GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 11 / MAJ 2021 / ŠT. 76 Prejemniki obcinskih priznanj Obcine Pivka za leto 2021 VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Praznujemo … Prav vsaka številka Pivškega lista, ki jo pošljemo med vas, je skrbno pripravljena. Ne glede na to, da smo z izhajanjem prenovljene oblike obcinskega glasila zaceli ravno v maju 2011, torej pred natanko desetimi leti, je ustvarjanje glasila, ki ga v svoje roke prejmete vsi obcani, prav vsakic posebna odgovornost, ki jo kot urednica opravljam z najvecjo vnemo, saj se iskreno navdušujem nad zgodbami, dosežki, odkritji in razvojem, ki ga beležite posamezniki in skupine v naši lokalni skupnosti. Hvala vsem vam, ki ste navdih in nepogrešljiva pomoc pri ustvarjanju našega Pivškega lista. Želim si, da bi tudi v prihodnje naše glasilo uresnicevalo svoj namen in beležilo vse tiste pomembne, lepe, morda kdaj neprijetne in prelomne trenutke, ki vcasih prehitro zbežijo mimo nas, vendarle pa je prav, da jih zapisujemo in z objavami ohranjamo te pomembne spomine. Tudi tokratna številka vas bo zagotovo navdušila in pritegnila s svojo obsežno in bogato vsebino, ki obeležuje nekaj pomembnih dogodkov. Ker maja praznujemo obcinski praznik, si obcani zaslužite vošcilo ter zahvalo za vse, kar prispevate v lokalno skupnost. Obsežen pregled pridobitev potrjuje, da si prizadevate k nenehnemu napredku in izboljšavam. Nenazadnje je bil predpogoj in pomemben mejnik za vse, kar imamo, tudi osamosvojitev naše države pred tridesetimi leti. Marsikaj smo ob tem doživeli in s tem pridobili, zatorej del vsebine namenjamo tudi tej temi, ki obuja žive spomine na težko obdobje, vendarle pa nas navdaja s ponosom in pogumom za izzive, ki nas še cakajo. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2500 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografije na naslovnici in ovitku: Simon Avsec Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Obcinski praznik Obcina Pivka je 9. maja praznovala svoj obcinski praznik v spomin na velicasten vseslovenski tabor, ki ga je organiziral naš rojak Miroslav Vilhar leta 1869 na Kalcu pri Zagorju. Že v preteklem letu smo zaradi epidemioloških razmer praznovali skromno, brez prireditve in brez podelitve nagrad obcinskim nagrajencem. Ker so epidemiološke razmere v naši regiji in obcini še vedno slabe, smo letošnji obcinski praznik obeležili s posneto prireditvijo in podelitvijo priznanj nagrajencem lanskega in letošnjega leta. Kljub epidemiji, ki traja že dobro leto, lahko ponosno povemo, da je poslovanje obcine in izvajanje projektov potekalo brez vecjih težav. Tu želim posebej pohvaliti sodelavke in sodelavce v obcinski upravi, obcinski svet, vaške svete in še veliko drugih ter korektno je povedati, da je razumevanje sedanje vlade do financne problematike obcin ter tako s povecano povprecnino, zmanjšanjem stroškov in birokratskih ovir pomembno doprineslo, da zagona investicij v letošnjem letu epidemija ni zaustavila. Praznovanje obcinskega praznika je priložnost, da predstavimo dosežke obcine v preteklem letu in nacrte za letošnje leto ter bližnjo prihodnost. V preteklem letu smo tako izvedli številne posodobitve javne infrastrukture: v Selcah je bila narejena kanalizacija, vodovod in asfaltiranje ulic, saniran je bil plaz v Mali Pristavi, popolnoma je bil obnovljen most cez potok Stržen v Narinu. V letošnjem letu je nacrtovan zacetek izgradnje vodovoda v Slovensko vas ter vodovoda in kanalizacije v Radohovi. Za potrebe delovanja mladine je bil kupljen objekt bivšega Merkurja, ki ga nacrtujemo iz projektnih virov in v prihodnjih letih temeljito obnoviti. Obnovljeni sta bili tudi strehi na Kulturnem domu v Zagorju in na Juršcah, prav tako pa smo prejeli odobreno sofinanciranje za prenovo Kulturnega doma v Košani, kjer nacrtujemo zamenjavo oken, prenovo sanitarij, ureditev ogrevanja, pleskanje prostorov… V preteklem letu smo skupaj z Ministrstvom za obrambo zakljucili obnovo ceste Zagorje - Bac, pred nekaj dnevi pa podpisali še pogodbo za sofinanciranje sanacije ceste Parje – Palcje – Juršce, kar bo realizirano v dveh sklopih – pol letos in pol drugo leto. Temeljito je obnovljena cesta od glavne državne ceste do Nove Sušice, v pripravi pa je tudi prenova ceste od regionalke do Neverk. V ekipi obcinske uprave smo velik napor vložili tudi v vso potrebno Drage obcanke in obcani ter letošnji obcinski nagrajenci, namenjam vam cestitko… Ob letošnjem obcinskem prazniku Obcine Pivka vam želim obilo poguma, razumevanja in medsebojnega sožitja, ter da bi vsi skupaj znali tudi v bodoce dobro izkoristili priložnosti, ki se nam ponujajo. Iskrene cestitke vsem letošnjim obcinskim nagrajencem. S svojim delom, dejanji in zanesenostjo ste pustili poseben vtis v našem domacem pivškem prostoru. Posebna zahvala pa vsem vam, spoštovane obcanke in obcani, ki tvorite prijetno ter uspešno lokalno skupnost, na katero verjamem, da ste ponosni. Torej, ob praznicnem mesecu iskrene cestitke, pa zdravi ostanite! Župan Robert Smrdelj dokumentacijo in postopke, da je investitor SeneCura pridobil in ima pravnomocno gradbeno dovoljenje za izgradnjo doma za ostarele v Pivki. Prav tako sem resnicno zelo vesel, da je bivši kompleks Javor dobil novega lastnika - podjetje Tourne mobil, ki bo v kompleksu kmalu pricel izdelovati avtodome. Zaprtje kinodvorane smo izkoristili za popolno prenovo - tako so bile zamenjane vse talne obloge v dvorani, vsi stoli, nabavljena je akusticna školjka, urejeno ogrevanje in prezracevanje… Lahko recem, da dvorana nestrpno caka na prireditve in vas, spoštovani obcani, da jo po tej zoprni koronakrizi obišcete. V kratkem bomo zaceli z izgradnjo infrastrukture v Industrijski coni v Neverkah, ki bo omogocala širitev podjetij v coni in s tem tudi nova delovna mesta, prav tako bomo kmalu priceli tudi z izgradnjo proizvodnega inkubatorja, ki bo omogocil mladim podjetjem svoj zacetek v osmih locenih proizvodnih prostorih. Obcina pripravlja tudi podlage za izgradnjo novih stanovanj v obcini s ciljem, da v roku 5 let pridobimo 50 novih stanovanj. Da v okviru naše lokalne skupnosti vsi skupaj dobro delamo, je dokaz tudi to, da je Obcina Pivka že tretje leto zapored prejemnica zlatega ISSO certifikata. Glede na letošnji sestavljeni indeks kazalnikov razvojnega položaja ISSO se je Pivka uvrstila med prvih deset obcin v Sloveniji, in sicer kot najbolj aktivna obcina ter z drugim najvišjim sestavljenim indeksom življenjskega standarda. Praznovanje letošnjega obcinskega praznika smo torej obeležili v casu razglašene pandemije, ko se tok dogajanj odvija v pocasnejšem tempu, nekajkrat se je naša družba z zacasnimi zaprtji skorajda ustavila. Po svetu so bila letala prizemljena, meje so bile zaprte, dostop do nujnih storitev je bil omejen. To našo domovino, ki letos praznuje svoj 30. rojstni dan in skupno evropsko integracijo, ki tudi praznuje 9. maja in je osnovana na odprtih mejah, daje na velike preizkušnje. Ne glede na to ocenjujem, da smo vsak dan bližje »nekakšni normalnosti«, naši otroci obiskujejo šole, odrasli službe, starejša populacija je v veliki meri precepljena, naše gospodarstvo pocasi a vztrajno raste. Verjamem, da si bosta opomogli tudi panogi gostinstva in turizma, ki ju je epidemija najbolj prizadela. Naj bo obcinski praznik tudi priložnost, da izrecem zahvalo vsem, ki ste v obdobju razglašene epidemije s svojim trudom in delom ter prizadevanji prispevali, da bi nam bilo v naši lokalni skupnosti lažje to stanje premagovati. Hvala pripadnikom naše civilne zašcite in njeni logisticni podpori, zdravstvu - tako Zdravstvenemu domu Postojna kot našim koncesionarjem, delavcem na podrocju socialnega varstva in delavkam v pomoci na domu, nevladnim organizacijam in prostovoljcem, šolam, vrtcem, ki so bili odpri tudi v casu popolnega zaprtja, delavcem gospodarskih javnih služb in zaposlenim v trgovinah z nujnim blagom, ki se niso zaprle tudi v casu najvecjih okužb v obcini. Je pa pomembno zavedanje, da koronakrize še ni konec, zato vse naprošam, da skupaj še malo potrpimo, spoštujemo priporocila NIJZ ter vse tudi ob tej priložnosti vabim, da se v cim vecjem številu cepimo in tako prispevamo k cimprejšnji normalizaciji. Foto: Simon Avsec Castni obcan Obcine Pivka: ANDREJ GODINA Andrej Godina je že vec kot trideset let aktiven na družbenem podrocju v obcini Pivka. Na kulturnem podrocju je bil aktiven v moškem in mešanem pevskem zboru Košana in Slavina, bil je dolgoletni predsednik KD Košana, sodeluje pri organizaciji pusta na Kalu, že vec kot trideset let upodablja lik Miklavža in Dedka mraza, pa tudi Božicka in Franceta Prešerna. Bil je predsednik ŠD Košana z veliko dosežki. Je predsednik Kegljaškega kluba Pivka, katerega clani dosegajo izjemne uspehe tudi na svetovni ravni. Izjemno aktiven je na podrocju turizma v obcini, je aktiven clan TD Pivka. Je licenciran lokalni turisticni vodnik in vodnik interpretator z evropskim certifikatom, redno vodi obiskovalce po Pivških jezerih in kot vodnik ob koncih tedna deluje v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer. Ljudje ga poznajo kot Martina Krpana, upodablja ga že 12 let. Z likom, ki je simbol Obcine Pivka, predstavlja in promovira pivške kraje. Nastopa na prireditvah v obcini, povabijo pa ga tudi v šole in vrtce po vsej državi, Pivko je predstavljal tudi v Italiji, Avstriji in Nemciji. Veckrat je bil gost v turisticnih oddajah na radiu in TV, nazadnje tudi pomemben lik v dokumentarnem filmu »Tipicno slovensko«. Aktiven je pri Plaketa Obcine Pivka: NIKO ŠTRANCAR Niko Štrancar duhovniško službo opravlja že 54 let. Lani decembra je obhajal osemdeseto obletnico. Od leta 1985 predano upravlja župniji Zagorje in Trnje. S svojim delovanjem na mnogih podrocjih je v teh letih prispeval k razvoju obcine, vdano je skrbel za kulturno in versko dedišcino ter s svojim zgledom pripomogel k boljšim medcloveškim odnosom. Zaslužen je za obnovo cerkva na Šilentabru, cerkve sv. Pavla, kapelice v Drskovcah, cerkve sv. Justa v Parjah, cerkve Marije pomocnice na Ratecevem Brdu, cerkve sv. Helene in župnišca v Zagorju, cerkve v Trnju, Kleniku, Palcju in Juršcah. Na njegovo pobudo se je leta 1996 ustanovila medžupnijska Karitas Zagorje Trnje. Niko Štrancar je bil med pobudniki prenove župnišca v Trnju, ki je bilo preurejeno v dom duhovnih vaj. Tako v Trnje zahajajo mladi in odrasli iz cele Slovenije, pa tudi iz drugih držav Evrope. Bil je ustanovni clan odbora za obnovo svetišca na Sveti Trojici, kljub nasprotovanjem in drugim preprekam je vedno vztrajal, cerkev je bila Obcinski praznik sodelovanju s pobrateno obcino Durach, v njegovem domu je vedno prostor za prijatelje z Bavarske, prav tako pa njegov kavc koristijo popotniki z vsega sveta, v sistemu »couch surfing«. Aktiven je tudi na humanitarnem podrocju, krvodajalec je že vec kot štirideset let, je tudi clan UO OZ RK Postojna Pivka. Od lanske jeseni je upokojen, pred tem pa je delal v zaposlitvenem centru Karso, kjer je bil vodja in mentor šestim težje zaposljivim osebam. Andreja Godino je zanimalo tudi delo v politiki, zacel je kot predsednik vaške skupnosti Kal, ki jo je vodil dva mandata, je clan agrarne skupnosti Kal, tri mandate je bil obcinski svetnik in en mandat podžupan Obcine Pivka. Od leta 2006 do 2014 je bil predsednik OO SLS Pivka, v istem obdobju je bil tudi clan glavnega odbora SLS, leta 2011 pa tudi kandidat za poslanca v državnem zboru. zgrajena, trenutno pa se gradi še klonica pred cerkvijo. Niko Štrancar je vpet tudi v lokalno kulturno življenje, rad se udeleži kulturnih prireditev, ki jih organizirajo lokalna društva, ce mu le cas dopušca. Poleg vodenja dveh župnij je tudi škofijski referent za misijone, skrbi za vezi med misijonarji in župljani. Na njegovo pobudo so v obeh župnijah uvedli koledovanje, kjer koledniki zbirajo darove za misijone. Je tudi dolgoletni dekanijski referent za cerkveno petje in glasbo, spodbuja zborovsko in ljudsko petje, organizira pevska srecanja in nastope. Obcinski praznik Plaketa Obcine Pivka: STANE KRANJC Obcinski praznik PREGLED LETA IN NACRTOV SANACIJA PLAZU V MALI PRISTAVI V novembru 2020 se je v Mali Pristavi zakljucila sanacija dveh zemeljskih plazov, ki je obsegala zajetje izvirov in mocil, regulacijo obcasnih površinskih vodotokov na širšem obmocju, vzdolžne drenaže, izgradnjo podpornih konstrukcij, sanacijo dovoznih poti in ureditev struge neimenovanega vodotoka in prepusta pod javno potjo. Dela v vrednosti 74.000 € so bila sofinancirana s strani Ministrstva za okolje in prostor iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec. OBNOVA STREHE NA KULTURNEM DOMU V ZAGORJU Konec leta 2020 so bila izvedena investicijsko vzdrževalna dela na Kulturnem domu v Zagorju. V sklopu del se je izvedla zamenjava kritine, krovsko kleparska dela ter strelovod. Vrednost del je znašala 32.000 €, projekt je bil sofinanciran iz sredstev AS Zagorje, ki po deležu pripadajo Obcini Pivka. OBNOVA STREHE NA KULTURNEM DOMU JURŠCE V drugi polovici lanskega leta je bila na kulturnem domu Juršce izvedena zamenjava dotrajanih elementov strešne konstrukcije in opažev. Na objektu se je zamenjalo kritino in vse kleparske elemente strehe (obrobe, žlebove in odtocne cevi) ter zašcitilo vse lesene dele strehe. Na objekt je bil namešcen tudi nov strelovod. Vrednost del je znašala 27.000 €. SANACIJA MOSTU CEZ POTOK STRŽEN V NARINU V okviru ureditve v neurju poškodovanega propusta je bil cez potok Stržen zgrajen nov most, skupaj s pripadajocimi krilnimi zidovi in ureditvijo vezano na izgradnjo prepusta. Poleg tega se je izvedla tudi lokalna ureditev struge potoka in cestišca. Vrednost del je znašala 61.000 €, projekt je sofinanciralo Ministrstva za okolje in prostor iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec. VODOVOD IN KANALIZACIJA SELCE V okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice - 1. sklop so bila oktobra 2020 zakljucena dela na komunalni infrastrukturi v Selcah, ki je obsegala izgradnjo vodovodnega omrežja, fekalne in meteorne kanalizacije, opticnega omrežja, cestišca in varovalne ograje struge hudournika. Vrednost opravljenih del je znašala 1,2 milijona evra. Operacijo sta sofinancirali Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija v skupni višini 749.310 €. Stane Kranjc je izseljenec, ki živi v Kanadi. Rodil se je v Nadanjem selu zavednim slovenskim staršem. Leta 1951 je zaradi razocaranja, ker ni bil sprejet v šolo, ilegalno pobegnil v Trst, od tam pa v Kanado. V Kanadi se je kmalu prikljucil slovenski skupnosti, kjer je spoznal svojo ženo. Zaposlil se je v tovarni testenin, vodstvo je hitro prepoznalo njegov potencial in omogocili so mu šolanje, kmalu je postal direktor proizvodnje. Aktivno je deloval v raznih kanadskih komisijah in dobrodelnih ustanovah. Poudariti je potrebno njegovo delo v komisijah slovenskih izseljencev v Kanadi in skrb za povezanost Slovencev. Skrbel je za Slovensko letovišce, prostor, kjer so se družili Slovenci, nacrtovali skupne akcije, navezovali medsebojne stike in prenašali ljubezen do domovine na mlajše generacije. Tam so sprejemali številne uradne in neuradne delegacije iz Slovenije: Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Janez Drnovšek, nadškof Uran, olimpionik Leon Štukelj in drugi. Med organizatorji srecanj je bil najveckrat Stane Kranjc. Bil je predsednik Kanadskega Priznanje Obcine Pivka: ANSAMBEL BISERI Ansambel Biseri letos obeležuje 15 let delovanja. Biseri so prvic javno zaigrali ob odprtju športne dvorane Skala. Istega leta (2006) so z delegacijo Obcine Pivka odpotovali v Durach, kjer so z nastopom pokazali Nemcem slovensko glasbeno tradicijo. Zaceli so sodelovati z razlicnimi avtorji, producenti in mentorji, ki so poskrbeli za njihove prve avtorske skladbe in jim svetovali, da se udeležujejo festivalov. Leta 2009 so na festivalu Števerjan prvic nastopili na festivalskem odru in prejeli plaketo Borgija Sedeja. Sledili so uspehi na manjših festivalih, leta 2011 pa so na priznanem festivalu Graška gora zmagali s skladbo »Kakor roža v vrtu sama« in poleg zlate plakete prejeli še nagrado za najboljše besedilo in najboljšo melodijo. Istega leta, za njihov peti rojstni dan, so izdali svojo prvo zgošcenko. Na prestižnem festivalu Vurberk so med velikimi imeni narodno-zabavne glasbe z uspešnico »Punci ni debate«, izpod Alenovega peresa, prejeli plaketo radijskih postaj, za najboljšo skladbo leta, Slakovo plaketo za najboljšo izvedbo na festivalu in najslajšo lovoriko – Zlatega zmaja in s tem postali absolutni zmagovalci festivala. Za tem so izdali še dva albuma lastnih skladb in organizirali dva velika koncerta v pivški Skali v sodelovanju z RTV Slovenija. Oba Priznanje Obcine Pivka: NEVENKA ŠELJ Nevenka Šelj je aktivna clanica Društva upokojencev Pivka. Je koordinatorka v programu Starejši za višjo kakovost življenja doma, vodja literarnega krožka Beremo skupaj in clanica upravnega odbora društva. Program Starejši za starejše vodi že deset let, pod njenim vodstvom delo na tem podrocju opravljajo številne prostovoljke. Namen programa je evidentiranje starejših od 70 let, odkrivanje pomoci potrebnih in po potrebi, aktivno nudenje pomoci starejšim. Nevenka Šelj ima s svojim znanjem, izkušnjami in požrtvovalnim delom najvec zaslug za to, da se program v celoti izvaja, je postavljen na trdnejše temelje in dosega višjo raven izvedbe. Njena druga ljubezen je kultura, kot vodja krožka Beremo skupaj skrbi za širjenje veselja do branja. Pripravlja programe za kulturne vecere in ostale prireditve, ki jih organizira društvo. Obcina Pivka Foto: Simon Avsec slovenskega kongresa. Med vojno za Slovenijo je bil v Ljubljani, kjer je bil ustanovljen Svetovni slovenski kongres, ki letos obeležuje 30-letnico ustanovitve. Bil je clan sveta za Slovence po svetu, osebno je veliko pripomogel pri mednarodnem priznanju Slovenije. Ustanovil je Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo in zbiral gradivo za knjigo Kanadski Slovenci od Atlantika do Pacifika. V samozaložbi je izdal monografijo Življenje v deželah lipe in javorja. Prejel je številne zahvale, priznanja in odlikovanja Republike Slovenije – za nesebicno pomoc ob agresiji, za dolgoletno delo med Slovenci v Kanadi, za zasluge pri izhajanju glasila kanadskih Slovencev. koncerta sta v casu predvajanja dosegla skoraj rekordno število gledalcev. Biseri danes delujejo v zasedbi: Sabina Klepcar, Alen Klepcar, Sandi Morel, Marijan Novak in David Krušvar. So redni gostje tv in radijskih oddaj, mentorji, producenti in avtorji drugim ustvarjalcem, imajo vec kot 40 avtorskih skladb, preko 20 videospotov in preko 950 nastopov v Sloveniji in tujini. So tudi družbeno odgovorni, aktivni v lokalnih društvih. Obcinski praznik IZGRADNJA MOSTU CEZ REKO REKO ZA SUHORJE Obcina Pivka je v letu 2020 zakljucila izvedbo rekonstrukcije mostu cez reko Reko za Suhorje. V okviru investicije je bil most deležen celovite obnove, od temeljenja, injektiranja podpornikov, izgradnje nove vozišcne plošce z ograjo, dovozne poti do mostu in ureditve brežin, pri cemer se je ohranila osnovna kamnita konstrukcija. Iz naslova odprave posledic zaradi poplav v letih 2019 in 2020 je Ministrstvo za okolje in prostor za projekt namenilo dobrih 436.000 €, Obcina Pivka je prispevala delež v višini 141.000 €. SANACIJA ODLAGALIŠCA NENEVARNIH ODPADKOV STARA VAS Obcini Postojna in Pivka sta v letu 2020, v sorazmernih deležih, financirala sanacijska dela, ki so bila po izdanem okoljevarstvenem dovoljenju potrebna za sanacijo odlagališca nenevarnih odpadkov Stara vas pri Postojni. REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE ZAGORJE–BAC TER IZGRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠC IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V ZAGORJU V septembru 2020 je bila v Zagorju zakljucena rekonstrukcija lokalne ceste Zagorje–Bac, izgradnja avtobusnih postajališc in komunalne infrastrukture. Rekonstrukcija je obsegala izvedbo prikljucka LC na regionalno cesto, razširitev ceste, izvedbo tamponskega dela in asfaltne plasti ter izvedbo plocnika s cestno razsvetljavo. Poleg Obcine Pivka je projekt sofinanciralo tudi Ministrstvo RS za obrambo. ODSEK KOLESARSKE POTI SELCE – PETELINJE Avgusta 2020 je bil namenu predan odsek kolesarske poti med Selcami in Petelinjami ob cesti G1-6. Narocnik del je bila Direkcija RS za infrastrukturo, Obcina Pivka je sofinancirala zasaditev drevoreda lip. OBNOVA CESTE NA NOVI SUŠICI V letu 2020 so bila izvedena vzdrževalna dela v javno korist na lokalni cesti od reškega mostu do vasi Nova Sušica v dolžini 850 m. SANACIJA POŠKODOVANIH POLJSKIH POTI PO NEURJU V mesecu decembru lanskega leta je neurje z obilnimi padavinami poškodovalo vec javne infrastrukture, med drugim tudi poljske poti. Obcina Pivka je na podlagi Sklepa, ki ga je izdala Uprava RS za zašcito in reševanje, popisala škodo in posredovala dokumentacijo na Ministrstvo za obrambo. Do sedaj sredstev za odpravo posledic nastale škode Obcina še ni prejela, zato so bile najbolj poškodovane lokacije poti urejene iz sredstev proracuna. Uredilo se je odvajanje padavinske vode in ustrezno utrdilo vozišce na poljskih poteh v Gornji Košani, Novi Sušici, Mali Pristavi, Dolnji Košani in Stari Sušici, kjer se je tlakovalo povozno rampo preko struge potoka Farjevec. PRENOVA KINODVORANE V KRPANOVEM DOMU Obcina Pivka je v letu 2020 uspešno pridobila 200.000€ nepovratnih sredstev za prenovo kinodvorane. V dvorani so namešceni novi komfortni sedeži, urejeno je prezracevanje dvorane z rekuperacijo, na odru je vgrajeno talno gretje, zamenjana je osvetlitev dvorane, namešcen je video nadzorni sistem objekta, dobavljeni so novi odrski reflektorji, nova pridobitev pa je akusticna školjka za nastope pevskih zborov ipd. Ob vhodu v dvorano sta novi kabini za tehnika, za potrebe nadzora ozvocenja in odrskih reflektorjev. Vrednost projekta prenove kinodvorane je znašala 289.000 €. NOVO GASILSKO VOZILO ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE PGD Pivka je februarja 2021 pridobilo sodobno kombinirano gasilsko vozilo za gašenje in reševanje. Novo vozilo je pomembna posodobitev voznega parka in opreme. Skupna vrednost vozila je znašala 330.000 €, od tega je 285.000€ zagotovila Obcina Pivka, 30.000 € je bilo financiranih iz sredstev požarnega sklada, preostanek pa je društvo zagotovilo samo iz lastnih sredstev in s pomocjo donatorjev. VADBENI POLIGON Obcina Pivka je z donacijo Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla in v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Športno zvezo Pivka v septembru 2020, ob košarkarskem igrišcu postavila vadbeni poligon za vadbo na prostem. Obcinski praznik NAKUP OBJEKTA ZA MLADINSKA IN DRUGA DRUŠTVA Obcina Pivka je v lanskem letu kupila objekt v središcu Pivke. Nacrtuje se njegova temeljita preureditev, namenjen pa bo potrebam mladinskih in ostalih društev v Pivki. Kupnina za nepremicnine (objekt in dvorišce) je znašala 34.000 €. Obcinski praznik PIVKA 2020 V preteklem letu smo v pocastitev cetrt stoletja Obcine Pivka izdali zbornik Pivka 2020, zajetno knjigo velikega formata, v katero smo strnili poglavja iz oddaljene in novejše zgodovine Zgornje Pivke, Košanske doline in dela Brkinov – obmocja, ki danes sodi v Obcino Pivka. Prvic do zdaj smo nekoliko podrobneje segli v pivški cas prve svetovne vojne, novosti pa prinaša tudi poglavje o drugi moriji 20. stoletja, opisani z vidika ljudi naših krajev. Poglobili smo se v pivško šolstvo vse od njegovih zacetkov in pregledali bogato kulturno dejavnost ljudi na Pivškem. Opisali smo pokrajinske znacilnosti in geografske posebnosti, snovno in nesnovno kulturno dedišcino. Predstavili smo razvoj gospodarskih dejavnosti, tudi turizma, in pregledali, kako se je razvijala javna infrastruktura v samostojni obcini, s katero smo iz leta v leto prebivalcem obcine izboljševali pogoje za življenje in delo. S poglavjem o vidnih pivških osebnostih ohranjamo spominna kar 36 Pivcanov, na katere je še svež spomin ali pa so pricevanja o njih shranjena le še v javnih podatkovnih shrambah. V knjigi je moc najti tudi spomine na nepozabni žled leta 2014, Mladinski dom Toneta Tomšica in podobne pivške posebnosti. Delo pa bomo še nadaljevali z obcasno publikacijo z besedili, ki jih nismo mogli uvrstiti v knjigo Pivka 2020 in, upamo, s teksti, povezanimi z vsem, kar je pivškega, ki še nastajajo. INTERAKTIVNI TURIZEM ZA VSE V projektu Interaktivni turizem za vse se sledi smernicam in razvoju dostopnega turizma, saj se je razvilo nekaj novih turisticnih produktov, ki bodo namenjeni predvsem ranljivim skupinam: gibalno oviranim osebam, slepim in slabovidnim, gluhim osebam, osebam s težavami v duševnem zdravju in starejšim. V projektu je Obcina Pivka pridobila nekaj opreme, in sicer maketo za slepe in slabovidne, tipni zemljevid, VR ocala, FM radijske sprejemnike in oddajnike, izdelalo se je nekaj filmov. Nova oprema bo zaradi inovativnosti in novih tehnologij zanimiva tudi za ostale obiskovalce. Gre za projekt sodelovanja šestih LAS. ISKANJE DODATNEGA VODNEGA VIRA Obcina Pivka je s podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. v septembru 2020 podpisala pogodbo o sofinanciranju in sodelovanju pri raziskovalnem projektu karakterizacije kraških vodonosnikov v zaledju vodnega vira Malni kot nadaljevanje projekta raziskav za vzpostavitev dodatnega vodnega vira na obmocju obcin Pivka in Postojna. Projekt bo zakljucen avgusta 2023. Obcina Pivka bo prispevala 30.000 € . DIGITALIZACIJA GRADU RAVNE V okviru projekta Razvoj turisticne ponudbe destinacije Zeleni kras Obcina Pivka sofinancira izdelavo 3D modela Grašcine Ravne, promocijski film ter spletno aplikacijo o grašcini Ravne z digitaliziranim objektom v višini 13.440 €. Aktivnosti bodo zakljucene v letošnjem letu. POSLOVNA INFRASTRUKTURA V IOC NEVERKE Obcina Pivka je v letu 2018 odkupila cca. 3 ha novih zemljišc za potrebe širitve IOC Neverke. V okviru projekta »Poslovna infrastruktura IOC Neverke« bosta v letu 2021 potekali dve loceni investiciji, in sicer komunalna infrastruktura, v sklopu katere bo zgrajena dovozna cesta in vsa potrebna komunalna infrastruktura ter cistilna naprava 400PE. Druga pomembna investicija v IOC je proizvodni inkubator, kjer bo na voljo šest enot, namenjenih mladim podjetnikom za razlicne proizvodne dejavnosti. V letu 2020 je Obcina Pivka izvedla javni razpis za izbiro izvajalcev gradenj, podpisala pogodbe in oddala vlogi za pridobitev sofinancerskih sredstev v okviru Dogovora za razvoj primorsko notranjske razvojne regije iz Kohezijskega sklada EU in Republike Slovenije. Skupna vrednost obeh investicij znaša 3.203.000 €, delež sofinanciranja pa 3.067.000 €. PRENOVA CESTE PARJE – JURŠCE Z Ministrstvom za obrambo je bil novembra 2020 podpisan dodatek k dogovoru, ki doloca pogoje in nacin medsebojnega sodelovanja glede uporabe infrastrukture v upravljanju Ministrstva za obrambo na obmocju obcine Pivka, z namenom sofinanciranja prenove lokalne ceste Parje – Juršce v višini 500.000 €. Obcina Pivka je pripravila dokumentacijo in izbrala izvajalca. Minister za obrambo mag. Matej Tonin in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj sta konec aprila v Palcju podpisala pogodbo o sofinanciranju. KULINARICNA DOŽIVETJA OD SNEŽNIKA DO NANOSA Obcina Pivka je eden od partnerjev projekta Kulinaricna doživetja med Snežnikom in Nanosom. Projekt prispeva k povezovanju in skupnemu oblikovanju novih turisticnih produktov ter skupnemu trženju. V okviru projekta bo za Ekomuzej Pivških presihajocih jezer zagotovljene nekaj degustacijske opreme, izvedlo se bo kulinaricne delavnice, izdelalo turisticni kulinaricni zemljevid ter organiziralo kulinaricne dogodke. V Parku vojaške zgodovine je urejena tudi pripravljalnica hrane za podporo razvoju novih storitev. CENTER VELIKIH ZVERI DINA Avgusta letos bomo odprli Center velikih zveri DINA, ki ga urejamo v okviru projekta Carnivora Dinarica, financiranega v okviru programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014 – 2020. V centru bomo s sodobnimi prezentacijskimi sredstvi, ki bodo obiskovalca vabila k aktivnemu sodelovanju, doživljanju in razmišljanju, predstavili življenjske znacilnosti medveda, volka in risa ter interakcij s svetom cloveka. Spoznali boste jamskega medveda, kot ga še niste, ugotovili, ali res veste, kdo so velike zveri in zakaj je volk tisti, zaradi katerega imajo srne vitke noge. V okviru projekta nastajajo tudi desetminutni film ter sedem kratkih videoklipov. V centru bomo izvajali delavnice, organizirali predstavitve in izobraževanja. Prodajali bomo izdelke z blagovno znamko Medvedu Obcinski praznik prijazno. Pivški center bo prvi v Sloveniji, ki bo velike zveri in problematiko, povezano z njimi, prikazal na enem mestu in na celovit nacin. Obcinski praznik OBUJANJE GRAJSKE KULTURNE DEDIŠCINE Obcina Pivka je eden od projektnih partnerjev cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV, katerega namen je obujanje grajske kulturne dedišcine in priprava novih turisticnih produktov, vezanih na gradove, dvorce in vile. Aktivnosti obcine na projektu se tako navezujejo predvsem na dvorec Ravne in z njim povezan Šilentabor. Med osrednje nacrtovane produkte spadajo muzejska razstava in strokovni zbornik o dvorcu Ravne, njenih lastnikih in razvoju; idejna zasnova dvorca kot buticnega hotela z golf igrišcem in vizualizacija utrjenega kompleksa Šilentabra. V sklopu projekta je bila urejena tudi tematska kolesarska »Pot gradov«, ki povezuje grajsko dedišcino v obcini. PROJEKT PIVKA.KRAS.PRESIHA V letošnjem letu, po odobritvi slabih 3 milijonov sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v aprilu 2021, v partnerstvu zacenjamo s projektom, s katerim bomo izboljšali stanje presihajocih jezer in suhih travišc, ki so habitat številnim vrstam, ki so varovane v okviru Nature 2000. Partnerji v projektu so poleg vodilnega partnerja Obcine Pivka še Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. V sklopu projekta bomo v sodelovanju z lastniki in upravljalci kmetijskih zemljišc spodbujali primerne kmetijske prakse, ki vkljucujejo tudi cilje varstva narave. Tako bomo skupaj izboljšali stanje presihajocih jezer in suhih travišc, ki so habitat številnim vrstam, ki so varovane v okviru Nature 2000 (npr. strašnicin mravljišcar in travniški postavnež (metulji), hribski škrjanec in pisana penica (ptici), veliki pupek (dvoživke) in mali podkovnjak (netopirji)). V sklopu projekta je predvidena tudi odstranitev odpadkov jam. Del sredstev je namenjenih interpretaciji varstva narave in urejanju osnovne infrastrukture KPPPJ. Pomemben sklop DOM ZA STAREJŠE OBCANE Investitor SeneCura je v zacetku maja 2021 pridobil pravnomocno gradbeno dovoljenje za zacetek gradnje doma za starejše obcane v Pivki, ki naj bi pricel delovati do konca leta 2022. Dvonadstropni dom za starejše bo imel 69 postelj, v njem bo 42 enoposteljnih sob, 10 sob pa dvoposteljnih z dvema oddelkoma za dementne osebe z izhodom na vrt. Lokacija objekta bo v bližini krožišca, za trgovskim centrom SPAR. OBNOVA KULTURNEGA DOMA KOŠANA Obcina Pivka je letos uspešno kandidirala na Javni poziv Ministrstva za kulturo za pridobitev sredstev za obnovo Kulturnega doma Košana. Predvidena je zamenjava dotrajanega fasadnega stavbnega pohištva, torej skoraj vseh oken in dvoje vrat, obnova fasade na severni in zahodni strani, sanacija zamakanja in ureditev kanalizacije okrog objekta, celovita prenova sanitarij, toplotna izolacija podstrešja ter ureditev ogrevanja s toplotno crpalko in konvektorji. Ocenjena vrednost del je 108.000 € z DDV. Ministrstvo za kulturo bo financiralo 70.720 €. Dela morajo biti zakljucena letos jeseni. so aktivnosti za ozavešcanje in sodelovanje s prebivalci in drugimi kljucnimi deležniki (lastniki in upravljavci zemljišc). Projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA je orodje in financni vir za nadaljnje korake pri ohranjanju naše kulturne krajine in s tem identitete našega prostora. Kako ga bomo znali izkoristiti, je odvisno predvsem od nas vseh. Projekt bo predvidoma zakljucen v septembru 2023. SECAP V okviru projekta SECAP, ki je del programa Interreg Slovenija-Italija, bomo na Krpanovem domu, kot najvecjem vecnamenskem javnem objektu z notranjo površino 3.052,2 m², izdelali toplotni ovoj objekta. Ker si želimo, da bi projekt prinesel tudi demonstracijske ucinke, bosta poleg izvedbe toplotnega ovoja objekta na ravnem delu strehe urejeni še dve zeleni strehi v skupni površini približno 130m². V sklopu izvedbe toplotnega ovoja bo izvedena toplotna izolacija zunanjih betonskih sten, kjer je potrebno, bo zamenjano stavbno pohištvo, na dolocenih delih bo urejeno odvodnjavanje meteorne vode ter ostali ukrepi, potrebni za doseganje primerne funkcionalnosti, toplotne izolativnosti in energetske ucinkovitosti javnega objekta. Projekt bo zakljucen konec leta 2021. UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V RADOHOVI IN SLOVENSKI VASI Obcina Pivka bo v letu 2021 in 2022 pristopila k gradnji vodovoda v Radohovi in Slovenski vasi, socasno je predvidena tudi gradnja komunalne infrastrukture. Izgradnjo v vrednosti 1,1 milijona evrov delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Predvidena je gradnja locenega kanalizacijskega sistema ter vodovoda v skupni dolžini cca 3 km in obnova obstojece tangirane infrastrukture. Komunalna infrastruktura naselij se bo avtonomno navezovala na obstojeco komunalno infrastrukturo tako, da bo omogocen locen priklop. Fekalna kanalizacija se bo navezovala na sistem CN Pivka. Zakljucek gradnje je predviden v letu 2022. REKONSTRUKCIJA PREDORA/ PODVOZJA HRASTJE Obcina Pivka je aktivno vkljucena in sodeluje pri oblikovanju in pripravi projektnih rešitev na obmocju predvidene ureditve predora/podvoza Hrastje. Investitor je Direkcija Republike Slovenije za Investicije. Na tem obmocju je predvidena novogradnja predora/ podvoza, ki bo nadomestil obstojeco ureditev z izmenicnim prometom. Nova ureditev je usklajena s predvideno ureditvijo obvoznice in predora pod Primožem. Ob izgradnji predora/podvoza v Hrastju se trenutno dodatno preverja možnost navezave kolesarske povezave do obmocja PVZ in naselja Hrastje, možnost enosmerne prometne navezave obstojece prometne navezave na predvideno obvoznico in ureditev prikljucka Hrastje. IZDELAVA MULD DO VASI GRADEC V letošnjem letu nacrtujemo izdelavo muld na odseku javne poti JP 815411 od G1-6 do vasi Gradec. Dela se bodo v celoti financirala iz proracuna. OBNOVA POKOPALIŠC Obcinski praznik Predvidena je gradnja vodovodnega sistema v dolžini cca 4 km in obnova obstojece tangirane infrastrukture. Na obmocju predvidene gradnje vodovoda je predvidena obnova obstojecih cestnih povezav za naselje Mala Pristava in Šmihel ter ureditev plocnika v delu naselja Šmihel. Trenutno se pripravlja ŠTUDIJE OPTIMIZACIJE OBSTOJECEGA VODOVODNEGA SISTEMA in dokumentacija IDZ, ki bo zakljucena prividoma v koncu junija 2021. Obcina Pivka bo oddala vlogo za dodatna sredstva v okviru veljavne odlocitve o sofinanciranju kohezijskega projekta s strani MOP. Zakljucek projekta je predviden leta 2023. UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V NASELJIH TRNJE IN KLENIK Predvidena je gradnja locenega kanalizacijskega sistema ter vodovoda v skupni dolžini cca 13 km in obnova obstojece tangirane infrastrukture. Komunalna infrastruktura vsakega naselja se bo avtonomno navezovala na obstojeco komunalno infrastrukturo tako, da bo omogocen locen priklop. Fekalna kanalizacija se bo navezovala na sistem CN Pivka. V letu 2020 je bila izdelana dokumentacija DGD, trenutno se pridobivajo potrebne služnosti za zagotovitev pravice graditi. Po pridobitvi potrebnih služnostnih pravic se bo izdelala dokumentacija PZI, ki bo zakljucena predvidoma v juliju 2021. Obcina Pivka bo oddala vlogo za dodatna sredstva v okviru veljavne odlocitve o sofinanciranju kohezijskega projekta s strani MOP. Zakljucek projekta je predviden leta 2023. OBNOVA VOJNEGA POKOPALIŠCA V sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2021 nacrtujemo sofinanciranje obnove vojnega grobišca prve svetovne vojne v Pivki. Iz sredstev agrarne skupnosti Trnje se nacrtuje nadaljnja obnova pokopališkega zidu v Trnju. V letu 2021 je predvidena priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo poslovilne vežice v Palcju. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše KARMEN ŠABEC, Višja svetovalka za proracun in gospodarstvo Na podrocju financ smo v preteklem letu izvrševali sprejeti proracun, ki ga je obcinski svet potrdil v višini 13,6 milijona EUR. Poslovanje obcine je v preteklem letu zaznamovala epidemija, zato je bilo zaradi protikriznih ukrepov potrebno v obcinskem proracunu na strani izdatkov zagotoviti sredstva, ki jih ob pripravi proracuna ni bilo mogoce nacrtovati. Prav tako smo dodatno v proracunu zagotovili sredstva za subvencioniranje posledic epidemije za gospodarske subjekte. Poleg že obstojecih pomoci za gospodarstvo v obliki javnih razpisov za pospeševanje podjetništva v obcini smo na novo razpisali sredstva za subvencioniranje zacetnih investicij v malih podjetjih z namenom spodbujanja širitve dejavnosti oziroma v podporo novim dejavnostim. Za leto 2021, pa kot novost, na podrocju kmetijstva nacrtujemo podporo za obnovo ali zasaditev novih trajnih nasadov. Delo financne službe je zajemalo tudi aktivnosti pri nacrtovanju in spremljanju evropskih projektov. Zakljucni racun proracuna obcine je bil za preteklo leto realiziran v višini dobrih 9,5 milijona EUR. Poslovanje obcine nadzira tudi nadzorni odbor, ki je v preteklem letu pod drobnogled vzel štiri podrocja poslovanja obcine, in Združenja obcin Slovenije. Za preteklo leto je revizijsko podrocje zajemalo nacrtovanje in izplacevanje investicijskih transferov, narocanje blaga, storitev in gradenj po evidencnem postopku ter organizacijo in izvajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Revizijska služba je podala koncno porocilo o poslovanju obcine na revidiranih podrocjih v preteklem letu, vecino priporocil smo že upoštevali in odpravili. Prispevki iz obcinske hiše SVETNIKI OBCINSKEGA SVETA TUDI TOKRAT RAZPRAVLJALI NA DALJAVO redne delovne uspešnosti direktorice in pomocnice direktorice Zdravstvenega doma Postojna ter sklepa sicer projekt sanacije ceste in mostu na Suhorje, pripravo dokumentacije za izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Šmihel, pregled izvajanja pokopališke dejavnosti ter financiranje športnih društev in klubov. En pregled je nadzorni odbor zakljucil, še trije so v teku. O koncnih ugotovitvah bomo po koncanem nadzoru prejeli mnenje in priporocila. Notranjo revizijo poslovanja obcine izvaja revizijska služba racun proracuna Obcine Pivka za leto 2020, v katerem o soglasju k izplacilu redne delovne uspešnosti so bili prihodki proracuna realizirani v višini 9.401.562 € in ravnateljice Osnovne šole Košana in Osnovne šole odhodki v višini 9.501.020 €, kar predstavlja približno 83 Pivka. Ravnatelji in direktorji javnih zavodov namrec % realizacije glede na sprejeti proracun. Med najvecjimi nimajo mesecne redne uspešnosti, temvec se jim na naložbami preteklega leta je bilo nadaljevanje izgradnje podlagi meril obracuna letna redna delovna uspešnost. Mag. JANA KNAFELC STRLE, Višja svetovalka za družbene dejavnosti in splošne zadeve vodovoda v sklopu operacije Oskrba s pitno vodo v porecju Obcina Pivka je kot lokalni nosilec urejanja prostora s Ljubljanice, ki je sofinancirana iz Kohezijskega sklada, strani Ministrstva za okolje in prostor RS prejela obvestilo dokoncala se je tudi sanacija mostu na cesti za Suhorje, o javni objavi pobude in vloge za pridobitev smernic za sanacija plazu v Mali Pristavi ter obnova mostu cez Stržen nacrtovanje prostorskih ureditev, in sicer za ureditev v Narinu, za kar je Obcina Pivka prejela sofinanciranje iz oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s Programa za odpravo posledicnaravnih nesrec. Dokoncalo pitno vodo. Obcinski svet Obcine Pivka se je seznanil s se je tudi z rekonstrukcijo lokalne ceste Zagorje-Bac in pobudo za Državni prostorski nacrt za ureditev oskrbe izgradnjo avtobusnega postajališca ter celovito prenovo prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s kinodvorane v Krpanovem domu. Obcina Pivka je na javni pitno vodo ter sprejel sklep o stališcu, da predlagane dražbi Okrožnega sodišca v centru Pivke odkupila stavbo pobude ne podpira, saj je pobuda pomanjkljiva in da Merkurja ter paket desetih stanovanj z garažo, ki so bila bo Obcina Pivka svoje smernice k pobudi lahko podala v lasti družbe Javor Pivka d. d. Obcinski svetniki so v šele, ko bo ta dopolnjena z zahtevanimi vsebinami. drugem branju potrdili Odlok o izlocitvi organizacijskih Epidemija je na podrocju družbenih dejavnosti prinesla kar nekaj sprememb. Družbene dejavnosti so že po svoji naravi podrocje, ki se mocno navezuje na ljudi, od najmlajših v vrtcu do najstarejših, ki prejemajo storitev pomoci na domu. Ce zacnemo pri vrtcevskem varstvu, so bili protikoronski ukrepi za zašcito virusa vpeljani v lanskih spomladanskih mesecih. Zdaj so jih osvojili vsi, tako otroci, ucenci in zaposleni. Stroške starševskega dela placila za cas zaprtja in karantene smo obcine uveljavljale na državni ravni. Zaposlenim je bilo omogoceno cepljenje, tisti, ki se za cepljenje niso odlocili, pa se redno testirajo vsak teden. Maske so postale stalnice tudi pri izvajanju šolskih prevozov in bodo gotovo obvezne tudi v prihodnjem šolskem letu. Naj enot in preimenovanju Javnega zavoda »Zavod za Na poziv Državnega sveta se je Obcinski svet Obcine na tem mestu omenim, da smo ravnokar zakljucili z javnim Zdravstveni dom Postojna. Povpraševanje po tovrstni upravljanje dedišcine in turizem Pivka« in Odlok Pivka opredelil tudi do osnutka pokrajinske zakonodaje in narocilom prevozov za prihodnja štiri šolska leta v vrednosti pomoci je še vedno v porastu. Tudi v okviru projekta 813.000,00 EUR. Izvajalca šolskih prevozov bosta v casu o ustanovitvi zavoda Javni zavod – turizem Pivka. sprejel sklep, da podpira ustanovitev pokrajin in vztraja »Obcina prijazna starejšim« smo obcanom nudili telefonsko od septembra 2021 do junija 2025 podjetji Nomago in Edo Svetniki so v drugem branju potrdili Odlok o obcinskih pri predlogu Sveta Primorsko-notranjske regije, da se svetovanje, objave strokovnih clanov na spletni strani in v tours. Posebna skrb med epidemijo je bila namenjena tudi cestah in javnih površinah v obcini Pivka, ki bo podlaga celotna Primorsko-notranjska razvojna regija (Bloke, Pivškem listu. Skupine Prostovoljcev so v preteklem letu z starejšim. Najbolj potrebnim se je tako zagotavljalo v obliki za podelitev novih koncesij za vzdrževanje lokalnih cest Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), izjemo jeseni delovale preko spletnih aplikacij. Srecanja v pomoci na domu, za dostavo hrane in nujnih živil pa je in javno snago. V drugi obravnavi je bil potrjen tudi Odlok skupaj z Obalno-kraško razvojno regijo, združita v živo so predvidena v sredini meseca maja z omejitvami do obcina imela odprto redno telefonsko linijo. Starejši so se je o podlagah za odmero komunalnega prispevka za Primorsko-notranjsko pokrajino. Obcinskim svetnikom je 10 oseb. Obcina je tako kot vsako letu tudi v letu 2020 lansko posluževali zlasti v aprilu in maju 2020. Prevozi za starejše obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine bil predstavljen projekt »Kolesarske poti v obcini Pivka« leto izvedla razpise za podrocje športa, ljubiteljske kulture, obcane, ki se izvajajo v sodelovanju z Zavodom Sopotniki Pivka. Na dnevnem redu, ki ga je obravnaval obcinski s poudarkom na novi prometni ureditvi centra Pivke, sociale in zdravstva ter za projekte mladih. Dela programa so bili v casu popolnega zaprtja omejeni, sedaj se izvajalo svet, je bil med drugim tudi predlog Sklepa o dodatnem seznanjeni so bili tudi z bodoco traso mreže kolesarskih zaradi epidemije društva niso mogla izvesti. Ne glede na to, nemoteno. Trenutno se najvec prevozov izvaja za namen financiranju zaposlitev za ucno pomoc v osnovnih povezav, s katero bodo naselja povezana s središcem so jim bila odobrena in nakazana vsa sredstva, program pa zdravstvenih storitev, v marcu in aprilu so bili aktualni zlasti šolah, v okviru katerega so svetniki šolama zaposlitev ter bodo izpostavljene tudi povezave do sosednjih bodo lahko izvedli v letu 2021. Postopek izvajanja letošnjih prevozi na cepljenje proti COVIDU - 19. V casu epidemije je bilo aktualno tudi svetovanje za ljudi, ki so se znašli v stiski. Pomoc so nudile številne nevladne organizacije ter razpisov je v teku, pred poletjem bodo društva že prejela potrdili. Obcinski svet je v skladu Zakonom o sistemu obcin.Prihodnja seja Obcinskega sveta Obcine Pivka je 70% nakazil. Skupno smo letos razpisali preko 200.000,00 plac v javnem sektorju in Uredbo o placah direktorjev v nacrtovana v drugi polovici maja. EUR sredstev za nevladne organizacije. javnem sektorju sprejel sklep o soglasju k izplacilu Obcina Pivka Prejšnji prispevek sem pisal tocno pred dvema mesecema (4.3.), odlocitve o podpori z nepovratnimi sredstvi med izredno sejo DZ, ki so jo sklicale štiri opozicijske stranke z iz evropskih skladov številnim projektom namenom, da naša prizadevanja za pripravo kvalitetnega Nacrta na obmocju celotne države. Na obmocju Robert Pavšic, poslanec Zvone Cernac, minister za okrevanje in cim boljše programe razvrednotijo in prikažejo v najslabši luci. Nacrt je bil 30. aprila oddan v potrjevanje na Evropsko komisijo. Predstavlja pa samo manjši del (1,8 milijarde evrov) nepovratnih sredstev od 9 milijard, kolikor jih bo iz razlicnih mehanizmov na voljo Sloveniji do leta 2030. Slovenija je bila med prvimi šestimi državami, ki so do februarja letos potrdile sklep o zagotovitvi lastnih virov in je med prvimi 13 državami, ki so do konca aprila oddale Nacrte v formalno proceduro potrjevanja. Sredstva pa bodo na voljo šele, ko bodo vse države potrdile sklep o zagotovitvi lastnih virov, cesar doslej ni storilo še 10 držav clanic in seveda ob pogoju izvedenih reform. Panika, ki so jo zganjali v KULopoziciji, je bila torej namenjena politiziranju, nagajanju in kaže na pomanjkanje državotvorne drže strank, ki so programsko prazne. Najpomembnejši del Nacrta za okrevanje pa so reforme, ki so bile tudi medijsko postavljene na stranski tir. Vsa vprašanja so se vrtela samo okoli denarja. Reforme so tiste, ki pomenijo prehod med najrazvitejše, kajti nic nam ne pomagajo npr. nove bolnice in domovi za starejše, ce v njih ne bo ustreznih storitev. Slovenija trenutno izobražuje prevec v smeri nezaposljivih poklicev, zato je reforma na podrocju izobraževanja ena izmed bolj pomembnih. Na drugi strani pa je potrebno izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, zagotoviti varno starost, izboljšati poslovno okolje, debirokratizirati državo ter omogociti vsem enake izhodišcne možnosti. V zadnjih dveh mesecih sem podpisal številne Nas 90. Pravijo: ”Vsi ste isti!” Res je, vsi smo enaki. V vsakem od ce si preprican, da tokrat ne boš uspel. nas bije srce, vsak ima svoje želje, hrepenenje, skrbi … Razlika Ampak enkrat pa bo cas za uspeh. Zato je le v upanju in zaupanju. Ko se zakljuci kakšna oddaja na radiu se nikakor ne bom uklonil temu, da nas ali televiziji, veckrat slišim reci, da je imel politik dober nastop. je vseh 90 enakih. Ne. Kljub temu, da Kot da gre za zabavo ali ce želite – tekmo. Saj je pravzaprav imamo srce, želje, hrepenenje in skrbi, nas res, da tekmujemo za naklonjenost. Da bi imeli podporo in lahko loci marsikaj. Ce se namrec ne strinjam s kaj naredili. Bistveno vprašanje pa je, kaj bi naredili. Ali bi gradili odprto in tolerantno družbo ali pa nekaj drugega, cemur smo prica danes. Pred natanko 30 leti smo polni pricakovanj zrli v prihodnost. Da bomo živeli bolj svobodno. Da bomo lahko na trgu udejanili svoje poslovne ideje, pisali knjige, raziskovali … Na prste obeh rok lahko danes preštejemo uspešne ljudi, ki jim je to uspelo. Vse drugo pa so grabile politicne elite kontinuitete prejšnje države, ki pa zdaj niso vec poznale ovir. Privatizacija, menedžerski odkupi, KAD-i, SOD-i, slabe in dobre banke … Vse zapakirano v zgodbo osamosvajanja, razmer, spremembe sistema. Ce je bilo pogoltno kopicenje v prejšnjem sistemu prepovedano, je v 30 letih postalo zapovedano. Ampak samo za izbrance. Zato ljudje vec ne zaupajo. Ne vladi, ne sodišcem, ne policiji in tudi ne devetdeseterici. Še vedno pa imajo upanje. Upajo, da bodo tako imenovani novi obrazi to spremenili. V upanju dajejo svoje zaupanje vedno novim ljudem. Ne zato, ker obstaja želja po nekih novitetah, ampak zato ker si želijo nove politike. Politike, ki bo udejanila tisto, na kar smo upali pred 30 leti. Ampak kaj, ko je tradicija (beri tranzicija) ta proces uspešno zaustavljala in ga še ustavlja. Dokaz je na dlani, samo poglejmo okoli sebe. V teh skoraj treh letih, ko sem v politiki, nisem vec ”nov obraz”. Spoznal sem vso kruto resnicnost tega sistema. Ko osebni interesi ali interesi posameznih krogov prevladajo logiko in zdrav razum. Ampak ce si v manjšini, lahko le mirno gledaš, kaj se dogaja, ali pa izbereš drugo, bolj naporno pot. Si glasen, poveš svoje mnenje, ga argumentiraš in se trudiš, tudi obcine Pivka za Industrijsko obrtno cono in Inkubator Neverke in za Krajinski park presihajoca jezera. Na obmocju obcine Postojna pa za mrežno podjetniški inkubator POC Veliki Otok in za kolesarsko povezavo Postojna-Hruševje-Grobišce-Zagon, ki bo omogocila tudi ureditev kanalizacije v vasi Zagon. Ureja se status Parka vojaške zgodovine Pivka, ki bo zagotovil stabilne pogoje za njegov dolgorocni razvoj. Zagotavljajo se podlage, predvsem pa financna sredstva za številne projekte na razlicnih podrocjih gospodarskih, turisticnih in ostalih dejavnosti. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je ob prejemu našega Nacrta za okrevanje in krepitev odpornosti 1. maja izjavila: »Prejeli smo slovenski NOO, ki je usmerjen v prihodnost: zeleni & digitalni prehod, pametna, trajnostna & vkljucujoca rast; zdravje & blaginja vseh.« Po skoraj letu dni od potrditve zgodovinskega dogovora voditeljic in voditeljev držav EU, po tistem, ko se v državljanih EU že zacenja zbujati obcutek, da je solidarnost znotraj EU samo še mrtva crka na papirju, je cas za akcijo. Cas je za reforme in naložbe, ki bodo omogocile nove priložnosti. Za vse generacije in v vsakem delu naše Slovenije. Slovenija s 1. julijem že drugic prevzema predsedovanje Svetu EU. Kot kaže, nas caka zgodovinska naloga. V obdobju našega predsedovanja bodo namrec potrjevani Nacrti za okrevanje in krepitev odpornosti vseh držav clanic EU. Cestitke ob 30. obletnici samostojne slovenske države. smerjo, kamor trenutna politika (ce smo iskreni, tudi pretekle) vodi to našo državo in to našo družbo, potem ne morem biti enak. Ne morem biti enak drugim tudi zato, ker skušam živeti in govoriti nesebicno. Smisel politike namrec ni v zagotavljanju lastne pozicije in lastnega preživetja, ampak predvsem delati za druge. Se (so)odlocati za druge. Skrbeti za druge. To so bistvene lastnosti odgovorne politike, ki sem jo našel v LMŠ. Nikoli ni takšne rešitve, ki bi bila dobra za vse. Vedno se bo nekdo pocutil zapostavljenega. Ampak zakaj moramo v tej državi vedno šcititi najmocnejše? Najmocnejše politike, poslovneže, posameznike. Samo zato, da se lahko nadaljuje stanje, ki jim ustreza. Upam, da bomo enkrat koncno živeli v normalni državi. Kjer ne bo potrebno trepetati zaradi razlicnih pogledov na svet. Kjer se ne bo potrebno udinjati muhastim vodjem, ne glede na to, ali delujemo v politiki, v gospodarstvu ali v javnem sektorju. In to samo zato, ker imajo prijatelje na pravih položajih. Ko enkrat padeš v to mineštro, ne moreš biti isti. Nikoli vec ne bomo isti. Tudi enaki ne. Ampak eni bomo imeli cisto vest, drugi pa bodo še dolgo na ulici gledali v tla. In ko danes gledam odzive civilne družbe, staršev, otrok …, vidim, da smo na prelomni tocki. Zahteve po uresnicevanju osnovnih clovekovih in ustavnih pravic niso politika. So zahteve po normalnosti. In klasicna mantra o tem, da se rešujejo življenja, je že prevec prozorna. Celo lažniva. Vodilni so imeli cas, podporo, zaupanje, pa so vse brezglavo zapravili. Ne smemo pa zapraviti še edinega, kar nam je ostalo – prihodnosti. NOVE PRILOŽNOSTI NA ZAPUŠCENEM OBMOCJU BIVŠEGA JAVORJA Konec marca je podjetje Tourne mobil d.o.o. iz Vrhnike, ki ima vzpostavljeno proizvodnjo atraktivnih in skrbno zasnovanih avtodomov, kupilo vecino kompleksa cone Javor. Podjetje je na lokaciji, ki leži v samem centru Pivke in obsega preko 8 hektarjev površin, prepoznalo priložnost svojega nadaljnjega poslovnega razvoja. Kot je za Pivški list zagotovilo podjetje Tourne mobile d.o.o., je bila odlocitev za prihod v Pivko vsekakor dobro nacrtovana: »V Pivki smo prepoznali možnost nadaljnjega razvoja na osnovi njene zgodovine, tradicije, lokalnega znanja, velikosti in geografskega položaja lokacije ter pozitivnega odziva lokalne skupnosti. S spoštovanjem do pretekle zgodovine in na osnovi želje po dolgorocnem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in skupnostjo, bo razvita celostna podoba lokacije, ki nam bo omogocala povezati naš produkt, izdelavo in koncnega uporabnika.« Površina, s strateško lego, prilagojena proizvodnji in drugim dejavnostim Obmocje cone Javor leži neposredno ob državni cesti veljavnih prostorskih aktov je na obmocju kompleksa G1-6, ki predstavlja glavni prometni koridor za hrvaški Javor (z izjemo lokacij »upravna stavba«, »salon Kvarner, kjer je nacrtovana tudi izgradnja obvoznice pohištva« ter nepozidanega obmocja proti centru Pivke) Pivke. Obvoznica je že umešcena v prostorske akte možno takoj pridobiti gradbena oz. uporabna dovoljenja in trenutno Direkcija za infrastrukturo vodi postopke za potrebe proizvodnje avtodomov in s tem povezanih javnega narocila za izdelavo projektne dokumentacije. dejavnosti. Nepozidan del cone proti centru naselja Pivka Ureditev bodoce obvoznice je zasnovana na nacin, da pa bo predvidoma namenjen dejavnostim, ki bodo manj je iz križišca oz. rondoja neposredni dostop v kompleks motece iz okoljskih vidikov (hrup, prah, urbani izgled,…) industrijske cone. Cona ima tudi vso ostalo potrebno kot so npr. prodajni salon, pocivališce, servis, trgovina, komunalno infrastrukturo (vodovod, elektrika, fekalna parkirišce, tudi pokrito parkirišce oz. parkirišce za in meteorna kanalizacija, opticno omrežje). Na podlagi avtodome ter podobna nemoteca dejavnost. V SVOJO SREDINO VABIMO NOVE SODELAVCE IN SODELAVKE PROIZVODNJA AVTODOMOV (na voljo vec delovnih mest razlicnih profilov: montažerji, inštalaterji, elektro inštalaterji, mehanicna dela) Pricakujemo visoko stopnjo natancnosti in zanesljivosti, pripravljenost na timsko delo in proaktivnost, rocne spretnosti, IV., V. ali VI. stopnjo izobrazbe tehnicne smeri. NUDIMO dinamicno delo v uspešnem in rastocem podjetju, organizirano, urejeno in cisto delovno okolje, pozitivno naravnan kolektiv usmerjen k skupnemu doseganju ciljev, možnost napredovanja in osebnega razvoja, dobro placilo in stimulativne dodatke. Zavzete, inovativne, kompetentne in pozitivno naravnane kandidate vabimo, da nam prijave s CV pošljete po e-pošti. Obcina Pivka, DKH Tourne mobil d.o.o. je proizvajalec avtodomov za sodobno izkušnjo mobilnosti, potovanj in kampiranja. Funkcionalno, trajnostno in prilagodljivo. Harmonicno, jasno in preprosto. Najpomembnejša je pot! Pridruži se ji! ZAPOSLITEV@TOURNE-MOBIL.COM WWW.TOURNE-MOBIL.COM Tourne mobil d.o.o. | Ljubljanska 16,1360 vrhnika ZA VEC INFORMACIJ O TOURNE MOBIL IN DELU PRI NAS, SKENIRAJTE PRILOŽENO KODO DISKONT PIVKA PERUTNINARSTVO - DOSTAVA NA DOM Zaradi omejitev gibanja in za vse tiste, ki nimate avtomobila - sveže pišcancje meso in izdelke ter ribe, izdelke lokalnih kmetij, kruh in druge izdelke - lahko odslej pripeljemo tudi na dom. Dostava je brezplacna za narocila nad 40 eur. Vec informacij najdete na strani Pivka: /www.pivkap.si/dostava-na-dom/ PONUDBA LOKALNIH IZDELKOV V DISKONTU PIVKA: sveže pišcancje meso in izdelki Pivka, peceni pišcanci, celoten program ribjih dobrot Delamaris, mesne konzerve Delatera, izbrana ponudba izdelkov Kras, mlecni izdelki: jogurt, kozje in kravje mleko, sir za žar, razni siri, med, moka, keksi, jabolcni kis in sokovi; ostali izdelki: vložena zelenjava, namazi, prigrizki, pijaca; gnojila Bogatin, krmila Pivka. Cas je dragocen, zato vam Diskont Pivka prihaja naproti. Poklicete lahko kar po telefonu in narocite vse, kar potrebujete za zajtrk, kosilo ali piknik. Narocite lahko vse izdelke iz ponudbe Diskonta Kal z izjemo zmrznjenega programa. Prijazne prodajalke vam bodo na vašo željo tudi svetovale. Vse kar potrebujete, lahko varno pripeljejo na vaš dom, brezplacno ob nakupu nad 40 eur. Izdelke dostavljamo ob delavnikih na obmocje obcin Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, in sicer od 13. do 16. ure po naslednjem razporedu: V Pivko vsak delovni dan, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih; v Postojno ob torkih in cetrtkih; v Ilirsko Bistrico ob sredah in petkih. Varnost strank in zaposlenih je na prvem mestu, zato v prodajalni spremljajo in upoštevamo vse ukrepe in priporocila NIJZ na podrocju COVID-19. Dostavljavci nosijo zašcitno masko in zašcitne rokavice. Opremljeni so z dezinfekcijskim sredstvom. Stranke prosijo, da dosledno upoštevajo priporocila za varen prevzem. MREŽNI PODJETNIŠKI INKUBATOR PERSPEKTIVA ODSLEJ S SKUPNIMI PRIZADEVANJI ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA Podjetništvo v Primorsko-notranjski regiji je dobilo dolgo nacrtovano in zelo pomembno spodbudo, saj so svojo podporo razvoju in krepitvi podjetniških aktivnosti, s slovesnim podpisom sporazuma v marcu, izkazali župani obcin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Na pobudo Podjetniškega inkubatorja Perspektiva, ki v regijskem prostoru in tudi na nacionalni ravni vec kot uspešno uveljavlja programe za podjetnike ter aktivno sodeluje pri uveljavitvi in razvoju podjetništva, je bil vzpostavljen Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva. Gre za poenoten, skupen nastop in prizadevanja, da dobi podjetništvo v regiji pravi pomen, predvsem pa priložnosti, da postane del vizij, projektov in vsestranskega delovanja v regiji. Vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, dr. Jana Nadoh Bergoc izraža zadovoljstvo nad sodelovanjem in optimisticno napoveduje nove priložnosti ter nacrte: »Mrežni inkubator ne more in tudi noce delovati sam zase, brez sodelovanja z ostalimi organizacijami, ki delujejo na podrocju podpore podjetništvu. Tako na nacionalni kot regionalni ravni imamo kar nekaj uspešnih mehanizmov, ki so na voljo podjetnikom, izziv pa vidimo v povezovanju in dopolnjevanjumed njimi s ciljem zagotoviti kar najboljšo podporo podjetnikom, da se bodo ti lahko cim hitreje in cim uspešnejše razvijali. Možnosti za takšno sodelovanje je prav gotovo veliko, na inkubatorju smo profesionalna in zagnana ekipa, ki z velikim entuziazmom raziskuje, kaj vse je še mogoce.« Uradnemu dogodku ob podpisu te pomembne regijske namere so svojo podporo izkazali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državna sekretarka na MGRT Ajda Cuderman je poudarila: »Na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj smo izjemno veseli, da se znotraj regije povezuje vec obcin sploh z namenom krepitve gospodarske dejavnosti v smislu malega, uspešnega podjetništva z visoko dodano vrednostjo. To na eni strani pomeni razvojni potencial za celotno industrijo, po drugi strani pa s tem ohranjamo prebivalce v svojih obcinah in s tem zagotavljamo nek dolgorocni razvoj. To je ena prvih tovrstnih pobud v Sloveniji, zato izrekamo vsem obcinam in ekipi Podjetniškega inkubatorja Perspektiva veliko pohvalo v želji, da bi s svojo namero cimprej prispevali k razvoju visoko tehnoloških podjetij in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ocenjujemo, da je potenciala za res prebojne ideje, glede na dobro zastavljene strategije, tukaj ogromno.« Namen Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva je na širšem obmocju, ki presega meje samo ene Obcine, vzpostaviti vzvode na sistemski ravni za spodbujanje nastajanja in rasti novih podjetij. Pri tem so pomembna skupna prizadevanja za podporo razvoju mladih podjetij, spodbujanje podjetniške aktivnosti in podjetniške kulture ter tudi podpora obcinskim službam obcin podpisnic pri izvedbi razpisov za spodbujanje podjetništva in drugih podpornih dejavnosti pri razvoju podjetništva. Mrežni podjetniški inkubator vidi župan Obcine Pivka, Robert Smrdelj, kot pomembno podporo pri obstojecih aktivnostih, za katere se zavzemajo na Obcini Pivka: »Mrežni inkubator bo z raznimi vsebinskimi aktivnostmi in tudi administracijsko podporo, predvsem pa specificnim znanjem, s katerim v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva uspešno razpolagajo, prispeval pomemben del k vzpostavitvi dejavnosti proizvodnega inkubatorja, ki bo vzpostavljen v Industrijski coni Neverke v roku enega leta. V Pivki skušamo tudi financno spodbujati pripravo projektov oziroma poslovnih nacrtov, ki so pomembna osnova za vse nadaljnje aktivnosti. Vsekakor si prizadevamo za vzpostavitev ustreznih priložnosti in infrastrukture, kar omogoca podjetnikom pogoje za njihovo delovanje. Precej energije trenutno vlagamo v širitev Industrijske cone Neverke in že razmišljamo o naslednji fazi, ki bo nudila še dodatno širjenje površin, namenjenih proizvodnim podjetjem.« Podjetnikom je v okviru Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva na enem mestu na voljo pomoc pri razvoju poslovnega modela, iskanje novih poslovnih priložnosti, financnih virov, predvsem pa tudi vsi viri, ki jih ima na voljo inkubator (podpora strokovnjakov, mreža podjetij in drugih domacih in tujih organizacij), saj so le-ti pomembna spodbuda, s pomocjo katere podjetniki lažje vstopajo na domace in tuje trge ter se tudi pospešeno razvijajo po ustanovitvi. Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva SOFINANCIRANJE OBRESTI PODJETNIŠKIH KREDITOV RRA Zeleni kras, d.o.o. tudi v letu 2021 v sodelovanju z obcinami Primorsko-notranjske regije objavlja javni razpis za Sofinanciranje obresti podjetniških kreditov za leto 2021 na obmocju Primorsko-notranjske regije. Skupna višina odobrenih sredstev za posamezni kredit ne sme znašati manj kot 100,00 EUR in ne vec kot 1.600,00 EUR, oz. 75 % vseh placanih obresti za posamezno vlogo. Vsak upravicenec lahko oddanajvec 3 vloge. Upraviceni stroški do sofinanciranja po razpisu so nastale in placane obresti od 1. 10. 2020 do 30. 9. 2021. Rok za oddajo vloge je 15. 10. 2021. Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja, samostojni podjetniki po Zakonu o gospodarskih družbah ter socialna podjetja, ki so registrirana v skladu z veljavnim Zakonom o socialnem podjetništvu in prihajajo iz: obcine Bloke, obcine Cerknica, obcine Ilirska Bistrica, obcine Loška dolina, obcine Pivka in obcine Postojna. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani RRAZeleni kras, d.o.o.. Vec informacij na: tjasa@rra-zk. si, O5/721 22 48. KORAK K ZAPOSLENIM JE BISTVO USPEŠNIH PODJETIJ Podjetja, ki se zavedajo, kako pomemben dejavnik so vsi zaposleni, ki tvorijo delovno vzdušje in s tem prispevajo k uspešnosti, imate v svojem domacem okolju odslej možnost kakovostne in predvsem celovite podpore pri razvoju kadrov, ki jo v okviru svojega Centra za razvoj kadrov KORAK nudi naša Ljudska univerza Postojna. Gre za program, ki se izvaja po celotni Sloveniji, v okviru 16­ih ljudskih univerz in podjetjem ter zavodom nudi podporo pri razvoju kadrov, odkrivanju njihovega potenciala in izvedbi prilagojenih izobraževanj. Soociti se s spremembami je bistvo uspeha Glede na izražene potrebe in problematiko, ki se zadnje obdobje krepi tudi pri domacih podjetjih, je ponudba za podjetja, ki jo izvajamo na postojnski ljudski univerza v lokalnem prostoru, velika prednost, poudarja Erika Švara, koordinatorka za KORAK na Ljudski univerzi Postojna. »Splošni trendi staranja prebivalstva vplivajo na spreminjanje starostne strukture zaposlenih. Slednja cedalje bolj stopa v ospredje kot nova pereca problematika, ki išce ucinkovite ukrepe za intenzivnejše vkljucevanje starejših delavcev (45+) v podjetniške produkcijske procese. Poleg tega je pandemija pred podjetja postavila nove izzive, zaradi katerih se pri vodstvenem kadru in zaposlenih kažejo potrebe po nadgradnji kompetenc in spremembo v medosebnih delovnih odnosih in odnosu do dela.« izpostavlja Erika Švara. Pri starejših zaposlenih je zaradi dlje trajajoce nespremenjene dinamike in delovnih pogojev zaznati upad motivacije in zavzetosti za delo, kar se tudi odraža v zmanjšani produktivnosti. Vse vecjo težo pri uspešnosti podjetij pa pridobivajo mehke kompetence, ki jih je pomembno usvojiti in razvijati. Ker so torej spremembe tudi v podjetniškem svetu postale neizogibna vsakdanjost, je fleksibilnost pri odzivanju nanje (tako na ravni podjetja kot celote kot tudi zaposlenih posameznikov) torej ena bistvenih konkurencnih prednosti. Pri tem je pomembna strokovna obravnava in celovita podpora, ki jo nudimo prav Ljudski univerzi Postojna. Celovita podpora, ki obeta podjetju vecji potencial Poleg prednosti, kot so trajnost, prilagodljivost in dostopnost, naša organizatorka izobraževanja odraslih poudarja slednje: »S podjetji razvijamo partnerstvo, smo podaljšana roka kadrovske službe oz. delodajalcev v tistem delu, kjer je na prvem mestu skrb za razvoj zaposlenih. Trden temelj našemu delu predstavlja strokovnost in inovativen pogled na razvoj. Naš cilj je dolgorocno sodelovanje s podjetji pri nudenju celovite podpore za razvoj zaposlenih.« Centri za razvoj kadrov KORAK nudijo štiri temeljne podporne storitve pri razvoju kadrov, 113 izobraževalnih programov in 30 izkušenih predavateljev. Vsekakor gre za skrbno nacrtovane aktivnosti in kakovostno podporo, ki pomeni pomemben doprinos v organizacije, kjer velja zavedanje, da so zaposleni pravzaprav najvecji potencial in vrednost, ki jo ima podjetje. Ljudska univerza Postojna V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, kako jo realizirati, kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 LOKALNA TELEVIZIJA VASCOM TV V CASU EPIDEMIJE Ker je zaradi razglašene epidemije ravno tako bilo potrebno ustvarjati lokalni televizijski program, je bilo vsako snemanje izziv. Našim gledalcem smo poleg rednih informacij o Covid stanju v naši obcini in regiji ponudili tudi druge vsebine, seveda v drugacni obliki, kot smo je bili navajeni. Morali smo spremeniti nacin snemanja in produkcije. Nekateri dogodki so potekali preko videokonferenc (seje obcinskih svetov, nekatere šolske prireditve, predavanja, posveti …), ustvarili smo direktni prenos sv. maše iz cerkve v Pivki, ki je bil nekoliko zahtevnejši projekt. Ker so izpadle tudi razne prireditve, smo ustvarili dogodke na nacin prireditev, in sicer (praznovanje Obcinskega praznika s predstavitvijo nagrajencev za leto 2020, predstavitev Pivškega Zbornika 2020, dogodek posvecen dnevu spomina za prvi november, božicno novoletna prireditev, praznovanje kulturnega praznika, osmega marca, velike noci…Trenutno pripravljamo obcinsko prireditev s podelitvijo obcinskih priznanj za leto 2021. Na terenu in v prirejenem covid studiu smo gostili zanimive goste, iz podrocja civilne zašcite, župana, zdravnike, psihiatra, psihologa, gospodarstvenike, glasbenike iz domacega kraja pa tudi malo širše, šolnike, urednike in avtorje knjig, pilota, gostince… Za najmlajše gledalce smo pripravili vecerne zgodbice z Danico Pardo, pisateljico in pesnico s Prema z naslovom Mrvice. Program pa smo popestrili tudi z vnovicnim predvajanjem nekaterih dogodkov iz arhiva. Vsa zahvala, da smo v tem Covid casu izpeljali veliko zanimivih vsebin, gre našim gostom, kakor tudi našima voditeljema Sidoniji Zega in Silvu Celharju, tehnicnemu osebju Anžetu Štajnrajhu in Aneju Zafredu, naši pripravnici študentki Ani Željan, ki je na naši televiziji opravljala prakticno izobraževanje, še posebej pa Obcini za podporo. Obvestilo za gledalce lokalne televizije Vascom TV V zacetku maja je lokalna televizija prešla iz starega HD kanala na nov kanal v digitalni shemi Telemacha. O številki kanala ste gledalci obvešceni preko našega spletnega portala www.vascom.si, facebook profila (Vascom TV) ter na videostraneh naše televizije. S tem je gledalcem, ki so v shemi Telemach-a, omogocen bolj kvaliteten sprejem in ogled lokalnih vsebin in dogodkov, ki jih pripravljamo skupaj z ekipo na naši televiziji! Vascom TV PRVO DESETLETJE PODMORNICE P-913 ZETA Pred natanko desetimi leti, 17. aprila 2011, je v Park vojaške zgodovine prišla podmornica P-913 Zeta, ki po mnenju mnogih obiskovalcev še vedno predstavlja najzanimivejši eksponat v muzejski zbirki. Šlo je za donacijo Crne gore, ki je podmornico podarila Sloveniji v znak dobrega sodelovanja med državama. Spektakularen prevoz podmornice, ki je potovala iz podmorniške baze v Tivtu najprej v pristanišce Bar, potem pa prek Jadrana v Bari in na tovornjaku vzdolž Italije vse do Slovenije, je brezplacno izvedlo podjetje CEM-TIR d.o.o., razkladanje v Pivki pa podjetje Dvig d.o.o. Donacija podmornice je bila v veliki meri plod vecletnih prizadevanj nekdanjih podmornicarjev, ki se v Sloveniji združujejo v društvu Podmornicar. Ob tem velja posebej izpostaviti vlogo nekdanjega kontraadmirala Marjana Pogacnika in kapitana bojne ladje Vojka Gorupa. Za Park vojaške zgodovine predstavlja pridobitev podmornice eno najvecjih prelomnic v njegovem razvoju. Obisk Parka se je tako že v tistem letu podvojil in tudi v naslednjih letih se je zanimanje za ogled podmornice samo še stopnjevalo. V desetih letih si je tako podmornico ogledalo že 430.000 obiskovalcev in skoraj 90.000 se jih je tudi spustilo v njeno notranjost. Park vojaške zgodovine je s podmornico pridobil tudi pomembno vsebinsko nadgradnjo, saj je iz okvirov omejene tankovsko – artilerijske zbirke nastala zasnova nacionalne vojaško – zgodovinske zbirke. SPLETNI KONCERT VOJAŠKIH ORKESTROV Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je v Parku vojaške zgodovine pripravilo koncert Orkestra in zbora ameriške vojske v Evropi ter Orkestra Slovenske vojske. Dogodek je predstavljal svojevrsten uvod v obeleževanje in praznovanje 30. obletnice samostojne Slovenije, zato je bil umešcen v del muzeja, ki je posvecen temu obdobju. Kot je dejala predstavnica ameriškega veleposlaništva Jean B. Leedy, dogodek odraža skupno ljubezen obeh narodov do kulture. Vrhunski glasbeniki obeh vojska so za publiko, ki je dogodek lahko spremljala v živo prek spleta, lahko predstavili le delcek svojega bogatega repertoarja, a jim je kljub temu uspelo pripraviti odlicno vzdušje in zagotoviti navdušenje poslušalcev. Ob tem se zahvaljujemo ekipi ameriškega veleposlaništva, vsem glasbenikom in tehnicni ekipi, ki je omogocila dogodek. NOVA MONOGRAFIJA »JEKLENI POZDRAVI IZ ZRAKA« V muzejski trgovini Parka vojaške zgodovine je na voljo nova vrhunska monografija »Jekleni pozdravi iz zraka«. Knjigo je uredil dr. Andrej Gaspari, izdal Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano. Knjigo so skupaj založili Znanstvena založba Filozofske fakultete, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Skupina STIK in Park vojaške zgodovine Pivka. Knjiga v trdi vezavi, tiskana na kakovostnem papirju, ima skupno 352 strani in 587 ilustracij, od tega 6 barvnih profilov in vec deset tehnicnih risb posameznih sklopov in sistemov letala ter njegovega slavnega motorja. Pri nastanku knjige je sodelovalo 11 strokovnjakov in dve strokovnjakinji ter predstavlja celovito obdelavo in analizo odmevnega arheološkega izkopavanja ostankov legendarnega letala Spitfire tipa F.IX z oznako MJ116, ki je septembra 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Kultna letala Spitfire so se v zgodovino zapisala kot ena najbolj znanih, najlepših in najbolj slavnih letal vseh casov, v bitkah na nebu pa so jih odlikovale tudi izjemna aerodinamika in odlicne manevrske lastnosti. Ostanki letala, vkljucno z motorjem Merlin, so razstavljeni v Parku vojaške zgodovine, kjer je po novem tudi simulator letenja s tem legendarnim letalom. 5. OBLETNICA PRIHODA PARNE LOKOMOTIVE 33-110 V PIVKO V Parku vojaške zgodovine je pred petimi leti do tedaj najvecji eksponat – podmornico, nadomestil nov mogocen eksponat – parna lokomotiva 33-110. Premik in transport 95 ton težke in 23 metrov dolge parne lokomotive iz Štanjela v Pivko je bil poseben logisticni zalogaj. Legendarno parno lokomotivo 33-110 so izdelali leta 1943 v Berlinu, konstruirana pa je bila za vleko vseh vrst vlakov, v vseh razmerah. Njena moc je znašala 1200 kilovatov, dosegla pa je lahko hitrost 80 kilometrov na uro. Vse sorodne lokomotive vrste 52 so po celotni Evropi vozile še desetletja po drugi svetovni vojni. Po njej do železniške postaje v Pivki. Tako poimenovani XXL je tudi v nekdanji Jugoslaviji ostalo vecje število skorajda eksponat Parka je bil v letu 2017 deležen temeljite obnove, novih lokomotiv vrste 52, ki so bile takoj vkljucene v v sodelovanju z Železniškim muzejem iz Ljubljane pa železniški promet. Lokomotiva, ki sedaj domuje v Parku, sta bila lokomotivi dodana tudi dva transportna vagona. je tako po slovenskih tirih vozila vse do leta 1978, ko Skupaj predstavljajo lep prikaz vojaškega železniškega je bila »upokojena« in odložena v nekdanjo kurilnico v transporta iz casa 2. svetovne vojne. Celoten projekt Novi Gorici. Od tam je bila nato premaknjena v Štanjel, prihoda lokomotive v Park je bil možen zaradi izjemne kjer je nezadržno propadala do selitve v Park, 2. maja požrtvovalnosti ekipe Slovenskih železnic, Parka 2016. Takrat je, tudi s pomocjo njene sestrske lokomotive vojaške zgodovine, Železniškega muzeja, Obcine 33-037, še vedno aktivne lokomotive muzejskega vlaka Pivka in sponzorjev, zlasti podjetij CEM TIR, Dvig in Slovenskih železnic, prevozila še zadnjo pot od Štanjela Helios. Posebna zahvala gre tudi podjetju Granos, ki je lokomotivo obnovilo in jo tudi redno vzdržuje. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠCE V Parku vojaške zgodovine sta v aprilu, ob deseti obletnici prihoda podmornice P-913 Zeta, ministrica za obrambo Crne gore dr. Olivera Injac in minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin odkrila spominsko plošco, s katero je podmornica tudi formalno postala to, kar je vsa ta leta dejansko že bila – spomenik in zaveza dobrega sodelovanja med Crno goro in Republiko Slovenijo. Ministrica dr. Olivera Injac si je ob tej priliki ogledala tudi Park vojaške zgodovine in izrazila svoje navdušenje nad njegovim hitrim razvojem ter bogato ponudbo. Izpostavila je velik interes za nadaljnje sodelovanje in tudi za prenos dobrih praks pri snovanju potencialnega vojaškega muzeja v Crni gori. V okviru ogleda muzeja je bila za delegacijo crnogorske vojske in ministrstva za obrambo organizirana tudi predstavitev ponudbe slovenskih podjetij združenih v Grozd obrambne industrije Slovenije VISOK OBISK PREDSTAVNIKA STATE DEPARTMENTA Park vojaške zgodovine je konec aprila obiskal direktor Urada za srednje evropske zadeve pri ameriškem State Department–u, g. Daniel J. Lawton v spremstvu ge. Elizabeth MacDonald, vodje Oddelka za politicne in gospodarske zadeve pri Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji. Visoki gost je pokazal veliko zanimanje za predstavitev zgodovinskega dogajanja v našem muzeju, zlasti za vsebine vezane na ZDA, pa tudi za proces slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo. V knjigi vtisov se je ob zakljucku obiska zahvalil Parku za odlicno sodelovanje in ohranjanje skupne zgodovine med ZDAin Slovenijo ter poudaril pomen Parka kot zakladnice nacionalne zgodovine. Turizem in narava NA SPLETNEM PORTALU »ZBRALI SMO POGUM« NA VOLJO DRUGI DEL SPLETNE RAZSTAVE - OSAMOSVOJITEV Letošnje praznovanje 30. letnice samostojnosti naše države je na žalost mocno zaznamovala epidemija koronavirusa. Kljub temu v Parku vojaške zgodovine, Arhivu Republike Slovenije in Zavodu Republike Slovenije za šolstvo nadaljujemo s pedagoško zgodovinskim projektom ZBRALI SMO POGUM, ki smo ga prvic predstavili javnosti 23. decembra ob 30. obletnici plebiscita, na katerem se je velika vecina Slovencev odlocila za samostojno in neodvisno državo. S projektom se vse tri institucije pridružujemo praznovanju jubileja s posebnim ozirom na šolarje in dijake, ki jim skušamo s sodobnimi pristopi približati pomen prelomnega zgodovinskega obdobja izpred treh desetletij. Pomen projekta pa je veliko vecji kot zgolj proslavljanje okrogle obletnice - v njegovem okviru nastajajotrajna gradiva, ki bodo dostopna na spletu in bodo lahko služila v izobraževalnem procesu tudi v prihodnjih letih. Pripravljeni bodo spletna razstava, trije krajši izobraževalni filmi ter e-ucno gradivo za šolarje in ucitelje. Vse omenjeno se deli na tri sklope, vezane na tri kljucna obdobja iz zgodovine osamosvajanja, in sicer: cas plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, obdobje osamosvajanja s sprejetjem osamosvojitvenih aktov in razglasitvijo samostojnosti ter cas vojne za obrambo samostojnosti in suverenosti. Prvi del projekta je dostopen že od decembra lani, letošnjo pomlad pa pripravljamo še drugi in tretji del, v sklopu katerih bodo predstavljeni bistveni dogodki osamosvojitve Slovenije ter vojna za Slovenijo z odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Na spletni strani www.zbralismopogum.si je na voljo drugi del spletne razstave z naslovom Osamosvojitev. Za razliko od prvega dela, ki obravnava cas plebiscita, je drugi namenjen daljšemu casovnemu obdobju, v katerem so zajeti vsi pomembnejši dogodki slovenskega osamosvajanja, od osemdesetih let prejšnjega stoletja do razglasitve samostojne Slovenije, 26. junija 1991. NOV SIMULATOR LETENJA Park vojaške zgodovine Pivka je svojo turisticno ponudbo dopolnil z novim simulatorjem letenja – z letalom Spitfire. Gre za nadaljevanje uspešnega sodelovanja s podjetjem AformX iz Trbovelj, s katerim Park v obliki javno-zasebnega partnerstva sodeluje že pri projektu simulatorja letenja z nadzvocnim lovcem MiG-21, ki že vec kot tri leta navdušuje obiskovalce muzeja. Nov simulator je nadgradnja velike arheološke raziskave, v okviru katere so bili v zadnjih letih odkriti, izkopani in konzervirani ostanki letala Supermarine Spitfire MJ116 iz 73. skupine britanskih Kraljevih letalskih sil, ki je 18. septembra 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. In prav v tem – kot oživitev konkretnega letala iz druge svetovne vojne je simulator, postavljen ob razbitine tega istega letala, nekaj novega in posebnega, kar nima konkurence tudi v širšem evropskem prostoru. Simulator je namenu, v zacetku maja, predal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, ki je po tem, ko je prerezal trak, tudi prvi uradno poletel V aprilu je v Parku, v okviru projekta, potekalo snemanje dveh izobraževalnih filmov, ki tematsko sledita prvemu, ki je bil javnosti predstavljen 23. decembra lansko leto. Prizori za filma so bili posneti predvsem na osrednji razstavi Pot v samostojnost, vsebinsko se namrec navezujeta na proces osamosvajanja Slovenije in cas vojne, ki je sledila. Filmi so namenjeni predvsem šolarjem in dijakom, ki jih želimo na ta nacin seznaniti z najpomembnejšim obdobjem naše države. Vse tri je posnelo družinsko podjetje za filmsko, TV in video produkcijo Studio Virc, v koprodukciji z RTV Slovenija. Pri pripravi filmov pa sodeluje tudi Urad predsednika Republike Slovenije in predsednik Borut Pahor, kar jim daje še posebno težo. Rdeco nit v filmih povezujeta dva, slovenskemu obcinstvu dobro znana igralca, Barbara Cerar in Nik Škrlec. Oba sta se v pripovedovanje te, za našo državo tako pomembne zgodbe, hitro vživela ter jo predstavila na izjemno tenkocuten in razumljiv nacin. Foto: Simon Avsec VABLJENI V EKOMUZEJ Izlet v Krajinski park Pivška presihajoca jezera je vedno dobra izbira, saj nam narava v vseh letnih casih ponuja cudovite in raznolike prizore. Spoznajte našo okolico in raziskujte pojave, ki so edinstveni tudi v svetovnem merilu. Vabljeni tudi v Ekomuzej Pivških presihajocih jezer, ki je odprt vsak vikend (soboto in nedeljo) od 10. do 17. ure. Vstop je prost. Za vse aktualne informacije spremljajte FB profil Pivška presihajoca jezera in spletno stran www.pivskajezera.si. POSEBNOSTI PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER IN NJIHOVI OBISKOVALCI Posebnosti Pivških presihajocih jezer so številcnost (skupina 17 jezer, kar je edinstven hidrološki sistem presihajocih jezer v Sloveniji), majhnost (majhna vodna telesa, razen dveh najvecjih jezer: Petelinjskega in Palškega) in razpršenost (jezera so razporejena na razdalji 15 km med naseljema Šembije in Žeje pri Prestranku; najvecja zgostitev jezer je med naseljema Bac in Parje). Presihajoca jezera ne ogrožajo naselij. Izmed vseh presihajocih jezer so s posegi v preteklosti zmanjšali obseg ojezeritve le v kotanjah Kalskega in Radohovskega jezera. Status naravne vrednote ima 14 presihajocih jezer, od katerih sta Palško in Petelinjsko jezero naravni vrednoti državnega pomena. V Obcini Pivka leži vecina jezer, iz katerega usmerjajo obiskovalce zaradi njegove presihajocih jezer (11), ki so dala ime Krajinskemu parku bližine. V jezerskih kotanjah potekajo razlicne oblike Pivška presihajoca jezera. Krajinski park meji na vzhodu rekreacije, kot so pohodništvo, kolesarjenje, drsanje, na Notranjski regijski park na obmocju Obcine Cerknica. colnarjenje, ježa konj, kopanje, potapljanje. V nekaterih jezerskih kotanjah so tudi lovske preže. Pri razvijanju Obiskovalci Pivških jezer so tako domacini kot obiskovalci trajnostnih oblik rekreacije je pomembno upoštevati od drugod. Najvec obiska je konec tedna, predvsem ob nosilno zmogljivost teh obcutljivih presihajocih vodnih nedeljah popoldne. Ob pojavu velikih ojezeritev so jezera teles. bolj atraktivna. Petelinjsko jezero je bilo najbolj obiskano Tina Kirn jezero že pred delovanjem Ekomuzeja Pivških presihajocih KRATKI FILMI O PIVŠKIH JEZERIH V okviru projekta Interaktivni turizem za vse je bilo v preteklih dveh letih v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera posnetih vec video vsebin. V projektu je sodelovalo kar šest lokalnih akcijskih skupin. Glavni film o Pivških presihajocih jezerih v vseh letnih casih, ob vseh urah dneva, pa je dolg 10 minut, posnel ga je Marjan Krebelj, glasbo zanj pa je napisal Tomaž Rous. Premierno je bil nabor videoposnetkov o našem cudovitem krajinskem parku javnosti predstavljen ob letošnjem svetovnem dnevu vode. DKH Park vojaške zgodovine PRIMER DOBRE PRAKSE Z UPRAVLJANJEM GRAJSKE KULTURNE APLIKACIJA POZABLJENI ZAKLAD DVORCA RAVNE V okviru projekta Razvoj turisticne ponudbe v destinaciji Ker sta dvorec Ravne in njegova okolica zaradi trenutnega Zeleni kras, ki ga sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo stanja in hkrati vecstoletne zgodovine zavita v tancico in tehnologijo RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, skrivnosti, bo aplikacija obiskovalce kraja povabila k smo na RRA Zeleni kras v sodelovanju z obcino Pivka iskanju izgubljenega zaklada. Obiskovalec se bo tako digitalizirali objekt dvorca Ravne in izdelali 3D model podal na kratko pustolovšcino, na poti do cilja pa se bo dvorca. spoznal z najbolj zanimivimi trenutki zgodovine dvorca Ravne. Poleg 3D modela dvorca in kašce smo v fazi priprave dveh »poizkusov rekonstrukcije« dvorca iz dveh razlicnih Glavni lik aplikacije bo Franc Jožef Hanibal Hohenwart zgodovinskih obdobij. Izdelki bodo uporabljeni v spletni kot eden najbolj vidnih in ucenih lastnikov dvorca, ki nas aplikaciji ter v promocijskem filmu o dvorcu Ravne. bo popeljal tudi skozi promocijski film o dvorcu. Namen aplikacije pa je uporabnikom, predvsem predstaviti bogato S promocijskimfilmom želimoobjekt in njegov zgodovinsko zgodovino dvorca Ravne in jih z zabavno, interaktivno in kulturološki pomen približati širši lokalni in turisticni vsebinsko dovršeno aplikacijo povabiti k namenskemu javnosti, s pomocjo aplikacije pa bo uporabnik doživel in sprehodu po posestvu. videl, kako je dvorec nekoc izgledal. KATALOG DESTINACIJE ZELENI KRAS Vodilna destinacija Zeleni kras vstopa v turisticno sezono 2021 z novim predstavitvenim image katalogom destinacije. S katalogom želimo nagovarjati potencialne obiskovalce ter jih navdušiti in povabiti k obisku destinacije Zeleni kras. Poudarek pri komunikaciji temelji na motivih naravne in kulturne dedišcine ter zanimivih zgodb v destinaciji, ki so unikatne za naše obmocje – od številnih kraških pojavov, do inovativnih muzejskih predstavitev, zanimivih zgodb pa vse do posebnih doživetij v naravi in s kljucnimi turisticnimi produkti. Vsebina predstavitvenega kataloga je bila pripravljena in usklajena v sodelovanju z organizacijami, ki skrbijo za razvoj in promocijo turizma v vsaki izmed šestih obcin Primorsko­ notranjske regije. Katalog je dostopen na turisticno informacijskih centrih in na spletni strani www.zelenikras.si . IZOBRAŽEVANJE TURISTICNIH IN KOLESARSKIH VODNIKOV V mesecu aprilu smo na RRA Zeleni kras v okviru vodilne destinacijske organizacije RDO Zeleni kras priceli z izobraževanji za lokalne turisticne in lokalne kolesarske vodnike. Na obe izobraževanji je prijavljenih 55 udeležencev, ki bodo v mesecu maju zakljucili izobraževanje bodisi za lokalnega turisticnega vodnika oz. za lokalnega kolesarskega vodnika. Skozi ciklus izobraževanja udeleženci spoznavajo posebnosti delovanja turisticnega vodnika in pridobivajo znanja, ki jih le-ta mora poznati poleg lokalno zanimivih vsebin, ki jih predstavi obiskovalcem. Po zakljucenem izobraževanju in opravljenem izpitu vodnik pridobi vodniško izkaznico destinacije Zeleni kras, s katero se izkazuje pred gosti. Vodnik mora voditi evidenco opravljenih vodenj in enkrat letno porocati število opravljenih vodenj. DEDIŠCINE V okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV je Obcina Pivka kot eden izmed osmih projektnih partnerjev pripravila tematski prispevek z naslovom Grad Prem – primer dobre prakse z upravljanjem grajske kulturne dedišcine. Pripravljen je bil namesto enega od tematskih predavanj, ki pa zaradi epidemije žal niso bili realizirani. V prispevku je predstavljena zgodovina gradu s poudarkom na njegovih lastnikih in stavbnem razvoju. Danes na premskem gradu plodno sodelujejo Zavod za varstvo kulturne dedišcine - obmocna enota Nova Gorica, Goriški muzej in Obcina Ilirska Bistrica oziroma TIC lirska Bistrica. Poleg same impozantnosti stavbe in muzejske razstave, obiskovalce razveseljuje tudi pestro dogajanje, ki vkljucuje grajske koncerte, kulinaricne in otroške delavnice ter razlicne druge prireditve. Z namenom nadgrajevanja svoje ponudbo se na Premu stalno vkljucujejo v razlicne nove projekte. V prispevku je tako opisana operacija digitalizacije kulturne dedišcine, ki jo izvaja Regionalna razvojna agencija Zeleni kras. V njenem okviru bodo digitalizirane štiri enote kulturne dedišcine – grad Prem, krajina Cerkniškega jezera, Ravbarjev stolp v Planini in dvorec Ravne pri Pivki. Grad Prem predstavlja dober primer dejstva, da postaja pomen grajske kulturne dedišcine z novimi produkti ŠTORKLJI PAR SPET DOMA V PIVKI Štorklji par, ki tradicionalno domuje na dimniku nad Velo centrom v Pivki, se je vrnil. Tokrat sta skupaj priletela. Obicajno je prišel samec nekaj dni prej in popravil domovanje, letos pa sta se odlocila za skupno vrnitev v naše kraje, in sicer prve dni aprila. Upajmo, da bomo tudi letos price številcnemu narašcaju. No, pravijo, da so štorklje dober znak za nataliteto. To bo pokazal cas. Dobrodošla na Pivškem. Ernest Margon in vsebinami vse vecji, ter odpira nove možnosti za izkorišcanje tovrstne dedišcine. Pri tem ne gre zanemarjati tudi novih tehnologij, ki lahko na primer prav z digitalizacijo, poskrbijo za ohranjanje kulturne dedišcine za prihodnje rodove. Prispevek je v celoti dostopen na YouTube kanalu MerlinCV (https://www.youtube.com/watch?v=FtKSddR2fTk&t=30s) Ana Cic POZOR, ŽABE! V projektu ZAKRAS, ki so ga v Parku Škocjanske jame zaceli izvajati v septembru 2017 in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada ter Republika Slovenija, so zaradi ogroženosti populacij dvoživk tudi letos v marcu in aprilu v Vremski dolini organizirali popis in prenašanje dvoživk cez cesto do reke Reke. Letos smo se ob prenašanju srecali tudi z velikim pupkom, ki je ena od kvalifikacijskih vrst varstvenih obmocij Natura 2000. Tanja Avsec SKUPNO ZASNOVAN TURISTICNI PROIZVOD, KI OZAVEŠCA OBISKOVALCE IN BOGATI LOKALNO OKOLJE Po poti cudežev narave ali EXPLORE THE WONDERNATURE, kot je tržno poimenovan nov ekoturisticni proizvod, je združil naravne in kulturne posebnosti dveh cezmejnih obmocij, na katerih so partnerji prepoznali izjemne priložnosti za sodelovanje in povezovanje pri aktivnem ohranjanju skupne naravne dedišcine za razvoj trajnostnega turizma. Privlacno zasnovana in z zeleno infrastrukturo obogatena ponudba je eden od glavnih dosežkov projekta NATURE&WILDLIFE: Doživetja narave in opazovanja divjih živali, ki so ga v okviru Programa sodelovanja INTERREG Slovenija-Hrvaška od septembra 2018 izvajali Obcina Pivka, Javni zavod Snežnik, Zavod Jezerski hram, Subjekt d.o.o., Lokalna razvojna agencija PINS, Narodni park Risnjak in RRA Zeleni kras kot vodilni partner. projektu namenjena razvoju odgovornega opazovanja medveda v naravnem okolju, pri cemer smo na novo uredili Nova ponudba doživljanja narave in opazovanja vec tock za interpretacijo ter usposobili skupino vodnikov prostoživecih živali na obmocju Zelenega krasa (Primorsko­interpretatorjev. V okviru projekta je bilo na novo urejenih notranjska regija) v Sloveniji in Gorskega kotarja na pet opazovalnic za opazovanje medvedov (štiri v Sloveniji Hrvaškem je zasnovana na izjemnih skupnih znacilnostih in ena v Risnjaku na Hrvaškem) ter opazovalnica za ptice teh dveh obmejnih obmocjih.To je kombinacija skrivnostne v Zelenem viru. Nova interaktivna ornitološka ucilnica na in obcutljive kraške pokrajine ter neokrnjenih strnjenih Cerkniškem jezeru omogoca sodobno interpretacijo ptic. gozdov severnih Dinaridov, kjer so ohranjene številne K spoznavanju gozdnih prebivalcev spodbujajo tematska živalske vrste, med njimi vse tri vrste velikih zveri: volk, otroška igrala na Pivškem in ucna tematska pot ob gradu ris in medved. Na teh naravnih posebnostih EXPLORE Snežnik v Loški dolini (delno opremljena tudi za slepe in THE WONDERNATURE ponuja vecdnevne cezmejne slabovidne). Dodatne izobraževalne in ozavešcevalne programe odgovornega raziskovanja in spoznavanja vsebine pa nudita tudi dve mobilni aplikaciji Pivška narave in lokalne kulture, ki jih vodijo izkušeni lokalni jezera in Snežnik wildlife, ki obiskovalce opozarjata na vodniki in strokovnjaki ali poznavalci razlicnih tematik zanimive tocke, rastline in živali z opisi, oglašanjem živali (speleologije, živalstva, ornitologije, botanike, gozdarstva, in zgodbami. Pristen stik z naravo omogocata tudi novi rokodelstva, nesnovne kulturne dedišcine,...). Prav vodniki drevesni opazovalnici (hiški) v gozdu na Poljanah v Loški predstavljajo pomembno dodano vrednost nove ponudbe, dolini. katere ciljni obiskovalci so ozavešceni ljubitelji narave, zato smo v projektu veliko aktivnosti usposabljanja in Za prepoznavnost novega ekoturisticnega proizvoda izobraževanja namenili tako turisticnim vodnikom kot cezmejnega obmocja so partnerji izvedli obsežen sklop malim turisticnim ponudnikom in lokalnim prebivalcem, ki promocijskih aktivnosti. Novi ekoturisticni proizvod je sooblikujejo proizvod. privlacno predstavljen v tiskani imidž brošuri in videu ter treh reportažnih oddajah, ki v tujih jezikih nagovarjajo V programe EXPLORE THE WONDERNATURE je ciljne skupine obiskovalcev. vkljuceno opazovanje rjavega medveda kot ene najbolj karizmaticnih vrst. Posebna pozornost je bila zato v RRA Zeleni kras ROŽE, KI VARUJEJO NAŠ ZELENJAVNI VRT Lahko bi razpravljali o tem, ali dolocene rastline resnicno kjer jih bodo žametnice zadržale. Za boljše cvetenje jih odganjajo škodljivce ali samo izboljšujejo ekosistem na posadimo v slabša tla. Vrt nam bodo krasile od maja pa vrtu. Ne glede na eno ali drugo, na našem vrtu zagotovo ne vse do pozne jeseni. bodo povzrocale škode (ampak prej obratno). Nekatere rože na primer, so lahko zelo koristne na zelenjavnem Poleg rož so na vrtu pomembna tudi zelišca. Bazilika vrtu, poleg tega pa celoto lepo popestrijo. Pomembno je blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali tudi, da privabljajo opraševalce, ki so na vrtu kljucnega posadimo po celem vrtu, odganja listne uši, komarje pomena, in številne druge koristne žuželke. in pršice. Timijan odganja polže in uši, kamilica zdravi prst v premeru enega metra, sivka odganja mravlje Kapucinke spadajo med plezalke, saj zrastejo v višino in uši. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi tudi do štiri metre, seveda pa obstajajo tudi nižje sorte. priporocljivo, da raste povsod po vrtu. Ce ob robovih Posadimo jih po celem vrtu, saj odganjajo rastlinske fižolovih gred posadimo vrtni šetraj, bo varoval fižol pred uši in kapusovega belina. Ugodno vplivajo na jajcevce crnimi ušmi. in kitajsko zelje. Cvetenje jim bomo podaljšali z rednim odstranjevanjem posušenih cvetov. Z mešanimi posevki boste v vrt pripeljali pestrost in naravno ravnovesje ter zdravo okolje. V nekaterih Ognjic je najbolj poznan kot zdravilna rastlina, saj so kombinacijah pa boste vrt obvarovali pred škodljivci njegovi cvetni listici osnovna sestavina razlicnih krem, in boleznimi, kar se mi zdi odlicna alternativa uporabi losionov in cajev. V vrtu pa odganja talne ogorcice in fitofarmacevtskih sredstev. polže. Lahko ga vzgojimo iz semena ali kupimo sadike. Rasel bo prakticno povsod, obvezno pa potrebuje soncno lego. Cvetenje lahko podaljšamo z odstranjevanjem posušenih cvetov. Po cvetenju lahko pustimo, da se semena sama osujejo, tako se nam bo razrasel po celem vrtu (ce to želimo). Žametnice so posebej priljubljene na vrtovih. Rastline varujejo pred ušmi, izogiba pa se jih tudi koloradski hrošc. Preganjajo talne ogorcice in s tem koristno vplivajo na tla. Njihove bližine so še posebej veseli repa, redkev, (kitajsko) zelje, jajcevci, krompir in šparglji. Ker Sadike žametnic. Ognjic, ki se je sam posejal. jih imajo polži radi, jih je najbolje saditi na obrobe gredic, Nataša Bišcak NATE˜AJ »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt« 30 31 Turizem in narava Turizem in narava 30 31 Turizem in narava Turizem in narava Imate na vrtu cveto˜o trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za ˜ebele samotarke, žužel˜nik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogo˜e vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo ka˜e? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja iš˜emo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na nate˜aju, ki smo ga podaljšali za eno leto, lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt.si do 31. 12. 2021 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotograÿj vrta. Zaželeno je, da so fotograÿje iz leta 2020 ali 2021, izjemoma lahko tudi starejše. Podroben opis za prijavo je v prilogah na spletni strani projekta. ZAKLJUCUJEMO OPERACIJO SODELOVANJA »Z ROKO V ROKI DO KAKOVOSTNE PREHRANE« LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Notranjska zakljucujemo aktivnosti operacije sodelovanja, ki je med seboj povezal lokalne ponudnike in javne ustanove vseh sodelujocih partnerjev. Osnovni namen operacije je bil ustvariti pogoje za vzpostavitev ucinkovitega sistema lokalne trajnostne oskrbe (predvsem javnih ustanov) z lokalnimi živili in s tem oblikovanja kratkih dobavnih verig. Aktivnosti operacije so bile namenjene dvema skupinama: ponudnikom lokalne hrane in javnim ustanovam. Z izvedenimi aktivnostmi smo želeli odpraviti ovire za uspešnejše delovanje sistema lokalne samooskrbe. Sodelovali smo pri pripravi analize obstojecega stanja tako javnih ustanov kot lokalnih ponudnikov za celotno obmocje sodelujocih partnerjev kot za vsak LAS posebej. Iz analiz smo pridobili podatke o kolicini in vrsti hrane, ki jo potrebujejo javni Tako smo podprli ustanovitev socialnega podjetja zavodi in na drugi strani, ali lahko te kolicine zagotavljajo lokalni z namenom skladišcenja in distribucije lokalnih pridelovalci. Izdelana je bila razpisna dokumentacija za oddajo pridelkov, kar je dodatna vrednost te operacije narocila, ki jo pri narocanju živil lahko uporabljajo vrtci, šole in na obmocju LAS med Snežnikom in Nanosom. domovi za ostarele ter na ta nacin povecajo nabavo hrane okoliških Trenutno pa je do lokalnih proizvodov možno priti kmetov. Med vrtcevske otroke in prvo triado osnovnih šol je bila preko dveh prodajnih tock v Postojni (Guštarna) razdeljena otroška igra Vrt družine Dobrojed. Na osnovnih šolah in v prodajalni Perutninarstvo Pivka na Kalu, kjer so se izvajali kmetijski krožki, ucenci in dijaki so skrbeli za šolske smo v njihovo ponudbo dodatno vkljucili artikle vrtove in spoznavali pomen doma pridelane hrane. V sodelovanju domacih pridelovalcev. S podjetjem LOA d.o.o. z javnimi ustanovami smo pripravili jedilnike po letnih casih, ki smo vzpostavili distribucijski center, ki odkupuje vkljucujejo lokalno pridelano hrano. Izvedenih je bilo 5 kulinaricnih pridelana in predelana živila lokalnih ponudnikov delavnic za zaposlene v javnih ustanovah, ki so vkljucevale pripravo in z njimi oskrbuje javne zavode in druge koncne raznolikih obrokov z izbranimi lokalnimi sestavinami. V casu prvega potrošnike. S tem centrom smo olajšali delo tako epidemiološkega vala smo pripravili seznam lokalno pridelane lokalnim ponudnikom (niso vec toliko odvisni hrane oz. lokalnih ponudnikov za obmocje LAS Notranjska in LAS od tega, ali bodo lahko sami zagotovili ustrezne med Snežnikom in Nanosom. Ta je objavljen na spletnih straneh kolicine in glede logistike), kot tudi javnim obeh LAS in se še vedno osvežuje. Lokalnim ponudnikom, ki so zavodom (živila narocajo na eni tocki). izkazali interes, smo tudi svetovali in jim nudili pomoc pri iskanju rešitev nastopa na trgu in povezovanju v kratke lokalne verige. LAS med Snežnikom in Nanosom APRILSKA POZEBA NA SADNEM DREVJU Letošnji pridelek jabolk Družinske kmetije Bišcak z Buj in drugih sadjarjev v okolici je mocno prizadela pozeba v zacetku aprila, ko so se temperature dva dni zapored spustile do – 6°C. Gospod Anton Bišcak je na to temo odgovoril na nekaj vprašanj. Verjetno ste že ocenili škodo, ki je nastala na jablanah. Kolikšna je po vaši oceni? 4. Kakšno je vzdrževanje sadovnjaka sedaj, Že prvi dan je bilo videti, da so prizadete skoraj vse jablane, drugi ko že veste, da pridelka prakticno ne bo? dan pozebe je pa samo dokoncal delo. Tako, da je po prvi oceni Vzdrževanje je enako, kot ce bi bila letina popolna, škoda skoraj 100%. Dejansko stanje se bo pa videlo šele konec maja saj moramo paziti, da se ne pojavi bolezen, ki oziroma zacetek junija, ko se zgodi trebljenje. lahko vpliva na naslednjo sezono. Tako da bodo stroški vzdrževanja skoraj povsem isti. 2. Ampak sedaj jablane vseeno cvetijo, kaj to pomeni? Jablane cvetijo, potrebno pa je pogledati, ce je pešcišce zdravo. 5. Kako pa kaže drugim vrstam sadnega Zeleno obarvano pešcišce pomeni, da je zdravo in se bo po vsej drevja? verjetnosti razvilo v zdravo jabolko. Ce je pešcišce crno oziroma rjavo, Hruške, cešnje, višnje so ravno tako pomrznile, se plod ne bo razvil – bo odpadel. Lahko je tudi delno zeleno, delno ce bomo imeli sreco, si morda lahko obetamo rjavo. Ce tak plod ne odpade, se praviloma razvije v poškodovano kakšno slivo. Letošnja pozeba pa ni prizadela le jabolko. sadjarjev in ostalih pridelovalcev zelenjave v naši okolici, zgodila se je namrec po vsej Sloveniji. 3. Obstaja nacin za zašcito pred pozebo? To pomeni, da bo letos na razpolago zelo malo Nekateri uporabljajo oroševanje ampak za to metodo je potrebna slovenskega sadja. Hudo prizadete so tudi cebele, ogromna kolicina vode, katere pa mi nimamo na razpolago. Tudi saj so pomrznile zgodnje medovite drevesne temperature so bile prenizke, da bi bilo oroševanje ucinkovito, saj vrste. Kakšna je škoda pri ostalih za cebelarstvo nekako zašciti tam do -3°C. pomembnih rastlinah, je pa še težko oceniti. Nataša Bišcak ISKANJE DODATNEGA VODNEGA VIRA ZA POSTOJNO IN PIVKO Obmocje Notranjske je zaznamovano s krasom, in sicer prepletanjem kraških planot (Javorniki, Snežnik, Nanos, Hrušica, Logaški Ravnik) ter kraškimi polji in presihajocimi jezeri med njimi. Zaradi izjemno hitrega pretakanja vode skozi kraško podzemlje so njene samocistilne sposobnosti majhne, obcutljivost na onesnaženje pa visoka. To velja tudi za izvir Malni na južnem obrobju Planinskega polja, ki z vodo oskrbuje prek 20.000 prebivalcev, pretežno na obmocju obcin Postojna in Pivka. Znacilnosti tega izvira že vec desetletij spremljajo sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, v zadnjih letih pa so se v okviru dveh raziskovalnih projektov posvetili tudi iskanju rezervnega vodnega vira, ki bi v primeru morebitnih motenj lahko zacasno nadomestil zajetje v Malnih. V okviru raziskav so se izraziteje posvetili trem za varno oskrbo z vodo potencialno najugodnejšim obmocjem: Planinska gora, Planinska jama – Javorniški tok, in obrobje Palškega presihajocega jezera – Matijeva jama in Jama v Ždinku. mesta, kjer bi crpali izkljucno avtogeno vodo Javorniškega vodonosnika. V Skrivnostnem jezeru in sifonu Javorniškega Planinska gora se nahaja na zahodnem obrobju toka so namestili merilnike vodnega nivoja, temperature Planinskega polja, na njunem stiku pa se nahajajo številni in elektricne prevodnosti. Podrobna analiza meritev kaže, majhni izviri, vecina je aktivnih le obcasno. Pri raziskavah da se smer toka v sifonu spreminja glede na vodni nivo. so na izviru Lepena vzpostavili stalne meritve vodostaja, Z meritvami in modeli so tudi pojasnili osnovno dinamiko temperature in elektricne prevodnosti vode. Opravili so tega raztekanja. Še podrobnejše rezultate, ki bodo tudi vec terenskih meritev in analiz kakovosti vode za pojasnili mehanizem obracanja toka in vpliv na kvaliteto vec izbranih izvirov. Na podlagi geološkega kartiranja so vode, pa pricakujejo od meritev z vecparametrsko sondo izdelali 3D model obmocja Planinske gore. Zaradi relativno in merilnikom smeri in hitrosti vode. majhne verjetnosti, da bi na tem obmocju zanesljivo naleteli na zadosten vir vode, vzpostavitev globoke geološke vrtine Pomemben del raziskav je bil opravljen tudi v dveh kraških najverjetneje ne bi bila smotrna. jamah na obrobju Palškega presihajocega jezera. V Matijevi jami je bilo izvedenih vec potapljaških raziskav, Karakteristike izvirov Malni in Unica v veliki meri doloca v katerih je bilo ugotovljeno, da ob nizkih vodostajih prvo dogajanje v Skrivnostnem jezeru v Planinski jami, kamor jezero predstavlja ujeto vodo. Voda v njem je bila žal preko Rakovega Škocjana doteka voda iz notranjskih veckrat mocno onesnažena s fekalijami, nevarnost, da se kraških polj in pretežno avtogena voda vodonosnika onesnažila lahko širijo v podzemlje z dna polja, pa je potrdil Javornikov. Voda iz Skrivnostnega jezera se razteka v izvir sledilni poskus. Jezero v Matijevi jami je torej neprimerno Malni in v Rakov rokav Planinske jame, kjer se stece s za oskrbo z vodo, nadaljnje raziskave pa se bodo usmerile Pivko iz Pivškega rokava in izvira kot Unica. Razumevanje v globlje predele jame, kjer je bila voda odkrita na nižjih dinamike mehanizmov stekanja in raztekanja voda v globinah. Nadaljnje speleološke raziskave so potekale tudi Skrivnostnem jezeru ter porazdelitve toka med izviroma v Jami v Ždinku, kjer je bil v casu izrazite suše opažen Unica in Malni je torej bistveno za varovanje vodnega stalni tok. Vec terenskih meritev pretoka vode in vzorcenj vira Malni in morebitno lociranje novega zajemnega nakazuje na njeno zadovoljivo kolicino in kakovost, zato se bodo v bližnji prihodnosti meritve nadgradile s stalnim spremljanjem kakovosti vode. Dosedanje raziskave vlivajo upanje, da obcini Pivka in Postojna docakata rezervni vodni vir, vsekakor pa si želimo, da bi bil ta cim manj potreben, zato pri svojih dejavnosti stremimo k temu, da ohranjamo kakovost in kolicino vseh vodnih virov. Opisane raziskave potekajo v sklopu projektov »Razvoj in uporaba metode za kolicinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu« in »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«, katera financno podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskave omogocajo tudi Javno podjetje Kovod Postojna ter obcini Postojna in Pivka. Matej Blatnik, Franci Gabrovšek, Nataša Ravbar MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI POVEZOVANJE NAJMLAJŠIH IN STAREJŠIH TUDI V CASU KORONA VIRUSA Vrtec Košana sodeluje v projektu Simbioza, ki se zavzema za povezovanje med generacijami, solidarnost ter dobrodelnost. Njihova vizija temelji na tem, da se generacije med sabo družijo, povezujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje, kar se v tem casu mogoce zdi malce nemogoce. Pa vendar se da. Vzgojiteljice v vrtcu Košana smo trenutno stanje vzele kot izziv in podprle projekt Simbioza. Prišle smo na idejo, da bi z nazornim videoposnetkom pokazale aktivnosti in igro otrok v našem vrtcu, ter pripravile virtualno vošcilnico, ki bo ob dnevu žena razveselila starejše žene pa tudi može z domov starejših obcanov v naši okolici. Otroci so se z veseljem lotili priprav, med snemanjem so uživali in nastal je videoposnetek, ki se je 8.marca predvajal varovancem v nam zahvalili s poslanimi odzivi, fotografijami in sladkimi domovih starejših obcanov, in sicer v Ilirski Bistrici, Sežani, dobrotami. Skupaj z otroki smo si fotografije ogledali, Postojni in drugod v okolici. ob tem pa se zavedali pomena vzdrževanja koristnih socialnih stikov, ki naj bodo tako ali drugace vzpostavljeni Posnetek je za ogled na voljo na: med vsemi generacijami. https://video.arnes.si/watch/gd6s87jz1p5p V projektu Simbioza sodelujemo vzgojiteljice Lara Kovac Pozabili pa nismo niti na starejše ženske iz Košane. Ob Trbižan, Vanja Kontelj, Margareta Ludvik, Tanja Fidelj, Tina njihovem prazniku smo zanje pripravili posebno lepe in Hrabar in Petra Valencic Likar ter otroci skupin Zvezde, velike vošcilnice, ki so jih zelo razveselile. Starejši so se Lunice in Soncki. OSNOVNA ŠOLA PIVKA NATECAJ RIMA RAJA GLASBA BOGATI NAŠ SVET, TUDI Carobnost pesniškega jezika obvladajo mnogi ucenci NA DALJAVO na OŠ Pivka, kar vedno znova potrdijo s svojimi nagrajenimi umetninami. Kljub »posebnim« casom Osnovna šola Pivka je svojo so se osnovnošolci s svojimi pesmicami in bujno tradicionalno prireditev, ki jo domišljijo tudi v tem šolskem letu odzvali na zdaj pripravljajo skupaj z Glasbeno že 10. natecaj Rima raja (festival otroške poezije, šolo Postojna, »Glasba bogati razpisan za leto 2021). Med petnajst najboljših v naš svet«, letos preselila na razlicnih kategorijah sta se tako uvrstili kar dve splet. naši ucenki, in sicer v kategoriji mlajših ucencev (od 1. do 5. razreda) petošolka Nika s pesmijo Vabljeni k ogledu prireditve, Mišja družina, v kategoriji starejših ucencev (od ki jo najdete na kanalu 6. do 9. razreda) pa sedmošolka Eva s pesmijo Youtube in sicer pod naslovom Zima. Svoji pesmi bosta ucenki predstavili na GLASBA BOGATI NAŠ SVET prireditvi, ki bo v maju potekala na Vrhniki, v (https://www.youtube.com/ veliki dvorani Cankarjevega doma. watch?v=bre9kgogdck). Ucenkama iskreno cestitamo! ZMAGOVALNI ERASMUS+ LOGOTIP Osnovna šola Pivka je ponosna na svojo ucenko Sofijo (8. b razred), ki je v okviru Erasmus+ projekta ‘EUvalues for inclusion’ zasnovala zmagovalni logotip. Projektni logotip bo viden na mednarodnem nivoju in na vseh izdelkih novega projekta. PROJEKT SKUM NA DALJAVO OŠ Pivka že cetrto leto sodeluje v projektu SKUM, ki ucencem omogoca neposreden stik z umetnostjo. Pri tem sodelujemo z umetniki z razlicnih podrocij. Delo na daljavo je naše nacrte popolnoma spremenilo. Kljub mnogim oviram smo se odlocili, da dva glasbena dogodka izpeljemo preko aplikacije Zoom. Operni pevec Jure Pockaj je ucencem devetih razredov predstavil spevoigro Miroslava Vilharja Jamska Ivanka, osmošolcem pa Mozartove opere. K sodelovanju je pritegnil tudi dirigentko in pianistko Mojco Lavrencic. Takšen nacin dela seveda še zdalec ni primerljiv z živim nastopom glasbenika. Ucenci so predvsem pogrešali skupno prepevanje z opernim pevcem. Vendar pa je dogodek zanje pomenil prijetno popestritev šolskega vsakdanjika. V maju nacrtujemo še tretji obisk Jureta Pockaja, tokrat ,,v živo.'' Upam, da nam bo uspelo! NA TEKMOVANJU V ZNANJU VESELE ŠOLE DOSEGLI ZLATO PRIZNANJE Na OŠ Pivka smo zelo ponosni, saj smo bili na v letošnjem letu pa smo prvic dosegli zlato priznanje, tekmovanju iz znanja Vesele šole izredno uspešni. Naša kar je res izjemen uspeh. Ceprav nas izraz Vesela šola ucenka Tajda S. je dosegla res izjemno zlato priznanje nekako zavaja, je to izjemno težko tekmovanje, ki od na državnem tekmovanju, Daša Z. pa odlicno srebrno tekmovalcev terja ogromno znanja, dosežejo pa ga z priznanje. Julija B., Jakob K., Luka P., Žan M. in Jan M. veliko vloženega prostega casa, truda, dela in motivacije so dosegli bronasto priznanje. Na OŠ Pivka že vrsto in volje. Dobra uvrstitev na veselošolskem tekmovanju v let uspešno poteka interesna dejavnost Vesela šola, 8. in 9. razreduucencem poleg veliko znanja prinese tudi ki jo vodi mentorica Petra Bergoc in se jo udeležujejo srebrno ali zlato državno priznanje in tako prinaša tocke izredno pridni in motivirani ucenke in ucenci. Vsako leto za pridobitev Zoisove štipendije. posežemo po kar nekaj srebrnih državnih priznanjih, PIVKACINKE Tudi letošnje šolsko leto smo se z ucenci OŠ Pivka udeležili festivala Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega že kar 35. festivala je bila Moj kraj moj chef. Osem sedmošolcev je skupaj z mentoricama oblikovalo kulinaricni turisticni produkt PIVKAcinke, te so razlicica palacink, pri katerih uporabimo okoliške, domace proizvode. Dodamo pa jim tudi sestavine, zaradi katerih postanejo pivške palacinke tudi svetovljanske. Pri nacrtovanju trženja je ucencem pomagala tudi Deana Jezeršek, ki se je kar nekaj casa ukvarjala s promocijo slovenskih izdelkov na mednarodnih turisticnih sejmih ter bila vodja Turizma Ljubljana. Danes pa je Deana direktorica uspešne jezikovne agencije LanguageSitter® in ambasadorka AmCham Young ProfessionalsTM. Ucenci so izvedeli, kako potekajo predstavitve na velikih mednarodnih sejmih, kjer svoje turisticne proizvode predstavljajo države z vsega sveta. Tudi letos turisticnega proizvoda ucenci niso mogli predstaviti na turisticni tržnici pred širšo množico ljudi, kot je to v navadi. Zaradi strogih ukrepov so PIVKAcinke ocenjevalni komisiji odlicno predstavili trije ucenci kar preko videokonference. ZAHVALJUJOC ERASMUSU, JE SVET ŠE VEDNO MAJHEN Evropska dimenzija je na Osnovni šoli Pivka še vedno zelo živa. S skupnimi mocmi smo kljub oviram, ki jih prinašajo razlicni virusi, uspeli odpreti našim ucencem okno v svet in jim dali možnost spoznati sovrstnike iz drugih evropskih držav ter z njimi delati in ustvarjati. Aktivnosti, ki smo jih izvajali in jih še izvajamo v Erasmus+ projektih 'FROM COLUMBUS TO ATLANTIS' (Od Kolumba do Atlantisa) in 'EUvalues for inclusion' (EUvrednote za inkluzijo), nudijo ucencem velikoznanja iz raznih podrocij izobraževanja. Od leta 2018 se aktivnosti kar vrstijo. Med drugim so se nekateri ucenci, ki niso imeli posebnega znanja z racunalniki, naucili uporabljati aplikacijo Google maps pri nacrtovanju svoje poti v šolo. Drugi so v mešanih mednarodnih skupinah izmenjali življenjske izkušnje, kot jih doživljajo na podrocju ustvarjali virtualne potovalne agencije z zanimivimi ucenja in osebnega življenja v tem ranljivem in negotovem tridnevnimi programi znotraj vsake partnerske države. casu, v katerem živimo. Samostojno so priredili kratke Njihovo delo je celo pohvalila upraviteljica turisticne tecaje ucenja italijanskega, poljskega, grškega, španskega agencije Kompas v Postojni, ga. Miklavcic. Tretja skupina in slovenskega jezika. Trenutno se izvajata dve aktivnosti, ucencev je v Veliki Britaniji suvereno pripovedovala množici preko katerih se bodo šole slednjega projekta predstavile, tujim sovrstnikom o potovanjih slovenskih ljudskih junakov in sicer likovna aktivnost – predstavitev šol izpod copica in iz preteklosti. Spoznali so tudi delo montažerjev filmov in plesna aktivnost, kjer bo nastal kolaž plesov ucencev vseh video spotov in se udeležili snemanja treh video spotov. partnerskih šol. Med 'lockdownom' so si ucenci preko virtualnih srecanj mag. Magdalena Bobek SPOMLADANSKA IZMENJAVA Koncno smo docakali spomladansko Izmenjavo oblacil, ki je na naši šoli potekala že tretjic. Prvic pa smo se lotili tudi izmenjave knjig, saj je mesec april tradicionalno povezan s knjigami. Drugega aprila praznujemo Mednarodni dan knjig za otroke, 23. aprila pa Svetovni dan knjige. Izmenjava oblacil in knjig je potekala gladko, po razporedu in z upoštevanjem vseh priporocil NIJZ. Žal še vedno opažamo, da se najbolj odzovejo mlajši ucenci, starejših pa to ne pritegne. Kar precej ucencev je povedalo, da imajo sorodnike, ki jim podarijo svoja oblacila, kar je tudi v duhu naše akcije. Vsekakor je cilj, da vsakdo nekaj najde zase, bolj ali manj dosežen, zato smo na šoli zadovoljni in bomo s takšnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje. METULJCKI ZA HOSPIC Prvošolci na OŠ Košana so še zelo majhni, a že znajo zacutiti stisko bolnih, starejših ali brezdomnih ljudi. Ceprav so tako mladi in marsicesa še ne poznajo, so odprti za soljudi in se znajo vživeti v stisko sošolca, ki je doma pozabil lepilo, v telicka, ki ga takoj po rojstvu odpeljejo od njegove mamice, v starejše in obnemogle, ki jim bolezen crpa življenjsko energijo. Ja, majhni so še, ampak cuteci in socutni, kot bi bili odrasli, vcasih še bolj. Nic ne pomišljajo, ko je treba komu pomagati ali mu polepšati dan. Tokrat so se odlocili, da obudijo nasmeh pri ljudeh, za katere skrbi društvo Hospic. Iz papirja so zgubali metulje in jih okrasili z razlicnimi vzorcki. Pri matematiki so šteli pike, ki so jih risali ter dodali razlicne like. Zelo so se potrudili in izdelali polno košarico metuljev. Želijo si, da bi njihovi metulji v ljudeh obudili spomin na brezskrbno mladost, na tople pomladne dneve, na igro vetra v laseh … Naj se jim želja uresnici. DAN ZEMLJE NA VRTU Dan Zemlje smo na košanski šoli obeležili kar se da aktivno. Ucenci in ucitelji so pod vodstvom naše ravnateljice cistili gredice na šolskem vrtu. Zemljo so opleli in zrahljali. Razrasle trajnice so izkopali ter posadili na drugi, primernejši prostor. Opleli so tudi gredico špargljev in malinjak. Ucenci so se na koncu še malo poigrali in uživali v toploti soncnih žarkov. Vrt je sedaj pripravljen za sajenje in sejanje. Ucitelji, ki skupaj z ucenci skrbijo za gredice, so se seznanili s pomembnejšimi naceli ekološkega vrtnarjenja: kolobarjenje, mešani posevki, upoštevanje dobrih in slabih sosedov, razpored del glede na položaj Lune, zastiranje tal ter naravno zatiranje škodljivcev. Z vsemi naštetimi naceli se zmanjša potreba po uporabi sredstev za zatiranje škodljivcev in plevelov, kar pomeni, da je pridelana hrana veliko bolj zdrava. Paradižnik že na gredici vzljubi baziliko, cesen je najboljši prijatelj jagod, fižol pa najraje pleza po koruzi… Ko je Luna v ognjenih znamenjih Ovna, Leva ali Strelca, so to najboljši dnevi za sejanje in pridelovanje rastlin s plodovi… Se vam zdi zanimivo? Pravite, da je komplicirano? Ja, res se sliši tako, a naši ucenci ne poznajo omejitev. Ko smo prvošolce vprašali, kaj bi pa oni posadili na svojo gredico, so našteli tudi ananas in melone. Njihove želje bomo poskusili cim bolj upoštevati. VRTNARSTVO V NAŠIH KRAJIH SKOZI CAS V okviru Mreže šol Parka Škocjanske jame je okolišcinam navkljub vseh osem šol, med njimi tudi naša OŠ Košana, pokazalo veliko mero prilagodljivosti in vzdržljivosti pri skupnih prizadevanjih za doseganje UNESCO ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj. Verjetno nas je veliko v minulem letu preživelo na svojih vrtovih precej vec casa kot v letih brez virusa. Naši raziskovalci Mreže šol PŠJ so se tako letos posvetili znacilnostim vrtnarstva, - kot obdelovanja vecinoma ograjenih površin v bližini doma, razdeljenih na manjše dele, za pridelavo povrtnin, dišavnic, zelišc in okrasnih rastlin, - in vlogi žensk pri tem v naših krajih skozi cas. Raziskovalno delo smo sklenili z nagovorom univerzitetno diplomirane inženirke zootehnike in mentorice kmetijskega Na Osnovni šoli Košana so k raznolikemu krožka na Osnovni šoli Podgrad, Tamare Urbancic. raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu pristopili ucenci Ucencem je preko video posnetka na srce položila od 1. do 4. razreda pod mentorstvom Barbare Škabar, pomen kmetovanja na ekološki ali biodinamicen nacin ter Marije Mršnik, Katje Cekada, Mojce Žnidaršic in življenje po nacelih permakulture. Razložila je, da na tak Sabine Jejcic Turk. Risbice gredic so obogatili z nacin ohranjamo naše okolje našim zanamcem, skrbimo animiranimi elementi, izdelali so igri Vrtni clovek ne jezi za neonesnaženost vode in tal, pridelana hrana pa je se in Vrtna pustolovšcina, Vaške klepetulje so v narecju okusna in hranljiva. Opomnila je, da so tudi naši predniki razložile, kaj vse bodo spomladi morale postoriti na vrtu, pred prvo svetovno vojno kmetovali trajnostno, vendar zbrali so narecna poimenovanja za vrtne pridelke, orodja so imeli veliko rocnega dela. Da bi si delo olajšali, so po in ograjo (»gartlc«) ter se tudi sami preizkusili v pridelavi, drugi svetovni vojni zaceli v velikih kolicinah uporabljati pobiranju in pokušini motovilca, pšenice in kreše. kemicna sredstva za gnojenje in zatiranje bolezni in škodljivcev, kar se je izkazalo kot unicujoce za okolje in Poleg vsega tega so izvedli še terensko raziskavo in med škodljivo za ljudi. Zato so pred nekaj desetletji vzniknile drugim ugotovili, da so z izjemo rdecih polžev škodljivci v pobude po vrnitvi v ekološko kmetovanje z novimi znanji Košanski dolini isti kot nekoc s to razliko, da so jih vcasih in tehnologijami, ki olajšajo delo. Poudarila je, da imamo zatirali s pobiranjem (hrošci, gosenice, polži), motikami Slovenci bogato dedišcino obdelovanja vrtov in prav je, da (voluharji, krti), posipanjem s pepelom, Pepeinom ter v se vsa ta pestrost vrtov in bogastvo znanja obdelovanja v vodi namocenimi koprivami (uši), medtem ko jih danes sožitju z naravo ne izgubi, ampak neprenehoma prenaša zatirajo z insekticidi, granulami, strupi in napravami, ki iz starejših generacij na mlajše. spušcajo frekvence. Osnovna šola Košana Izobraževanje V VGCJU RAZVESELJUJEMO NAJŠIBKEJŠE POLETNA CVETNA DEKORACIJA °etrtek, 27. maj ob 16.30 uri, Ljudska u iverza Postoj a Floristka Melita Jurca nam bo izdala nekaj skrivnosti, kako oblikovati privlacno dekoracijo iz poletnega cvetja. Udeleženci bodo pod njenim budnim ocesom dekoracijo ustvarjali sami in jo nato odnesli s seboj ter si z njo polepšali svojo vrtno mizo, popestrili teraso ali preprosto vnesli košcek poletnega vzdušja v svoj bivalni prostor. Ce a delav ice: 10 eur Obvez e so predhod e prijave a 05/721 12 80, lu-postoj a@zavod-z a je.si. Število mest je omeje o. KOTI˜EK ZA MLADE MLADI DELAJO BREZ ZAVOR Društvo Mladi za Pivko je na pobudo skupine mladih v letu 2020 prijavilo na Obcino Pivka mladinski projekt ureditev dela Mladinskega centra v prostor za aktivno druženje. Ker so bila sredstva na razpisu odobrena, so mladi korona cas izkoristili in marljivo spreminjali skladišce v prostor za aktivno preživljanje prostega casa. V prihodnje upajo, da bodo mladi v Pivki prostor prepoznali za svojega ter mu z veseljem dodajali novo in svežo vsebino. Nam je vedno fajn in z nami je vedno fajn! Si tudi ti fajn in bi se rad imel fajn? POSTANI AKTIVIST INFO@KSOPP.SI BENJAMIN: 040 - 227 - 221 Izobraževanje Mladi za Pivko V VGC-ju vedno oboroženi z dobro voljo in smehom premagujemo vse nelagodnosti, ki nam jih na pot pošiljajo s korono -19 obarvani dnevi. Na naših srecanjih skupine Kvackane nitke smo se spomnili predvsem otrok, ki jih je korona najbolj prizadela in jih potisnila v še vecje stiske. S pomocjo Marte Kernel, redne udeleženke naših srecanj, smo se povezali z Anito Ogulin in ekipo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, ki skrbi za program Botrstva. Za potrebe otrok, vkljucenih v njihov program, smo pripravile paket kvackanih igrac, od katerih bo vsaka, kot se je izrazila ga. Anita »osrecevala otroka, ki potrebuje spodbude, ljubezen, varnost in prijatelje«. 15. februar – Mednarodni dan otrok z rakom, nas je opomnil, da so tudi v naši sredi otroci, ki s svojimi družinami bijejo boj z boleznijo na hematološko – onkološkem oddelku Pediatricne klinike v Ljubljani. Del nastalih izdelkov smo v dogovoru s predstojnico oddelka namenile Junakom tretjega nadstropja. Zaradi nevarnosti prenosa okužbe bo vsak junak prejel svojo igraco, v katero so vkvackane tudi dobre misli in želje za njihovo okrevanje. Skrbi in ljubezni pa nismo potrebni samo ljudje temvec tudi živali. V sodelovanju z Društvom za zašcito živali Postojna smo na pobudo njihove predsednice Silve Bajc za potrebe dobrodelne akcije Posvoji kvackano – pomagaj brezdomni, prispevale kvackane muce. Slednje bodo šle v »posvojitev«, s cimer bo društvo zagotovilo del sredstev, potrebnih za oskrbo zapušcenih muc. Srecujemo se v prostorih VGCja na Kolodvorski 3, v bivšem baru Cure. Naš cilj je, da se družimo, nasmejemo, izmenjamo novice in napolnimo z dobro voljo. V kolikor še kaj naredimo ali se kaj novega naucimo, je naše veselje še vecje. Veseli smo vsakega novega obraza, ki se nam pridruži in z nami podeli svoja znanja in zanimanja. Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali mail: vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano PRIZNANJE ZDRUŽENJU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Obcine Pivka Združenju šoferjev in avtomehanikov Postojna podelila svecano listino AVP za leto 2019 za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na podrocju prometne varnosti. Združenje šoferjev in avtomehanikov Postojna je društvo v javnem interesu, ki svoje poslanstvo namenja skrbi za vecjo varnost vseh udeležencev v prometu in dvigu prometne kulture na obmocju Obcine Postojna in Obcine Pivka. Aktivno deluje tudi pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu. SPVCP Obcine Pivka že vse od ustanovitve v letu 1995 odlicno sodeluje z društvom Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna, ki so pomemben dejavnik skrbi in dela za varnost prometa in predvsem najbolj ogroženih udeležencev – pešcev. Vsako leto pred zacetkom šolskega leta postavijo oznake, ki opozarjajo voznike na najmlajše udeležence, ki obiskujejo osnovni šoli v Pivki in Košani. Na zacetku šolskega leta clani združenja iz Obcine Pivka aktivno spremljajo dogajanje na najbolj prometno obcutljivih tockah poti otrok v šolo in otrokom in staršem DOBROTA, KI OGREJE SRCA Tudi letošnje velikonocne praznike smo doživeli bolj kot ne »na daljavo«. Upajmo, da so se nas kljub temu vsaj nekoliko dotaknili in v nas pustili sled duhovnosti. V medgeneracijskem sodelovanju, seveda v svojih družinskih »mehurckih«, so pridne prostovoljke urejale in okraševale oljcne vejice. Dela so imele kar precej, saj smo z njimi razveselili mnoge starejše obcane, ki bivajo v domovih za ostarele. Še pred obiskom le-teh, pa je g. župnik vse zelenje blagoslovil in to prav zares, v živo, na cvetno nedeljo in v navzocnosti le nekaj ljudi, kot pac dopušcajo ukrepi. Obiskali smo Dom upokojencev v Postojni in zavod Talita Kum in z blagoslovljenimzelenjem ter vošcilnicami Škofijske Karitas Koper polepšali praznike tam stanujocim. Žal vošcil nismo mogli osebno predati, a nic zato! Važno je samo, da so prišla do stanovalcev. Zaposleni v teh ustanovah so nam sporocili, da so bili stanovalci naše pozornosti iskreno veseli, tudi potocili so kakšno solzico ganjenosti in srece. Kako malo je potrebno, da s svojimi skromnimi dejanji lepšamo in izboljšujemo svet! Razdeljevanje hrane in oblacil poteka ves cas nemoteno. Pri delu v skladišcu in razdeljevanju hrane strogo upoštevamo ukrepe in spoštujemo vsa priporocila in navodila pristojnih služb. Oblacila razdeljujemo na nacin, da posameznik na list papirja zapiše, katera oblacila in kako velika potrebuje, dopiše svojo telefonsko številko in vrže list v nabiralnik pri vratih hiše Karitas. Ko napravimo paket z željenimi svetujejo, kako se obnašati v prometu. Skupaj s predstavniki SVCP-ja in Policije sodelujejo na sprejemu prvošolcev in otrokom in staršem posredujejo svoja opažanja, posebej pa vedno poudarijo nepogrešljivo vlogo staršev in njihovega zglednega obnašanja v prometu. Sodelujejo tudi v redni akciji PEŠEC s poudarkom na osvešcanju starejših udeležencev – pešcev v prometu. Clani združenja redno konstruktivno sodelujejo v delu našega SPVCP-ja in predlagajo rešitve za boljšo varnost v prometu. Že cetrt stoletja so nepogrešljiv dejavnik na podrocju varnosti v prometu v Obcini Pivka. V vzpodbudnem stanju prometne varnosti na našem obmocju je vtkano tudi delo številnih njihovih clanov s podrocja naše obcine in seveda vodstva združenja. Cestitamo! Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Obcine Pivka oblacili (kar pac imamo), poklicemo za prevzem paketa. Tako imamo z našimi obcani minimalni kontakt. Naše delo pa ne bi bilo mogoce brez raznolikih dobrotnikov. Vsem, ki nam na kakršenkoli nacin pomagate, se iskreno in srcno zahvaljujemo! Hvala vsem, ki polnite košarice Karitas v Sparu in Mercatorju. S priboljški obogatimo naše prehranske pakete. Zahvaljujemo se družini Gustincic iz Volc, ki je ob smrti svojega Karla namesto cvetja in svec darovala sredstva Karitas Pivka. Bog povrni vsem! Župnijska Karitas Pivka ZDRAVJE V OBCINI PIVKA Nacionalni inštitut za javno zdravje je tudi letos zbral podatke, ki povzemajo kljucne kazalnike v Obcini Pivka. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprecja. • Stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4. • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzrocitelji je bil višji od slovenskega povprecja. • Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega crevesa in danke je bila 62,5 %, v Sloveniji pa 65,6 %. • Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka maternicnega vratu je bila 66,2 %, v Sloveniji pa 72,4 %. Zdravstveno stanje in umrljivost • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprecno 19,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni. • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprecju, za sladkorno bolezen velja enako. • Stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi srcne kapi je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. • Pri starejših prebivalcih obcine je bila stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. • Delež uporabnikov pomoci na domu je bil višji od slovenskega povprecja. • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 12 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19. Vir: NIJZ DNEVNI CENTER ŠENT IŠCE PRIJATELJE! Ce prišel boš k nam na Šent, izginil vsak tvoj bo šment, nic vec ne boš osamljen ali celo pozabljen. Pridi v našo družbo in dobil boš super »službo«. Naši šefi so kul osebe, polni znanja in idej, z njimi lahko se meniš marsikej. Morda pa prideš do ideje, kaj v življenju ti ne šteje. Videl boš kako bo fajn, ko z dobro voljo ustvarimo si plan. Nadenimo si maske, stopimo meter stran, da ostane zdrav nam vsak dan. Sodelujemo in tekmujemo, izdelujemo in pišemo, tako nastanejo lepe stvari, ki jih nikjer na svetu ni. Pridi in prepricaj se še sam, da res uporaben je naš program. DODATNE INFORMACIJE: Dnevni center ŠENT 05 / 721 – 4771, dorotea.zigon@sent.si Tržaška cesta 34a, 6230 Postojna PROGRAM ZORA ZA ODKRIVANJE PREDRAKAVIH SPREMEMB MATERNICNEGA VRATU Rak maternicnega vratu je ena tistih oblik raka, ki jo lahko preprecimo, ce pravocasno odkrijemo predrakave spremembe. Ker se bolezen dolgo let razvija neopazno in brez ocitnih znakov je pomembno, da ženske opravljajo preventivne in redne ginekološke preglede tudi, ce nimajo nikakršnih ginekoloških težav. Državni program Zora omogoca ženskam starim od 20 do 64 let, da brezplacno opravijo bris, s katerim se odkrivajo spremembe celic maternicnega vratu, še preden bi lahko postale rakave. Ce je izvid dveh zaporednih brisov, ki sta bila opravljena v razmaku enega leta negativen, se osebo ponovno povabi na pregled cez tri leta. Ce pa je izvid pozitiven oziroma patološki, je potrebno z nadaljnjimi preiskavami ugotoviti za kakšne spremembe gre. Le pravocasno odkrite sprememb in zgodnje zdravljenje, uspešno preprecita nastanek raka. Za cim boljšo zašcito pred okužbo s HPV se priporoca upoštevanje nacel varne spolnosti. Program Zora pa priporoca tudi cepljenje 12-letnih deklic proti HPV v rednem programu cepljenj, saj se bo tako še dodatno izboljšala ucinkovitost preprecevanja raka maternicnega vratu. V obdobju med leti 2017 in 2020 je bila pregledanost žensk v obcini Pivka 66,2 %. Želimo si, da bi se v program vkljucilo še vecje število žensk, zato vabimo vse, da se odzovejo vabilu v program Zora in obišcejo svojega izbranega ginekologa. Vec informacij o Programu Zora in o preventivnih ginekoloških pregledih lahko dobite: • pri svojem osebnem izbranem zdravniku ali pri svojem izbranem ginekologu, • na spletni strani programa Zora www.zora.onko-i.si, • na elektronskem naslovu zora@onko-i.si ali pa • v Centru za krepitev zdravja ZD Postojna (zaradi trenutne epidemiološke situacije zacasno ne izvaja vseh svojih aktivnosti). Živa Žerjal, NIJZ OE Koper Temelji doma za stare ljudi v Pivki bodo kmalu postavljeni, kar je velik korak na poti k starosti prijazni skupnosti Pivka. Vzporedno s pripravami na gradnjo doma pa nastaja tudi celostna razvojna strategija za podrocje staranja in sožitja med generacijami. Strategija nastaja v najbolj ugodnem casu za povezovanje obstojecega in novega, z novim domom na celu, v harmonicno in funkcionalno celoto, ki bo tej in prihodnjim generacijam starejših Pivcanov omogocala kakovostno in dostojanstveno staranje. Zakaj je strategija eden kljucnih korakov na poti k starosti prijazni skupnosti? V prvi vrsti zato, da je lokalna skupnost pravocasno pripravljena na znatno povecanje starejšega prebivalstva. Dandanes ima približno 25 % prebivalstva vec kot 60 let, v prihodnosti bo ta delež znašal kar 40 %; delež starejših nad 80 leti, ki po vecini potrebujejo dolgotrajno oskrbo, pa se bo povecal za dva do trikrat. Strategija v tej zahtevni situaciji služi kot kompas, ki kaže, v katero smer mora pluti Obcina, da bo situacijo dobro obvladala. Ce vsak v obcini na podrocju staranja vesla v svojo smer, se izgubi ogromno energije, ladja pa ostaja na mestu. Osnovno vodilo pri pripravi strategije je sistematicnost. Priprava strategije je odlocilni korak za ureditev celostne integrirane dolgotrajne oskrbe. Takšno oskrbo v kraju potrebuje okoli 4% prebivalstva – od 100 prebivalcev kraja je eden nastanjen v domu, tri pa oskrbujejo doma. Težnja prizadevanj, vkljucno z izgradnjo manjšega doma je, da se lahko vsi obcani starajo v svoji obcini; okrog sodobnega doma pa vpeljati vrsto drugih programov. Poleg integrirane dolgotrajne oskrbe sta pomembni tudi skrb za staranje 20% še sorazmerno zdrave upokojenske generacije ter skrb za medgeneracijsko vzgojo za novo solidarnost. Kakovost življenja vsake generacije je namrec odvisna od njihove povezanosti in medsebojnega spoštovanja. Poleg tega Svetovna zdravstvena organizacija v programu Starosti prijaznih skupnosti priporoca devet podrocij za konkretne ukrepe: 1. stavbne in zunanje javne površine, 2. prevoz, 3. bivališca, 4. družabno življenje, 5. spoštovanje in vkljucevanje v družbo, 6. družbeno angažiranje in zaposlitvene možnosti, 7. komuniciranje in informiranje, 8. storitve skupnosti in zdravstvenih služb ter 9. varnost. Znotraj tega okvira se mora vsaka krajevna skupnost sama vprašati, kaj njeni prebivalci potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hocejo. Graditi moramo tako na realnih potrebah obcanov in obcank, kot na zmožnostih, drugace to ostane seznam želja. Poleg tega je potrebno priti tudi do odlocitve, kaj v neki obcini hocemo, saj so strateški dokumenti podlaga za pripravo akcijskih nacrtov, usmeritev za konkretna prizadevanja, orientacija za razpise. Do strateških usmeritev, ki ne bodo zgolj formalnost in ne le dokument, na katerem se bo nabiral prah, lahko pridemo samo skupaj. In sicer: obcinska politika in uprava, stroka (socialna, zdravstvena, gerontološka) in civilna sfera, stari ljudje sami. Odlocitve sprejete skupaj nas zavezujejo tudi k njihovemu skupnemu uresnicevanju, za katerega smo odgovorni vsi, ne le politika in uprava, niti ne samo stroka, niti ne samo civilna sfera. Zato strategijo pripravljamo v vec korakih. V prvem koraku ugotavljamo stanje. Sodelavci Inštituta Antona Trstenjaka, ki pripravo strategije vodimo, zbiramo odgovore na dve vprašanji: »Kaj vse je v Pivki starosti prijazno, da smo lahko tega veseli in na to ponosni?« »Kaj bi se dalo v naši obcini spremeniti, popraviti, organizirati, da bi bil bolj prijazen starim in z njimi vsem ostalim?« V kolikor bi želeli tudi vi prispevati svoj odgovor, pošljite e-pošto na alen@iat.si, ga oddajte na naslov Obcine Pivka (naslovljeno na Jano Knafelc Strle) ali poklicite na 01 433 93 01. V naslednjih korakih bomo primerjali sliko stanja s strokovnimi usmeritvami in dobrimi praksami od drugod. To bo izhodišce na eni strani za pripravo strateških usmeritev, na drugi strani pa tudi za konkretnejše nacrtovanje korakov za uresnicevanje prioritet. V ta namen bomo v naslednjih mesecih organizirali nekaj srecanj, na katere ste, poleg deležnikov lokalne akcijske skupine starosti prijazne obcine Pivka ter politicnih predstavnikov, vabljeni tudi zainteresirani obcani in obcanke. Marta Grcar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijska sožitje • Radi vozite? Vabljeni, da se nam pridružite v • Ste odgovorni? super prostovoljski ekipi Sopotnikov. Kaj kot prostovoljec Sopotnikov pocnete? Opravljate prevoze z namenskim vozilom v okviru izvajanja storitve brezplacnih prevozov za starejše Sopotniki. Vaše naloge: - se odlocite, kateri dan v tednu bi želeli pomagati starejšim, - po razporedu voženj odpeljete starejše po opravkih, - med prevozom se pogovarjate, s sopotnikom si izmenjata izkušnje, nasvete, zgodbe, - spoznavate nove ljudi in kraje. V kolikor bi tudi vi pristopili in se udeležili uvodnega usposabljanja, vabljeni, da se nam oglasite. Dosegljivi smo na 051/657 555. KRPANOVA BRALNA ZNACKA Društvo upokojencev Pivka je v sezoni 2020/21 cetrtic na sedežu društva upokojencev in v knjižnici v Pivki. priredilo bralno znacko za vse upokojence v obcini Pivka. Zakljucek Krpanove znacke in podelitev priznanj bralcem Za vecjo prepoznavnost in lokalno obarvanost smo jo bomo izvedli na nacin, ki ga bodo dovoljevali epidemiološki imenovali Krpanova bralna znacka. ukrepi. Do takrat pa pridno prebirajte knjige. Veseli bomo tudi predlogov za novo sezono Krpanove bralne znacke, Žal nam tudi letošnjo sezono krojijo epidemiološki ukrepi, saj želimo z izborom literarnih del zadovoljiti cim širši krog zato nismo mogli prirediti zacetka branja ob svetovnem bralcev. dnevu starejših. Praviloma koncamo sezono s prireditvijo in podelitvijo priznanj bralcem 23. aprila, ob svetovnem dnevu Hvala vsem, ki berete in s knjige. Letos moramo spet prirediti drugacen zakljucek tem pomagate pri ohranjanju bralne sezone, zato smo v DU Pivka sklenili, da prestavimo lepega jezika in izražanja. zakljucek bralne znacke do 25. junija 2021.Vabimo vse, ki ste že prebrali kakšno knjigo, pa še niste oddali izpolnjene Jožica Knafelc zloženke, da to storite cimprej. Zloženke še zmeraj zbiramo SRECANJE PROSTOVOLJK MARJAN KORENT – PREDANI ŠPORTNIK IN ORGANIZATOR Konec marca smo se zbrale prostovoljke društva ŠPORTNIH AKTIVNOSTI upokojencev Pivka, ki sodelujemo v projektu Starejši za Veriga zanimivih ljudi v naši obcini se podaljšuje. Veseli smo, starejše – za višjo kakovost življenja doma. Srecanje smo da se ljudje ukvarjajo z razlicnimi dejavnostmi v življenju in težko pricakovale, saj smo se po dolgem casu spet videle v živo. Zaradi spoštovanja epidemioloških ukrepov smo se sestale v prostorih Vecgeneracijskega centra. Na zacetku nas je pozdravil predsednik društva upokojencev Evgen Primožic. Poudaril je pomen prostovoljstva in pohvalil naše dosedanje delo, ki je v casu epidemije postalo še posebej zahtevno. Pri pregledu dela iz prejšnjega obdobja Foto: Jožica Knafelc s svojo prisotnostjo in delovanjem bogatijo in nadgrajujejo življenja naših obcanov. Eden takih je tudi Marjan Korent, športnik z dušo in telesom, saj je ena kljucnih osebnosti, ki je veliko doprinesel k zdravemu športnemu duhu v Pivki in navdušil marsikaterega mladega cloveka za aktivni šport. Vse prostovoljke smo starejše obcanke in spadamo v rizicno skupino, zato moramo biti pri druženju zelo previdne in spoštovati navodila NIJZ. Verjamemo, da je vsega Gospod Marjan Korent, na zacetku najinega pogovora vas prosim, ce se bralcem lahko na kratko predstavite. Moj oce je bil kot železnicar premešcen v Pivko za šefa postaje. Dobil je stanovanje na železniški postaji, kjer sem smo ugotovile, da smo kljub omejitvam pri obiskovanju in druženju izpolnile plan obiskov. To nam je uspelo zato, ker smo dopolnile nacine druženja s telefonskimi pogovori in sporocili. Pomagale smo najbolj rizicnim starostnikom pri Foto: arhiv Marjana Korenta nabavi živilskih potrebšcin in zdravil, glede na dobljene hudega enkrat konec. Vedno je vec tistih, ki potrebujejo kolicine smo razdelile maske najbolj potrebnim. V se leta 1959 rodil. Rad se pošalim, da sem prej kot svojo pomoc, prostovoljcev pa premalo. Zato vabimo vse, ki nadaljevanju smo razpravljaletudi o pojavu nasilja v družini mamo zagledal dim parne lokomotive. Moja velika želja je bila postati strojevodja, vendar mi zaradi zdravstvenih jim je dan cut za socloveka, da postanejo prostovoljke in o želji uporabnikov, da bi dobili v naši obcini varno hišo. Epidemiološka situacija v državi nam narekuje skrben oziroma prostovoljci in se nam pridružijo. Nevenka Šelj težav to ni uspelo. Koncal sem železnicarsko šolo in se nacin dela. Zato bomo tudi letos obiskovale le tiste zaposlil kot transportni komercialist. Moram povedati, da je bilo moje otroštvo zelo lepo. Otroci smo bili zelo živahni. predsednik Atletskega kluba Pivka. Kot trener otrok sem Zelo radi smo imeli igre v naravi. Radi smo igrali nogomet zacel sodelovati tudi pri organizaciji Petelinjskega teka. Še PRAVICE STAREJŠIH IN MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE in košarko ter se drsali in igrali hokej na zamrznjenem danes sodelujem kot traser proge za mladino in clane. Vse te vloge še danes z veseljem opravljam, saj menim, da je športno udejstvovanje za otroke najpomembnejše. ribniku. Uživali smo v igrah lovljenja in z njimi belili glave tudi odraslim. V bloku smo zvonili sosedom in nato bežali pred njihovimi jeznimi pogledi in žuganjem. Lepo je bilo! Na mednarodni ZOOM konferenci Evropske zveze seniorjev (ESU) Evropske ljudske stranke v marcu je bil poudarek na direktivah EU, ki bo poskušala zagotavljati Kako le najdete ves potrebni cas za vaše aktivno zašcito in varovanje clovekovih pravic za vse generacije Katero je vaše osnovno delo oziroma poklic? delovanje in hkrati še sodelovanje v razlicnih dejavnostih? Že od malih nog so me vzgajali v solidarnem duhu. Spodbujali so me, da pomagam drugim in delam dobro za socloveka in skupnost. Zato mi ni težko cas nameniti tovrstnim aktivnostim. Tak nacin življenja mi omogoca tudi moja družina, ki me pri tem podpira. Vcasih je lahko tudi naporno, vendar ko vidim veselje otrok, je ves trud poplacan. na podrocju varovanja zdravja, vkljucenosti v družbeno Moj osnovni poklic je bil transportni komercialist. Služboval sem na vec postajah, od Borovnice, Ilirske Bistrice do Kopra. Kar 17 let sem bil zaposlen v železniškem carinskem odpravništvu v Sežani. Ko je Slovenija vstopila v EU, sem opravil izpit za sprevodnika na vlaku in to delo v veliko veseljeopravljal 10 let. Leta 2017 sem se upokojil. Tako sem sedaj tisti klasicni upokojenec, kateri nima nikoli casa. Na to temo bi povedal šalo: Zakaj upokojenec vozi prazno samokolnico po dvorišcu? – Zato, ker je nima casa dogajanje in zašcite starejše, najbolj ranljive populacije. Vse to se žal v praksi povsem ne izvaja. Poseben izziv je prav cas pandemije, ko so bili predvsem starejši ponekod izpostavljeni kršitvam clovekovih pravic glede zdravstvene oskrbe, spoštovanja in dostojanstva… V teh casih smo na preizkušnji. Staranje postaja stigma in neprimeren odnos do njega je žal v porastu. Da bi izboljšala stanje, je EU pristopila h kampanji, katere cilj je mobilizirati vse clanice EU in jih spodbuditi, da podprejo naložiti. sprejem konvencije Združenih narodov. Konvencija precej slabo opremljeni s tem znanjem. Pomanjkanje teh Kaj pa današnji cas, ki je tako drugacen, v prid kvalitetnemu staranju prebivalstva ni nova, saj vešcin je povezano z vec dejavniki kot nižja izobrazba, poln omejitev gibanja? Kaj nam vsem skupaj Ste pravi Pivcan. Od kdaj se ukvarjate s se že desetletje nacionalne institucije za clovekove nedostopnost do interneta, nižji prihodki, starejši se tudi svetujete? zapirajo v svoje skupnosti starejših – socialna izolacija. športom? Kako se je zacelo vaše aktivno pravice trudijo sestaviti nov predlog ravnanja s starejšo Sem vecni optimist, zato vem, da bodo prišli boljši casi. V casu covida-a pa svetujem cim vec gibanja v naravi. Te razmere pa so tudi priložnost, da se starejši populaciji delovanje? Bili ste med ustanovitelji Atletskega kluba, pa pri Petelinjskem teku in v Športni populacijo in njenimi pravicami. Od 29. marca do 1. aprila je potekalo zasedanje Organizacije združenih narodov o nudi možnost digitalnega izobraževanja. Zanimiv je tudi Vsak naj poišceaktivnost, ki mu ustreza. Prisluhnimo sebi. tem. Predsedovanje Svetu Evrope, ki ga bodo sestavljale podatek iz raziskave komisije za osnovne clovekove zvezi. Vcasih je bolje, da zmanjšamo svoje zahteve in želje in Nemcija, Slovenija in Portugalska, bo priložnost, da pravice EU iz leta 2018, ko je bilo 98 % mladih med 16 Imam se za pravega Pivcana, bolj natancno za zaživimo bolj preprosto. Prav ta cas nas opominja, da se ustavimo in zavemo, da smo prav vsa bitja na tem planetu, z razlogom. Vedno znova se mi poraja misel indijskega duhovnega ucitelja: »Ljubezen je custvo, ki raste z deljenjem.« Sam si v tem casu pomagam tudi z meditacijo. se dopolni in uskladi ucinkovit mednarodni sistem za in 29 let digitalno pismenih, med starejšimi od 65 - 74 let »Postajcana«. Kot sem že povedal, se s športom ukvarjam že od malih nog. Moj najljubši šport je bil nogomet. Za Nogometni klub Pivka sem igral za vse sekcije. Ker je v Pivki nogometni klub prekinil delovanje, sem se navdušil za atletiko. Moj cilj je bil preteci progo Petelinjskega teka, clovekove pravice, in da se v konvenciji posebej poudari starosti pa le 49,8%. Danes, v casu izolacije, pa je odstotek specificne pravice starejših. Na konferenci v aprilu gotovo še nižji. Tu lahko odigrajo vlogo ucitelja mlajše (63 udeležencev) je predavatelj, romunski poslanec generacije, ki dobro obvladajo moderna komunikacijska Evropskega parlamenta Siegfried Muresan, poudaril, sredstva. Pomembna naloga ESU bo podpora aktivnemu Kljub moji živahni naravi sem se naucil ustaviti, prisluhniti da si mora Evropska skupnost prizadevati zgraditi nacinu vkljucevanja starejših v družbo. Predsednica kar mi je tudi uspelo. V otroštvu nismo imeli možnosti imeti sebi, naravi in drugim. To svetujem tudi bralcem. Poišcite socutno družbo, ki bo s pravo politiko poskrbela za ESU An Hermans je spomnila na 29. april, ko letos že trenerja in se izpopolnjevati v športu. Bili smo prepušceni aktivnost, ki vas pomirja in ne podlezite strahu. zdravje državljanov, za delovna mesta in varovanje vseh dvanajstic, praznujemo Evropski dan medgeneracijske sami sebi. Prav zato je bila moja velika želja postati generacij. Razlike med državami clanicami EU so namrec solidarnosti. Starejšim je treba nuditi zašcito in podporo, trener atletike in pomagati otrokom do boljše psihofizicne Kaj bi sporocili bralcem Pivškega lista, da bi na tem podrocju prevelike. Cas je prinesel potrebo po vse mlajšim pa omogociti delo in delovna mesta, da se bodo kondicije. Preko Atletskega kluba Postojna sem se vpisal se bolje zavedali, kako pomembna je telesna aktivnost za zdravje? Že pticki na vejah civkajo, da je gibanje dobro za cloveka. Za aktivno preživljanje casa ne potrebuješ veliko. Že vecji digitalizaciji in uporabi e-medijev, da bo cloveštvo lahko dejavno vkljucili v družbo. »Skupaj bomo zmogli,« v novih razmerah lažje premagalo tegobe, ki jih prinaša je zakljucila predsednica ESU. Obeh konferenc sem se virus. Ob tem sta nastala dva velika problema, in sicer udeležila kot clanica izvršilnega odbora ESU iz Slovenije na tecaj za atletskega trenerja in ga uspešno opravil. Kot trener sem nekaj let deloval preko Atletskega kluba Postojna, v Pivki. Na pobudo Borisa Mikuša smo leta 1996 bolezen je najbolj prizadela starejše, ki so najbolj ranljiva v imenu Zveze seniorjev Nove Slovenije-kršcanskih ustanovili Atletski klub Pivka. Ustanovitelji smo bili: Aleš skupina, pa tudi posledicno zaradi nevarnosti pred okužbo demokratov. v vecini primerov izolirani in s tem še bolj osamljeni. Žal sama hoja v naravi izboljša zdravje srca, pozitivno vpliva na duševno zdravje in zmanjša tveganje za razvoj Cantarutti, Iztok N. Cancula, Klavdija Perenic, Nataša Zalar, Ivan Celigoj in Ernest Margon, ki je bil kasneje tudi prvi Irena Margon se starejši delijo na dve skupini; to so digitalno pismeni, ki diabetesa in drugih neprenosljivih kronicnih bolezni. Pred zacetkom vadbe se je dobro posvetovati s strokovnjakom, ki vam bo znal predlagati primerno vadbo za vaše telo in življenjske navade. Najtežje je zaceti, vendar z majhnimi spremembami vsakdana lahko dosežemo veliko. Tudi sam sem zacel tako. Kilometer po kilometer in uspelo mi je. V casu aktivnega treniranja me je pot zanesla tudi na svetovne maratone. Takrat sem med drugim spoznal, da živimo v res lepih in varnih krajih. Ko sem v New Yorku videl, da ljudje potrebujejo npr. vec kot uro vožnje z javnim prevozom do centralnega parka, da se lahko rekreirajo, sem spoznal, da sem velik srecnež, saj lahko iz hiše stopim v naravo. Imate morda v spominu kakšno posebno »pivško« zgodbo ali anekdoto v zvezi s športom, kakšno vašo posebej priljubljeno disciplino? V spomin sta se mi vtisnili dve anekdoti. Prva je tragi­komicni dogodek, ki se je zgodil na Petelinjskem teku. Po nekaj letih »službe« traserja proge sem si zaželel tudi sam nadeti startno številko in se pomeriti s tekaci. Prijatelji, ki so prevzeli mojo vlogo, so mi zagotovili, da dobro poznajo progo. Na cetrtem kilometru pa je kolesar, ki je vodil tekace, napacno zavil in doloceno število tekmovalcev zapeljal na krajšo progo. Del pocasnejših tekacev je pravilno nadaljevalo tek proti Palcju. V Palcju so prve na progi tradicionalno pricakali gasilci, ki so za vodilne na progi vkljucili sirene. Tako se je zgodilo tudi takrat, le da je bil tokrat sirene deležen eden od pocasnejših tekacev. Mož se je prestrašil, se ustavil in zacudeno vprašal, cemu JEZIKOVNI KOTICEK Pozdravljeni! Pa nadaljujmo tam, kjer smo zadnjic ostali in poskušajmo še kaj dodati k boljšemu izražanju v našem jeziku. Ni prepozno, da se še kaj naucimo, ce imamo voljo. Prav je, da pomagamo sebi, saj z uporabo boljšega jezika pokažemo vsem, da smo narod kulture in omike. G – Vse preveckrat govorimo: »gre se za« ta ali oni primer. Pravilneje je uporabiti besedno zvezo »gre za« ta primer, besedica »se« tukaj nima kaj poceti. H – Ljudje komaj cakamo, da bodo na prostem spet kakšne zabave ali veselice, da se bomo lahko sprostili in zabavali. Na veselicah se ljudje najbolj sprostijo ob glasbi harmonikašev in harmonikašic. V knjižnem jeziku godcem recemo harmonikar in harmonikarica. I– V današnjem svetu si vsi prizadevamo za svoj »imidž/ image«. Kaj vse bi storili zanj, celo zamenjali svoj jezik, pa še težave s pisavo le-tega nastanejo. Imamo pa lepi slovenski besedi »podoba ali videz«, a seveda ti dve besedi najbrž ne spadata v današnji cas. Sta pa najmanj enakovredni »imidžu«. J – Novinarji pogosto uporabljajo, da se od kod ali s kakega dogodka »javljajo«. Pa tudi mi, navadni ljudje, se komu javljamo. Bolje receno je, da novinarji porocajo ali da se mi oglašamo. K – »Kaj ste rekla, gospa? Kam ste šla vceraj?« Res, v pogovornem jeziku polovicno vikanje lahko sirene. Ali so v nevarnosti? Gasilci so mu pojasnili, da je trenutno vodilni na progi, sam pa ni mogel verjeti. Le kako je do tega prišlo? To je bil zame najhujši trenutek v karieri Petelinjskega teka. Od takrat naprej nisem zamenjal vec vloge traserja. Druga anekdota pa se je pripetila na Ljubljanskem maratonu, ki sem se ga udeležil skupaj z varovancem Emilom Pašicem. Z Emilom sva se odpravljala na maraton. Noc pred maratonom pa se je premaknila ura. Midva sva na to pozabila.Med vožnjo sva ugotovila, da je do starta le še uro in trideset minut. Hitro sva poiskala parkirno mesto v nabito polni Ljubljani. Imela sva 3 km dolgo ogrevanje, ko sva hitela na start. Hitro pridobila številki in pok … štartala. Tega leta sva oba z Emilom dosegla najboljša rezultata v karieri. Ostalo nama je še zadnje vprašanje: Koga predlagate za pogovor v naslednjem obcinskem glasilu? Za pogovor v naslednjem obcinskem glasilu predlagam Stojana Bolica, dolgoletnega reševalca, organizatorja tecajev prve pomoci in izobraževanj o pravilni uporabi defibrilatorja, … Najlepša hvala za tako zelo zanimivo predstavitev vašega življenja in delovanja na športnem podrocju ter spodbudo za gibanje nam vsem, da bomo bolj zdravo in usklajeno živeli v teh nenavadnih casih. Irena Margon uporabimo, nikakor pa ni primerno in spoštljivo tako izražanje v knjižnem jeziku, predvsem, ce to zapišemo. Torej: »Kaj ste rekli, gospa? Kam ste šli vceraj? Sicer pa v uradnem pogovoru tudi tako »zasliševanje« ni primerno. Pa še najpogosteje uporabljen predmet v današnjem casu, ki se zacenja s crko K. To je »komp« v slengu mladih, »kompjuter« - poslovenjeno, v knjižnem jeziku je pa racunalnik. L – »leta nazaj«, »Dve leti nazaj« je bil sprejet ta predpis. To ni potrebno, saj imamo boljše izražanje pred leti ali Pred dvema letoma je bil sprejet ta predpis. M – Veckrat zasledimo napacno rabo besedne zveze »materin jezik« - vprašamo se z vprašalnico cigav. Za materinšcino pa je uveljavljen termin »materni jezik«, ker se po njem vprašamo: Kateri jezik govori in ne cigav jezik govori. N – Pomlad je tu in vse vec ljudi se bo »peljalo na kolesu«. Peljali se bodo »s kolesom«, je pravilneje. Pa še ena nerodnost današnjega casa. Kamor koli pogledate, vsi so »na telefonu«. Pravilno: pri telefonu, s telefonom, k telefonu, a nikakor na telefonu. Pa naj bo za danes dovolj, naj ostane še kakšna jezikovna zanka za prihodnjic. Lepo pomlad vam želim. (Vir: Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, 1998) Irena Margon 30 LET NAŠE SAMOSTOJNE DRŽAVE Leto 1991 si bomo za vedno vtisnili v spomin. Dobili smo svojo samostojno državo Slovenijo. Osamosvojitev Slovenije je pomemben mejnik v narodovi zgodovini, ki predstavlja dolgoletni sen naših rodov. Spominjamo se ga s ponosom in castjo ter neizmerno hvaležnostjo do tistih, ki so nase prevzeli breme zgodovinske odgovornosti. V tokratni številki zatorej namenjamo poseben prostor zgodbam, spominom in vtisom naših obcanov na dogodke izpred 30-ih let. Vsi, ki smo leto 1991 doživeli, bomo nedvomno z veliko vnemo prebrali zgodbe v nadaljevanju, vsi mlajši pa skozi njih lahko zacutili stisko in pogum ter predanost in ponos na drugi strani, kar Slovence zaznamuje še danes. Ponosni bodimo na svojo državo in vse, kar nam je in še bo uspelo doseci! KRONOLOGIJA DOGODKOV V ENOTAH IN ŠTABU TERITORIALNE OBRAMBE NA PIVKI: MAJ 1990 – 25. OKTOBER 1991 Slovenska javnost ni bila nikoli v zgodovini tako enotna v podpori državnemu vodstvu kot v casu pred osamosvojitveno vojno in med njo v letih 1990 in 1991. Takrat sta se pokazali zrelost in s tem tudi moc naroda za izvedbo osamosvojitvene vojne. Ta zrelost in enotnost ljudi sta se pokazali tudi v takratni obcini Postojna (sedaj razdeljena na obcino Pivka in Postojna). Zelo dobro sodelovanje je bilo vzpostavljeno tudi med teritorialno obrambo (TO) in milico. Okviren kronološki pregled obdobja od maja 1990 do odhoda zadnjega vojaka 25. oktobra 1991: • 17. 5. 1990 JLAodvzame orožje TO obcine Postojna; v TO so stekle aktivnosti za preprecitev uresnicenja namere vodstva JLA. Orožje bi morala predati tudi Železniško gospodarstvo Postojna in Sekretariat za ljudsko obrambo Postojna (v nadaljnjem besedilu sekretariat), cesar pa nista storila. • 1. 8. 1990 imenovanje novega komandanta TO Postojna; • 15. 8. 1990 komandant štaba in skladišcnik skrijeta 20 avtomatskih pušk M 70 (dostavljenih iz tovarne Crvena zastava) v garaži TO v gasilskem domu v Postojni; • na zacetku septembra 1990: vsi komandanti TO obcin in pokrajin se udeležijo sprejema pri predsedniku predsedstva RS Milanu Kucanu; • 4. 10. 1990 takoj po vpadu oz. zavzetju Republiškega štaba TO (RŠTO) s strani pripadnikov JLA komandant, skladišcnik in tajnica Obcinskega štaba TO (OŠTO) še isti dan iznesejo pomembne dokumente iz štaba; • nadaljuje se z organiziranjem zaupnih posameznikov v skupine (pripadniki enot zvez, ki so delali po nacrtu zvez KREMEN); • oktober 1990 izdelan nov mobilizacijski nacrt za vse enote TO Postojna; • v naslednjih mesecih priprave komandantov TO obcin in pokrajin v Poljcah za primer zaostritve razmer (govor Milana Kucana o politicni situaciji,Janeza Janše o obrambnem konceptu R Slovenije, konceptu nacionalne varnosti); • 27. – 28. 10. 1990 prvi samosklic cete za proti specialno delovanje (PSD), vaja enote z mobilizacijskim zbirališcem v Bukovju. • 10. 11. 1990 sedež štaba TO Postojna se s Kolodvorske ceste preseli v gasilski dom Postojna, kjer je imela TO Postojna svoje skladišcne prostore; • v zacetku decembra oborožitev pripadnikov in enot štaba TO z orožjem Železniškega gospodarstva in sekretariata; • v tem casu formiranje tajnih skladišc orožja in streliva v Postojni (Transavto), Zalogu, na Belski žagi, Studenem; • 9. – 11. 12. 1990 prva akcija štaba TO; poveljstva JLA so dobila ukaz, da prevzamejo vso vojaško evidenco od upravnih organov za ljudsko obrambo; v Postojni je bila mobilizirana ceta za PSD za zavarovanje Obcine Postojna; • po teh dogodkih (v decembru, januarju, februarju) je bil prvi vod cete za PSD zaradi nadzora podrocja in gibanja pripadnikov ter vozil JLA razporejen v Studeno, ostala dva voda sta bila v pripravljenosti doma; • 1. 1. 1991formiranje Pokrajinskega štaba TO Južnoprimorske pokrajine (PŠTO JPP) s sedežem v Postojni; • marec 1991 vpoklican zašcitni vod OŠ TO Postojna, ki varuje sedež PŠ TO v gasilskem domu Postojna (do 26. 6. 1991); Foto dr. V. Kostajnšek • 11. 3. 1991 sklic poveljnikov in namestnikov voda TO KS Prestranek, voda TO OZD Javor Pivka, voda TO OZD LIV in 1. voda Protidesantne cete. TO Postojna je bila dolžna zagotoviti dežurno enoto na Tatrah med 24. 3. in 2. 4. ter med 8. 5. in 15. 5.1991; • 20. – 30. 5. 1991 zaradi zaostritve politicnih razmer se v vas Studeno ponovno vpoklice enoto za PSD; • v zacetku junija ustanovi se pet protioklepnih (PO) skupin s po štirimi pripadniki; • prva polovica junija 1991 ustanovljena je nova enota: Jurišni odred, ki je namešcena na Kalicu. Usposabljanje odreda je potekalo med 12. 6. in 25. 6. 1991. • 20. – 22. 6. 1991 V trgovskem podjetju 'Nanos' se je zagotovila hrana za 90 dni vojne za pripadnike TO Postojna; pri nekaterih kmetih v vaseh v Podgori se je dogovorilo, da so imeli doma gorivo tudi za vozila TO. • 22. 6. 1991 vod TO OZD Liv zavaruje obcino Postojna, vod TO KS Prestranek zašciti pošto v Postojni in skladišce Istrabenza z rezervoarji goriva na Volaricevi ulici; • 25. 6. 1991 na vecdnevno usposabljanje na Kalic je bila vpoklicana ceta za Protidesantni boj; • 26. 6. 1991 ob 11.30 se je zacela agresija pripadnikov JLA, s 24 tanki iz vojašnice Pivka so izvedli premik proti Prestranku, na Orehek, Hruševje, Hrenovice (Bolk), proti Landolu, Bukovju in na Podkraj, proti Ajdovšcini, s ciljem zavzetja mejnih prehodov Vrtojba in Rožnadolina. Zacne se osamosvojitvena vojna, ki traja do 7. 7. 1991; • 26. 6. 1991 poleg štaba TO se je s prištabnimi enotami mobilizirala tudi ceta za PSD in PO skupine. Štab je imel poveljniško mesto v lovski koci nad Gorenjami (Bukovje). Prvi dan je bilo mobiliziranih 350 pripadnikov TO; • 26. 6. 1991 Protidesantna ceta TO, ki je imela poveljniško mesto na Kalicu, je blokirala vojašnico Postojna, vod KS Pivka in vod OZD Javor Pivka pa sta blokirala pivško vojašnico (izvajal se je nadzor nad gibanjem pripadnikov in vozil JLA); • 27. 6. 1991 mobilizacija Jurišnega odreda, ki ni imel oborožitve, razporedil se je po skednjih in hišah v vasi Šmihel pod Nanosom; • 28. 6. 1991 iz poveljstva 228. Motbr in drugih enot so na slovensko stran prestopili podcastniki, castniki, visoki castniki ter civilne osebe zaposlene v JLA. Da bi se jih zašcitilo, se jih je namestilo v zbirnem centru na Velikih Blokah; • 29. 6. 1991 enota za PSD je izvedla intervencijo na Nanos za zašcito improviziranega radijskega centra TO na Nanosu. Zgodaj popoldan istega dne je letalstvo JLA raketiralo radijski in televizijski pretvornik na Nanosu. • 1. 7. 1991 Jurišni odred sodeloval v prvi bojni nalogi obkolitve tankovske cete na letališcu v Rakitniku (14 tankov JLA); naloga je bila nato z obvestilom RŠTO preklicana. • 1. 7. 1991 TO dobila protioklepno raketno orožje 'Maljutka'; formiranje nove protioklepne enote, pripadniki takoj razporejeni na vse lokacije, kjer je bilo možno protioklepno delovanje; • 3. 7. 1991 iz Pivke zopet tanki JLA zavzamejo položaje na rakitniškemu letališcu; z dogovorom med TO in poveljstvom 228. Motbr se enota z letališca vrne v Pivko; • 4. 7. 1991 mobilizirana Minometna ceta TO MM-82 mm, ki je takoj dobila nalogo, da s sistemom ognja pokriva letališce Rakitnik in vojašnici v Postojni. • 4. 7. 1991 TO dobila protioklepno orožje OSA (lahko raketno orožje); • 10. 7. 1991 TO postavila kontrolne tocke (popisovali vse pripadnike JLA, beležili njihovo gibanje v Postojni, Pivki (do 18. 7. 1991)); • 18. 7. 1991 organizirani sta dve obvešcevalni skupini za nadzor gibanja pripadnikov JLA(do 25. 10. 1991 oz. do odhoda zadnjega pripadnika JLA iz Slovenije); • 20. 7. 1991 v gasilskem domu v Zagorju postavili dežurno enoto z nalogo nadzorovanja komunikacije, tankovske poti Pivka– Postojna, spremljanje vlakov z njihovim tovorom na železnici na poti proti Sežani, Kopru, Reki. • V zacetku septembra aktivnosti v Strmci v skladišcu minsko­eksplozivnih sredstev; • 25. 10. 1991 odhod zadnjega vojaka nekdanje JLAiz Slovenije; • od 26. 10. 1991 do sredine decembra: enote TO prevzele in izvajale zavarovanje oklepnih in drugih vozil, oborožitve in drugih materialno-tehnicnih sredstev, ki so bili naloženi na vlakih na železniških postajah na nakladalni rampi nad Neverkami, v Pivki, Prestranku in Postojni. Prispevek enot TO je bil pri obrambi Slovenije v osamosvojitveni vojni leta 1991 zelo velik. Poveljstvo 228. motorizirane brigade (Motbr) JLA je v Postojni in Pivki z bojnimi enotami, enotami za bojno podporo, enotami za zagotovitev delovanja in enotami za podporo poveljevanju štelo vec kot 3500 pripadnikov. Na drugi strani, na strani TO pa je bilo mobiliziranih in vkljucenih v obrambo države oziroma domovine poleg Štaba TO še petnajst enot in skupin, ki so skupaj štele 550 pripadnikov. Vsi so dokazali zelo veliko domoljubje do domovine Slovenije. Velik prispevek so dali tudi obcani, podjetja, društva in druge organizacije, saj so štabu, enotam in pripadnikom nudili vso pomoc in podporo pri izvajanju bojnih nalog proti napadalcu – proti enotam in poveljstvom nekdanje JLA. Mag. Evgen Primožic, upokojeni polkovnik Slovenske vojske KUGE, LAKOTE IN VOJSKE - REŠI NAS, O GOSPOD! Življenje v Veliki Pristavi in v Šmihelski dolini se je po 2. svetovni vojni, ko so nekdanjo italijansko vojašnico v Pivki zasedli vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), korenito spremenilo. Vojaki, ki so z ali brez dovoljenja nadrejenih prihajali iz vojašnice v dolino, so ob koncu tedna skozi vas hodili popivat v gostilno k Štrenarci v Šmihel … pri tem izzivali, nadlegovali domacine, zlasti dekleta in žene, zaradi nadlegovanja mladega dekleta iz vasi je bil eden od vojakov prestavljen v drugo republiko, .... kradli po njivah, … pri Štrenarci je nekajkrat prišlo do pretepov z domacini, eden se je koncal na sodišcu... So pa tudi pomagali pri delu na polju, pri košnji, spravi sena, ... po hišah kupovali žganje, jedli in pili in vse pošteno placali. Prvi sosedje vojašnice, vašcani ene najmanjših vasi na Pivškem, so zaradi stalnih srecanj z velikim številom mladih fantov iz razlicnih krajev prejšnje države živeli v nenehni previdnosti, saj niso nikoli vedeli, kako se bodo ta srecanja koncala. V prejšnji državi je bilo prepricanje v pravicnost in nezmotljivost JLA kakor tudi v »bratstvo in edinstvo« narodov in narodnosti nekaj najstrožje zapovedanega. Vas je leto 1991 docakala v odnosu, ki je bil do vojakov JLA vse prej kot prijateljski. Zato ne cudi, da so se prav vsi za to sposobni možje iz vasi odzvali pozivu Civilne zašcite (CZ), Teritorialne obrambe (TO) in policije. Prav vsi so si danes enotni v prepricanju, da so takrat le dobra organizacija in sposobni politiki zaslužni za razmeroma miren in kratkotrajen prehod v osamosvojitev. Obdobje pred 30-imi leti v marsicem spominja na današnjega, ceprav so razlogi za negotovost in strah drugi. »Kuge, lakote in vojske - Reši nas, o Gospod!« je prošnja, ki že skoraj 2 tisoc let našteva in ponazarja najtežje preizkušnje. Zato: Historia magistra vitae - zgodovina je uciteljica življenja. V nadaljevanju smo zbrali nekaj pricevanj udeležencev Slovenske osamosvojitvene vojne in vašcanov: Roman Celigoj, Ahcev (1943) - poveljnik CZ za Šmihelsko dolino (status veterana vojne za Slovenijo) Poveljnik sem postal prve dni vojne, ko sta mi poveljstvo predala Ivan Penko, Grabencev in Pavel Sedmak, oba iz Nadanjega sela. Pri predaji mi nista zapustila nobene dokumentacije. Sedež smo imeli v prostorih šole v Šmihelu, oboroženi smo bili z lovskimi puškami. Naša naloga je bila preverjanje stanja in kontrola obmocja grašcine Ravne in vasi Šmihelske doline. Kot vodja sem med drugim delal razporede domacinov po urah in dnevih. Rado Samsa, Kolonov (1961) – policist (status veterana vojne za Slovenijo) Približno mesec dni pred 25. junijem nas je sklical Radovan Lukman, komandir Policijske postaje Postojna zaradi napetosti v državi pred razglasitvijo osamosvojitve. Med drugim nam je dejal: »Ne bit heroji, samo ce boste živi, lahko kaj naredite, mrtvi ne!« Vpoklican sem bil v nedeljo, 23. junija. Vsega skupaj nas je bilo okrog 15 rezervistov. Dobili smo orožje, po eno pištolo z enim saržerjem nabojev in kalašnikov z enim okvirjem municije. Popoldne 25. junija med 13.00 in 14.00 uro so prišli iz kasarne tanki in se odpeljali proti Prestranku. Pot so nadaljevali skozi Orehek, Hruševje v smer proti Novi Gorici, do mejnega prehoda v Rožni dolini. »Na straži« sem bil v ponedeljek, 24. junija od 6.00 zjutraj. Ko smo bili »na straži«, smo delali po 8 ur, ko smo bili »v patroli« pa po 12 ur. »Na straži« je pomenilo stati pred policijsko postajo sredi Pivke (danes je ni vec), ko smo bili »v patroli«, smo z avti pregledovali teren po obcini. Zaradi nevarnosti napada na policijsko postajo smo se po 2. juliju umaknili v Gasilni dom v Zagorje, ki pa je bil že zaseden s pripadniki TO, zato smo odšli v Gasilni dom v Palcje. Od tam smo opazovali razstrelitev skladišca streliva JLAv Crnem Vrhu – domnevali smo, da so se na Vrhniki spopadli pripadniki TO z vojaki JLA. V vasi smo spali po razlicnih hišah; ko smo bili na vrsti za stražo, smo ostajali v Gasilnem domu. Za en dan smo prišli v Neverke. Ko smo se vrnili v Pivko, smo ravno prišli na zakusko po novi maši gospoda Slavka Rebca iz Pivke. Ker je v tistih dneh veljala prepoved zbiranja, je bila nova maša prestavljena za en teden. 2. julija, po smrti Stanislava Požarja, je po pokopu sovašcanke Marije - Mice Lužarjeve v Veliko Pristavo prišel košanski župnik, gospod Marko Kos. On je vašcanom prinesel novico o uboju Stanislava. Ljudi je to zelo prestrašilo. Sicer smo se izogibali vožnje po glavni cesti mimo vojašnice. Ob cesti, kjer je danes spomenik Stanislavu Požarju, je bila v tem casu stražarnica. Veckrat je stražar, ko smo se peljali mimo, na skrivaj pokazal s prsti V, so bili pa tudi taki, ki so z roko nakazali rezanje vratu. Iz previdnosti smo se v Pivko vozili mimo klavnice na Kalu in skozi Hrastje, nekateri pa so naredili ovinek celo cez Ilirsko Bistrico. Ko so kasarni odklopili elektriko in vodo, sta se iz vojašnice pred transformatorsko postajo nasproti današnjega Odpada pripeljala dva tanka in grozila, da jo bosta razstrelila. Kasarna je bila nekaj casa brez elektrike, mogoce pol dneva ali pa dva dni, ne vem vec zagotovo. Spominjam se, bilo je v dneh okrog 10. julija - eden od dveh beguncev, danes jim recemo migranti, je na poti ob železniških tirih (begunska trasa nekoc je bila pot ob železniški progi iz Reke v smeri proti Trstu) nad kasarno stopil na mino. Eksplozija mu je odtrgala nogo in je umrl. Bilo je med 15. in 20 julijem, ko je vojak albanske narodnosti dobil obisk dveh bratov iz Švice. Dogovorili naj bi se, da se dobijo na drugi strani mostu. Vojak je na begu iz vojašnice stopil na mino in umrl. Od 23. junija do 1. novembra sem bil v službi, na svojem delovnem mestu v Perutnini Pivka, vsega skupaj le dva tedna, ostalo sem bil ves cas pri policiji. V petek, 25. oktobra zjutraj, med 5.00 in 7.00 sem bil med prvimi, ki so vstopili v kasarno. Za nami, policisti, so vstopili pripadniki TO. Kasarno nam je predal vojak s cinom majorja. Ni bil iz pivške kasarne, najbrž je bil iz Postojne. Predajo smo zaceli spodaj pri tankih in jo nadaljevali po posameznih stavbah do same vojašnice. V vojašnici je bilo vse razmetano, uniceno, okna, vrata so bila razbita, vojaške obleke in obutve je ostalo za cel šleper, ... v kuhinji je bil caj še topel ... Za vojaki so ostali le kamioni in tanki, orožja ni bilo (v vojašnici je bilo 25. junija okrog 450 vojakov; sicer naj bi bilo menda v kasarni vcasih orožja celo za 1.400 – 1.500 vojakov). Vojaki, približno 100, so od 5.00 dalje peš odhajali na železniško postajo, kjer so se z vlakom odpeljali v Koper. Za svoj prispevek pri osamosvojitvi sem dobil priznanje Ministrstva za notranje zadeve. Franc Urbancic, Jernacev (1961) – pripadnik CZ (status veterana vojne za Slovenijo) V casu osamosvojitve sem bil v osnovni šoli v Šmihelu. Eden od vodij te skupine je bil Ivan Penko iz Nadanjega sela. Oborožen sem bil z dobro lovsko puško, ki Foto: arhiv Ernesta Margona Foto: arhiv VSO Postojna - Pivka sem jo dobil od Trenta Franca iz Narina. Stražil sem samo ponoci (stražili smo vedno v dvoje). Na straži sem bil dva do trikrat. Skrbeli smo tudi za prebegle vojake iz kasarne. V kolikor še niso bili v civilni obleki, smo jim jo preskrbeli in jih nato naskrivaj pošiljali naprej. Transformatorsko postajo je stražarilo 10 pripadnikov TO. Ko so se vojaki pripeljali z dvema tankoma pred postajo, sem hodil cuvat krave na pašnik zraven postaje. Takrat, te dni, me je bilo res strah. Pripadniki CZ iz Velike Pristave so bili še brata Janez in Zdenko Urbancic in Franc Bratoš. Stanislav Žele, Tajnikov (1960) – pripadnik protidesantne cete TO (status veterana vojne za Slovenijo) Kot pripadnik protidesantne cete TO sem zacetek vojne preživel na Kalicu. Naloga naše cete je bila nadzor ceste na relaciji med Podskrajnikom, kjer so bila skladišca JLA, in Postojno ter nadzor dela avtoceste Vrhnika-Postojna. Leta 1991 sem bil star 31 let, doma sem pustil tri male otroke, najmlajša hcerka takrat ni imela niti eno leto. Žena Veronika me je 25. junija odpeljala na zbirno mesto pri nekdanji gostilni na Mackovcu nad Postojno, kjer smo se obicajno zbirali pripadniki teritorialne obrambe. Takrat se nas je zbralo okrog 30, od tam smo se z avtobusom odpeljali na Kalic. Prebivali smo v restavraciji smucišca na Kalicu, spali na tleh, na spužvah, hrano so nam redno vozili iz kuhinje restavracije Jama iz Postojne. Dobro so nam kuhali! Proslavo smo gledali na televiziji. Obmocje pod Kalicem so dan in noc preletavale Gazele, a so šle prenizko, da bi lahko katero sestrelili. Oboroženi smo bili s pehotnim orožjem, govorili so nam, da imamo tudi 1 ambrus, vendar ga ni nihce od nas videl. Po desetih dneh ob prvem premirju (po 6. juliju) sem odšel domov. Po tem sem v izmenah stražil Pošto v Postojni, bil sem tudi v skupini vec teritorialcev, ki je stražila kasarno na Velikih Blokah po tem, ko so jo zapustili vojaki. Fani Trenta, Kuretova (1950) Tisti teden ob razglasitvi sem delala v popoldanski izmeni v tovarni Javor. Novico o uboju Stanislava Požarja nam je okrog 6-ih popoldne prišel povedat vratar in nas poslal domov. Nekdo me je z avtom odpeljal v Veliko Pristavo, vojak v stražarnici je na nas meril s puško. Sredi vasi je bilo zbranih vec sovašcanov. Franc Bratoš je ravno s traktorjem peljal vodo kravam na pašnik, ki je bil v neposredni bližini vojašnice. Naenkrat smo zaslišali pok in se ustrašili, da so Franca ustrelili. Pocila pa je le guma na njegovem traktorju. Ko smo hodili na njive, smo se ob preletih helikopterjev in avionov skrivali v živih mejah. To je bilo opozorilo CZ. V trgovino v tem tednu nismo hodili, nekaj dni po 2. juliju pa tudi ne v tovarno. Ko je v Domu za ostarele v Postojni umrla soseda, Marija - Mica Lužarjeva, so jo cez Osojnico pripeljali na pokopališce v Šmihel, saj se je vožnje po cesti mimo vojašnice vecina bala. Menda je bil ubit vojak v tanku, ko je peljal iz vojašnice v smeri proti Pivki. To naj bi se zgodilo ravno pod mostom pod železniško progo. Vojak je tank ustavil, ker naj bi mu bilo slabo, tank se je postavil poprek cez cesto in s tem zaustavil kolono za sabo. Zato naj bi ga na mestu ustrelili. Vojaki, ki so zbežali iz kasarne, so pomoc poiskali po hišah v vaseh Šmihelske doline. Vem za tri, ki so pribežali v Narin, kjer so jih preoblekli in poskrbeli za varno pot proti Šmihelu. Eden od njih naj bi se jim kasneje zahvalil. Kdo ve, kakšna usoda je doletela preostala dva. Miljana Butina Smrdel SLOVENIJI, MOJI DOMOVINI V tem letu praznujemo 30 let naše samostojne Slovenije. To je bil preplašeni in poskriti. Kaj se dogaja, sem se spraševala. Obšel gotovo eden najvecjih zgodovinskih in politicnih dogodkov v naši me je neizmeren strah, tesnoba, bojazen. Moj starejši sin je bil narodni zgodovini. Koliko rodov Slovencev je hrepenelo po tem v redni JLA v vojašnici Kranj. Redno smo ga obiskovali in kot cilju, pa ga niso doživeli. Nam pa je bilo dano doživeti rojstvo mlad vojak nam je pripovedoval, da se pripravljajo na napad, ki samostojne Slovenije, pa tudi vse stiske in koncno pravo vojno. naj bi ga izvedli zunanji agresorji. To je bilo kar nekaj mesecev Pivka je bila ena kljucnih tock ob zacetku agresije JLA na naš pred zacetkom vojne. Izjave njihovih predpostavljenih pa niso narod. bile dovolj prepricljive. V zraku je bilo nekaj drugega, novega, pomladnega. Mladi vojaki so to prepoznali. V nekem trenutku Moji osebni spomini segajo v sam zacetek 26. in 27 junija 1991. nam je sin dejal, da ce pride do napada na Slovenijo, bo on takoj V zgodnjih jutranjih urah, mislim, da je bilo okoli pete ure, me zapustil JLA in se prikljucil slovenski vojski. Z možem sva mu je poklicala kolegica iz Škofje Loke in me opozorila, naj ne dejala: »Tvoja domovina je Slovenija!« odhajam v Ljubljano, ker nas je napadla JLA. Bili sva domenjeni, da skupaj obišceva izobraževalni seminar v Ljubljani. Prvi hip Besede, ki sva jih izrekla, so se sedaj uresnicile in vedela sem, nisem dojela njene pripovedi. Skoraj sem mislila, da kolegica da je sin pobegnil. Akam, h komu, je morda ranjen, ali najhujše, pretirava. V tem prepricanju sem sedla v avto, a že na ovinku je živ? Vsi ti grozni obcutki so me obdajali in mi jemali moc za pri Kavarni v Pivki mi je postalo jasno, da gre zares, da niso normalno razmišljanje. Kmalu, mislim, da že naslednji dan so le pretiravanja. Asfaltna cesta je bila unicena od tankov, ljudje nam milicniki, današnji policisti, prinesli vest, da je sin pobegnil in Foto: arhiv Ernesta Margona Foto: Vojko Otonicar je že na varnem. Možu so dali tocna navodila, kje je, in kam naj ga pride iskat. Kljub veselju o dobri novici sem sedaj trepetala za življenje moža in sina. Kajti pot ni bila enostavna. Vozila sta se po gozdu v noci. Pred vasjo Juršce so jih iz zasede napadli teritorialci, niso namrec vedeli, kdo je v avtomobilu. Velika sreca je bila, da niso takoj streljali. Dnevi zatem so bili polni groze, napetosti in strahu. Ob sireni, ki je napovedovala napad, smo se vsi iz soseske umaknili na bližnji Primož v bunker. Moj mož je imel svojo podjetje. Odvisni smo bili popolnoma od svojega dela, zato je mož zahteval, da kljub vsemu tovarna obratuje. Potrebno je bilo tovarni Cimos dostaviti palete. Vsaka zamuda je pomenila izpad dohodka in vcasih tudi prekinitev pogodbe. Zato je mož kljub opozorilom, naj ne hodimo na ceste, naložil kamion s paletami in poskušal peljati na železniško postajo. Ker je vedel, da je Pivka že okupirana, je peljal na železniško postajo Prestranek. Oba mlajša otroka sin in hcerka sta sedla v kabino in vse moje pregovarjanje, naj ostanejo doma, ni pomagalo. Takoj ko so odpeljali, je prišlo nujno obvestilo, da so tanki na poti v Postojno in naj nihce ne hodi na to cesto. Kaj sem v tem trenutku doživljala, je težko opisati. Prosila sem milicnike, ki so bili v bližini, naj posredujejo. Hvaležna sem jim, da so me uspeli nekoliko umiriti. Žal pa niso mogli nicesar konkretnega storiti. Ostala mi je le iskrena molitev in prošnja k Bogu. Dve ure negotovosti, strahu in groze. Hvala Bogu se je ta nepremišljena poteza mojega moža koncala srecno. Ko se je vracal iz železniške postaje v Prestranku, ga je ustavil neznan moški in mu dejal, da je smrtno nevarno, ker tanki, ki vozijo proti Postojni unicujejo vse, kar jim pride na pot. Šele tu je moj mož spoznal smrtno nevarno situacijo. MOJ UTRINEK IZ LETA 1991 Bil je 26. junij 1991, ko je bilo konec šolskega leta, še nekaj urejanja šolske dokumentacije, nato pa hura! Pocitnice! Takrat sem poucevala na košanski osnovni šoli. V šolo sem s sabo vzela vse svoje tri otroke, ki so se tam igrali, v knjižnici pri tedanji knjižnicarki Meri pa so brali in ogledovali knjige, jaz pa sem kot razrednicarka pisala porocila in zakljucevala statistiko v šolskem dnevniku. Nenadoma je enkrat dopoldne, okrog dvanajstih gospa Meri od svojega sina Mirana po telefonu izvedela, da so odšli tanki iz pivške vojašnice, da nas bodo napadli, ker smo se osvobodili in postali samostojna Slovenija. V paniki, da je treba hitro iti domov, sem »popokala« vse tri otroke v avto in smo se peljali proti Pivki. Od Kala naprej smo vozili prav pocasi, ker so pred tem tanki pošteno unicili asfalt. Cuden obcutek, ceprav takrat ni bilo nekega zavedanja o nevarnosti. Šele po TV smo videli nasilje in napade drugod po Sloveniji, zato nas je bilo strah NAŠA DRŽAVA! V moji družini nismo nikoli bili posebno naklonjeni življenju v takratni Jugoslaviji in še manj takratnemu politicnemu sistemu. Vzdušje je vedno bilo evropsko, naklonjeno demokraciji. Seveda sva z bratom dala skozi vse sistemske stopnje; kurircek, pionir, mladinec, brat tudi vojak in spremljala potovanje Titove štafete skozi Pivko. Vse to dogajanje pa je bilo dovolj umetno in neprepricljivo, da v nama ni moglo pustiti resnih sledi. Z velikim veseljem smo doma spremljali zacetek slovenske pomladi in se veselili sprememb, ki so se obetale. Konec 80-ih sva z bratom že kot študenta sledila izdajam takratne Mladine, govorilo se je o 57. številki Nove revije in proti 133. clenu zakonika takratne države. V Ljubljani sem spremljala afero JBTZ in se s kolegi po zaprtju Janeza Janše udeleževala protestov. V slovensko politiko je potem vstopil Demos in Jože Pucnik, vedno bolj pogumno se je govorilo o samostojnosti, odcepitvi. 23. decembra 1990 je plebiscitno odlocanje v Parjah potekalo v hiši, kjer živim. Pravi vaški praznik. Do 10 h smo opravili glasovanje. Za moške je bila pripravljena pijaca in so po dolocitvi glasno komentirali. Glasovanje so spremljale partizanske pesmi. Tako odlicnega vzdušja, enotnosti se v vasi ne spomnim nikoli vec. Mogoce spet prihaja. V pestrem politicnem dogajanju smo pricakali 26. junij Ustavil je kamion, pograbil otroka in zbežal v dolino, kajti cev tanka je bila že usmerjena vanje. To je le nekaj dogodkov, ki so mi posebej ostali v srcu in spominu. Ceprav kratek cas, pa vendar cas resnicne vojne, napada na Slovenijo in vse njene prebivalce. Uspelo nam je obraniti svojo samostojnost. Bili smo enotni, z nami je bilo ogromno naših Slovencev živecih po svetu. Njihov prispevek pri našem osamosvajanju je ogromen. Spoznali smo, da naša prihodnost ni v Jugoslaviji. Nikoli ji v resnici nismo pripadali. Moja zgodba naj bo del spominjanja in hvaležnosti na vse pogumne junake našega naroda. Potrebno jih je jasno poimenovati, kajti za nas so tvegali življenje. Dolžni smo jim spoštovanje, ne le zaradi njih, pac pa zaradi nas vseh. Namrec, »Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, nima prihodnosti!« Svoboda, samostojnost, verska pripadnost, mir, clovekove pravice, ljubezen do resnice, dostojanstvo cloveka so visoki ideali, ki niso dani enkrat za vselej. Vsaka generacija se mora zanje sama odlocati, jim slediti, jih spoštovati in braniti. Predvsem pa smo vsi dolžni te ideale posredovati mladim. Nezamenljivo vlogo ima družina in šola na vseh nivojih. Le tako bomo spodbujali ljubezen do domovine, lastnih korenin in s tem zarisali smer prihodnosti. Moj zapis koncujem z besedami Toneta Kuntnerja: » Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kot mati…« Bog živi našo domovino Slovenijo! Majda Žužek za našo mlado državo. K sreci se vojna ni razplamtela, dobro smo jo odnesli. Tiste dni sta bila pri nas na obisku moževa starša, ki sta sicer živela v Izoli. Prestrašeni so hoteli takoj domov v Izolo. Naslednje jutro jih je mož skupaj s sinom odpeljal v Izolo. Ceste proti obali so bile prevozne, ko pa sta se vracala, je bila blokirana cesta na Crnem Kalu, prav tako tudi vse glavne ceste v Istri. Kolovratila sta po stranskih cestah in poteh, se spotoma ustavila v neki gostilni na takratni hrvaško – slovenski meji in slišala zanimiv komentar gostilniškega omizja: »Zdaj vam bodo dali popra.« Po poljskih poteh sta se prebila do Ilirske Bistrice in odisejado koncala s sežgano kuplungo /sklopko/ na železniški postaji. Do Pivke sta se pripeljala s prvim vlakom in naša družina je bila spet srecno skupaj. Irena Margon in slovesno razglasitev samostojnosti in nastanka naše države. NAŠE DRŽAVE! S prijatelji smo bili na Trgu republike, spremljali nagovore in prvi dvig slovenske zastave! In potem rajanje, vsi smo se veselili skupaj. Dobro se spominjam Viktorja Žaklja, Dimitrija Rupla in ostalih politikov, ki so praznovali z nami. Res, kakšno veselje, nova država, samostojna. In potem ob 3.00 zjutraj šok, specialci s puškami; Zdaj pa domov! Ljubljana je bila že v barikadah. Imela sem samo eno misel; takoj domov. In potem se je zacela vojna. Jaz, otrok socializma, s polnimi ušesi bratstva in enotnosti, sem ne glede na mladost med vojnimi dnevi agresije JLA dobila prve sive lase. Ampak je bilo vredno! Veselim se Slovenije, evropskih povezav, demokracije, razvoja. Letos ob 30. obletnici prelomnih dogodkov še posebno. Še so stvari, ki nas delijo, skupna samostojna država pa bi nas morala samo združevati. Še vedno verjamem, da bomo dosegli zrelost in znali skupaj premagovati ovire. Upam, da bom znala, kot sta znala moja starša, domoljubje, vero in druge vrednote prenesti tudi na generacije za mano. Jana Gržinic, podžupanja IZ BRUSLJA SPREMLJALI DOGAJANJE DOMA V sredo, 26. junija 1991, so se trije predstavniki slovenskih novinarjev, društva in sindikata (še Andrej Poznic in Barbara Kramžar), z letalom odpravili v Bruselj, kjer naj bi jih na konferenci IFJ, mednarodne novinarske zveze, sprejeli v svoje clanstvo kot pridružene clane. Na brniškem letališkem parkirišcu je pustil svojega spacka. Nicesar še niso vedeli o tankih na slovenskih cestah, ki so šli na pot tistega dne, kot prvi prav iz njemu domace Pivke. Zvecer so na TV videli porocila o dogodkih v Sloveniji, bilo je v petek 28. junija, ko je dopoldan prišlo do napada Jugoslovanskega vojnega letalstva na brniško letališce. V Bruslju so spremljali dogajanje, se povezali s slovenskim predstavništvom v EU ter kolegom novinarjem pojasnjevali ozadja dogajanja in slovensko osamosvajanje. Odlocili so se, da namesto pridruženega clanstva predlagajo, naj jih v IFJ sprejmejo kot polnopravne clane. Ni bilo casa za cincanje, šli so na vse ali nic. Ta dan je v vecernih porocilih v hotelski sobi videl, kaj se je dogajalo na Brniku, posnetek je v prvem planu pokazal tudi njegovega spacka. Zdel se je nedotaknjen, ceprav so letala JLA dodobra prerešetala parkirišce, devet avtomobilov v neposredni bližini je tudi povsem zgorelo… V nedeljo so slovenske novinarje, društvo novinarjev in sindikat, v IFJ sprejeli kot polnopravno clanstvo. To je bil prvi vstop osamosvojene Slovenije v katero od mednarodnih institucij, pet dni po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o samostojnosti. Takoj po koncu konference, še v nedeljo, so se odpravili domov. Z letalom so prišli do Muenchna, kjer so dobili podatek, da so slovenske meje zaprte, naprej so se znašli vsak po svoje. Japelj je sam potoval proti Trstu z vlakom, do uredništva Primorskega dnevnika, nekaj ur zatem pa prisedel v službeni avto koprske TV, ki ga je prek Lazareta, tega so ravno takrat zasedli teritorialci, prepeljal do Kopra. Po dveh tednih, ko se je dogajanje nekoliko umirilo, se je odlocil, da gre pogledat, kaj se dogaja s spackom na brniškem letališcu. Bila je nedelja 30. junija, ko me je Džepl telefonicno poklical in izrazil željo, ali bi ga bil pripravljen peljati iz Postojne do letališca Brnik. Kot pripadniku slovenske TO in aktivnemu udeležencu naše vojne sem bil takoj za akcijo. Ko sva z mojim malim japonskim avtom Subarujem prišla na parkirišce, sva videla, da je vecina vozil unicenih, letalski mitraljezi so jih dodobra zrešetali, onesposobili in tudi zažgali. Avti so bili parkirani po conah in samo tista cona, kjer je bil spacek, je bila prakticno nedotaknjena. Pred odhodom v Bruselj si je namrec za parkiranje izbral cono, ki je bila najbližja izhodu z letališca. Kasneje se je odlocitev izkazala »za zadetek v polno.« Ko sva si ogledala spacka, ni bilo videti poškodb, le plasticna maska na sprednjem pokrovu je bila od vrocine, ko so goreli sosednji avti, nekoliko izkrivljena. Venceslav je nekoliko s strahom sedel v avto, globoko zajel sapo in zavrtel kljuc. Po nekaj sekundah je spacek vžgal. Globoko si je oddahnil in se vidno ganjen zahvalil prijatelju na štirih kolesih, sam pa je naredil še nekaj fotografskih posnetkov prizorišca. Kasneje sva na ta racun in srecen konec spila pijaco in se prilicno vesela odpravila vsak na svoj konec . Po pripovedovanju Venceslava Japlja – Džepla, zapisal Brane Fatur SPOMINI NA VOJNO ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Nekaj dni pred zacetkom osamosvojitvene vojne sta se k nam naslednji dan, ko mi je sodelavka (Marica Bole), povedala, da so zatekla dva vojaka, ki sta služila vojaški rok v vojašnicah v Pivki. pripeljali v center, kjer je bila dežurna, dva vojaka. Po opisu, ki sta Bila je že noc, ko sta se upala priti iz bližnjega grmovja k hiši. Takoj ga dala, je takoj vedela, da sta bila pri nas in mi sporocila, da se smo ju odpeljali na varno. Preoblekla sta se v civilna oblacila, ki zahvaljujeta. Kasneje, ko je bila osamosvojitvena vojna že mimo, sem jih na hitro znosila skupaj. Vidno sta se oddahnila in ko sta sta nas poklicala in se še enkrat zahvalila v upanju, da se še se nekoliko okrepcala, sta povedala, da hodita že ves dan in se kdaj vidimo. To je bila le majhna kapljica doprinosa k samostojni skrivata. Skoraj nista verjela, da sta od vojašnic oddaljena le nekaj Sloveniji, a vseeno me navdaja s ponosom, da je ravno naša kilometrov. Starejši komandir, ki je bil Slovenec, jima je svetoval, generacija doživela to, kar so bile sanje vsakega zavednega naj cim prej zapustita vojašnico, saj JLA misli napasti Slovenijo. Slovenca. To so bile sanje naših mislecev od Prešerna, Jurcica, Medtem sem poklicala na številko, ki so jo takrat sporocali po Gregorcica, Cankarja, Župancica, Finžgarja, Balantica, Kocbeka radiu in sem si jo zabeležila, kot bi slutila, da jo bom potrebovala. in drugih. Posebna zahvala pa gre tedanjim ustanoviteljem V zatemnjeni hiši smo cakali in v pogovoru sta povedala, da so DEMOS-a, Pucniku, Peterletu, Omanu, Janši in vsem zavednim tanki obrnjeni tudi proti naši vasi. Povedala sta tudi, da je eden Slovencem, ki so nam omogocili življenje v svobodni državi. od njiju iz Ljubljane, drugi pa z Dolenjskega. Po 30 letih v samostojni Sloveniji pa je vedno manj ponosa in Bila je že skoraj polnoc, ko je pripeljal na dvorišce kombi z hvaležnosti za našo samostojno domovino Slovenijo. Nekateri zatemnjenimi lucmi in tudi mi smo bili skoraj v popolni temi, saj so celo želijo nazaj v socializem in komunizem.tako ukazali policisti, ki so bili vsi v neprebojnih jopicih in oboroženi. Odpeljali so vojaka v zbirni center. To sem izvedela šele v službi Bernarda Kaluža Foto: Vojko Otonicar Ob obeležitvi 30. obletnice razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države Republike Slovenije, bodo tudi v obcini Pivka potekali številni dogodki. Aktualen seznam dogodkov je objavljen na spletni strani gov.si in na spletni strani obcine Pivka. VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Ob 30. letnici samostojne države Slovenije se Andrej Želodec iz Dolnje Košane spominja težkih dogodkov in njegovega pogumnega, nesebicnega delovanja za osvoboditev Slovenije. »V letu 1991 junija v casu agresije na Slovenijo sem branil svojo domovino Slovenijo kot pripadnik Narodne zašcite. Ponosno sem sprejel težko in odgovorno nalogo in jo vestno in odgovorno opravil. Najprej sem z orožjem branil ljudi pred agresorskimi tanki iz pivške vojašnice. Nato sem deloval v pivški in košanski dolini kot branitelj naroda iz naslova Narodne zašcite. Rešil sem dve cloveški življenji s tem, ko sem predvidel in nisem dopustil postaviti tankovskih min na polju, kjer so ljudje vozili s traktorji, kar se je že naslednji dan pokazalo kot realnost. Kot pirotehnik sem dobil nalogo za sanacijo Crnega Vrha nad Idrijo. Skladišce je bilo zaminirano, le polovica je bila aktivirana. Delo je bilo smrtno nevarno in vsak nepremišljen korak je pomenil smrt. Sanacija je trajala 2 meseca. Ekipa je štela cca 20 pogumnih pirotehnikov. Vodeni smo bili iz CZ Severno Primorka regija. Delali smo do 12 ur dnevno v posebnih in nevarnih pogojih. Že tu so bili preseženi vsi standardi, casovni in delovni. 1992. leta sem bil poslan na razminiranje Slovenije, sanacija minskih polj Cerklje na Dolenjskem (vojaško letališce), Remontni zavod Bregana, skladišce JNA Barnica pri Podnanosu. V Pivki sem bil ves cas pripravljen delati za varnost ljudi, zato sem spremljal vse premike v vojašnici Pivka. Od tam so nam zagrozili, da bodo aktivirali veliko skladišce amonijaka na Kalu, sedaj enota Krmila. To bi bilo usodno za vas Kal, prava ekološka bomba, s pogovori in varovanjem sem to preprecil. Bil sem tisti, ki je budno spremljal kmete, ki so vozili na svoje njive. Opozarjal in svaril pred minami, ki jih je nastavila agresorska vojska JLA. Tako sem zagotovo rešil nekaj življenj. Izvajali smo redne vaške straže tistim, ki so jim grozili. Tanke, ki so se umikali iz Pivke, sem prešteval in ugotovil, da manjkata dva. Našli smo pokvarjene, njihovi vozniki pa so zbežali. Naša ekipa je dobila najbolj nevarno polje razminiranja, kajti bili smo brez nacrta. Vsak korak je bil smrtno nevaren. V tem casu se je zgodila tudi nesreca, moj sodelavec je bil težje ranjen, dva pa lažje. Ob tej nesreci smo imeli skupni sestanek v Ljubljani Civilne zašcite, kjer nas je obravnaval psiholog. Opozoril nas je, da smo doživeli hudo travmo, ki bo posledice prinesla kasneje. Resnicno sem drugi dan doživel to nesreco kot veliko travmo. Nisem mogel niti vec hoditi in nisem vec spal, ne vedel, kdo sem. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor mi je v ponedeljek, 22. julija 2019 na posebni slovesnosti vrocil državno odlikovanje CASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE skupini za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zašcite 1991-1994. To priznanje mi pomeni vrnitev mojega dostojanstva, priznanje za pogum in tveganje, ki smo ga skupaj s soborci opravili za samostojno Slovenijo.« Majda Žužek MATEJ PENKO, DOBITNIK GALLUSOVE PLAKETE Musica Noster Amor ali v prevodu Glasba, naša ljubezen. Besede, ki jih je v svoji glasbi uporabil Jacobus Gallus, prav gotovo pa tudi življenjski moto dobitnika Gallusove plakete, Mateja Penka. Gallusovo plaketo podeljujejo od leta 1969, od leta 2002 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Do leta 2019 so to priznanje podeljevali zaslužnim na podrocju glasbene dejavnosti, od lani pa sta priznanji za vokalno in inštrumentalno glasbo loceni: Gallusovo listino je prejel Aleš Marcic, ravnatelj Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška v Mariboru, Gallusovo plaketo, najvišje priznanje za odlicno delo na podrocju vokalne glasbe pa Matej Penko, zborovodja MePZ Divaca. Matej Penko, profesor klavirja in nauka o glasbi, je sicer v domacem kraju zelo poznan. Z njim se srecujejo starši, ki vozijo otroke v glasbeno šolo, verniki, ki ga vidijo sedeti za pivškimi orglami ob bogoslužjih ter obiskovalci koncertov, ki ga poslušajo kot clana in umetniškega vodjo kvarteta Soncek. Zelo uspešen pa je tudi izven meja svoje obcine. Izkušnje zborovskega petja si je pridobival v Komornem zboru Ave. Jeseni 1997 je prevzel vodenje Mešanega pevskega zbora Postojna, ki ga je vodil do leta 2009. V dvanajstih letih je samozavestno in ambiciozno nadgrajeval njegovo kvaliteto in skupno delo veckrat preveril tako v državnem kot tudi v mednarodnem zborovskem prostoru. Z Mešanim pevskim zborom Postojna je osvojil eno bronasto, šest srebrnih in osem zlatih plaket (Olomouc, C. A. Seghizzi, Gorica, Atene, Maasmechelen, Jersey, Dunaj, Tonen, Riva del Garda, Zwickau, Benetke, Rimini, Bad Ischl). Posebno velik uspeh sta bili osvojitev velike nagrade na tekmovanju Robert Schumann (Zwickau, 2006) in zlata plaketa na 20. državnem tekmovanju Naša pesem 2007 v Mariboru. Na mednarodnih zborovskih tekmovanjih »In… Canto sul Garda« (2005) in v Bad Ischlu (2009) je prejel posebno nagrado za zborovodje. Po koncanem sodelovanju z MEPZ Postojna je prevzel vodenje Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj. Zbor je vodil od leta 2010 do 2013. Z njim je prejel prvo nagrado na tekmovanju v Varšavi in na Ohridu ter srebrno plaketo na državnem tekmovanju Naša pesem 2012. Trenutno Matej Penko deluje kot zborovodja dveh primorskih zborov, MePZ Divaca ter MePZ Cominum iz Komna. Oba zbora sta z njegovim strokovnim delom stopila korak naprej v svetu vokalne glasbe. “Gallusova plaketa mi pomeni ogromno. Je zadošcenje za že opravljeno delo in - glede na to, da še nisem tako star - spodbuda za prihodnje,” pravi Matej. Pri tem izpostavlja tudi težko situacijo za vokalno petje zaradi virusa, saj razmere niso naklonjene druženju: “Za zbore je to še posebej težek cas, tudi cuden. Redki prepevajo prek zooma in drugih aplikacij, to je primernejše za ohranjanje stikov, ne pa za resno delo. Komaj cakamo, da se bomo spet lahko zbrali in zapeli iz polnih pljuc. Ker med neprostovoljnim premorom seveda nazadujemo, bomo morali iti naprej sprva s skromnejšimi cilji. Ampak racunam na entuziazem in voljo do petja, zato tudi verjamem, da bomo kmalu nadoknadili zamujeno.” Dobitniku prestižnega priznanja, ki je tudi velik promotor svojega kraja in obcine, tako po Sloveniji kot svetu, želimo še veliko uspešnih koncertov in odlicnega pocutja na odrih. Primož Dekleva Foto: Arhiv KD Kvintet Soncek NELI ŽLOF Neli Žlof je pevka, ki jo je marsikdo med nami že slišal prepevati v takšni ali drugacni zasedbi, skupini, najbrž pa jih malo manj ve, da je naša obcanka, prihaja namrec iz Suhorja, kjer zadnja leta živi. Sicer je original Ljubljancanka, prihaja iz glasbene družine in ji je tako glasba položena v zibelko. Njeni zacetki ukvarjanja z glasbo segajo še v osnovno šolo, kjer je sodelovala pri pevskem zboru. Kasneje je sodelovala tudi pri folklorni skupini Tine Rožanc ter se s sodelovanjem v razlicnih glasbenih duetih in drugih manjših zasedbah kalila na svoji glasbeni poti. Ta jo je z leti zanesla na primorski konec, kjer je sodelovala z mnogimi priznanimi primorskimi glasbenimi imeni in zasedbami kot so Roxy, Ne me jugat, Šturle ..., katerih clanica je bila. Pravi, da je bilo to zanjo izredno lepo, pa tudi izredno naporno obdobje, saj je terjalo veliko fizicnega napora, neprespanih noci po raznih nastopih, veselicah, šagrah in ceprav se to zunanjemu opazovalcu zdi nekaj strašno imenitnega in zabavnega, je v resnici garanje in trdo delo. Neli ni tuje tudi spogledovanje z narodnozabavno glasbo in prav tako samostojno sodelovanje na razlicnih festivalih, med katerimi ima bogato zbirko sodelovanj: • Festival Narecna popevka 2006 -Skupina Ne me jugat –Jes con (s katerimi so bili tudi spremljevalni ansambel Slavka Ivancica), • Ptujski festival in Festival Števerjan 2009-Ansambel Modri Val, • Festival Narecna popevka 2011 –samostojni nastop, pesmica Jes bom še leti (avtor Vili Bertok in Janez Repnik), • Festival Graška gora 2013-Ansambel Klapa iz Brega (delujoci v zamejstvu Italija), dobitniki srebrnega pastircka, • Festival Škofja Loka 2015 - Muj maj , Ansambel Ognjenih 7 (clan skupine tudi Denis Daneu), dobitniki 1. nagrade za besedilo, • Festival Škofja Loka 2016 – Kdr bwš ratla mama, Ansambel Lisjaki z Neli in Barbaro, kjer so bili absolutni zmagovalci festivala. Kot že omenjeno, je sodelovala s Skupino Šturle , s katerimi so v letu 2013 nastopile na Melodijah Morja in sonca v spremljevalnem programu s pesmico Amerika. Posnele so tudi pesem - Vse je O.K., ki je bila pesem tedna na radiu Koper in predstavljena na Radio Trst A , v letu 2014 so imele priložnost nastopiti kot back vokalistke s Skupino Faraoni na turneji po Sloveniji, in sicer Avditorij Portorož, Bonifika Koper, športna dvorana Nova Gorica in ljubljanska Hala Tivoli. V letu 2020 je bila uradno sprejeta na Festival Vurberk s pesmico Ce bi morje govorilo (avtor Marjan Turk in Matej Kocjancic- besedilo), festival se bo odvijal junija 2021 in je tekmovalnega znacaja, saj je bil zaradi nastale situacije prestavljen. Neli pa si lahko z najnovejšo skladbo »Na dlani« ogledate tudi na Youtubu. Pesem je nastala v letu 2020, podpisal pa jo je priznani glasbenik in avtor Leonard Strnad, ki ga poznamo po sodelovanju z mnogimi glasbenimi skupinami, kot so Malibu, Ventilcki, Venera... Neli bo vesela vaših ogledov, všeckov in komentarjev, seveda pa najbolj ..., ko se razmere uredijo, vašega obiska kakšnega od nastopov. Silvo Celhar PIVCANKA Z NOVO AVTORSKO SKLADBO Pivcanka Nuša Klobucar, ki deluje pod psevdonimom Ella Roš, predstavlja novo pesem »Vrnem se«, ki je že sedma v nizu njenih avtorskih skladb. Pesem govori o odlocitvah, ki smo jih sprejeli v preteklosti, a niso bile nikoli razcišcene. Izdelek je tokrat v še bolj modernih, pop ritmih, kot smo jih od kantavtorice vajeni, le-ta pa je tokrat nastal popolnoma drugace: »Navadno vedno sama postavim prvo verzijo aranžmaja svojih pesmi, tokrat pa me je prvi kontaktiral prijatelj in producent Nino Ošlak ter mi ponudil svoj aranžma. Ob prvem poslušanju že prakticno dokoncane glasbene podlage sem takoj vedela, da mi je pisan na kožo in da je to moja naslednja pesem. Še isti dan sem se zaklenila v studio, spisala nekaj prvih verzov in melodijo vokala ter tako v nekaj dneh že imela celoten izdelek,« nam je zaupala Ella. Za omenjeno pesem so posneli tudi videospot, ki ga je režiral Luka Blatnik. Snemali so kar tri dni, na razlicnih lokacijah: Ljubljana, Koper in Crni Kal. V njem tudi tokrat ni šlo brez Ellinega prepoznavnega kosa oblacil – brezprstnih rokavic, najtežji del pa bi naj bilo snemanje nocnih kadrov v avtu, saj je tega tekom snemanja dejansko vozila. »Poskušali smo posneti preprost, urban videospot, ki sovpada s sporocilom pesmi, in sicer tako kot v pesmi tudi v videospotu ne prikažem konca zgodbe, ali se vracam ali odhajam,« je za konec še povedala Ella. Valentina Kobal ZELENI ODTISI V HIŠI KULTURE V Hiši kulture že od leta 2015 izvajamo vecletni projekt, ki vkljucuje graficno delavnico za povabljene umetnike in umetnice ter razstavo nastalih del, ob kateri izide tudi spremna publikacija. Na letošnji izvedbi projekta bodo sodelovali Urška Alic, Mina Fina, Mia Paller, Miha Perne, Marko Šajn in Jaka Vatovec. Osrednja tema projekta bo spoznavanje pojma ogljicni odtis in raziskovanje razlicnih možnosti zmanjševanja le-tega, s posebnim poudarkom na dobrodejnih ucinkih gozda. Tematiko bomo predstavili skozi obisk Gozdne hiše in Gozdne ucne poti na Mašunu. Ob ogledu hiše se bodo umetniki seznanili z gozdovi na snežniški planoti in zgodovino gospodarjenja z njimi ter spoznali naravne znamenitosti in znacilne živali tega obmocja, medveda, risa in volka. Podali se bodo tudi na Mašunsko gozdno ucno pot, na kateri bodo spoznali zgodovino Mašuna, znacilne drevesne vrste, živali in življenjske prostore za to obmocje ter se seznanili s procesom naravne obnove. Sledilo bo predavanje o gozdu, ki ga bodo pripravile vizualna umetnica Polonca Lovšin, kustosinja Urška Jurman in filozofinja Mateja Kurir. Udeleženci bodo na likovni ravni tematiko obravnavali skozi tehniko sitotiska na les v izbrani zeleni barvi in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem). Sitotisk, najbolj »industrijska« graficna tehnika, predstavlja ogljicni odtis kot posledico tehnološkega razvoja cloveške družbe, intervencija pa clovekovo pomoc pri zmanjševanju tega odtisa. Udeleženci delavnice bodo IZ KUFRA STRICA ANTONA VESTNO DELO IN ZDRAVA NACELA Med dokumenti sem našel zanimivo potrdilo. Gre za pisno izjavo z dne 9. julija 1950, ki sta jo podala Celhar Peter, pokojnega Franca iz Št. Petra št. 42 in Vodopivec Miha, pokojnega Jožeta iz Petelinji št. 46, oba odbornika Hranilnice in posojilnice v Št. Petru na Krasu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Podpisnika potrjujeta, da je tov. Žele Anton, pokojnega Žele Antona in pokojne Žele Antonije, rojen v Hrastju pri Št. Petru na Krasu dne 3. julija 1891, bivajoc v Št. Petru, hišna št. 87 bil zaposlen kot tajnik in knjigovodja pri navedeni hranilnici in posojilnici od 1. aprila 1911 do 30. junija 1924. Zanimiv je dodatek: »Zaupane mu posle je vršil vestno in s pravim cutom odgovornosti.« In zakljucek: »Smrt fašizmu! Svoboda narodu.« Naš stric Anton je obiskoval Zadružno šolo v Ljubljani in postal vesten in natancen avstrijski uradnik. V letu 1911 je nastopil delo v šentpetrski hranilnici in ga vestno opravljal dobrih trinajst let. Prekinil ga je le za cas službovanja v avstro-ogrski vojski, ki ga je nastopil 4. avgusta 1917 na Dunaju. Kmalu je bil sprejet v dunajsko vojaško bolnico /Reservespitall/ in bil po številnih prošnjah zaradi njegove bolezni in potreb šentpetrske hranilnice v zacetku leta 1918 odpušcen iz vojske. O tej Antonovi zgodbi pa drugic vec. Kot uradnik je 6. februarja 1918 vstopil v Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani in se 16. februarja že udeležil društvenega obcnega pripravili skico grafike, na kateri bodo predvideli, kaj bo odtis in kaj intervencija. Nato bodo skico odtisnili v tehniki sitotiska z izbrano zeleno barvo na leseno plošco, vsak odtis pa naknadno dopolnili z intervencijo in ga tako spremenili v original. Vsa nastala dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture v mesecu juniju. hisakulturepivka.com instagr.am/hisakulturepivka/ fb.com/galerijahisakulturepivka Mojca Grmek zbora v salonu restavracije na Glavnem kolodvoru v Ljubljani. V kufru sem našel njegovo dnevniško ali spominsko knjigo z zanimivim uvodom za leto 1914, ki prica o njegovi življenjski filozofiji. Ocitno je lepo vezano knjižico namenil svojim spominom, ne slutec svetovno morijo, ki je v tem letu zacela. Takole je ob krasni vinjeti z macehami zapisal: »Z novim letom 1914 novo življenje! Veselje! Red, pridnost in tocnost! Ucenje! Skrb za zdravje! Previdnost! Moram reci le to, stric Anton je zapisal to, kar je cutil kot najpomembnejše. Ni kaj dodati, morda se le zamisliti in si vzeti cas zase, za razmislek o nacelih, ciljih, ki jih hocemo uresnicevati in doseci. Ernest Margon »LUDOVIKA KALAN« TUDI V ARHIVU SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA V mesecu aprilu smo se v KD Lipa razveselili dveh se je zahvalil za podarjeni vzpodbudnih pisem. Eno je društvu poslal naš pivški rojak deli (1. in 2. knjiga), ki sta dr. Marjan Dolgan in se zahvalil za knjigo o Ludoviki Kalan. posveceni uciteljici in pesnici Knjigo je pohvalil in izrazil misel, da bi bilo dobro delo Ludoviki Kalan. Poudaril nadaljevati in pripraviti še tretjo knjigo o Kalanovi. V njej je, da bosta shranjeni v bi objavili vso njeno ohranjeno korespondenco, saj meni, okviru gradiva, ki ga zbirajo da predstavlja pomembno pricevanje o njenem življenju, o slovenskih ustvarjalkah in o družbenih in kulturnih razmerah, v katerih je živela in ustvarjalcih in da je to darilo delala, prav tako o kulturni sceni v širšem slovenskem arhivu, saj brez prizadevanj prostoru. Tudi njen osebni del življenja je precej zapleten, prizadevnih clanov KD Lipa dokler še živijo sorodniki in prijatelji, bi bilo mogoce še kaj to ne bi bilo raziskano. izvedeti. To bi bil velik izziv za društvo. Kogar zanima, najnovejšo Drugo pismo je prispelo z Inštituta za kulturno zgodovino knjigo o Ludoviki Kalan, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije lahko kupite v knjigarni znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki skrbi za arhiv Sponkca v Pivki. Slovenskega biografskega leksikona. Gospod Martin Grum Irena Margon TUDI KOVID JE LAHKO PRILOŽNOST Kljub dejstvom, da smo že vec kot leto dni ujeti in prisiljeni v osamo, smo v naši organizaciji ta cas koristno izrabili. Nadaljevali smo z nekaterimi aktivnostmi iz našega programa – to pa je obnovitev spomenikov NOB v obcini Pivka. Matjaž Vilhar, naš clan in neumorni obcan pri obnovi kulturno zgodovinskih spomenikov na Pivškem, je pripravil obširen plan in z veseljem in ponosom smo se mu pridružili. Sam najbolje pozna nacine obnovitvenih del. Tako smo v februarju obnovili veliko spominsko plošco na pokopališcu Juršce, ki je posvecena padlim vašcanom. Sledila je obnova napisa na Novi Sušici, posvecena partizanski šoli. Obnovili smo spomenik in okolico na Stari Sušici – spomenik 19-im padlim borcem istrskega odreda, pa še obnova spominske plošce Petelinje, spomenika padlim v Kleniku, Suhorju in Trnju. V teku so tudi restavracijska dela v Zagorju. Obnovo v Palcju bomo izvedli skupaj s kamnosekom,saj gre za zahtevnejša dela. Na našo pobudo za ureditev teh kulturno zgodovinskih spomenikov in okolice, se je odzvala tudi obcina Pivka s poseko poškodovanih in prevec razrašcenih dreves na Volcah in v Palcju. Sledimo zamisli, da bodo urejena spominska obeležja prispevala k lepšemu videzu naših vasi in bivalnih okolij. Želeli bi, da k temu prispevajo svoj delež tudi vaške skupnosti. Upamo, da bomo skupni jezik našli pri ureditvi okolice spomenikov NOB v Dolnji Košani, kjer je v ureditvena dela vkljuceno gasilsko društvo in obcina Pivka. Spomeniki NOB govorijo o dogodkih med vojno, predvsem pa o tem, koliko cloveških žrtev, gorja in ponosa je bilo potrebnega, da danes živimo v svobodni in demokraticni domovini Sloveniji. Obcinski odbor ZB za vrednote NOB Pivka JOŽEFOVO IN VELIKA NOC NA SUHORJU 2021 Tudi letos tradicionalne prireditve Jožefovo in Velika noc na Suhorju žal ni bilo. Vendarle pa je Vaško društvo Suhorje svojo tradicijo, skrbno pripravljene dobrote in vzdušje, ki ga hranijo domacini v toplini svojih domov, predstavilo v oddaji Dobro jutro, ki je bila predvajana na nacionalni televiziji SLO 1 v sredo, 17. 3. 2021. Predstavljene so bile tradicionalne jedi ob godu sv. Jožefa, veliki noci ter jedi iz regrata in melise. Posnetek oddaje si lahko pogledate na televiziji, nekaj utrinkov pa na fotografijah. Vaško društvo Suhorje Foto: avtor Ivan Merljak ZGODOVINSKI USPEH KOŠANSKIH NOGOMETAŠIC Ob izidu majske številke Pivškega lista bo naslov prvaka v 1. ženski futsal ligi v sezoni 2020/21, ki bo zaradi pandemije in nenormalnih pogojih za treniranje in igranje, nenazadnje tudi brez gledalcev, že znan. Za lovoriko se potegujeta dve najboljši ekipi v rednem delu prvoligaškega dvoranskega nogometa, KMN Slovenske gorice in ŽNK Celje. Že nekaj casa pa je znano, da je 3. mesto osvojila ekipa ŠD Košana, kar je dalec najvecji uspeh tega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1976. jih navdušuje nogomet. Morebiti se za nadaljevanje obeta tudi novi sponzor, ki bi še kako prav prišel ekipi, ki jo sestavljajo pretežno mlade igralke z nekaterimi bolj Košanke so v boju za bronasto izkušenejšimi. Igralke, ki so bile v zapisniku na zgodovinski tekmi v Sevnici: Sanela odlicje najprej v domaci dvorani Balic, Nika Samsa (kapetan), Sara Ljubic, Maja Srebot, Kaltrina Kajtazi, Larisa Skala v Pivki s 3 : 4 izgubile Djak, Anja Žvokelj, Alenka Šcuka, Lana Bišcak, Barbara Kunej, Ana Bucik, Erna proti KMN Sevnica. V povratni Muhic, trener: Damjan Ljubic, predstavnik kluba: Matej Zadnik, fizioterapevt : Jadran tekmi 27. marca pa so v gosteh Cekada, pri pripravi ekipe pa vedno svoj delež prispeva Miha Osojnik. zmagale 3 : 1 (strelke- Srebot, Samsa in Žvokelj) in zaradi vec “Kljub epidemiji so dekleta pridno trenirala in nabirala znanje predvsem pa se striktno danih golov na dveh tekmah držala priporocil in navodil pristojnih tako na treningih in tekmah kot tudi v privat posegle po prvi lovoriki. Ekipa življenju, o cemer prica tudi podatek, da v ekipi niso imele okužbe. Ekipa pa je imela trenerja Damjana Ljubica, ki tudi to sreco, da so bile v casu zaprtja športnih objektov dejansko edina ekipa v obcini, prihaja iz Ilirske Bistrice, je v ki je smela trenirati in tekmovati ter posledicno zaradi zaprtja Skale imele le-to na premierni sezoni 2019/20 osvojila razpolago za tri treninge tedensko, kar je bistveno pripomoglo k takšnemu napredku, 5. mesto (pet ekip), v tej sezoni predvsem pa rezultatskemu uspehu ekipe. Kljub znanju, ki so ga osvojile, je bila pa koncno 3. mesto, kar prica sezona s precej nihanji v samih tekmah, saj je ekipa starostno v povprecju krepko o vidnem napredku. Najboljše najmlajša v prvenstvu in to se pozna predvsem na psihološkem podrocju. Seveda so strelke v ekipi, uvršcene tudi med se ekipi dogajale tudi poškobe, ki so nekatere igralke oddaljile od parketa tudi za dlje 20 najboljših v ligi, so bile: Anja casa, kar je seveda vplivalo tudi na samo igro. Zaradi epidemije onemogocenega Žvokelj, Nika Samsa in Barbara prehoda državne meje sta bili za . prvenstva izgubljeni tudi 2 igralki iz Rijeke, ki Kunej. bi bili tudi dodana vrednost ekipi. Kljub vsemu so ostala dekleta garala in rezultat je tu.Upamo, da bi ekipa imela še naprej takšne pogoje za delo predvsem pa, da V prihodnji sezoni naj bi se ŠD bi ekipa dobila glavnega pokrovitelja, ki bi financno podprl in omogocil ekipi, da se Košana še nekoliko igralsko z manj skrbmi pripravlja na sezono in same tekme. Na tej tocki se ekipa zahvaljuje okrepila, saj je to edina ženska vsem, ki ste ji do sedaj kakorkoli stali ob strani in pomagali. Z optimizmom zremo v futsal ekipa v zahodnem delu prihodnost in ja, PONOSNI SMO na naše »babe«!” ŠD Košana Slovenije, torej ima tako na razpolago širok bazen igralk, ki Brane Fatur Od maja naprej si lahk vsi bani bine Pivka in stali bisk valci v Ek muzeju v Sl venski vasi izp s dite k l za razisk vanje Pivških presihaj ih jezer. Na v lj je 5 MTB k les ter dve MTB E-k lesi. K lesa lahk predh dn rezervirate na telef nsk številk 040 818 253. Za rezervacij vejega števila k les p kliite vsaj 2 dni prej. Green T ur Sl venija Foto: ŠD Košana O KNJIGI »PETELINJE SKOZI CAS« Pred kratkim smo sedanji in nekdanji vašcani Petelinj z veliko pricakovanja in veselja docakali svojo knjigo o Petelinjah, ki nosi naslov »Petelinje skozi cas«. Knjigo je podpisala uredniška trojka Jože Vodopivec, Irena Vodopivec in Karmen Penko, fotografije v knjigi pa so last osebnih arhivov Petelinjcev in Petelinjk. Knjiga se dotakne domala vseh bistvenih poglavij in podrocij nekega kraja od geografske lege, razvoja, prvih starih družin, vaškega življenja, dogodkov, obrti, kmetijstva, furmanstva, dogodkov, povezanih z mladimi, obsežno poglavje o Petelinjcih, ki so služili vojakom v razlicnih obdobjih in državah, pa vse do cisto življenjskih dogodkov, kot so poroke, vestirnge, shodi. V njej najdemo razlicne dokumente, od notarskih pisem do potrdil o prejemu prvega svetega obhajila, celo placilnih nalogov in kazni. Zelo zanimiva so poglavja, kjer najdemo dokumente in zapise o kulturi in kulturnem udejstvovanju. O kamnitih križih, ki jih na podrocju Petelinj najdemo kar štiri, o glasbi in glasbenikih, ki so bili vedno del DNK-ja Petelinjcev. Posebno poglavje je dobilo seveda tudi Petelinjsko jezero in anekdota, kako je Petelinjsko pravzaprav sploh postalo. Najbrž malokdo ve, da so nekdaj v Petelinjah delovale celo tri gostilne, da smo imeli kmetijsko trgovino, veterinarsko postajo. Petelinje je imelo lastno vodooskrbo, samostojen vodovod izpod Osojnice, v vasi je bilo 5 korit za vodo. Najbolj zanimivo branje pa je nedvomno tisto o prvih starih družinah, njihovi opisi, fotografije, podatek, kam vse nazaj v zgodovino segajo prvi dokumentirani zapisi o posamezni družini. Pa o priimkih, njihovih izvorih in pomenih, sopomenkah in razvoju podobnih izvedenk priimkov skozi cas. Knjiga vsebuje izjemno bogato fotografsko zbirko, h kateri so prispevali kot receno vašcani cele vasi. Prav fotografije pa so za marsikoga nemajhen šok, pravo odkritje. Priklicejo spomine na ljudi, ki jih ni vec med nami, spomnijo na dogodke in obicaje, ki se jih le še megleno spominjamo, na arhitekturo, ki je nekoc bila, na stvari, ki smo jih imeli radi. Ko tako gledaš fotografije prednikov ... na primer starega oceta svojega prijatelja, bi ga brez VABILO K SODELOVANJU V PROJEKTU SPOMINSKA KNJIGA – KULTURNA DEDIŠCINA NEKEGA CASA Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka vljudno vabi vse zainteresirane obcane k sodelovanju v projektu, ki bo odstrl še eno plat našega skupnega zgodovinskega spomina. Zbirali bomo misli in slike/risbe iz raznih spominskih knjig iz preteklosti pa tudi sedanjosti. V preteklosti je spominska knjiga ljudem veliko pomenila. Krožila je med sošolci, prijatelji, sorodniki, umetniki in ohranjala spomin na stike in prijateljstva. Danes pa … jih sploh še poznamo in uporabljamo? Kaj bo ostalo za nami? Lepo vabljeni k sodelovanju, ce nam vašo spominsko knjigo zaupate. Naredili bomo izbor najlepših in imenitnih verzov in slik ter oblikovali našo novo skupno spominsko knjigo, ki bo predstavljala poseben medij premicne kulturne dedišcine na Pivškem. Kontakt za dogovor: mobilni telefon: 031 380 340 ali kdlipa.pivka@gmail.com Predsednica KD Lipa, Irena Margon težav zamenjal z njim. Takrat pravzaprav vidiš, kaj pomeni rod, kaj pomeni kri. Kako se ljudje skozi cas pravzaprav zelo malo spremenimo. Seveda se spremeni cas, okolišcine, družba, naše dejavnosti, službe, naše hiše in domovi. Še kako se spremenijo moda in frizure in pravzaprav vsi obicaji, ki jih neko obdobje pozna, naslednje pa morda ne vec. Ampak obrazi ostajajo isti. Rodovi so si podobni, poteze obrazov se vlecejo naprej in vzporednic je, kolikor hoceš. Prav to pa je najvecji car te knjige, najvecje darilo vašcanom in vašcankam. Potrebno je povedati, da so se s knjigo ukvarjali trije tako rekoc laiki in da je knjiga od njih zahtevala ogromno prostega casa, lastnih sredstev in nemalo kdaj prigovarjanja in prošenj, da so ljudje sploh pristali na sodelovanje, da so posodili kakšno fotografijo, misel ali dokument. Nihce si ne zna niti predstavljati, kaj pomeni v psihicnem, financnem in casovnem pomenu lotiti se takšnega projekta, kot je pisanje knjige. Knjiga je zato neprecenljiv dokument nekih casov, ki se sicer ne bodo nikoli vec vrnili, prav tako kot ne bo vec nazaj tistih, ki so Petelinje zgradili in postavili pokonci. Vendar potomci, ljudje in rodovi ostajamo tukaj. Vcasih smo samo prevec zaposleni z lastnimi skrbmi in težavami, da bi se znali kakšen dan malo ustaviti, se spomniti starih casov in svojih prednikov, zato nam ta knjiga še kako potrka na dušo in vest. Shranite kakšen izvod te knjige tudi za tiste generacije kratkohlacnikov, ki danes tu naprej rastejo in se ucijo, da bodo tudi oni nekoc ponosni nasledniki in graditelji vasi, ujete med Stražo in Ovcjak. Silvo Celhar PIVCAN MED KANDIDATI ZA NASTOP NA OLIMPIJSKIH IGRAH Konec maja se bo zgodil prvi olimpijski kvalifikacijski turnir v košarki 3x3. Vozovnico za olimpijske igre v Tokiu, kjer bo košarka 3x3 doživela premiero v olimpijski družini, bo lovilo po 20 moških in ženskih reprezentanc. V moški kategoriji bodo na uresnicitev sanj vsakega športnika upali tudi slovenski reprezentanti. Med reprezentancnimi kandidati za nastop na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju je tudi Pivcan ANŽE SREBOVT, ki se s soigralci, štiri do petkrat tedensko, intenzivno pripravlja na te odlocilne tekme. V aprilu je slovenska izbrana vrsta v košarki 3x3 prejela odlicno novico s sedeža mednarodne košarkarske organizacije tudi glede evropskega prvenstva, ki bo med 10. in 12. septembrom potekal v Parizu. Slovenci so namrec med štirimi reprezentancami, ki imajo nastop na prvenstvu že zagotovljen. Slovenska reprezentanca v košarki 3x3 bo na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Gradcu, ki bo potekal med 26. in 30. majem, nastopila v skupini C skupaj s Francijo, Katarjem, Filipini in Dominikansko republiko. RAZPORED TEKEM SLOVENSKE REPREZENTANCE Sreda, 26. maj 2021 Ob 12.30: SLOVENIJA - FRANCIJA Ob 15.45: SLOVENIJA - FILIPINI Petek, 28. maj 2021 V Tokio bodo potovale tri najboljše reprezentance iz Ob 12.30: KATAR - SLOVENIJA turnirja v Gradcu. Zadnjega potnika na poletne olimpijske Ob 14.30: DOMINIKANSKA REPUBLIKA - KATAR igre bo dal drugi kvalifikacijski turnir v madžarskem Debrecenu, ki bo na sporedu od 4. do 6. junija. Slovenska Izlocilni boji v moški konkurenci bodo na sporedu v nedeljo, moška reprezentanca si je tudi nastop na Madžarskem že 30. maja od 13.30 ure dalje. zagotovila. DKH PIVCANI USPEŠNI NA MLADINSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Konec aprila je v vec tekmovalnih dnevih potekalo mladinsko državno kegljaško prvenstvo. V Kranju so pivški kegljaški klub zastopali Denis Pašic, Žiga Kresevic in Matevž Sušelj, ki so se s skupnim seštevkom 3223 uvrstili na 5. mesto. Med najboljših 16 igralcev prvenstva je bil uvršcen Denis Pašic, in sicer z najboljšim številom tock. Žensko mladinsko ekipo so na prvenstvu v Kamniku sestavljale Nataša Radic, Iris Zoran, Lea Pašic ter Aurora Pekošak. Pivške predstavnice so s skupnim rezultatom 3225 osvojile bronasto medaljo ter si vse štiri igralke zagotovile mesto v finalu. Na zakljucku državnega prvenstva v Kranju je Lea Pašic s 566 podrtimi keglji postala DRŽAVNA PRVAKINJA U-18, Iris Zoran pa državna podprvakinja, ki je tudi v kombinaciji dosegla 2. mesto. Ekipno so Pivcanke osvojile prvo mesto. Kegljaška zveza Slovenijeje na podlagi športnih rezultatov Iris Zoran razglasila za kadetinjo leta 2020. Cestitke! Kegljaški klub Pivka BALINANJE NAPOVEDNIK DOGODKOV Po dolgem premoru se je vendarle zacela 1. državna balinarska liga za ženske. vsak vikend (sobota in nedelja) od 10. do 17. ure, Slovenska vas VABLJENI V EKOMUZEJ Dekleta iz kluba Orlek Oro Met Pivka so že uvodoma dosegla dve zmagi. Trenutno se pivške balinarke uvršcajo cetrtek, 27. maj ob 16.30, Ljudska univerza Postojna na drugo mesto. Njihova želja je, da se zavihtijo na sam DELAVNICA POLETNA CVETNA DEKORACIJA vrh ali pa vsaj obdržijo mesto, ki ga imajo sedaj. Obvezne prijave na lu-postojna@zavod-znanje.si, 05/721 12 80) (organizira: Ljudska univerza Postojna) Držimo pesti! BK Orlek Oro Met Pivka do petka, 28. maja, v casu odprtje galerije, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA NINE SLEJKO BLOM: ALI BO TAKO ZA VEDNO (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 29. maj ob 8.30, zbor na dvorišcu Kolodvorske 3 v Pivki POHOD V DOMACEM KRAJU Obvezne prijave na Društvu upokojencev. (organizira: Društvo upokojencev Pivka) nedelja, 20. junij 2021 ob 18. uri, plošcad Krpanovega doma PRIMORSKA POJE (organizirata: JSKD in Društvo upokojencev Pivka) petek, 25. junij ob 9.15 uri, iz parkirišca pri železniškem nadvozu v Hrastju PLANINSKI POHOD IZ PIVKE NA ŠILENTABOR (organizira: KD Lipa) petek, 25. junij ob 12. uri, cerkev Sv. Martina na Šilentabru MAŠA ZA DOMOVINO (organizira: KD Lipa) Krajane in ostale uporabnike državne ceste G1-6, odsek – Ribnica obvešcamo, do bo zaradi izvajanja vzdrževalnih del (preplastitev) spremenjen prometni režim, in sicer: DELNA ZAPORA CESTE od 08. 04. do 10. 06. 2021 na naslednjih treh odsekih: • od gostilne Herman do podvoza Hrastje (km 1.150 - 1.700), • od prikljucka PVZ (Park vojaške zgodovine) do prikljucka Kal (km 2.005 - 3.225), • od prikljucka za odpad oz. transformatorske postaje do pocivališca pred prikljuckom Šmihel (km 4.375 - 5.400). Delna cestna zapora se bo pomikala po odsekih. Najprej se bo izvedel odsek od prikljucka PVZ (Park vojaške zgodovine) do prikljucka Kal, nato odsek od gostilne Herman do podvoza Hrastje, zadnji pa je predviden odsek od prikljucka za odpad oz. transformatorske postaje do pocivališca pred prikljuckom Šmihel. Prosimo za razumevanje in strpno vožnjo! Obcina Pivka Epidemija covida-19 je povzrocila eno najvecjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in ucinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Najboljša zašcita je cepljenje K preprecevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo priporocena zašcitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najucinkovitejši ukrep za zašcito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zašcito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. Okuži se lahko vsakdo od nas Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kronicnimi obolenji (kot so kronicne bolezni dihal, sladkorna bolezen, srcno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporocajo cepljenje, so zato tudi kronicni bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo vec kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji. Varnost in ucinkovitost cepiv Skrb glede varnosti in ucinkovitosti cepiv je odvec. Vsa cepiva morajo namrec skozi enake, tocno dolocene postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova ucinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v klinicnih testiranjih, v katerih je sodelovalo vec deset tisoc ljudi in ceprav bila casovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake. Zašcitimo sebe in druge Odlocitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namrec izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas. Pomembno je namrec, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Zato se cim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v cim vecjem številu. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. NIJZ KONTAKT KONTAKT febris@s5.net sonja@ambulanta 05 7572 561 -garmus.si 05 7570 540 - od 13. do 19. ure - od 13. do 19. ure (pon, sre.) (pon, tor) - od 7. do 13. ure (tor., - od 7.30 do 13. ure cet., pet.) (sre., cet., pet.) V primeru, da ste se za cepljenje prijavili ter menite, da bi že morali biti pozvani glede na starostno skupino, za katero se cepljenje izvaja (oz. imate kronicno bolezen), lahko svojo uvrstitev na cepilni seznam preverite na Cepilnem centru ZD Postojna na telefonski številki 05 7000 432 in na naslovu cepljenje@zd-po.si. Cepilni center je dosegljiv vsak delovnik od 7. do 15. ure. KONTAKT sestra.ambulanta. dr.dukic@t-2.si, 05 7573 199 - od 7. do 13. ure (pon., tor., pet.) - od 13. do 18. ure (sre., cet.)