tthaja v Cetovcu — Erscheinungsoft Ktagenfuf!
Posame:ni ttvod !.S0 ii)., mesečna naročnina 5 čitingov
Počtni urad M!! Cetovec — Vertagspostam! PO!! Kiagentur!
P. b. b.
Letnik XXX.
Cetovec, petek, M. avgust 197$
Štev. 34 (1724)
Pou^r
materinščine vsem našim otrobom
V pri/?ot/w;i/? ret/"//? /?omo ^oroš^i S/ovenci v dve/; smere/? ^o^fronti-fan: s šo/s^im	pr<:^tič"o
pri/oŽMos:i potre/?Mi/? pr:;'^v ^ dvo-jezičnemM poK^ v začet^M šo/s&eg%
w teorerič^o pri/ožnosti pogaja o šo/s^i/? proNemi/? s pristoj-"im ministrom z<2 poM^ in umetnost, ^o/s^o t?pr4S4M;e /?o po/eg čeg<2 /?rez dvoma tadi predmet vo/i/ne /^or/^e.
Zgodovina naše šo/s^e /'or/^e ;e zgodovina naše narodne /^or/^e sp/o/!, ^ot rdeča nit sc v/eče s&ozi vso to /*or^o konfrontacija med dvemi g/e-d/ŠČi; med Objektivnim nače/om, ki ^idi bistvo pripadnosti k naroda v gotovih objektivnih dejavnikih in "!ed Sabjektivnim nače/om, ki g/eda !!aror/nosf zgo/j v osebne??! priznanja M daje s tem močnejšema vse možnosti vp/ivanja, pritiska /M vsiljevanja, pa naj to imenajejo d/: izraz de-tnokracije a/i pravico staršev a/i kakorkoli že označajejo to ob/iko odtujevanja.
Koroški ^/ovenet smo vedno M/ !" smo tadi danes prtstaši objektivnega nače/a, češ da je treba poučevati otroka v prvi vrst: v MMtew:e?7Z jezika. 7*o nače/o vsebaje tadi dek/a-tacija o otrokovih pravicah, kakor so ZrZSUOVrZZZe V OSnatkih take dek/araci-je OZN z'M /roz/o s/e; ko prej sprejeta vsa; kot navodi/o za č/ane če svetovne orgawzzacz;e. To nače/o zagovarjajo tadi vsi nzez/zzaroz/rzz pedagogi 'n socio/ingaisti, ker vsako z/ragačzzo šo/anje pozzzezzz v bistva diskriminacijo ;r: kršttev nače/a enakth vzgo;zzz7z ntožnosti.
Verjetno prav zaradi teh mednarodnih nače/ /z znazzsčvezzz/z z/ognan; zzvstri;s^z wazz;šžzzs^z čeorečz^z ^rče-Vzčo išče/o osnove za zzčenze/;evan;e !vo;e „pravzee staršev". 7*a^o se ;e Zateče/ znan/ strokovnjak za zzstav-rzo pravo zn nzanjš/nsk/ teoret/k z/r. Trznacora v svo;: razprav/ o koroškzk ^/ovenc/k zn tzzz/ž v z/rag/k svo;/k z/e-//k za atezne/;/tev prav/ce staršev k č/enzz 2 Doz/atnega protoko/a k Evropski konvene/;/ v zaščito otrokov/k pravic in osnovnik svokoščin, venz/ar je njegovo tezo zavrni/o soz/išče Evropske komisije v zaščito č/ovekovik pravic in osnovnik svokoščin pri Evropskem sveta v 5trasskarga, češ z/a </rag/ stavek č/ena 2 Doz/atnega protoko/a oz/ z/ržave ne zakteva apošte-vanje jezikovnik že/ja staršev na poz/-ročja vzgoje in poaka, marveč ji na-/aga zgo/j apoštevanje njikovik ver-tkik in svetovnonazornik prepričanj, interpretacija pojmov „versko" in ,svetovnonazorno" v takem smis/a, z/a vk/jačajeta taz/i jezikovne že/je, ki pomeni/o pačenje navaz/nega in okičajnega smis/a tek izrazov in vnašanje v konvencijo nečesa „kar ni v "jej". Pravica staršev s/oni torej na jako trk/ik postavkak/
čforoški S/ovenci se zavez/amo, z/a mora jasno vsak otrok z/okro okv/a-z/ati taz/i z/ržavni jezik, v prvi vrsti pa sevez/a svoj materinski jezik.
Zato smo pozz/ravi/i svoječasno arez/itev z okveznim z/vojezičnim šo/stvom za vse otroke, še posekno taz/i zaraz/i mez/sekojnega spoznanja in skapne vzgoje m/az/ine okek na-roz/ov v z/eže/i v perspektivi zagotovitve mirnega sožitja v z/eže/i. Tako arez/itev smatramo taz/i z/anes še Za najko/jšo in že/imo, z/a ki spet priš/o z/o oknove te „vzorne" rešitve, kakor so jo tako s/ovesno prog/aša/i in prikazova/i avstrijski prez/stavniki pri pogajanjik za z/ržavno pogoz/ko/
Ne moremo pa se zaz/ovo/jiti z arez/itvijo, kjer so z/anc vse možnosti vp/ivanja, pritiska in izsi/jevanja in kjer se to taz/i /eto za /etom v časa prijav/janja otrok na razne načine krato izvaja. Ee tako je razam/jivo, z/a več kot z/ve tretjini s/ovensko go-vorečik otrok ni prijav/jenik k z/vo-
Ne gre za rešitev obraza mesta Ceiovec, ampak za naš kuiturni dom
Mesto Ceiovec z županom Gug-genbergerjem na čelu je pokazalo svojo moč. Kulturni dom koroških Slovencev ne sme stati v središču deželne prestolnice. Tu zdaj ne bomo ponovno utemeljevali naše zahteve po kulturnem domu. Zakaj ga hočemo, sami vemo in nimamo nobene obveznosti, da bi to legitimnost naše zahteve pdjasnili županu. Koroški Slovenci živimo v Avstriji, imamo svojo kulturo in smo že skozi desetletja dokazovali, da je te-ta živa med koroškimi Slovenci. Da bi se naše kulturno življenje lahko čimbolj razvijalo, zahtevamo svoj kulturni dom. Zdaj, ko smo si kupih zemljišče za gradnjo tega doma pa stopi na plan mesto Celo-
Portugatska: fašizem spet dviga giavo
Položaj no Portugalskem se čedalje bolj zaostruje. S pomočjo vrhov cerkve In socialdemokracije ter njunih zaveznikov v EGS In NATO se reakcija trudi, da bi zavrla proces demokratične preobrazbe družbe. V severnem delu države pride dnevno do krvavih spopadov, ki so terjali tudi že nekaj smrtnih žrtev. Te Izgrede povzročajo fašistične tolpe ob podpori ostankov veleposesti, reakcionarnega klera in Soareševih socialdemokratov, ki skušajo zaustaviti revolucionarno gibanje in strmoglaviti sedanjo vlado na Portugalskem.
vec z Guggenbergerjem na čelu in se naenkrat spomni kulturne in zgodovinske vrednote kupljenega zemljiščcr, kjer stoji del (v bistvu nekaj kamnov) bivšega mestnega obzidja. Zato si hoče mesto Celovec zdaj tam postaviti svoj muzej in ker je v Celovcu premalo prostora za oddih, so se mestni očetje še izmislili, da bo treba ttja postaviti še nekatj zelenih dreves. Koroški Slovenci nimomo nič proti ze-
lenju v Celovcu, kakor je vedela poročati Volkszeitung (Slowenen gegen Grun in Klagenturt), vendar pa nočemo biti mi žrtev popolno zgrešene mestne arhitekture, ki pač za oddih delovnega človeka šele zelo pozno ustvarja parke, medtem ko si zida avtoceste kar direktno v center Celovca, tja do Schiller-parka. Tu 'jim seveda ni mar za „pozelenjevanje" mesta.
Sicer pa je to le zelo slab in prikrit 'izgovor mestnih veljakov, s katerim nam hočejo zabraniti zgraditev kulturnega doma v Celovcu. Vendar, če se spomnimo govora predsednika KHD dr. Feldnerja na lanskem zborovanju v Celovcu, kjer je svaril pred nevarnostjo, da bi postal Celovec središče slovenskih interesov, potem se ta odločitev mestnega senata lepo sklada s celo vrsto diskriminacijskih aktov od občine preko dežele tja do države.
Predrzni, gospod župan, nismo mi koroški Slovenci, ki smo popolnoma legalno kupili zemljišče na <C?rc(i. nalsplatzu — predrznost se je začela, ko so spremenili namembo zemljišča, ker so se .kulturniki* Celovca naenkrat spomnili kulturne vrednosti stare ruševine in zdaj preprečujejo Slovencem da bi jo le-ti s svdjim kulturnim domom onečastili. Predrznost je, če nam gospod župan ponuja zemljišče Kino-platz 1 za zgradnjo kulturnega doma, ki je že davno v naši lasti. Predrznost je, če se hoče župan Guggenberger z nami pogajati o poslopju bivšega hotela .Stadt Triest", ki je v rokah privatnika, s katerim smo se tudi že davno pred županovim placetom pogovarjali.
Ali so to tiste rešilne slamnate bilke, po katerih sega zdatj celovški župan, da bi rešil obraz mesta Celovec? In s kom se hoče župan pravzaprav pogajati? Saj naš kulturni dom ne bo zgrajen za nekatere posameznike, ki se zdaj v imenu koroških Slovencev pogajajo o zemljišču, ki bi ga nam gospod župan milostljivo podaril. Društvo .Kulturni dom" ne daje nobenemu posamezniku pravico, da bi podajal izjave ali se pogajal s katerikolimi predstavniki mesta o našem kulturnem domu! To je treba enkrat za vselej 'jasno povedati! Društvo .Kulturni dom" se je ustanovilo za lažjo organizacijo in koordinacijo problemov, ki nastajajo ob nakupu 'in zgradbi tega projekta In je torej predsedstvo tega društvo, ne samo odgovorno čla-
jezičnerna poa&a in šffvi/o pri;av/;e-M:7? že r/o/go časa močno stagnira/
To so dejstva, Ei j/A avstrijska šo/-s^a o/?/ast ne more prikriti tadi ne s tem, da z raz/i&o od dragi/? deže/ na Noros%;em pri vpisa otro& ne ago-tav/ja njihovega materinskega jezika, očitno v že/ji, da ki zakri/a pred domačo in svetovno javnostjo trenat-no nezadovo/jivo in diskriminacijsko areditev manjšinskega so/stva.
V tej smeri nas čakajo torej v pri-kodnjik tednik resne in odgovorne na/oge. Vsi krez izjeme se moramo
z vsemi si/ami prizadevati za čim večje stevi/o prijav otrok k dvoje-zičnema so/stva, kkrati pa podpreti oke osrednji organizaciji koroskik S/ovencev, da pri predstoječik pogajanjik dosežeta čimprej vsaj tako areditev, ki ko zagotovi/a vsem našim otrokom možnost priačitve materinščine in to tadi tistim otrokom, ki jik starši po sedanji šo/ski areditvi iz ka-kršnik ko/i vzrokov ne prijavijo a/i ne apajo prijaviti k dvojezičnema poaka.
-ci.
rtom, marveč vsem, ki živo sprem- šča v lem, da sloji v središču Ce-Ijajo dogajanja v lej zadevi, to se lovca, merijo na lo, da se do žu-pravi vsem koroškim Slovencem, ka- panu možnost, da nas z argumenti, terim bo kulturni dom služil! Če je ki prihajajo iz naših vrst, tolče, komu .rešitev obraza mesta Celo- Edina naloga društva .Kulturni vec" bolj pri srcu kakor naše upra- dom* je ta, da se z vsemi močmi vičene zahteve, potem naj se za bori za naš kulturni dom, ki naj to rešitev obraza (končno tudii svo- stoji na našem zemljišču: na Kardi-jega obraza) sam zavzema. Nam nalsplatzu v centru Celovca, koroškim Slovencem pa ne gre za Nobena pogajanja z županom .rešitev obraza mesta Celovec" — Guggenbergerjem ali drugimi pred-mi smo mnenja, da je Celovec svoj stavniki mesta Celovca brez točne obraz zgubit v hipu, ko nam je intormacije o čem se bo in se je preprečil zgradnjo našega kultur- pogajalo! Nobene samolastne iz-nega doma. Slej ko prej je nam- jave katerihkoli predslavnikov dru-reč zemljišče Kardinalsplatz v na- štva .Kulturni dom" brez predhod-ši posesti, slej ko prej menimo, da nega sklepa odbora društva. Noje izraz očitne diskriminacije, če bena skrb za rešitev obraza mesta tam svojega kulturnega doma ne Celovec!
bi smeli zgraditi. Vse izjave, ki tr- Vse sile za naš kulturni dom na dijo, da je pomanjkljivost zemlji- Kardinatsptatzu v središču Celovca!
Avstrija pred voiitvami
Čeprav se	boj še r.i oFIcial-
no začel, pa se vendarle vidi, da vsa politika strank že meri na volitve. Merodajne stranke, socialistična in ljudska, se v bistvu v ničemur ne razlikujeta. V času najgloblje gospodarske krize pač stranke kapitala ne morejo nuditi receptov, kako bi se za ljudstvo nekaj izboljšalo. Zato nam tudi vse merodajne stranke kar naravnost v obraz trobijo, da bo volitvam sledil cel paket takoimenova-nih ^nepopularnih ukrepov" — kar ne pomeni nič drugega, kakor nadaljnje izkoriščanje ljudstva v obliki stalno naraščajočih davkov, in drugih ..nepopularnih" ukrepov.
Sedem strank se letos poteguje za sedeže v parlamentu:	GRM,
NDP, DFP, KPA, FPU, SPO, OVP. Kaj je njihov cilj?
Državni udar v Bangladešu
Potem ko so v petek 1$. avguste vo)ašk) krogi Izvedli državni udar in ustrelili predsednika republike Mu)iburja Rahmana, se je takoj etabllrala nova vlada pod vodstvom nekdanjega ministra za trgovino Muschtaka Ahmeda. Novi predsednik sam se prišteva konzervativnemu taboru, vetja za prija-teija Pakistana, države, ki je de-setietja zatirata osvobodiino gibanje za neodvisnost Bangtadeša, nekdanjega vzhodnega Pakistana. Neodvisnost s) je Bangiadeš pribori! v osvobodiinem boju pod vodstvom Mujiburja Rahmana šeie decembra ieta 1971.
Ni siuča), da je takoj po vojaškem udaru Pakistan kot prva država priznata novo vtado in j) ob-ijubiia izdatno gospodarsko pomoč. Razen nekaterih isiamskih držav in Angiije, ki so novi režim že priznate, k temu nagibajo tudi Združene države Amerike, tz tega tahko skte-pamo, da bo nova vtada skušata najt) čim več zastombe pri zapad-nih, kapitatističnih državah.
GRM (Gruppe rcvolutionarer Marxlsten) je študentovska trotzki-stlčna organizacija, ki ima na nekaterih univerzah določen vpliv. Med ljudstvom pa je neznana, in se tega tudi zaveda, zato hoče uporabiti volitve, da bi postala popularna. Izgle-dov za uspeh nima nobenih.
NDP (Nationale demokratische Partei) je nacistična stranka s tirolskim fašistom dr. Burgerjem na čelu. Vpliva te stranke ne gre precenjevati, čeprav se včasih potrudi, da bi s fašističnimi provokacijami izzivala ljudstvo. Izgledov za kak mandat nima.
DFP (Demokratische Fortschritts-partei) je stranka bivšega SP-ministra Franza Olah-a. Pred leti je imela na Dunaju še nekaj pristašev, ki pa jih je z njeno reakcionarno politiko že skoraj vse izgubila.
KPA se tudi letos trudi za mandat in upa, da bo letos imela več uspeha kot prejšnja leta. Nagovoriti hoče predvsem .protestne volilce" iz katerih vrst si pričakuje lepo število glasov. KPA je tudi edina avstrijska stranka, ki se zavzema za pravice manjšin v Avstriji.
Za FPO se tudi danes še skrivajo najreakcionarnejši krogi kapitala in veleposestnikov, čeprav vodstvo te stranke dobro lavira med obema velikima strankama, je danes dejansko dana možnost, da bi FPO s pomočjo SPO prišla v vlado. Zato se ta stranka tudi dela zelo liberalno, vendar že sestav njenih kandidatov — od SS-Sturmfirerja Petra do najhujšega sovražnika Slovencev Scrinzija — kaže kam pes taco moli.
Tudi v politiki OVP se s spremembo vodstva stranke ni nič spremenilo. Njena politika meri naprej v smer koncentracijske vlade, od katere si pričakuje rešitev državnih problemov.
Ostane še SPO, ki je že zdavnaj zavrgla vsa načela socializma. Še vedno ima kontrolo nad sindikatom, v katerem ravno SP-funkcionarji preprečujejo vsako samostojno gibanje te delavske organizacije. SPO, ki je še pri zadnjih volitvah obljubila modernizacijo Avstrije, gre danes v boj za utrjevanje njene politike. Pri njeni politiki okrog dvojezičnih napisov in pravic slovenske manjšine na Koroškem pa je tudi SPO dokazala kje stoji: na strani reakcije in narodnih nestrpnežev.

Kot že nekaj let zapovrstjo, so tudi letos predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije in SR Hrvatske priredili ob jugoslovanskem dnevu na 24. Celovškem sejmu tiskovno konferenco no katero so povabili predstavnike avstrijskega in jugoslovanskega tiska.
Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskega Zveznega izvršnega sveta in predstavniki hrvatskega ZIS. Med navzočimi je bil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej.
Mednarodne sejemske prireditve so pomembna mesta srečanja gospodarstvenikov, ki ob takih priložnostih snujejo temelje za nove oblike gospodarskega sodelovanja. To deijstvo potrjuje ugotovitev, da je mednarodnih sejemskih prireditev vedno več. Današnja stopnja razvoja gospodarstva vedno bolj terja poleg klasične menjave tudi sodelovanje na drugih področjih, kot so razvoj tehnologije, skupne investicije, industrijska kooperacija in podobno. Gre < skratka za izmenjavo izkušenj in tako medsebojno gospodarsko sodelovanje, ki naj pripelje do ustreznejših gospodarskih učinkov. Razvoj proizvajalnih sil v končni meri pogojuje tudi množico sejmov in sejemskih prireditev, kar odraža nujnost povezovanja, saj je znano, da se gospodarstva ne morejo razvijati v nekem samosvojem zaprtem krogu, ampak, da je treba še kako zavzeto in uspešno sodelovati, ne glede na družbeno politično ureditev, če želimo svet osvoboditi tudi nerazvitosti in pomanjkanja.
Soodvisnost in povezanost narodov in narodnosti se še najbolj kaže na področju mednarodnih gospodarskih odnosov, saj nekateri problemi, ki so danes prisotni povsod po svetu (energetska kriza, pomanjkanje surovin ipd.) kažejo, da lahko le s skupnimi prizadevanji preraščamo žgoče probleme in da moramo vsi skupaj doseči enakomerni gospodarski razvoj, da bi odpraviti vetik prepad med razvitimi in nerazvitimi, tudi kot pogoj za uspešnefjše sožitje vsega človeštva.
Podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije tov. dr. Rudi Bobič je med drugim dejol: .Seveda je predpostavka vsemu temu (gospodarskemu sodelovanju — op. ured.), ta, da mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem spoštovanju narodov, narodnosti in moUjšin, suverenosti lin nevmešovanja v notranje zadeve drugih na podlagi enakopravnih odnosov in končno mora temeljiti tudi na spoštovanju medsebojnih dogovorov in pogodb, pa naj si gre za bilateralne ali multilateralne".
V nodaijevonju se je tov. Babič dotaknil medsebojnih gospodarskih odnosov med republiko Avstrijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, hkrati pa je opozoril tudi na nekatere odnose, predvsem gospodarske, na obmejnem področju Koroške in Slovenije.
Tudi celovški sejem je brez dvoma ena od priložnosti za poglobljene gospodarske stike. Podobno funkcijo ima vsekakor tudi tradicionalni Gorenjski sejem. Vendar bo nujno potrebno poiskati nove oblike in kvalitete gospodarskego sodelovanja predvsem na obmejnih področjih.
Tudi tega deloma vročega železa se je tov. Babič v nadaljevanju svojega govora dotakni). Dejal je: ,Ob tej priložnosti želim poudariti, da !je skupščino socialistične republike Slovenije ob koncu leta 1973 sprejela resolucijo o ekonomskih stikih socialistične republike Slovenije s tujino, v kateri daje še posebno pozornost razvijanju obmejnega gospodarskega sodelavonja s sosednimi državami, saij ima politika vsestranskega obmejnega sodelovanja ne le svoje pomembno mesto v evropskem popuščanju, temveč tudi v politiki dobrih sosedskih odnosov in pri hitrejšem razreševanju problemov narodnostnih manjšin v socialistični republiki Sloveniji in naših narodnostnih manjšin v sosednjih deželah. Na ta način se krepijo stiki našega celotnega gospodarstva z gospodarstvi drugih dežel. Uresničitev tega pa je po mojem prepričanju možna le tako, da si bomo v prihodnje vsi skupaj morati boij prizadevati za dolgoročen razvoj vsestranskega obmejnega, zlasti pa še gospodarskega sodelovanja in na obeh straneh predvideti tudi nove konkretne ukrepe, ki bodo tako sodelovanje pospeševale. Gre predvsem za razne skupne projekte, zo skupno znanstveno, tehnično in rozvojno sodelovanje, skupna vlaganja in še posebej za skupna vlaganja v obmejne prometne, energetske in druge infrastrukturne objekte. Za tako gospodarsko sodelovanja se je pripravljena gospodarska zbornica Slovenije zavzeti in na ta način prispevati k traj-
nejšim oblikam vseh vrst gospodarskega' sodelovanja."
V nadaljevanju je tov. Babič poudaril, do je to kar je bilo doslej storjenega na področju gospodarskega sodelovanja med republiko Avstrijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo premalo in da bodo potrebne nove rešitve za uspešnejšo in učinkovito spodbuditev gospodarskih odnosov.
Tov. Babič je med drugim nanizal tudi nekaj pokazateljev, ki 'jasno kažejo stopnjo gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Koroško na eni in Jugoslavijo in Slovenijo na drugi strani.
Razvoj blagovne menjave v zadnjih desetih letih kaže, da se je jugoslovanski izvoz v Avstrijo povečal za približno 4 krat, slovenski pa 6 krat. Temu nasproti se je jugoslovanski uvoz v istem časovnem obdobju povečal za približno 6 krat, slovenski pa kar 10 krat. Upoštevaje jugoslovansko blagovno menjavo s celinm svetom je bila v letu 1974
Avstrijo v jugoslovanskem izvozu na 12. mestu, v slovenskem izvozu v istem letu na 6., v slovenskem uvozu pa na 3. mestu.
Kljub temu, da imata Avstrija in Jugoslavija, v okviru tega pa še Slovenija tn Koroška posebej, dobre pogoje za gospodarske odnose in aktivno blagovno menjavo, je dejstvo, da je Avstrija v jugoslovanskem izvozu šele na 12. mestu, presenetljivo. Nesorazmerje v gospodarskih stikih med Avstrijo in Jugoslavijo se kaže predvsem v tem, da je razmerje med uvozom in izvozom domala 4 proti 1 v korist Avstrije.
Enega od vzrokov za nepopolno in nesorazmerno gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo vidijo predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije tudi v tem, da ima Avstrija z državami EFTA brezcarinski blagovni promet in v tem, da je Avstrija z državami EGS doslej znižala carine že do 60 "/o, medtem, ko daje deželam v razvoju načelno te za 30 "/o znižane preferencialne carine. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da so posebni sejemski sporazumi med Avstrijo in Jugoslavijo zadovoljivi.
Predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije so poudariti, da se zelo prizadevajo za sklenitev mednarodnega sporazuma za obmejni blagovni promet in za razširitev obmejnega gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Podobne obmejne sporazume ima Jugoslavija z Italijo.
Obmejno gospodarsko sodelovanje pa koristi v prvi vrsti in najbolj obmejnemu pre-
bivalstvu. To prepričljivo potrjujejo zelo dobri gospodarski stiki med Slovenijo in Tržaško pokrajino. Prav obmejno prebivalstvo ima tudi v tem primeru največ koristi.
Zakaj se določeni krogi v Avstriji ne prizadevajo bolj, da bi obmejne gospodarske stike s SR Slovenijo razširili in poglobili? Verjetno samo zaradi tega, ker v obmejnem področju s SR Slovenijo živijo avtohtono naseljeni koroški Slovenci. Kajti znano in v zgodovini človeštva že tolikokrat prakticirano dejstvo je, da narodna skupnost, ki je socialno zatirana, tudi izgublja na nacionalni substanci.
Zato koroški Slovenci pričakujemo od avstrijskih oblasti, da bodo storile odtočne korake za vključevanje slovenske natrodne skupnosti v obmejne gospodarske stike.
Med drugim je tov. Babič poudaril pomembno in za gospodarstvo Koroške in Avstrije vsekakor tudi ekonomično vlogo, ki jo še v večji meri lahko prevzame luka Koper.
Da tudi ponovno odprtje Sueškega prekopa igro zelo pomembno vlogo pri zniževanju transportnih stroškov je jasno. Tudi na področju železniškega prometa bi lahko tvorneje sodelovati predvsem s preusmeritvijo tovornega tranzitnega prometa med Avstrijo in Trstom, preko Jesenic in Nove Gorice, je poudaril tov. Babič.
Tudi v cestnem prometu so možnosti sodelovanja še deloma neizkoriščene. Kot pomemben projekt takega sodelovanja bi bit vsekakor predor skozi Karavanke, ki bi pospešil blagovno menjavo med jugom tn severom, hkrati pa omogočil nemoten in hiter osebni promet v obeh že prej imenovanih smereh. Pri tem je treba poudariti, da tak projekt nikakor ni samo ozko avstrijsko-ju-goslovanskega značaja temveč je mednarodnega pomena. Tov. Babič je poudaril, da je Bavarska zo izvedbo takega projekta zelo zainteresirana.
V nadaljevanju je tov. Babič navedel nekaj pomembnih cestnih odsekov, ki so v srednjeročnem programu SR Slovenije predvideni za rekonstrukcijo:
—	delno rekonstrukcija ceste Podkoren—Korensko sedlo
—	dokončanje rekonstrukcije ceste pri Radljah, katera je bila pričeta v letu 1873
—	predvideno je ojačitev vožišča na Ljubelju
—	v zaključni fazi je manjša rekonstrukcija prehoda v Cmureku
— predvidena je ureditev mejnega prehoda v Kuzmi.
Ob koncu svojih izvajanj je tov. Babič dejal: Dovolite mi, da izrazim zadovoljstvo ob letošnjem Celovškem sejmu, ki je uspešen prikaz delovnih sposobnosti mnogih podjetij iz Avstrije in od drugod, z željo, da bi se ta sejemska prireditev še naprej uspešno razvijala in uresničevala nekatere pobude, o katerih sem uvodoma govorit*.
V	imenu gospodarske zbornice SR Hrvaf-ske pa je spregovoril tov. dr. Zdravko Čirič. Tudi on je orisal gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, pri tem je tudi nakazal vlogo in mesto Hrvatske v tem sodelovanju. Prav tako kot njegov predgovornik je opozoril na to, da je blagovna menjava med Avstrijo in Jugoslavijo preveč nesorazmerna v korist Avstrije. Med drugim je tov. Čirič dejal: .Rešitve obstoječih problemov moramo iskati skupno. Pri tem se ne smemo omejevati le na klasično blagovno izmenjavo, temveč moramo iskati nove, bolj sodobne, današnjim razmeram primerne ekonomske stike."
V	nodaijevonju je tudi tov. Čirič poudarit, da so sejemski sporazumi, ki trenutno obstajajo sicer zadovoljivi, vendar bo treba tudi te razširiti in izboljšati.
Prezident celovškega sejma Dermuth je opozori! no povezovalni značaj sejma' in pohvalit privlačno ureditev jugoslovanskega paviljona.
Izvajanjem tov. Babiča in tov. Čiriča je sledila diskuzija v kateri so nekateri novinarji pokazali, da gledajo na gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo z dokaj ozkega, negospodarskega predvsem pa neevropskega zornega kota. Kajti le tako s' lahko razlagamo provincialno, nestrokovno in mimo bistva segajoče postavljanje vprašanj.
Iz izvajanj predstavnikov Gospodarske zbornice SR Slovenije in SR Hrvatske in tudi iz diskuzije, je več kot jasno razvidno, da gospodarski stiki med Avstrijo in Jugoslavijo predvsem pa med Koroško in Slovenijo nikakor niso takšni kot bi morali biti za sosedni deželi. Kje so vzroki za to?
Brez dvorno je res, da je gospodarska politika pristojnih krogov v Avstriji usmerjena tako, da želi zmanjšati delež Koroške afi Koroško sploh obiti v blagovni menjavi in v gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Verjetno so prisotne tudi nekatere objektivne težave, ki ne vplivajo stimulativno na gospodarske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Eno pa je josno in prav to so jugoslovanski zastopniki odločno in temeljito poudarili; slovenska narodna skupnost no Koroškem, ki bi že po svoji naravi, geografski, zgodovinski in obmejni funkciji morala biti povezovalni člen, in izhodišče političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, še bolj pa med Slovenijo in Koroško, to vsekakor ni. Zakaj ta naravna danost, ki se sama od sebe ponuja ni uresničena? Najbolj enostavno je seveda zvaliti vso krivdo na slovensko narodno skupnost na Koroškem. To mnogi krogi v Avstriji in predvsem na Koroškem tudi prakticirajo. Avstrijska vlada pa noče in ne more spregovoriti bolj odtočne besede v prid manjšine. Možno je delati krivo tudi Jugoslavijo in Slovenijo, tudi to je pri nos stvarnost. Rešitev in pogoj za zadovoljiva in enakopravno predvsem pa za perspektivno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslovijo, še bolj pa med Slovenijo in Koroško je med drugim tudi vsestransko vključevanje slovenske narodne skupnosti v politične, gospodarske in kulturne stike. Znotraj takega sodelovonja mora biti manjšina vključena, kot aktivni dejavnik. To bi bilo hkrati tudi izpolnjevanje člena 7. Avstrijske državne pogodbe in velik doprinos nacionalni pomiritvi v koroški deželi. Tega vsego se politični predstavniki Avstrije dobro zavedajo.
Dokler avstrijski politiki z izjemo KPA niso pripravljeni konstruktivno reševati zgoraj navedene probleme, se bo prej ali slej širil glas po Evropi in po svetu, da je Avstrija ena od tistih dežel, ki prvič še ni rešila manjšinskih problemov v lastni državi in spada drugič med tiste države, ki so najmanj naklonjene manjšinam.
Vsekakor po ije jasno eno: Brez enakopravnega, aktivnega in vsestranskega vključevanja slovenske narodne skupnosti v politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, predvsem pa med Koroško in Slovenijo, ne more biti pospešenega in perspektivnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja v obmejnem prostoru.
f")
8	4	&	M!*. m	M
Ob 20-ictni( i smrti Thomasa Manna
12. avgusta je minulo točno 20 !st, odkar je umrl veliki nemški pi-satelj in humanist, epik Thomas Mann. Rodil se je leta 1875 v Lu-becku; od vsega začetka svojih študij se je zanimat za literaturo in t*netnosfno zgodovino. Tako je tudi v ospredju umetniških de) stalno *aimerje umetnika do družbe (sem ^Podajo zlasti deta Doktor Faustus, Snwt v Benetkah, Antonij Kroger). Mannova literarna zapuščina je ogromna in še do danes ni popolnoma raziskana. Šele pred nedavnim so odkrili mnogo njegovih pisem in med temi tudi našli še nekatere nepoznane dnevnike; ali bo-
do tudi objavili dnevnike, o tem bodo šele odločali Mannovi sorod-niki-potomci.
Thomas Mann je bil prav gotovo največji epik nemškega jezika v svojem času. Komaj petindvajsetleten je napisal svoij veliki in najbolj znani roman .Buddenbrookovi", za katerega je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Buddenbroo-kovi so roman vzpona, viška in padca meščanske družine v Lubek-ku. V tem romanu se pa tudi vidi vso tragiko pisatelja meščana (in Mann je ostal meščan do smrti), ki uvidi popolno onemoglost in nemoč klasičnega meščanstvo, in se
Zanimiva nočna galerija v Porečah
V petek 15. avgusta je brla v Nočni galeriji grada Seetels v Porečah ob Vrbskem jezeru vernisaža slikovne razstave mladega umetnika Johannesa Zechnerja. Johannes Zechner je mlad in nadarjen koroški umetnik, na katerega so v zadnjem času opozorile njegove slike, kr so imele dober odmev pri kritiki in strokovnjakih. Rodil se je leta 1953 v Celovcu, kjer je obiskoval muzično-pedagoško gimnazijo. Potem je odšel študirat na Akademijo likovne umetnosti na Dunaj, kjer ima za profesorja Maxa Weilerja.
Zechner je že sodeloval pri številnih galerijah v Avstriji in v inozemstvu, tako tudi na INTART VI in v Mestni galeriji v Ljubljani. Študijsko potovanja pa so ga vodila v Maroko, ZDA, Kanado, Francijo in Jugoslavijo, kjer je zlasti vzljubil Istro.
Pred kratkim je Zechner, ki stika v zelo abstraktnem stilu in se rad preda vtisu barv, ki izražajo nemir in hkrati globoko željo po svetovnem in notranjem miru, prejel nagrado, ki jo je razpisala Karntner Sporkasse. Zechnerjeva razstava je dostopna celo poletje zvečer in ponoči v gradu Seetels v Porečah.
zastonj trudi za njegov obstoj. V tej družinski kroniki opiše Thomas Mann šiiti generacije bogate meščanske družine — ki, komaj da doživijo najvišje časti, že začnejo propadati, ne da bi našle kake rešilne poti. V romanu opiše vso meščansko zlaganost, ki zakrije svoje osebne in družinske rozprtije, konflikte in prepire za masko smehljanja, denarja in sreče.
Vendar za Manna v Nemčiji kmalu ni bilo več prostora. Leta 1933 je bil prisiljen, da je zapustil svojo domovino, emigrira) je v Švico In pozneje v ZDA, kjer je živel v Kaliforniji kot svoboden pisatelj in se s svojim orožjem, namreč s pisano besedo, boril proti fašizmu, ki je divjal v njegovi domovini. Kot tak je bil — kakor se je izrazil njegov veliki kolega Bertold Brecht — uho vsega antifašističnega sveta.
V teh emigrantskih letih je napisal še mnogo romanov, v katerih se je skoraj izključno bavil s problematiko konflikta, umetnik — družba.
Kot zaveden antifašist Thomas Mann še danes v ZRN nima svojega spomenika, kakor so tudi kritiki vseh meščanskih nemških časopisov — ki sicer tako radi obhajajo jubileje — prezrli 20-letnico Mannove smrti in 100-letnico njegovega rojstva. Vendar pa je ta veliki nemški pisatelj in humanist še živ med nemškim ljudstvom, saj se iz leta v leto viša naklada in prodaja njegovih del.
Tudi koroški Stovenci sodetovaii na 2Q. turističnem tednu v Črni
Preteklo nedeljo so v Črni na Koroškem zaključili 20. turistični teden. Ob tej priložnosti so prireditelji izvedli številne prireditve kulturno-folklornega znašajo. Prireditelji so tudi letos povabili k sodelovanju skupine in posameznike s Koroške tostran meje.
Jubilejni turistični teden v Črni jo izredno lepo Uspel, saj so v tem času odvili številne kulturne, zabavne in športne prireditve, organizirali pa so tudi prikazovanje starih kmečkih del in običajev, višek pa te brez dvoma bila uprizoritev Miklove Zale na prostem.
V četrtek so v klubski dvorani hotela Planinka v Črni organizirali literarni večer — že deseti v okviru leh prireditev — ki je privabil številne ljubitelje pisane besede. Ravnatelj Srečko Peterlin je uvodoma pozdravi) povabljene avtorje, med katerimi je bil tudi naš rojak Andrej Kokot, in vsakega posebej predstavil občinstvu. Večer je s pesmijo obogatil oktet iz Črne. Številni obiskovalci so pozorno prisluhnili nastopajočim avtorjem, kar je potrdilo veliko
zanimanje za književnost med prebivalstvom v Črni in okolici.
Zanimiva prireditev je bilo tudi srečanje vokalnih skupin v soboto. Na srečanje je prišlo razmeroma lepo število vokalnih ansamblov, od Naklo do Murske Sobote, prišla sta pa tudi ženski sekstet iz Sel in mešani kvartet Hartman iz Klopinja. Slednjii se je javnosti prvič predstavil in tudi ubrano zapel, kar za pevsko nadarjeno družino Hartman ni težko. Srečanje je bil vsestranski uspeh in sodelujoči ansambli so sklenili, da se bodo odslej srečali vsako leto. V letu 1976 bodo podobno srečanje — v še bolj razširjeni obliki priredili v Murski Soboti.
To so vsekakor spodbudni impulzi turističnega tedna v Črni. Morda bi kdaj tudi pri nas na Koroškem priredili srečanje manjših skupin, ki bi pritegnile zanimanje širše publike.
Organizatorjem letošnjega 20. turističnega tedna v Črni na Koroškem k uspešni organizaciji gre vse priznanje ter želja, da bi tudi pri prihodnji prireditvi imeli tako posrečeno roko kot letos.
SSG v Trstu bo !etos s!avi!o 30-!etnico obstoja
Stalno slovensko gledališče v Trstu bo letos oziroma v prihodnji gledališki sezoni 1975/76 praznovalo 30-letnico delovanja. Razumljivo je, da je vodstvo SSG v Trstu za to priložnost pripravilo obširen repertoar. Pripravil ga je režiser Jože Babič, ki je z novo sezono spet prevzel umetniško vodstvo pri SSG v Trstu.
Tako so v program vključili Leskovškovo dramo Dva bregova, novo delo prof. Josipa Tavčarja, ki pa še nima naslova in bo noviteta v programu. Posebno mesto bodo v novi sezoni SSG v Trstu zavzemali sodobni problemi mladih generacij v svetu. Uprizoriti bodo tudi delo klasika Wedekinda Pomladno prebujenje, ki je prvič prevedeno v slovenščino. Zaigrali ga bodo na malem tržaškem odru Studio. Na sporedu Imajo še delo sodobnega dramatika Koeta, Parjenje. Režiser Babič pa bo jesen) režiral tudi na Rek) In s tamkajšnjim ansamblom Italijanskega gledališča naštudiral Krleževo dramo Glembajevl, ki jo je prevedel v Italijanščino književnik Italijanske manjšine na Reki. S tem delom bo Italijanski gledališki ansambel na Reki gostoval v Rimu in drugih Italijanskih mestih.
S tem bo SSG v Trstu gotovo pritegnilo veliko zanimanja za svoje delo na gledališkem področju, ne samo v zamejstvu, marveč v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.
Umrl je velikan glasbe Dmitrij Šostakovič
Nedavno je svet zvedel za vest, da je v Leningradu umrl veliki skladatelj Dmitrij Šostakovič za srčno kapjo. Z njegovo smrtjo je zgubil ves kulturni in zlasti glasbeni svet enega največjih svojih pripadnikov in soustvarjalcev. Saj je Dmitrij Šoštakovič zapustil svetu neumrljiva dela na glasbenem področju in je bil borec za lepo, humano in angažirano glasbo.
Dmtirij Šoštakovič se je rodil leta 1906 v Petrogradu (današnjem Leningradu) in je 1919 začel s študijem glasbe na tamkajšnjem konservatoriju, kjer je študiral do leta 1925. Že med študijem je postal glasbeni svet pozoren nanj. Takrat je bil še v času umetniškega razvoja, vendar se je že pokazal njegov veliki talent; zlasti se je takrat zanimal za Bergovo in Schonbergovo glasbo, vendar se je kmalu ločil od te eksperimentalne in atonalne glasbe. Zavedal se je, da umetnost ni, ne sme in ne more biti individualni izraz zasebnih čustev, ampak da je del življenja in da kot tak mora nuditi ljudstvu lepoto, a tudi borbeni elan v časih, ko se ljudstvo bori na življenje in smrt. Ravno v takšnem obdobju — namreč med drugo svetovno vojno — so nastala njegova najmočnejša dela, h katerim nedvomno spada njegova Sedma simfonija, ki jo je skomponi-ral med obleganjem Leningrada v drugi svetovni vojni.
šoštakoviču je uspelo najti sintezo med rusko glasbeno tradicijo in iz-venruskimi pojavi na glasbenem področju. Tako je nastal istovreden skladatelj v vrsti neizbrisnih imen glas-
bene zgodovine: v vrsti Mahlerja, Brucknerja, Čajkovskega in Rimski-Korsakova. Šoštakovič je izpopolnil delo teh skladateljev s svojo zavestjo, da komponira angažirano glasbo, da stoji tudi in ravno kot umetnik, neposredno v družbi z vsemi njenimi političnimi in drugimi konflikti. Tako je vedno poudaril da ni glasbe brez ideologije, da izraža vsaka umetnina neko določeno ideologijo in da pri tem tudi niso izvzeti „stari" — naj se tega umetnik zdaj zaveda ali pa tudi ne.
Oktobra bo pisateijski kongres v Beogradu
Zveza pisateljev Jugoslavije bo v začefku akfobra letos priredila kongres pisateljev Jugoslavije. Kongres vsejugoslovanskega pisateljskega združenja bo pomemben doprinos jugoslovanskih pisateljev k sodobnemu razvoju (jugoslovanske književnosti ter doprinosu pisatelja v jugoslovanski in mednarodni družbi, saj je prav jugoslovanska večnarodna družbena ureditev lep primer za razvoj književnosti pri malih narodih ter nljihovo uveljavitev v širši mednarodni javnosti.
Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani je za ta kongres delegiralo okoli 20 pisateljev, med njimi tudi avtorje iz zamejstva.
DUŠAN NEČAK
Volitve v Kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni
Drugi organi deželne zbornice so še: strokovni odbor skupščine, predsedstvo in predsednik — vse te volijo člani skupščine (čl. 8, čl. 12). Predsedstvo sestavljajo predsednik in do leta 1952 dva, odtlej pa trije podpredsedniki (čl. 17). Kot poslovni jezik je posebej določena nemščina (čl. 15). Deželna kmetijska zbornica je strešna kmečka organizacija na Koroškem. Podrejene organizacije so okrajne kmetijske zbornice in krajevni kmetijski odbori (čl. 1). Za politične ali sodne okraje se ustanovijo okrajne kmetijske zbornice (Bezirks-bauernkammer). Mestni področji Celovca in Beljaka sta priključeni okrajnima zbornicama Za celovški oziroma beljaški politični ali sodni okraj. Območje in sedež okrajne zbornice določi deželna vlada na predlog deželne kmetijske zbornice s posebno odredbo (čl. 30, 1959: Čl. 33). Na podlagi take odredbe z dne 16. maja 1951?° so ustanovili deset okrajnih zbornic: po eno za politični okraj Št. Vid ob Glini, Beljak (vključno z mestom Beljak), Velikovec in Wolfsberg ter po dve za politične okraje Šmohor, Celovec in Spittal. V šmohorskem političnem okraju je ena okrajna kmetijska zbornica za sodni okraj Kotschach in ena za sodni okraj Šmohor. V celovškem političnem okraju je ena okrajna zbornica za sodni okraj Trg
M tGBt 1?51, 4t. :s.
(Feldkirchen), druga (ki vključuje tudi mesto Celovec) za sodna okraja in Borovlje. V špitalskem političnem okraju je ena kmetijska zbornica za sodni okraj Winklern, ena pa za ostale sodne okraje s sedežem v Spittalu. Z osnovanjem takih okrajnih kmetijskih zbornic so prizadeli predvsem Slovence. Povsem ali večinoma slovenske okrajne kmetijske zbornice so združili z nemškimi in tako oslabili moč Slovencev.
Odbor okrajne kmetijske zbornice sestavlja 8—12 članov in namestnikov. Tudi število članov posameznih okrajnih odborov določa na predlog kmetijske zbornice odredba deželne vlade (čl. 33, 1959: čl. 36). Odbor okrajnih kmetijskih zbornic v Celovcu, Št. Vidu ob Glini Beljaku, Velikovcu, Wolfsbergu in Spittalu sestavlja po prej omenjeni odredbi deželne vlade z dne 16. maja po 12 članov. Odbore zbornic v Šmohorju in Trgu po 10 članov, v Kotschachu in Wink!ernu po 8 članov.
Krajevni kmetijski odbori (Ortsbauernaus-schusse) se ustanovijo v vsaki občini, s tem da lahko deželna zbornica na podlagi predloga okrajne zbornice po zaslišanju prizadetih občin dovoli ustanovitev enega odbora za dve ali več občin (čl. 40, 1959: čl. 43). Krajevne odbore sestavlja po šest članov (čl. 41, 1959: čl. 44). Člane skupščine deželne kmetijske zbornice, odborov okrajnih zbornic in krajev-
nih odborov volijo na podlagi enake, neposredne, tajne in osebne proporcionalne volilne pravice za dobo petih let (čl. 46, 1959: čl. 49). Volitve razpisuje koroška deželna vlada z objavo v uradnem listu. V primeru predčasnega razpusta skupščine deželne zbornice ali kakega okrajnega ali krajevnega odbora mora vlada razpisati nove volitve najkasneje štiri tedne po razpustu. Okrajne in krajevne odbore je v takem primeru voliti samo za ostanek volilne dobe petih let (čl. 47, 1959: čl. 50).
Podlago za aktivno volilno pravico daje ^članstvo" ali ,pripadnost" (Kammerzugeho-rigkeit) k kmetijski zbornici. Po zakonu o kmetijski zbornici iz leta 1951 (čl. 4), ki v primerjavi z zakonom iz leta 1947 znova zmanjšuje volilni cenz, so bili člani:
a)	lastniki in uživalci (NutznieRer) na Koroškem ležečih zemljišč — razen gozdnih zemljišč — s površino najmanj enega hektarja, ki na teh zemljiščih kmetujejo na svoj račun;
b)	lastniki in uživalci na Koroškem ležečih gozdnih zemljišč s površino najmanj deset hektarov, ki na teh zemljiščih vodijo gozdno gospodarstvo na svoj račun;
c)	najemniki pod a) in b) navedenih zemljišč, ki ta zemljišča obdelujejo na svoj račun in jim je to glavni poklic;
d)	lastniki na Koroškem ležečih zemljišč poljubnih površin, če ta zemljišča kmetijsko ali gospodarsko izkoriščajo in če z lastnim gospodarjenjem na teh svojih kmetijskih ali gozdarskih obratih pokrivajo nad polovico življenjskih stroškov. O tem odloča župan v primeru spora pa okrajna upravna oblast po zaslišanju okrajne kmetijske zbornice;
e)	osebe, ki niso lastniki, uživalci ali najemniki pod a) in b) navedenih zemljišč, paČ pa
se na Koroškem na svoj račun ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo in jim je ta glavni poklic, kot na primer planšarji, pe-rutninarji, smolnarji in podobno;
f)	osebe, ki so najmanj pet let izpolnjevale pogoje, navedene pod a) do c), se med tem časom ukvarjale s kmetijstvom in se potem niso oprijele drugega poklica kot glavnega poklica;
g)	vodilni nameščenci kmetijskih in gozdnih obratov, ki so upravičeni samostojno voditi obrate in jih zastopati na zunaj (samostojno vodeči upravniki ekonomij na veleobratih, gozdarji in gozdni upravniki kot vodje gospodarstev na veleobratih, direktorji posestev, gozdarji in nadgozdarji z velikim ali večstranskim delokrogom, direktorji osrednjih posestev in gozdni direktorji);
h)	juridične osebe, ki izpolnjujejo pogoje pod a), b), c) in e);
i)	kmetijske in gozdarske pridobitne in gospodarske zadruge in njihova združenja, ki imajo na Koroškem svoj sedež, v kolikor ne sodijo že pod točko h).
Posebej je zakon opredelil tudi pojma kmetijstvo in gozdarstvo, ki ju sicer v tekstu na kratko skupaj označuje kot kmetijstvo (čl. 31.
Novela iz leta 1958/59 je vnesla v pripadnost h Kmetijski zbornici precej sprememb. Po novem besedilu čl. 4 sodijo sem:
a) lastniki na Koroškem ležečih kmetijskih in gozdnih obratov in lastniki na Koroškem ležečih nezazidanih zemljišč, ki se stalno uporabljajo za kmetijstvo in gozdarstvo s površino enega hektarja; pojma obrat in zemljišče je pri tem razumeti v smislu 1. čl. zakona o zemljarini (Grundsteuergesetz) iz leta 1955;
(Ndt/d/jffdnjf v prihodnji števiihi)

Kulturno življenje Slovencev v Benečiji
se prebuja
Kulturno življenje Slovencev v Benečiji se prebuja. V svatjii tisočletni zgodovini se Beneški Slovenci niso nikoli kulturno izživljali. Garali so no gruntih od zore do mraka za skromno, če ne revno preživljanje. Grunt, cerkev, gostilna, to je bilo njiihovo življenje. Možje so vse pogosteje odhajati na tuje, tako da so bili na vaseh večinoma starci, žene in otroci. Ob nedeljah so kdaj pa kdaj zapeli nekaj narodnih, ki so Ijih podedovali iz roda v rod, to je bilo vse. Kulturnih prireditev vse do najnovejšega časa niso poznali. Ni bilo prosvetnih delavcev, zato so se ustanovitelji kulturnega društva .Ivan Trinko* znašli pred težko in zelo odgovorno nalogo, kako med beneške Slovence vpeljati kulturno življenje. Začetki so bili zelo težavni. Težaven je bil pristop do ljudi, za katere je bila vsa življenjska vsebina v obdelovanju skope domače grude in kateri so bili ustrahovani, preganjani in nezaupni. Z opravljanjem raznih socialnih uslug so prosvetni delavci, kii so pod vodstvom Izidorja Predano in nekaterih duhovnikov tukoj zares orali ledino, sčasoma le uspeli pridobiti zaupanje ljudi. Pisali so prošnje za pokojnine, prizive, pisma na oblasti in druge ustanove in podobno. Ljudje so bili hvaležni, iz hvaležnosti pa je rastla narodna zavest. Prireditve, ki niso več omejene zgolj na kulturne programe, temveč so prave narodnopolitične manifestacije, so sedclj dobro obiskane. Tako se je zbrala tudi v soboto 9. in nedeljo 10. avgusta 1975 ogromna množica na planjavi Kamenice pri Gorenjem Trbitju, kjer je bilo peto kulturno srečanje Slovencev iz Italije In Slovenije, Furlanov in Korošcev. Program te prireditve je bil obširen in
pester. V soboto so bile na Kamenici ljudske igre in športna tekmo-vonja, nastopili so beneški godci, najpomembnejši dogodek tega večera pa je bilo odkritje spominske plošče beneškoslovenskega Arenga z govori župnika Don Paskala Gu-jona in prof. Jožeta Mariniča (Fir-mina). Prireditelji pa so poskrbeli z ljudskim brezplačnim plesom in
OBVESTILO
Zveze slovenskih Izseljencev
Zveza slovenskih Izseljencev obvešča, da bo Imela v nedeljo 7. septembra 1975 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostilne Šoštar v Globasnici svoj
REDN! OBČNi ZBOR povezan s tradicionalnim
DRUŽABNtM
SREČANJEM
Letošnji dan izseljencev bo ob 30-letnicl zmage nad fašizmom v znamenju 30-letnice vrnitve iz pregnanstva. Prisrčno vabljen) bivši izseljenci z družinami, prijatelji In znanci!
Zveza s/oueHs^;'f? :zse/jfMcev
ureditvijo kioskov tudi za razvedrilo in telesno dobrobit obiskovalcev.
V nedeljo se je zočeto slavje s sveto mašo v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. Slavnostno akademijo pa je otvorit znani ansambel .Veseli planšarji". Po pozdravu grmiškega župana inž. Fobija Boninija, so se
vrstili nastopi pevskih zborov in folklornih skupin. Tako je tokrat nastopilo več beneških pevskih zborov, med njimi tudi zbor .Rečanj". Folklorna skupina ,L. Garzoni* iz Nem je zastopala Furlane. Italijansko manjšino iz zamejstva je zastopal MaHjonski andolinistični ansambel iz Kopra v Sloveniji, Slovenijo pa moški pevski zbor .Iskro" iz Bovca.
Koroško in koroške Slovence so na tem kulturnem srečanju med sosednjimi narodi na Kamenici tokrat že tretjič zastopali pevci mešanega pevskega zbora SPD .Rad'iše" pod vodstvom dirigenta Simona Wruli-cha. Dolga vožnja v poletni vročini in malo oddiha je bila za Ra-dišane brez dvoma precejšnja žrtev, katero so pa radi doprinesli v zavesti, da tudi tako lahko pomagajo slovenski narodnostni skupnosti, ki živi in dela pod najtežjimi pogoji. Škoda tje te, da čas ni dopuščal, da bi se po prireditvi mogli pobliže spoznavati in spoprijateljiti z rojaki v Benečiji.
Tistih, ki jih ni splašila kratka nevihta, so zvečer še plesali in se zabaval! ob poskočnih melodijah .Veselih planšarjev*.
Manifestacije, ki jih vsako leto organizirajo kulturno društva in Zveza emigrantov beneške Slovenije na Kamenici biizu Čedada, so si naložile nalogo, da oznanijo proces dozorevanja rasti narodne in državljanske zavesti, ponovnega odkritja dostojanstva in neodreka-nja pravic beneških Slovencev, ki vsak dan trpe škodo, ker še do danes niso bite zaščitene njihove človečanske in nacionalne pravice. In če se ozremo nazaj na prireditve minulih let, lahko ugotovimo, da Kamenica svojo nalogo dobro opravlja.
Slovenski planinci smo se udeležili zbora planincev
občine Radovljica
Pred nedavnim so naši planinci vabili na jubilejno prireditev gorenjskih planincev pri Valvasorjevem domu na južnem pobočju Karavank pod Stolom. Tom je zbor planincev občine Radovljica obhajal 30-letnico osvoboditve, 80-let-nico obstaja Planinskega društva Radovljico in 10-letnico ustanovitve Postaje gorske reševalne službe tega planinskega društva.
Velika množica je prišla oziroma se pripeljala z avtomobili do Valvasorjevega doma, kjer se je odvijal bogat in pester kulturni spored z govori, recitacijami, petjem, godbo in folklornim nastopom.
Na tem planinskem prazniku so bili med drugim navzoči tudi prezi-
SLOVENJ! PLAJBERK Pretresia nas je žaiostna vest, da je v petek 15. avgusta nenadoma umri 19-ietni usiužbenec na ceiov-ški visoki šoii in absoivent sioven-ske gimnazije v Ceiovcu Ernst Ogris iz Siovenjega Piajberka.
Svojcem in sorodnikom izrekamo gioboko soiaije. Podrobneje bomo poročati v prihodnji iteviiki.
ČESTITAMO
V okviru podeiitev častnih odii-čij in priznanj števiinim koroškim osebnostim, je dipi. trg. Janko Urank preje) dekret o podeiitvi častnega znaka za zasiuge za re-pubiiko Avstrijo.
K temu visokemu priznanju iskreno čestitamo.
dent Planinske zveze Slovenije dr. Miho Potočnik, številni predstavniki kulturnega in političnega življenja ter 15-članska delegacija slovenskih planincev na Koroškem. Nekaj naših planincev se je pripeljalo preko Ljubelja, drugi pa so prišli kar peš preko Stola. To skupino je vodil znani koroški planinec in prosvetaš, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje Andrej Wieser, medtem ko sta v .motorizirani* skupini bila med drugimi navzoča predsednik nadzornega odbora Slovenskega planinskega društva v Celovcu inž. Danilo Kupper in starosta slovenskih planincev na Koroškem Jozej Miklavčič. Ob tej priložnosti so se naši planinci spet srečaii s številnimi starimi znanci in prijatelji, ki so pomagali v prostovoljnih akcijah, ki jih je organizirat predsednik Koordinacijskega odbora gorenjskih planinskih društev tov. Franjo Ktojčnik, graditi slovensko planinsko postojanko .Kočo nad Arihovo pečjo". Kakor praznujejo radoveijški planinci letos svojo 80-letnico obstoja, tako bodo slovenski planinci na Koroškem letos obhajali tudi zelo pomemben jubilej — 75-!etnico rojstva organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Ob tej priložnosti bodo v njihovi planinski postojanki v .Koči nad Arihovo pečjo" odkriti bronasto spominsko ploščo v čast padlim borcem pod Arihovo pečjo. Zveza koroških partizanov je ploščo poklonila slovenskim planincem (o tem smo že poročali v našem listu), ki jo bodo namestili v notranjosti svoje planinske postojanke.
Z odkritjem spominske plošče
osmim padlim borcem, ki jih je pred tridesetimi leti zverinsko pobila nemška policjja, se bomo dostojno ppomnili teh junakov, ki so žrtvovali svoje najdražje — življenje, da bi se človeštvo rešilo barbarskega nasilja. Komaj tri mesece za tem zverinskim dejanjem, je bi) fašizem vojaško poražen.
28. 9. bomo koroški Slovenci, tokrat na severni strani pod Jepo, imeli podobno obletnico, kot so jo imeli Radoveljčani na južni strani Stola. Podobno v tem, da jo preveva skupno hotenje, da ohranimo tradicijo narodnoosvobodilnega boja, ki je jugoslovanskim in drugim zasužnjenim narodom po svetu prinesel svobodo, nam koroškim Slovencem pa državno pogodbo, katere izpolnitev pa si moramo še priboriti. Ravno v borbi za pravice, ki nam pripadajo pa je tradicija NOB moralna opora, ki nam daje moč in vztrajnost, da nem priborjenih pravic ne bodo kratili.
Naši otroci v Savudriji srečni in zadovoljni
iz Savudrije, kjer so na letovanju slovenski otroci s Koroške, nam poročajo, da je naša mladina srečno prispelo k morju in da so se še isti dan kopali v osvežujoči morski vodi.
Poteg naših otrok, so v počitniški koloniji v Savudriji tudi otroci iz Gorice in Ljubljane. Mladi letoviščarji so se že lepo vživeli eden na drugega in pa seveda na povsem spremenjene razmere v novi veliki družini daleč proč od staršev, tako da vlada med mladino in vodstvom doma prijetna domača vzajemnost in tovariško razpoloženje. Poleg kopanja imajo otroci še celo vrsto drugih razvedril — razne igre, izlete, branje, šport itd. V letošnji otroški koloniji v Savudriji sta za spremljevalca oziroma tovariša magister Maja Kupper in študent Martin Urbajs. Oba imaita poleg še drugih tovarišev veliko odgovornost, ne samo za varnost otrok, da se jim kaj ne pripeti pri plavonju ali kjer koli že, temveč tudi zato, da so otroci zadovoljni in da se jim pri kakšnih problemih, ki jih tarejo, pomaga. Tudi za zdravje je poskrbljeno, saj v domu nudijo vso potrebno zdravniško pomoč. Skratka za vse je urejeno, tako da staršem ni treba biti v skrbeh, da bi se otrokom kaj zgodilo, ali da jim kaj manjko. Do sedaj med našimi mladimi letoviščarji še ni bilo nobenih težav, kar je prav posebno razveseljivo.
V nedeljo na primer, so se naši otroci pomerili z Goričani v nogometu. Pri igrah in športu se telesno krepijo, hkrati pa se navajajo na skupno in samostojno življenje. Življenje v Savudriji je torej zelo prijetno in polno zanimivosti, saj doživljajo otroci nekaj nevsakdanjega, kar jim bo prav gotovo ostalo v prijetnem spominu. Toplo poletno sonce in plavo jadransko morje sta najboljši garant, do bodo naši otroci mnogo pridobili na zdravju in pa tudi na duhu po znanem izreku, da je v zdravem telesu tudi zdrav duh.
Pred piiberškim sejmom:
Mešetarjenje z dvojezičnostjo
zaslediti na vseh ključnih točkah politične in gospodarske oblasti v pli* berški občini. Pod takimi pogoji lahko z uspehom nastopajo proti interesom delovnega ljudstva v občini in proti vsaki obliki enkopravnosti slovenskega prebivalstva, kar je najbolj jasno prikazala umazana gonia proti naselitvi podjetja Gorenje, ki naj bi bistveno prispevalo k zboljšanju življenjskih razmer v občini in k 'omejevanju raznarodovalnega pritiska na slovenskega delovnega človeka. Kot pravi mešetarji so se tokrat izkazali pliberški SPd-mandatarji, ki so se — verjetno špekulirajo na slovenske glasove pri državnozborskih volitvah 5. oktobra — s polovičnim srcem izrekli za slovenske lepake ako bi bil tozadeven sklep soglasen, dobro vedoč, da dVP ne bo pristala na to. Ako bi SP-frakcija bila resnično zainteresirana na dvojezičnosti v Pliberku, ne bi stavila takih nemogočih pogojev in bi skupaj z Enotno listo — ta se je iz neznanih vzrokov zadovoljila z le 20 lepaki, vrh vsega namenjenih še za Slovenijo — poskrbela, da občina ne bi
Čim bolj se avstrijski uradni krogi ter meščanske stranke in njih tisk prizadevajo, da bi demokratično avstrijsko in inozemsko javnost prepričali o enakopravnosti koroških Slovencev, tembolj se tudi množijo primeri očitnega kršenja osnovnih demokratičnih pravic slovenskega ljudstva, in to na najrazličnejših področjih družbenega življenja. Nič drugega namreč ne pomenijo zadnji dogodki v pliberškem občinskem predstavništvu, kjer je GVP-jevska frakcija z županom Moryjem na čelu zopet enkrat dokazala svoj resnični, proti-Ijudski značaj in letos ponovno preprečila namestitev 20 slovenskih plakatov, ki naj bi poleg 300 nemških vabili prebivalstvo obmejnega področja na tradicionalni pliberški sejem. SPO-frakcija je bila sicer načelno
GOST!LN!ŠKE PROSTORE V NAJEM
Pasojiinica Št. Jakob v Rožu daje v najem gostiiniške prostore v posojiinični hiši v Št. Jakobu v Rožu. interesenti na) javijo svoje ponudbe pismeno do 15. septembra t. i. na nasiov: Posojiinica št. Jakob, 9184 Št. Jakob v Rožu aii pa ustmeno v posiovainici posojiinice v št. Jakobu.
pripravljena glasovati za slovenske lepake, vendar le pod pogojem, da občinsko predstavništvo soglasno sprejme predlog Enotne liste. Nič presenetljivo ni, da so zastopniki dVP glasovali proti slovenskim lepakom, to je proti minimalni, skoraj sramotno skromni dvojezičnosti, saj je med njimi vrsta vplivnih propo-nentov protislovenskega, nemškona-cionalnega gibanja in jih je mogoče
Otroci iz Siovenije in ZRN obiskati Cetovec in okotico
Siovensko pianinsko društvo Ceiovecvabina
MLET NA OJSTRtCO v soboto 30. in nedeijo 31. avgusta 1975.
Zbiraiišče v soboto ob 7. uri pred hoteiom Creina v Kranju. Od tam bomo skupno s kranjskimi pianinci nadaije-vaii vožnjo v Kamniško Bistrico in nato peš do pianinske koče na Kamniškem sediu. Če bo iepo vreme, se bomo še isti dan povzpeti na Pianjavo ai) na Brano. V nedeijo pa bi šii na Korošico in na 2349 metrov visoko Ojstrico, M spada v družino poti prijateij-stva.
Odbor
Ob čudovito lepem Goslinjskem jezeru v Podjuni letujejo poleg koroških otrok tudi otroci iz Zvezne republike Nemčije in Slovenije. Po stari navadi so otroci tudi letos obiskali koroško prestolnico Cetovec in njegovo okolico. 40 otrok iz Slovenije in Nemčije je v celovški mestni hiši sprejel celovški župan Guggenberger. V pozdravnih besedah jih je med drugim tudi seznanil z zgodovinskimi dogajanji koroške prestolnice.
Po ogledu mesta in največje celovške oz. koroške atrakcije Minimun-
dusa, so naredili še krožno vožnjo z ladjo po lepem Vrbskem jezeru, kar je otrokom seveda zelo ugajalo. Večina med njimi še ni videla tega „kin-ča" Koroške, zato jim bo ta dogodek gotovo ostal v lepem spominu.
Na sprejemu, ki so ga bili deležni, je otroke v imenu Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva na Koroškem pozdravil tudi njegov predstavnik Blatnik. Ob tej priložnosti so gostitelju — županu zapeli otroci slovenske in nemške pesmi, kar je seveda temu dogodku dalo še pestrejše obeležje.
namestila le 20 slovenskih plakatov, temveč da bi bili plakati za pliberški sejem sploh dvojezični, kar bi edino ustrezalo jezikovni strukturi občine in demokratičnim načelom enakopravnosti slovenskega prebivalsta. Tudi v tem primeru se nadvse jasno zrcali naravnost kolonialistični značaj manjšinske politike na Koroškem: izrivanje slovenskega, avtohtonega elementa iz vsega javnega življenja. Tako postopanje zahteva odločen, demonstrativen odgovor:	slovenski
zastopniki in pošteni social-demokra-ti, pod takimi pogoji pri slavnostni otvoritvi sejma ne morejo sodelovati!

Pobratenje na j mla jših v Markovcih
Ob krasnem vremenu je bila pre-sklo nedelja velika folklorna revijo v Markovcih v slovenski Štajercu Pri tej reviji je sodelovalo veti-število folklornih skupin iz Slo-'fenije in Hrvatske, ki so odvijale skoraj štiriurni program in s tem Pokazale veliko bogastvo sloven-^3ga in hrvaškega naroda na narodnih plesih, pesmih in šegah. Za *ros pa je bila ta folklorna revija Pomembna in razveseljiva še prav *oto, ker je bila spet dokazana Povezanost med matičnim narodom ^ Sloveniji in zamejskimi Slovenci.
je pri tem festivalu sodelovalo udi naše prosvetno društvo .Zarjo iz Železne Kaple. Koroške Slo-''Snce je številno občinstvo še prav Posebno prisrčno pozdravilo.
Predsednik Folklornega društva tuj Jože Strafel je v toplih bese-Ooh pozdravil zamejske goste in J]*" izrekel prisrčno dobrodošlico. 'Jb govoru predsednika Izvršnega ^eta Skupščine Ptuj inž. Franja ^"'Iška pa smo občutili globoko lonimanje matičnega noroda za "oše probleme. Tako je predsed-Gnilšek v svojem govoru pou-doril, da se bodo ljudstva Jugosla-in še posebno v Sloveniji na-P^j zavzemali za pravice zamej-Slovencev.
Kot simboličen akt povezanosti slovenske manjšine v Avstriji in matičnega slovenskega naroda je na-to sledilo pobratenje naijmlajših klonov slovenskega noroda, nam-^ otroške skupine Slovenskega Prosvetnega društva .Zarja* iz Železne Kaple s pionirsko Folklorno
skupino TVD Partizan Markovci. Po tem aktu so mladi slovenski pionirji z odrskim nastopom dokazati svoje znanje domačih narodnih šeg in plesov.
Predsednik prosvetnega društva .Zarjo" Peter Kuhar se je v svojem govoru zahvalil za pomoč matičnega naroda v prizadevanju za dosego pravic slovenske manjšine na Koroškem in se spomnil številnih kapelških antifašističnih žrtev v drugi svetovni vojni. Vendar pa pravični boj koroških Slovencev še danes ni končan, je dejal Kuhar in ob koncu povabil gostitelje na protiobisk v Železno Kaplo.
Predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter pa je v kratkem govoru poudarit, da je to pobratenje zamejskih mladih prosvetašev s pionirji iz Markovcev samo simbolično, .kajti po krvi, srcu in jeziku smo si že
vedno bili bratje in sestre". Zvvitter je poudaril, da že najmlajši koroški Slovenci vodijo boj za narodnostne pravice, čim prestopijo prag ljudske šole in tam zahtevajo dvojezičen pouk. Ta boj se je prav posebno zdaj po sklepu vseh v parlamentu zastopanih strank, da izvedejo ugotavljanje manjšine, poostril, vendar bomo z bratsko pomočjo matičnega naroda tudi to konfrontacijo prestali, je zaključil predsednik dr. Zvvitter.
Po končanem pestrem programu, ki je nudil globok vpogled v slovensko narodno kulturo in etnologijo, so Kapelčani skupaj z Mar-kovžami v prijetni družabnosti še dolgo v noč praznovali pobratenje najmlajših prebivalcev obeh slovenskih vasi tu- in onkraj meje, za katero imajo posebne zasluge Silva in Franc Kolarič in seveda predstavniki .Zarje".
Čeprav nas imajo za tujce, se zgražajo nad fiimom,Tujci v domovini'
Koroški dnevnik Kleine Zeitung, ki se rad ponaša, da dobro pozna koroške razmere in da je koroškim Slovencem zelo naklonjen, je v zadnjem času že dvakrat poročal neresnico in s tem med našim slovenskim prebivalstvom povzročil upravičeno vznemirjenje. Čeprav je to v očeh naših ljudi nesmisel, so kljub temu ogorčeni in bi radi vedeli, kaj to pomeni.
Že pred tremi tedni smo poročali v našem listu, da je KZ nastop slo-
Povratek otrok z tetovanja v Savudriji
Upmva počitniške kolontje obvešča starše otrok, ki letujejo v Savudriji, da se bodo otroci z letovanja vrnili v petek 29. avgusta. Pripotovali bodo z avtobusom podjetja Štefan Slenčnlk I: Dobrle vasi.
Otroci bodo izstopiti v Celovcu, Gasometergasse 10 In v Dobri) vasi pred avtopodjetjem Štefana Slenčnlka. Prihod v Celovec je med 12. In 13. uro, v Dobrlo vas pa temu primerno kasneje.
Starši Iz Roia, Gur in Zltje so naprošenl, da pridejo po svoje otroke zanesljivo v Celovec, starši iz Podjune pa v Dobrlo vas.
Starše tem potom opozarjamo, da nosijo sami odgovornost za vsako morebitno nezgodo otrok, če jih na določenih mestih sami ne bodo čakali.
venskega pevskega zbora „Mojcej" (lepo koroško ime) iz Trebinje (občina Vrba ob Vrbskem jezeru), ki ga vodi znani slovenski skladatelj Pavle Kernjak in ki je nastopil v okviru folklornega festivala pred nekaj tedni v Vrbi, deklarirala za jugoslovanski pevski zbor. Podobno se je zgodilo minuli teden na tiskovni konferenci, ki so jo v okviru celovškega sejma imeli predstavniki gospodarske zbornice Slovenije s koroškim tiskom. Tudi tokrat je KZ domačina koroškega Slovenca iz Slovenjega Plaj-berka dipl. inž. Feliksa Wieserja, ki je posegel v diskusijo, označila za Jugoslovana. Morda je glavnega urednika tega lista motilo, da je Feliks Wieser predstavniku trgovske zbornice Slovenije stavil vprašanje v materinem slovenskem jeziku? Za nemškega nacionalista je to seveda nezaslišana predrznost, ki jo najlaže pariraš s tem, da se dotičnega .grešnika", ki je v nemški javnosti spregovoril slovensko, deklarira za Jugoslovana — torej za tujca. Po vsej verjetnosti imajo podobno prakso tudi pri KZ. Takšno neobjektivno pisanje tega dnevnika samo potrjuje to, kar je dr. Brandstallerjeva v svojem filmu povedala, da so koroški Slovenci tujci v svoji lastni domovini. Zakaj se KZ tako zgraža nad tem filmom, ko pa nas le-ta sama šteje med tujce je pa s strani slovenskega prebivalstva zelo upravičeno vprašanje.
„Lebensborn e. V."
Zg Jer FcrzzseFsczzz/gzzg .fc/coFjeF-f:v" fOH ProJ. C/ggs Gatterer zzzocF-te žcF cžzzžgc PcgcFezzFcžZczz ggs ežge-zzcr FrJgFrgzzg FcržcFzczz, da z/že TVg-tžozzg/zežfgzzg — m KgrzzZezz re/g:žf vže/ ge/esezz — z/že Kžzzz/erzzerscF/ep-pgzzgezz ežzzJgcF gFstrežfef, wže sže ggcF FeFggjzZet, z/že GgsFgzzzzzzerzz tpg-rezz Pgz/eežzzržcFzgzzgezz gezceserz.
dnjgngs Jgzzzzer 7939 wgrz/e žcF zgr Po/zzež ežzzFergJezz. /zn 5ozzzzzzer 7942 Fgzzz žcF z/gzzzz zzgcF Cž//ž/Ce/je. Fžzzes Fgges gzzjgzzgs dgggsf wgrz/e ežzze sZrezzge dgsggzzgssperre gzzgeorz/-Mft gzzz/ soggr voz! der TVeFrzzzgcFt Fgzzz VerstgrFgzzg. /cF Fozzzzre zzzžr z/gs rzžcFf erF/žžrezz gzzz/ ez*st gFezzz/s FgFe žcF erJgFrezz, z/g/? dgssžez/žgzzgezz ge-p/gzzf wgz*ezz gzzz/ z/gzzzžt Fežzzer ezzcgs verrgZezz Fozzzzfe wgrz/e z/že dgsggzzgs-sperre gzzgeorz/zzep 7*rotzz/ezzz zzzg^Ze z/že Pevo/Fergzzg e:wgs erJgFrezz Fg-Fezz, dez:z! gzzz ztoe: /7Fr zzgcFts zcg-rezz zzocF g//e FezzsZer Fe/egcFzet, z/g nžezzzgzzz/ togote, oF zzžcF: vžeZ/ežcFt er gz: der KežFe sez. 5pg'ter Fgzzz ežzz OJJžzžer Wžez/zzzgzzzz, der jedez?! zzzzzz gzzs ežzze FžsZe zzzž: dez! AGzzzezz der Fg-zzzž/žezz Fzto. Persozzezz gg^, dze ver^zgj-tet toerdez! so/Ztez!. Dgz!z: /zze/t er ezzze /izzsprgc/ze, zzz der er zz. g. sggfe, jeder sez' Jzzr dze Ver/zgjzgzzg der grzge-jg/zrZez! Persozzezz vergzztwort/z'c/z zzzzd Fezzzz ger;'z!gsiez! WzdersZgzzd sez' voz! der Wg//e GeFrgzzcTz zzz zzzgcTzezz. Dze Ertogcjzsettert dzzrjez! zzgr dgs z?!ztz!e/z-zzzez!, wgs sze gzz! FezTe Zrzzgezz, Jzzr dže Kžzzder zzzd^tez! g//e Pc^/ezdgzzgs-stžzc^e zz!zZgczzozz!zz!czz toerdezz. Dze Kzzzder vzzrdez! zzz dezzZscfzezz Fgzzzz-/zezz ^ozzzzzzezz zzzzd tozzrdezz dort zzz dezztscjzezz! 5zzzzze erzogez! toerdezz. Fzzr dzese 77zzzder wg're dgs ezz! gro^es G/zzc^, dezzzz dze 5/ovezzezz wdrezz ezz! zzzzzzdertzzertžges Vo/^. 5oz!der(zgre 7Vg-zz/ogzT, dže dgs Vo/& g/s zzzzzzder-werfžg FcZrgc/zZet, sežz!e Kžzzder jedocfz g/s vo/Zvzerf/g jzzr dez! dezztsc/zez! Ge-/zrgzzc/z /zezeže/zzzct, dge/zZe že/z zz!Žr. Dgs wgr v. g. Fež dez: Po/ezz der Fg//, dže Jgst zg 37ez:sc/zez:tžerez: degrgdžert wzzrdez? j/gzzt F/zzzzzzz/erj, dže zrzežstez: ž/zrer Kžzzder g/zer der „F/errez:rgsse" ežzzver/ežF: vzzzrdez:. Dgzrzg/s /zg/ze žc/z zz:žr gedgc/zt, wezzzz es z:oc/z ežz:e Ge-rec/ztžg^ežt ggj džeser We/f gžFt, dgz:z: ^gztz: džeses 5ystezz: z:žc/zt sžegez:.
„A/ežzz ,Fg//" wgr dže Fgzz:z7že ežz:es /z:gezzžegrs. zl/s dže FezzZe /zdrtez!, sže zzzžžj/zez! sojort zzzzZge/zezz, togrezz sže ggzzz verstort. Zc/z /zg/ze sže getrostet zzz:d ž/zzzez! gesggf, sže tozzrdez: /zg/d zgrzzcF^ozzzzzzez!, o/ztoo/z/ žc/z es z:žc/zt g/gg/zZe, doc/z so//ze žc/z rec/zf /ze/zg/-tez!. Zzz: Zžzwzz:er stgzzd ežz: K/gvžer zz:žf z:oc/z ojjez:ez! /Votez: zgzw Fžed „Wez:z: žc/z trggržg /zžz: sžz:g zzzžr ežz: Fžed". Dže Fegte sprgc/zez! se/zr ggt degtsc/z, sodgj! žc/z zzzžc/z wgz:derte, dgj? sže wegtr:Kj?fez:. 5že gg/zez: zzzžr z:oc/z 37žttcž/gz!gez! Jžžr FeFgz:z!te (wgs strezzg ver/zotez! vzgrj. 5pgter ttzgrdez:
dže Fegte zzzžt Fgstggtos g/zge/zo/t gz:d zgr 5gzz:zz:e/ste//e ge/zrgc/zt. Fžzzžge Tg-ge dgrggj tcgrdez: dže Frmzgc/zsezzez:, zz:ežstez:s dže A/d:ter, zz:žt Fgsttoggez: zgzz: Fg/zz:/zoj gzzd sjzgter vzežter zzgc/z y4gsc/zwžtz ge/zrgc/zt; dže Kžz:der tczgr-dez: der Orggz:žsgtžoz: ^Fe/zez:s/zorz:" g/zerge/zez!. lVgs sžc/z Fež der Frez:-z:gz:g voz: A/gtter gz:d Kžzzderz: Jgr 5zez!ez: gFspže/tez! žst gz:/zetcZzrežF/žc/z. Fžz:e A/gtter Fžj? ž/zrezz: Kžzzd ezzze Fžzzgerspžtze gF, gzz: es spdter vzžeder-zgjžzzdez:, teže sže sggte.
Fžz: FeFgzzzzter, Fež dezz: žcF ežz:-Fggjtc vzgrde Fež Verge/tgggszzzgjŽ-z:gFzz:ez: der /Vgzžs erscFossez:, toež/ er gz:geF/žcF dže PjgJJez: gzzterstgtzt Fgtte, vzže zzzžr zzzežz: Vorgesetzter sggte. 5ežz:e Frgg Fgt žFr 5cFžcFsg/ tgpjer ertrggezz. 5že Fgzzz dgzz:g/s ggcF r:gcF ^4gscFwžtz gzzd zz:gj?te žFre drež /Cuder zgrgcF/gssez:,- dgs wgr zgvže/ Jgr sže, žzzz KZ žst sže Fg/d gestorFez:.
„A/ežzz" /zzgezdegr zzzžt sežz:er Fg-zzzž/že vzgrde docF zzžcFt gFtrgzzspor-tžert, er vgr žz: der eFezzM/žgez: ZžzzF-JgFržF, dže dgzz:g/s F/ggzeggFestgz:d-tež/e erzeggte, FescFgjtžgt. Dže Pe-tržeFs/ežtgzzg Fgt gegez: sežzze VerFgj-tgzzg FžzzsprgcF erFoFez: gzzd so ztzgr-de er Jrežge/gssez:. Wez:z: er po/žtžscF ggcF zzgr dgs Geržzzgste verscFg/det Fgtte, Fgtte žFzz dže Gestgpo zzže Jrež-ge/gssezz. Vže//ežcFt Fgt er žrgezzdztzo žz: der OJJezzt/žcFFežt s/ovzezzžscF ge-sprocFezz. Zg džeser Zežt tog rde zzgzzz-/žcF ežzze Zzzordzzgzzg voz: Fgzzdrgt Ptežzzd/ verojjezzt/žcFt, žzz der es Fže/F-,,/eder der DegtscF Fgzzzz gzzd es zzžcFt spržcFt žst ežzz SgFotegr gzzd vzžrd ezztjerzzt". /zz KrgžzzFgrg vzgr es eftogs zzzž/der, dg Fžej? es žzz s/otve-zzžscF; „ Jeder Fgt Ge/egezzFežt DegtscF zg /erzzezz, zver es tzže/zt tgf, Fgt sžcF dže Fo/gezz se/Fst zgzgscFrežFezz." Dg-zzzg/s FerrscFte der P/gzz, dgj? Fžs zgzzz JgFre 7943 jeder sovže/ degtscF Fozz-zzezz so//te, dgj? er sžcF dgzzzžt ver-stdzzdžgezz Fozzzze.
Povže/ zzzžr FeFgzzzzt žst, Fortezz zzgcF dezzz DeFgFe/ voz: č/g/žzzgrgd dže Kžzz-desverscF/epTzgzzgezz gg/.
/Vgr zvezzžge Kžzzder zvgrdezz zvže-dergejgzzdezz, dg jg dže zzzežstezz ^4zz-geForžgezz žzz dezz KZs dezz Tod Jgzz-dezz. A/gzzcFe Kžzzder, dže scFozz er-zvgcFsezz zvgrezz, zvo//tezz zzžcFt zzzeFr zg žFrezz F/terzz zgrgcF. Fžzze K/ggezz-Jgrter Zežtgzzg scFržeF, zzzgzz so//e docF dže Kžzzder Fež dezz degtscFezz ZžeF-e/terzz /gssezz, zvezzzz sže sžcF dort so tcoF/ JgF/tezz. OF dže Zežtgzzg ggcF so scFrežFezz zvgrde, zvezzzz ežzzer degtscFezz A/gtter žFre Kžzzder gerggFt zvordezz zvgrezz/ — WoF/ Fggzzz/ Dgs g//es zvgr Fežzze FržegsFedžzzgte Not-zvezzdžgFežt, zvže es etzvg der OFzzzgzzzz des ZFzveFrFgzzzpjerFgzzdes Pgzzzes Fžzzzgste//ezz versgcFt, dgj/ dže Zgs-sžed/gzzg der Kgrzztzzer 5/ozvezzezz FržegsFedžzzgt gezvesezz zvdre. Der ežzz-
(Dalje na 8. strani)
JOSIP JURČIČ	2
Domen
Jurcu, ki pravzaprav rti bil napačen mož, so segle fe besede v srce. ,No, Domen," je rekel, .sreče je veliko Po širokem svetu, joz ti nisem nevoščljiv, bogve da ne, bal ti bom že nekaj, do boš živel, in delo boš imel še kdaj Pri mdji hiši; tega pa ne morem dovoliti, vse drugo —"
.Ne maram, bog vam povrni, kar sle mi dali, dalje ne-čem delati dolga. Gospod Sova mi je torej tudi to srečo Naklonit, da me izganjate na zimo in na mraz Iz hiše pojoči, ko še psu ljudje pod klopjo privoščijo gorko mestece! Gospod Sova me ni mogel videti pri vas, že kar sem zra-stat iz otroških hlač, tega sem se prepričal. Dobro vem, kako je pazil name, še ko sem bil pastir; tudi vem, da je lansko leto pregovarjal župana, noj me ulovi in da gosposki za vojaka. In zdaj je menil, da me vam mora zopet on prvi tožiti! Zakaj, vrag vedi; jtaz sem go pustit pri miru. Kaj mi mar? A gleda naj, kod bom zdaj hodil, ker ne polna me še, zadnjo mi je naredil. O, naj odgovarja, kjer koče, oko bom napravil katero, ki si je ni v svesti."
.Saj mi ni Sova povedal, ali sem njega imenoval?" ''oče stari gospodar, ki mu je na misel prišlo, kako nespameten je bil, da je povedal tožnika.
.Imenovali ste ga, morda se vam je zareklo; toda tudi ko bi ga ne bili povedali, jaz bi ga bil uganit, kdo me je loži). Le pustite, se bova že midva pomenila pri priliki!"
Domen pobere po teh besedah svojo kučmo z zamizja in vstane. Deklico prime za roko in ji reče: .Nič ne jokaj,
I Anka! Tvoj oče so me sicer nehvaležnega imenovali, pa videli bodo, da nisem tak, kakor Ijlim je govoril Sova i-n kakor ljudje govore. Prosto ti je od mene, moži se in srečna bodi. Jaz ne bom vprašal več za teboj, pa tudi za kako drugo ne, kajti ko bi bil kdaj ljubil katero, bi bil somo tebe. Slišalo si, da so me oče grdo spodili."
Stisne ji roko in odide. Anka pa, ki ni mogla spregovoriti besedice, si pokrije z obema rokama obraz in joka, da se je očetu jela smiliti.*
.Jaz le ne vem, kako moreš biti tako nespametna! Le ne misli, da je sam ta na svetu. Ne manjka se jih, ki bodo boljši zate in za svet," je rekel oče hčeri.
.Saj ni storil ničesar in spodili ste ga zgrdo! Ah, zame ne boste dobili nobenega, in ko bi ga tudi, jaz ga ne maram. Oče, to je preveč!"
.Jaz bi ti povedal, kako se z menoj govori — pa naj bo za drugo pot. Idi zdaj spat! Naj se ti ne sanja o njem, moraš go znemar pustiti. Če ti je še kaj nezblojenega razuma v glavi, moraš razvideti, da ne sme dalje pod mojo streho spati, saj si ga še do zdaj v oči bodla in on tebe."
Gospodar sname kožuh s peči, ogrne ga in, še enkrat opominjevaije hčer, naj se odpravi spat, odide za hlapcem. Nekaj je moža priganjalo, da bi pogledal, kam je šel hlapec. Zakaj, sam ni vedel. Zadnje besede Domnove, ko je rekel .pomenila se bova s Sovo", mu niso dale miru. Mora! si je pritrditi, da se je tudi njemu že od nekdaj zdel hlapec Domen grozno čuden človek; ni ga mogel popolnoma spoznati In razumeti. Zavoljo te prikritosti ravno ga ni mogel nikdar prav ljubiti, kakor bi ga bil sicer ljubil, in iz istega razloga ga je nejevolja prijela in nekak strah ga je pre- ! šinil, ko je slišal, da Domen njegovo hčer rad Vidi. Zaletelo se je bilo možu, ko je povedat, kdo mu je prvi pravil to reč, in videt je, da je bil hlapec besedo pobral tako
naglo, kakor jo je on brez premisleka izustil. ,Ko bi se hotel maščevati nad njim?" je mislit stari gospodar in pot ga je oblit po čelu.
Najprvo stopi v konjski hlev, kjer so spali hlapci. Drugi so še svetili, Domna pa ni bilo med njimi. Reko gospodarju, da ga niso videli, kor so odšli iz hiše. Opominjevaje hlapce, naj varujejo ognja v slamo zatrositi, zapusti mož hlev, korači čez dvorišče in po gazu proti tako imenovanemu gradu, kjer je bil gospod Sova. Gredoč se domisli, da bi bil lahko šel hlapec k sosedu. Zavije torej po strani; zmr-zli, skorjah sneg mu je olajšol pot naravnost z gazu. Kmalu pride pod sosedovo okno. Prešteje vse ljudi, sosede, ki so veseli sedeli okoli peči in okoli mize in si pravili izmišljene povedke in dogodke iz lastnega življenja; vendar med njimi Domna ni bilo.
Zdaj jo ureže čez travnik vsevprek proti gradu. Ko bi bit kdo videl, kako je starček urno prestopal v temni noči na pol s snegom zasute razbore in kotanje po njivah, bi bit menil, da ta človek nikdar ni še blizu sedemdeset let star. Naenkrat pa se ustavi. Na travniku je videl človeka stati pri miru, kakor bi bit iz lesa. Ko se približa, spozna Domna. Držal je kot v roki, čelo naslanjal nanj in jokal naglas. Gospodarja je bilo skoraj strah. Tega človeka še ni videl jokati, kar je odraste! otroškim letom; čuden in otožen glas na samini in mrazu v takem času, vse to mu je čudno delo. 2e bt bil rajši šel svojo pot mimo hlapca, a škripajoči sneg te tega predromi, da naglo vzdigne glavo. Hlapčeva roka stisne kolec, a spoznavši gospodarja, se pobesi. Vsakemu drugemu, ki bi ga zalotit tako, morda ne bi bil prizanesel.
.Kaj pa delaš tukaj, Domen?" ga vpraša stari z mnogo prijaznejšim glasom, kakor je popred govoril z njim.
.Kaj me zalezujete?" reče hlapec z zamolklim glasom. .Kaj vam mar jaz in moja pota? Ce ste me redili, zato sem vam dela) ko črna živina; zdaj ste me izgnali ko psa!



Sončevo dekle
Nekoč je živela mati, ki je imela tri otroke. Mlajša dva je iz srca ljubila in lepo skrbela zanju, starejše hčere pa ni marala. Mnogokrat se je zgodilo, da je kupila novo obleko mlajšima, na starejšo pa še pomislila ni. Mlajša dva sta jo lahko povsod spremljala, ljubkovala ju je, razvajala in ju vodila s seboj, starejšo hčer pa je vedno puščala doma in ji ob odhodu ukazovala: „Danes boš pasla naše race! Gorje, če se katera izgubi! Tepena boš, da bo joj!"
Vse to je slišala tudi hiša, v kateri so živeli, ptice, ki so sedele na drevesu pred hišo, kuža na verigi pred hlevom, muca, ki je sedela pred hišnim pragom, drevesa in rože na vrtu.
Ko je mati s svojima miljenčkoma odšla, je kuža veselo pomahal deklici in postrigel z ušesi tako umetelno, da se ji je na žalostnem obrazu pokazal smehljaj. Muca se je dvignila in se ji priliznjeno splazila v naročje, ptice na drevju pred hišo so poslale svojega sla kosa, ki je na vrtu nabiral črve. Ta je brž priletel in se usedel v vrh visoke hruške pred hišo in vodil njih pevski zbor. Peli so o sončevih žarkih, o oblakih, o plesu mušic in komarjev nad mlakami in še o tisočih drobnih zabavnih stvareh. Ko pa so se ptice utrudile in odletele na obisk v sosednje kraje, je zašelestelo listje stare hruške najnežnejšo melodijo, kar jih je zmoglo in rože na vrtu so zadehtele še bolj, da bi pritegnile njen pogled in jo razveselile. Race so se mirno pasle po dvorišču in niti ena ni poizkušala pobegniti. Kakopak! Saj niso hotele, da bi bila deklica tepena.
Tako se je dogajalo dan za dnem.
Deklica ni bila osamljena. Družbo so ji
Napihnjena žaba
Ob potoku se )e pose! ose!. Ko je tako mu!!! travo, ga je v)de!a žaba !n rek!a svojim sožabam:
.Mikar se ga ne bojte. Tako ve!!ka, kot je on, !ahko postanem tud) ja:.*
Soiabe so neverno :akvaka!e. Žaba pa se je napihnita, koiikor se je mogta, !n vprašata:
.Mo, sem že tako ve!!ka!*
.Ojej, že do!go ne,* so :akvaka!e so žabe.
Zdaj se je žaba že bo!j napihn!!a !n spet vpraža!a:
.Kaj pa :daj, ati sem že večjo kot ose!!*
.Me, ne," so se :asmeja!e sožabe, .ose! je že :meraj večji od tebe."
.tn sedaj!" je rek!a žaba, se divje napihnita, tako da ji je požta sapa... nakar se je razpočita.
delali oblaki in sonce in mesec in zvezde in trave in hiša in ker so ji peli sleherni dan le najlepše pesmi, ki so jih znali, in govorili le najlepše besede, ki so jih poznali, je deklica rasla s pesmijo v srcu, ki je ni bila skalila nobena slaba beseda. Kot skrivnost je bila, ki je ni še nihče odkril.
Leto za letom je minilo, leto za letom brez matere, brez njene ljubezni, a ljubezen, ki so ji jo dajali sonce, zvezde, ptice, rože in trave, je bila večja in zvestejša in nežnejša od vseh človeških ljubezni na svetu. In deklica je iz te ljubezni zrasla v dekle.
Nekega dne pa se je mati naveličala hraniti svojo neljubljeno hčer. Rekla je trdo: .Ko ptice dohranijo svoje mladiče, jih zapustijo in se ne brigajo več zanje. Pojdi od doma! Ta dom ni več tvoj! Tu te ne maramo več."
Takrat se je obrnila deklica k očetu in ga vprašala: .Ali me tudi ti ne potrebuješ več?"
Oče je pogledal najprej mater in potem hčerko in rekel: .Ne. Od danes naprej nisi več moja hči."
.Potem pa te prosim, oče, da mi daš vsaj malo denarja za prvo silo, preden si najdem delo," je prosila hči.
.Nimam. In od mene ne pričakuj nobene pomoči več. Mar ne vidiš, da imam, razen tebe, še dva otroka, za katera moram skrbeti? Tvoji mali sestri moram pripraviti balo, da se bo lahko poročila, sina, tvojega brata, pa moram šolati."
„In meni ne moreš pomagati?" je vprašalo dekle.
.Ne," je rekel oče trdo. .Sama poskrbi zase!"
Prijel je njeno culo in jo hotel odnesti skozi vrata na cesto. Mati pa je ukazala: .Spusti culico na tla! Sama naj si jo odnese!"
In oče je spustil culico na tla in se postavil odločno ob mater, ki je stala na pragu.
Dekle je vzelo svojo culico in odšlo v neznani svet. Bilo je že pozno zvečer, deževalo je in mrzel veter je tulil čez pokrajino. Dekle pa je bilo le slabo oblečeno. Dež ji je kmalu premočil borne čevlje in obleko, ko je hodila po cesti, za katero se je zdelo, da nima konca. Hodila je in hodila vso dolgo noč in dež ji je sproti spiral solze z lic. Drugega dne ob zori je prispela v veliko mesto, ki ga ni še nikoli videla. Tu si je poiskala delo in si služila vsakdanji kruh. Kadar je po delu počivala, je hodila med rože in drevje, k žitnim poljem in pisanim travnikom in je pela z vetrom k soncu in sinjim obzorjem.
Nekega dne jo je srečal ob ob prostrani njivi vesel fant. Veter mu je mršil črne kodre, ko jo je vprašal: .Čigava si, dekle?"
.Sončeva," je rekla.
„Ali imaš kaj prijateljev in znancev in kdo so?" je spet vprašal fant.
.O, imam jih mnogo, kamorkoli grem," je reklo dekle.
.Kaj pa dom? Ali ga imaš?"
.Ne, doma nimam. Imam pa grad, ki ga nihče ne pozna. In dvajset zvestih slug. Deset tekačev in deset garačev."
.Mar ti ni nikdar dolgčas sami v tem gradu?" jo je vprašal veseli kodrolasi fant.
.Pač. Včasih ... Malo ..." je reklo dekle in se ozrlo čez valovito žitno polje, ki se je zlato svetilo v sončnih žarkih.
.Ali bi lahko ostal pri tebi?" je vprašal.
Dekle ga je pogledalo z velikimi rjavimi očmi in pomislilo, potem pa odgovorilo z zagonetnim smehljajem na ustnicah: .Lahko, če hočeš."
In je ostal.
Dekle je ukazalo svojemu gradu: .Odpri se in sprejmi tega kodrolasega fanta!" in zvestim slugam je zaklicalo: .Pohitite z delom! Zdaj sva dva!"
In grad se je odprl in pred očmi veselega fanta so se razkrile lepote, ki jih ni bil še nikoli videl in sluge so pohitele na delo in so trdo delale od jutra do mraka. Kmalu so z delom pričarali vse, kar je bilo potrebno in v toplem, prijetnem domu je mlada mati učila svoje otroke tiste velike ljubezni, katere so je naučili v mladosti njeni zvesti prijatelji: sonce, mesec, zvezde, ptice, drevesa, rože, trave, kuža in muca, veter in vode, dolina, v katere naročju je stala hiša, kjer je kot deklica rasla, in gore, ki so stražile to dolino pozimi z belimi kučmami na temenih, spomladi s cvetnimi venci v naročjih, poleti z zelenimi kapami na glavah, jeseni z živopisanimi klobuki.
.Oh! Svet je bogat in razkošen dom ljudem. Tukaj nikoli ne zmanjka zabavnih zanimivo-

/ež je p riše/, na ur%f% potr&g/.-.č/ojg, do^er dan/ č/raš^e prodajam, Arniče poceni/ Vzemite, da Z?osfe Mo zimo medeni/"
Knpi/i smo Arniče — Zn/e so poceni — da/i smo zanje dva z/ata /ista s trte o/? steni.
sti," je učila svoje otroke in oni so jo poslušah in se živo zanimali za vse, kar jim je povedala-
.Kar učite se!" je govoril oče — veseli fa"t-„To naše sončevo dekle že marikaj ve."
Tudi sama sem prisluškovala, ko jim je ne* kega dne pela pesem o soncu in bi vas zaK* rada vprašala: .Ali ste že uganili, kje je stal njen grad in ali ste že spoznali njenih dvajset zvestih slug?"
Mogoče pa premorete tudi vi tak grad n* dvajset takih zvestih slug!
Revni bogataš
V neki vasi 'je živel bogataš. Imel je veliko in lepo hišo, potno shrambo žita, v hlevih pa precej živine. Toda čeprav se mu je godilo loko dobro, je bil zelo skop in ni* komur ni hotel v stiski pomagati. Ljudje ga zato niso marati in nikoli ni nihče prišel v njegovo hišo.
Nekoč je hodil skozi vas reven starec. Prišel je na bogataševo dvorišče in rekel:
—	Dobri mož, ati imaš kaj za pod zob? zelo sem lačen.
Bogatoš ga je nahrulit:
—	Ničesar nimam in čimprej se poberi odtod!
—	Mogoče pa le imaš malo žita ali fižola, je prosil starec.
—	Nimam, ga je zavrni) bogataš.
—	Potem pa mi dpj vsaj skorjo kruha, je utrujeno zaprosil revež.
—	Tudi kruha nimam, je bil bogataš že nestrpen.
—	Pa mi daj kozarec vode!
—	Nimam vode, je zabrusil nadutež.
Starček se je malce zamislil, potem pa je zmaljdl z glavo:
—	Sinko moj, imaš lepo hišo in veliko zemlje, nimaš pa dobrega srca ne lepih besed. Vzemi torbo in pojdi v svet. Prosi miloščino pri dobrih ljudeh in noučili te bodo, kalj je dobrota. Zdaj si večji revež od mene!
(Arabska pripovedka)
Povem vam, ako boste gledali za menoj, pozabim, kdo ste mi bili. Mačka sme gledati vaši hčeri v očesce, 'jaz ne smem.*
.Domen, imej pamet, 'jaz te ne zalezujem,* odgovarja
stari.
.Ne? Čemu ste prišli semkaj!* Daši je bilo tema, je Ju-rec videl, kako se Domnu svetijo oči, in rad bi bH doma ati pa v gradu in ne na samem s tem človekom.
.Jaz sem hotel h gospodu Sovi, pa sem tebe naletel tukaj. Prosim te, pojdi spat; prehladil se boš, ves razgaljen si. Soj te nisem gonil še to noč iz hiše; tudi sem ti rekel, da ti bom že toliko dal, da boš brez skrbi živel. Pojdi nazaj v konjski hlev in se uleži!*
.Tedaj k Sovi greste?* reče hlapec. .To seve povedat, do ste me spodili, kakor je on svetovol. Le pojdite, le, pa mu povejte, da sem bil jaz ravno na poti k njemu zahvalit se mu. Zdaj pa ne grem z vomi, pridem drugo pot. — Kola ne potrebujem tedaj!* Rekši, vrže drog po snegu in odide.
Gospodor gleda za njim. Ko vidi, da se je obrnil proti hosti, kjer je v somotni koči stanovala njegova stara mati, ne pa proti njegovi domačiji, gre tudi on svojo pot dalje. Kmalu je mogel razločiti temno .grajsko* poslopje in odsev luči, ki je brlela v gospodovi izbi.
2
GOSPOD SOVA
Samotno je stalo pri cesti staro zidano poslopje, ki je vendar, dasiravno ne gradu podobno, uživalo ono ime.
Gospod Sova je sedel v gradu v svoji izbi v prvem nadstropju. Bil je mož dolg, močne postave. Trhlo lice in upadle male oči so kazale, da so ga v prejšnjih letih razjedale strasti. Vsa okolica je vedelo, da gospod Sova rad spravijo, nerad pa daje iz rok. 2e ta lastnost bi utegnila
komu zbuditi misel, da je bi) gospod bogat, ko bi tudi ne bi vedel, da je že po očetu podedoval mnogo penez. Celo v burni mladosti, ko mu je kipela kri in ni krotil strasti, ampak jim ugajal, celo tačas ga je neka prirojena varč-Ijivost vodila, da ni raztroševal imetja. Eni so četo trditi, da sta lakomnost in skoparijo vselej premagali, kadar so se razbrzdane strasti v njem iz oči v oči spopadle. Sicer so kmetje, tlačenje njegovi, sodili, da gospod Sova še ne bi bil prenapačen mož, ko ne bi bil tako neznansko skop in tako malo z ljudmi. Pečal se namreč ni z nikomer razen s sosedom Jurcem. Ta mu je bil skoraj edini izmed kmetov (gospode tako ni bilo blizu), da se je pomenkoval z njim še o kaki drugi reči, ki ni bila ravno potrebna. Celo z ženo in sinom je malo govoril; te posamezne besede, kakor šiloma izgolčane, je izrekel sem ter tja, velevaje ali prepovedovale. Tolikanj bolj čudno je bilo videti, da je Jurec toliko veljal pri tem možu, da je sedel skoraj vsak večer poleti in pozimi v njegovi izbi, pogovarjajo se z njim.
Predniki gospoda Sove, ki, dasiravno plemenitaš, ni bogvedi za koliko stopinj presegal svojih tlačanov z razumom in izobraženjem, so bili, kakor je pravila govorica med ljudstvom, iz navodne domače krvi, kakršna teče po žilah katerega si bodi kramarčka, dasiravno bi se bil vsak mož silo zomeril gospodu Sovi, ko bi bit kako tako pravljico vpričo njega ponovil. Nosil je namreč še stari prapraded našega plemenitega gospoda preprosto krošnjo na svojem hrbtišču od hiše do hiše, ponujal in prodajal šivanke, igle, nožiče in drugo tako drobnje. Ker je tudi on bil tiste lastnosti, ki smo jo že na vnuku, našem gospodu, hvaliti, si je bil pridobil sčasoma premoženje, ki je še mnogo bolj naraslo, ko se je njegov sin preselil v tuje in tam kupčeval zmerom z večjo srečo. Na starost si Ije bil kupil zopet v prejšnji kranjski domovini omenjeno graščino in pa pridevek plemenitega imena. Ker kmetje v okolici ni-
............................................................
so mogli izgovarjati dolgega nemškega imena s svojim' mehkejšimi slovanskimi jeziki, so prekrstili novega gospodo po svoje in ga med seboj jeli imenovati Sovo, baje zato. ker je imel navado za: vsako tretjo besedo klicati: uj! uj! kakor znana ponočna ptica. To ime, kratko in lahko izgovorljivo, se je prijelo rodovine in kmetje nazadnje niso vedeli, ali ima še kakovo ime. Naposled so bili tako bogatit da so se bali tatov in v gnoj pred svinjskim hlevom zakopavati denar v mehovih. Toda le slabo so s tem skrili' svoje bogastvo, kajti prašiče so kmalu izrile težak meh penezov na dan; ljudje so vkup leteli in razgnoli še veliko večji hrup o grozovitem bogostvu gospodovem. Tako se jo razvedelo, da Ije gospod Sova silo denaren.
Sedel je torej Sova pri luči v gorki svoji izbi in, brezmiselno predse glede, počasi vlekel in kadil tobak iz velike pipe.
Zdajci zasliši, da nekdo trka na velika vrata. Hlapci in dekle v prostorni hištrni (družinski izbi) so uganjali burke; glasen krik in smeh se je razlegel od tamkaj. Družino torej niso mogli tako lahko slišati, da bi se nekdo rad glasil v grad. Torej prime sam gospodar svečo in gre gledat. Navada ni bila, da bi bil kdo tako pozno zahajat ^ grad, Jurec je že enkrat bil ta večer tu, torej gospodar n' hotel kar odpreti, ampak Ije vprašal ne z najprijaznejših glasom: .Kdo je?*
.Jaz sem, gospod, jaz," se oglasi Jurec odzunaj. .Odprite mi za nekoliko časa, nekaj bi vam rad povedat, preden grem spat.*
Sova odrine temu znanemu glasu težki zapah z vrat.
Jurec vstopi v vežo in gospod zapahne.
.Pojdi gor z menoj,* reče graščak.
.Ves trd sem od zime; tukaj je tudi malo mrzlo, le pojdiva,* pravi stari mož.
(Da/jf v	IffvZ/hi)
GUY DE MAUPASSANT
Pietarka. slamnatih stolov
Rilo
wto je v začetku lovske sezone. 1 n markizu de Bertrans so sedeli po večerji okrog velike osvetljene mi-^e. polne sadja in cvetja. Bilo je ^"ajst lovcev, osem mladih žena in vaški zdravnik.
Govorili so bili o ljubezni in pridela se je velika debata, večno razpravljanje o tem, če lahko resnično ljubih le enkrat ali večkrat. Za primer so naštevali ljudi, ki so resnično hubili [e enkrat, pa tudi druge ljudi, kt so večkrat strastno ljubili. Moški so na splošno menili, da more strast, rako kot bolezen, večkrat doleteti 'sto bitje in ga smrtno zadeti, če najt' na zapreko. Čeprav ta način gledanja na stvar pravzaprav ni bil spo-jdn. so vse ženske, katerih mnenje se °olj opira na poezijo kot na opazovale. trdile, da smrtnik le enkrat lahko doživi ljubezen, pravo ljubezen, veliko ljubezen, da je taka ljubezen Podobna streli in da srce, ki ga je kdaj zadela, ostane potem tako prazno, požgano, da tam ne more več Vzkliti nobeno močno čustvo, še sadje ne.
Markiz, ki je mnogo ljubil, je živahno pobijal to mnenje:
ujaz vam pa pravim, da lahko večkrat ljubimo z vso silo in z vso dušo. Pripovedujete mi o ljudeh, ki ^ se zaradi ljubezni ubili, kot češ, da ne bi mogli ljubiti še enkrat. Rečem vam, če ne bi storili take bedake kot je samomor, kar jim je seveda vzelo vsako možnost, da bi poskusili še enkrat, da bi ozdraveli in ^aljubili bi se znova, vedno znova do svoje naravne smrti. Zaljubljenci so kakor pijanci. Kdor je pil, bo pil r* kdor je kdaj ljubil, bo spet ljubil, lo je stvar temperamenta."
Za razsodnika so izbrali doktorja, starega pariškega zdravnika, ki se je dmaknil na deželo, in prosili so ga, daj pove svoje mnenje.
Seveda ga ni imel.
.Kakor je rekel markiz, to je stvar temperamenta; kar pa zadeva mene '*** vem za strast, ki je živela petinpetdeset let, ne da bi prenehala za en sam dan, in je ugasnila šele ob smrti."
Markiza je zaploskala. .Kako je to lepo! Zdi se kot sanje. Kakšna sreda, če te petinpetdeset let obdaja tako vztrajno močno čustvo. Kako je mo-^al biti srečen, kako je blagoslavljal življenje tisti, ki je bil tako ljubljen!"
Zdravnik se je nasmehnil. .Res, §ospa, v tem se ne motite, da je bil dako ljubljen moški. Poznate ga, to Jo gospod Chouquet, trški lekarnar. Pa tudi žensko ste poznali. To je bila stara pletarka stolov, ki je vsako leto prihajala na grad. Povedal vam "Om kaj več o tem."
Navdušenje žensk je splahnelo; njihovi razočarani obrazi so govorili: Pf. kot bi smela ljubezen doživeti le odlična bitja, ki so edina vredna, da se imenitni ljudje zanimajo zanje.
Zdravnik je povzel:
— Pred tremi meseci so me poklicali k smrtni postelji tiste stare ženske. Prišla je s svojim razmajanim Vozom, ki je bil njen dom, vleklo jša je staro kljuse, ki ste ga poznali 'd spremljala sta jo dva velika črna Psa, njena prijatelja in čuvarja. Župnik je bil že tam. Imenovala naju je *a izvršitelja oporoke in da bi nama Pojasnila svojo zadnjo voljo, nama je tzpovedaia vse svoje življenje. Težko, da bi še kdaj spoznal kaj bolj nenavadnega in presunljivega.
Njen oče je bil pletar slamnatih stolov in njena mati pletarka. Nikoli v življenju ni prebivala na trdnih tleh.
Ko je bila prav majhna, je tekala okrog raztrgana, ušiva in umazana. Ustavljali so se na robovih vasi ob Jarkih; razložili so voz, konj je mulil travo, pes je dremal s smrčkom na sapah, mala se je valjala po travi, ko sta mati in oče v senci obcestnih dreves krpala vse stare slamnate stole tistega kraja. V svojem potujočem domu se niso pogovarjali. Z najpotrebnejšimi besedami sta se pomenila, kdo pojde po hišah klicat: .Pletar stolov, pletar stolov." Potem sta se lotila sukanja slame, obrnjena drug Proti drugemu ali sede eden poleg drugega. Ce se je otrok preveč oddaljil ali poskušal priti v stik s ka-
terim od vaških pobalinov, ga je poklical jezni očetov glas: „Mi prideš takoj sem, mrha!" To so bile edine nežne besede, ki jih je kdaj slišala.
Ko je malo porastla, sta jo pošiljala pobirat po vasi potrgana sedala stolic. Tedaj je tu pa tam začela nekaj poznanstev s fantalini; topot so pa starši teh smrkavcev surovo klicali svoje otroke: .Boš šel domov, nemarnež! Da te ne vidim več klepetati s tisto bosopetko!"
Včasih so ji fantalini lučali kamenje.
Gospe so ji podarile kakšen su, skrbno jih je hranila.
Nekega dne — takrat je imela enajst let — je prišla skozi našo vas in srečala za pokopališčem malega Chouqueta, ki je jokal, ker mu je tovariš ukradel dva novčiča. Solze malega meščana, enega tistih, za katere je mislila v svoji revni betici brezdomcev, da so vedno zadovoljni in veseli, so jo zmedle. Približala se je in ko je izvedela za vzrok njegove žalosti, je stresla v njegove dlani vse svoje prihranke, sedem sujev, ki jih je seveda vzel in si otrl oči. Bila je nora od veselja, opogumila se je in ga poljubila. Ko je pazljivo pogledal denar, ji je dovolil. Ker je videla, da je ni odrinil niti udaril, ga je še enkrat. Objela ga je z obema rokama, z vsem srcem. Potem je zbežala.
Kaj se je takrat zgodilo v njeni ubogi glavi? Mar se je navezala na tega fantiča le zato, ker mu je žrtvovala svoj zaklad, ali ker mu je dala svoj prvi nežni poljub? Skrivnost je enaka za majhne kot za velike.
Cele mesece je sanjarila o pokopališču in dečku. V upanju, da ga bo še videla, je kradla svojim staršem, si pridobila su tukaj, su tam, pri delu ali pri hrani, ki jo je hodila kupovat.
Ko se je vrnila, je imela v žepu dva franka, a malega lekarnarčka je
D0M!SL!CE
Ljubezen je sladko;! življenja.
Ko se moški oženi, tedaj prične sam sebe jemati resno.
Zadovoljstvo je tisti trenutek, ki traja med dvema neiadovoljstvoma.
Nobena avtomatizacija ne more pisarniškega dela tako poenostaviti ko! koš za papir.
Kdor hoče uživati, mora začeti pozabtjatl.
Ves svet je napreden, kajti vsi čakamo na boljše življenje.
NI vse zlato, kar je drago. Spomini so operacija na samem sebi. In to brez narkoze.
lahko občudovala le od daleč, zelo čeden je bil za velikimi okni očetove trgovine, med rdečim bokalom in trakuljo v špiritu.
Ljubila ga je kot prej. Bila je očarana, vzhičena, ganjena zaradi sijaja obarvane vode in bleščečega kristala.
V sebi je ohranila neizbrisen spomin. Drugo leto ga je srečala, ko je za šolo balinal s tovariši. Vrgla se je nanj, ga objela in ga tako divje poljubila, da je pričel od strahu tuliti. Da bi ga potolažila, mu je dala ves svoj denar: tri franke dvajset, pravi zaklad, ki ga je gledal z izbuljenimi očmi. Vzel ga je in se pustil božati, kolikor je hotela.
Še štiri leta mu je dajala vse svoje prihranke, ki jih je mirne vesti vtaknil v žep v zameno za poljube. Enkrat je bilo trideset sujev, enkrat dva franka, enkrat dvanajst sujev (jokala je od žalosti in ponižanja, a bilo je slabo poletje) in zadnjih pet frankov, velik okrogel kovanec, da se je zadovoljno smejal.
Mislila je le nanj. On pa je čakal njenega povratka z nekakšno nepo-trpežljivostjo. Ko jo je zagledal, ji je tekel nasproti, da je dekletcu poskakovalo srce.
Potem je izginil. Poslali so ga v šolo. To je izvedela s spretnim povpraševanjem. Potem je z neskončno pretkanostjo poskušala spremeniti določeno pot svojih staršev, da bi prišli skozi vas med počitnicami. Po celem letu zvijač ji je to uspelo. Torej ga dve leti ni videla; komaj ga je spoznala, tako se je spremenil, zrastel je in se polepšal, imeniten je bil v dolgi suknji z zlatimi gumbi. Delal se je, da je ne vidi in šel ponosno mimo nje.
Dva dni je jokala; odtlej je neprestano trpela.
Prihajala je vsako leto. Hodila je mimo njega in se ga ni upala pozdraviti, on pa se ni toliko ponižal, da bi se ozrl k njej. Obupno ga je ljubila. Rekla mi je: „To je edini moški, ki sem ga videla na svetu, gospod zdravnik, niti ne vem, če so kje še drugi."
Starši so ji umrli. Nadaljevala je njihovo delo, a vzela si je dva psa namesto enega, dva huda psa, ki bi se jima nihče ne upal nastavljati.
Ko se je nekega dne vrnila v vas, kjer je ostalo njeno srce, je videla mlado žensko, ki je stopila iz Chou-quetove trgovine ob roki njenega ljubljenega. Bila je njegova žena. Bil je poročen.
Tisto noč se je vrgla v mlako, ki je na trgu pred županstvom. Zapoznel pijanček jo je izvlekel in jo odnesel v lekarno. Chouquetov sin je prišel dol v domači halji, da bi poskrbel zanjo. Slekel jo je in otiral, kot bi je ne poznal, potem pa ji je trdo rekel: n Saj ste nori! Ne bodite no tako trapasti."
Bilo je dovolj, da je ozdravela. Govoril je z njo! Bila je srečna za dolgo časa.
Plačila ni hotel sprejeti, čeprav je živahno vztrajala, da mu plača za njegov trud.
Tako ji je teklo življenje. Pletla je
Sanje
Anekdote
Nizoze?n.s&: general Moritz Nassaa je obsodi/ nekega moža po nedolžnem na smrt. Obsojenčev sin je sbovai proti genera/a zaroto, da bi maščeva/ očeta. Toda njegov načrt se je ponesreči/, m/adeniča so prije/i in prav tabo obsodi/i na smrt.
Tedaj je m/adeničeva mati š/a b genera/a in ga prosi/a mi/osti za svojega sina.
„Kabo to, gospa," je vpraša/ Nassaa pogamno mater, „da niste za svojega moža prosi/i mi/osti, za sina pa prihajate h meni?"
„Za svojega moža nisem prosi/a mi/osti, temveč pravico. Moj sin pa je briv, zato sem priš/a prosit zanj."
Ponosni odgovor je napravi/ na genera/a tabšen vtis, da ji je izpo/ni/ prošnjo.
Znan birarg je obisba/ ate/je s/ibarja Pocb/inga. Nebatere s/ibe so zbadi/e njegovo pozornost, a že po nebaj trenatbib je vzb/ibni/.* „Dragi Rocb/in, ta bitja tabaj nimajo nobene ebsistenčne možnosti."
„Dragi projesor," se je nasmehni/ ametnib, .te s/ibe bodo žive/e da/j časa bot vi/"
*
Da bi ga opozori/ nase, je nebi britib zače/ sb/adate/ja Pegerja pripovedovati, babo je še/ za pogrebom Richarda Wagnerja. Peger je h/adno agotovi/; „#i/ je mrtev in se ni moge/ braniti."
t/ža/jeni britib ma je zatem pos/a/ pismo.* .^poročam vam, da za vašim pogrebom ne bom še//"
Peger pa nazaj.* .Če me ne nameravate pastiti pri mira, bi pa jaz za vašim pogrebom prav rad še/."
Znanega mi/ijonarja Potscbi/da so vpraša/i, zabaj ne gre v Pa-/estino in tam postane bra/j Židov.
.Rajši sem Žid bra/jev, babor bra/j Židov," se je odreza/ bogataš.
stole in mislila na Chouqueta. Vsa leta ga je gledala skozi steklo. Navadila se je pri njem kupovati zalogo drobnih zdravil. Tako ga je videla od blizu, lahko je govorila z njim in mu dajala denar.
Kot sem vam povedal skraja, je umrla to pomlad. Ko mi je povedala vso to žalostno zgodbo, me je prosila, naj izročim njemu, ki ga je tako potrpežljivo ljubila, vse prihranke njenega življenja, kajti delala je le zanj, je rekla, stradala je, da je lahko kaj prihranila, samo da bi za gotovo vedela, da bo mislil nanjo vsaj enkrat — ko bo umrla.
Dala mi je torej dva tisoč tri sto petindvajset frankov. Dal sem župniku petindvajset frankov za pogreb, ostalo sem odnesel, ko je izdihnila.
Drugi dan sem odšel k Chouqueto-vim. Pravkar so pokosili, sedela sta drug nasproti drugemu, debela in rdeča, dišala sta po lekarni, bila sta važna in zadovoljna. Ponudila sta mi sedež in češnjevec, ki sem ga sprejel. Z ganjenim glasom sem jima pričel pripovedovati, prepričan sem bil, da bosta jokala.
Brž ko je razumel, da ga je ljubila tista potepinka, pletarka stolov, je Chouquet poskočil od užaljenosti, kot če bi mu bila vzela dobro ime, spoštovanje poštenih ljudi, njegovo intimno čast, nekaj tako občutljivega, kar mu je bilo dražje od življenja. Njegova žena je bila prav tako obupana kot on in je ponavljala: .Ta beračica, ta beračica ..." in ni našla druge besede.
Obiskala si mo, ti moja ljuba, dobra...
Govorila sva, pila in kadila v mojem pribežališču pred uro strahov, neviht in ledeno mrzlega vetra.
Sedela sva na robu ozke stare postelje in stresola pepel cigaret v polomljen pepelnik, ki stajii na po-kvečenemu stoiu, ki mi služi za posteljno omarico, pisalno mizo in mizo za ne vem kaj še vse.
Smešno, kako skrbno sva otresala pepel cigaret v pepelnik, ko pa so vendar tla moje čumnate iz že razbitega betona, ki je pokrit s staro lepenko.
Kaj vse sva govorila. Nihče nalju ni motil, najmanj pa dež, ki je rosil na streho in skozi strežno lino tudi na mojo postetjo. Lina Ije bila odprto. Saj mi služi za okno in dim cigaret ter slab zrak bi ne dovolil sveči, da bi gorela zraven še neagašenih ogorkov v pepelniku na stolu.
Pošastne sence polomljene omare so se lomile na edini kvadratasti steni, v katero so vstavljena vrata s ključavnico brez kljuk. Ko sva končala pogovor, je
sveča dobrlelo. Tema naju je zagrnila. Nehote sva se privila drug drugemu in obmolknilo. Ali sva poslušala, kako bije dvoje src?
Ponudil sem ti posteljo. Ozka je ta moja postelja, todia če se stisneva, bo za oba prostora.
.Ne," je dahnilo tvoje srce.
.Ljubim te," je šepetalo moje.
K vragu s škripajočo posteljo, s tem mojim brlogom, z brlečo svečo, natomjenim pepelnikom ter podom z razpokanim betonom, pokritim z lepenko.
V ljubezenskem spoju, z roko v roki hodim s teboj po cvetoči livadi in trgava cvetje. Glej, kako svetlo sije sonce na sinjem nebu, zloto sonce žari, žari. Vse je zlotordeče! Povej mi, ali niso podobne soncu te ztatorumeno rdeče krizanteme?
In sonce sije, žari... Ah, kaj je?
Duši me. Prebudil sem se.
Na tleh je žarela lepenka, ki se je vnela od prižgane cigarete, padle iz roke, ko sem zaspal.
Hodil je z dolgimi koraki za mizo sem in tja, grška čepica mu je zlezla postrani. Jecljal je: .Mar morete to razumeti, doktor? To je za moškega nekaj groznega. Kaj mi je storiti? Oh! Če bi bil vedel, ko je še živela, bi jo dal žandarjem prijeti in odpeljati v ječo. Pravim vam, da bi ne prišla več od tam."
Bil sem presenečen nad posledicami svojega pobožnega poslanstva. Nisem vedel, kaj naj rečem, ne kaj storim. A moral sem dokončati svojo nalogo. Povzel sem: .Naročila mi je, naj vam izročim njene prihranke, ki znašajo dva tisoč tri sto frankov. Ker pa se mi zdi, da vam je to, kar sem vam pravkar povedal, zelo neprijetno, bo nemara najbolje, če izročimo ta denar revežem."
Gledala sta me, mož in žena, trda od presenečenja. Vzel sem denar iz žepa, beden denar z vseh krajev, zlatniki in suji, vse pomešano. Potem sem vprašal: .Kako boste odločili?"
Najprej je spregovorila gospa Chouquetova: .Pa... če je že bila taka njena poslednja volja______ mi-
slim, da bi težko odklonili."
Njen mož, negotov in zmeden, je dodal: .S tem bi lahko kaj kupili najinim otrokom."
Suho sem odgovoril: .Kakor hočete."
On pa: .Kar dajte, če vam je tako naročila, bomo že našli način, da ga bomo porabili za dobro delo."
Da! sem jima denar, pozdravil in odšel.
Drugi dan me je Chouquet poiskal in mi naglo dejal: .Mar ni pustila tukaj svoj voz, tista ... tista ženska? Kaj boste s tistim vozom?"
.Nič, vzemite ga, če hočete."
.Odlično; kar prav mi bo prišel. Napravil bom iz njega lopo v ze-lenjadnem vrtu."
Odšel je. Poklical sem ga: .Pustila je tudi svojega starega konja in dva psa. Jih hočete?"
Začudeno se je ustavil: .Ah, pa ne. Kaj pa naj počnem z njimi? Kar razpolagajte z njimi po svoji volji." In se je smejal. Potem mi je pomoli! roko, ki sem jo stisnil. Kaj hočete, saj ne gre, da bi se zdravnik in lekarnar iz istega kraja sovražila.
Psa sem obdržal sam. Župnik, ki veliko dvorišče, je vzel konja.
trna
Voz služi za lopo Chouquetu, z denarjem je kupil pet obveznic železnice.
Taka je bila edina globoka ljubezen, ki sem jo sreča! v svojem življenju. —
Zdravnik je utihnil.
Markiza, ki je imela solzne oči, je vzdihnila: .Očitno znajo samo ženske ljubiti."
ŠPORTNI VESTNIK
3 V Jugostaviji 30. povojno nogometno prvenstvo
Konec preteklega tedna je bil v Jugoslaviji začetek nogometnega prvenstva v najkvalitetnejši jugoslovanski ligi, v I. zvezni nogometni ligi. Letošnje prvenstvo je 30. po vrsti, odkar so začeli leta 1946 s tem tekmovanjem. V tem obdobju se je sedem moštev vpisalo v spisek državnih prvakov. Rekordni jugoslovanski mojster je prej ko slej ekipa Crvena zvezda, ki je lovoriko osvojila 11 krat. Drugo mesto si delita Partizan in letošnji mojster Hajduk, ki sta prvo mesto dosegla po 6 krat. Prvenstvo so osvojili še Dinamo (3), Vojvodina, Sarajevo in Zeljezničar. Od leta 1965 ima tudi Slovenija svojega stalnega člana v I. zvezni nogometni ligi — Olimpijo iz Ljubljane, ki pa za vidnejše mesto nikdar ni prišel v poštev.
Svoj prvi nastop v letošnji nogometni sezoni je slovenski zastopnik Olimpija imel na domačem štadionu za Bežigradom in se moral proti novincu oziroma povratniku v I. zvezno nogometno ligo Boracu iz Banja Luke zadovoljiti z remijem 0:0. Brez zadetkov se je končal tudi takozvani špek-takel med šampionom Hajdukom in vice-šampionom Vojvodino. Ostale prvenstvene tekme so se končale takole: Sarajevo — Vardar 3:1 (3:0), Beograd — Sloboda 3:2 (1:0), Budučnost — Radnički (Kragujevac) 1:0 (1:0), Radnički (Niš) — Željezničar 0:1 (0:1), Dinamo — Partizan 2:1 (2:1), Rijeka — Crvena zvezda 0:1 (0:1).
^ Selani zmagati v Št. Janžu
V	nedeljo je športno društvo v Št. Janžu pripravilo svoj tradicionalni nogometni turnir. Za prvo mesto so sc potegovale ekipe iz Sel, Bistrice, Ledine in Št. Janža. V otvoritveni tekmi sta se ločili enajsterica Št. Janža in Bistrice z remijem 0:0, v streljanju enajstmetrovk pa so si gostje iz Bistrice zasigurali nastop v finalni tekmi. Tudi druga tekma, med Selami in Ledincami, se je končala neodločeno. Po rezultatu 2:2 (Selanom sta bili prisojeni 2 enajstmetrovki, ki sta jih izkoristila Stanko Olip in Erih Travnik) so Selani zmagali v streljanju enajstmetrovk z izidom 4:5.
V	tekmi zmagovalcev so naposled Selani zmagali nad Bistrico z 1:0 in tako odnesli zmago na turnirju. Tretje mesto so osvojili domačini, ki so premagali Ledince z 1:0.
#	Mtadina SAK priprav!jena za prvenstvo
V	nedeljo se začne na Koroškem nogometno prvenstvo tudi za mladinske ekipe. Kot je znano, se bo prvenstva udeležila tudi mladinska ekipa Slovenskega atletskega kluba, ki se že dalj časa pripravlja na boj za zaželjene točke. V ta namen so mladinci preteklo nedeljo igrali pripravljalni tekmi s sovrstniki iz Bilčovsa in tam nekoliko nesrečno podlegli 3:4 (2:1). V prijateljski tekmi je trener Joško Wrolich skušal najti pravo ..mešanico" igralcev za prvenstvo in v ta namen poslal na bojišče vseh 17 igralcev, izmed katerih bi veliko število lahko igralo v šolarskem moštvu. Mladinci, ki prihajajo iz Sel, Kostanj, Vrbe, Globasnice, Slovenj Plajberka in Celovca, torej iz vse južne Koroške, so se z vso resnostjo vrgli v nogometni vrvež in v prvem polčasu tehnično in borbeno prekašali nasprotnika — SAK je vodil 2:1. Mladinci SAK so odločilne gole dobili šele tik pred koncem igre. V Bilčovsu so nastopili sledeči igralci: Zeichen; Sad jak, Britzmann, Domej, Tschertev, Žmaucer, Kupper, Perč, Treh-tar, Velik, Polanšek, Dlobst, Gregorič, Smrečnik, M. Wieser in F. Wieser.
#	Mladine! SAK pozor!
Prva prvenstvena nogometna tekma bo v nedeljo 24. avgusta v Pokrčah/Poggers-dorf z začetkom ob 10.45 uri. Igralci naj se zberejo ob 9.30 uri pred Mohorjevo hišo v Celovcu, odkoder bo skupen odhod v Po-krče.
#	Prijateijske nogometne tekme:
Člansko moštvo Slovenskega atletskega kluba je v zadnjem času imelo na sporedu tri prijateljske nogometne tekme. Minuli torek je SAK igral v mestnem štadionu proti Austriji ,21" in podlegel po izredno lepi gri 0:2 (0:2). V borbenosti in tehniki prav nič ni zaostajal za drugim moštvom člana avstrijske zvezne lige. V sredo navrh pa je SAK nastopil proti zastopniku koroške lige v Dobrli vasi in podlegel 2:5 (1:4). Zadetka za SAK je dosegel ,povratnik" Peter Waldhauser, ki je bil v izrednem razpoloženju, le da mu manjka še nekoliko kondicije. Bolje je šlo v tekmi z Železno Kaplo. Za zmago: 3:1 je poskrbel tokrat Folti Valdhauser, ki je trikrat neubranljivo premagal nasprotnikovega vratarja. Poleg omenjenih dveh igralcev je treba pohvaliti še Hanzija Wieserja, ki je v vseh tekmah bil steber moštva.
#	Se!e — Pokrče
V	nedeljo bo enajsterica iz Sel imela na lastnem igrišču pri Terklu v Selah svojo prvo prvenstveno predstavo. Tekma proti Pokrčam se bo pričela ob 16.30 up.
Lebensborn e. V.
(Nadaljevanje s 5. strani)
žige GrrzzzJ /Jr sie w<zr det Z/f/čZ?/ des FJ/zrers.* „A/rz<r/)Z zrz/r J/eses LrzfzJ Je%:.ic/?/" D:'e HfJ/KMgezz /rege???:??: g/f/c/; zzrzc/z Jezzz Ezzz-TTMrsc^ Jer Hit/ertrMppeM zn ^/omrezz/ezz, o/z-wo/J es Joz*t zzoc/z ^e/zzfzz org%zzZsZez*tfz: W/Jfz*-5ž%zzJ g%š*. Der Przz-fzMzzčzz^dzzz/z/ zzZcZt; J/e ZVrMtrZze, 5iozzJez*zz J/e fo/ge Jer vlM^JeJ/^zzgezz.
Z% Jer „/Vr<3Mgst", Jze zzocZ) /?e/ zzzazzc/zezz /(Jrzz7zzerzz Zzez-rzzzzF/zK&t, znočite /c/z Mgezz, Ja/? J/e F/o-Kzezzezz Jzzrc/z J/e /Jzz/ Ar/egsja/zre i/zrerseifs J/e č/razzgst reicZz/icZz a/zso/tz/ert Zza-/zezz.
Azzz EzzJe zzzocZzže /c/z zzoc/z zwe/ Zitate tzozz 7V5-Rest/ez! z%r ///astrat/oz: Jieser Ze/r azz-/j/zrezz.*
//erzzr/cZ? N/zzzzzz/ez* azzz 4. O^fo/zer /943 Zz: Posezz,- . . E/z: GrKzzJsatz ZTZK/? /ar Jez: $5-#az:zz a/zso/af ge/žez:.* EZzr/ic/z, az:staz:J/g, tre:: Kz:J ^aztteraJsc/za/t/icZz Zza/zez: wir zzar za zlz:-ge/zor/gez: azzseres e/gezzez: #/::tes za se/z: az:J sozzst za z:/ezz:a::Jezz:. W/e es Jez: Rassert ge/zt, w/e es Jez: Tsc/zec/zezz ge/zt, /st zz:/r tota/ g/eic/z-ga/t/g. Das, was /z: Jez: Vo/berz: az: gatezz: E/at azzserer /trt tzorZzar:Jez: /st, ttzerJez: wir az:s /zo/ez:, /z:Jezz: w/r //zzzez:, wez:z: zzottoezzJ/g, J/e A/z:Jer raa/zez: az:J s/e /ze/ az:s gro/?z/e/zezt. O/z J/e <:z:Jerez: Vo/^er it: Wo/z/staz:J /e/zez: o Jer o/z s/e tterrecben voz* E/az:ger, Jas /zzteress/ert zn/c/z z:ar sowe/t, a/s toir s/e a/s ^^/avez: /ar artsere Aa/tar /zraac/zez:, az:Jers /z:teress/ert zz:/c/z Jas
zz/c/zt. O/z /ze/ Jezz: Eaa e/z:es Paz:zergra/zez:s /0.000 rass/sc/ze B7e//zer az: Ez:t^ra/taz:g azz:-/a//ez: oJer z:/c/zt, /z:teress/ert z^/c/z t:ar sottze/t, a/s Jer Paz:zergra/zez: /ar Deatsc/z/az:J /ert/g w/rJ. 97/r Deatsc/ze, J/e w/r a/s e/z:z/ge aa/ Jer IVe/t e/zze azzstazzJ/ge E/zzste//azzg zazzz T/er /za/zezz, ttzerJezz aac/z za J/esezz Afezzsc/zezzt/erezz e/zze azzstazzJ/ge E/z:ste//az:g e/zzzze/zzzzezz, a/zer es /st e/zz Ver/zrec/zez: gegez: azzser ezgezzes E/at, azzs azzz s/e Eorge za zzzacEezz azzj //zzzez: /Jea/e za /zr/zzgezz, Jazzz/t azzsere So/ztze azzj Ez:/:e/ es zzoc/z scZtTtterer /za/zezz zzz/t z/zzzezz."
Gezzera/goaverzzear ErazzE /zz e/zzer Eespre-c/zazzg zzz/t Eo//ze//e/terzz azzz 30. A/a/ /940.* ,/c/z geste/ze gazzz o//ezz, Ja/? Jas Ee/rzeJazzgs-/zrograzzzzzz e/zz/gezz taasezzJezz Po/ezz Jas Ee/zetz /zostezz Kz/rJ, tzor a//ezzz aas Jer ge/st/gezz Ea/z-rersc/z/cEt Po/ezzs . .. 97ir werJezz Jzese A/a/?-zzaEzzzezz Jarc/z/a/zrezz, azzJ zwar, ttz/e /c/z z/zzzezz vertraa/zc/z sagezz Eatztz, /zz /tas/a/zrazzg e/zzes Ee/eE/s, Jezz zzz/r Jer EaErer ertei/t /tat. Der EaErer Jraczlzte s/cE so aas.* Was wz'r jetzt azz EaErerscEzcEt /zz Po/ezz /estgeste//t EaEezz, Jas /st za /Z^a/J/erezz, toas zo/ejer zzacEwacEst, /st fozz azzs s/cEerzaste//ezz azzj /zz e/zzezzz ezztspre-cEezzJezz Ze/traazzz zo/eJer zoegzascEa//ezz."
GzzJ J/ese Z/tate ga/tezz — zoie J/e GescE/cE-te Eeztze/st — zzzcEt zzar /ar Po/ezz.
Franz Časar
Klagenfurt, Jahrmarktgasse 18
RADiO CELOVEC
MEDEUA, !4.	4.10 Igra na orgle — 8.15 Srečanje
zmiadostnimiletl — ?.45Brezskrbnonedeljskojutro — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.15 Iz Mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 14.00 ..Riba za štiri" — 17.05 Veselite se življenja — 18.00 Deželni razgledi —
18.50	koncert ljudske pesmi — 19.00 Nedeljski šport —
19.50	Mali večerni koncert — 20.05 Spomin na Roberta Stolza — 22.10 šport.
PONEDEUEK. 25. 8.: 4.00 Jutranja telovodba — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.15 Naravoznanstvo za vse — 9.50 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zado-
USKARNA
založniške in tiskarske družbe z o. j. Drava išče
ki :e ieii izučiti za črkostavca
Pogoji za sprejem: znanje obeh deželnih jezikov ter dovršena glavna šola ali nižjo gimnazija.
Interesenti se lahko oglasijo pismeno ali osebno na naslov: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, 9170 Ferlach/Borovlje, Oollichgasse 4, tel. 250 in 252 ali v podjetju v Podljubelju 41, kjer je možen tudi ogled de-iovnega mesta.
voljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.50 Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priljubljeno —
14.50	Kako velik je vaš strojni park? — 14.45 „Urnik"
—	17.00 Poročila — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 20.05 ..Riba za štiri" — 21.05 Ever-greeni humorja — 21.50 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 24. 8.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.55 Dobro Jutro na Koroškem — 9.05 Svet tehnike — 9.50 Dežela ob Dravi — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele za deželo — 15.00 Deželni razgledi — 14.50 Koroška pesem — 15.00 Se vedno priljubljeno — 14.00 ..Rojstni dan" — 14.50 Kako velik je vaš strojni park?
—	14.45 ..Urnik" — 17.10 Operetni koncert — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Tirolska ljudska oddaja — 20.05 Zveneča alpska dežela — 21.00 Koroško poletje 1975 — 22.10 šport.
SREDA, 27. 8.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Pozdravljen stric Maks
Izdajatelj, zoložnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
^ Pričakovanje v Ze!twegu se ni uresniči!o
Avtomobilske dirke preteklo nedeljo v Zelt-wegu niso prinesle zaželjenega uspeha Avstrijca Laude, namreč, da bi že na teh tekmah postal letošnji svetovni prvak formule I. Zaradi prekinitve dirke je Lauda prejel le polovico točke, v skupnem plasmaju pa je zasedel le 6. mesto. Na dirki je zmagal Italijan Vittorio Brambilla in s tem prejel veliko nagrado Avstrije in Evrope.
Letošnje dirke v Zeltwegu pa so terjale dve človeški žrtvi in sicer ameriškega dirkača Marka Donohueja ter reditelja na tekmi, ki je bil zadet od razbitin avtomobila. Oba sta umrla nekaj dni za tem ko so ju s težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico.
—	9.15 !z inftacije v krizo? — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 !z deieie, za deieio — 14.30 Na obisku pri koroških zborih —
15.00	še vedno priijubijeno — 16.00 Za potrošnike — 16.30 Kako veiik je vaš strojni park? — 16.45 „Urnik"
—	17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deietni razgiedi — 19.30 Za prijateija pianin — 20.45 Komorna giasba iz Tiroi-ske — 21.15 Oto in Wo!fi — 21.30 „Umor v počitniškem nasetju" — 22.10 šport.
ČETRTEK, 28. S.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Svet tehnike — 9.30 Ljudska giasba z Dunaja — 10.00 Zadovoijni z giasbo
—	11.05 iz deieie, za deieio — 13.00 Deieini razgiedi
—	14.45 Živa pokrajina — 15.00 še vedno priijubijeno
—	16.30 Kako veiik je vaš strojni park — 16.45 „Urnik"
—	17.10 Operetne meiodije — 17.56 Oddaja sindikaine zveze — 13.00 Deieini razgiedi — 19.07 Dunaj in nje-
KOROŠKi SLiKAR VALENTIN OMAN BO UMETNiŠKO OPREM!L
PROSTORE ZVEZNE G!MNAZ!JE ZA SLOVENCE V CELOVCU
Znanj koroški slikar slovenskega porekla ValenMn Oman bo še v letošnjih počitnicah umetniško opremil prostore nove Zvezne gimnazilje za Slovence v Celovcu.
Deželn glavar je pred dnevi od zveznega ministrstva za gradnje in tehniko prejel sporočilo, da je naš koroški rojak Oman dobil naročilo, da izvede to delo.
Umetniku Valentinu Omanu k prejemu naročila za izvedbo tega načrta, iskreno čestitamo.
A V STR Al
SOBOTA, 2S. 8.: 14.50 Mala hišica —
17.00	športna abeceda — 17.50 tndian River — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Mala predstava — 18.25 Televizijska kuhinja —
18.50	Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 Čas v sliki in kultura — 19.55 šport — 20.15 Halo . . . hotel Sacher. . . vratar — 21.20 Panoptika — 21.40 črni krog — 25.55 Poročila.
NEDELJA, 24. 8.: 14.50 Oddaja z miško — 17.00 Živalski leksikon — 17.50 VVoobinda — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 Ljudska glasba in šege v Avstriji — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.50	Čas v stiki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Robert Stolz. 95. rojstni dan komponista — 21.15 Zenske, ženske, ženske — 22.15 Orientacija — 22.45 Poročila.
PONEDEL2EK, 2S. 8.: 10.00 Balduin, vlomilec v bančne tresorje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraijestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Ljudje s farme Shtloh — 22.00 Ludwig van Beethoven
—	klavirske sonate — 22.45 Poročilo.
TOREK. 24. 8.: 10 00 Sanjajoča usta — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schdngruberji — 18.25 M)
—	18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.50	čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Strelska vaja — 25.00 Poročila.
SREDA, 27. 8.: 17.00 Viteški grad — 17.50 Konny in njegovi prijatelji — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Naslednji prosim — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Teta Juta Iz Kalkute — 22.00 Mtinchenske zgodbe — 22.50 Poročila.
ČETRTEK, 28. 8.: 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Bridget in Bernie — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki, kultura in šport — 20.00 Skrivnost) morja — 20.50 Vaš nastop prosim — 22.50 Poročila.
PETEK. 29. 8.: 15.00 Svetovno prvenstvo v vestanju
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Kre-menčkovih — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Mukisi — 20.55 Ljubavne pustolovščine Moli Flandersove — 22.55 Poročita.
govi Deutschmeistri — 20.05 Koroška pratika — Ljudstvo in domovina — 22.10 šport.
PETEK, 29. 8.: 4.00 Jutranja meiodija — 4.55 DobK* jutro na Koroškem — 9.50 Avstrijska ljudska glasb"
—	10.00 Zadovoljni z giasbo — 11.05 Iz dežele, z" deželo — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah **
15.00	še vedno priljubljeno — 14.15 Mladina gode -* 17.10 Za konec tedna — 17.54 Oddaja združenja i"' dustrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.04 Robert Stolz dirigira — 20.05 Zabavni koncert — 21.50 Pomenek v sobi umetnikov — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 25. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srco do srca.
NEDELJA, 24. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Po želji.
PONEDEL2EK, 2S. 8.: 15.45 Celovški radijski dnevnik
—	Vesete pesmi, poskočne viže.
TOREK, 24. 8.: 9.50 Dežeia ob Dravi — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 27. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik -tovskih stezah.
ČETRTEK, 28. 8.: 15.45 Celovški radijski dnevnik -Marija Kržič: Koroško srečanje — Cerkev in svet ** iz kulturnega življenja koroških Slovencev: Pogov°' s slikarji samouki.
PETEK, 29. 8.: 15.45 Celovški radijski dnevnik " Doutaporijeci.
Vse za vaša hiša in gospodarsivo vam nudi najugodneje
SUPERMARKET
VALENT)N)NANGELA
BLAŽEJ
PL!BERK-BLE!BURG
telefon (0 42 35) 394
Letos spet stojnica na sejemskem travniku
N O N - S T O P
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, 23. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan *** 8.10 Giosbena matineja — 9.05 Pionirski tednik —
Naš Piesni orkester ima besedo — 10.15 Sedem dn' po radiu — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Od bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po gosiaviji — 15.30 Giasbeni intermezzo — 15.45 ijok" — 17.20 Gremo v kino — 18.05 Listi iz oibutnc iahke giasbe — 18.20 Sobotni giasbeni omnibus 19.40 Z ansambiom Jožeta Kampičo — 20.00 Radijs^' radar — 21.000 Za prijetno razvedriio — 21.30 Oddajo za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 24. 8.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijsko igra za otroke — 8.46 Skiadbe za miadino — 9.05 5* pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.20 Voščiia — 12.00 V nedeijo opoidne — 14.0$ Nedeijska reportoža — 14.25 Nedeijsko popoidne ^
16.00	Zabavna radijska igra — 19.40 Giosbene ral* giednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Giasbena tribuna miodih — Groinjan 75 — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 V iučeh semaforjev.
A v s T R ! J A 2
SOBOTA. 2!. 8.: 14 50 Velika prosto!t — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 V kra* ijestvu kraijice Sabe — 19.45 Zadnje divje iivaii Evrope — 20.00 Gaierija — 20.00 časovne sence — 21.20 čas v siiki in šport.
NEDELJA, 24. 8.: 15.30 Svet in zanost — 16.30 Sanjajoča usta — 18.00 Spotiight — 18.30 Goiden Comedies — 20.10 Encikiopedija — 20.15 Priče našega časa 21.15 Derrick—'22.15čos v siiki in šport.
PONEDELJEK. 25. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Franz Schubert — 20.00 Mirnchenske zgodbe — 20.H To kar nam ostane: plastika — 21.40 Zadnje divje i!* vali Evrope — 21.55 čas v sliki in kultura — šport.
TOREK. 24. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Kitajc' pridejo — 20.00 Filmske zgodbe Iz Avstrije — 21 10 čas v sliki in kultura — 21.50 šport.
Iščemo natakarico
Hčemo natakarico, staro 20 do 30 tet, ki obviada oba dežeina jezika.
Ponudbe pošijite na nadov:
Hotei Breznik, Piiberk - Bieiburg teiefon jO 42 35j 226
SREDA, 27. 8.: 18 50 Pregled sporeda — 19.00 Pustolovščine v divjini — 20.00 Karteli v križnem ognju —
21.00	Novele z divjega zapada — 21.25 čas v sliki in kultura — 21.45 Šport.
ČETRTEK, 28. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Velika železna ladja — 20.00 Samo konjem damo poslednji smrtni strel — 21.55 čas v sliki in kultura 22.15 šport.
PETEK. 29. 8.: 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Kot ikarus — 20.00 Vesoljska ladja Enterprise — 20.55 čas v sliki in kultura — 21.15 šport — 21.25 šef