GozdVestn 78 (2020) 9 359 Strokovni članek pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo The Importance of Biosecurity for Forest Health: A Review of Foreign Experiences and Suggestions for Slovenia a na Br GLeZ 1,* , Peter SMOLniK ar 1 , Barbara Piš KUr 1 Izvleček: Brglez, a., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit 40. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tuje- rodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoš- tevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovar- nosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. n ikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo. Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi Abstract: Brglez, a., Smolnikar, P ., Piškur, B.: The importance of biosecurity for forest health: a review of foreign experiences and suggestions for Slovenia; Gozdarski vestnik (Professional Journal of f orestry), 78/2020, vol 9. in Slovenian, abstract in english, lit. quot. 40. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka š ivic. in the year 2020, we commemorate the international year of plant health. in agriculture and gardening, the idea of plant health is well known, however, it is seldom mentioned for the natural environment. The forests are en- dangered by numerous native and non-native organisms, to whom our activities enable more and more fast and easy spread. f or prevention or limitation of their spread, the activities of phytosanitary inspections and border controls at entering foreign goods are crucial; on the local level, this role is played by awareness of professional services, landowners, and all visitors of the nature to comply with the basic, i.e. biosecurity measures. Biosecurity is a complex of measures which reduce or totally prevent intake and transfer of harmful organisms from one location to another. The measures usually comprise cleaning all organic waste of plants and soil from the clothing, footwear, vehicles, and equipment and checking the interior of the vehicles regarding the presence of insects. in this article, we present Keep it clean, the extensive action by the United Kingdom, as an example of good practice and look for impediments and opportunities for applying it here. in Slovenia, the idea of biosecurity is established in the agriculture (e.g. in pig farming and hop production), however, it is rather unknown in forestry. Through the legally allowed free access to the forests, a dense network of forest roads, and, lately, increased forest visits, the potential for fast-spreading of harmful organisms is extremely large in the case of their presence. However, there is also much room for the improvement of the present situation. a mong the opportunities, we can highlight making people aware of the hygiene and measures, needed for preventing the intake and transport of harmful organisms, updating the valid legislation in the field of plant health and forestry, necessary harmonization with the european legislation, and control over their implementation. However, we should by no means forget the greatest opportunity for every one of us to act responsibly toward the environment we live in. Key words: biosecurity, biosecurity measures, forest health, forest protection, harmful organisms 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * dopisni avtor: ana.brglez@gozdis.si GozdVestn 78 (2020) 9 360 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo 1 UVOD Zdravje rastlin je izredno pomembno za stabilnost gozdov, pridelavo kmetijskih rastlin, naravne eko- sisteme in biotsko raznovrstnost. Zdravje rastlin ogrožajo različne bolezni (virusi, bakterije, glive, fitoplazme) in škodljivci (žuželke, nematode, pršice, nekateri sesalci). Posebno tveganje pred- stavljajo tujerodni škodljivi organizmi rastlin, ki so v novem okolju praviloma invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov za kmetijstvo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovr- stnost (MKGP , 2020a). škodljivi organizmi (šO) rastlin so tisti orga- nizmi, ki s svojim delovanjem povzročijo poškodbe ali bolezni rastlin. š e posebno nevarni so karan- tenski šO, ki na nekem območju še niso prisotni, njihovo razširjanje pa bi lahko vodilo do negativnih ekonomskih, ekoloških ali družbenih učinkov. Posledice podnebnih sprememb, globalne trgo- vine, povečanega prometa in turizma se kažejo tudi v vedno pogostejših pojavih različnih novih šO, ki lahko ogrozijo zdravje rastlin (Hulme in sod., 2009; MacLeod in sod., 2010; Seebens in sod., 2015). izbruhi bolezni in škodljivcev dodatno ogrožajo tudi temeljna načela, ki jih zagovarja slovensko gozdarstvo, tj. sonaravnost, trajnost in večnamenskost. Poleg velikih nepo- srednih ekonomskih izgub množični pojavi šO prizadenejo tudi druge, z gozdarstvom povezane sektorje, na primer predelavo lesa in turizem (f orestry Commision, 2012a). Zaradi različnih življenjskih strategij šO je tudi veliko načinov njihovega naključnega prenosa. Med najpogo- stejšimi je prenos s sadikami, lesenim pakirnim materialom, z zemljo in rastlinskim materialom, na pnevmatikah vozil, delovni opremi, oblačilih in obutvi, z vodo za namakanje ipd. (Cushman in Meentemeyer, 2005; f orestry Commision, 2012a, 2018b; Hansen in sod., 2000; Marčiulynas in sod., 2020) (Slika 1). V Sloveniji spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, zagotavljanje izvajanja ukrepov za prepre- čevanje vnosa in širjenja ter zatiranje karantenskih šO koordinira in nadzira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVr) skupaj s pooblaščenimi strokovnimi inštitucijami in laboratoriji (MKGP, 2020b). Temeljna določila na področju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi je do nedavnega predpiso- vala direktiva Sveta 2000/29/eS, ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVr -1) in nekaterimi drugimi akti. d ecembra 2019 pa je začela veljati nova evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (eU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin in izvedbena Uredba (eU) 2019/2072 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje omenjenih ukrepov. Slednja določa sezname karantenskih šO za Unijo in varovana območja, nadzorovane nekarantenske šO za Unijo ter ukrepe glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov za zmanjšanje tveganj zaradi šO na sprejemljivo raven. Pri pregledu zakonodaje na področju gozdarstva (Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov) smo zasledili nekaj osnovnih ukrepov za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prena- množenih populacij žuželk, ki pa ne vključujejo konkretnejših navodil. V 59. členu Uredbe (eU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin so zapisana splošna določila za Slika 1: Primer naključnega transporta poletnega glavinca (levo; foto: Jerry a sher, USdi Bureau of Land Ma- nagement, Bugwood.org) in navadnega gobarja (desno; foto: r usty Haskell, University of florida, Bugwood. org) s pomočjo vozil GozdVestn 78 (2020) 9 361 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo vozila, stroje in pakirni material. Zanje je obvezno, da so prosti karantenskih šO za Unijo in drugih šO, za katere veljajo ukrepi omenjene Uredbe. Za samo delo v gozdovih pa manjkajo strokovna navodila in primeri dobrih praks, s pomočjo katerih bi uspešneje preprečevali vnos in širjenje šO, ne le karantenskih, temveč tudi drugih tujerodnih bolezni in škodljivcev, ki so v našem gozdnem prostoru ponekod že prisotni. V ta namen smo pregledali in v nadaljevanju predstavljamo t. i. biovarnostne ukrepe v gozdovih, ki jih že nekaj let uspešno pro- movirajo v obsežni akciji Keep it clean – Ohranimo čiste gozdove v Združenem kraljestvu (https://www. gov.uk/guidance/prevent-the-introduction-and- -spread-of-tree-pests-and-diseases). Biovarnostni ukrepi oz. biovarnost je vrsta preventivnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo oz. preprečujemo vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov (f orestry Commision, 2012a) ter tako posledično zagota- vljamo zdrav in stabilen gozd. Omenjeni izraz v slovenskem gozdarstvu ni znan in definiran, zato predlagamo, da se izraz »biovarnost« postopoma vpelje in sprejme tudi v vsakdanjem strokovnem delu v gozdarstvu. 2 pREGLED pRIMEROV pRENAŠANJA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV S pOMOČJO ČLOVEKA, MOŽNIH UKREpOV IN NJIHOVE UČINKOVITOSTI ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA 2.1 Modelna žuželka – azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) azijski kozliček (Anoplophora glabripennis Mot- schulsky) je na seznamu škodljivih organizmov s seznama a uredbe eU 2016/2072. izvira iz vzhodne azije (Kitajska, Koreja) in je izredno polifagna vrsta z mnogimi gostitelji (Acer spp., Populus spp., Salix spp. in Ulmus spp. ter še mno- gimi drugimi). n a Kitajskem je A. glabripennis pomemben škodljivec, zlasti v topolovih nasadih, drevesa oslabijo, ker se njih hranijo ličinke in odrasli hrošči, mlajša včasih celo odmrejo (Haack in sod., 2010a). napadeno drevo spoznamo po: črvini, ki jo ustvarjajo ličinke ob hranjenju, in izhodnih odprtinah, premera 10–15 mm (lahko tudi pre- mera 6–20 mm), razbarvanju in deformaciji skorje na sadikah (bonsaji), izcejanju iz mest odlaganja jajčec. n apadeno drevo lahko zaznajo tudi trenirani psi za iskanje ličink, ali pa se jih zazna z detekcijo zvoka, ki ga oddajajo ličinke med hranjenjem (ePPO, 2013). azijski kozliček ni dober letalec, ampak mu pri globalnem širjenju pomaga mednarodni promet z gostiteljskimi rastlinami (sadike, bonsaji) in nepredelanimi izdelki iz njih (skorja, žagan les s skorjo, hlodovina) ter neustrezno tretiranim lesnim pakirnim materialom (ePPO, 2013). Možne poti vnosa so torej prek napadenega materiala ali pa se kozliček kot »štopar«, tj. slepi potnik, v potniški kabini avtomobila, kamiona, letala, ladje, vlaka ali pa v nahrbtniku pripelje na novo destinacijo (Meurisse in sod., 2019). V Sloveniji še nismo našli azijskega kozlička. Strategije, ki pa jih v boju proti razširjanju te žuželke uporabljajo v a vstriji in Kanadi (Haack in sod., 2010a; Steyrer in sod., 2008), kjer se je azijski kozliček pojavil in razširil, vključujejo ozaveščanje javnosti in biovarnostne ukrepe, ki sicer niso vedno tako poimenovani (definirani). Prebivalce prek lokalnih medijev pozovejo, naj o morebitni najdbi poročajo pristojnim organom. n a napadenih območjih jih prosijo, naj iz gozda ne premeščajo kosov lesa gostiteljskih rastlin (drva) in rastlin samih (sadike – puljenke), ker je to pomemben način razširjanja škodljivca (Haack in sod., 2010b; Meurisse in sod., 2019). Velja pa tudi obratno, naj v gozd (naravno okolje) ne odlagajo organskih odpadkov, saj lahko z njimi vnesejo škodljive organizme. Glavni biovarnostni ukrep obiskovalcev gozda, ki prepreči širjenje, pa je preverjanje morebitne prisotnosti kozlička v potniški kabini vozila. 2.2 Modelna glivolika alga – Phytophthora lateralis r od Phytophthora de Bary vključuje številne uničujoče rastlinske patogene, med katerimi so najbolj znane vrste P . ramorum W erres, d e Cock & Man in 't V eld, P . cinnamomi r ands, P . cambivora (Petri) Buisman, P. lateralis Tucker & Milbrath ipd. (Jung in sod., 2016). Phytophthora lateralis povzroča fitoftorno sušico lawsonovih pacipres, okužijo pa se lahko tudi druge vrste iz rodu Cha- maecyparis (r obin in sod., 2011). Bolezen so prvič zabeležili leta 1923 na zahodu Združenih držav a merike (Hansen in sod., 2000), v e vropi pa so prve okužene sadike odkrili v f ranciji (Hansen in sod., 1999) in na n izozemskem (V an der Gaag in Meffert, 2013). Pozneje so bolezen zaznali tudi na škotskem in irskem (Green in sod., 2013). V Sloveniji te vrste še nismo zaznali. n atančen izvor GozdVestn 78 (2020) 9 362 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo vrste ni znan, po predvidevanjih izhaja iz azije (Brasier in sod., 2010; Webber in sod., 2012). Phytophthora lateralis je glivolika alga, ki navadno okužuje korenine, znani pa so tudi primeri okužb listov in vej (r obin in sod., 2011; Schlenzig in sod., 2017). V rsta je izredno agresivna, hitro napreduje in povzroči, da se okužene sadike posušijo v nekaj tednih, odrasla drevesa pa v enem letu po okužbi (Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). V Zda povzroča veliko ekološko in ekonomsko škodo v drevesnicah ter naravnih sestojih (Zobel in sod., 1985). Ker je v naravnem okolju izredno težko izkoreniniti okužbe s P. lateralis (Hansen in sod., 2000), velja posebno pozornost nameniti preventivnim ukrepom za preprečevanje vnosa bolezni in njenega širjenja. Phytophthora lateralis se širi z vodo, ki prenaša zoospore. Poleg zoospor vrsta oblikuje tudi kla- midiospore in oospore, ki ji omogočajo pasivni transport na daljših razdaljah s pomočjo ljudi in živali (Goheen in sod., 2012; Hansen in sod., 2000; Zobel in sod., 1985). Phytophthora lateralis se največkrat prenaša z okuženimi sadikami in okuženo zemljo, ki se oprime pnevmatik vozil, opreme in čevljev, kar botruje hitremu in uspe- šnemu prenosu na nove lokacije (Hansen in sod., 2000; r obin in sod., 2011; Zobel in sod., 1985). Prenos na pnevmatikah vozil (povprečno 3,8 km) je po podatkih Jules in sod. (2002) učinkovitejši od prenosa na obutvi (povprečno 264 m). n ajbolj ogrožena mesta za širjenje so tekoči vodni viri, drenažni jarki, cestna infrastruktura in vsa nižje ležeča območja (Hansen in sod., 2000; Jules in sod., 2002; Zobel in sod., 1985). na podoben način se prenaša tudi fitoftore (vrsti P . uniformis in P. × multiformis, ki sta bili včasih prepoznani kot del kompleksa P. a l n i ), ki povzročajo jelševo sušico. Bolezen je bila potrjena tudi v Prekmurju, kjer v zadnjih letih opažajo obsežno odmiranje črne jelše (Munda in sod., 2006; Piškur in sod., 2016; Trajber in sod., 2019). V okuženih sesto- jih lahko opazujemo obsežne škodljive učinke omenjenih vrst in si predstavljamo uničujoče posledice, ki bi jih povzročil vnos novih vrst iz rodu Phytophthora na pestrost in zdravstveno stanje slovenskih gozdov. V Združenih državah a merike so razvili dolo- čene strategije (Hansen in sod., 2000), s katerimi poskušajo preprečiti ali vsaj občutno zmanjšati prenos fitoftor in njihovih negativnih učinkov na novih lokacijah: trajne ali začasne zapore cest, pro- storsko in časovno prilagojeno izvajanje aktivnosti v gozdovih (sečnja, vzdrževanje in gradnja pro- metnic), čiščenje in razkuževanje vozil in opreme, odstranjevanje gostiteljskih dreves ob prometnicah in vodnih virih, nadzorovana sečnja okuženih dreves, prilagojeno gospodarjenje, izobraževanje deležnikov ipd. Pri izvajanju omenjenih ukrepov nastajajo številne težave, povezane z mešanim lastništvom, prostim vstopov v gozdove, težavnim nadzorom nad rabo prometnic, vandalizmom in velikimi stroški (Hansen in sod., 2000). V literaturi lahko zasledimo tudi nekaj raziskav, v katerih so ocenjevali učinkovitost najpogosteje uporabljenih tehnik. Goheen in sod. (2012) so ugo- tovili, da je čiščenje oz. spiranje vozil učinkovito zmanjšalo količino inokuluma fitoftor. Poudarili so, da to nikakor ni stoodstotno učinkovit ukrep, ampak je njegova uporaba smiselna ob sočasnem izvajanju drugih ukrepov. Preverjali so tudi učin- kovitost odstranjevanja gostiteljskih dreves ob pro- metnicah in prav tako potrdili uspešnost slednje aktivnosti. Omenjeni ukrep po njihovem pomeni dolgoročno uspešnejše zmanjševanje negativnih učinkov prenosa fitoftor. n ašteti ukrepi pomenijo le zmanjševanje oz. upočasnjevanje širjenja, saj vseh dejavnikov ne moremo nadzirati in izničiti (Jules in sod., 2002). V ečjo učinkovitost biovarno- stnih ukrepov (sterilizacija substrata, razkuževanje orodja, nadzorovan odtok vode, raba fungicidov ipd.) je mogoče zagotoviti v drevesnicah, kjer so okoliščine povsem drugačne kot v naravi (ePPO, 2009). r ezultati raziskave, v kateri so proučevali, kakšen je prenos P. ramor um in P. kernoviae na obutvi iz znanih okuženih območjih, so namreč zaskrbljujoči (W ebber in r ose, 2008). Kar tretjina analiziranih vzorcev je bila namreč pozitivna, kar potrjuje dejstvo, da je prenos zemlje in listnega opada, skupaj z razmnoževalnimi strukturami gliv, na obutvi precej uspešen in predstavlja veliko tveganje za razširitev škodljivih organizmov na nova, še neokužena območja. 3 pREDSTAVITEV OBŠIRNE AKCIJE KEEP IT CLEAN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU Kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih predstavljamo obširno akcijo Keep it clean, ki jo izvaja Komisija za gozdarstvo (Forestry Commision) v Združenem kraljestvu. Kot navajajo v svojih brošurah (f ore- stry Commision, 2012a), gre pri omenjeni akciji za precej enostavna in hitro osvojljiva navodila, s katerimi poskušajo vplivati na odgovorno GozdVestn 78 (2020) 9 363 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo ravnanje posameznikov, ki vstopajo v gozdove. Posebno pozornost namenjajo opozarjanju na učinkovito čiščenje vsega, kar je prišlo v stik s tlemi, vključno s kolesi, obutvijo, šotorskimi klini, avtomobilskimi podlogami ipd. Odstraniti je treba vso blato, zemljo, prst, iglice, vendar pri tem paziti tudi na odtok potencialno onesnažene vode. Za splošno javnost, upravljavce gozdnih zemljišč in njihove lastnike priporočajo uvedbo osnovnih biovarnostnih ukrepov, s katerimi lahko prepre- čijo vnos in širjenje šO. Mednje sodita vožnja in parkiranje vozil na utrjenih, asfaltnih površinah ter čiščenje blata in organskega materiala z obutve, koles in živalskih tačk. V isti akciji opozarjajo tudi na pomen sporočanja vseh sumljivih opa- žanj pristojnim strokovnjakom in pozivajo k premišljenemu prinašanju rastlin in rastlinskih delov s potovanj po tujini, saj so lahko vir novih tujerodnih šO. Kot pomemben segment akcije so vanjo vključeni tudi strokovnjaki, ki delujejo v gozdarstvu, arboristiki in urejanju okolja, saj zaradi narave dela predstavljajo velik potencial za vnos in širjenje šO. V akciji Keep it clean so navodila, ukrepe in primere dobrih praks razdelili v tri skupine (f orestry Commision, 2018b): Think kit, Think transport in Think trees. V sklopu Think kit – Pomisli na opremo strokovno javnost pozivajo k odstranjevanju zemlje in organskega materiala ter razkuževanju opreme, ki jo uporabljajo (obutev, oblačila, vrvi in žage) pred vstopom ali izstopom z določenega delovišča (Slika 2). V sklopu Think transport – Pomisli na vozila opozarjajo na odstra- nitev zemlje in organskega materiala z vozil, kar vključuje pnevmatike, tovorni prostor in vozniške kabine. V zadnjem sklopu priporočenih ukrepov z naslovom Think trees, plants and materials – Pomisli na drevesa, rastline in preostali rastlinski material so zasnovana priporočila nekoliko širše in vključujejo naslednje prakse: dobava varnega sadilnega materiala, zagotavljanje sledljivosti dobavljenega sadilnega materiala, redna spre- mljava zdravstvenega stanja rastlin in javljanje sumov prisotnosti šO pristojnim inštitucijam, upoštevanje fitosanitarnih predpisov pri uvozu, čim širša uporaba avtohtonih vrst. V okviru omenjene akcije so za zainteresirano javnost pripravili tudi seznam priporočljive opreme za izvajanje biovarnostih ukrepov, t.i. biosecurity kit – biovarnostni komplet. Gre za enostaven in poceni komplet, ki ga sestavljajo: zaščitne roka- vice, večje plastično vedro, kaveljček za čiščenje podplatov čevljev, krtača, razkuževalno sredstvo, večja posoda z vodo, opcijsko tudi prenosni tlačni čistilnik, ki je uporaben za čiščenje koles in druge večje opreme, ki je prevelika za čiščenje v vedru. Omenjeni komplet je osnova vsakodnevnega prispevka posameznika k zmanjševanju tveganja za vnos in širjenje šO v gozdovih. f orestry Commision (2012a) v svojih priporoči- lih ločuje dva nivoja biovarnostnih ukrepov (Slika 3). Med malo tveganimi aktivnostmi so vključene rutinske naloge, ki praviloma ne vključujejo stika z zelo tveganimi šO. Gre za vsakodnevno gospo- darjenje, monitoring in obiske gozdov in drugih objektov (npr. drevesnice, žage, predelovalni obrati). n a drugi strani pa zelo tvegane aktivnosti vključujejo bolj specifične naloge, ki lahko vklju- čujejo tudi stik z okuženim ali napadenim materi- alom. Mednje spadajo na primer obiski območij, kjer spremljajo, nadzirajo in zbirajo vzorce šO oz. njihovih simptomov. V okviru ukrepov za malo tvegane aktivnosti je priporočljivo redno čiščenje zemlje in organskega materiala z obutve, oblačil, vozil in opreme. Ob zelo tveganih aktivnostih pa je ob rednem čiščenju priporočljivo tudi raz- kuževanje obutve, oblačil, vozil in opreme. Pri uporabi razkuževalnih sredstev je treba posebno pozornost nameniti nadzorovanemu zbiranju in odtoku odpadnih vod. č e je mogoče, se je dobro izogibati vstopu na zelo tvegana območja, ob morebitnem vzorčenju šO pa posvetiti posebno pozornost transportu vzorcev. Z uporabo nazornih letakov, enostavnih navodil in elektronskega izobraževalnega portala želijo z akcijo Keep it clean ozavestiti širši krog ljudi in vpe- ljati enostavne ukrepe v rutino ob obisku gozdov (f orestry Commision, 2012b, 2018a, 2018b). Slika 2: r azkuževanje obutve ob zapuščanju tveganega območja (foto: Whitney Cranshaw, Colorado State University, Bugwood.org) GozdVestn 78 (2020) 9 364 Poleg angleške akcije o biovarnosti smo pri pregledu literature zasledili še priročnik f ood and a griculture Organization of the United States (FAO) o uvedbi fitosanitarnih standardov v gozdarstvu (fa O, 2011). V poglavju o dobrih praksah za zagotavljanje zdravja gozdov kot najučinkovitejše sredstvo za boj proti šO navajajo integrirano varstvo gozdov (IPM; integrated pest management). T o je kombinacija preventivnih in kurativnih ukrepov, ki so ekološko in ekonomsko sprejemljivi za ohranja- nje populacije šO na primerni ravni. Za uspešno integrirano varstvo je pomembno razumevanje biologije drevesa, šO in gozda, pa tudi biologije morebitnih naravnih sovražnikov. Glede na priročnik (fa O, 2011) prenos in širjenje šO lahko v prvi vrsti zmanjšajo gozdarji. Med učinkovitimi ukrepi navajajo pazljivost pri gozdnogospodarskem načrtovanju, sečnji, skladiščenju in transportu lesa iz gozda. Za goz- dnogospodarsko načrtovanje je pomembna izbira rastišču primernih drevesnih vrst in genotipov, določitev žarišč šO, sistematični monitoring in spremljanje populacij ter izogibanje poškodbam na drevju. Za sečnjo, skladiščenje in transport lesa iz gozda pa je priporočljivo upoštevanje biologije šO (izvedba del v času mirovanja), uporabo zaprtih kontejnerjev, primerno uničenje sečnih ostankov, Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Slika 3: diagram poteka za odločitev o uporabi biovarnostnih ukrepov določene stopnje (shema prirejena in prevedena po f orestry Commision (2012b)) razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter izobraževanja in simulacije za gozdarje, lastnike in druge deležnike v gozdovih. Biovarnostni ukrepi, ki jih fa O izpostavlja kot izredno pomembne, so: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja, obutve in pnevmatik (najprej odstranjevanje zemlje in organskih ostankov, nato še razkuževanje z alkoho- lom). Za določeno orodje se navaja tudi možnost sterilizacije z ognjem. Kot izredno pomemben segment zdravega in stabilnega gozda je skrb za biovarnost v drevesnicah, ki zagotavljajo gozdni reprodukcijski material in so lahko pomemben vir vnosa in/ali širjenja šO v gozdni prostor. 4 OVIRE IN pRILOŽNOSTI V SLOVENIJI Specifična lega v evropskem prostoru v kom- binaciji z reliefnimi značilnostmi na območju Slovenije oblikuje prenekatere ekološke niše, ki dajejo pestro podobo slovenskemu prostoru (Senegačnik, 2019). Zaradi biotopske pestrosti je območje Slovenije potencial za ustalitev mnogih tujerodnih vrst (Kus Veenvliet, 2009), vendar pa po drugi strani ravno raznolikost okolja in bio- cenoze lahko negativno vpliva na hitrost širjenja tujerodnih vrst (Guo in sod., 2019). GozdVestn 78 (2020) 9 365 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Za širjenje določenega šO v prostoru so odlo- čilni naravni dejavniki (biotop in biocenoza) in človekova aktivnost v njem (fizični objekti in dejavnost ter pravni predpisi). Ob omembi biovar- nosti se predvsem osredotočamo na preprečevanje prenosa šO z ene lokacije na drugo kot posledico človeškega delovanja. V Sloveniji težka prehodnost terena, nekateri predeli z nizko stopnjo odprtosti s cestami do neke mere otežujejo (preprečujejo) prenos šO. Za primer lahko navedemo kraški relief, ki je težje prehoden (vrtače, brezna) in sam po sebi otežuje antropogen in tudi naraven (divjad kot vektor) prenos šO. Tudi potoki in močvirja prispevajo k težji prehodnosti terena, vendar pa lahko ob onesnaženju potoka (npr. gozdna cesta preči potok ali vlake, speljane po manjših vodotokih) le-ta predstavlja koridor za širitev tujerodnih organizmov dolvodno (Jogan in Kos, 2012). Za korektno izvajanje biovarnostnih ukrepov je včasih potrebno razkuževanje gradbene in gozdarske mehanizacije ter nazadnje tudi opreme (obleke) delavcev v gozdu. V Sloveniji veliko gozdov raste na apnenčasti matični podlagi (33 % površine Slovenije) (Vidic in sod., 2015), kjer je hidrološka funkcija gozda izjemno pomembna in je zaradi prepustnosti ob uporabi razkuževalnih sredstev potrebno dodatno zbiranje, da odplake ne zaidejo v podtalnico. Poleg praktične izvedbe se pojavijo tudi težave pravnega značaja, saj je uporaba kemičnih sredstev prepovedana, z določenimi izjemami, ki sicer spadajo v podro- čje boja proti šO, vendar bolj kot izjema, ne pa vsakdanja praksa. V Sloveniji ima po Zakonu o gozdovih (3. in 5. člen) vsak človek prost dostop v gozd, kar prinaša veliko tveganje za prenos šO, še posebno v odprtih in primestnih gozdovih. Za zmanjšanje tveganja je treba upoštevati osnovne higienske ukrepe ter ukrepe iz pravilnika o varstvu gozdov, uvesti pa je treba tudi upoštevanje priporočil in primerov dobrih praks iz tujine (npr. predstavljeno akcijo Keep it clean). Za zmanjšanje tveganja (npr. izbruh karan- tenskega šO (KšO)) lahko zapora gozdnih cest zelo omeji (prepreči) prenos KšO. Predvsem glede odlaganja organskih odpadkov v gozd lahko precej storimo s postavitvijo opozorilnih znakov ter fizičnimi ovirami (balvani, betonski bloki, nasipi ipd.) (Lozar in sod., 2015) in zaporo prometnice, tako da so predeli gozdov manj (težje) dostopni. 5 ZAKLJUČEK Ozaveščenost gozdarjev, izvajalcev in uporabni- kov gozda o biovarnostnih ukrepih in njihovo dosledno upoštevanje je izjemno pomembno pri zmanjševanju oz. preprečevanju tveganja za vnos in prenos gozdu škodljivih organizmov. V prispevku smo predstavili glavne poudarke in majhne korake, ki zagotavljajo večjo varnost in zdravje naših gozdov, zlasti zdravje gozdnih rastlin. Zdravje gozdov bi moralo biti osnova in cilj vseh, tako gospodarskih kot gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Za zdrave in posledično stabilne gozdove je treba sprejemati pravilne odločitve v vseh razvojnih fazah gozda, od pomladka do odraslega gozda. Opisani ukrepi in primeri dobrih praks v slovenskih gozdovih deloma že potekajo. Predvsem ukrepe iz skupine Think trees, plants and materials smo že nekako osvojili, več pozornosti in dela pa bi bilo treba nameniti doslednemu čiščenju in razkuževanju opreme in vozil ter drugim ukrepom, ki služijo preprečevanju oz. zmanjševanju tveganja za vnos ali prenos šO. Smiselno bi bilo pripraviti smernice in navodila za operativno delo v gozdovih. n aj- večkrat je namreč prav vsakdo od nas najboljša obramba gozda, zato pomislimo na biovarnost, bodimo odgovorni in tako ohranimo zdrave gozdove tudi za prihodnje generacije. 6 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru projekta Cr P V4-1823, ki ga financirata MKGP in arrS ter v okviru programa mladih raziskovalcev (aB). 7 VIRI Brasier, C. M., Vettraino, a. M., Chang, T. T., Vannini a ., 2010. Phytophthora lateralis discovered in an old growth Chamaecyparis forest in Taiwan. Plant Pathology, 59: 595–603. Cushman, J. H., Meentemeyer, r ., 2005. The importance of Humans in the dispersal and Spread of Phytophthora ramorum at Local, Landscape, and r egional Scales. V: The Sudden Oak d eath Second Science Symposium: The State of Our Knowledge, 18. – 21. 1. 2005, Monterey, California: 161–163. ePPO. 2009. Phytophthora lateralis. Bulletin OePP/ ePPO Bulletin, 39: 43–47. ePPO. 2013. PM 9/15 (1) Anoplophora glabripennis : procedures for official control. Bulletin OePP/ePPO Bulletin, 43, 3: 510–517. fa O. 2011. Guide to implementation of phytosanitary standards in forestry. V: fa O f orestry Paper no. 164. r ome: 121. GozdVestn 78 (2020) 9 366 f orestry Commision. 2012a. Biosecurity Guidance. 13 str. f orestry Commision. 2012b. Biosecurity: Good working practice for those involved in forestry. Crown copyright, 2. f orestry Commision. 2018a. f orestry e-learning. https:// www.forestryelearning.org.uk/ (24. 7. 2020). f orestry Commision. 2018b. Prevent the introduction and spread of tree pests and diseases. https://www.gov. uk/guidance/prevent-the-introduction-and-spread- of-tree-pests-and-diseases#history (22. 7. 2020). Goheen, d . J., Mallams, K., Betlejewski, f ., Hansen, e., 2012. effectiveness of vehicle washing and roadside sanitation in decreasing spread potential of Port- Orford-Cedar r oot disease. Western Journal of a pplied f orestry, 27, 4: 170–175. Green, S., Brasier, C. M., Schlenzig, a., McCracken, a., Maca skill, G. a., Wilson, M., W ebber, J. f ., 2013. The destructive invasive pathogen Phytophthora lateralis found on Chamaecyparis lawsoniana across the UK. f orest Pathology, 43: 19–28. Guo, Q., f ei, S., Potter, K. M., Liebhold, a. M., Wen, J., 2019. Tree diversity regulates forest pest invasion. Pna S, 116, 15: 7382–7386. Haack, r . a., Herard, f ., Sun, J., Turgeon, J. J., 2010a. Managing invasive populations of a sian Longhorned Beetle and Citrus Longhorned Beetle: a worldwide perspective. a nnual r eview of entomology, 55: 521–546. Haack, r . a., Petrice, T. r ., Wiedenhoeft, a. C., 2010b. incidence of bark- and wood-boring insects in firewood: a survey at Michigan’s Mackinac Bridge. Journal of e conomic e ntomology, 103, 5: 1682–1692. Hansen, e. M., Goheen, d . J., Jules, e., Ullian, B., 2000. Managing Port-Orford-Cedar and the introduced pathogen Phytophthora lateralis. Plant disease, 84: 4–14. Hansen, e. M., Streito, J. C., d elatour, C., 1999. first confirmation of Phytophthora lateralis in europe. Plant disease, 83, 587 Hulme, P. e., n entwig, W., Pyšek, P., Montserrat, V., 2009. Handbook of a lien Species in e urope/daiS ie. d ordrecht, n etherlands, Springer: 399 str. Jogan, n., Kos, i., 2012. Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih vrst. V: CrP n eobiota Slovenije - končno poročilo. Jogan n., Bačič M., Strgulc Krajšek S. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 31–42. Jules, e. S., Kauffman, M. J., r itts, W . d ., Carroll, a. L., 2002. Spread of an invasive pathogen over a variable landscape: a nonnative root rot on Port Orford Cedar. e cology, 83, 11: 3167–3181. Jung, T., Orlikowski, L., Henricot, B., P. a.-C., a day, a. G., a ugin-Casal, O., Bakonyi, J., Cacciola, S. O., Cech, T., Chavarriaga, d ., Corcobado, T., Cravador, a., d ecourcelle, T., d enton, G., diamandis, S., r esults, S., r esults, W., d oğmuş Lehtijärvi, T. H., f ranceschini, a., Ginetti, B., Green, S., Glavendekić, M., Hantula, J., Hartmann, G., Herrero, M., ivic, d ., Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo Horta Jung, M., Lilja, a., Keca, n., Kramarets, V., Lyubenova, a., Machado, H., Magnano di San Lio, G., Mansilla V ázquez, P . J., Marçais, B., Matsiakh, i., Milenkovic, i., Moricca, S., n agy, Z. a., n echwatal, J., Olsson, C., Oszako, T., Pane, a., Paplomatas, e. J., Pintos Varela, C., Prospero, S., r ial Martínez, C., r igling, d ., r obin, C., r ytkönen, a ., Sánchez, M. e ., Sanz r os, a. V ., Scanu, B., Schlenzig, a., Schumacher, J., Slavov, S., Solla, a., Sousa, e., Stenlid, J., Talgø, V ., T omic, Z., T sopelas, P ., V annini, a., V ettraino, a. M., W enneker, M., W oodward, S., Pérez-Sierra, a., 2016. Widespread Phytophthora infestations in e uropean nurseries put forest, semi-natural and horticultural ecosystems at high risk of Phytophthora diseases. f orest Pathology, 46: 134–163. Kus V eenvliet, J. (ur.)., 2009. T ujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo, Zavod Symbiosis: 88 str. Lozar, a., Bućan, V., Lipuš, i., Kavčič, a., Mohar, G., Odar, a., 2015. Prijavi divje odlagališče (Pošljimo odpadke v pravo smer!). Ljubljana, društvo e kologi brez meja in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PiC: 94 str. MacLeod, a., Pautasso, M., Jeger, M., Haines-Young, r ., 2010. evolution of the international regulation of plant pests and challenges for future plant health. f ood Security, 2: 49–70. Marčiulynas, a., Marčiulynienė, d ., Lynikienė, J., Gedminas, a ., Vaičiukynė, M., Menkis, a . 2020. f ungi and Oomycetes in the irrigationwater of forest nurseries. f orests, 11, 459: 16. Meurisse, n., r assati, d ., Hurley, B. P ., Brockerhoff, e. G., Haack, r . a. 2019. Common pathways by which nonnative forest insects move internationally and domestically. Journal of Pest Science, 92: 13–27. MKGP. 2020a. Varstvo rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo- rastlin/ (1. 6. 2020). MKGP. 2020b. Zdravje rastlin. https://www.gov.si/ podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo- rastlin/zdravje-rastlin/ (1. 6. 2020). Munda, a., Žerjav, M., Jakša, J. 2006. Occurence and characterization of alder Phytophthora, Phytophthora alni, in Slovenia. V: Progress in research on Phytophtora diseases of forest trees: proceedings of the Third international iUfr O Working Party S07.02.09, 11. – 18. 9. 2006. Brasier C. M., Jung T., Osswald W . (ur.). f reising, Germany: [Poster]. Piškur, B., Ogris, n., Jurc, d ., 2016. Poročilo o preskusu št.: U2016-004: jelševa sušica (Phytophthora alni subsp. multiformis), črni log. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorij za varstvo gozdov: 10 str. r obin, C., Piou, d ., f eau, n., d ouzon, G., Schenck, n., Hansen, e. M., 2011. r oot and aerial infections of Chamaecyparis lawsoniana by Phytophthora lateralis: a new threat for e uropean countries. f orest Pathology, 41: 417–424. Schlenzig, a ., Campbell, r . B., r oberts, a . M. i., 2017. The susceptibility of selected conifer foliage to infection GozdVestn 78 (2020) 9 367 Brglez, A., Smolnikar, P ., Piškur, B.: Pomen biovarnosti za zdravje gozdov: pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo with Phytophthora lateralis. f orest Pathology, 47: e12333. Seebens, H., e ssl, f ., d awson, W ., f uentes, n., Moser d ., Pergl J., Pyšek P ., van Kleunen M., W eber e., Winter M., Blasius B. 2015. Global trade will accelerate plant invasions in emerging economies under climate change. Global Change Biology, 21: 4128–4140. Senegačnik, J., 2019. Slovenija 1. Založba Modrijan: 102 str. Steyrer, G., Tomiczek, C., Lackner, C. (ur.)., 2008. Proceedings of the Second Meeting of forest Protection and f orest Phytosanitary Specialists, 27. – 28. 11. 2007. Vienna, a ustria, BfW , d epartment of f orest Protection, f orstschutz a ktuell (44): 42 str. Trajber, d ., Ogris, n., Jurc, d ., Piškur, B., 2019. Problemi z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, 5. – 6. 3. 2019, Maribor. Trdan S. (ur.). društvo za varstvo rastlin Slovenije: 33–34. V an der Gaag, d . J., Meffert, J. 2013. Pest risk assessment for Phytophthora lateralis. Utrecht, the n etherlands, netherlands f ood and Consumer Product Safety a uthority, 25 str. Vidic, n. J., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, a., Kralj, T ., Vrščaj, B., r upreht, J., š porar, M., Suhadolc, M., Mihelič, r ., Lobnik, f., 2015. Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250 000. evropska komisija, Skupni raziskovalni center (Jr C): 187 str. W ebber, J. f ., r ose, J., 2008. dissemination of a erial and r oot infecting Phytophthoras by Human V ectors. V: Proceedings of the Sudden Oak d eath Third Science Symposium, 5. – 9. 3. 2007. Santa r osa, Ca, USa: 195–198. Webber, J. f., Vettraino, a. M., Chang, T. T., Bellgard, S. e., Brasier, C. M., Vannini, a., 2012. isolation of Phytophthora lateralis from Chamaecyparis foliage in Taiwan. f orest Pathology, 42: 136–143. Zobel, d . B., r oth, L. W., Hawk, G. M., 1985. ecology, pathology, and management of Port-Orford-cedar (Chamaecyparis lawsoniana). Portland, Oregon, USa, U.S. d epartment of a griculture, f orest Service, Pacific n orthwest f orest and r ange e xperiment Station, 161 str.