkov. Leta 1529 je bila pri nas na Krajnskim zavolj turške vojske prejšniga leta in pa tudi zavolj nerodovitnosti zemlje tako velika lakota, de bi se bila za en hlebec kruha lahko cela njiva kupila. O veliki noči tega hudiga ldta niso ljudje druziga, kakor same repje olupke pri hišah imeli. V spomin tega so potlej na velikonočno nedeljo repje olupke (alelujo) jedli, in ta navada se je pri Slovencih do današnjiga dne ohranila. Smešnica. Dva tičarja vzameta na tičji lov mladiga učenca. Za- Eovesta mu, de mora prav tiho biti. Ali komaj učene v osti trumo tičev zagleda, začne na ves glas po latinsko vpiti, koliko trumo tičev de vidi. Tiči pa zavolj vpitja vsi vv stran zlete\ Tičarja, vsa razkačena, se derčta nad njim: Če nisi mislil molčati, pa bi z nama šel ne bil. On pa: I kaj šenta sim jez vedil, de tiči tudi po latinsko umejo! Nenavadne besede v tem listn. Gajbica, namesto -J- foglovž. — Ovaditi ali izdati. — Sta-niše, namesto -f kvartfr. Rozalija Eyer, založnica. J. Navratil, vrednik.