GOSPODINJSKI APARATI BELA TEHNIKA BATERIJSKI HRANILNIKI TV SPREJEMNIKI ELEKTRICNE POLNILNICE KLIMATSKE NAPRAVE TOPLOTNE CRPALKE 

ADAMICEV CENTER, Taborska cesta 4, Grosuplje 
030 422 222 



Kazalo 
Uvodnik / 4 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 19 Iz naših krajev / 20 Turizem / 22 Ekologija / 26 Zdravje in sociala / 27 Dobrodelnost / 28 Izobraževanje / 29 Kultura / 39 Društva / 50 Šport / 58 Obvestila / 61 Spomini in zahvale / 62 


Uvodnik 
Draga bralka, cenjeni bralec Grosupeljskih odmevov! 
Prisrcen pomladni pozdrav. Za nami je že vec kot cetrtina leta, pred kratkim pa smo praznovali velikonocne prazni­ke in upam, da vsi lepo. Za vernike je to najvecji praznik v letu, šunka, pirhi in potica pa, mislim, da so bili prakticno na vsaki mizi. Preprican sem, da ni cloveka, ki nima vere. Verjamemo lahko v marsikaj, ce ne drugega, da bomo pre­živeli lep dan, leto, da bomo srecni z nekom, z družino in podobno. Pomislimo, kako cudovita je narava in kako vse 


raste, se razvija, cveti, se razmnožuje, umira in se znova rodi. In kaj stoji za vsem tem? 
Na prostoru naše obcine, kakor tudi v društvih, šolah, vrtcih in ostalih organizacijah se kot po navadi veliko dogaja. Da se o dogodkih poroca, je lepo in koristno, saj naš spomin hitro pozabi tudi pomembnejše dogodke, ce pa o njih porocamo, se lahko na­nje spomnimo tudi kasneje, saj imamo zapis. V glasilu Grosupeljski odmevi si želimo porocati o vseh pomembnih dogodkih, prostor pa je omejen, zato prosim, da o dogod­kih porocate na kratko in s pomenljivo fotografijo, ki lahko pove vec kot veliko besed. Od sedaj se bomo morali bolj strogo držati predpisanega obsega glasila, zato vas pro-simo, da upoštevate navodila pod uvodnikom ter upoštevate rok za oddajo prispevka. 
V tem mesecu smo že imeli prvo otvoritev, in sicer plocnika na Polici. Letos si jih želimo cim vec, saj to pomeni napredek. Najvecje gradbišce bo letos potekalo in že poteka skozi center Grosupljega. Nekaj casa bomo sicer imeli nekaj težav s prometom, bomo pa po koncanem delu veseli novega in modernejšega centra našega mesta, zato bodimo strpni in nekoliko potrpimo, saj brez truda ni napredka. 
V kratkem nas cakata še dva praznika, s tem pa kar nekaj prostih dni. Za tiste, ki smo v delovnem razmerju, si s štirimi dnevi dopusta lahko privošcimo kar enajst prostih dni. Vsem želim lepa praznovanja, veliko veselja pri delu, ki ga opravljate, dobre družbe in prisrcnih odnosov tako v družinskem krogu kot tudi širše.
 Srecno in uspešno v nove dogodivšcine in zmage. 
Brane Petrovic, odgovorni urednik 
NAVODILA 
Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec cca. 2500 znakov. Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo po­sredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. 
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV:  celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni  90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo  *.PDF ali *.JPG. 
GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50), 1290 Grosuplje • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@ gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje 
Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 8. maja, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com 

Nagovor župana 

Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! 
Rebalans proracuna za leto 2023 je pod streho. Na zadnji seji obcinskega sveta ga je sprejel obcinski svet že v novi sestavi. Sprejet je bil soglasno. Vseh 25 obcinskih svetnikov in svetnic je glasovalo za in nihce proti. To je resnicno velik uspeh, saj stoodstotnega politicnega soglasja lokalne politike skoraj ni možno doseci. Iskreno se zahvaljujem vsem clanicam in clanom obcinskega sveta za njihov glas za proracun. Za nas na obcini je to velika zaveza in odgovornost, da proracun v rekordni višini 37 milijonov evrov odhodkov izpeljemo skladno s sprejetim proracunom. 
Najvecji del bo predstavljala investicija v nov prizidek k Osnovni šoli Brinje Grosuplje, ki bi jo radi odprli že za zacetek šolskega leta prihodnje leto. 
V letošnjem letu pa se bo v nove prostore nad lekarno pri Zdravstvenem domu preselila tudi fizioterapija, v kleti lekarne bo našel prostore arhiv Zdravstvenega doma, do fizioterapije pa bo zgrajeno tudi novo dvigalo. 
Priceli bomo tudi z izvedbo  prvih športnih objektov v športnem parku Brinje, s koloparkom in vecnamenskim športnim igrišcem. 
Velik del sredstev bo še naprej namenjen urejanju komunalne infrastrukture, poleg izvedbe vseh plocnikov, kolesarkih stez in cest, ki so se že pricele in o katerih smo že veliko govorili, se bo zacela izgradnja prvega dela kanalizacije v Veliki Racni, za kar so že odobrena tudi evropska sredstva, pricela pa se bodo tudi dela na prenovi Industrijske ceste v Grosupljem. 
Po zakljucenem javnem natecaju bo letos sledil pricetek projektiranja za nov kulturni center z glasbeno šolo in upravno-poslovnim poslopjem kot novem središcu mesta in obcine Grosuplje. 

Uradno pa smo obvešceni, da je železniška postaja Grosuplje pridobila obratovalno dovoljenje, drugi železniški podhod za lažji dostop do Soncnih dvorov pa tudi invalidske dvižne plošcadi. Projekt nadgradnje železniške postaje je bil s 13 milijoni evrov financiran iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost ter predstavlja skoraj polovico vseh potrebnih sredstev, preostanek so bila sredstva državnega proracuna. Moram reci, da je na zemljevidu uspešnih evropskih projetkov iz tega mehanizma lepo videti tocko, ki oznacuje Grosuplje. Vsekakor gre za projekt, s katerim bi se Vlada in Ministrstvo za infrastrukturo upraviceno lahko pohvalila pred javnostjo.  Vse cestitke in pohvale za tako lepo izpeljan projekt! 
Vaš  župan dr. Peter Verlic 



Zdenka Grozde o vodenju obcinske uprave in sodelovanju z županom 
V Grosupeljskih odmevih smo se po­govarjali z novo direktorico grosupeljske obcinske uprave Zdenko Grozde, ki je z delom pricela v zacetku januarja. Za­nimala nas je predvsem vizija vodenja obcinske uprave in sodelovanje z grosu­peljskim županom dr. Petrom Verlicem. 
Zdaj ste že tri mesece na novem delovnem mestu v obcinski upravi Obcine Grosuplje. Kako se pocutite v novem delovnem okolju? 
Resnicno se zelo dobro pocutim, so-delovanje z županom in podžupanom je odlicno, sodelavke in sodelavci so me zelo dobro sprejeli, takoj smo se ujeli in delo je steklo nemoteno. Mislim, da smo že zelo dobro uigran tim in s tako ekipo je veselje delati in dosegati rezultate. 
Kako dolgo se poznate z županom dr. Petrom Verlicem? 
Z županom dr. Verlicem sodelujeva že vec kot deset let. Najino sodelovanje se je pricelo v letu 2010, ko sva se pricela pogovarjati o integraciji medkrajevne li­nije Grosuplje–Ljubljana v mestno linijo 3G. Sodelujeva  uspešno že desetletje. In to sodelovanje se je sedaj še nadgradilo v dobrobit naših obcank in obcanov. 
Kakšna je vaša vizija vodenja ob­cinske uprave Obcine Grosuplje? 
Obcina mora biti dostopna in odprta za naše obcanke in obcane. Tukaj smo zato, da  izboljšujemo kvaliteto bivanja v domacem okolju in smo v strokovno pomoc, vedno odprtih vrat. To mora biti naš prvi moto. Tukaj smo za vas in zaradi vas. 

Direktorica obcinske uprave je od­govorna za zakonitost poslovanja in dosledno izvajanje predpisov. 
Zagotovo je potrebna dosledna tran­sparentnost pri vseh postopkih. Glede na to, da sem po izobrazbi pravnica, imam to v sebi že od nekdaj. V tem kratkem ob-dobju nisem zasledila pomanjkljivosti, ki bi zahtevale bistvene spremembe v de­lovnem procesu. Mogoce manjše kadro­vske okrepitve na dolocenih segmentih. Na primer na podrocju pridobivanja evropskih in državnih nepovratnih sred­stev. Da, smo tukaj še uspešnejši. 
Kakšno je trenutno »financno zdravje« Obcine Grosuplje? 
Zadovoljivo, tako da smo pripravlje­ni na najvecje projekte v tem mandatu, to sta prizidek k OŠ Brinje in  izgradnja centra Grosupljega s kulturnim domom, glasbeno šolo in upravno-poslovnim objektom. Aktivnosti intenzivno po­tekajo, v teku je javni natecaj za idejno arhitekturno rešitev kulturnega centra z glasbeno šolo in upravno-poslovnim objektom. Prav tako se projektira prizi­dek k OŠ Brinje, preko poletja v casu šol­skih pocitnic se bo prestavila komunalna infrastruktura. 
Kakovost življenja v Grosupljem. Kaj si ob tem predstavljate vi? 
Živeti v Grosupljem je idilicno. Je predmestje Ljubljane, a hkrati v sožitju z naravo. Meni osebno je življenje tukaj zelo ljubo. Imamo vso potrebno infra-strukturo na dosegu roke. Grosuplje je izjemno pridobilo na kakovosti življenja v zadnjem desetletju, kar tudi potrjuje povecanje migracije v obcini. Pogoji za uporabo javnega potniškega prometa so zelo dobri, zadnji projekt, Grosupelj-can, je poskrbel tudi za pomoc starejšim iz oddaljenih krajev obcine. 
Kako zacnete delovni dan? 
Zacnem ga zgodaj, v pisarni sem ob pol sedmih, da v miru predelam pošto preteklega dne, preden se pricnejo se­stanki. Kave ne pijem, zadostuje mi koza-rec vode ali v hladnih dnevih caj. Potem že sledijo sestanki in druge aktivnosti. 
Kako preživljate proste dneve? 
Najraje ob morju, ce uspem. Zelo rada cuvam tudi malo vnukinjo, ki bo stara dve leti. 
Brane Petrovic 



3. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje 
V sredo, 29. marca 2023, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala 
3. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje. 
Obcinski svetnice in svetniki so spre­jeli Odlok o spremembah in dopolni­tvah Odloka o proracunu Obcine Gro­suplje za leto 2023 v vsebini in višini, ki sta potrebni za realizacijo vseh nalog, ki smo si jih v tem letu zadali. Rebalans 
1 proracuna Obcine Grosuplje za leto 2023 je bil sprejet v višini 38.429.668 €. 
Obrazložitev je podala Jelka Kogo­všek, še nedavno, pred upokojitvijo, vodja urada za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti. 
Obcinski svet je proracun za leto 2023 sprejel junija lansko leto. Novembra pa so bile sprejete tudi manjše spremembe proracuna z namenom, da se zagotovi nemoteno poslovanje Obcinske uprave Obcine Grosuplje že takoj v zacetku tega leta. 
Proracun je bilo sedaj potrebno reba­lansirati oziroma ponovno uravnotežiti, saj se ugotavlja, da bo obcina v tem letu imela vec proracunskih prejemkov, kot je bilo prvotno planirano. Poleg tega so se v nacrt razvojnih programov uvrstile nove investicije, ki jih moramo uvrstiti v letošnji proracun. 
V letošnje leto je bilo prenešenih vec neporabljenih sredstev preteklih let, kot smo prvotno planirali. Preneslo se je za 

10.569.216 €. Od tega znaša neporabljen presežek lanskega leta 2.817.179 €. 
Poleg višjega prenosa neporabljenih sredstev preteklih let je višja od prvotno planirane dohodnina kot najvišji davcni prihodek obcine. Znašala bo 14.025.614 € in bo višja od prvotno planirane za 8 % oziroma za 1.077.992 €. Konec lanskega leta je bil namrec podpisan sporazum o povišanju povprecnine na 700 € na pre­bivalca. 
Za še enkrat bo višje, po zdajšnji oce­ni, tudi nadomestilo za uporabo stavb­nega zemljišca, saj je zapadlo celotno lansko nadomestilo v placilo v letošnje leto. 
Kaže tudi, da bo obcina v letošnjem letu lahko prodala vec stavbnih zemljišc in s tem povišala kapitalske prihodke. Ti sedaj v Rebalansu 1 znašajo 522.000 €. 
Obetamo pa si tudi višje transfere sredstev iz proracuna države in EU, ki jih obcina namerava pridobiti na podlagi razpisov, na katere se je že ali in se še bo javila. Transferna sredstva se tako pla­nirajo v višini 3.753.184 € in so višja od prvotno planiranih za 39 %. 
Vsi prihodki v Rebalansu 1 tako znaša­jo 27.868.652 € in so višji od prvotno pla­niranih za 15 % oziroma za 3.667.976 €. 
Višji prejemki pa seveda omogoca­jo tudi višje izdatke. Tako se odhodki proracuna, na racun višjih prihodkov in višjega prenosa neporabljenih sredstev iz preteklih let, zvišujejo za 43 %. Skupaj bodo znašali 37.707.868 €. 
Povišujejo se tako odhodki za tekoco porabo kot investicijski odhodki. 
Nekateri tekoci odhodki in transfe­ri se povišujejo zaradi vecjega obsega poslovanja obcine in zavodov, katerih ustanoviteljica je obcina. Na sploh pa se ti odhodki povišujejo zaradi dviga cen. Nekaj vec sredstev tekoce porabe od prvotno planiranih nacrtujemo tudi na tekocem vzdrževanju obcinskega snov­nega premoženja, in sicer za  11 %. Za tekoca vzdrževanja bo obcina porabila 
1.754.476 € sredstev. 
Tekoci odhodki se tako povišujejo za 24 % in bodo znašali 7.724.074 €, teko-ci transferi, namenjeni posameznikom, gospodinjstvom, neprofitnim organiza­cijam in javnim zavodom pa za 8 %. Ti bodo znašali 8.662.154 €. 
Za kar 77 % pa se dvigujejo investicij-ski odhodki, investicijski transferi pa za 42 %. Prvotno je obcina planirala inve­sticijske odhodke v višini 11.625.027 €. 

Sedaj so planirani v višini 20.557.033 €. Torej so višji za 8.932.006 €. Skupaj z in-vesticijskimi transferi, namenjenimi jav­nim zavodom, predstavljajo ti odhodki kar 57 % vseh odhodkov proracuna tega leta. 
Torej, vec kot polovica proracuna bo namenjena novogradnjam, rekonstruk­cijam in adaptacijam, pa tudi nakupom in projektnim dokumentacijam. 
Med pomembnejšimi investicijami, ki jih vnašamo v Rebalans 1 za leto 2023, so: 
• 
ureditev prostorov, ki so v lasti Obci­ne Grosuplje, nad lekarno pri Zdra­vstvenem domu Grosuplje, v višini 

812.700 €, 


• 
gradnja prizidka pri Osnovni šoli Bri­nje Grosuplje, v višini 857.000 €, 

• 
ureditev infrastrukture v Ponovi vasi, v višini 505.000 €, 

• obnova LC Grosuplje - Sp. Slivnica, v višini 1.434.000 €, 

• 
ureditev cest in kolesarskih poti v Gro­supljem, v višini 4.342.000 €, 

• obnova Industrijske ceste v Grosu­pljem, v višini 404.000 €, 

• 
ureditev LC Mlacevo – Žalna, v višini 

690.500 € in 


• 
javna kanalizacija Cušperk in Velika Racna, v višini 2.650.000 €. Obcinski svetnice in svetniki so na­


dalje sprejeli Nacrt ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Grosuplje za leti 2023 in 2024. Ta obsega: Nacrt pridobi­vanja nepremicnega premoženja, Nacrt razpolaganja z zemljišci, Nacrt razpola­ganja z deli stavb in Nacrt razpolaganja z zemljišci s stavbo. 
Sprejeli so tudi Letni program športa v obcini Grosuplje za leto 2023. V skla­du s 13. clenom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb) se izvajanje nacionalnega programa športa na lokalni ravni doloci z letnim programom športa. Obcina Gro­suplje z letnim programom športa dolo-ca športne programe in ostala podrocja športa, ki se bodo sofinancirala iz obcin­skega proracuna. 
Prav tako je bil sprejet Sklep o tehnic­ni posodobitvi Obcinskega prostorske­ga nacrta obcine Grosuplje (SD OPN 5). 
Zakon o urejanju prostora-ZUreP-3, ki je bil uveljavljen 1. 6. 2022, v 141. clenu doloca namen in postopek teh­nicne posodobitve. Gurs je v zadnjih le­tih izboljševal zemljiški kataster in ga v jeseni 2022 tudi uveljavil kot zemljiško katastrski nacrt - ZKN. Zadnji uveljavlje­ni Obcinski prostorski nacrt je izdelan na zemljiški kataster iz leta 2016 - ime­novan zemljiško katastrski prikaz - ZKP. Zaradi uveljavitve ZKN, veljavni OPN (konkretneje novo nastale parcele po 28. 
5. 2022) ne odražajo vec pravega stanja namenske rabe prostora, ki je osnovni podatek OPN-ja. Zaradi tega je postopek tehnicne posodobitve zacet in pripra­vljen v obliki sklepa in bo osnova za vse spremembe in dopolnitve OPN-ja. 
Sprejet je bil tudi Odlok o spremem-bah in dopolnitvah Odloka o javnih parkirišcih in urejanju parkiranja na obmocju obcine Grosuplje. Z odlokom se ureja nacin brezplacnega parkiranja na urejenih in oznacenih parkirnih pro-storih za invalide ter na odprtih parkiri-šcih. 
Obcinski svetnice in svetniki so tokrat na seji sprejeli tudi Sklep o dolocitvi cen programov vzgoje in izobraževanja v Vzgojno varstvenem zavodu Kekec Grosuplje in vrtcih s koncesijo Obcine Grosuplje. 
Cene storitev v vrtcih bodo višje za 17 % za 1. starostno skupino, oz. za 5 % za 2. starostno skupino. Vendar pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da so se cene v zasebnih vrtcih v obcini Grosuplje za­dnjic povišale v letu 2019. 
Znesek na položnicah staršev otrok iz prve starostne skupine se bo v povpre-cju zvišal za okoli 25 €. Za tiste z najniž­jimi dohodki se ne bo spremenilo nic, najpremožnejši pa bodo morali prispe­vati 76,22 € vec. V drugi starostni skupini bodo izdatki staršev višji za povprecno okoli 5 €, najvec pa za 16,93 €. 
Ekonomski ceni programov namrec po novih izracunih znašata za prvo sta­rostno skupino 684,00 € mesecno na otroka in za drugo starostno skupino 484,00 € mesecno na otroka. Vecji del krije obcina iz proracuna, prispevek star-šev je odvisen od dohodkov. Socialno najšibkejši ne prispevajo nicesar, tisti iz drugega dohodkovnega razreda 10 %, tisti iz najvišjega pa 77 %. 
Obcinski svetnice in svetniki so v na­daljevanju seje dali soglasja oz. sprejeli naslednje sklepe: Soglasje ustanovitelja k izplacilu dela place za redno delov-no uspešnost: direktorici, pomocnici direktorice in pomocniku direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje;  rav­nateljicama Osnovne šole Louisa Ada­mica Grosuplje; v.d. ravnateljici in rav­nateljici Osnovne šole Brinje Grosuplje; ravnateljici Osnovne šole Šmarje - Sap; ravnateljicama VVZ Kekec Grosuplje; ravnatelju Glasbene šole Grosuplje; direktorici Mestne knjižnice Grosuplje; direktorju javnega zavoda Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosu­plje«. 
V skladu s 7. clenom Uredbe o placah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30 /18, 116/21, 180/21, 29/22, 89/22, 112/22 in 25/23) morajo organi, pristojni za imenovanje (sveti javnih zavodov) pri odlocanju o vi-šini plac za redno delovno uspešnost di­rektorjev pridobiti soglasja ustanovitelja oz. obcinskega sveta. 
Sprejet je bil tudi Sklep o potrditvi programa vzdrževanja javne razsve­tljave za leto 2023. V skladu s 13. clenom Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, po­stavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v obcini Grosuplje (Uradni list RS, št. 4/12) mora obcinski svet potr­diti letni program obnove in vzdrževanja javne razsvetljave za leto 2023. 
Tokrat so bili na seji sprejeti tudi na­slednji sklepi: Sklep o pridobitvi statu­sa grajenega javnega dobra lokalne­ga pomena št. I/2023; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2303/6, k.o. 1790 Slivnica; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepre-micninah parcelni št. 2258/7 in 2303/8, obe k.o. 1790 Slivnica; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelni št. 2413/4 in 2413/7, obe k.o. 1795 Velike Lipljene; Sklep o ukinitvi statusa grajenega jav­nega dobra na nepremicnini parcelna št. 967/5, k.o. 1782 Stara vas; Sklep 
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelni št. 1659/4 in 1659/5, obe k.o. 2642 Grosu­plje. 
Video posnetke in gradivo sej si lah­ko ogledate na spletni strani www.gro­suplje.si. 
Jana Roštan 



Otvoritev in blagoslov novega plocnika na Polici 
V sredo, 5. aprila 2023, smo na Polici slovesno odprli nov plocnik. Ta nas bo ob cesti varno vodil, posebej pa otroke na poti v šolo, iz središca kraja pa do po­družnicne šole. 
Slovesnega dogodka so se udeležili župan dr. Peter Verlic, podžupan Ja­nez Pintar, direktorica obcinske uprave Zdenka Grozde, predsednik Krajevne skupnosti Polica Domen Logar, duhovni pomocnik br. mag. Marko Senica, direk­torji podjetij Komunalne gradnje, d. o. o., Viktor Dolinšek, Rekon, d. o. o., Aleš Zaviršek in Urbing, d. o. o., Jože Urbic ter drugi predstavniki izvajalcev in nadzora investicije, direktor Javnega komunalne­ga podjetja Grosuplje Stane Stopar, uci­telji in ucenci Podružnicne šole Polica, krajanke in krajani. 
Zbrane je pozdravil predsednik kra­jevne skupnosti Domen Logar, ob tej priložnosti se je tudi zahvalil Obcini Gro­suplje za investicijo v izgradnjo plocnika na Polici. »Upam, da bo Obcina Grosuplje tudi v prihodnje podpirala projekte krajev­ne skupnosti, da se bomo lahko še kdaj do-bili na kakšni otvoritvi,« je še dejal. 
»Ob takšnih priložnostih vedno povem, da v obcini Grosuplje nimamo velikih in majhnih projektov. Vse kar se zgradi, vse kar se naredi, izboljšuje kvaliteto življenja. Pri tem ne gre za zneske v evrih, gre za to, da se z vsakim takim plocnikom izboljša prometna varnost, in pa seveda, da je bolj­ša kvaliteta življenja v kraju,« je zbrane nagovoril župan dr. Peter Verlic. Veseli pa ga pogled tudi na šolo, na to investici­jo še vedno gleda s ponosom. »Izgradnja te šole je bila res eden trših orehov, ampak skupaj, tudi z vami, dragi krajanke in kra­jani, s krajevno skupnostjo, smo zmogli.« 

Tudi sam upa, da bodo casi takšni, da se razmere ne bodo kako zaostrile ali drugace poslabšale glede proracunov v državi in s tem posledicno tudi v obcini, in da bomo lahko napravili še kakšno otvoritev. 
»Lepo uporabljajmo vsi skupaj to novo pridobitev, najvecja dodana vrednost pa je gotovo za naše šolarje,« je še dejal. 
Sledil je osrednji dogodek, slovesen prerez traku, pri tem dejanju so se župa-nu dr. Petru Verlicu, direktorici obcinske uprave Zdenki Grozde in predsedniku krajevne skupnosti Domnu Logarju pri-pevskem zboru Podružnicne šole Polica, in vec prehodov za pešce ter postavili družili tudi številni ucenke in ucenci šole, so dogodek popestrili tudi z ubranim pe-novo javno razsvetljavo. navdušeni nad novo pridobitvijo. Nov tjem. Izvajalec del je bilo podjetje Komunal­plocnik je nato duhovni pomocnik br. Nov plocnik na Polici je zgrajen v dol-ne gradnje, d. o. o. Pogodbena vrednost mag. Marko Senica tudi blagoslovil. žini cca 350 m, v sklopu gradnje plocnika del je znašala 250.026,27 evrov z ddv. 



Ucenke in ucenci šole, ki prepevajo v so uredili tudi dve avtobusni postajališci Jana Roštan 

Župan dr. Peter Verlic in direktorica Zdenka Grozde na vhodu Obcine Grosuplje odkrila novo informacijsko plošco o projektu Znanje za gospodaren odnos do narave - ZAGON 
Novo informacijsko plošco sta odkri-la župan dr. Peter Verlic in direktorica uprave Zdenka Grozde.
 Gre za eno izmed šestih informacij­skih plošc, ki so bile v okviru komunika­cijskih aktivnosti projekta pripravljene v prvem obdobju njegovega izvajanja, z namenom, da se jih namesti na vhode sedežev projektnih partnerjev. Pet plošc, ki so namenjene slovenskim projektnim partnerjem, je zapisanih v slovenšcini, ena, ta je namenjena norveškemu pro-jektnemu partnerju, pa v anglešcini. V sklopu promocijskega paketa projekta smo pripravili tudi bloke za pisanje ter roll-up stojala.
 Informacijska plošca poleg navedbe imena projekta, njegovega trajanja, vkljucuje tudi logotipe vodilnega in preostalih projektnih partnerjev. Ob njih sta tudi logotipa Financnega meha­nizma EGP in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohe­

zijsko politiko, ki je nosilec programa. Vkljucene so še fotografije s projektnih obmocij, slogan, ki se glasi: »Sodeluje-mo skupaj za zeleno Evropo«, ter na­vedba podpore.
 Obcina Grosuplje je vodilni partner projekta ZAGON. Preostali projektni par-tnerji so Zavod za turizem in promocijo 
- Turizem Grosuplje, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije iz Slovenije ter Hřgskulen for grřn utvikling - stiftelse z Norveške. Pro-jekt ZAGON sofinancirajo Islandija, Lih­tenštajn in Norveška s sredstvi Financne­ga mehanizma EGP v višini 1.199.389,00 eur. Namen projekta je dvigniti odpor­nost ekosistemov, ki so najbolj pod pri­tiskom podnebnih sprememb, in sicer z izboljšanjem znanj in kompetenc dele­žnikov za njihovo upravljanje ter z izved­bo ukrepov za njihovo obnovo.
 Miha Drobnic 





Obcina Grosuplje prejemnica Zlatega ISSO certifikata 2023 
Konferenca Zlati kamen je vsakoletno srecanje deležnikov s podrocja lokalne samouprave. Tu se srecujejo predstav­niki lokalnih skupnosti, gospodarstva in vlade. Dogodek je namenjen vsem, ki vodijo in upravljajo obcine in delujejo v javni upravi in javnih ter zasebnih pod-jetjih, ki sodelujejo in spremljajo razvoj obcin. Je edini dogodek, ki je hkrati tudi vrhunec vecmesecnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih obcin v sklopu raziskovalnega projekta in izbora Zlati kamen. 
Med obcine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseže­nega razvoja, se je uvrstila tudi Obcina Grosuplje. Uvrstitev obcini prinaša Zlati ISSO certifikat razvojne odlicnosti za leto 2023. 

Zlati ISSO certifikat 2023 predstavlja odlikovanje za našo obcino. Izkazuje iz­jemno kakovost življenja v naši obcini ter uravnoteženo stopnjo razvoja. 
Izhodišce za podelitev certifikata je Indeks ISSO, ki je sestavljen iz vecjega števila kazalnikov, izvedenih iz statistic­nih, financnih in gospodarskih podatkov o obcini. Meri doseženo stopnjo razvito­sti obcine. 

Jana Roštan 

Župan dr. Peter Verlic gospe Jožefi Rupnik vošcil za njen 


100. rojstni dan 


Jožefa Rupnik je v ponedeljek, 13. marca 2023, v Domu starejših obcanov Grosuplje praznovala svoj 100. rojstni dan. Nazdravili smo s penino, razre­zali smo torto, ob eni svojih najljubših pesmi je tudi zaplesala. Ob njenem rojstnem dnevu sta ji vošcila župan dr. Peter Verlic in podžupan Janez Pintar, pa predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Androcec, direktorica doma starejših obcanov Metka Vele­pec Šajn s sodelavkami in sodelavci ter seveda njeni sostanovalke in sostano­valci. 
»Spoštovana slavljenka, gospa Jožefa, vaš praznik je tudi praznik za našo obci-no Grosuplje. V svojem imenu, v imenu podžupana in v imenu Obcine Grosuplje, iskrene cestitke! Želim vam vse dobro, veliko trdnega zdravja in da bomo tako­le skupaj praznovali tudi naslednja leta. Srecno!« je dejal župan. 

Jožefa Rupnik se je rodila v družini Perme iz Hrastja pri Grosupljem, 13. mar-ca 1923. V družini je bilo 7 otrok. S 15­imi leti se je zaposlila v tovarni Motvoz in platno. Ko se je zacela 2. svetovna vojna, se je pridružila Osvobodilni fronti, zato so jo odpustili iz službe. V narodnoosvo­bodilnem boju je sodelovala cela druži­na, zato so bili odpeljani v taborišce. 
Gospa Jožefa je kar nekaj let preživela v razlicnih taborišcih v Nemciji. Domov je prišla šele po osvoboditvi. Ko je okre­vala, se je spet zaposlila v tovarni Motvoz in platno. 
Leta 1951 se je porocila s Silvestrom Rupnikom. Naslednje leto se njima je ro­dila hcerka Sonja in cez 7 let še hcerka Milojka. V tem casu sta si z možen zgra­dila hišo v Grosupljem. 

Gospa Jožefa je bila vseskozi aktiv­na clanica pevskega zbora, dramskega krožka in blagajnicarka sindikata. Tudi ko je odšla v zasluženi pokoj, je še vedno aktivno sodelovala v društvu upokojen­cev, v zvezi združenj borcev ter tudi v društvu prijateljev mladine. 
Prejela je kar nekaj pohval in priznanj na obcinski in državni ravni. 
Seveda pa je gospa Jožefa kljub svoji družbeni aktivnosti vedno našla cas za svoje najbližje. Hcerkama je vedno rada priskocila na pomoc, kadar sta jo potre­bovali. Cuvala je svoje 4 vnuke, vedno pa je bila vesela, kadar so jo obiskali prav­nuki. Teh je sedaj že 9. 
Kljub temu, da je otroštvo preživela v revšcini, in mladost v taborišcu, ji je osta-la neskoncna volja do življenja. Imela je tudi kar nekaj hobijev. Nabirala je gobe, zelišca, izdelovala gobeline. 
Gospe Jožefi je po dolgi in hudi bo­lezni pred 5 leti umrl mož Silvo, za ka­terega je skrbela ob pomoci hcera. Tudi toda vedno je znala najti ravnovesje njej je zacela pešati moc, zato se je po duha in telesa, in tudi zato smo lahko moževi smrti odlocila, da odide v dom danes skupaj praznovali ta njen visok Grosuplje. jubilej. 

Jožefa Rupnik danes praznuje 100. Jana Roštan rojstni dan. Življenje ji ni prizanašalo, 
Župan dr. Peter Verlic gospe Alojziji Jancar vošcil za njen 

101. rojstni dan 


V torek, 28. marca 2023, je naša ob­canka Alojzija Jancar iz Št. Jurija prazno­vala svoj 101. rojstni dan. Prav ta dan jo je obiskal in ji ob njenem prazniku iskre-no cestital tudi župan dr. Peter Verlic. Z obiskom in lepimi željami se mu je pri­družil tudi predsednik Društva upoko­jencev Grosuplje Drago Androcec. 
Z gospo Alojzijo sta se srecala že lan­sko leto, ko je praznovala okroglih 100 let. Tudi letos ju je pricakala z nasmehom in vidno dobre volje. In kar je bilo še po­sebej lepo videti, zdrava. Tega sta ji tudi v naslednjem letu zaželela kar najvec ter veliko zadovoljstva in prijetnih doživetij. 
Kot se za tako poseben dogodek spo­dobi, smo nazdravili s penino. »Drugo leto pa spet,« je pripomnila gospa Alojzi­ja. Upihnila je svecke na torti in zarezala v prvi kos torte. 
Kaj nam je skupaj s svojimi domacimi še zaupala? Zelo rada karta. Najraje igra enko. »Komaj caka, da pridemo, pa karta-mo.« Rada gleda tudi televizijo. Najraje kviz VEM!, pa dokumentarne oddaje o ži­valih. Je pa sicer bila gospa Alojzija zelo delovna, »vsak dan je na vrtu,« so nam še zaupali njeni domaci. 
Res prijeten obisk, naslednje leto pa, kot je dejala tudi sama, se spet srecamo. 
Gospe Alojziji želimo vse najboljše. 
Jana Roštan 



Start 3. etape kolesarske dirke Po Sloveniji bo v Grosupljem 
V torek, 11. aprila 2023, sta organi­zacijski direktor kolesarske dirke Po Sloveniji Bogdan Fink, ki zastopa Kole­sarski klub Adria Mobil, in župan Obci­ne Grosuplje dr. Peter Verlic podpisala pogodbo o sodelovanju pri organiza­ciji kolesarske dirke Po Sloveniji 2023. Podpisu pogodbe je prisostvovala tudi direktorica uprave Zdenka Grozde. 
V casu od 14. do 18. junija 2023 bo potekala kolesarska dirka Po Sloveni­ji 2023. Start 3. etape, 16. junija, bo v Grosupljem. Obcina Grosuplje spodbu­ja šport, rekreacijo, kolesarstvo pa je zagotovo pomembna športna panoga. Start ene izmed petih etap v Grosu­pljem predstavlja za našo obcino tudi dobro promocijo. 
Da šport, rekreacija, posebej pa kole­sarstvo v Grosupljem živi, nam pove že 

mednarodne kolesarske zveze UCI, ko­naša najvecja športno rekreativna prire­
lesarska dirka Po Sloveniji pa je dobila ditev, ki poteka vsako leto, prvo nedeljo 
svoje mesto na mednarodni kolesarski v juniju. Pred nami je tako že 23. kolesar­
sceni. Skozi leta se je nenehno razvijala v ski maraton treh obcin. Tega v sodelo­
organizacijskem in tekmovalnem smislu vanju z obcinami organizira Kolesarsko 
ter danes predstavlja vrhunski športno­društvo Grosuplje s skoraj 47-letno tradi--turisticni dogodek, ki vsako leto na slo­cijo. Proge razlicnih tras, vzponov in dol-5. etapa / 18. junij: Vrhnika – Novo venske ceste pritegne najbolj zveneca žin vsako leto privabijo številne kolesarje mesto. imena svetovnega kolesarstva. iz vse Slovenije in tudi iz naših sosednjih Dirka Po Sloveniji tako v petek, 16. Od leta 2017, ko je bil realiziran prvi držav. Kot navdušeni kolesarji pa so se iz-junija 2023, prihaja v Grosuplje. Gro-mednarodni televizijski prenos, si dirko kazali tudi naši najmlajši. Vzporedno na-supeljcanke in Grosupeljcani bomo ta vsako leto ogleda vec kot 10 milijonov mrec že vec let poteka prav tako dobro dan naše kolesarske ase mocno spod-gledalcev s celega sveta. S sloganom obiskan Družinski maraton. bujali že na sami startni crti. Kot ob tem »Fight for Green« je postala ena najbolj 
Letošnje leto pa bo tako za šport, po-napovedujeta župan in direktorica, pa prepoznavnih, atraktivnih in gledanih sebej pa kolesarstvo v naši obcini, še en bomo za nekaj kolesarske evforije, da bo dirk v terminu pred znamenito dirko po izjemno pomemben dan. navijaško vzdušje v naši obcini res tisto Franciji. 
29. mednarodna kolesarska dirka Po pravo, poskrbeli tudi s spremljevalnim Organizator 29. dirke je Kolesarski Sloveniji bo potekala: programom. klub Adria Mobil. Ta za njeno organizaci­
1. 
etapa / 14. junij: Celje – Rogaška Prva kolesarska dirka Po Sloveniji je jo v sodelovanju s sponzorji in partnerji Slatina, bila organizirana že leta 1993 v pocasti-skrbi že vse od leta 1998. 

2. 
etapa / 15. junij: Žalec – Ormož, tev nove države - samostojne Slovenije, Jana Roštan 

3. 
etapa / 16. junij: Grosuplje – Postojna, le leto dni po tem, ko je Kolesarska zveza 

4. 
etapa / 17. junij: Ljubljana – Kobarid, Slovenije postala polnopravna clanica 







www.partnergraf.si


ga-sistemi.si 


Župan dr. Peter Verlic pozdravil clane Združenja turisticnih kmetij Slovenije 
V torek, 28. marca 2023, je v Hotelu Grosuplje potekalo 23. srecanje clanov Združenja turisticnih kmetij Slovenije. 
Clanice in clane združenja je pozdra­vil in jim zaželel prijetno dobrodošlico v naši obcini župan dr. Peter Verlic. 
»Za sebe pravimo, da smo doma tam, kjer se konca Ljubljana in pricne mehkoba dolenjskih gricev in zelenih dolin. Smo pri­mestna obcina, 21.500 nas že je, po struk­turi pa smo mlada obcina. Veliko je mladih družin. Precej pa se prepletata vrvež naše­ga mesta Grosuplje in pa tihožitje našega podeželja. Tisti, ki se priselijo k nam, pravi­jo, da je tu prijetno,« je dejal. 
Povedal je še, da smo gospodarsko mocna obcina. Vsa naša podjetja in pa obrtništvo, ki je tukaj razvito, ustvarijo na leto skoraj milijardo prihodkov. 
Med turisticnimi tockami, ki jih velja obiskati, pa je posebej izpostavil Župa­novo jamo. »To je cudovita kraška jama, s sedmimi lepimi dvoranami. Lahko se kosa s Postojnsko jamo.« Posebej je izpo­stavil tudi Magdalensko goro. »Še vedno je bogata z izkopaninami iz halštatskega obdobja, tudi naš konjicek, ki ga imamo v grbu, je bil tam izkopan.« 
»Vabim vas, da nas obišcete tudi takrat, ko ne bo takšnega delovnega vzdušja, kot je danes,« je še dejal župan in jim zaželel uspešno delo. 
Clanice in clane združenja so nato nagovorili in poudarili pomen pove­zovanja za razvoj turizma na kmetijah: minister za gospodarstvo, turizem in šport RS Matjaž Han, državna sekre­tarka na Ministrstvu za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano RS Tatjana Buzeti ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglic. 

Pozdravil jih je grosupeljski župnik Martin Golob, tudi predsednik Kultur­nega društva sv. Mihaela Grosuplje, clani katerega so srecanje popestrili s kulturnim programom. 
V sklopu 23. srecanja clanov Zdru­ženja turisticnih kmetij Slovenije je po­tekala zanimiva predstavitev o lepoti, bogastvu in moci povezovanja, ki sta jo pripravila vrhunski slovenski kuhar chef Uroš Štefelin in Marcela Klofutar iz Hiše Linhart. Predstavila sta pomen stalnega ustvarjanja novih programov, razisko­vanja zgodb, dvigovanja dodane vre­dnosti, krepitve samozavesti in ponosa. 
»Povezani smo mocnejši, povezani smo srecnejši, povezani stalno pridobivamo nova znanja, povezani delimo izkušnje, povezani ustvarjamo nove zgodbe, pove­zani smo bolj ponosni in samozavestni,« je med drugim poudaril Štefelin. »Ne cakaj­te na ustanove, ko se povežeš med sabo, te opazijo.« 
Na koncu dogodka so sledile še javne zahvale kmetijam gostiteljicam za pogo-stitev s hišnimi dobrotami in pijacami: Grofija, Okorn, Šinkovc, Pri Fajdigat, Pr' Jakopcu, Posestvo Trnulja, Bucar, Košir, Kuren, Pr' Soud in domacija Pr' Ostan'k. 
Dogodek so financno podprle Dežel­na banka Slovenije in obcine Borovnica, Logatec in Grosuplje. 
Jana Roštan 





Proti Velikemu Mlacevemu, na odseku od železniške proge do konca podjetja Elstab, že po novo asfaltirani cesti 
Dela na cesti od Grosupljega proti Velikemu Mlacevemu lepo napredujejo. Sprva so se pricela na odseku od železni­ške proge do konca podjetja Elstab, kjer se lahko danes že zapeljemo po na novo asfaltirani cesti. 
V tem delu je potekala tudi obno­va vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter gradnja plinovoda, zgradili so obojestranski plocnik ter v delu proti Velikemu Mlacevemu otok za umirjanje prometa. Uredili bodo še javno razsve­tljavo in kolesarsko povezavo. 
Dela bodo nadaljevali naprej proti Velikemu Mlacevemu. V tem delu bo zahtevnost del manjša, saj bo kolesarska povezava na tem obmocju delno pote­kala izven ceste. 
Jana Roštan 

Dela se nadaljujejo na Adamicevi cesti, popolna zapora ceste bo dlje casa potrebna tudi v centru mesta 


Dela na Adamicevi cesti v Grosupljem se nadaljujejo. Že novembra lani so se pricela na odseku od Hoferja proti obci­ni. Tu dela potekajo ob zoženem cesti-šcu. Drugi odsek, od križišca z Gasilsko cesto do krožišca Kogast, se je ob popol­ni zapori zacel izvajati januarja letos. 
V mesecu aprilu pa pricenjamo z deli na Adamicevi cesti tudi v centru mesta. Za potrebe izvedbe del bo tudi tu po­trebna popolna zapora ceste, predvi­doma v casu od 17. 4. do 30. 6. 2023, od Adamiceve ceste 6 do Adamiceve ceste 16, v dolžini 350 m. Ne bo pa ves cas zapora na celotnem delu. V tem obdo­bju bo štiridnevna popolna zapora ce­ste zaradi asfaltiranja potrebna tudi na delu ceste od Hoferja do vkljucno krož­išca pri Obcini, kjer sicer dela v glavnini potekajo izven cestišca. Tocen termin je odvisen od podrobnega terminske­ga plana in od vremenskih razmer. 
V sklopu del bodo obnovili kanalizaci­jo, vodovodne napeljave, elektro pove­zave in telekomunikacijske vode, vozišc­no konstrukcijo, obojestranske površine za pešce, površine za kolesarje, avtobu­sna postajališca, površine za parkiranje, cestno razsvetljavo ter semaforizirano križišce z Ljubljansko cesto. 


Obnovljena Adamiceva cesta od Ho-ferja do Gasilske ceste bo zagotavljala varnejšo pot pešcem in kolesarjem, s semaforiziranim križišcem pa bo vkljuce­vanje iz Ljubljanske ceste potekalo bolj tekoce. 
Jana Roštan 

Vse aktualne informacije so redno objavljene na obcinski spletni strani: https://www.grosuplje.si/objava/641897. 




Dela potekajo tudi na lokalni cesti proti Spodnji Slivnici 
Z vstopom v novo leto 2023 so se pri-cela tudi gradbena dela na lokalni cesti proti Spodnji Slivnici. Potekajo v dolžini cca 900 m in obsegajo rekonstrukcijo obstojece ceste in dograditev površin za pešce in kolesarje. V sklopu projekta bodo na novo uredili tudi odvodnjava­nje meteornih voda z vozišca, izkopali nove odvodne jarke in zgradili nove polj­ske prikljucke.
 Do sedaj so že opravili skoraj celoten izkop, potreben za širitev vozišca in do-


Obnovljena cesta v Rožniku 
graditev površin za pešce in kolesarje in izdelali melioracijske odvodne jarke. V prihajajocih dneh pa pricenjajo graditi podporne in oporne konstrukcije.
 Pogodbena vrednost del znaša 1.147.364,25 evrov z ddv. Izvajalec del je podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., dela pa bodo predvidoma zakljucili do konca letošnjega avgusta.
 Tilen Erjavec 

V ponedeljek, 20. marca  2023, so v Rožniku priceli z obnovo cestnega odse­ka v dolžini cca 250 m na cesti, ki pelje proti Spodnji Slivnici. Obnovitvena dela obsegajo odstranitev dotrajanega asfal­ta, zamenjavo nevezane nosilne plasti, izvedbo nove asfaltne prevleke in uredi­tev odvodnjavanja. Mestoma so izvedli tudi lokalno razširitev vozišca in uredili dele brežin ob cesti. Dela so bila v zacet­ku aprila zakljucena. 
Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 46.475,96 evrov z ddv. Dela je opravilo podjetje Milan Pušljar, s. p. 
Tilen Erjavec 



Na obmocju Ilove Gore poteka gradnja novega vodovoda 

V septembru 2022 so priceli z gradnjo obcini Ivancna Gorica. Gradbena dela vodovoda od naselja Ilova Gora v naši so sprva potekala na obmocju Ravnega obcini do naselja Ravni Dol v sosednji Dola, v januarju pa so se pricela tudi na obmocju Ilove Gore. 

Gradnja novega cevovoda poteka v skupni dolžini 3.306 m, na obmocju naše obcine, od prikljucnega mesta v nase­lju Velika Ilova Gora do meje z Obcino Ivancna Gorica, v dolžini 1.351 m. 
Dela na obmocju Ilove Gore bodo predvidoma zakljucena do konca aprila, po izgradnji novega omrežja pa bo na sistem na novo prikljucenih 5 objektov. 
Gradnja celotnega sistema bo sicer predvidoma zakljucena v maju. 
Jana Roštan 



Kmalu novo igrišce v Veliki Stari vasi 
V Veliki Stari vasi poteka gradnja no-vega igrišca. Izveden je nasip, položeni so robniki, v cetrtek, 23. marca 2023, so priceli že tudi z asfaltiranjem. Polaganju grobega asfalta bo sledil še fini asfalt in nato risanje talnih oznacb ter montaža golov, košev in mreže.
 Igrišce bo vecnamensko, namenjeno za nogomet, dimenzij 40 x 20 m, in za ko­šarko, dimenzij 15 x 24 m.
 Krajanke in krajani Velike Stare vasi bodo tako dobili nove, urejene površine za šport in rekreacijo, za druženje, sku­pno preživljanje prostega casa.
 Jana Roštan 

Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN Šmarje - Sap – kulturni center 

24. februarja 2023 se je pricela jav­na razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Šmarje - Sap – kulturni center, v sredo, 8. marca, je v dvorani Družbene­ga doma Grosuplje potekala tudi nje­gova javna obravnava. 
Zainteresirani javnosti so dopolnjen osnutek OPPN Šmarje - Sap – kulturni center predstavili Miha Simoncic, vod­ja urada za prostor na Obcini Grosuplje, ki nas je podrobneje seznanil s samim postopkom priprave dokumenta, ki je danes v fazi dopolnjenega osnutka in seznanitve javnosti z njim, sodelavka Su­zana Bužan in arhitekt Gregor Trplan iz podjetja Gužic Trplan arhitekti, d. o. o., ki pa nam je podrobneje predstavil samo vsebino dokumenta. 
Obmocje dopolnjenega osnutka OPPN Šmarje -Sap – kulturni center se nahaja v centru Šmarja - Sapa, na obmo-cju obstojecega kulturnega doma, šole in cerkve. Gre za obmocje, ki je v osnovi namenjeno centralnim dejavnostim. 

OPPN na obmocju predvideva izgra-Predstavitvi je sledila razprava, na ka­dnjo kulturnega doma z ureditvijo jav-teri je zainteresirana javnost podala svo­nih odprtih tržnih površin oz. izgradnjo ja mnenja, pobude in pridobila odgovo­medgeneracijskega centra, tri ureditve-re na morebitna vprašanja. ne enote pa so namenjene vecstano-Jana Roštan vanjski gradnji. 

8. in zakljucni mednarodni dogodek projekta SOLIDART 
Obcina Grosuplje kot vodilni partner ga (Portugalska), Fundacja Autokreacja men projekta je ustvariti trajnostno so-skupaj s še 7 projektnimi partnerji, Ayun-(Poljska), Preili County Council (Latvija) delovanje med projektnimi udeleženci tamiento de Dolores (Španija), Bulgari-in WIPSEE (Francija), sodeluje pri projek-na podrocju solidarnosti v kriznih casih.an Youth Association (Bolgarija), Dimos tu »SOLIDART: Network for the youth de- Med 26. in 28. februarjem 2023 je v Lariseon (Grcija), FAJUB – Federaçăo de bate about the solidarity in crisis times, okviru projekta v glavnem bolgarskem Associaçőes Juvenis do Distrito de Bra-through creativity and art«. Glavni na-mestu Sofija potekalo še 8. in zakljucno srecanje projektnih partnerjev z naslo­vom »Interpreting Europe by Solida­rity Way«. Organiziralo ga je Bulgarian Youth Association (Bolgarsko mladinsko združenje), katerega predsednik je Kri­stiyan Andreev. Projektni partnerji smo predstavili svoja doživljanja projekta, svoja novo pridobljena razmišljanja in poglede na solidarnost v Evropi. Sre-canje je bilo zakljucno, zato je služilo povzetkom kljucnih ugotovitev in raz­mislekom o pretvorbi teh v prakso. Kot predstavnika Obcine Grosuplje sva se srecanja udeležila Aleša Palcic in  David Tomažin iz Študentskega kluba Groš.
 V nedeljo, 26. februarja, smo srecanje v Sofiji priceli z vecerjo, saj je dan služil nastanitvam in prihodom. Delaven je bil naslednji dan, ponedeljek 27. februar, ko smo v delu po skupinah raziskovali prak­ticne vidike razlicnih vrst solidarnosti. Spoznavali smo najrazlicnejše pomene in vrste solidarnosti - od digitalne, so-cialne, tehnološke, financne, politicne, kulturne itd. Etimologija besede “soli-darnost” namrec nakazuje na celostnost tega, kar naj bi bilo solidarno. Solidar­nost namrec združuje dele in iz njih dela vecje celote. Zahteva veliko previdnosti, razmišljanja, empatije in razumevanja. Vsak od partnerjev je predstavil svoja doživljanja projekta, kaj smo iz projekta pridobili, svoje kljucne ugotovitve, pre­dloge, kako bi novopridobljena znanja uporabili v praksi, v svoji obcini.

 Za razliko od prejšnjega srecanja se je to primarno osredotocalo na našo intelektualno dejavnost. Celodnevnim delavnicam in izobraževanjem smo ob koncu dneva v deloma simbolni deloma pa povsem realno-prakticni maniri izde­lovali zapestnice za prihajajoc praznik Baba Marta (bolgarski praznik plodnosti in pomladi v marcu), ki smo jih potem podarili Violetki Dimitrovi, gibalno ovi­rani Bolgarki, ki s prodajo svojih izdelkov (FB: Vili Art – Support cure) zbira denar za financiranje zdravila, ki ji bo pomaga-lo na njeni poti do zdravja.
 Srecanje je poprejšnjim srecanjem znotraj projekta dalo vsesplošni in krovni smisel, saj je povezalo koncepte, ki smo jih izpostavljali skozi projekte, in nam dalo konceptualni okvir razmišljanja na solidaren nacin, kar ni samoumevno. V okviru projekta smo imeli možnost spo­znati druge akterje in lokalne partiku­larnosti, ki jih sicer ne bi imeli možnosti spoznati, imeli smo možnost videti po­dobnosti in razlike med odzivi na izzive, ki jih ponuja aktualnost vsem akterjem zgodovine.
  Aleša Palcic in David Tomažin 


Na podlagi 18. clena Statuta Obcine Grosuplje (Uradni list RS, št. 65/17) in 8. clena Odloka o priznanjih Obcine Grosuplje (Uradni list RS, št. 22/16) objavljamo 
RAZPIS 



o priznanjih Obcine Grosuplje za leto 2023 
1. clen Priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, pod-jetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspe-he in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promo-cijo obcine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem ter drugih podrocjih. 
Podeljuje se naslednja priznanja: 

• 
PRIZNANJE OBCINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBCINE GROSUPLJE, 

• 
PRIZNANJE OBCINE GROSUPLJE S SREBRNIM ZNAKOM OBCINE GROSUPLJE, 

• 
PRIZNANJE OBCINE GROSUPLJE Z BRONASTIM ZNAKOM OBCINE GROSUPLJE. 


2. clen 

Priznanja se podeljujejo enkrat letno, ob obcinskem prazniku, 
25. junija. 

Podeli se lahko najvec eno priznanje obcine v obliki: 
a)
 listine in zlatega znaka Obcine Grosuplje, 

b)
 listine in srebrnega znaka Obcine Grosuplje, 

c)
 listine in bronastega znaka Obcine Grosuplje. 


Priznanje Obcine Grosuplje z zlatim znakom obcine Grosuplje se podeli posameznikom ali pravnim osebam za izjemne do-sežke ali za izredno življenjsko delo, zasluge ali vrhunske uspe-he in dosežke, ki so pomembni za razvoj, promocijo, uveljavlja­nje in ugled obcine na javnem, gospodarskem, znanstvenem, kulturnem, športnem, tehnicnem, humanitarnem in drugih podrocjih. 
Priznanje Obcine Grosuplje s srebrnim znakom Obcine Grosu­plje se podeli posameznikom ali pravnim osebam za izjemne uspehe in dosežke v daljšem obdobju na podrocju, na katerem delujejo. 
Priznanje Obcine Grosuplje z bronastim znakom Obcine Gro­suplje se podeli za pomembne enkratne dosežke, požrtvo­valna ter humana dejanja, za pomembne dosežke v krajšem obdobju delovanja, za prizadevnost na razlicnih podrocjih de­lovanja in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo ter ob pomembnem življenjskem ali delovnem jubileju posameznika ali pravne osebe. 
3. clen Predlog za podelitev priznanj lahko podajo obcinska uprava, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge orga­nizacije in skupnosti, politicne stranke, clani obcinskega sveta ter obcani obcine Grosuplje. 
Posamezni predlagatelj lahko predlaga le po enega kandidata za vsako kategorijo priznanj, prav tako isti predlagatelj lahko predlaga isto osebo le v eno kategorijo priznanj. 
Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, obvezno morajo biti izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v naspro­tnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno. 
Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišcu Obcine Grosuplje, Taborska cesta 2; Grosuplje, in na obcinski spletni stani www. grosuplje.si. 
O podelitvi priznanj bo odlocal Obcinski svet Obcine Grosuplje s sklepom na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 
4. clen Rok za oddajo pisnih predlogov z obrazložitvijo na predpisanih obrazcih je 30 dni od objave na spletni strani Obcine oz. do petka, 5. maja 2023. Predloge posredujte na naslov: OBCINA GROSUPLJE, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje – s pri­pisom ''Priznanja''. 



Materinski dan - 25. marec 

Na materinski dan, ki je praznik življenja in ljubezni, smo cla-nice ŽO SDS Grosuplje obiskale starejše clanice na njihovem domu. Razveselile smo jih z rožico in jim zaželele vse dobro. 
Marina Racki 



Programska konferenca NSi: vsem dostopno javno zdravstvo 
NSi Grosuplje in obcinski svetnik. Konference pa se je udeležilo tudi številno clanstvo obcinskega od­bora. Predsednik NSi Matej Tonin je dejal, da zdrav­nika potrebuje vsak, zato delo­vanje zdravstve­nega sistema tudi bistveno doloca kvaliteto našega življenja. Slovenski 
zdravstveni sistem 

je resno bolan in brez odlocnega ter hitrega ukrepanja bo kolapsiral. Še vedno imamo vrhunske strokovnjake in predane zdravstvene de­lavce. Predsednik NSi je še zagotovil, da je zdravstvo prevec pomembna tema, da bi jo prepustili politicnim preigrava­njem in taktiziranju. »Zato v Novi Sloveniji v zacetku letošnjega leta še nismo vlagali predlogov zakonskih sprememb. Ne želi-mo poslušati, da naši predlogi kakorkoli blokirajo vladne. Vendar v nedogled ni­smo pripravljeni cakati.« 
Matjaž Trontelj je poudaril, da je treba v sistem takoj vkljuciti vse razpo­ložljive zdravstvene kapacitete pri vseh 

Grosuplje - Letošnja programska kon­ferenca (10. 3. 2023) je bila posvecena prenovi slovenskega zdravstva in je po­tekala pod naslovom Vsem dostopno javno zdravstvo. Gostje konference so bili ustanoviteljica MC Medicor Slove­nija prof. dr. Metka Zorc,  ustanovitelj specialisticne ordinacije Avelana kirurg primarij dr. Andrej Šikovec, podpredse­dnik Zveze organizacij pacientov Slove­nije Franci Gerbec in zdravnik, specialist infektologije Federico V. Potocnik. Zbra­ne pa sta nagovorila tudi predsednik NSi Matej Tonin in predsednik strokovnega odbora za zdravstvo v NSi Matjaž Tron-telj, predsednik obcinskega odbora 

Izpolnjevanje obljub 
izvajalcih zdravstvenih dejavnosti – tako javne zavode, koncesionarje kot tudi zasebnike, uvesti posebno statusno obliko samostojnega nosilca zdravstve­ne dejavnosti, in da bi morale biti vse zdravstvene storitve, tudi pri zasebnikih in koncesionarjih, placane iz zdravstve­nega zavarovanja. Situacija, v kateri se je znašel slovenski zdravstveni sistem, zahteva temeljit premislek. Ce hocemo ohraniti vsem dostopen zdravstveni sistem, ga moramo postaviti na nove temelje. V Novi Sloveniji verjamemo, da imamo prave odgovore na vprašanja in dileme, ki jih odpira zdravstvena refor-ma. Zavedamo se, da zdravje ni stvar koalicije ali opozicije oziroma dnevne politike, ampak je dober in dostopen zdravstveni sistem, ki odgovarja na po­trebe ljudi, nacionalnega pomena. 
Obcinski odbor Nova Slovenija - kršcanski demokrati Grosuplje 


Vec na: PROGRAMSKA KONFERENCA NSi: VSEM DOSTOPNO JAVNO ZDRA­VSTVO – Nova Slovenija – kršcanski de­mokrati 
Z veseljem sporocamo, da smo v NSI Grosuplje - kršcanski demokrati uspe­šno realizirali našo predvolilno oblju­bo o brezplacnem parkiranju v obcini Grosuplje. Po podpori našega župana in realizaciji strokovnih služb obcinske uprave smo zagotovili 2 brezplacni uri parkiranja pred ZD v Grosupljem, kar bo pripomoglo k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse obcane. Poleg tega je po novem tudi ena ura brezplacnega parkiranja v garažni hiši, kar bo prispevalo k boljši prometni mo-bilnosti in razbremenitvi parkirišc v me-stnem jedru. Veseli smo, da smo lahko prispevali k izboljšanju kakovosti življe­nja naših obcanov in se zahvaljujemo obcinski upravi za podporo. Kršcanski demokrati držimo obljube, ker smo bli­zu ljudem. 
Obcinski odbor Nove Slovenije - kršcanski demokrati obcine Grosuplje 



Dogajanje v župniji Grosuplje 
ZAKONCI JUBILANTI V ŽUPNIJI GROSUPLJE 

Na nedeljo svetega Jožefa, 19. marca 2023, je bilo v župnijski cerkvi svetega Mihaela v Grosupljem zelo veselo, pol-no ljubezni. Na ta dan se je 11 zakon­skih jubilantov, ki so ali pa bodo letos praznovali 55 let, 50 let,  40 let, 30 let, 25 let in 10 let, zahvalilo Bogu za blago­slov in varstvo v vseh letih zakonskega življenja. Pred zbranimi so obnovili za­konsko obljubo, župnik Martin Golob je blagoslovil zakonce in prstane. Po maši je sledilo druženje v ucilnicah. Vsem za­koncem želimo obilo blagoslova. 
KRIŽEV POT 

V Župniji Grosuplje se je v postnem casu križev pot izvajal ob petkih in ne­deljah. Ob petkih so križev pot molili veroucenci  in mladinci v župnijski cerkvi sv. Mihaela Grosuplje, ob nedeljah pa so molile razlicne skupine: clani ŽPS, mini-stranti, bralci Božje besede, zakonske skupine, skavti, prav tako so križev pot brali tudi na podružnicah, na Spodnji Slivnici in Gatini. 
V  petek, 31. 3. 2023, pa je bil prav po­seben križev pot. Vodili in pripravili so ga animatorji, skavti in mladinska skupina. Pricel se je ob 20. uri in je potekal izpred župnijske cerkve sv. Mihaela do križa na Košcakovem hribu. 
CVETNA NEDELJA 

Na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023, se je v župnijski cerkvi svetega Mihaela v Grosupljem vsaka dopoldanska maša pricela s procesijo butaric in drugega zelenja, nadaljevala z blagoslovom bu-taric in zelenja ter branjem pasijona, ki so ga brali mladi. Na koncu vsake maše pa so bile najvecje in najlepše butarice nagrajene. 
Milena Nagelj 


Ustvarjali smo vošcilnice in cvetne butarice 
V soboto, 1. aprila 2023, je Kulturno društvo Škocjan za svoje clane in prija­telje društva v Društvenem domu v Ško­cjanu pripravilo velikonocno ustvarjalno delavnico. 
Najprej smo z lepimi potiskanimi pa-pirji in rezalnimi šablonami ter ustvar­jalnim strojckom Sizzixom ustvarjali ve­likonocne vošcilnice, nato pa še cvetne butarice. Da so bile lepo narejene in skla­dne s kršcansko tradicijo, je poskrbela z nasveti in pomocjo naša clanica Marta Smole. Udeleženci delavnice so izdela­li tudi vecjo cvetno butaro, ki so jo po delavnici odnesli in namestili v cerkvi v (pre)hitro minile. Cvetne butarice smo najboljšimi željami poslali sorodnikom Škocjanu. naslednji dan odnesli k blagoslovu po in prijateljem. 
Tri ustvarjalne ure so v dobri družbi župnijah, vošcilnice pa v ponedeljek z Nataša Virant 

Cistilna akcija v KS Mlacevo 

Ker nam je vreme med vikendom zagodlo z dežjem, smo se odlocili, da vašcani Malega Mlacevega, Velikega Mlacevega in Zagradca poprimemo za smetarske vrece kar sredi tedna in oci­stimo naše kraje in stranske poti. Dobili smo se vsak pred svojim gasilskim do-mom, v sredo, 5. aprila, kjer smo si raz­delili zašcitne rokavice in vrece za sme-ti. Pohvalno, da je bilo med pobiralci vecinoma videti otroške, mlade obraze. Hvala vsakemu posebej, ki si je vzel cas na vetrovno popoldne in pomagal pri cišcenju okolice naših domov. 
Veseli nas, da je bilo odpadkov nekaj manj kot prejšnja leta, hkrati pa je bilo ob poteh opaziti vecje število pasjih iz­trebkov. Naloga in dolžnost lastnikov psov je, da iztrebke poberejo in jih odvr­žejo v smetnjak. 

Na koncu pa so se otroci malo podru­žili na igrišcu na Malem Mlacevem, malo starejši pa v garaži gasilskega doma, kjer smo si vsi zasluženo privošcili kos pice ali 


Iz naših krajev / Turizem 


V mesecu marcu smo praznovali 125 let rojstva Louisa (Lojza) Adamica. 
Slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in po­litik se je rodil 23. marca 1898 v kmecki družini, ki je zelo cenila izobrazbo. Rodil se je v grašcini Praproce, kjer je živel vse do selitve v Ameriko pri petnajstih letih. Tam je najprej pisal v slovenšcini za slovensko glasilo Glas naroda, nato pa si je pla-cal ure anglešcine, v kateri je tudi kasneje pisal in izdajal knjige. 
Med 1917 in 1920 je služil v ameriški vojski, kasneje delal kot novinar in poklicni književnik v ZDA. Jugoslavijo je obiskal dvakrat – leta 1932 in 1949. 
Umrl je leta 1951 na svoji farmi v Milfordu (New Jersey), okolišcine njegove smrti pa nikoli niso bile tocno pojasnjene. 
Danes je v Grosupljem po tem znamenitem pi-satelju poimenovanih vec stvari: 
• 
Adamiceva cesta, glavna prometna žila Gro­supljega, ki je današnje ime dobila leta 1967. Starejši obcani se je verjetno še spomnijo z imenom Velika cesta. 

• 
Adamiceva plošcad ob Adamicevi in Kolodvor-ski ulici, s kipom pisatelja, ki ga je postavila Slo­venska izseljenska matica. 

• 
Osnovna šola Louisa Adamica. 


• 
Adamicev center, v katerem ima sedež tudi Obcina Grosuplje. 



• Društvo tabornikov rod Louis Adamic, ki deluje že od leta 1973. V Mestni knjižnici Grosuplje je postavljena raz­
stava Adamicevih del in nekaterih kosov pohištva iz njegove rojstne hiše v Praprocah. 
Vec o Louisu Adamicu pa lahko izveste tudi na ogledu znamenitosti Grosupljega, po katerih vas popeljejo vodniki turisticnega obmocja Obcine Grosuplje. Svoj ogled Grosupljega ali drugih zna­menitosti narocite na info@visitgrosuplje.si. 


Spomenik Louisu Adamicu pred grašcino Praproce. Foto: P. Pulko 
krajinski  ark

polje 


VABILO NA PREDAVANJE 
Koliko vrst divjih cebel živi okrog nas? 

Predavatelj: dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo 
Kdaj in kje: v sredo, 19. aprila 2023, ob 19h v Kulturnem domu Racna 
Predavanje bo trajalo okvirno eno uro. 

Ko govorimo o cebelah, vecina ljudi pomisli samo na medono­sno oziroma kranjsko cebelo. Vendar pa to ni edina cebela, ki živi pri nas. Poznamo namrec tudi divje cebele, kamor spadajo cmrlji in cebele samotarke. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih preko 500 vrst divjih cebel. 
Na predavanju bo dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo predstavil pestrost cebel v Sloveniji. Izvedeli boste, kako živijo, kako oprašujejo, kaj jih ogroža in zakaj moramo divje ce­bele ohraniti. Predstavil bo tudi izsledke raziskav pestrosti divjih cebel na obmocju Krajinskega parka Radensko polje. 

Tudi cmrlje uvršcamo med divje cebele. 
DELAVNICA EKOSISTEMSKE STORITVE 
V mesecu marcu smo v sklopu projekta ZAGON v sodelo­vanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije izvedli proaktivno delavnico, na kateri smo se z razlicnimi deležniki obmocja Kra­jinskega parka Radensko polje (kmetje, lovci, ribici, gozdarji, turisticni vodniki, predstavniki kmetijske svetovalne službe, predstavniki krajevne skupnosti, naravovarstveniki, upravljalci obmocja) pogovarjali o: 
• 
pomenu ekosistemskih storitev za razlicne deležnike; 

• 
morebitnih konfliktih pri rabi prostora oz. ekosistemskih storitev; 

• 
vplivih razlicnih deležnikov na ekosistemske storitve. 



Cilj delavnice je bil, da z analizo rezultatov delavnice ugoto­vimo in lažje razumemo, katere storitve, funkcije oz. posebno­sti Krajinskega parka Radensko polje so za razlicne deležnike najpomembnejše ter kakšno je stališce posameznih deležni­kov do vseh ostalih dejavnosti našega obmocja. Rezultati bodo vkljuceni v desetletni nacrt upravljanja parka, ki ga bomo pri­pravili v okviru projekta ZAGON. 
EKOSISTEMSKE STORITVE = ves neposreden in posreden pri­spevek ekosistemov oz. narave k blaginji cloveške družbe ali po­sameznika. Po domace receno, so to darovi narave, ki nam omo­gocajo preživetje pa tudi boljšo kakovost življenja. 
Kot primer: Tudi opraševanje rastlin je ekosistemska storitev. Brez opraševalcev med drugim na naših mizah ne bi bilo oku­snih plodov, domace živali pa bi stradale. 
Ekosistemske storitve so pred­stavljene tudi v prvem nadstro­pju Žabje hiše, v okviru razstave Varstvo narave. 


OBISKI ŠOL V CENTRU OHRANJANJA NARAVE - ŽABJI HIŠI 

V mesecu marcu si je Žabjo hišo, tako razstavo o varstvu narave kot tudi razstavo o Krajinskem parku Radensko polje, ogledalo preko 300 ucencev lokalnih šol in vrtcev. Obiskalo nas je tudi preko 50 ucencev Zavoda za gluhe in naglušne. 
Poleg ogleda razstav so imeli ucenci enkratno priložnost spoznavati dvoživke v živo in si na lastne oci ogledati razvoj dvoživk. V mlaki za Žabjo hišo so se namrec prav te dni iz mre­stov rjavih žab razvili paglavci. 
Tudi v mesecu aprilu in maju nas bo obiskalo še kar nekaj šol. Do takrat pa se bodo nekateri paglavci morda že preobra­zili v mlade žabe. 

Prvi velikonocni sejem v Racni 

Letos smo se v Turisticnem društvu Kopanj odlocili, da v spomin na nekda­nje spomladanske sejme ob cerkvah pri­pravimo velikonocni sejem in damo pri­ložnost razlicnim lokalnim izdelovalcem, da pokažejo svoje rokodelske sposobno­sti in nadarjenost, saj pogosto ostajajo za zaprtimi vrati in sploh ne vemo zanje. Za prostor smo izbrali zavetje Družbene­ga doma. Na povabilo se je odzvalo kar precej ponudnikov, nekaterim je bilo pa še vedno nerodno izpostaviti svoje delo javnosti. 
»Sejem bil je živ.« Na ogled in izbiro smo imeli domaco potico, šunko, suhe klobase, hren, sire in druge mlecne izdel­ke, domace caje in kreme, prticke z ve­likonocnimi motivi, dekorativne zajcke razlicnih velikosti iz blaga in lesa, šopke iz krep papirja, košarice za razlicne na­mene, loncene posode, zlasti poticnice razlicnih velikosti, torbice, nahrbtnike, pa tudi zelo iskane brezove metle. Za ve­liko noc je namrec še bolj kot obicajno potrebno pospraviti in pomesti po dvo­rišcih. 
Poleg omenjenega pa je sejem imel namen tudi osvežiti tradicijo izdelovanja cvetnonedeljskih butaric, saj zaradi za­miranja kmeckega življa in pomanjkanja casa izdelovanje le-teh cedalje bolj tone v pozabo. Nekoc je bilo na cvetno nede­ljo, ki je zadnja nedelja pred veliko nocjo, zelo živahno. Lahko bi govorili o pravem tekmovanju, kdo bo k blagoslovu v cer­kev prinesel vecjo in lepšo butarico ali pušelj, kakor se imenuje ponekod na Dolenjskem. Z njimi se obuja spomin na Jezusov slovesni prihod na praznovanje v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali s palmovimi in oljcnimi vejami. 
Ta del sejemskega programa je bil pa nepricakovano trd oreh, saj smo še po nekajtedenskem iskanju izvedenega izdelovalca butaric ostali skoraj praznih rok. Nihce jih ne bi javno izdeloval na sej-mu, zase za doma že, ne pa za pouk v jav­nosti. Zato smo morali »zaorati ledino«. Obiskali smo gospoda Romana Gacnika iz Ponikev, da nam je pokazal, kako se pravilno naredi butarica. Poucil nas je, da ni problem samo v izdelovanju, pac pa je pomembno imeti tudi ustrezen material. Sestavine se razlikujejo od kraja do kraja, zato se je bilo preprosto treba odloci-ti, iz cesa jih bomo izdelovali. Najprej je potrebno nabrati razno šibje in zelenje: leskove, vrbove in hudalesove šibe, lah­ko tudi vejice sadnih dreves, oljcne, bri­nove ter bršljanove vejice z jagodami, da so butarice cim lepše. Na vrhu butarice ne sme manjkati križec iz trte, to je naš domaci izraz za dobrovito. Izbrano se poveže v podolgovat snop, ki se ga po želji lahko tudi okrasi s kakim sadežem ali cvetom, najbolje pa je, da je povsem naraven. Dve prostovoljki, Mojca Gruden in Sabina Benedik, sta se na hitro naucili osnovnega izdelovanja in tega potem posredovali naprej na sejmu. Ponosni smo, da nam je »akcija« uspela. Izdelali smo precej butaric, nekaj so jih naredili tudi otroci sami. Veseli smo bili, da so jih ljudje želeli imeti in so radi segali po njih. 


Prišlo je veliko obiskovalcev, doma-cih in tujih, tako da je bilo zadovoljstvo obojestransko – pri ponudnikih in obi-skovalcih. Nekaj se je pokupilo, malo po­klepetalo, podružilo in ko se je prikazalo še sonce, je bila dobra volja na višku. Z mislijo, da ta prvi sejem ni bil zadnji, smo se z lepimi vtisi ob 15. uri poslovili. 
Hvala vsem ponudnikom in obisko­valcem. Brez vas sejem ne bi uspel. Hvala tudi Turizmu Grosuplje in Krajinskemu parku Radensko polje za sodelovanje, oblikovanje obvestil in obvešcanje o  do-godku. 
Olga Gruden 

Kam z odpadnim tekstilom? 
Oblacila in drugi tekstilni izdelki spa-dajo med najbolj razširjene potrošniške dobrine. Panoga tekstilne industrije naj bi povzrocala kar 5 do 15 % celotnega negativnega vpliva na okolje. Že pri sa­mem gojenju sadik bombaža dodajajo veliko umetnih gnojil in pesticidov, tako da se velik del onesnaževanja zgodi že na zacetku. Bombaž namrec velja za sve­tovno najbolj škropljeno rastlino. Zaskr­bljujoce je dejstvo, da se za izdelavo ene majice porabi 150 kilogramov pesticidov in 2700 litrov vode. 
Druga težava pa je zaradi našega na-cina življenja in potrošnike družbe. Veli­kokrat se svojih oblacil hitro navelicamo, zato je pomembno, da se jih znebimo na okolju prijazen nacin. Po podatkih pov­precen Evropejec vsako leto kupi kar 26 kilogramov oblacil. Kolicina se je v za­dnjih desetletjih povecala kar za 40 %. Razloge za to pa lahko najdemo v nižjih cenah in v hitrejšem dostopu do zadnjih modnih trendov ter skrbno nacrtovanih marketinških akcijah. 
Široka proizvodnja in potrošnja teks­tilnih izdelkov negativno vpliva na oko­lje, saj celoten cikel tekstilnega izdelka, od njegove proizvodnje do odstranje­vanja, prispeva k onesnaževanju okolja, voda s kemikalijami, emisijami v zrak, neprijetnimi vonjavami, s hrupom, po­rabo energije in nastajanjem odpadkov. Tekstilna industrija je druga najvecja in-dustrija na svetu, ki porablja velike koli-cine naravnih surovin, predvsem fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki se uporabljajo pri proizvodnji vlaken, tekstilij in oblacil ter njihovem prevozu. 
Po podatkih Evropske agencije za okolje povprecen Evropejec letno zavrže 11 kilogramov oblacil. V Sloveniji zavr­žemo kar 17.000 ton tekstila na leto. Na ekološki nacin ga predelamo samo 15 %, preostanek pa konca v sežigalnicah ali celo na odlagališcih. Tekstilni izdelki predstavljajo kar 5 % vseh odvrženih od­padkov. 
Tekstil je zaradi svoje sestave slabo razgradljiv, velika težava sodobnega te­kstila je sestava iz plastike (poliestri in ostale mešanice), pri njegovi razgradnji pa nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat mocnejši povzrocitelj globalnega segre­vanja kot ogljikov dioksid. Odpadki iz tekstila so poleg odpadne elektronske opreme eni izmed najhitreje rastocih vrst odpadkov v Evropski uniji. 
Kako lahko sami prispevamo k ohranjanju okolja kot ozavešceni po­trošniki? 
Potrebno je zavedanje, da je glavni ukrep za preprecevanje tekstilnih od­padkov ponovna uporaba, popravlja­nje oblacil in trajnostno nakupovanje. Cezmerna potrošnja je škodljiva za naše okolje, pa tudi za naše denarnice. 
1.
 Postanite ekološko ozavešcen potro­šnik in kupujte premišljeno. 

2.
 Oblacilo, ki ga vec ne želite imeti, po­darite nekomu, ki ga potrebuje. 

3.
 Oblacila lahko tudi zamenjate, v Slo­veniji poteka že precej projektov, ki spodbujajo izmenjavo oblacil. To so 


centri ponovne uporabe, trgovine z rabljenimi oblacili, oddaja oblacil v humanitarne namene Karitasu ali Rdecemu križu ter mreža zabojnikov za oddajo rabljenih oblacil. 
4. Odpadni tekstil oddajte v Zbirnem centru Špaja dolina. Tekstil zbiramo v PVC vrecah, teže 15 do 20 kg, da se tekstil med transportom ne umaže. Odpadni tekstil naložimo v vrecke (do 120 l). Oddan tekstil mora biti cist! Samo cist tekstil je uporaben, pranje bi namrec povzrocilo prevelike doda­tne stroške. 
Odpadni tekstil, ki ni opran, ni prime-ren za ponovno uporabo ter sodi med mešane komunalne odpadke (crn za­bojnik). Prevzemamo ga tudi v zbirnem centru v Špaji dolini, oddaja je placljiva. 
Med odpadni tekstil spada: -vsa otroška, ženska in moška oblacila; -igrace iz tekstila; -hišni tekstil: posteljnina, rjuhe, zavese 
(iz naravnih vlaken); -obutev v paru (obutev, ki nima para, se ne zbira); -torbe in torbice, kravate, pasovi in drugi modni dodatki. 
Med odpadni tekstil ne spadajo uma­zana in strgana oblacila in obutev, krpe, odeje, preproge... 
Javno komunalno podjetje Grosuplje, foto: Pixabay 


Obcinski test hoje 
Vsako pomlad zaposleni Zdravstve­no-vzgojnega centra Grosuplje v sode­lovanju z zaposlenimi v Zdravstvenem domu Grosuplje pripravljamo obcinski test hoje. Kot vedno doslej bo dogodek potekal na Poti zdravja ob pokopališcu Resje. Namenjen je vsem, ki vas zanima, v kako dobri kondiciji ste in na kakšen nacin lahko spremenite navade, da se bo vaša telesna pripravljenost izboljšala. Tudi to pomlad smo za vas pripravili dva termina. 
April: sobota, 22. 4. 2023, med 8. in 

12. uro Maj: sobota, 20. 5. 2023, med 8. in 
12. uro 
Na startu boste izpolnili kratek vpra­šalnik, medicinska sestra vas bo opre­mila z uro za merjenje srcnega utripa, zdravnik pa vam bo izmeril pritisk in po potrebi z vami spregovoril o morebitnih stanjih, ki bi ovirala udeležbo na testu hoje. Od zdravnika boste šli k fiziotera­pevtkam, s katerimi boste opravili ogre-valne vaje. Dale vam bodo vse napotke za cim uspešnejše opravljen test. Ko bo­ste prehodili 2 km, vas bo na cilju cakalo okrepcilo, analiza rezultatov in napotki za izboljšanje fizicne zmogljivosti. 


Na dogodek pridite primerno oblece­ni, svetujemo udobna oblacila in obutev. Lahko pridete sami ali v družbi. V prime-ru dežja dogodek odpade. 
Se vidimo! 
Ajda Plos, mag. zdr. neg. s spec. znanji Klavdija Zakrajšek, dipl. med. ses. s spec. znanji 
Zdravstveno-vzgojni center Zdravstveni dom Grosuplje 

Nastop folklorne skupine KD sv. Mihaela Grosuplje na materinski dan v DSO Grosuplje 

Folklorna skupina  KD sv.  Mihaela Grosuplje je na materinski dan obiskala stanovalce Doma starejših obcanov in jih razveselila s plesom in petjem. 
Za nastop smo pripravili "pustne šta­jerske plese". 
Zaplesali smo plese kosmaca ali po­skakaca, za debelo repo in pobreško pol-ko. S harmoniko nas je spremljal Janez Potokar. 
Ob koncu nastopa smo stanovalcem dali rožico z oljcno vejico in skupaj zapeli nekaj ljudskih pesmi. 
Ob prihajajocih velikonocnih prazni­kih smo jim zaželeli vse dobro, predvsem zdravja in poguma. 
Folklorna skupina sv. Mihaela Marina Racki 



RKS OZ Grosuplje, PGD Škocjan in mag. Iztok Vrhovec prejeli priznanja Civilne zašcite 

V cetrtek, 9. marca 2023, je v Domža­lah potekala slovesna podelitev priznanj in nagrad ob dnevu Civilne zašcite. 

Podelitve so se poleg poveljnika Ci-vilne zašcite obcine Grosuplje Tomaža Riglerja udeležili tudi sekretarka Obmoc­nega združenja Rdecega križa Grosuplje Anica Smrekar s sodelavcema ter pred­sednik Prostovoljnega gasilskega dru­štva Škocjan Martin Tomažin. 
Humanitarna pomoc ob elementar­nih in drugih nesrecah je ena od osnov­nih dejavnosti RK Grosuplje. Ob svojem širokem spektru delovanja na humani­tarnem podrocju ima tudi dolgo zgodo-vino pomoci na podrocju varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Tako zaposleni kot veliko število prostovolj­cev v RK Grosuplje si neprestano priza­deva za pripravljenost in usposobljenost za razlicne oblike pomoci. 
RK Grosuplje je ob izbruhu epidemije covid-19 deloval na vec podrocjih. Bolni-carji prostovoljci so se vkljucili v pomoc pri oskrbi povecanega števila bolnikov v UKC Ljubljana. Na lokalni ravni pa so prostovoljci krajevnih organizacij RK po­magali pri oskrbi najbolj ranljivih s hrano in drugimi nujnimi potrebšcinami. Ob zacetku vojne v Ukrajini so marca 2022 dali pobudo in tudi aktivno sodelovali pri zbiranju in sortiranju materialne po­moci za Ukrajino, pomoci ukrajinskim beguncem, ki so našli zatocišce na ob-mocju naše obcine. Poleg nudenja nuj­nih življenjskih potrebšcin in pomoci pri urejanju dokumentov zanje izvajajo tudi tecaj slovenšcine in psihosocialno pod-poro. 
Za dolgoletno humanitarno delo in požrtvovalnost je Uprava RS za zašcito in reševanje RK Grosuplje podelila srebrno priznanje Civilne zašcite. 
PGD Škocjan je že vrsto let aktivno pri zagotavljanju zašcite in reševanja, ne samo v svojem kraju temvec tudi drugje na obmocju GZ Grosuplje. Gasilci PGD Škocjan so vedno pripravljeni poma­gati ob požarih, naravnih nesrecah, pa tudi pri drugih potrebah. Po požaru, ki je leta 2012 unicil gasilski dom, so s pro-stovoljnim delom in s prispevki v rekor­dnem casu zgradili nov gasilski dom. Ob 100-letnem jubileju delovanja je Prosto­voljno gasilsko društvo Škocjan prejelo srebrno priznanje Civilne zašcite. 
Priznanje je prejel tudi dolgoletni predsednik PGD Grosuplje, mag. Iztok Vrhovec. Kot predsednik najvecjega in osrednjega prostovoljnega gasilskega društva v obcini Grosuplje je pomemb-no prispeval k aktivnostim zašcite in reševanja v obcini Grosuplje. Vodenje visoko aktivnega društva je skozi leta zahtevalo veliko mero požrtvovalnosti in casa, za kar je mag. Iztok Vrhovec prejel bronasto priznanje. 
Vsem nagrajencem iskreno cestitamo z željo, da bi še naprej tako dobro delo­vali v sistemu zašcite in reševanja. 
Luka Potokar, Civilna zašcita obcine Grosuplje 

Utrinki doživetij v VVZ Kekec Grosuplje 

»MAMA, KJE SO MOJI COPATI?« 
Tako nekako je odmevalo na spo­dnjem hodniku vrtca Kekec, ko so se otroci iz skupine Netopirji pripravljali na gledališko predstavo MUCA CO­PATARICA, ki so jo v zacetku marca v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje ponosno zaigrali svojim mamicam, oc­kom, sovrstnikom, babicam, dedkom itd. Otroci iz Netopirjeve igralnice so v projektu Od knjige do gledališke pred-stave spoznali poklic pisatelja, razlicne zgodbe slovenskih avtorjev in vlogo scene ter igralcev v gledališki igri. Skozi sam projekt so se veliko igrali, zabava­li, se preizkusili v razlicnih vlogah, pri­pravljali sceno in rekvizite, vadili igro po lastnem izboru ter nastopili v pravi gledališki igri, ki so jo sami snovali s po­mocjo vzgojiteljic. 
Ker otroci jeseni odhajajo v šolo, jim je bil nastop na odru dobra popotnica za premagovanje treme pred nastopa­njem, kar jim bo v šolskih klopeh prišlo še kako prav. 
Vzgojiteljici Petra Potokar in Ivana Štulac 

POMLADNA DOGAJANJA V ENOTI MOJCA 
V enoti Mojca smo slavnostno prica­kali pomlad. Nanjo smo že prav vsi težko cakali. Že v ponedeljek, 20. 3. 2023, smo si skupaj ogledali kamišibaj zgodbo Kva­ki, mali nezadovoljni žabec, avtoric Elisa­beth Wagner in Margret Russer.  Otroci so imeli ta dan tudi srecanje s pravimi žabicami, ki nam jih je prinesla in pred­stavila vzgojiteljica Klavdija Zajec Bob-nar v sodelovanju s Krajinskim parkom Radensko polje. Za vecino otrok je bil to prvi stik s temi živalmi. Zmocili so si roke in jih nežno ter pogumno prijeli v roke. 


V torek smo na igrišcu pred vrtcem praznovali prihod pomladi. Skupaj smo priklicali lepo gospo Pomlad in nato skupaj z njo ob spremljavi kitare peli po­mladne pesmice. V sredo smo se zopet zbrale vse skupine in sodelovale v inte­raktivno pripravljeni glasbeni pravljici o pogumnem žabcu, ki sta jo vodili stro­kovni delavki. Tokrat so otroci poslušali glasbo, zvoke in imeli možnost poustvar­janja zvokov ter preizkušanja igranja na razlicne instrumente. Cel teden smo tudi vsi ustvarjali rožice in pticke, s katerimi smo okrasili vrtec in skrbeli za prijetno pocutje vseh v enoti. 
Za enoto Mojca zapisala Vida Kastelic, dipl. vzg. 

VSE NAJBOLJŠE, DRAGI NAŠ VRTEC – RADI TE IMAMO! 
ENOTA TROBENTICA 
Otroci so izrazili željo, da bi rojstni dan vrtca Kekec praznovali v naših goz­dnih kotickih. Naredili smo skupni nacrt in zapisali vse ideje praznovanja na pla­kat. Predlagali so, da naredimo napis iz palic, torto, ježke, narisali bi vrtec Ke­kec ... Otrokom smo omogocile, da so samostojno poiskali ves naravni material in ustvarjali po svojih idejah, nato smo skupaj uredili gozdni koticek za prazno­vanje. S pesmijo "Vse najboljše, vrtec Kekec ..." smo zapeli in zaplesali. Ob za­kljucku praznovanja smo naredili v igral­nici kino in si ogledali film o Kekcu. 

Strokovne delavke enote Trobentica 
ENOTA MOJCA 

Na dan praznovanja 70-letnice VVZ Kekec Grosuplje, 6. 3. 2023, smo si otroci in vzgojiteljice že zjutraj ogledovali naš praznicno okrašen vrtec s papirnatimi srcki želja družin vrtcu ob visokem okro­glem jubileju. Na ograjo vrtca smo doda­li pisane balone in na vhodna vrata vrtca pritrdili napis, da praznujemo. Drevo na našem igrišcu je že pretekli teden dobilo praznicno kvackano obleko in na ogra­jo smo privezali še zastavo naše enote. Na hodnik vrtca smo postavili iz škatle narejeno kocko o praznovanju in pla­kate, ki smo jih ustvarjali v posameznih skupinah med pripravami na praznova­nje. Po jutranjem krogu smo se vsi sku­paj zbrali v eni igralnici in izvedli kratek kulturni program. Starejše skupine so mlajšim otrokom povedale nekaj dekla­macij in zapele nekaj pesmic. Nato smo v igralnico pripeljali slavnostno torto, ki smo jo otroci in strokovne delavke izde­lali iz odpadnih materialov. Vrtcu Kekec smo ob torti zapeli vsem dobro znano pesem Vse najboljše! Za zakljucek dru­ženja smo vrtcu zaželeli še mnogo lepih in uspešnih let delovanja. Ob spremljavi kitare smo skupaj peli otroške pesmice in veselo rajali. Praznicno vzdušje se je ob zanimivih dejavnostih v enoti nada­ljevalo še v prihodnjih dneh. V torek smo si ogledali kamišibaj zgodbo Medved in Mali (avtorice Katje Gehrmann). V sredo so nam otroci iz skupine Levcki zaigrali igrico Pod medvedovim dežnikom (av­torice Svetlane Makarovic). V cetrtek smo igrali na male ritmicne instrumente in peli otroške in ljudske pesmice. Teden smo zakljucili z ustvarjanjem ptickov iz odpadnih materialov, saj se je bližalo gregorjevo, in z ogledom lutkovne igrice po ljudski pripovedki Ti loviš! 
Teden je bil praznicno obarvan, ob za­kljucku vseh dejavnosti smo vrtcu Kekec še enkrat zaželeli vse najboljše! 
Za enoto Mojca pripravili Vida Kastelic in Sara Majetic 
ENOTA PIKA - STAND BY ME - STOJ OB MENI 
V enoti Pika v Šmarju - Sapu se vec­krat odzovemo na dobrodelne dogodke in akcije. Tako se je naša enota v mese-cu oktobru 2022 pridružila humanitar­ni akciji "OTROCI ZA OTROKE" v okviru društva Palcica pomagalcica v zbiranju kovancev. Denar smo naklonili Društvu Palcica pomagalcica, ker to društvo že poznamo, jih obcudujemo in z veseljem tudi podpiramo, saj je njihov namen humanitaren. Društvo se ukvarja z do-brodelnimi dejavnostmi, kot so: akcije zbiranja denarja za potrebne terapije, ki jih nekateri otroci potrebujejo za svoj razvoj. Tovrstne terapije pa je društvo omogocilo tudi enemu izmed naših otrok, ki obiskuje naš vrtec. 
Ker sodelavke v enoti Pika nismo žele­le biti družini le v oporo, smo se odlocile, da bomo v mesecu marcu v družbenem domu Šmarje - Sap izpeljale kulturni na-stop in dobrodelni bazar. Tako smo se 6. marca zbrale vse skupine enote Pika sku­paj s starši, starimi starši, sorodniki, prija­telji in ostalimi obiskovalci razlicnih dru­štev. Hkrati smo s kulturnim nastopom obeležili še 70-letnico vrtca Kekec. Otroci so se predstavili s plesnimi, pevskimi in dramskimi tockami. Najmlajša skupina otrok (3–4 leta) se je predstavila z glas­beno tocko. Z lastnimi glasbili (rokami in nogami) smo ritmicno spremljali glasbo Stand by me (Ben E. King) in napovedali bazar z dobrodelno noto. Strokovne de­lavke vrtca smo s pomocjo starih staršev pripravile raznolik bazar. Zbrani izkupi-cek pa smo namenili družini otroka, ki je del našega vrtcevskega življenja. 


Za enoto Pika prispevek zapisala vzgojiteljica Simona Rus 

DOGAJANJE OB PRAZNOVANJU V STAREM DELU ZGORNJEGA HODNIKA 
Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše, dragi vrtec, vse najboljše za teee.. 
Naš vrtec praznuje 70 let. Z otroki smo preštevali enkrat 10 prstov, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat, šestkrat, sedem­krat. Uuuuuuu, veliko, so rekli otroci. 
V pocastitev visokega jubileja smo praznovanju in pripravam posvetili kar cel teden in še malo vec. 
Dogajalo se je marsikaj. Kekcu smo naredili ovcke, si ogledali video posnet­ke Kekceve pesmi in izseke iz filmov, iz­delali Kekceve klobucke za praznovanje, naucili smo se vriskati, kot zna Kekec, in za praznovanje izdelali torto ter našemu vrtcu narisali risbice za rojstni dan. Na dan praznovanja smo se zbrali v garde­robi, zapeli in zaplesali okoli torte. 

RADOSTNO, IGRIVO IN NASMEJANO JE BILO OB OBELEŽITVI 70-LETNICE TUDI V ENOTI KEKEC - NOVI DEL. 
Najprej smo se lotili izdelave torte (ker pac ni rojstnega dne brez torte). Otroci so si zaželeli cokoladne, a smo se raje odlocili za trajnejšo razlicico iz tulcev. Okrasili smo jo s sveckami, ki so jih otroci izdelali doma. 
In kaj naj vrtcu podarimo ob prazno­vanju? Iz obrisa dlani otrok ter lesene palicice, ki so jo otroci pobarvali z zeleno barvo, je nastal cudovit šopek »lilij«. 
Sledilo je praznovanje in rajanje. Na-pihnili smo balone, okrasili prostore vrt-ca in se vsi zbrali v garderobi, kjer smo plesali ter prepevali ob Kekcevi pesmi. Ce ste pa morda slišali Kekcevo vriskanje, so bili to naši otroci, ki so se pod "Kekce-vim" klobukom prelevili v cisto taprave­ga Kekca.


PRAZNOVANJE V ENOTI KEKEC­SPODNJI HODNIK 

»Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše, dragi vrtec, vse naj­boljše za te!«, je v ponedeljek dopoldne ob sijaju mini »vulkanckov« odmevalo v naši garderobi, ko smo Polžki, Sovice, Metuljcki, Netopirji, Levi in Kiti zapeli na­šemu vrtcu. Vsaka skupina mu je narisala praznicne torte, izdelala en kos papirna­te torte, ki smo jo slavnostno združili v celoto. S tem smo simbolicno pokazali, da smo skupaj mocnejši in ustvarjalnej­ši. Z odtisi rok, lepimi željami vrtcu (pri cemer so nam pomagali tudi starši) in praznicnimi zastavicami smo si okrasili vrtec. Poskrbeli smo za urejene frizure, poslikavo obraza in ob rajanju pocakali na ponedeljkovo slavnostno kosilo. 
Po igralnem dnevu smo vrtcu posadili cvetlice v 70 škorenjckov, ki bodo krasili naš vhod v vrtec. Otroci so hitro ugotovi­li, kako zabavno je delo z zemljo in kako nežen moraš biti z rastlinami. Zasajeni škorenjcki pa že ponujajo nadaljnje raz­iskovanje. 
Ob tem se iskreno zahvaljujemo Vr­tnarstvu Frbežar z Malega Vrha pri Šmar­ju - Sapu, Vrtnariji Zeleni gaj s Cikave pri Grosupljem, Kmetijski zadrugi Grosuplje in Vrtnemu centru Kalia – Semenarna Ljubljana, poslovalnica Rudnik, za po­darjene cvetlice, zelenje in zemljo. 
Strokovne delavke smo otroke pre­senetile z gledališko igro Zrcalce (G. Vi-teza), po kateri smo skupaj ugotavljali, cigavo je bilo najdeno zrcalce. Seveda so otroci pokazali svojo pripadnost in je vsaka skupina izbrala svojo vzgojiteljico. 
Celotedensko praznovanje smo za­kljucili sladko – s Kekcevo kavarnico in cokoladnico. Kaj je slajšega, ce s kupo­nom dobiš sadje na palcki, oblito s coko­lado, Pehtin ledeni caj ali Kekcev babyci-no. Zabava bi trajala še dolgo do kosila, a nas je pregnala spomladanska nevihta. 

Zapisane želje otrok in staršev vrtcu ob 70. obletnici, ki krasijo naš hodnik ob barvnih odtisih rok naših otrok: 
»Vrtcu želimo še veliko tako krasnih in srcnih vzgojiteljic.« 
»Da se imate še naprej tako radi.« 
»Da se imate še naprej tako radi in da boste vsi cimbolj zdravi.« 
»Da boste tako kot do sedaj naše ko­renjake z malimi koraki vodili k velikim zmagam!« 
»Da ostanete veseli.« 
»Da bi dobil novega velikega brata – nov vrtec.« 
»Da bo imel veckrat torto.« 
»Da bo velik.« 
»Vse najboljše bi mu želela, pa da se 
imamo lepo.« »Še vec nasmejanih obrazkov (še ka­
kšen oddelek vec).« »Da boš vesel in srecen.« »Želimo ti, da bi še veliko otrok hodilo 
v vrtec.« »Želimo ti velikooo torto in velikooo sveck.« »Da boš lep, cist in da bodo vsi lepo 
skrbeli zate.« »Veliko nasmejanih dni.« »Da se bodo vsi otroci imeli lepo.« »Vse najboljše, dragi vrtec.« »Da bi otroci in vzgojiteljice bili srecni 
v vrtcu.« »Želim, da dobiš novo telovadnico.« »Vrtcu želim lep dan za rojstni dan.« »Rad pridem v vrtec, želim ti nova 
igrala.« »Želim, da si zdrav, imamo te radi.« »Vse najboljše, vrtec, želim ti lep dan.« »Želimo ti, da bi te še naprej obisko­
vali nasmejani otroci, strokovne in src­ne vzgojiteljice, kuharice z ravno prav zacimbami, hišniki, ki imajo vedno pri roki kladivo, žarnice in grablje, cistilke, opremljene z metlo in smetišnico, ter vsi ostali sodelavci z iskricami v oceh.« 


»Hvala, ker si me sprejel v svoj vrtec.« 

»Jaz se pocutim v vrtcu dobro in tudi on naj se pocuti do-bro.« 
»Imej se lepo, ko se mi otroci notri zabavamo (v vrtcu). Upam, da ti ne razmecemo prevec igrac.« 
»Želim ti, da še dolgo razveseljuješ otroke.« 
»Želim, da me vrtec varuje in bom vsemu kos.« 
»Želim mu, da se ima lepo in še dolgo stoji in ima veliko otrok.« 
»Rada ga imam.« 

»Želim ti, da dobiš še enega bratca ali sestrico.« 
»Želim ti, da si še naprej vesel in zdrav.« 
»Da boš zdrav.« 
»Rada te imam.« 
»Imej se lepo na svoj rojstni dan.« 
»Bodi zdrav.« 
»Da se imamo v vrtcu radi.« 

»Želim ti veliko daril in nov vrtiljak na igrišcu.« 
»Želim, da imaš veliko otrok in veliko zabave.« 
»Rad se v vrtcu igram, pojem, plešem.« 
»Vse najboljše, želim, da se imaš dobro.« 

»Zelo rad hodim v vrtec, nocem, da se podre.« 
»Dragi vrtec, želim, da si srecen in da se imamo zelo lepo.« 
»Ljubezni, srcne povezanosti, da se uresnici, kar si zaželim, veliko smeha in zdravje.« 
za enoto napisala Anja Skubic 
Zbrala in uredila: Urška Skobe, dipl. vzg. predšolskih otrok 

Intervju s knjižnicarko Sabino Vidmar na OŠ LA GROSUPLJE 
Pri izbirnem predmetu Šolsko novi­

narstvo smo se odlocili, da bomo nare­
dili intervju z našo šolsko knjižnicarko, 
saj nas je še posebej zanimalo, kako na 
šoli deluje bralni klub za ucitelje, ki ga 
vodi naša knjižnicarka Sabina Vidmar. 
Ker sem se odlocila, da bom pripravljala 
prispevke o knjigah, sem se z veseljem 
javila, da opravim to delo. Pred tem pa 
mi je uciteljica izbirnega predmeta Joži-
ca Pecnik svetovala, da preberem knjigo 
Val Todda Strasserja, ki so jo clani bralne­
ga kluba izbrali za naslednje srecanje, in 
me je tudi prijazno povabila, da se sreca­
nja udeležim. Srecanja sem se udeležila 
in bila sem navdušena, zato sem se na 
intervju tudi veliko lažje pripravila. katere: Simonove price, Zvezdica, Nero-Pogovor sva opravili v šolski knjižnici. da, Sin, Strast do nevednosti, Nikoli ne reci, da te je strah … Prebirali smo tudi Od kod ideja bralnega kluba za uci-knjige, ki so v javnosti dvignile veliko telje? prahu, in sicer Elvis Škorc, genialni štor, Ideja je nastala spontano, ko smo se z Evangelij za pitbule … 
uciteljicami slovenskega jezika dogovo-Lansko šolsko leto pa smo na srecanja 

povabili tudi ucence devetošolce, ki radi berejo in tako smo se pogovarjali o knjigi Eden od nas laže (K. M. McManus).  Letos pa smo ponovili srecanje z devetošolci, skupaj smo se pogovarjali o knjigi Val (T. Strasser) in o tem, kako veliko moc ima lahko skupina … Skratka, knjižna polica bralnega kluba se šibi od mnogih knjig, ki smo jih že prebrali. 
Kakšen pomen imajo ta srecanja za vas? 
Zdi se mi, da nas tovrstna srecanja obogatijo in glede na odzive drugih je to vredno ponavljati iz leta v leto. 
Kako izbirate knjige? 
Knjigo izberem sama ali ucenci in uci­teljice, ki obiskujejo klub. Idejo za knjigo Val mi je dala uciteljica zgodovine, ki je knjigo prebrala. Ko sva se pogovarjali, sem se odlocila, da je to prava knjiga za srecanje z ucenci, ucenkami in uciteljica-mi. 
Ali nacrtujete še kakšno tako sreca­nje? 
V letošnjem šolskem letu je predvide-no še eno  srecanje, mogoce dve. V knji­žnici pa poteka tudi knjižnicarski krožek in mnogo drugih dejavnosti in dogod­kov. 
Ali ste se že odlocili za naslednjo knjigo? 
Da. Naslednjo knjigo je predlagal uce­nec, in sicer roman Babica vas pozdravlja in se opravicuje  (F. Backman). 
Ali bi radi imeli še vec ljudi na bral­nem klubu? 
Uciteljic, ki so vpisane v bralni klub, je kar veliko. Na srecanje jih vedno pri­de ravno prav. Ce bo zanimanje še vecje, bomo oblikovali dve skupini. 
Koliko casa še mislite imeti ta klub? 
Bralni klub bo na šoli, dokler bo inte-res, in kot kaže, ta ne pojenja, ampak na­sprotno – raste. 
Ali vas bralni klub veseli? 
Zelo me veseli in vsakic znova si zasta­vljam nove izzive. 
Kaj naj ob zakljucku prispevka do-dam? Osebno prijetno izkušnjo in branje je zakon! 
In gospa knjižnicarka, najlepša hvala za vašo pripravljenost in voljo! 
Še veliko prijetnih in uspešnih srecanj bralnega krožka na OŠ LA Grosuplje vam želim(o)! 
Napisala Sandra Jurcic, 8.b, foto: Jasmina Šabic 

Brinjski ucenci ponovno v Franciji - nova generacija, nova prijateljstva 

Že jeseni so naši ucenci gostili svoje francoske dopisovalce, mnogi med njimi pa so že takrat postali pravi prijatelji. 13. marca 2023 je napocil dan, da obisk vrne-mo in tako smo se za en teden odpravili v skoraj 1000 km oddaljen St. Chamond, manjše mesto blizu Lyona. College En-nemond Richard je pravzaprav srednja šola, ki ima približno 800 ucencev in je v marsicem primerljiva z našo šolo, seveda pa je tukaj cel kup francoskih posebno­sti, ki so jih opazili tudi naši ucenci, pa tudi naša šoferja podjetja Prevozi Ste­klacic, ki nas vedno varno pripeljeta tja in nazaj. 
38 ucencev in 4 uciteljice smo svoj dom za teden dni našli pri družinah ucen­cev in uciteljev ter tako dobili priložnost, da cisto od blizu zacutimo, kako poteka vsakdan v francoskih družinah. Mnogi ucenci so v svojih potovalnih dnevnikih zapisali, da so opazili kar nekaj razlik. Zdi se, da nam je bilo vsem zelo všec, da se navadno francoske družine zvecer (v bi-stvu kar pozno, okoli osmih zvecer) zbe­rejo skupaj ob vecerji, ki je bolj podobna kosilu ter traja zelo dolgo, opazili pa smo tudi to, da se jim le redko kam mudi. To zadnje je bilo vsem res nadvse všec! Cel teden smo imeli zapolnjen z aktivnostmi na šoli ter s celodnevnimi izleti v bližnjo in daljno okolico mesta St. Chamond. Zakljucna prireditev in izmenjava daril je bila tokrat še posebej custvena, naš nov logotip na majicah pa nas tudi povezu­je na poseben nacin. Izmenjava med OŠ Brinje Grosuplje in College Ennemond Richard ima sedaj res že dolgo tradici­jo in ob vsakem obisku z novo skupino ucencev si zaželimo, da bi trajala še vrsto let. Hvala obcini in vsem donatorjem, ki ste prispevali, da je naša izmenjava tudi s financnega vidika še vedno dostopna prav vsakemu ucencu naše šole. 
Izjave nekaterih ucencev: 

»Spoznala sem veliko novih prijateljev, videla sem francoska mesta in muzeje. Spoznala sem francosko kulturo in posku­sila njihovo hrano.« (T. N. G.) 
»Moj najljubši dan sta bila petek, ker smo imeli zabavo, in pa sobota, ker sem cel dan preživela s svojo francosko druži-no.« (F. R.) 
»Saint Chamond mi je bil res všec, ker me njihove ulice spominjajo na Mediteran in na poletje. Res upam, da bom nekoc pri­šla nazaj in se ponovno srecala s francoski-mi prijatelji.« (T. K.) 
»Lyon je res lepo mesto in tudi zelo staro ter cisto. V Lyonu smo lahko kupili spomin­ke. Všec mi je bil tudi Muzej kinematografi­je, ki je bil res zanimiv.« (L. O.) 
Sabina Kavšek, vodja izmenjave 

Izobraževalni obisk Erasmus+ v mestu Jadraque v Španiji 
Uciteljici Marjetka Kolbl in Sabina Ka­všek, clanici projekta Erasmus+ na OŠ Brinje Grosuplje, sva se v sklopu naše­ga Erasmus+ projekta »Bring Majestic Changes« odpravili na izobraževalni obisk v Španijo, natancneje v šolo Insti­tuto de Educación Secundaria Valle del Henares. Najin cilj je bil Jadraque, manj­še mestece, oddaljeno 113 km severno od Madrida, glavnega mesta Španije. V tednu dni sva spoznali znacilnosti pouka na manjši srednji šoli, tako da sva hospi­tirali pri pouku pri razlicnih predmetih, popoldneve in vecere pa sva izkoristili za raziskovanje bližnjih krajev in širili svoja obzorja ter pridobivali tudi znanja, ki se jih dobi zunaj ucilnice. 
Vsak dan sva vecino dneva preživeli na njihovi šoli, kjer je zgolj 170 ucencev in približno 30 uciteljev, ki so naju vsak dan gostoljubno sprejeli v svoje ucilnice. Imeli sva možnost videti, kako poteka pouk matematike, biologije, anglešcine, robotike, racunalništva, športa in še ne­katerih drugih predmetov. Najina nalo­ga je bilo opazovati pouk, poskrbeli pa sva tudi za predstavitev Slovenije, naše šole in s slikami sva navdušili tako ucen­ce kot ucitelje. 
Seveda ucitelj v taki situaciji ne more mimo primerjanja s situacijo, ki jo ima-mo v Sloveniji. Ugotovili sva, da je veliko vec podobnosti kot pa razlik v tisti bi-stveni stvari izobraževanja – v znanju, ki je zelo primerljivo pri vecini predmetov. Razlike med njihovo in našo šolo pa so tudi kar številne. Ucitelji imajo bistveno manjše skupine ucencev (ponekod tudi samo po 6 ucencev). Za ucence tujce je poskrbljeno z nadstandardno velikim številom ur pouka (tudi do 4 ure na te-den). Nekateri ucenci se vozijo tudi iz 30 km oddaljenih vasi, za malico ali kosilo pa vecinoma poskrbijo starši kar  sami. V šoli ne nosijo copat in pa obcasno je šola res zelo mrzla, saj se zgodi, da enostavno zmanjka denarja za gretje. 

Najina koordinatorica, uciteljica Ma­ria, je poskrbela za vse – za potek najine­ga vsakodnevnega urnika, nama sveto­vala pri prevozih in nama odgovorila na mnoga vprašanja. Tudi njeni kolegi so se v petih dneh našega skupnega druženja izkazali kot izredno gostoljubni in prije­tni sogovorniki, ki so poskrbeli, da je bil najin teden soncen ne samo z vremen­skega, ampak tudi s cloveškega vidika. 
Zapisala: Sabina Kavšek, koordinatorica Erasmus+ 

Šahisti podirajo rekorde 

3. marca je na OŠ Šmarje - Sap pote­kalo šolsko podrocno prvenstvo, ki je le­tos prineslo rekordno udeležbo, in sicer kar 116 igralcev in igralk iz 9 razlicnih šol iz Kocevja, Brezovice, Škofljice, Lavrice, Dobrepolja, Velikih Lašc, Sticne, Grosu­pljega in Šmarja - Sapa. Sicer prostorna jedilnica šmarske šole se je tisti petek po­poldne spremenila v nabito poln koticek mladih šahovskih umov, velemojstrskih potez in premišljenih kombinacij. 
V fantovskih kategorijah so slavili Brezovicani, v dekliških pa so bile pre­mocne kocevske šahistke. Svoje ekipe pa sta imeli tudi OŠ Louisa Adamica in OŠ Šmarje - Sap in dosegli naslednje uspehe. 
 V kategoriji fantov do 15 let so 3. me-sto osvojili šahisti iz OŠ Louisa Adamica v postavi Žan Gobec, Alex Borondic, David Radelj in Jure Což pod mentorstvom uci­telja Bruna Veharja. 
V kategoriji deckov do 9 let so 2. me-sto osvojili fantje iz OŠ Šmarje - Sap v postavi Izak in Enej Jancar, Ruben Zobec, Filip Kmet in Marcel Polajžer. 
V kategoriji deklic do 12 let so 2. me-sto osvojile deklice iz OŠ Šmarje - Sap v postavi Ava Bakan, Lucija Marenk in Alja Begovic pod mentorstvom uciteljice Ane Srebrnic. 
Rekorde pa podiramo tudi na mesec­nem šahovskem ciklusu, ki je pravi med-generacijski dogodek. 30. marca se je 41 igralcev vseh starosti in velikosti spopa­dlo za prvaka meseca marca. Tokrat je v absolutni kategoriji s 100% izkupickom slavil Brane Rojc, predstavnik izkušenej­ših, med mladimi je slavil Nik Weitzer iz OŠ Brinje Grosuplje in med najmlajšimi Simon Klemencic iz OŠ Brinje Grosuplje. 
V skupnem seštevku sezone 2022/2023 pa trenutno vodijo: 1. mesto Karolina Srebrnic (OŠ Brinje Grosuplje), 
2. mesto Simon Klemencic (OŠ Brinje Grosuplje), 3. mesto Vianej Novak (OŠ Louisa Adamica, PŠ Št. Jurij). 
Ana Srebrnic 


Erasmus+ projekt: Pozitivna psihologija 


V mesecu februarju smo se štiri uci­teljice z Osnovne šole Šmarje - Sap ude­ležile enotedenskega izobraževanja v okviru Erasmus+ projekta z naslovom Radovedne in cvetoce šole – pozitivno izobraževanje pri krepitvi karakternih prednosti in vrlin. Projekt se je zacel 1. 
10. 2022 in bo trajal do 30. 9. 2024. Ko­ordinator in vodja projekta je Institut za pozitivnu psihologiju Novi Sad iz Sr-bije. V projektu, ki bo trajal dve leti in je vreden 120.000 evrov, sodelujejo še partnerji iz Srbije, Hrvaške in Slovenije, in sicer Osnovna škola Kosta Trifkovic iz Novega Sada, Srbija; Osnovna škola Branko Radicevic iz Novega Sada iz Srbi­je, Osnovna škola Odra iz Zagreba iz Hr-vaške; Osnovna škola Frana Galovica iz Zagreba iz Hrvaške in Osnovna šola Liva-da iz Ljubljane. Cilj projekta je izboljšati kakovost formalnega izobraževanja v osnovnih šolah v treh državah: Srbiji, Hr-vaški in Sloveniji z izvajanjem pozitivne psihologije in krepitvijo mocnih podrocji tako ucencev kot tudi uciteljev. Projekt naj bi podprl in povezal prakso v šoli, pe­dagoške raziskave ter izobraževalno po­litiko in pripomogel k novim pogledom in praksam v osnovnošolskem izobraže­vanju. 
V trenutni fazi projekta smo uciteljice odpotovale v Novi Sad in se v enoteden­skem izobraževanju v Novem Sadu pod vodstvom predavateljic z Inštituta za po­zitivno psihologijo iz Novega Sada uspo­sobile in dodatno izobrazile na podrocju pozitivne psihologije, cujecnosti, PERMA modela, VIA modela in tudi same odkri-vale svoja mocna podrocja, ki nam omo­gocajo uspešno opravljanje našega dela in nas ženejo naprej kot eno izmed glav­nih vodil v našem življenju. Koordinator projekta Inštitut za pozitivno psihologijo iz Novega Sada nam v casu celotnega projekta nudi strokovno podporo, izo­braževanje za udeležence ter usmeritve pri projektu. 
Po intenzivnem enotedenskem izo­braževanju smo se uciteljice vrnile nazaj na maticno šolo, kjer je nadaljnji cilj pro-jekta prenesti znanje na vecino kolektiva in ucence ter razširiti miselnost pozitiv­ne psihologije v šolski prostor. V priho­dnjem mesecu bomo izvajale izobraže­vanje za sodelavce, da bodo pridobili znanja s podrocja pozitivne psihologije. Pri pouku bomo na predmetni stopnji izvajale delavnice, kjer bodo ucenci zno­traj pouka udeleženi pri razlicnih aktiv­nostih iz pozitivne psihologije v želji in upanju, da se pozitivna psihologija raz­širi v šole. 
Besedilo in fotografije: Lara Lipnik 


Odlicni rezultati Glasbene šole Grosuplje na tekmovanjih 
Ucenci in ucenke Glasbene šole Grosuplje so v preteklih mesecih po­novno navduševali na nacionalnih in mednarodnih glasbenih tekmova­njih. Poleg odlicnih rezultatov ucenci na tekmovanjih pridobijo neprecen­ljive izkušnje javnega nastopanja ter dodatno samozavest in motivacijo za nadaljnje igranje. 
52. tekmovanje mladih glasbeni­kov Republike Slovenije 
Državno tekmovanje TEMSIG je naj­bolj uveljavljeno glasbeno tekmovanje na nacionalni ravni. Letos se ga je udele­žilo deset ucencev Glasbene šole Grosu­plje, ki so skupaj osvojili tri zlate, štiri sre­brne in tri bronaste plakete: Jakob Jon Doblekar (kategorija jazz solo – I., men-torica Barbara Škrjanc) je osvojil zlato plaketo, 1. nagrado in posebno prizna­nje za najbolj obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji ter bronasto plaketo (kategorija tolkala – I. b, mentor Tilen Zakrajšek). Pia Kovacic (kategorija rog 
– 1. c) je osvojila zlato plaketo, Ambrož Kraškovic (kategorija rog – 1. a) je osvojil zlato plaketo, Nik Kastelic (kategorija ev­fonij – I. b) je osvojil srebrno plaketo (vsi ucenci Roberta Petrica, klavirska spre­mljava Eva Sotelšek). Mihej Škulj (kate­gorija harmonika – I. b, mentor Primož Kranjc) je osvojil srebrno plaketo, Gabri­jel Turk in Vid Peter Pugelj (kategorija kitarski duo – I. b, mentorica Barbara Škr­janc) sta osvojila srebrno plaketo, Luka Perko (kategorija trobenta – I. b, mentor Marko Jenic, klavirska spremljava Robert Kohek) je osvojil srebrno plaketo, Marcel Bitenc (kategorija trobenta – I. c, mentor Robert Petric, spremljava Eva Sotelšek) je osvojil bronasto plaketo in Aleks Mar­kov (kategorija harmonika – I. a, mentor Primož Kranjc) je osvojil bronasto plake-to. 
5. mednarodno tekmovanje mla­dih pihalcev EMONA 2023 
Mednarodnega tekmovanja mladih pihalcev sta se udeležila mlada klarineti­sta Jerca Erjavec (mentorica Ana Ander­lic, klavirska spremljava Evelin Legovic), ki je osvojila zlato priznanje in 2. mesto ter posebno nagrado žirije za najbolje iz­vedeno posamezno skladbo, ter Lenart Šifrar (mentorica Ana Anderlic, klavir-ska spremljava Darja Brcar), ki je s skoraj popolnim izkupickom tock zmagal in nastopil na koncertu prvonagrajencev. Zablestela sta tudi saksofonista Klemen Dornik z zlatim in Erazem Jerebic s sre­brnim priznanjem (mentor obeh je Tadej Piko, spremljava Ivan Kukuric). 
16. mednarodno tekmovanje har­monikarjev za nagrado Avsenik 2023 
V Begunjah na Gorenjskem je pote­kalo 16. mednarodno tekmovanje har­monikarjev za nagrado Avsenik, ki sta se ga udeležila dva mlada harmonikarja Glasbene šole Grosuplje: Gašper Štajnar (mentor Primož Kranjc) in Domen Zu­pancic (mentor Dean T. Zavašnik) sta z odlicnim nastopom osvojila zlati prizna­nji. 


Iskrene cestitke! 
Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Neža Hrovat 

Sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje 
Pomlad je tu in z njo prihajajo spre­jemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje! 
Uciteljice in ucitelji Glasbene šole Grosuplje se veselimo novih malih umetnikov, ki si želijo stopiti na pot glasbenega izobraževanja. Vabimo vas v naše vrste, kjer bomo skupaj spoznavali skrivnosti in lepote življe­nja z glasbo. 
Rezultati s tekmovanj, številni ucen­ci, ki nadaljujejo glasbeno pot na višjih stopnjah glasbenega izobraževanja, koncerti in prireditve, na katerih redno sodelujemo, visoko kakovostni seminarji v organizaciji šole in gostovanja mladih glasbenikov tako doma kot na tujem so pokazatelji kvalitete Glasbene šole Gro­suplje, ki sodi v sam vrh slovenskega glasbenega šolstva in je predvsem re-zultat strokovnosti, trdega dela in preda­nosti naših glasbenih pedagogov. Zato odlocitev za vpis ne bo težka! 
Pedagogi Glasbene šole Grosuplje se zavedamo pomena glasbe in glasbene-številu omogociti sodelovanje v naših ga izobraževanja za celovit ter vsestran-glasbenih programih. Delovanje javnih ski razvoj otrok, zato želimo cim vecjemu glasbenih šol ureja Zakon o glasbenih 

Izobraževanje / Kultura 
šolah, ki v svojem 23. clenu pred vpisom v glasbeno šolo predpisuje sprejemni preizkus (»Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Ne glede na dolocilo prvega odstavka tega clena je vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v pro­gram glasbene in plesne pripravnice mogoc brez sprejemnega preizkusa«). Zakonu seveda sledimo tudi na naši šoli, a zagotavljamo vam, da sprejemni preiz­kusi niso nikakršen bavbav. Ne ustrašite se jih! 
Pricakujemo vas med 20. in 27. ma-jem v Grosupljem, Dobrepolju, Ivanc­ni Gorici, Zagradcu in na Škofljici. Vec informacij na www.gsg.si. 

Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman 

Sijajni uspehi ucencev Glasbene šole Emil Adamic 
Odhajajoca zima vsako leto napove­duje številna glasbena tekmovanja, na katerih se pomerijo mladi glasbeniki. Osrednjo vlogo igra Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEM­SIG), ki velja za državno tekmovanje. Posebnost tekmovanja je, da poteka v razlicnih krajih po Sloveniji, posamezen instrument pride na vrsto samo na vsake tri leta, tekmovalci pa se pomerijo v svo­ji starostni kategoriji. Ucenci Glasbene šole Emil Adamic so tudi letos dokazali, da redna vaja ob odlicnem mentorskem vodenju prinaša uspehe in tlakuje pot nadaljnjemu razvoju. 

Med nizkimi trobili sta barve GŠEA v kategoriji 1c zastopala Jakob Ciuha na pozavni, ki je osvojil bronasto priznanje, in Luka Vampelj na rogu s srebrnim pri­znanjem. Med trobentami se je v katego­riji 1a odlicno izkazal Ignacij Dolinar, ki je s svojo interpretacijo pesmi navdušil ko­misijo in osvojil zlato priznanje. 
Med tolkali sta svoje sposobnosti pre-izkusila Janez Merzel, ki je v kategoriji 1c osvojil bronasto priznanje, ter Patrik Vi­dovic, ki je svoj nesporen talent dokazal z zlatim priznanjem. 


V sodelovanju z Osnovno šolo Šmar­je – Sap je odlicen uspeh na Glasbeni olimpijadi dosegel Lenart Dolinar. Na tekmovanju, ki ga organizirata Glasbe­na mladina Slovenije in Akademija za glasbo, se tekmovalci pomerijo v pra­vem glasbenem mnogoboju (glasbena teorija, petje, a vista petje, skladanje pesmi, izvedba lastne pesmi). Lenart je pod vodstvom mentorice Ane Obreza na celodnevnem tekmovanju v novih pro-storih Akademije za glasbo osvojil zlato priznanje in visoko 5. mesto med kar 60 tekmovalci iz cele Slovenije. 
Morda se zdi, da so le najboljša pri­znanje veliko vredna, a kdor se še ni pre­izkusil na tekmovanju, enostavno ne ve, kako veliko truda, vaj, nastopov in tudi poguma vložijo vsi tekmovalci. Zato si prav vsi zaslužijo posebno pohvalo in vzpodbudo za naprej. 
Janez Dolinar, GŠEA 

Na spletni prižnici z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom 
V petek, 3. marca 2023, so v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje novinar Loj­ze Grcman iz Sticne, grosupeljski župnik Martin Golob in knjižnicarka Tanja Zava­šnik predstavili Golobovo knjigo Na sple­tni prižnici. 
Martin Golob je katoliški duhovnik mlajše generacije. Odrašcal je na kmetiji, na samem, v vasi Dvor pri Šmartnem pri Litiji, v veliki družini. Ima pet bratov in že od mladih nog se je družil predvsem z družino, s starimi starši in starši, in delal na kmetiji. Rad prime za kmecko orodje in pomaga na kmetiji, rad ima vse, kar poganja dizel ali bencin. Še posebno so mu pri srcu traktorji. 

Pred desetimi leti, leta 2013, je bil posvecen v duhovnika. Medijsko pre­poznaven je postal že z blogi na spletu v prejšnji fari v Srednji vasi pri Bohinju, leta 2020 pa je prišel v Grosuplje in pred­vsem med pandemijo osvojil Slovenijo s prenosom maš po spletu in televiziji. 
S pojavljanjem na internetu je postal slaven. Z zanimivimi in preprostimi bese­dami je privabil mnoge verne in neverne v cerkev. Postal je duhovnik influencer, vplivnež. Na pobudo spletnega medija Aleteie je skupaj z novinarjem Lojzetom Grcmanom zbral najzanimivejše vloge v knjigi Na spletni prižnici. Knjiga je do-živela že sedmi natis, prodanih je skoraj 
13.000 izvodov. 

Knjiga je prirocnik za kristjana. Razde­ljena je na šest poglavij: Sveto na spletu 
– vlogi, prenosi maš, gostovanja v medi­jih; Odnosi – niti, iz katerih smo stkani; Molitev – rešilna vrv iz stisk; Zakramenti, zapovedi in blagri – kristjanova obvezna oprema; Samopodoba ali kako lahko na­pravim sebe boljšega. 
Martin Golob je rad v Grosupljem, veliko je mladih, življenje vrvi in posta­vlja izzive. Dinamicnemu cloveku, kot je Martin Golob, tako življenje prija. Na hri-bu ima dobre sosede, veliko se dogaja, znamo biti povezana skupnost. Dobre odnose ima s politicno strukturo v kraju, ra šala se je slišala. Nobenega vprašanja Martin Golob ni pustil brez odgovora. Številni obiskovalci vecera v knjižnici so odhajali domov duhovno bogatejši in pomirjeni sami s sabo. 

Marija Samec 
no. Veliko je bilo smeha, tudi marsikate-


Umetnik Jože Trontelj z upodobitvijo sv. Jožefa na glavnem oltarju v Ivancni Gorici 
Na poti svojega življenja se vedno ozi­ramo po lepem, po izjemnostih naravne in kulturne krajine. Kulturno krajino je sooblikoval clovek v nacrtno urejenih naseljih in lokacijah sakralnih stavb. Dra­gotine pa obiskujemo v muzejih, kjer je zbrano in ohranjeno bogastvo premic­ne kulturne dedišcine; ali galerijah, kjer je razstavljena vizualna umetnost. Prav sakralne stavbe nam nudijo mnogo le­pega s svojim sporocilom. 
Župnijska cerkev sv. Jožefa delavca v Ivancni Gorici je vsa leta od posvetitve v letu 1992 pricakovala glavni oltar z za­vetnikom. Opremljanju bogoslužnega prostora se je posvecala vse dosedanje obdobje, šele v letošnjem marcu, ob godu sv. Jožefa, pa so podobo prostora dopolnili z novim kipom svojega zave­tnika, ki ga je upodobil kipar in Grosu-peljcan Jože Trontelj. 


Umetnik Jože Trontelj se je rodil 1. avgusta 1967 v Ljubljani, živel pa je v Grosupljem in je po osnovnem poklicu fotograf, sedaj pa živi na Dolah pri Poli­
ci. Do leta 2003  je bil zaposlen v stiškem samostanu, kjer je kiparil predvsem iz orehovega lesa, saj v samostanu vec njegovih kipov krasi meditativni park, posvetil se je še opremi kapiteljske dvo­rane z upodobitvami reliefov cistercijan­skih svetnikov na klopeh. Kar štiri leta vztrajnega dela je posvetil refektoriju (jedilnici) stiškega samostana. Ob ba-rocnem stropnem okrasju sedaj opremo obednice dopolnjuje njegovo rezbar­sko umetniško delo, saj je iz masivnega hrasta izdelal deset miz, ki jih je okrasil z izrezbarjenimi stebricki, od katerih je vsak drugacen. Med njimi pa so reliefne hrastove plošce, ki gradijo kompozicij­sko nit Jezusovih obedov, ki so opisani v Novi zavezi Svetega pisma, od zadnje vecerje, obeda z izgubljenim sinom, de­litvijo kruha v Emavsu in vse do svatbe v Kani in spremljajocimi vzporednimi zgodbami. 
V casu delovanja v samostanu je dovr­šil še vec del, med njimi bogato izrezljan liturgicni sedež v prezbiteriju cerkve, kipe v meditativnem parku in v samo­stanski kapeli, iz kamna pa je izklesal Slomškov kip ter izrezljal vec novoma­šnih križev. 

V tem casu je imel tudi vec slikarskih razstav, kjer so prednjacila olja na pla­tnu s svetopisemsko tematiko v Mestni knjižnici v Grosupljem,  v Domu starejših obcanov, pa tudi v franciškanski knjižnici v Novem mestu. 
Za grosupeljsko cerkev je izdelal mo­dernisticni relief križevega pota iz hrasto­vega lesa v enem kosu, ki s svojo monoli­tno kompozicijo predstavi dramaticnost velikega petka.  Je tudi umetniški mizar, saj rad omeni, da je sodeloval pri izdelavi vhodnih vrat ljubljanske hiše na Wolfovi 4, kjer je stanovala Primiceva Julija. Vrata so lep tehnicni in umetniški izdelek. 
Za novo cerkev v Ivancni Gorici pa je izrezbaril celotno opremo. Umetnik Jože Trontelj se je sakralnega prostora lotil kot nacrtovalec, mizar, rezbar in kipar, torej kot umetnik v klasicnem pomenu besede. V cerkvi je izdelal že daritveni oltar, ambon in krstilnik, opremo pa je sedaj nadgradil še s kipom sv. Jožefa, ki mu stojita ob straneh reliefna angela z molitvijo papeža Franciška iz apostol­skega pisma Patris corde (Z Ocetovskim srcem, 2020), ki je vklesana ob straneh: ... »Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži oceto­vski, vodi nas na poti življenja. Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum ter brani nas vsakega zla.« Umetnik Jože Trontelj je želel, da kip »govori«, prinaša sporocilo. 
In ob oživitvi umetnine je pred casom dodal: »Moje zadovoljstvo je najvecje, ko delo blagoslovijo. Tako ljudje in duhovnik izkažejo umetnini vrednost, pokažejo, da so jo sprejeli. Tisto, kar je blagoslovljeno, postane sveto in posveceno.« 
Njegov prispevek k celotni podobi svetišca je tudi kompozicija Svete druži­ne pred cerkvijo. 
Zbral Drago Samec 

Razstave v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani 
Peš, s kolesom, vlakom in tovornja­kom: terenske raziskave Orlovih ekip na Dolenjskem, v Šmarju, Št. Juriju, Škocjanu in na Polici 
Orlove terenske ekipe so v obdo­bju po drugi svetovni vojni na razlicnih podrocjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in nacinu življenja, saj se je s prihodom dr. Borisa Orla v Etnografski muzej zacelo novo obdobje. Ker so bile predvojne zbirke muzeja zastopane predvsem z nošami in ljudsko umetnostjo Gorenjske in Bele krajine, je dr. Orel terenske ekipe usmeril na Dolenjsko in Primorsko. Priprav se je lotil natancno in sistematicno. Pripravi­li so dolocene vprašalnice, posamezne terene so tudi predhodno obiskali in pripravili predavanja za domacine o po­membnosti etnoloških raziskav. Po opra­vljenem delu so v kraju pripravili tudi razstave, na katerih so predstavili zbrano gradivo in rezultate svojega dela, tudi v Šmarju in Št. Juriju. 

Pogoje za delo leta 1948 je etnolo­gom pomagal urediti dr. Sergij Vilfan, ki je bil tedaj pravni referent na OLO (Okraj­nem ljudskem odboru) Grosuplje, sode­loval pa je tudi v Šmarju rojeni umetno­stni zgodovinar dr. Stane Mikuž. Spali so v šoli v Škocjanu. Domacini so preskrbeli slamo, vsak etnolog pa je moral s seboj prinesti dve rjuhi, blazino, jedilni pribor, krožnik in skodelico. Dr. Orel je priskrbel živilske karte, a hrane ni bilo mogoce ku­piti, saj so kmetje morali voziti pridelke v Grosuplje zaradi obvezne oddaje. Pre­



DANES IZBEREM SEBE - Dogodek za ženske ob 8. marcu v Kulturnem domu Grosuplje 
8. marca, na dan žena, smo v Gro­supljem prvic izpeljali dogodek Danes izberem sebe. Organizatorke Ana Roz-man, Jana Miklavcic in Katerina Drasler smo dogodek ustvarile z namenom, da na dan žena spodbudimo ženske, da se udeležijo dogodka, ki jih bo razveselil, opolnomocil in navdihnil za vec ljube­zni do sebe. Dogodek smo poimenovale Danes izberem sebe, in sicer zato, ker je to, da ženska kdaj postavi sebe na prvo mesto pomembna sestavina polnega in srecnega življenja. V sodobnem, vse bolj hitrem tempu življenja, ko ženska pre­haja med številnimi vlogami, od matere, žene, uslužbenke, hcerke in prijatelji­ce, je namrec kljucno, da znamo izbrati sebe, da si znamo vzeti cas zase in se napolniti s stvarmi, ki nas veselijo brez slabe vesti. 


skrba se je izboljšala, ko so zaceli naba­vljati zelenjavo, sadje, mleko in kdaj tudi meso z Boštanja. 
Dr. Orel je Tobacno tovarno v Ljublja­ni zaprosil za cigarete, ki so jih dajali do­macinom, ki so sodelovali z etnologi. Za svincnike, zvezke, risalne mape kompase in metre je prosil v Državni založbi Slo­venije. Fotoaparati so bili redki in dragi, zato so si jih spodili. 
Naslednje leto, 1949., se je ekipa etnologov odpravila v Šmarje in na Po-lico. Tudi tu so popisali, posneli, narisali in zbrali veliko narodopisnega gradiva, s katerim so obogatili zbirko Etnografske­ga muzeja. 


Po Orlovi smrti leta 1962 so v muze­ju pod vodstvom novega ravnatelja dr. Borisa Kuharja, ki je zadnja leta živel v Grosupljem, nadaljevali z zastavljenim nacinom terenskih raziskav. Predvsem pa je ekipa ugotavljala spremembe v Škocjanskem hribovju, ki so nastale v letih po obisku prve ekipe. Dr. Kuhar je izsledke raziskave popisal v knjigi Odmi­rajoci stari svet vasi. 
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled do 25. junija 2023. 
Sveti konji – nebesni jezdeci 
Vzporedna razstava predstavlja boga-to zapušcino mitološkega in simbolnega pomena konjev. Na razstavi so prikazani samorogi, pegazi, kentavri. Zanimivi so votivi (figurice kot priprošnja za zdravje) v obliki konjev, ki segajo dalec v prazgo­dovino. Predstavljeni so tudi kršcanski svetniki, ki jih povezujemo s konji (Jurij, Martin). Razstavni eksponati iz razlicnih slovenskih in tujih muzejev prikazujejo mojstrovine obrtnikov in umetnikov, ki so našli navdih v vsebinah, povezanih s konji in jezdeci v resnicnem in mitolo­škem svetu. 
Na koncu razstavnega prostora lahko vidimo tudi telovadni rekvizit, konja, na katerem je naš olimpionik Miroslav Cerar dosegal najvecje športne uspehe. 
Razstava je na ogled do 14. januarja 2024. 
Marija Samec 
Konj z rocaji, na katerem je najvecje uspehe dosegal olimpionik Miroslav Cerar. 


Dogodek je vkljuceval štiri kratka pre­davanja štirih izjemnih žensk, darilce za vsako udeleženko, bogato pogostitev, ples, zabavo in druženje. Govorke na dogodku so bile Jana Miklavcic, ljubite­ljica nepopolnega zero waste življenja in voditeljica ženskih krogov, Nikita Lun­ka, vodja družinskega centra v Cerknici ter voditeljica gozdnih pocitnic, Sabina Kojc, specializantka psihoterapije, ter Kristina Georgijevic, ustanoviteljica rde-cega šotora »L'atelier rouge«, varnega prostora za negovanje ženske esence. Dogodek sem povezovala Ana Rozman, novinarka in pisateljica. 
Naš dogodek je podprla tudi Obcina Grosuplje, zato bi se ji rade zahvalile za posluh in podporo pri izvedbi. Obcina Grosuplje nam je namrec omogocila, da je naša prireditev potekala v preno­vljenem Kulturnem domu Grosuplje s posebnim popustom. Vesele smo, da je obcina z županom dr. Petrom Verlicem na celu prepoznala vrednost v našem dogodku. 
Organizatorke smo tovrsten dogodek organizirale prvic in iskreno smo pono­sne na to, da se ga je udeležilo približno 100 žensk iz vse Slovenije. Vesele smo, da smo dan žena preživele skupaj, v za­vedanju, da potrebujemo vec takšnih dogodkov, na katerih praznujemo sebe in vse, kar nam je v življenju uspelo ustvariti. Iskreno smo vesele, da smo z našim dogodkom pripomogle k temu, da so ženske ponotranjile zavedanje, da bolj kot bodo poskrbele zase, bolj bodo doprinesle k blagostanju svoje družine ter družbe v celoti. Polne pozitivne ener­gije in zagona za prihodnje leto napo­vedujemo, da bomo dogodek zagotovo ponovile tudi marca 2024. Upamo, da se vidimo! 
Ana Rozman 


PESEM IN SLIKA - medgeneracijski vecer MePZ Grosuplje z gosti na prvi pomladni dan 
Dvorana Mestne knjižnice Grosu­plje, 21. 3. 2023 
Prvi pomladni dan, dan pomladan­skega enakonocja, predstavlja svetlobo in življenje, nove zacetke in novo upa­nje. Ta dan je tudi svetovni dan poezi­je, ko odmevajo pesmi po vsem svetu, da nas opomnijo na pesniško lepoto in popeljejo v svet jezikovne raznolikosti in svobode izražanja. 
Mešani pevski zbor Grosuplje je tedaj pripravil medgeneracijski vecer Pesem in slika po zamisli in scenariju naše zbo­rovodkinje Gabrijele Cedilnik. 
Pesniški praznik smo obeležili s po­ezijo Francesca Petrarce iz 14. stoletja in Franceta Prešerna iz 19. stoletja. Oba pesnika opevata vsak svojo izvoljenko, oba sta srecala svojo muzo na isti dan, 
6. aprila, Petrarca 1327. leta v avignon-ski cerkvi sv. Klare, Prešeren pa 1833. v trnovski cerkvi v Ljubljani. Poslušali smo tri razlicne slovenske prevode 61. soneta iz zbirke Canzoniere, ki opisuje njegovo prvo srecanje z Lauro. Prevajalci so dr. Andrej Capuder, Ciril Zlobec in Srecko Fi­šer. Recitirala sta Tine Zibelnik in Ivo Pu-har, tudi 3 Prešernove sonete, ki govorijo 
o pesnikovi ljubezni do Primiceve Julije: Je od vesel'ga casa teklo leto, Mokrocve­tece rož'ce poezije in Sanjalo se mi je, de v svetem raji. 

Mešani pevski zbor Grosuplje, ki ga vodita Gabrijela in Primož Cedilnik,  je zapel pesem Albina Kranjca Roža na po­ljani in ljudsko Spomlad' prav luštno je, kjer je solo pel Svit Bozja Anžlovar. Soli­sta Mira Anžlovar in Tone Zalar pa sta v duetu zapela Davorina Jenka Dve utvi. Mladi nadarjeni pianist Jakob Degen, vnuk Primoža in Gabrijele, je zaigral Fan-taisie - Impromptu Frederika Chopina in Etudo Franza Liszta. 
V drugem delu vecera pa so nastopili vnukinje in  vnuki naših pevcev in pevk. 
Svit Bozja Anžlovar, vnuk naše pev­ke Mire,  je z zvonkim otroškim glasom popestril že dva koncerta našega zbora. Zapel je pesem Dobro jutro, sonce. Kla­virsko spremljavo je prav za ta nastop napisal Jakob Degen, ki je Svita tudi spremljal na klavirju. 


Irmina šestletna vnukinja Iva Anton­cic je samozavestno zapela pesmico Gradimo prijateljstvo. Na klavirju jo je spremljal Jakob Degen, ki je napisal kla­virsko spremljavo tudi za ta nastop. 
Pesem Vesela pomlad je recitirala je desetletna Janina vnukinja Lina Lukan-cic s Police. Vnuk našega pevca Iva Maks Mihelic pa je za nastop izbral pesem Mi-roslava Košute Barve dreves. 
Osemletna vnukinja Andrejke  Sofia Trontelj Abdou obiskuje prvo leto tre­ninge ritmicne gimnastike, za nastop s trakom je sama pripravila koreografijo. 
Tonetova vnukinja Ajda Zalar s Ško­fljice je na flavto zaigrala dve skladbici Prvi in Drugi ples carovnice. 
Ves cas so bile v dvorani na ogled slike naše pevke in slikarke Darinke Zaletel, ki se je na Polico preselila pred 15 leti. Sli­kati je zacela, ko so otroci odrasli in je imela vec casa zase in za svoje konjicke. Ljubezen do slikanja in petja pa jo spre­mlja že vse življenje, še od doma, ko so skupaj peli ob kmeckem delu. 
Tudi Juna Cedilnik, devetletna vnuki­nja Primoža in Gabrijele, rada slika, poje in obiskuje drugo leto klavirja. Rada ima naravo in živali, zato si je za pomladne motive na svojih slikah pod mentorskim vodstvom Darinke Zaletel izbrala rožice in male živalice, da smo lahko obcudo­vali njeno izrazno moc, barvitost in mo-tivno raznolikost. 
Na stenah dvorane pa so bili obešeni pomladni motivi slikarke Valentine Lju­botine, clanice Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Sticni, ki so se lepo vklopili v pomladno temo našega vece­ra. 
Marija Samec 

Pomladni koncert zimzelenih Brink 

11. marca, na predvecer gregorje­vega, ko narava tudi s (pticjim) petjem zacne dehteti v vsem svojem razkoš­ju, so pevke Ženske vokalne skupine Brinke pripravile prav poseben koncert 
- vecer skladb iz zlate dobe slovenske popevke. V goste so povabile pevce Moškega pevskega zbora Corona in glasbenike Combo zasedbe Big banda Grosuplje. Polna dvorana kulturnega doma je ob nagajivih stihih in igrivih ritmih pevsko-instrumentalne zased-be lahko podoživela cas mladosti in zaljubljenosti v življenje. Ceprav je od nastanka vecine skladb minilo že sko-raj pol stoletja, so nastopajoci ponov-no dokazali, da je slovenska popevka vecno vznemirljiva, vedno aktualna in v duši slovensko pristna. In marsikoga so zasrbele pete in marsikoga je prijetno zašcemelo ob Poletni noci, Vrtiljaku, Šuštarskem mostu, Dnevu ljubezni in drugih zimzelenih glasbenih mojstro­vinah. Prehitro je minil vecer, ki bi ga lahko brez zadrege poimenovali kar »grosupeljska« popevka in bi ga veljalo še kdaj in še kje ponoviti. 
Tamara Derman Zadravec, Ženska vokalna skupina Brinke 



Kulturno društvo Škocjan in KO Rdecega križa Škocjan 
Za naše žene in matere 

Na materinski dan, 25. maja 2023 po­poldne, je v Društvenem domu v Škocja­nu potekala prireditev za naše žene in matere v Krajevni skupnosti Škocjan. Po pozdravu in cestitkah predsednika kra­jevne skupnosti Martina Tomažina in nagovorih Nataše Virant iz Kulturnega društva Škocjan ter Darinke Virant iz KO Rdecega križa Škocjan, ki sta dogodek pripravila, se je zacel zanimiv kulturni program, ki ga je povezovala Polonca Jeršin. 
Na harmoniki sta zbranim zaigrala Jan Dežman in Toni Ponikvar. Osnovnošol­ke Eva in Eli Novak, Neja Prijatelj in Živa Virant so recitirale pesmi o mamicah. Z veseljem smo prisluhnili petju otroškega pevskega zbora Krheljcki pod vodstvom Petre Merljak in kitarski spremljavi Mihe Merljaka, ki deluje pod okriljem sose­dnjega Društva za ohranjanje dedišcine Gradež. Nato je za elektricni klavir sedla in zaigrala tudi voditeljica dogodka Po-lonca Jeršin, sicer clanica Kulturnega društva Škocjan, ki jo je spremljala prija­teljica Mira na ustni harmoniki. Nastopi-la je še Nataša Klinc Vybiralik, priznana in veckrat nagrajena tekstopiska s Turja­ka, in  predstavila svoje avtorske pesmi ter  nam zaupala hudomušno prigodo iz življenja ženske. 
Po prireditvi se je nadaljevalo veselo druženje v društvenem domu, na ka­terem smo se med drugim posladkali tudi s slastnimi krofi, ki jih je Pekarna Grosuplje prijazno podarila za ta do-godek, zato se ji najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi clanici kulturnega društva Marti Smole za lepo dekoracijo odra in vsem, ki so prireditev pomagali pripraviti ali na njej nastopili. Nazadnje smo zbranim ženam in materam iz na­ših vasi zaželeli še, naj bo zanje vsak dan tako cudovit, kot sta dan žena in materinski dan, vsako leto v marcu, ob odhodu domov pa smo jim podarili še tulipane. 
Nataša Virant 


Vecer Šansonov ljubezni z Jolando 

Bili smo na veceru z Jolando, vece­ru Šansonov ljubezni ob materinskem dnevu, na katerem nas je rojena doma-cinka Jolanda Ravnikar s svojimi gosti na predvecer materinskega dneva, 24. 
3. 2023, popeljala v svet glasbe in fran­coskega šika. 
Na cudovit oder Kulturnega doma Grosuplje, posut s cvetjem in napolnjen z eminentnimi glasbili, glasbeniki in obi-skovalci, je kmalu po 19. uri stopila Jolan­da Ravnikar. 
Jolandin notranji otroški glas je vse­skozi kazal na to, da obvlada velike odre in lahko s svojim sijajem in glasom ocara ljudi. Priložnost smo imeli videti in sli­šati njen pronicljiv glas, jasen izraz ter zacutiti energijo in ljubezen. Odplavali smo skupaj z njo. V trenutku je mali oder Grosupljega prerasel v svet! Ob njej smo spoznali, da nikoli ni prepozno uresniciti svoje sanje, le verjeti moraš vanje. Njeno iskreno petje, jasna dikcija njenih teks­tov je bila polna custev in neverjetne in-terpretacije. Njene oci so žarele ves cas koncerta. Neizmerno smo uživali z njo. Marsikomu so se zarosile oci. 

Rdeca nit koncerta je bila vseskozi v slogu Edith Piaf in njene Himne ljubezni, ki jo je tako mojstrsko deloma v fran­cošcini in deloma v slovenšcini zapela sama. 
Ce bi kdaj nebo zgrmelo v mrak, 
ce bi zemlja kdaj razpadla v prah, 
bi ljubezen preživela – 
zanjo ne obstaja cas. 

Tako smo preživeli res lep glasbe­ni vecer izbranih ljubezenskih pesmi ob spremljavi cudovitih glasbenikov. V preddverju dvorane smo vsi skupaj po­stali ob dobrotah in kozarcku ter si izme­njali lepe obcutke in spomine na stare dni; dame pa smo prejele prelepo cvetje. 
Jolanda, kot je omenila sama, je tako sklenila krog oz. vse tisto, po cemer je hrepenela v svoji mladosti, da svojemu kraju podari svoj koncert. Iz majhne de­klice, polne upanja, je tako zaživela v prelepo zrelo damo in nam s svojo inter-pretacijo poklonila vecer, poln emocij. 
Maja K. Ferlež 

Zgodilo se je v Mestni knjižnici Grosuplje 

Predstavitev knjige Na spletni prižnici, 3. marec 2023 

Na petkov vecer smo se zbrali v dvo­rani knjižnice, kjer smo preživeli prijeten vecer v družbi Martina Goloba, katoli­škega duhovnika mlajše generacije in župnika grosupeljske župnije, ter Lojze­ta Grcmana, novinarja portala Aleteia in založnika. Avtorja sta predstavila knjigo Na spletni prižnici, z njima pa se je pogo-varjala Tanja Zavašnik. 
Predavanje Ljubec odnos s seboj in predstavitev knjige Libra avtorice Manice Žmauc, 15. marec 2023 

Kako se na ljubec nacin sporazumeva-ti s seboj, biti do sebe pozoren, spodbu-den, vztrajen, lahkoten in kako podpreti sebe v odnosu do življenja in soljudi? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja nam je, ob predstaviti knjige, odgovorila av-torica Manica Žmauc, katere poslanstvo je pomagati ljudem, da razvijejo ljubec odnos do sebe in zaživijo pristno, rado­stno in ozavešceno osebno ter profesio­nalno življenje. 
Sobotno družinsko dopoldne: Matematicna pustolovšcina, 18. marec 2023 

Sobotno družinsko dopoldne smo posvetili svetovnemu dnevu matema­tike (14. marec). Knjižnico so preplavili matematicni navdušenci najrazlicnejših starosti. Zanje sta matematicarki Vanja Špelko in Teja Kovac pripravili razlicne miselne izzive. Predšolski otroci in ucen­ci prve triade so poslušali matematicno pravljico, ustvarjali v matematicnem duhu in spoznavali števila. Mlajši so, sku­paj s starši, sestavljali matematicne like in telesa. Osnovnošolci so se pomerili v hitrostnem zlaganju Rubikovih teles. 

Predstavitev knjige Junak avtorja Andraža Babška, 23. marec 2023 
Mladi avtor Andraž Babšek je pri 14-ih letih napisal svoj prvi zgodovinski roman z naslovom Junak. Je mladenic z mnogi-mi talenti. Ukvarja se z glasbo, piše prozo in poezijo ter vodi mešani pevski zbor v Medvodah. Pri vseh dejanjih ga vodi ne­izmerni domoljubni naboj. Predstavitev knjige je vodil predsednik DDGRM Ma-ribor Aleš Arih, za glasbeno popestritev vecera pa so poskrbeli ucenci Glasbene šole Grosuplje in Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje. 
Sobotno družinsko dopoldne s taborniki, 25. marec 2023 
V sobotnem družinskem dopoldnevu smo se družili s taborniki iz Rodu Louis Adamic Grosuplje. Pripravili so nam foto orientacijo, skozi katero smo raziskovali skrivne koticke knjižnice. V vsakem ko­ticku so nas taborniki pricakali z razlic­nimi delavnicami: vozlanje, spoznavanje taborniških krojev, iskanje Walda, igra Tabu, izziv z limono. Taborniki so nas navdušili s svojim znanjem, spretnostmi in iznajdljivostjo, ki so jih pridobili skozi dolga leta urjenja. 


Taborniški rod Louisa Adamica ima že dolgo tradicijo. Letos praznujejo 50 let delovanja. Kot mladinska prostovoljna organizacija mnogim mladim omogoca­jo kvalitetno preživljanje prostega casa v duhu svojega poslanstva, ki se glasi: z okoljem preko družbe mladih spremi­njamo življenja in ustvarjamo izkušnje za rast posameznika. V pocastitev castitlji­ve obletnice pripravljajo vec dogodkov, tako kot vsako leto bodo tudi letos izve­dli vecdnevni tabor za razlicne starostne skupine, konec septembra pa nas vse va­bijo na veliko praznovanje, na katerem bodo prikazali vse svoje vešcine. 
Srecanje bralnega kluba »AHA!«, 28. marec 2023 
V Mestni knjižnici Grosuplje je ste­kel nov poljudnoznanstveni bralni klub »AHA!«. Prvo srecanje je potekalo v dvorani, pogovarjali pa smo se o knjigi Odiseja cloveštva: genetsko potovanje velikonocnih jedil in rocnih izdelkov, ki so jo pripravile clanice Društva podežel­skih žena Soncnica, Rokodelske sekcije Društva upokojencev Grosuplje in VVZ Kekec, enota Rožle. Ob odprtju razstave nas je nagovorila direktorica obcinske uprave Grosuplje Zdenka Grozde, župnik Martin Golob je blagoslovil velikonocne jedi, za živahno vzdušje pa so poskrbeli otroci iz vrtca Rožle. 

Predstavitev knjige Ceprav samo pravljica avtorja Rada Wechtersbacha, 30. marec 2023 
Rado Wechtersbach, avtor ucbenikov za informatiko in leposlovja za odrasle, je v dvorani knjižnice predstavil že svoj tre­tji roman z naslovom Ceprav samo pra­vljica. V pogovoru, ki ga je vodila Irena Budimir, sta razkrila nekaj podrobnosti same zgodbe, v kateri se prepletajo pra­vljice in resnicno življenje mlade Su, ki jo spremljamo od njenega rojstva pa vse do mladosti in njene prve ljubezni. 
Petra Kremžar 

cloveka od zacetkov do danes avtorja Spencerja Wellsa. Bralni klub vodi knji­žnicar Rudi Podržaj. Vzdušje je bilo spro-šceno, vedro in kratkocasno. 
Odprtje velikonocne razstave jedil in rocnih izdelkov, 29. marec 2023 
V Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je potekala že 18. tradicionalna razstava 



Vabimo vas na premiero igre simona semenic: medtem ko skoraj recem še ali prilika o vladarju in modrosti 
režija, koreogra.ja/ ebastjan staric    
s igrajo/ na makovec, a brina predalic, veronika gavez 
gledališce ggNeNi, KD Teater Grosuplje 

Gozdne raziskovalnice 
Tako odrasli kot otroci potrebujemo raziskovanja in cutenja se najhitreje in igro in gibanje. Igra stimulira možgane najlažje naucimo in zapomnimo nove in proizvaja prijetne obcutke. Preko igre, stvari. Igriva sprošcenost, veselje, zani­manje in osredotocenost so obcutki, ki jih želimo preko igre spodbuditi in zdru­žiti z ucenjem. Ce to pocnemo v naravi, je še toliko bolj ucinkovito, saj se nauži­jemo svežega zraka in se lažje umirimo. 

Društvo Preplet že šesto leto zapo-red organizira Gozdne raziskovalnice. Želimo si, da otroci cim vec prostega casa preživijo v naravi, saj nam ta ogro­mno nudi. Skozi igro in gibanje se ves cas ucimo, raziskujemo drevesa in ži­vali, ustvarjamo, gradimo in kar je naj­pomembnejše, pri tem se zabavamo. V gozdu pridobivamo znanje in spretnosti ter kvalitete, ki jih bomo obdržali celo življenje. 
Gozdne raziskovalnice potekajo vsa­ko soboto na Košcakovem hribu v Gro­supljem. Dobrodošli tudi vaši otroci, vnuki ali prijatelji! Prijave in dodatne in-formacije na www.preplet.org. 
Tina Košcak 
Zacetek spomladanskega obdobja smo v Grošu pozdravili z rednim obcnim zborom ter s projekti, ki so bili obarvani s socialno noto, z mislijo na okolje ter s podporo slovenskim glasbenikom. 
Upravni odbor Študentskega klub Groš je v soboto, 3. 3. 2023, ob 18.00, v prostorih kluba na Industrijski 1G, 1290 Grosuplje, sklical redni obcni zbor in na­domestne volitve. 
Izvolili smo predsedstvo obcnega zbora, predstavili financno in vsebinsko porocilo kluba za leto 2022, potrdili pa smo tudi spremembe pravilnikov in sta­tuta. Poleg tega so potekale še nadome­stne volitve za clane nadzorne in disci­plinske komisije ŠK Groš. 
V mesecu marcu je od 8. do 21. marca 2023 potekal že tradicionalni razpis za projekt s socialno vsebino Groševe ma-mice in ocki. Z organizacijo tega projekta želimo pomagati clanom našega kluba, ki poleg vloge študentov izpolnjujejo še pomembno vlogo staršev. Letos se je na naš razpis odzvalo 5 družin, ki smo jim na zakljucni prireditvi v petek, 31. 3. 2023, podelili bone za otroško trgovino Baby Center in trgovino DM v Grosupljem v skupni vrednosti 100 €. 


Tudi v Sloveniji lahko najdemo ta­lentirane mlade hip hop izvajalce, kar sta nam v petek, 17. 3. 2023, dokazala raperka, pevka in plesalka Sahareya oz. Sarah Al Saleh ter vsestranski ljubljanski umetnik Mark Jacob Cavazza aka Vazz. S svojimi izvirnimi besedili in odrsko pre­zenco sta v naše prostore privabila veliko obcinstva, ki je z njima pelo in poplesa­valo do jutranjih ur. V aprilu sta skupek glasbenih dogodkov Mixtape nadaljeva­li skupini Zgrešeni primeri in Happy Ol’ McWeasel, ki sta v nas prebudili spomla­dansko razigranost in željo po koncertih. Da pa ne bo ostalo le pri željah, nas bosta na poletne koncerte in festivale, ki nas cakajo, pripravili skupini Mrfy in Matter. Karte za koncert je potrebno prevzeti na naših uradnih urah, kjer vas pricakujemo vsak ponedeljek, sredo in petek, od 18h od 20h, v Grosupljem ter  vsak torek, od 18h do 20h, v prostorih Ivancna Gorica. 
Težave, ki nam jih prinaša sodobna okoljska problematika, nam ves cas sto­jijo za petami. Enega glavnih onesna­ževalcev še vedno predstavlja tekstilna industrija in fenomen »hitre mode«. Ker lahko tudi mladi veliko prispevamo na tem podrocju, smo v nedeljo, 26. 3. 2023, organizirali izmenjevalnico oblacil. Ta je namenjena ljudem vseh starosti. Prine­sti morate le nekaj kosov, ki se skrivajo v kotickih vaše omare, potem pa se lotite iskanja oblacil in modnih dodatkov, ki poklicejo po vašem imenu. Pridno spre­mljajte objave na naših socialnih omrež­jih, da ne zamudite naslednje izmenje­valnice! 

Med poletnim izpitnim obdobjem si boste ucenje lahko popestrili z listanjem po cetrti številki našega študentskega glasila Šodr. K sodelovanju vabimo vse naše clane, ki želite sooblikovati vsebino s svojimi krajšimi zapisi, ilustracijami, fo­tografijami, stripi, recepti … Pošljite nam jih na glasilo@klub-gros.com. Do takrat pa si lahko na naši spletni strani prebere­te do sedaj izdane tri številke. 
Taborniki v Grosupljem že 50 let 
Facebook: Groš študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si 
Erika Dizdarevic, ŠK Groš 


Grosupeljski taborniki letos praznuje-mo 50 let našega obstoja. Svojo pot smo zaceli beležiti 23. septembra leta 1973, svoje ime pa smo dobili po znanem Gro­supeljcanu, pisatelju Louisu Adamicu. Že od zacetka rod konstantno raste in ponosni smo, da v svoje vrste vsako leto sprejmemo veliko novih clanov. Že od samega zacetka mlajše ucimo taborni­ških znanj in vešcin ter jih skozi razlicne aktivnosti vsak dan ucimo samostoj­nosti, odgovornosti, pomoci drugim in drugih pomembnih življenjskih vrednot. Taborniški vzgojno-izobraževalni proces vkljucuje ucenje skozi delo, ki s seboj prinese mnogo nepozabnih spominov. Skozi naše vrste je v casu delovanja prešlo mnogo generacij in posamezni­kov, naš cilj pa je vedno ostal enak. Naš rod stremi k temu, da z okoljem preko družbe mladih spreminjamo življenja in ustvarjamo izkušnje za rast posame­znika. Clani na svoji taborniški poti spo­znajo, da imajo sposobnost in možnost spremeniti svet. Ta znanja in vrednote se trudimo deliti tudi z lokalno skupno­stjo in ob 50-letnici delovanja Društva tabornikov rodu Louis Adamic želimo skozi razlicne akcije predstaviti dojema­nje sveta skozi taborniške oci tudi tistim, ki nikoli niso izkusili taborništva. V ta na-men v naslednjih mesecih pripravljamo 5 vecjih akcij, skozi katere želimo pred­staviti vrednote in poglede na svet, ki se nam zdijo v današnji družbi še posebej pomembne: trajnostni razvoj - okolje, zdravo življenje, solidarnost, ustvarjal­nost in prijateljstvo. 
Prva akcija bo potekala v soboto, 22. aprila 2023, ko bomo prispevali delcek svojega casa, da ocistimo naše mesto in s tem pokazali pomembnost odgovor­nosti do okolja. Zato vas vabimo vse, da se nam pridružite in delcek svojega casa za naše mesto prispevate tudi vi. 
V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Grosuplje bomo izvedli cistilno akcijo, ki bo potekala v vsakem vremenu med 
9.00 in 13.00 uro po mestu Grosuplje, Brezjem pri Grosuplju in Polici. Tocna prevzemna mesta pripomockov (rokavic in vreck) bodo znana teden pred akcijo na naših socialnih omrežjih - Instagram: grosupeljski.taborniki, Facebook: Rod 
Louis Adamic Grosuplje in na FB skupi­ni: Klepet Grosuplje. 
Svoj cas za cistejše mesto bodo name-nili tudi Krajevna skupnost Polica, grosu­peljski skavti, PGD Grosuplje, Študentski klub Groš, društvo Preplet in drugi. 
TABORNIKI V GROSUPLJEM ŽE 50 LET ZA CISTEJŠI SVET 
Manca Cimerman, vodja komunikacij rodu 

Mladi gasilci so pokazali znanje 
Mladi gasilci in gasilke so 4. marca 2023 pokazali svoje znanje na 17. obcin­skem kvizu gasilske mladine. Tekmova­nje je potekalo v podružnicni šoli Žalna. Skupno se je tekmovanja udeležilo 60 ekip iz 12 društev. 
Gasilski kviz je oblika tekmovanja, kjer morajo mladi gasilci pokazati svoje gasilsko znanje na teoreticnem delu ter spretnost in hitrost pri prakticnih vajah. Namen kviza pa je tudi povezovanje, sodelovanje med mladimi in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjava iz­kušenj. Vsako ekipo sestavljajo trije clani, razvršceni pa so v 3 kategorije, in sicer na pionirje v starosti od 6 do 11 let, mladin­ce od 12 do 16 let ter pripravnike od 16 do 18 let. 
Teoreticni del tekmovanja je sesta­vljen iz treh sklopov. V prvem sklopu vsaka ekipa prejme 3 teste s podrocja zgodovine gasilstva, prve pomoci in požarne preventive. Pri drugem sklopu prejmejo križanko, kjer preko gesel oz. trditev poskušajo najti rešitev. V tretjem sklopu pa ekipa prejme matriko s crkami, znotraj katere morajo najti 15 besed ali besednih zvez, povezanih z gasilsko te­matiko. 

Rezultati tekmovanja:  
Mesto  PIONIRJI  MLADINCI  PRIPRAVNIKI  
1. mesto  Grosuplje 1  Cušperk  Grosuplje 1  
2. mesto  Cušperk  Velika Loka  Racna 2  
3. mesto  Grosuplje 2  Cušperk 1  Šmarje - Sap  



Pri prakticnem delu morajo pionirji in mladinci opraviti vezavo vozlov, priprav­niki pa prikazati navezavo orodja. Prav vse kategorije pa se morajo preizkusiti še v vaji, imenovani »gasilska spretnost«, kjer morajo cim hitreje opraviti doloce-no nalogo, kot je na primer spajanje cevi na trojak, pravilna razvrstitev gasilnika glede na vrsto požara, izbira pravega orodja in opreme itd. 
17. obcinskega tekmovanja v kvizu se je udeležilo 29 ekip pionirjev, 23 ekip mladincev in 8 ekip pripravnikov. 
Najboljše 3 ekipe iz posamezne kate­gorije so pridobile možnost nastopa na 
16. regijskem kvizu, ki je potekal 18. 3. 2023 v Osnovni šoli Sodražica. Tekmo­vanje so izvedli v soorganizaciji Regije Ljubljana II – Komisije za delo z mladino in gostitelja GZ Ribnica. 
Mladinci PGD Velika Loka so se od­rezali najbolje in izmed 18 ekip dosegli odlicno 2. mesto, s tem pa tudi uvrstitev na državno tekmovanje. Ostalim ekipam pa je žal zmanjkalo nekaj znanja pri teo­riji in hitrosti pri prakticnem delu, posre­di so bile tudi kazenske tocke. 
Letošnje državno tekmovanje bo prav posebno, saj bo 15. 4. 2023 v Grosu­pljem, natancneje v OŠ Brinje. Pricakuje-mo preko 100 najboljših trojk iz celotne Slovenije. Barve naše obcine in gasilske zveze pa bodo zastopali mladinci PGD Velika Loka. Želimo jim cim vec spretno­sti, znanja, hitrosti ter tudi srece. 
Zapisal: Marko Katern Foto: Blaž Štrubelj in Jan Kogovšek 



Cebelarsko društvo Grosuplje Vas prijazno vabi na 
Dan odprtih vrat grosupeljskih cebelarjev, 
ki bo v petek, 21. aprila 2023, od 9. do 17. ure, v Cebelarskem domu, Spodnje Blato 20A, Grosuplje. 
Namen dogodka je seznaniti lokalno skupnost s skrbjo za kakovostne in varne cebelje pridelke ter s cebelarskimi opravili, pestrostjo cebeljih pridelkov, možnostjo vkljucevanja cebelarjev v turisticno ponudbo kraja in ne nazadnje doseci še vecje zaupanje slovenskih porabnikov v cebelarje in cebelje pridelke. 
Stane Brcon, predsednik 

Obcni zbor PGD Racna 
V PGD Racna je v soboto, 4. 3. 2023, potekal 112. redni letni obcni zbor, ki se ga je udeležilo 95 clanov in 12 go-stov. Obcni zbor je z otvoritvijo pricel predsednik Aleš Kastelic, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne, še posebej žu­pana Obcine Grosuplje dr. Petra Verlica, podžupana Janeza Pintarja, predsednika GZ Grosuplje Andreja Bahovca, predse­dnika PGD Cušperk Tadeja Cimermana, predsednika PGD Velika Ilova Gora Pri­moža Jamnika, predsednika KS Racna Jožeta Berdajsa in clane prijateljskega društva PGD Prepolje. 
Izvolitvi organov obcnega zbora so sledila porocila o delovanju društva v letu 2022, iz katerih je bilo zaznati po­rast dela na operativnem podrocju, saj je naša operativna enota v letu 2022 za­beležila najvec intervencij do sedaj, kar je zahtevalo tudi vecje investicije v za-šcitno opremo. Z usposabljanjem clanov ter sodelovanjem na tekmovanjih je dru­štvo skrbelo za preventivno delovanje, z organizacijo proslave ob 110. obletnici društva, veselice ter srecanja clanic GZ Grosuplje pa tudi za živahen utrip in dru­žabno življenje v kraju. Veseli dejstvo, da se v aktivno delo društva vkljucuje veliko število clanov, med katerimi so se spletle pristne prijateljske vezi. 

Po podanih porocilih je sledila raz­prava, v kateri sta delegata GZ Grosu­plje Andrej Bahovec in Tadej Cimerman podala porocilo o delu gasilske zveze za preteklo leto in nacrt za leto 2023. V sklo­pu razprave je svoj pogled na pomen ga­silstva v državi in v obcini podal župan dr. Peter Verlic ter zagotovil, da si bo obcina tudi v bodoce prizadevala zago­tavljati sredstva za nemoteno delovanje gasilskih društev ter tehnicno in strokov-no usposobljenost operativnih clanov. Predsednik KS Racna Jože Berdajs je v svojem nagovoru izpostavil pomen PGD Racna za razvoj in delovanje krajevne skupnosti in spodbudil k še tesnejšemu povezovanju in medsebojnemu sodelo­vanju vseh društev v krajevni skupnosti. 



Obcni zbor je soglasno potrdil poda­na porocila, kar je predsedniku društva omogocilo, da je razpustil dosedanji upravni odbor in poveljstvo društva. Ob zakljucku mandata se je zahvalil vsem, ki so v zadnjih petih letih sodelovali s predstavniki PGD Racna. Zahvalil se je clanom upravnega odbora in ostalim sodelavcem, sponzorjem in vsem, ki so bili v zadnjem obdobju tesno povezani z delovanjem društva in ne nazadnje tudi vsem najbližjim družinskim clanom, ki so z razumevanjem sprejemali njihovo od­sotnost in jih podpirali pri njihovem ne­sebicnem delu. S tem dejanjem sta se z vodstvenih funkcij poslovila predsednik Aleš Kastelic in dolgoletni poveljnik Mir-ko Gacnik. 
Sledile so volitve, kjer je bil za novega predsednika PGD Racna izvoljen Miha Sašek, za poveljnika pa Andrej Novak. Prav tako kot vodstvo se je spremenil in predvsem pomladil tudi upravni odbor. Upamo, da bodo mladi clani prinesli v društvo dodatno energijo in ga s svojimi nacrti dvignili na še višjo raven. Glede na navdušenje in podporo med clani obc-nega zbora ob izvolitvi novega vodstva ima društvo vsekakor velik potencial za uspešno delovanje tudi v prihodnje. 

Društvo je po volitvah postalo še moc­nejše, saj so vsi dosedanji clani vodstva zagotovili podporo in sodelovanje tudi v bodoce. 
Predsedujoci obcnemu zboru Jožef Valentincic je v imenu vseh clanov PGD Racna zaželel novemu vodstvu veliko smelih nacrtov in uspehov, staremu vod­stvu pa se je zahvalil za odlicno opravlje-no delo ter izrocil zahvale in simbolicna darila dosedanjemu predsedniku Alešu Kastelicu za uspešno in zavzeto 10-letno vodenje društva, poveljniku Mirku Gac­niku za 25-letno požrtvovalno in preda-no poveljevanje ter predsednici Komisije za clanice Mariji Krampelj za 10-letno za­vzeto delo in vodenje clanic. 
Po koncanem obcnem zboru so mladi clani zaigrali na harmoniko, ob pogosti­tvi, ki so jo pripravili novi clani vodstva, in pecivu, za katerega so kot obicajno poskrbele clanice, pa je potekala krepi­tev dobrih medsebojnih odnosov med krajani, ki je ena od pomembnejših de­lov gasilske dejavnosti. 
Judita Škoda 


Obcni zbor Društva upokojencev Grosuplje 
V Društvu upokojencev Grosuplje vsako leto v mesecu marcu delamo obracun in vrednotimo delo društva v preteklem koledarskem letu, zastavlja-mo casovne plane in vsebinske nacrte za delo v tekocem letu. Društvo je 18. marca 2023 izvedlo letni zbor clanov v Družbenem domu Grosuplje. 
V uvodnem delu zbora smo prisotni clani prisluhnili prelepemu petju Žen-skega pevskega zbora Lastovke, v na­daljevanju pa je vse prisotne nagovoril predsednik društva Drago Androcec. 
Zbor sta s svojo prisotnostjo pocastila podžupan Obcine Grosuplje Janez Pin-tar in predsednica Društva upokojencev Šmarje - Sap Anka Fabjan. 
Sledila je predstavitev porocil o delu društva, financno porocilo in vseh doku­mentov, ki jih društvo na letnem zboru obravnava in z glasovanjem sprejme. Že v mesecu decembru so naši poverjeniki obiskali vse naše clane, skupaj 898, jim razdelili novoletna darilca, hkrati pa so tudi pobirali clanarino za letošnje leto. V novoletnih darilcih pa so clani prejeli tudi setveni koledar in na njegovi zadnji strani so navedene vse predvidene de­javnosti društva za leto 2023. 

V tekocem letu planiramo organizirati 4 izlete in 5 srecanj. Odpeljali se bomo v Lendavo z ogledom razglednega stolpa, v Rogatec in Rogaško Slatino, v Rezijo v Italiji ter na izlet, ki ga poimenujemo v neznano, saj je presenecenje. Vsak prvi torek v mesecu od maja do oktobra pa bomo organizirali tudi izlet z vlakom. 
Vsak cetrtek pa v prostorih društva deluje rokodelska sekcija, kjer udele­ženke pecejo (grosupeljsko pogaco) ter šivajo prelepe stvari (igrace, puncke, kr­panke) in izdelujejo tudi cipke. 
V hotelu Delfin imamo za naše clane rezervirana dva termina za letovanje, enega v aprilu in drugega v avgustu. 


Z imenovanjem nove predsednice socialne komisije in njene namestnice bomo še naprej izpolnjevali naloge iz programa ZDUS-a »starejši za starejše«. K temu programu vabimo mlade upoko­jenke in upokojence. 
Potrudili se bomo, da bi zaživelo de­lovanje z raznimi dejavnostmi v »Zlatem koticku« v Mercator centru v Grosupljem. 
Zdravstvena komisija v prostorih dru­štva vsak prvi in tretji torek v mesecu opravlja brezplacne meritve krvnega tla­ka, sladkorja in holesterola. 
Na športnem podrocju pa naši clani vadijo in tekmujejo v streljanju z zracno puško in pikadu. Z letošnjim letom pa vabimo tudi ljubitelje kolesarjenja na or-ganizirano kolesarjenje. 
In na koncu vabim upokojenke in upokojence, da nas obišcejo in se vcla­nijo v naše društvo. 
Vabimo vas k udeležbi v naših roko­delskih krožkih - šivanju, izdelovanju 
Ob visokem jubileju 

cipk in peki pogac in peciva. Pridružite do 11. ure, da malo poklepetamo. se nam pri izvajanju športnih dejavno-Letni zbor društva smo zakljucili z sti - igranju pikada, streljanju z zracno manjšo pogostitvijo prisotnih clanov. puško in ljubiteljskem kolesarjenju. 
Lahko pa nas obišcete tudi v naših Predsednik društva: Drago Androcec prostorih vsako sredo ali petek, od 9. 
Ob visokem jubileju, 100. rojstnem dnevu naše clanice Jožefe, Pepce Rupni­kove, spoštljiv poklon! 
Pepca Rupnik je, lahko recemo, ena od grosupeljskih legend. Tovarišica in GOSPA, resnicoljubna, pokoncna, vedno dostojanstvene drže, ob hkratni prepro­sti cloveški toplini, brez kakršnekoli ro­batosti vseh vrst, tudi politicnih, kar tudi je in tudi še obstaja. Tudi drugace misle-ce in politicno usmerjene ljudi je zmogla sprejemati prijateljsko, pri cemer ji ni bilo potrebno spreminjati svojih življenj­skih stališc. 
Draga Pepca, kot naša clanica in kra­janka, ponosni smo, da si svoja leta doži-vela in preživela tako polno in dostojan­stveno, da si postorila toliko koristnega in plemenitega tudi na družbenem in humanitarnem podrocju, za kar si pre­jela vrsto priznanj na lokalnem in držav­nem nivoju. Zmogla si vse in vec. Premo­stila si vse preizkušnje, tudi tiste najtežje, najbolj krute, ki jih povzroci vojna. Vsaka vojna je grozljiva, nesmiselna. Pa vendar se dogajajo, kakšna ironija! 
Tako dolgo in bogato življenjsko pot, s toliko mejniki, zlasti v krutih letih vojne in po njej, ko mora biti clovek resnicno klen in uporen, da zmore in uspe, je tež­ko strniti v okvir, ki je namenjen temu sestavku. Pa vendarle. Lastnosti in ravna­nja, ki krasijo življenjsko pot Rupnikove Pepce, so morda lahko recept za dolgo in polno življenje. 

Zlasti obdobje po upokojitvi je Pepca resnicno živela lepo, spokojno življenje s svojim možem Silvom in družinama obeh hcera. Toliko bolj jo je zato priza­dela težka in dolga bolezen moža, za ka­terega je vseskozi ljubece skrbela, skupaj s hcerkama do konca. 
Ko so tudi njej scasoma zacele pešati življenjske moci, se je sama odlocila, da gre v Dom starejših obcanov v Grosu­pljem. Tu se dobro pocuti, pove sama. Še vedno je lepo urejena, še vedno jo krasi­jo lepe poteze in znacilne modre oci, ki išcejo predvsem njej tako najbolj ljube hcerke, ki jo obišcejo redno vsak dan. Ta-kšne srece pac nimajo vsi. 
V razmislek vsem bi lahko strnili. Ži-vljenje ni samo solzna dolina in ne kaže le stiskati zob, omejitve si pogosto po­stavimo sami. Treba si je upati, imeti cilje in vedeti, da smo na pravi poti. 
Draga Pepca, naj bo tvoja pot še na­prej polna toplih trenutkov, 
želijo vsi prijatelji in so-clani iz KO ZB Grosuplje! 

Clani NK Brinje trdno na sredini lestvice 2. SNL 

Clanska ekipa NK Brinje se po lestvici vzpenja navzgor. Okrepitve in spremem-be v ekipi so se v spomladanskem ob-dobju vec kot obrestovale. Po zadnjem srecanju s Triglavom, 2. aprila, so se z novimi tremi tockami in pred domacin obcinstvom povzpeli na 10. mesto pr-venstvene lestvice, fantje in trenerji pa so dobili zajetno dozo zmagovitega za­gona za zakljucek sezone v 2. slovenski nogometni ligi, kjer so si z zadnjimi zma­gami še utrdili pozicijo v zgornji sredini lestvice. 
Clani se tudi zavedajo, kako pomem­ben je prenos znanja in izkušenj na mlaj­še selekcije. Zato najmlajši redno sode­lujejo na domacih tekmah kot pobiralci 



ATK Grosuplje: Tudi prihodnje leto v 1.A državni odbojkarski ligi 

žog.  Denis Boh, Rok Šporar, Adnan Ab­dic in David Šugic pa so celo spremljali enega od treningov cicibanov, z njimi za vajo nekajkrat streljali na gol, potem 
Clansko moštvo po zadnji odmevni zmagi nad Triglavom, ko so Grosupeljcani dvakrat zatresli mrežo nasprotnika. 
pa so skupaj odigrali pravo nogometno tekmo. 
Mlajši decki NK Brinje so se v minulih tednih udeležili mednarodnega turnirja v Umagu, kjer so ekipe grosupeljskih no-gometašev dosegle lepe rezultate. Se-lekcija U9 je v mocni konkurenci vec kot 60 ekip osvojila odlicno 9. mesto. Po iz­vajanju strelov z bele tocke so premagali madžarski Edger in postali najboljša slo­venska ekipa v svoji kategoriji. Tudi nji­hovi starejši vrstniki so merili moci s svo­jimi nasprotniki, a jim je zmanjkalo malo nogometne srece. So pa z borbenostjo dokazali, da so iz pravega tekmovalne­ga testa, saj se niso ustrašili favoriziranih nasprotnikov iz tujine, kot so Juventus, Verona, Arsenal in Crvena zvezda. Igra­nje z velikani evropskega nogometa jim bo pustilo neprecenljive izkušnje v njihovem nogometnem razvoju, pravi­jo v grosupeljskem klubu, ki je v Umagu pustil pecat tudi zaradi bucne podpore s tribun. 
Barbara Pance 

Po rednem delu prvenstva v 1.A dr­žavni odbojkarski ligi za clanice je ekipa ATK Grosuplje zasedla koncno 7. mesto. Za obstanek med najboljšimi v sezoni 2023/2024 so se Dolenjke pomerile z Mozirjem, ki je v 1.B državni ligi osvojil 
2. mesto. Ekipi sta igrali na dve doblje­ni tekmi. Že na gostovanju v Mozirju so mlade igralke ATK Grosuplje dokazale, da si zaslužijo obstanek v 1.A državni odbojkarski ligi. Bile so boljše od Korošic s 3:1 in si tako priigrale veliko prednost in možnost, da si že na povratni tekmi v domacem Brinju zagotovijo tako želeni obstanek med najboljšimi. Tako je tudi bilo. V lepi tekmi in z odlicno igro obeh ekip je bil ATK Grosuplje ponovno boljši ob Mozirja s 3:1 in z 2:0 v zmagah je bil iz­polnjen letošnji cilj, obstanek med osmi-mi najboljšimi ženskimi clanskimi ekipa-mi tudi v naslednjem tekmovalnem letu. 
V koncnici državnega prvenstva sta bili za napredovanje v cetrtfinale pred Dolenjkami še najmanj dve tek-mi z odbojkaricami Nove KBM Branika iz Maribora, zmagovalkam letošnjega slovenskega pokalnega tekmovanja  in finalistkami srednjeevropske lige za žen­ske. Grosupeljska mladost proti maribor-skim izkušnjam, 2:3 v nizih. Dolenjske so bile od Štajerk boljše na servisu, kjer je bilo razmerje v asih 15:6 in v bloku z 10:6, a kaj, ko statistika ne prinaša zma­ge. Zmage so se po petih odigranih nizih veselile Mariborcanke. Te so v skupnem seštevku dosegle samo 4 tocke vec od Grosupeljcank  in predvsem po zaslugi Ize Mlakar iz Grosupljega odnesle celo kožo. Z 1:0 v nizih so povedle Štajerke, a je Dolenjkam uspelo izenaciti na 1:1 in nato celo povesti z 2:1. V cetrtem je ATK Grosuplje povedel že z 21:15 in  pri del­nem rezultatu 25:24 imel zakljucno žogo za  zmago. Nova KBM Branik je izenacila na 25:25 in v dramaticni koncnici s 30:32 uspela izid izenaciti na 2:2 v nizih. Izku­šnje Mariborcank so prišle do izraza tudi v odlocilnem petem nizu, ki so ga dobile gostje in s koncnimi 2:3 povedle v zma­gah z 1:0. Tudi na povratni tekmi v Mari­boru so se mlade igralke ATK Grosuplje predstavile z lepo igro in po porazu s 3:0 koncale letošnje državno prvenstvo na koncnem 7. mestu. 
Pred mlado grosupeljsko ekipo je lepa prihodnost. Za clansko ekipo so igrale Ula Gorjup, Nadja Gojkovic, Zala Krašovec, Zoja Boben Rusic, Asja Šen, Lana Žužek, Nika Pucelj, Tara Filipic, Anja Gornjec Hodnik, Klavdija Což, Naja Kukman, Kaja Križman, Neja Strgar in Ela Bakan. 
V polnem teku so državna prvenstva v mlajših kategorijah, kjer so igralke ATK Grosuplje v vseh kategorijah igrale 1. ligah zahod. Mladinke so za las zgrešile uvrstitev med osem najboljših in so na koncu med 45 ekipami osvojile še vedno odlicno 9. mesto v državi. Kadetinje so zakljucile z rednim delom prvenstva in ATK Grosuplje se je kot branilec naslova državnih prvakinj iz leta 2021/2022 tudi letos brez težav uvrstil med osem naj­boljših ekip. Pred dekleti je še zakljucek državnega prvenstva, v katerem kadeti­nje pricakujejo uvrstitev med najboljše štiri in boj za medaljo. Starejše deklice so bile najboljše v 1. ligi zahod in v za­kljucku prvenstva imajo vse možnosti, da osvojijo eno od medalj. V mali odboj­ki so si najmlajše nabirale predvsem iz­kušnje za naslednja leta in v A ligi zahod osvojile 6. mesto. Trenerkama/trenerjem Tadeji Veit, Nataši Cingerle, Simonu Kra­karju, Sašu Smrketu, Matiji Slobodniku in Roku Puclju so se mlade igralke oddolži­le z vidnimi športnimi uspehi na držav­nem nivoju v prav vseh kategorijah. 

Za Odbojkarskim društvom Flip flop je zelo uspešna sezona 2022/2023, v kateri so igralke, trenerji in trenerke ter vodstvo kluba dosegli zastavljene cilje. Ne samo dosegli. V mlajših kategorijah so jih celo presegli. Razveseljuje pred­vsem dejstvo, da je postala odbojka pri­ljubljen in množicen ženski šport v obci­ni Grosuplje.  Vecletno strokovno delo z mladimi igralkami prinaša tudi vidne uspehe. Velika želja vseh v društvu je, da bi generalni pokrovitelj AvtoTransporti Kastelec, pokrovitelji Omaplast, AMin­ženiring, Zavarovalnica Triglav, Avtoval Grosuplje, Kocman, strojne instalacije, REM, Zobna, GB Leasing, ITBTV in ostali ter Obcina Grosuplje še naprej financ­no podpirali delo društva tudi v sezoni 2023/2024. Hvala vsem. 
za Odbojkarsko društvo Flip flop Darko Pucelj 

Odlicni uspehi grosupeljskih plesalk Tial dance studio 
V letu 2023 so se plesalke Športno­-kulturnega društva Tial udeležile dveh vecjih tekmovanj in državnega prven­stva Cheerleading zveze Slovenije ter dosegle odlicne rezultate, ki so poplaca­li celoletni trud in zavzetost plesalk! 
21. januarja je potekalo odprto pr-venstvo Slovenije imenovano Ljubljana Open v Ljubljani. Tekmovalke otroške cheer jazz skupine koreografinj Kim Kneisel, Eve Valic in Mance Mlacnik Ko-šcak so zasedle 2. mesto, 4. mesto sta­rejša mladinska cheer pom skupina, 7. mesto otroške cheer pom skupine in 
8. mesto mlajše mladinske cheer pom skupine. 
4. marca 2023 smo se v Logatcu ude­ležili Frogs Cheer Cup 2023, kjer so naše plesalke dosegle: 3. mesto otroška cheer jazz skupina, 4. mesto starejša mladin-ska cheer pom skupina, 4. mesto mlajša mladinska cheer jazz skupina, 5. mesto otroška cheer pom skupina, 5. mesto otroška osnovna cheer pom skupina (trener Adelina Hlyudzyk) in 9. mesto mlajša mladinska cheer pom skupina. 
Zelo uspešen je bil tudi naš tekmo­valni dan na državnem prvenstvu v soboto, 1. aprila 2023, v Ljubljani, saj so dekleta otroške cheer jazz skupine postale DRŽAVNE PRVAKINJE 2023, starejša mladinska cheer pom skupina 


pa je osvojila BRONASTO medaljo! Re-zultatoma smo dodali še 4. mesto mlaj­še mladinske cheer jazz skupine, 5. me-sto otroške osnovne cheer pom skupine in 6. mesto otroške cheer pom skupine. 
Ponosni smo na vse tekmovalke in njihove trenerje, v prihodnosti pa jim želimo še veliko uspehov. Na nove uspehe ne bomo cakali dolgo, saj nas v spomladanskem delu cakata še Twist Open 2023 v Novi Gorici in mednarodno plesno tekmovanje Elite Cheerleading Championship 2023, ki bo potekalo od 
27. – 29. maja 2023 v zabavišcnem parku Movie Park Germany, Bottrop. 
Vse deklice, ki se želijo ukvarjati s che­erdance plesno zvrstjo, vabimo tudi na avdicijo za šolsko leto 2023/2024, ki bo 

Šport / Obvestila 
ponedeljek, 19. junija 2023, od 15.00­19.00h, v plesni telovadnici Športne dvorane LA na Tovarniški. Avdicija bo potekala za naslednje starostne skupi­ne: 
• 
Mini kategorija (letniki 2016-2018) 

• 
Otroška kategorija (letniki 2012-2015) 


• 
Mlajša mladinska kategorija (letniki 2009-2011) 

• 
Starejša mladinska kategorija (letniki 2005-2008) 

• 
Clanska kategorija (letniki 2004 in sta­rejši) Vec informacij lahko prejmete na 


spletni stran www.tialdance.si ali se pri­javite preko številke 041 741 652! 
Tina Bedenik Schmautz, 
Predsednica ŠKD Tial 

Foto: Uradni arhiv Cheerleading zve­ze Slovenije 

Varno na kolo 
Kolo je eno najbolj priljubljenih pre­voznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga cedalje pogosteje upora­bljajo ne le za prevoz, temvec tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kole­sarjenju dobro poskrbeti za svojo var-nost, saj so kolesarji poleg pešcev naj­bolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. 
Kolesarjenje je zdravo, aktivno in prijetno - naj bo tudi varno! 
Kolesarji so tudi žrtve drugih udele­žencev v cestnem prometu, najveckrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vo­zila. 
Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udele­ženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, ko­lesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, pri cemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: 
• Bodite pozorni na prometno signali­zacijo (prometne znake) in jih upošte­vajte! Saj prometna signalizacija velja tudi za kolesarje in ne le za voznike motornih vozil. 
• 
Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. 

• 
Ne vozite pod vplivom alkohola! 

• 
Pred spremembo smeri vožnje vec­krat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravocasno in odlocno nakažite svoj namen. 

• 
Upoštevajte pravila prednosti, ki ve­ljajo za kolesarje v križišcih, še pose-bej tam, kjer so oznacene kolesarske steze. 

• 
Vozite po kolesarski stezi in kolesar­skem pasu ali poti. Vedno uporabljaj­te le površino, ki je namenjena kole­sarjem (oznaceno s prometnimi znaki in talnimi oznacbami). Po takšnih po­vršinah morate voziti po desni kole­sarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. 

• 
Ce ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišca v smeri vo­žnje, in sicer cim bližje robu vozišca. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti mo-rate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luc za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdeco 


pozicijsko luc. Tu mora biti namešcen še rdec odsevnik, na obeh straneh pe­dalov morate imeti rumene ali oran­žne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bocne odsevnike. 

• 
Ce vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, ce je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vo­zita vzporedno. 

• 
Promet skrbno opazujte, predvide­vajte ravnanje drugih udeležencev. 

• 
Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. 

• 
V križišcih bodite še posebej previdni, z roko odlocno nakažite smer in se prepricajte, ali so vas opazili. Ce je si­tuacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite cez križišce peš. 

• 
Da vas bodo drugi udeleženci v ce­stnem prometu, pešci in vozniki, hi-treje opazili, uporabljajte zvonec. 

• 
Ponoci poskrbite, da boste še bolj vi-dni (obvezne so luci, odsevniki, pripo­rocljiva svetla oblacila). 

• 
Prtljago vozite v za to namenjeni ko­šarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in na­kazovanje smeri. 

• 
Ce je treba, za svojo varnost raje usta­vite in pustite vozilo/a mimo. 


• 
Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnicno brezhibno. 

• 
V obvezno opremo kolesa sodijo zvo­nec, luc za osvetljevanje ceste, zadnja rdeca luc, zadnji rdeci odsevniki, ru­meni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bocni od­sevniki. 

• 
Celada: Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zašcitno kolesarsko celado. Celado pa priporocamo tudi odraslim kolesarjem. 


Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: 
• 
Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. 

• 
Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. 

• 
Otrok do 14. leta, ki nima opravljene­



ga kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upo­števanju prometnih razmer spremlja najvec dva otroka. 
• 
Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v obmocju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v obmocju umirjenega prometa. 

• 
Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homo-logirano zašcitno celado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. 

• 
Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni av-tomobili: 


• 
Ce zavijajo na križišcu desno, mora­jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kole­sarski stezi, ki jo preckajo. 

• 
Pri vsakem zavijanju na križišcu, pri katerem "sekajo" kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vo­zijo po kolesarski stezi. 

• 
Nikoli ne smejo parkirati na kolesar-ski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogrožajo promet kolesarjev. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti mo-rajo uporabljati predpisane luci, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zasle­pijo nasproti prihajajocih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni plocni­kov, prehodov za pešce ali pešpoti. 


• Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. Damjan Lencek pomocnik nacelnika policijske postaje 




Vsi bomo enkrat zaspali, v miru pocivali vsi, 
delo za vselej koncali, 
v hišo Ocetovo šli. 
Takrat, zvonovi, zvonite …
      (Anton Martin Slomšek) 
ZAHVALA 
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete 

AMALIJE LAMPRET 
(23.10.1933–29.3.2023) z Gatine 23 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreceno sožalje, stisk roke, darovano cvetje in svece, darove za cerkev in sv. maše. Hvala g. župniku Martinu Golobu za duhovno spremljanje v casu bolezni in opravljen pogrebni obred. Hvala sosedom in sovašcanom za vso pomoc in izvedbo pogrebne slovesnosti po vaških obicajih. Posebna zahvala velja osebju ZD Grosuplje, še posebej zdravnici dr. Mateji Kokalj Kokotovi, patronažni sestri Andreji in negovalnemu osebju DSO Grosuplje za oskrbo na domu. Hvala g. Tonetu Adamicu in družini Kozlevcar za vso pomoc pri izvedbi pogreba, pripravi mrliške vežice in cerkve. Hvala pevskemu kvartetu za lepo odpete pesmi in petje pri maši. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ji v casu njenega življenja in trpljenja stali ob strani, jo imeli radi, jo spoštovali in obiskovali. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo molili in jo ohranjate v lepem spominu. Hvala tudi Društvu podeželskih žena Soncnica za sodelovanje na pogrebu.
Žalujoci: sin Darko in hcerka Nada, sin Tone in hcerka Jelka z družinama, brat Jože, sestre Ana, Joži, Zinka, Vera in ostalo sorodstvo 
Urša Bogataj 
dvakratna olimpijska prvakinja 

eurogarden.eu 
PE DOBROVA PRI LJ | PE KRŠKO | tel: 01 24 25 100 
*Akcija traja od 1. do 30. 4. 2023 oz. do razprodaje zalog. Popusti se med seboj ne seštevajo. 
Vaša zelena tiskarna. 
OBLIKOVANJE OFFSET TISK DIGITALNI TISK DODELAVA 
Poklicite nas: 08 385 04 81 | info@partnergraf.si 
PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. | Gasilska cesta 3 | 1290 Grosuplje 
SUPER PONUDBA 
* 
-15% 

BATERIJSKI STROJI 
*Akcija velja za izdelka RA 698007 in RA 698006 
-20%* 
RASTLINA SURFINIJA MESECA 
-20% * 

VSE ZA VRT IN OKOLICO Akcija velja za brokoli, šifra: 3830034422106 
DATUM/URA  DOGODEK  LOKACIJA  ORGANIZATOR  
Vsak torek, ob 17. uri  Pravljicna ura za otroke od 4. do 9. leta  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Vsako sredo, ob 17. uri  Igralni popoldnevi za otroke  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Vsako soboto, od 10. do 12. ure  Šah za vse generacije  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Sobota, 15. 4., od 8. do 16. ure  DRŽAVNO TEKMOVANJE V GASILSKEM KVIZU  Športna dvorana Brinje Grosuplje  Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Grosuplje  
Nedelja, 16. 4., ob 16.30. uri  NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE ­KETY EMI&IMPOL BISTRICA (2. liga - 25. krog)  Stadion Brinje Grosuplje  Nogometni klub Brinje Grosuplje  
Torek, 18. 4., ob 17. uri  Predstavitev slikanice Puran Peter  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Torek, 18. 4., ob 18. uri  ZAKLJUCEK PROJEKTA SAFARI KREATIVNEGA PISANJA, literarni vecer  Kulturni dom Grosuplje  ZKD Grosuplje, JSKD OI Ivancna Gorica  
Torek, 18. 4., ob 19. uri  Pasja akademija: Pasji mladicek - predavanje Anje Gluvic, inštruktorice z licenco Kinološke zveze Slovenije  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Sreda, 19. 4., ob 17. uri  Srecanje bralnega kluba Knjiga Velika  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Cetrtek, 20. 4., ob 17. uri  Pravljicno - igralna urica za otroke od 2. do 4. leta  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Cetrtek, 20. 4., ob 18. uri  Noc knjige  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Petek, 21. 4., od 9. do 17. ure  DAN ODPRTIH VRAT GROSUPELJSKIH CEBELARJEV  Cebelarski dom, Spodnje Blato 20A, Grosuplje  Cebelarsko društvo Grosuplje  
Petek, 21. 4., ob 19. uri  Noc v knjižnici  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Petek, 21. 4., ob 19. uri  KRALJICNA NA ZRNU GRAHA  Družbeni dom Šmarje-Sap  Društvo prijateljev mladineŠmarje-Sap  
Petek, 21. 4., ob 19.30. uri  KANTAVTORSKI VECER LUKE GLUVICA IN COMBO BBG  Kulturni dom Grosuplje  Luka Gluvic, KD Big band Grosuplje, ZKD Grosuplje  
Petek, 21. 4., ob 20.30. uri  ROKOMET: GROSUPLJE - ALPLES ŽELEZNIKI (1. B liga - 23. krog)  Športna dvorana Brinje Grosuplje  Rokometni klub Grosuplje  
Sobota, 22. 4., med 8. in 12. uro  OBCINSKI TEST HOJE  Pot zdravja, ob pokopališcu Resje  Zdravstveno-vzgojni center Grosuplje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Grosuplje  
Sobota, 22. 4., od 9. do 13. ure  PRAZNUJEMO DAN ZEMLJE; pomladni bolšjak, otroške delavnice, meditacija za Zemljo  Brezje pri Grosupljem, predKlimatizacijo Štrubelj  Gibanje Zdrava družba Grosuplje  
Sobota, 22. 4., ob 19. uri  CEZ ZELENE TRATE, prireditev Nastopajo: Mihaelovi tamburaši inMoPZ Šmarje-Sap  Kulturni dom Grosuplje  KD sv. Mihaela Grosuplje in ZKD Grosuplje  
Nedelja, 23. 4., ob 13. uri  BLAGOSLOV STARODOBNIH VOZIL  Župnijska cerkev sv. Mihaela Grosuplje  Jeep Club Ljubljana  
Ponedeljek, 24. 4., od 7. do 13. ure  KRVODAJALSKA AKCIJA  Družbeni dom Grosuplje  Rdeci križ Slovenije - OZ Grosuplje  
Torek, 25. 4., ob 19. uri  Srecanje bralnega kluba "AHA!"  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Torek, 25. 4., ob 19. uri  ŠE POMNIMO, dnevi upora proti okupatorju, spominska slovesnost  Kulturni dom Grosuplje  NOB Grosuplje in KO ZB Grosuplje  
Sreda, 26. 4., ob 19.30. uri  Gledališce ggNeNi: MEDTEM KO SKORAJ RECEMŠE ALI PRILIKA O VLADARJU IN MODROSTI, premiera igre Igrajo: Ana Makovec, Brina Predalic, Veronika Gavez  Kulturni dom Grosuplje  KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje  
Nedelja, 30. 4., ob 17. uri  NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE - JADRAN DEKANI (2. liga - 27. krog)  Stadion Brinje Grosuplje  Nogometni klub Brinje Grosuplje  
Nedelja, 30. 4., ob 20. uri  KRESOVANJE Z ANSAMBLOM NEMIR  Cušperk  PGD Cušperk  
Nedelja, 7. 5., med 8. in 14. uro  SEJEM RABLJENE KOLESARSKE OPREME; Prodaj ali kupi kolo, otroško kolo, skiro, poganjalcek, rolerje, trikolesnik, celado, drugo opremo  Mestna tržnica Grosuplje  Krajevna skupnost Grosuplje  
Petek, 12. 5., od 12. ure dalje  DAN BALKANSKE KUHINJE  Mestna tržnica Grosuplje  Turizem Grosuplje  
Sobota, 13. 5., ob 9.30. uri  POHOD PO POTI VODNIH VIROV  Družbeni dom Šmarje-Sap  TD Šmarje -Sap  
Nedelja, 14. 5., ob 17. uri  NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE - VITANEST BILJE (2. liga - 29. krog)  Stadion Brinje Grosuplje  Nogometni klub Brinje Grosuplje  
Torek, 16. 5., ob 19. uri  Pasja akademija: Strah in agresija - predavanje Anje Gluvic, inštruktorice z licenco Kinološke zveze Slovenije  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Petek, 19. 5., ob 20.30. uri  ROKOMET: GROSUPLJE - LJUBLJANA (1. B liga - 25. krog)  Športna dvorana Brinje Grosuplje  Rokometni klub Grosuplje  
Cetrtek, 18. 5., ob 18. uri  Odprtje razstave umetnice Melite Garvas  Mestna knjižnica Grosuplje  Mestna knjižnica Grosuplje  
Cetrtek, 18. 5., ob 19. uri  Gledališce Hiša: VSE BO DOBRO, avtorska predstava  Kulturni dom Grosuplje  KD Teater, ZKD Grosuplje  
Sobota, 20. 5., med 8. in 12. uro  OBCINSKI TEST HOJE  Pot zdravja, ob pokopališcu Resje  Zdravstveno-vzgojni center Grosuplje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Grosuplje  
Nedelja, 21. 5., ob 10. uri  POHOD »SPOZNAJ SOSEDNJO VAS«  Zbor pohodnikov: ob 10. uri priPŠ Št. Jurij  Turisticno društvo Tabor - Št. Jurij