T«to LXX1. št. 47«
28. fearuaria lajg
Cena Din 1.—
oan popoian*. izvzemai oeOeije in praznuc« — lnaerati do 80 petit LHo *. <k> Ufe ,-r»t e uto Z-50 oo lOu do 300 vrst • Din 3. več* tneeratl petit vrst* uu» 4. —. popust pc dogovoru, tnser« Lni de vek posebej — »StovensKJ Narode welia meaeAno v Ju?n#i«ri)i CHn 12.—, ee tnozemstve Din 25.—. Rokopisi ee ne vračajo.
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CEUE, cel jeko uredništvo: Strossmaverjeva ulica X, telefon St. 65; podružnica uprave: Koce nova uL 2. telefon a t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
UKCDNIsTVO 0 UF«AVN18TVO LJUBLJANA, ftnftfljeva atftea Štev. a
Telefon: 31-12, 51-23, 81-24, 81-28 ta 81-28
Neuspela akcija avstrijskih nacistov:
Energičen nastop Schtischnigga zoper hitlerjevce
Poskusen pohod nacistov iz fttaferske ▼ Gradec je preprečil z okolico — Oster nastop med Schnischniggo m in skem je vzel Schuschnigg v svoje rake
ki je zasedlo mesto in vso — Vso politično upravo na Sta jer-
Dunaj. 28. februarja, br. Včerajšnji dogodki v Gradcu, kjer so poskušali hitrerjevci kljub prepovedi prirediti veliko demonstracijsko zborovanje, ki naj bi tvorilo pričetek nekakega splošnega nacističnega pohoda na Avstrijo, je zelo razburilo vso avstrijsko javnost, zlasti pa dunaj.-ke kroge. Komaj par dni po Schuschniggovem govoru v dunajskem parlamentu. s/ katerem je z vso odločnostjo nastopil za neodvisnost in samostojnost Avstrije ter izrecno naglasil. da ostane narodni socializem v Avstriji slej ko prej prepovedan, so hoteli hitlerjevci pokazati, da temu ni tako ter da je javnost na njihovi strani, da so prav za prav sploh že oni gospodarji Avstrije. K temu so jih brez dvoma opogumile zadnje spremembe v vodstvu patriotske fronte, kjer so bili na njihov pritisk odstavljeni in zamenjani mnogi prvaki, ki so bili znani kot izraziti privrženci Schuschnigga in nasprotniki narodnega socializma v Avstriji.
Gradec — hitlerjevski „Trutzburg"
Za torišče svoje akcije so si izbrali avstrijski nacisti Štajersko. Tu je bil nemški šovinizem že od nekdaj najbolj razpaljen in tu imajo hitlerjevci tudi največ pristašev. Saj smatrajo Gradec za nekak svoj »Trutzburg«. Za včeraj so hitlerjevski voditelji odredili splošen pohod na Gradec. Temu pozivu so se morale odzvati vse hitler-jevske organizacije na Štajerskem, ki so doile nalohg. da morajo svoj pohod
na Gradec urediti tako. da bodo v času od 8. do 10. dopoldne v strnjenih kolonah prikorakali z vseh strani v mesto. V oddaljenejše kraje so poslali cele kolone tovornih avtomobilov in avtobusov, drugod zopet so organizirali cele vlake. Računali so, da se bo zbralo v Gradcu najmanj 60.000 nacistov. Na zborovanju je imel govoriti notranji minister Seyss-Inquart, ki bi bil moral »pomiriti« naciste, ki so hudo razburjeni zaradi možatega nastopa kancelarja Schuschnigga. Nastop notranjega ministra naj bi omilil Schusch-niggove izjave in izzval v inozemstvu vtis. da je bil četrtkov govor Schuschnigga njegova labodja pesem. Obenem so nameravali G raz proglasiti za glavno mesto nacističnega pokreta v Avstriji slično, kakor imajo Nemci v Miin-chenu svojo »Hauptstadt der Bewe-gung«. Nacisti trde. da je dunajsko vodstvo hitlerjevskega pokreta v Avstriji nesposobno, premalo odločno in preveč popustljivo napram dunajski vladi. Zato naj bi vodstvo vsega nacističnega pokreta prevzel Gradec, odkoder naj bi se pričela sistematična akcija za zavojevanje Avstrije tako, da bi se moral Dunaj naposled brez boja udati.
t-Inquart proti patriotski fronti
Dunajska vlada pa je še pravočasno izvedela za te načrte nacistov ter jih je temeljito prekrižala. Schuschnigg je takoj pozval notranjega ministra Sevss-
žrebanje Državne razredne loterije
bo jutri prvič v Ljubljani — Prične se ob 8. v veliki
dvorani Trgovskega doma
Ljubljana. 28. februarja
Boginja sreče si je izbrala prvič torišče v Ljubljani, če razumemo pod srečo milijone. Seveda s tem ni rečeno, da bodo vsi milijoni, k: bodo izžrebani ob tej priliki, ostali v Ljubljani. Dovolj sreče za Ljubljančane je že velika senzacija, da se jutri začne prvič pri nas žrebanje Državne razredne loterije, in sicer številk ter dobitkov T.5 kola. Žrebanje bo v veliki dvorani Trgovskega doma, kjer so danes že pripravili vse potrebno za žrebanje v prihodnjih desetih dneh.
Dr. Konrad £mid. -» f glavne kontrole carin
Državna razredna loterija je bila ustanovljena L 1890. Delovala je do vojne. Po vojni L 1919. je bila obnovljena in 1. 1920. je bilo prvo žrebanje. Tip taksnih državnih loterij je najbolj razširjen v Nemčiji. Državna razredna loterija je gospodarsko podjetje, podobno denarnim zavodom, z avtonomnim poslovanjem. Upravni odbor šteje 9 članov Na leto žrebajo srečke dveh kol: prvo kolo traja od 1. aprila do 30. septembra, drugo pa od 1. oktobra do 30. marca. Vsako kolo obnega 100.000 celih srečk po 1000 din. Skupni dobitki znašajo 64.991000 din V prvih štirih razredih je izvlečenih le po nekaj milijonov medtem ko je v petem razredu izžrebanih 56.927.000 din. Zdaj bo v Ljubljani izžrebanih 15.000 srečk. Srebali bodo 10 delovnih dni, in si-
cer v treh partijah po 500 srečk, torej po 1.500 srečk na dan.
V V. razredu bodo izžrebali 4 glavne dobitke, ki jih niso v prejšnjih razredih, in sicer po 2 milijona din, po 1 milijon, po 500.000 in 400.000 din. Nadalje bo izžrebanih Še več zelo lepih dobitkov, tako n. pr. 4 po 400.000. 5 po 100.000 din, 7 po 80.000 din. 6 po 60.000 din. 10 po 50.000 din itd.
Doslej so žrebali le v Beogradu. S proračunom leta 1937, 38 so pa dobili zakonsko pooblastilo, da lahko žrebajo tudi v drugih največjih mestih v državi, predvsem v Zagrebu in v Ljubljani. Septembra so prvič žrebali v Zagrebu. Za prve štiri razrede je bilo žrebanje v Beogradu, žrebanje V. razreda se pa deli na dva dela v 20 dneh. Prvih 10 dni so žrebali v Beogradu, a 10 dni je zdaj odpadlo na Ljubljano, in sicer bo d 1. do 11. marca.
žrebanje bo ob navzočnosti komisije, ki jo sestavljajo štirje člani upravnega odbora 8 predsednikom glavne kontrole. Predseduje dr. K. ftmid. V Ljubljani so predsednik M. Bobič. člani in osebje B. Rankovič. Vlad. Davunovič. dr. Kazimirov!č. Z. Jok-simovič. D. Stevanovič in Djukič. Vse priprave vodi ravnatelj dr. Popović.
Žrebanje se začne jutri ob 8. in bo trajalo do 10.45. V dvorani sta že postavljena bobna, ki so v njiju srečke in številke dobitkov. Bobna sta zapečatena. Glavni dobitki bodo izžrebani zadnji dan. Komisija s članom glavne kontrole vselej ugotovi pred žrebanjem, če so pečati nepoškodovani V prvem bobnu so številke srečk. Številka srečke je najprej izžrebana, vendar pa z njo Se ni določeno, kohko bo srečni dobitnik prejel, temveč le, da je med srečnimi. Sele z izžreban jem Številke dobitka je določen tudi dobitek ali premija. Večina Ljubljančanov še ni videla takšnega žrebanja, zato bo zanimanje zanj nedvomno veliko. Žrebanje v Ljubljani je dobra propaganda za Državno razredno loterijo, kar se je pokazalo tudi že pri zadnjem žrebanju v Zagrebu, v Sloveniji se je vzbudilo takoj po tem žrebanju večje zanimanje za Državno razredno loterijo ter je bilo prodanih mnogo več srečk. Prodaja srečk rase od leta do leta in od zadnje izdaje 100.000 srečk so jih prodali celo 90<Tr, to se pravi 90.000.
Državna razredna loterije je imela od leta 1920 400 milijonov din dohodkov: od dohodkov pa pade 10*% na trgovinsko ministrstvo za pospeševanje male industrija in obrti. 10<% na fond za gospodarske zadruge. 10T gre v rezervni fond. 3<£ prejme Narodni inval:dski fond. vse ostalo pa poljedelsko ministrstvo, ki s tem denarjem financira vse akcije za pospeševanje kmetijstva.
Inquarta na odgovor, ker se je z njegovo vednostjo in neposrednim sodelovanjem kršila prepoved javnih zborovanj in pohodov, ki je bila v svrho čuvanja reda in miru izdana za dobo štirih tednv. Med Schnschniggom in Seyss-Inquartom je prišlo do zelo hudega nastopa. Sevas-lnouart je trdil, da je štajersko patriotska fronta komunistična ter da je zaradi tega potrebno, da se proti tej nevarnosti nastopi z vso odločnostjo. Skliceval se je na to, da so pri zadnjih manifestacijah patriotske fronte v Gradca sodelovali po večini socialisti in komunisti. Zato je odločen, osebno odpotovati v Gradec in napraviti red v tamošnjih organizacijah patriotske fronte. Dr. Schuschnigg se je temu odločno uprl in takoj odredil, da se pohod nacistov v Gradec prenove- šele, ko je zagrozil z n a jod loč -nejšimi r epres ali jami, se je Seys^-in-quart udal in osebno izdal nalog, naj se pohod nacistov odpove in oddelki, ki so že na poti, vrnejo. Hočeš nočeš so se morali nacisti, dasi nevoljni, pokoriti tej odredbi.
Scliuschnigg pa se ni zanesel na to, marveč je odredil najstrožje varnostne ulorepe. Ker je graška garnisija precej prepojena s hitlerjevskim duhom, je poslal v Gradec večji del zanesljive dunajske posadke. V noči od sobote na nedeljo so trije posebni vla-
ki krenili z Dunaja v Gradec. Tudi iz nekaterih drugih zanesljivih garnizij so poslali ojačenja v Gradec. Tam so koncentrirali tri peš polke, večje oddelke lahkega topništva, mnogo strojnic ter močne oddelke tankov. Vojaštvo je zasedlo vsa predmestja, vse dohode v mesto in vsa važna križišča po mestu. Povsod so namestili strojnice in lahke topove. Tanki so neprestano patrulirali po mestu in okolici, nad mestom pa so ves dan krožili bombniki. Več oddelkov hitlerjevcev, ki so že ponoči krenili na pot in niso bili pravočasno obveščeni o odpovedi tega pohoda, je prikorakalo pred mesto, in ko so videli, da proti vojski ne morejo uspeti, so se mirno razšli, tako da nikjer ni prišlo do kakih resnejših incidentov. Vojaštvo, ki sta mu bila prideljena tudi policija in orožništvo, je postopalo zelo obzirno in ni reagiralo na izzivajoče demonstracije hitlerjevcev. ki so vzklikali proti Schuschniggu in Dunaju. Do pozno zvečer je bil Gradec podoben mestu, ki ga je pravkar zasedel sovražnik in se v njem utrdil. Sele ponoči se je vojaštvo umaknilo v vojašnice, kjer pa je ostalo v najstrožji pripravljenosti. Ulice v mestu so bile ves dan puste in prazne, ker si ljudje v strahu pred morebitnimi spopadi niso upali na cesto.
Ponoči so manjše skupine zagrizenih hitlerjevcev skušale demonstrirati, a so jih kaj hitro pognali v beg. kolovodje pa zaprli.
Protihitlerj e vske demonstracije na Dunaju
Odločen nastop kancelarja Schuschnigga je v javnosti naletel na splošno odobravanje. Ko je Schuschnigg sinoči prišel v državno opero na Dunaju, kjer je bila svečana predstava, so mu množice priredile viharne ovacije, ki pa so se naposled pretvorile v demonstracije proti Hitlerju in avstrijskim nacistom, kakoršnih Dunaj še ni doživel. Pozno v noč so velike množice demonstrirale po ulicah.
čiščenje na Štajerskem
Danes je Schuschnigg izdal nadaljne ukrepe glede Štajerske. Neposredno vodstvo vse politične uprave na Štajerskem je vzel v svoje roke in vse oblasti na Štajerskem so dobile nalog, da se imajo odslej pokoriti izključno le ukrepom, ki bodo neposredno izdani z Dunaja. Vodstvo patriotske fronte na Štajerskem je Schuschnigg poveril generalnemu tajniku dr. Zernattu, ki je svojega namestnika dr. Dvorša-ka takoj poslal v Gradec, da napravi tam red.
Nacisti poparjeni
V hitlerjevskih krogih so nad tem neuspehom svoje akcije zelo razočarani. Splošno pričakujejo, da bo sedaj kancelar dr. Schuschnigg nastopil zelo odločno, kar bo za dogledno dobo onemogočilo vsak njihov pokret v sedanji zamisli. To pa utegne tudi zelo nepovoljno vplivati na nacistične množice, ki niso nič kaj posebno navdušene za take pohode. Nasprotno pa je odločni nastop Schuschnigga zelo ohrabril patriotske frontovce, ki si odslej od nacistov ne bodo pustili ničesar več dopasti. Prenagljena akcija je postavila vse nacistične načrte na glavo in trajalo bo precej časa, da se bodo zopet znašli. Med tem pa bo Schuschnigg še bolj utrdil svoj položaj, tako da so vsi računi s kakimi spremembami v Avstriji padli v vodo.
Sklepi Balkanske zveze
Priznanje italijanskega imperija — Ne vmešavanje v Španijo — Lojalnost do Društva narodov
Ankara. 28. febr. AA. O zasedanju sveta Balkanske zveze je bik> objavljeno naslednje uradno poročilo:
Stalni svet Balkanske zveze se je sestal v Ankari pod predsedstvom predsednika grške vlade Metaxasa dne 25., 26. in 27. februarja 1938. Na sejah so bih predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinović. pomočnik rumunskega zunanjega ministra Petrescu Komnen in turški zunanji minister Ruždi Aras.
1. Zastopniki držav Balkanske zveze so načelno pretresli vsa vprašanja splošne politike. Posebno so se zanimali za vprašanja, ki se njih samih v prvi vrsti tičejo. Soglasno je bilo ugotovljeno, da igra njihov sporazum zelo plodno vlogo za ohranitev miru in za pomirjenje v tem delu Evrope in da je zelo trden činitelj za uresničenje mirovnega ideala. V vseh teh ozirih je bila manifestirana kakor zmeraj popolna soglasnost in popolna vzajemnost, ki je danes močnejša in trdnejša kot kdaj prej.
2. Države Balkanske zveze so udane načelom, ki so že od vsega početka navdihovala pakt DN in so odločene ostati lojalne članice ženevske ustanove. Delo te ustanove mora brezpogojno odgovarjati načelu o spoštovanju politične neodvisnosti in njihove popolne enakopravnosti t ostalimi članicami DN. Ker so trdno odločene, da se ne bodo vmešavale v notranjepolitična vprašanja drugih držav, so države Balkanske zveze tudi odločene, da ne bodo dopustile nikomur vmešavanje v njihove notranje zadeve
tttori
3. Obravnavali to tudi vprašanja, ki se tičejo sredozemske politike in je svet ugotovil, da politika, ki jo je svet Balkanske zveze že takoj v začetku ugotovil, ostane ista in to je politika dobrih od noša je v in sodelovanja za ohranitev miru z vsako od glavnih velesil na tem morju, to so Velika Britanija. Francija in Italija. Balkanska /veza je izvajala to politiko v popolni harmoniji njenih članov in razvija plodonosne napore, da poveže odnosa je štirih zavezniških držav z zgoraj omenjenimi sredozemskimi velesilami. Ker fe prelio znane dobe n stopnje, abesinsko vprašenje več ne ob-toja za Balkansko zvezo. Izvajajoč torej to politiko so omenjene države storile mnogo za zbližan je in konsoiidaci to svojih prijateljskih odnošajev z njimi, V tem vrstnem redu je ideja Jugoslavije, ki je sklenila prijateljski pakt z Italijo, v skladu m U so M vpoetmvile še poprej s so
državo druge članice Balkanske zveze. Stalni svet Balkanske zveze je ugotovil, da je med tem Jugoslavija imenovala opolnomo-čenega ministra v Rimu. ki je akreditiran pri italijanskem kralju in abesmskem cesarju v skladu z novo italijansko usta\s>.. Tudi Rumunija. ki je danes v sličnih okoliščinah, je sklenila brez odlaganja imenovati no vega ministra v Rimu V zvezi s temi dejstvi ki še enkrat dokazujejo popolno soglasnost med državami Balkanske zveze v vprašanjih sredozemske politike, sta tudi Grčija in Turčija sklenili storiti vse, da prilago-
dita svoje stališče glede Abcsinije z ostalima članicama sveta in da tako olajšata sodelovanje v Sredozemlju Prav tako izjavljajo države Balkanske zveze, da bi bil storjen velik korak naprej, če bi tudi Italija pristopila k spora/umu, ki je bil podpisan v Montreauxu.
Stalni svet je ratificiral sklepe zadnjega zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze.
5. Stalni svet je sklenil, da ostane Še naprej zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve. Države Balkanske zveze lahko imenujejo svoje agente pn generalu Francu za zaščito svojih gospodarskih interesov.
6. Metaxas in Ruždi Aras sta predložila dodatek k sporazumu, ki veže Turčijo in C/rčijo in ki je V okviru obstoječih pogodb.
7. Svet je sklenil, da bosta prihodnji zasedanji v septembru 1°38 v Ženevi in v februarju 1939 v Bukarešti.
Zopet nov proces v Moskvi
Na zatožni klopi je 22 vodilnih uradnikov
Moskva, 28. febr. AA. Dne 2 marca se bo v Moskvi pred velikim vojaškim sodiščem začela razprava proti Buharinu. Rikovu. Jagodi. Kreštinskemu. Rakovskemu. Rosenhol-zu, Ivanovu in drugim bivšim visokim uradnikom sovjetskega režima. Dolže jih, da so organizirali teroristične zločine in pripravljali odcepitev Ukrajine, srednje Azije, Ge-orgije, Aserbejdžana. Armenije in Vladivo-stoka od Sovjetske Rusije. Med obtoženimi so tudi 4 profesorji medicine Revin, Pletnev, Kažarkov jn Maksimov. Dolže jih, da so oni zastrupili znanega pisatelja Maksima Gor-
kega. Dzerdzinekega, predhodnika Jagple v vodstvu GPU in Knjikiseva. voditelja-načrtnega gosi*>darslva. Vsi obtoženi so bili člani troekističnih. taiharinističnih in menjševi-ških organizacij. Tokrat bo *edlo na zatožno kioo 22 oseb. Med obtoženci bo prvič sedaj tudi sam Trockij. ki ga dolže, da je bil v zvezi s tujimi agenti celo v letih 1921 in 1922. ko ie bil poveljnik vse rdeče vojske. Obtožnica pravi, da je on pripravljal umor Lenina. Stalina in Sverdlova. Razprava bo javna.
Chantemps se bo umaknil?
Sledila bo vlada nacionalne koncentracije
Paril, 28. febr. br. V parlamentarnih krogih «o razširjene vesti, da se namerava ministrski predsednik Chautemps v kratkem umakniti, da bi napravil mesto novi vladi nacionalne koncentracije. Ta vlada ho združila zmerno desnico in zmerno levico. Izpadli bi predvsem komunisti, socialisti pa bi, kakor pričakujejo, oe bi odklonili sodelovanje v vladi sami, zavzemali dobrohotno nev-
tralno stališče. Chautemps namerava izzvati padec vlade v senatu, bodisi na kakem političnem vprašanju ali r*a na vprašanju delovnega statuta. V tem smislu tolmačijo njegov včerajšnji govor v senatu o delovnem statutu. Iz Ohautempsove okolice zatrjujejo, da je Chaurtemps zelo utrujen ter da je nujno potreben počitka.
28. februarja, i. Včeraj se je tukaj končal mednarodni teniški turnir, ki je prinesel Jugoslovanu Puncecu velik uspeh. Punčec je po vrsti premagal Poljaka Spihala 6:1, 8:6. Angleža Ritchieja 6 : 2. 6 :3 in se je zatem v četrtem finalu srečal z rojakom MItićem, ki je pred tem izločil Poljaka Tloczvnakega 7:5, 6:2 in Hebdo 6:4. 6:4. V borbi med obema Ju-goslovenima je zmagal Punčec 6:1. 6:2 in se plasiral v semiflnale. Tu je bil njegov nasprotnik angleški prvak in četrti na sve-
7:5. 6:4. V finalu se je sestal s čehoslo-vakom Cejnarjem in po ostri borbi zmagal 6:8, 6:3, 0:6. 6:3, 6:3 ter postal tur-nirski zmagovalec.
Sorzna poročila.
Inozemske bone
Čarih, 28. februarja. Beograd 10, Pariz 14.04. London 21.50875, New York 430.06, Bruselj 73.05, Milan 22-63, Amterdam 240.80, Berlin 174,125, Ihmaj 77, Praga 16.13, Varšava 81.76, " *
V sredo
V REST AVRACIJI-K LE T
it
Stanikova pojedina" »zvez d a" s
Pridite, m bo Vam žal! Razstava 5* ~ ure »večer ▼ salonu resta-icijc. Servira se tudi v kleti«
Za pravičen
invalidski zakon
invalidov
LjubJlane. 28 februarja. Te «r*rf se od^oet ir*oda noveaa mvsUd-
skr^a rakoma — osnutek bo predložen narodni »kup* al — m z n|iro vred tudi uvoda sten NfO vomih irtev k* iti o*i znanja tesj zakona k- bi na I bii »ocislm. «v»i irvijenjsko vprašan je oe«rrfih ljudi. pons-ajenfh na d^o Žtvt'enia ^tT'lne «lnve««*c«r ob'ire kulturne, stanovske m nacionalne or?a-ttmc»je poi?'»a to na pn*tojna me* t« nee ter zahtevajo szsk on itev nra-insslHfskeea zakoni \\lera- d »-»ol-«b*e je pa l*wb lanski krs»evni odbor Zdm-že-ia voinih mvalnJov na obenem zbora v M?stnco» domu manifestiral za non bol|-š» zakon Kak-^r vsele^ je b'lo tud včer*)-aaga zborovanje invalidov zelo dobro obiskano. Ce st se ozrl po zborovaic.h. si ie lahko sprendel. kako uprav "ene so nrh> -ve zab*eve: po večini so ze!o revni, preprost e. ki jm ie trp«fen:e po dveh deser?et}& zar-salo s'oboke brazde v obraz ter frm rzcrpaio frvlienjske »de
dkflH zbor e vod* nredsednik V R'e-anat; pozdrav?! je zastonnike: dravske d»-vj. ske ob-asri poJkovnka Mifcea. banske oprave refer*nta Sed aria, mestne ob-Črne svet-^ka Sve*e a m re/evmh otnrriev. prc^rovolicev. Lefi e koro*k*h borcev. Zve-xr borevnik^v *er predsednika oba^f-esa odbora M >tefe:a Zborov* ci so od -■dti u ir ii brroiavki. na«'ovIjeni na N." i Vel- krs'ia Petra m Nj. V^s. kreza name-s!~ ka Pav»a. brzoiavki vseoJicta or ^i. na' bi bii čim pre: spregat novi invalidski zaxon. Pozreje so te!' b-io'avke ki v-šervnejo prav tako zah'evo invalidov po ncvem zakonu m ki so b«1e naslovljene "a SJ aajtkl svet. predsednika narodne sfcup-e predsednika senata m na ministra za socialno politiko Nadalje je bila nas-ov-Jjena javna zahvala zborova'ce* na bansko naravo za denarna podporo. TrboveMsko premagvAopno družbo za ceneni premog. Mafaieieznisko dražbo v Ljub'rani za voz-maski popust in na vse darovalce, k? so osno c m 170 invalidom božićnico
Ti^OCE INVALIDOV
BREZ INVALIDNINE
Pred^ed-^k ie v »votem pojoči t u pona-ao.il bedo vojnih #r ev fer upravi'i1 njihovo zahteve, po novem, pravici cm zakonu, kakršnega čakajo že 20 'et Treh'jen »e ir-s' d -. k b o fedalje vecie kafti i is-k «?c:nii spremembami |ih je bilo vselej aanogo reduc r*:uh L. 1V24 je prcicn.M o invalidnino r»2 4^0 vojnih »nva'idov in vdov. siror ter staršev nadih 210 5V>. skupno tore? 273.010 vo:nih irt*?v Vseh *-oimb žrtev ie pa bilo teda: ugotovljenih 43^*100 Z xsfco~om t \°2S »e b;!o rnzadetih mno-v. zakon ii I 1929 pa pomeni ašaseaSdsho Kosovo«, kakor ga imenujejo C.. Z • MO dot'e? pravno prizna.nh vojnih h ie izojbio za-čite m prznanje 142 340 fdve rsettias!) Izdatke zs vojne žr-tst >o reducirah od 337.936.000 din na 104 mu:jooel ^ v' J • x
v* -   \v ^
m   ' I   4   4   li I* *"|
?redsedn>a je navtoe neltaj znaćilr-h 0n-m?r .v :c»a« tane bede icvahdrv Tako n, pz berači pred vbodom na mariborsko no-•nvahd. hvaitttcitan s 100^'t d odj tko m Leži % vozičku H>d t ne nun? V K.arpar.h si je nabra' reumatizma Da je vojna  žrtev,  mu  niso  urad'o priznati.
re^n-urzem je boiczen tn ne krogla al -ož Ima ženo »n d\a otroka — vs» so pohabjer: Dj rc umrjen t«d lakote, mora beračiti na javnem prostoru — Neki drugi navali ima obe nog; cter.L Do \ 1929 e pre ena invalidnino. TsaWj ao BM io pm T"^e .. ker je h 1 ~.e\ioč zaradi mar.jSega pre-^to-^.va t dai zaprt — Vi.jm vdovi, ki je rodila nerakonskegt otroka, so zaradi tega greha vzeli mvaiidnino. Njena zakonska "- r*-a je pohabljena; ima 5 cm kraiso no-2o :r i ^ j; ko*-ti  Fro*nia /a podporo
je oila odh'ta zdravmika komisija ie a-komčno ugotovila da je bolnica sposobna za deio. — Podobnih primerov je se mnogo.
KOMU VSE JF \rZEL STARI ZAKON INVALIDNINO
Invarjdski zakon ii I. 1929 je kratkomslo vntei pravico do invalidnine vsem. ki so sicer bil: v vojni in na bojiSCih. a niso bili ranjeni ter so le zboleli, ali so jih zasuli plazovi, al: so jim zmrznile noge itd : ki plačujejo već kakor 120. odnoano 170 din davka na leto; Civilnim vojašk m žrtvam in nesrečnežem, ki jih jc sovražnik med ^ojno pohabil; očetom in ma'erazn ieprav sta izgub La na bo;isću 5 ainov. ako imata vsaj se enega: bojevnikom do VrV« invalidnosti rži nesposobnosti, četudi so se jim pozne,e povečale teiesne napake in so jim tnor'*a odrezali noge ali roke a i so pa celo slepeli; ki so b h zaprti, ćeprav samo \7 ur. ne giede na njihovo invalidnost. — T,~ ti   r   ' \   M    v r)r
— . k 4. Ui tat-ViK* ^»    * v
- ,   >»         fc*a • L^.  • .'A^a--
ZAHTEVE VOJNIH »TEV
SO SKROMNE
Votoi invalidi sa h te vajo ekmitev mva-Bdskega zakona rs 1 1929 ker je nesooalen kar je pri anal javno tam minister sa socialno poliriko (v Nišu prs otvoritve invalidskega doma), da novi lnval'o*k* zakon prizna vse vojne žrtve ki se pravilno ia-kaiejo fobčine naj bodo zanesljive priče); aapoalitev vseh vojnih trte* m nadomestite* ajaVove
Dosti t prednostmi H Invalidninami: pra-vi^no ter socsino ravrarje s vojnimi ir-
tvami — ne birokratsko; zastops:vo invalidske organizacje v vseh ustanovah, ki imajo opravka z vojnimi trvalidi.
Lmbian^k' krucvm odbor s'cie 379 rednih članov, kakor smo posneli iz tajniškega poročila (tajnik J Moui) Lani \» pnsto-p • >>* članov, f) 'ih je pa umrlo — Blagajniško poročilo fb'aajamik Fr Presa) nam je pokazalo da stanovske invalidska orge-nizac ja porabi največ d >h<ruk<v za lajšanje bede svoegi članstva Lsni it izdala za p*>doorc skoraj 14^¥J dn
Vo tev na včera injem občnem zboru ni bilo. ker mora biti po ..ovih pravilih redni oblni zbor le vsake drugo leto in je ■        v e-a's>i   nra^ Za pr*v izredni
kakšen jE osnutek
NOVEGA ZAKONA S povfbnTm tsi'mai'cm so zborovale* sled1!' noroćihj pred«trdnika oblastnega '»d-bora Združerja vomib invalidov M Stefe-ta. ker je poročal o -zgledih usakon tve novega —va d«ltega zakona Z veseljem je ugotov i da zah'eve nvii'đov nodnra vsa s«ovens«a javnost. — Načrt novega zakona
je najprej aapravuo sdruienje. Ns podlagi tega otnatfcg j« izdelala uradni načrt, tehnično in rsindično pravilno formuliran, posebna koaataija. ks jo jc sestavilo ministrstvo za socialno politiko m ki ao v nji imeli tudi invalidi 5 zastopnike v   Kakšen je osmu tak novega zakona, »daj se ni mogoče podrobno razložiti, vendar pa vsebuje zaščito vsem invalidom, ki so jo izgubili z zakonom it I. I92v; doloma, da bodo držav ni  m samoupravni denarni  zavodi daiali posojila   invalidom;   članstvo   v invalidski organtiaeitf bo ob ver no: delokrog Narod nega mval'dskega fonda bo ra/širien m v upravi fonda bodo sodelova-   tudi zastopniki   invalidov;  vsa  ob astva   b<*dn moralu ••odelovati  pn  reševanju  invalidskih vpra <sni  z invalidsko  organizaci io- pristoinost tr.vsltdskih sodite preide na ok-ožna sod' ftea  Finančni efekt novega zakona bi zna ^al    po  osnutku    invaMdske jrgani/aciie okrog 400 do 4.V> miMjonov din na leto no uradnem načrtu pa izda'ki ne bodo znašali več kakot VjT) milijonov Ce bi invalid1 nre-teli le dolg kar so davkoplačevalci plačali za nje, bi bili primerno preskrbi en' 15 et Zato njihove zahteve po novem zakonu nikakor niso pretirane  Starost inva.<dov znaša sdaj ie povprečno
Končno je pozdravil zborovalce ta»n'k Zveze bojevnikov Lukež in izrekel sol'dar-nost bojevn 5Ve organi/.«c ie 7 invalidi. Mnogo članov Zveze bojevnikov ie invalidov, ki ne prejemajo inva .dnine — Pn slučajnostih je blaga nik k'ie-a apeliral na invalide, naj ae okleuejo svoje organizacija. ■
Vsepovsod smučarske taktne
Savezni nrvak v alpski kotnbiaatcrifi fe JeMf*i€an Praček — Praznik nrlaitine v Planici — Franc Smole j dru^i najboljši Srednjeevrcpec na IS kot — Uspeli Gradfan&kega
Ljubljana. 28 februarja.
Smučarji so lahko leto* zadovoljni Imajo zimo. kakršne ni bilo že do!20 Povsod je idealna smuka, razen tega pa se vrste solnčn' dnevi, k: uvvarjajo to prelepo zimsko panifg' 'dea'nejso Popolnt^ma na--av^o ie. da inumo /Jirsd^ t^ga smu*ar^lc:h prireditev na preteg in kar je naivažnejSe, vse so dobrr. ,s «.Va-e in je tudi v tem pog'edu 'eros zabeležen rekord.
Na:v?žne;sa  pr;redi*ev sobote in nede-
e t bi o savezno prvenstvo * alpski kom-bmariji na Pustem rovru nud le«enicami. V soboto je b smuk Srart je b'l na Lepem vrhu. približno 1700 nj visoko, odkoder je čudovit ra/gled Tik pod nosom ie tekmovalcem leža1 Celovec. da!ie na evo pa se ie do najmanjše podrobnosti videla pretepa Z ska dolina Proga je v<>d la • petih velikia zavojih ves čas strmo ob gre-aajaal a «e je končala na planini v smeri Javom'*.kega rovta Dolga ie bila ^800 m z visinsko razliko 600 ra Največ nade na uspeh so imeli leseničani. vendar ao v nor bo uspešno poseg1! tudi Tržičani, Celjani n neva*en zastopnik« ljubi'anakih klubov Zmagal je favorit Ciril Praček (Skala) v izvrstnem čisu 3:15.5 m je torei dosegel povprečno hitrost nad 65 km na uro Tudi ostali so tmeli nenavadno dobre rezultate kar priča o njih kvalieti in idealni smuki Drugi jt bil Emil 2n:dar (Gorenjec) 3:24.8. 3 krst: Voller (Ljub■ jana) 3:25.8. 4 Slavko Lukanc (Trži?) 3:2b4. 5 Huben Heim (Skaia) 3 27.6. 6 Riko Ankele (Trtič) 3 34. O težavnosti proge priča dejstvo, da ao ie prvi trije presmučali progo brez padca.
Smuku ie v nedeljo sledil slalom, zasajen na idealnem pobočju Lepega vrha tik nad domom SK Bratstva Proga, ki je menla okoli 300 m z visinsko razliko približno ~0 m. je biLa zelo strma in tehnično 'ako težka zarad- čestih dvojnh ah trojnih vertikalnih vratic Kljub temu je bilo precej tekmovalcev, ki so jo presmučali brez padca, vse pa je spet nadkrnjevm! Praček. ki je ▼ obeh tekih postavil najboliaa časa dneva m je bil zlasti njegov drugi tek v vsa-kern pogledu visoka šola slaloma. Čeprav so «e mu nekateri po času močno približali, ga giede sigurnosti m čistoče premaga-nja ovir m nihče dosegel Praček ie prri, k- se lahko ponaša da te zmagal v obeh disciplinah in da si je osvojil naslov državnega prvak s 100 odstotki dosegljivih točk Podrobni rezultati v slalomu so bili: 1. Praček 137.2 (50 i ♦ 47) 2 Hubert Heim 1:40.5 ( 50 5 - 50). 3 Tonček Mah (Skala) 149 (53 + 53 in 3 kazenske sekunde). 4. Riko Ankele 1:50 1 (55 1 ♦ 55). 5. Kristl Voller 1:55 8 (58 8 + 57). 6. Dušan Gradišnik (Celje) 2:00 7 (61.3 4- 50.4).
V alpski kombinaciji je zmagal v f. nasred u Praček s 100 točkami. 2 Heim °5445. 3 Ankele 89 805, v II razredu Gradišnik 79385. 2 Antonov (Skala) 72.955. v IH. razredu 1. Voller 99 400. 2 Podbukovsek (Maribor)  79.625. 3.  Rado Tavčar (Ilirije)
75.065
V skupni ocen- ne glede na razrede je bil vrstni red 1 Praček. 2 Heim. 3. Ankele   4. Voller. 5   Msli, 6 2nidsr
V Planici je bi' mladinski praznik m ja nastopilo nad 150 tekmovalcev V soboto so bili teki Pri seniorjib je na 18 km t asa gal Gregor Kiančnik (Dovje-Mojstrana) pred Antonom Petnčem (Ihnjt) in Tonetom Razingerjem (Bratstvo) Včeiaj SC je skakalnih tekem na treh skakalnicah (25-40 m 65-metrski udeležilo »lisa 100 akska Če v Najzanimivejša ie bila prireditev aa 65-me t rak: skakalnici. Zmagal je Fnsnc Pfi-bosek (Ilirija) z 2133 točkami (5X 563, 57 m). 2 Ivan Zupan (Bratstvo) 196.7 (47. 485. 49). 3. Peter Ftorjancič (Ljubljana) 1823 (43. 45. 46).
V Lah ti j u se ie po enodnevnem odasotsj nadaljevalo svetovno smučarsko prvenstvo s tekom na 18 km Nastopilo je 220 i sarmo valcev od tega polovice Fincev Proga |e bilo nepretrgano  men ia verne  m pen o v ta
po aosdnassm svetu m že
na tekmovalce velike zahteve. Tz:d je bil ogromno presenečenje oziroma razočaranje za. favorizirale Norvežane Med prvimi-* dvaiset;mi je bilo 10 Fincev. 9 5vedov in 'e 1 Norvežan in sicer Hoffsba-ken. ki je zasedel 8 mesto Zrnas*' je Fjnec P'tkanen v izvan redkem ča«;»j 1 09.37 Premoč severnjakov nad Srednjeevronci je bila očitna, kajti najbol'ši Sredn eevronec je bil ^e!e na 34. mestu in scpt Italijan Demets / 1:14:39. Izreden in za na*, nepričaki van uspeh je dosegel edini naš zastopnik Franc Smolej Zasedel je častno r>4. mesto, a ie bil za Demetzom drugi najboljši Srednje-evropec. za dobro minuto slabši, tretr pa Švicar Camma v 1:17 18 O enaknvred^o-sri tekmovalcev prića deistvo. da je b;l najboljši Cehoslovsk Musil s časom 1:17:38, torej le za 20 sekund slabši od C'*mme, ^e-le na 90 mestu. Svetovni prvak Brodahl (Norveška) je bil sele nr 23 mestu
Včerai so bili skoki za kombinacijo in samostojno. V kombnaciji je postal svetovni prvak Norvežan Hoffsbakker pred Švedom Wes*bergom in Fincem Vinjaren-genom Samostojni skoki so bil: pred 80 000 giedalci. Zmagal jc najm ajsi sl-avne skakalne družine Ruud. komaj 17 letni As-bjom s 226.4 točkami it skoki 63.5 in r4 m Drugi je bil naš znanec iz Planice Poljak Maruszerz. ki je s 6" m dosegel najdalj^ skok dneva, 3. Mvma (Norveška). 4 Brad! (Avstrija) 5 Andersen (Norveška). 6. Kongsgaard (Norveška)
Danes ob 8. je bii start za poslednjo točko prvenstva, v teku na 50 km. kjer upamo, da se bo naš Smole, — če ne bo nesreče — se boljše plas.ra' kakor v soboto. Splošno sodijo, da bo najostreiša borba za najboljšega Srednjeevropca med Demetzom m Smolejem
V nogometu je Ljubljana včerai po nesrečni igri podlegla Granzer Sportklubu 1 : 2. Velik uspeh je zaznamoval Grad lanski, ki je včeraj igral na Dunaju proti avstrijski reprezentanci in po lepi -gn zmagal 2 : 1. Jc to največji uspeh, kar ga je sploh dosegel jugooiovenski nogomet
Naš uspeh v Parizu
Ljubljana, 28. februarja Porooeli smo že, da je dosegel Higienski zavod v Ljubljani na svetovni razstavi v Parizu velik uspeh Prisojen* mu je bila velika nagrada (Grand prix) za lepo urejeno razstavo. To visok priznanje ni v čast in ponos samo našemu Higienskemu zavoda ns njegovim predstavnikom, temveč nam vsem, saj moramo ali bi vsa* morali izrabiti vsako priliko, da opozorm.o nase zu-nonji svet In mu pokažemo, kaj premoremo tn kaf znamo Na to se polaga pri nas
vse premalo važnosti in posledic* je, da nas druge države aa velikih razstavah vedno daleč prekašajo, čeprav imamo tudi mi dovolj sposobnih in strokovno dobro podkovanih moći. da bi se Lahko ob takih prilikah s večjim uspehom pokazali zunanjemu svatu.
Naš Higienski zavod je razstavil na svetovni razstavi e Funtu serijo modelov treh vodnjakov in sicer nehigienski, zanemarjen, slabo aaaniran in higiensko urejen vodnjak, dalje tip ara jene cisterne, neurejeno kuhi-nj)o (prikaasno po vsakdanjem primeru), urejeno gnojišče, zanemarjen hlev. kakrš-nm |t pri naa dovolj in, higiensko urejen hlev Poslanih je bilo le nekaj na j marka nt-najsih primerov (slabo-dobro) Modeli so bili isdeisni v Higienskem »a vod u in sicer jih ja iadelal tehnik tega zavoda g Lado Tasta večinoma po obstoječih primerih povsem aa ravno le v miniaturi Visoko priznanje aaaatavljenim modelom je našemu Higiesskemu zaroda najlepše zadoščenje aa trud obenem je pa dobi« vasi moralno i je aa avoje dek> tudi g. Tinta, ki »ji kar pretirani skromnosti nikjer in nikoli ae si H v ospredje temveč dela tiho, poti t »oralnu, vat ratno tn uspešno povsod, kier le stegns zastaviti svoje bogate spo-
Anton Kregar pri AbaPahaititi
28-
V vrsto susfufaiih kamrdSJdh javnih delavcev rrrormmo prištevati tudi našega Antona K redarja, ki v svoji skrononostl ne sili v ospredje. Javnoati je znano, de ao zav vsako društveno ivljenje v največji meri potrebni taka delavci, ki za svoje delo ne zahtevajo samo javnih pohval, temveč so ponosml ds morelo t ftrtvajn' doprinesti društvom svoi delež In nas Krejrar dopri-nasa kamniškim nap-e>dn;m društvom ta sv-oi delet nad 25 »et. odkar je prtAeJ v Ka.mn k Upamo, da nam v svoji skromnosti ne bo zameril, če se gra ob prilki njegove era jujbžleja spomruano tudi v našem I'rtu.
Iz Trbovelj, kjer se ie rodil 28. februarja 1888 ta a? <e irucil te menanOca. se je
naselil po odsluženju vojaSč? ne v Kamniku, kjer ie bil gpreiet 1. 1?>12 kot vodja novo    postavrene    električne   centrale v
smodrvš-!;r\ Radi premestitve smiocrniSni-ce med svetovno vojno, je moral z drugimi vred v Trofainch. Po voini se je zooet vrn 1 v Kajnn-'k kier se *e osamosvojil in iistAnovil v družbi z lansko leto tragično prem ^11) 'm P^aneetom Fajdigo laetno električno  in  aaiSpajavromMPm pod^etie.
Pole^ vfsakrtan-e borbe za obstanek in za kruh posebno v teh zadnjih k.rithčn h letih, je tip.& Kregar vendarle našel časa, da 5e delo«**al nri raznih društvih celo na nfl vvicrvorne^Ui mestih. Ko ?«e drutri s 50 leti tuTr'ka'o Iz ja*vnesra živVien^a m udej-Btrvsatljs ie Kre<rar 5e vedno pota ela^a in ajajtuš'Us'.SSii žrtvovn t1 n^itn-edriim ctru-št v^rn v««; svoi n*^To ^-Jmf^*«nl prosti čss.
šte er»o s v v**»e!o in r>n •»■etno do^S-^-st, d-o ^u belimo ob n^^em živiloutsSBStu iMbtsSju ^e mssoajU s-e*n'h kfl za^^vol+^ih let. v a^Bfrousjno podjatjta ter dmštvenein UtetstvUUUjO^] p.n OOflO U!r<Penov-
'KINO SLOGA, tel. 27-30'
predvaja veiezabaven film iz Življenja  dalmatinskih  pomorščaKov.
Princes* koral
V glavnih viotrah naSa domaČa filmska igralca
Ita Rina ■ S\etislav Petrovič
Še enkrat prošnja
Ljubljana. 28. februara K'e prer-iva nesrečnež, ki mu početje :n-kas^ntov ob priliki izterjavanja pritpe\Hca za elekt-icni tok — m: ni znano. — sicer b; ea prosil, naj dostavi Članku ki ga ie priobčil »Si narod« dme 28 Tebruarja eledefe^
V zaaiUlfb me^tn'h hi.^cah. ob Vodovodni c^*ti. ^o tud: na'eteli Iskasatrtl na prazne žfpe losrolinj. So pa kl uh t^mu rachinale. da se bo iztek 10 povoijno kakor vsaki me-Sfr do -eda} Ko pa so slišale, da se v pri-m^m nenlaC-ila električni tok odklopi, se je Svigels Inkauje od so-ede io sosede- >rxx*o-dile sospa — poodite srosoa! (stroAki ra ponovno prJk'opite-v so namreč preoečnjh.
Vse to pa se ni tako hudo. Je ne W bilo dveh rt* Žalostnih primerov Pri neki vdovi (dobila ni po^oinine že deset mesecev). r.la se poiavila inka=ania z ennko zahtevo aii pa odklonmo S\{ ni romairalo zatrjevanje uboge vdove. 1a že tolko rasa nima dohodkov da m ie bilo odsodeno plačilo s»tanarine do dne. ko preune pokojnino Inka^ant ba e ni mosel delati izieme Mučen prizor, ki ie za*ad: teffa nastal, se ne da onisati-Pri drugem delavcu. o*etu petih otrok, ne-zaix>slenpm. ki tudi čaka ni izplačilo veote-den^ke m^zie (delal je pri »TSniesu«) se je pripetile ietB Bilo :e kletem in joka.
Za tak*- primere bi se menda vseeno naredila iz ema Tudi prizadeti
SO
pravega
Zagorje, 28. februarja že smo obupali nad možnostio. da bi roka pravice zagrabila neznanega tatu, ki je lani tik pred božičem ukradel s postnega voza zagorske pošte vrećo s 12.000 din Možno je tudi da je vreča z voza zdrknila in jo je neznanec pobral m utajil. Postni spremljevalec Oorenc je moral vso škodo kriti sam. Storil je to v tihem upa-ntu da mu bo priskorHlo na pomoč srečno nakiiučle ter mu vmlo vai moralno odškodnino sai ie bil osumljen, da je storilec sam. Posrečilo se mu je dokazati, da je necloiž-n. toda sai vemo kako je. ljudje Imata oač svoje predsodke. Te dni pa so začeli na81 vrli orotniki
prisluškovati šušlianni. ki ni samo odnehalo, kot se to navadno »Rodi. temveč je celo naraščalo in dobilo onkretne oblike. To jim je dalo povod, da so aretirali brezposlnega rudarja P. J. na podlagi suma, da ie on ukradel odnosno utajil denarno vrečo.
Orožniki so ugotovili da je začel zadnje
čase izredno potratno ti ve ti. Z brezposelnimi tovariti je popival po gostilnah In plačeval vse sam. A ne samo doma tudi v Trbovliah. v Liti«, da celo v Zagrebu, kier se je zadržal več dni je lfrral radodarnega kaval ria Vse to njegovo razsipanje 1e vzbujalo uprav'/m© pozornost ter povzročilo, da so se sačell ljudje vpraševati, odkod brezposelnemu rudarju toliko denarja. Pri zašlišan+u Je osumljenec izjavil, da ari je denar prihranil. To Je pa mata veHetno. Ugotovljeno je da Je bil od leta 1934 do danes komaj nekaj mesecev zaposlen in Se takrat z običajno, nizko m«»zdo Očeta Je večkrat prosti, da mu Je posodil denar zs cigarete Odkod torei ta nenadna razsipnost v zadnjih časih? Saj 1e v dveh mesecih zapravil — toliko je bilo moemče v kratkem času ugotoviti — okroglo 4000 dtn! Kupf? si je obleko. Oenrm-lienec ie oroftnlkom izisvfl da je obleka že starš Pnirvedhe pa so doimale ris mu Jo ie pred vtutvim n*or*ivn nek* krojsč iz Trbovelj. Toda to se ni bilo najtežje pro-
tislovje. Na vprašanje, odkod denar, je prvotno izjavil, da mu ga je posodila prijateljica is Trbovelj. Orožniki so takoj telefonično zahtevali, da se dekle nemudoma zasliši. To ae je zgodilo in prišlo je na dan, da se je osumljenec posojilo izmislil. Upal je namreč, da bo še pravočasno govoril z dekletom, saj sprva ni bil pridržan v zaporu. Brž se je odpeljal v Trbovlje, toda medtem se je že ujel v lastno past. Prišel je prekasno. S tem je bila njegova usoda za bližnje dni zapečatena Pod sumom, da je storilec prav on. je bil aretiran in odveden v litijske zapore. Ko so tam pregledali akte in videli, da si je osumljenec kupil že listek, da se bo odpeljal v Francijo, — dal je zanj 1200 din. so mu to namero za enkrat preprečili, kajti obtežilni materija! je bil zadosten, da je bil Izročen sod'SČu. ki bo skušalo razčistiti te dokazati krivdo, ki jo osumljenec odločno taji.
Aretirani P. je star 30 let in je bil med svojimi tovariši priljubljen. Gotovo je v njegovem lastnem Interesu, da se stvar razčisti. Javnost zahteva jasnosti, kajti nedolžna žrtev v osebi ubogega, pridnega in vestnega poštnega uslužbenca kliče po zadoščenju.
R O T, E D A R
Danes: Ponedeljek, 28. februarja katoličani: Roman
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Indijski nagrobni spomenik
Kino Sloga: Princesa koral Kino Union: Potepuhi
Kino Mo*te: Misterije Pariza in Kreu-tzerjeva sonata
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg B Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaverl Sv. Petra cesta 78.
J
Skrb ne v nobenih ustih niso tepe. škrbasti ljudje hodijo k zobozdravnikom, da iim škrbine kakorkoli zamaše. Umetno zobovje je še vedno lepše od praznih čelhi-sti škrbin pa nir -> samo ljudie in živali, temveč tudi stvci i. luknje v žepu seveda n? moremo nazvati škrbina in o raztrganih hlačah ne moremo reči, da so škrbaste. Drugače je pa, če bi rad kaj napisal, pa si ne upaš, ne smeš ali ne znaš, pa st pomagaš iz zadrege kar s pikami Lahko se tudi zgodi, da si pomagajo iz take zadrege drugi in ti postavijo p''ke tja, kamor si hotel sam postaviti umestne besede. To so tudi neke vrste škrbine in kakor vsake druge, so tudi te grde.
Zato se obrača pod pisanj na naše trgovce, gostilničarje, kavarnarje tn vse druge, ki imajo kaj smisla za učinkovito reklamo, naj mu pomagajo sproti mašit* škrbine z zamaški med vrsticami. Taka reklama je sila učinkovita in insoko odtehta stroške za njo. Ljudje so se že razvadili, da čitajo najraje med vrsticami in če jim v tukih kotičkih pove. da cvro tun. in tam najboljše pustne krofe ali točijo najboljši cviček, je uspeh i krofom i cvičku zagotovljen. Upoštevajte torej le nesebično mišljene besede. Korist boste imeli sami, jaz pa tudi.
Sitar
S fUm&keaa piatna
— Kino Matica: Indijski nagrobni sp^mc nik. Drugi del filma po romanu Harbouje-ve je boijei kot prvi del pod naslovom >E'«na. puroki tieerc, o kateram smo napisali, da ne prenese kot celota estetskega ocenjevanja Dejanje se osredotoči na maharadžinem dvoru in njega okolici. M aha radii se je posrečilo ujeti pobeglo ženo Sito, tropski inženir že gradi nagrobni spomenik, v kate rem bodo begunko živo zakopali. Princ Ra-misani naKuVa maharadiine^a tekmeca uuja k u&x>ru. inženjer, njegova žena, njegov r<>n-o6nik, nezvesta maharadiovka in ».-••Io pustolovec Šaša Demidov, o katerem graditelj nagrobnega spomenika izjavi, ia ie njegov oajboljSi inženjer, rešijo maba--adžo. Nnveeta lepa Sita žrtvuje *»oje življenje ;n tako reši maharadžino štvifeaje. Neka i oeeb \% prvega dela se ne pojavi več, napeti dogodki se vrste v vzdušju groze, locira« zvtic med njimi seveda v tak^m fII-n.u g cdatec ne sme iskati, zadovoliiti ae mora z uživanjem posameznih izredno lepih prizorov indijske pokrajine, mihara ižovske-ea razkošja in krutosti itd. Kot i ura Ici pa pridejo v drugem delu do veljave vaj nosilci
gia^-ib \log. Posamezni prizori niso brez dramatične sije. Kar je v filovu za našo pamet nerazumljivega, gre pač na račun >za-gonetnostic dežele, ki je prizorišče dejanja.
— Kina Union: Potepuhi. Za nemške film- # ske operete nievno preveč navdušeni, >Po-tepuhi« po znani Ziehrerjevi opereti so pa
prijetno presenečen-ie v tei vr-ti nemških filmov. Film je zelo dobro zrežiran, ležišče
režiserjevega prizadevanja je biLa situacijska komika in triens?H mu je treba, da je v celoti uspel. Zgodba je prikrojena za film in modernizirana, zelo posrečena Sta potepuha Paul Hdrbfi*?er in Rudolf Car!, v filmu debu-tira Erika Druzovic, ki se je kot pevka prav lepo uveltavila. igralsko je še malce nerodna. V primeru k glasovi njenega partneria in drugih solistov, je njeno petje umetnost. Ima prijeten, mehak zelo kultiviran plas. V celoti ie njen filmski debut u?pel. ^ku-in-ski prizori so dobri, posnetki *o odlični. Gledalee skoraj ne pride iz smeha, film je zek> zabaven in eden izmed najboljših v vrsti filmskih operet nemškega izvora, kar smo iib videli v tej sezoni. Za iodatek kažejo v Unionu ie nekai dni plastičen filan. v resnici ne gre za film. temveč za rlastične filmske slike. S pomočjo naočnikov z zeleno in rdečo celulozo dojame gledalec dvodimenzionalno sliko na platnu kot tridimenzionalno. Pri sedanjem stanju te filmske tehnike taka predvajanja niso niS več kot zanimivi poizkusi.
§ter 47
•BlOVINffT rTABODc, psaiaMJil, m Mntrjft SM.
JI« a
DNEVNE VESTI
— Za
npokoj. noev  Včeraj Je  bilo v zborovanje državnih
kojenk. ki so aklezifn arganJsrati se, Na ustanovnem občnem »boru so bile sprejeta pravila Nove f»mlpjM, ijla bo e prvi vrsti delala ra to. da st Imiafiju val državni upokojene« na temelju obstojnem zakonov v zadnjih letih srVtaril prejemki upokojencev naj bi se zopet avmmM m Tspoko^erjoem dovolila zaposlitev, Id jam po raznih odredbah fmančnega — ni :vnogočeria
— aeferji eJ«o zadovoljni. Kdo pa Je pri nas zadovo ten. se vpraša ftkrvek. Tudi šoferji niso zadovoljni e svojim pokosmjsm. Včeraj je taneia Zveza Merskih sdruZenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu ooCsal zbor Zvezi m je posreč ko zpoaloveti. da je raia uredba o sava'tjvnnju privatnih T^ameačcocev raas4rjena tudi na šoferje. Opetovano je Zveza posredovala os mero-dajnifc mestih da bi se šofersko deta kva-MfieiraJo kot obrt odnosno kot kvaitfk*-rano de+o. toda uspeha ni dosegla šoferji nimajo nobene marite niti v demvstdh ustanovah, niti v pr silnih oortnJh združenjih. Tako so povsem nezaščiteni.
— Konires hotelirjev. Jmjosloveneka bo-Iffffiatu zveza bo imela v ce'rtei 3. marra v Zagrebu občni zbor. naslednjega dne pa konferenci, kateri bodo lahko prisostvovali hotelirii in zastopniki tujsko prometnih ustanov, ne elede ali so člani Zveze sli ne. Na kongresu hotel i rev se ro obravnavalo vpra-i - p naie »ji boteiirstva onrsaiaa-rija horflTstva in njegove«« raamerja do - - -tičnih ustanov, samoupravnih teles, banovin, države in mednarodneaa hotelirstva, cen v hotelih, restavračijah in kavarnah, ragi ^Jot tnn*tteneea hotebretvs sa sezono 1988. davkov, taks. olajšav, ukrepov ta povsdieo hotelirstva in tu>*keca prometa v nas* drfsvi itd.
KINO UNION »II
ZIKHRERJEVA zabavna opereta s Landst reirber«
POTEPUHI
V gL vlogi nafta priljubljena pevka ERIKA DRI ZOVIC
Poleg- nje sodelujejo Ae Paul Horfciger Lucte Engbsch.  Rudolf Carl, Greti Theimer in drugi.
Pri vseh predstavah, ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. pokažemo kot dodatek se
prvi plastični film
— Spaasissks srs^lsva. Zveza bojevaiko* v Liotiiaai priredi dne 6. azsrea t L h*> minsko proslavo s sledečim -portom: 1. b.
irra ob 10. ari dopoldne v frančklkan^k i rkv| v Liubiiasta jpommso jrovor za padle tovarile v zvezi z obletnico smrti L tajniva Zveze bojevnikov, pokojnega vo.o«*ca kurai* F-anceta Bonara (gon on hi vsi vo ni karat pred e župnik Ce«rnsr>. Nato sv. ma ša za DO«u»netfs L U trnka Zveze boevaikov Bonaca Fraareta 2. (K) II un v frančiškanski dvorani predat anie (vbod u Fraačiikan ske ulice)   Predaval bo vo^ni bova nI član Zvesn*^ea odbora a  ravnatel] Stok iz Ljubljane   j i o boievniski organizaciji, b) o spo *o,ni padlim žrtvam v raznih dr zavali, o o naših slovenskih voraib spomenikih, d) o spomenika vsem v vojni padi m -ncem     Ki rob  neznanega sJoven^ketfa voiaka i  na Brecjah.  Predavanje bodo po jaaajevaleakiopticne slike Bo evni ki botaza ta -oida%i noben < ia >Of Dober dsfc i. Teea dne bode enake proslave v Ce 1 u ob U uri dopoJdre v kino dvorani >L?ud ski dom   in v Mari bom v dvorani Ljudske Vstopnine ne bo in *o vabljeni Banski, kakor tudi w* ienske ter odr^a ! ♦ aaa »e t ■   .     .->e  *d«n»niii .-In ral*   za   ssaaaesik   ne»naa**a   sl<»% en-kes^ t Maka  Ni»?e aai ne sdrefe prispevka
Beg mikrobov, HpSE te^n^J anasimmftVasssssmaBBSmam nr romana ni podesi ii ta zadeva, kajti mikrobi 'bacili ha k ter je1 I    ovsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar
p K'-, <ia bi uničili zoba Radna nega zob 9 Llilorodontom pgiaeac rmkmbe iz ost. T««da le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj < 'hlorodoat    preovssrr    i «/*r '
aajo zobje zdravi! Dooutči proizvod. issVus-rji najbolje trgan,žuran? late-erajj Je imela glavna uprava skih in2enjer;ev in arhitektov v Beogradu občni zbor. Id mu Je prisoetvxrvaJo 350 delegatov. Na dnev-ma redu so bila važna staiiovska vprašanja tn v vseh je bil oosežeo popom £po-r-iztrm. Le pri volitvah nove uprave je bilo precej razburjenja. Zborovanje je pokam-k>. da ao mženjerjU najbolje organizirani - f-iektiialc. Za pre<taeonika udruženja je bil iavoljen arhitekt Janko ^ararik.
— Nemška arttarka »fjadeo« v Dubrovnika. Včeraj popoktne je prispel ▼ Dubrovnik nemški poslanik na u al mi dvoru voo Herrsn s svojo družino, da se ude-lem sprejema nemške a^tžarke >Emden^, ki je danes prvV pripaua v nase vode. Xeznftka križarka je priplula v priaiaazsče Gniž pn EhibrovTiiku danes m ostane tam do 7. rnarca. Njen poveljnik je kapitan Gurkner
— Nji! en milijon aa«ih državljanov iivi v to n h srisvak. Organizacij izseUeacev v Zagrebu |i imela rCeraj oborri zbor. V preteklem ostovneae leta je posvečala orrani zaciia največ o poromost proučevaaju raz-nit-r v kater*h žive nafti izseljenci v Ameriki. V na§i državi bi bik> treta zgraditi doni m stare in onemogle izsWjeace. V emiars-ciii je nad en milijon naših državljanov aa zato po pravici pravimo na£im izseljencem deseta banovina.
V Splita in Dubrovnika sastoonik isaUjaaiaka met ki bože ia lates
Splitom sa bi ležali aa tej
?reb.
je mudil te dni m zračni pro-
včeraj
civilnega prebivalstva pred ka. solo je blageslovil
— Nov gesta V soboto Je umrla v n aru ga. Ivanka dr. Oiasaftittniia^ rojena Terptnc .vdova po aodncui stai idlni Pogreb bo danes ob 17. iz hiae žalosti na Sutra 39 v rodbinsko grobnico na 2aiah. Pokojnici biag spomin, pteostasim nafte iskreno sotalje!
NA PUSTNI VErEI se praznuje Kurentov god v restavraciji ŠLA MIC. Na pepelntčzio sredo pa gremo pokušat terasa la specijalitete.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jamo in stanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 10. v Beogradu 9. v Zagrebu a, v Nf ari boru 7.8, v Ljubljani 7.4. v Sarajevu 6. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 778.4. temperatura je znašala — 3.0.
— Iuniriiii i aaa aseparja. pred dnevi sta se pojavila pri posestniku Jakobu Omahnu v r>ragatasu dva trgovska potnika, ki sta prodajala bosanske preproge, potnika, ki sta smela s seboj avto. sta izvabila od Omahna 1500 din čes. da morata dvigniti blago na carinarnici In sta pust I a v kritje malo vredno preprogo. Slične goljufije sta zagrešila tudi po drugih krajih. V Cerknici sta oaleparila nekoga za 5000 dm, nekega trgovca v okolici Ljubljane pa za 2000 din. Sleparja, ki nastopata zelo samozavestno, zasledujejo orožniki in policija
— Oplenjesa vila. Oni dan ie bik) vlomljeno v vik> Anice Dem-arjeve v Godečiru Dri Stari Loki. Tatovi so odnesti veliko pirot-
*">r... -r>KTf>. *y Ar-hmih žlic 6 srebrnih nožev m toliko vilic, dalje pernato Mazi no. 4 volnene odeje, neka; moške in žen»ke obleke, več perila, puško in dalinotfled. Zilo-žiii pa *o se tudi z ie*«tvinami ter odnesli vež steklenic žganja Demearjeva. ki je oškodovana za nad 8000 din, je osumila vloma eiaane. ki so taborili v bližin:, a iih oftožiii-ki niso mogli izslediti, ker so ravoču-no pobeaaiU.
— 2rt*e preiepsv. V gostilni -To>ipa Za-laria v >traiiS^u pr Begunjah ie na-tnl vre-daj popoldne med gosti hud prepir. N e ca] «"a*a ;e c#dalo ^amo pri besedah, naenkrat pa cinikov ein Jože Straiišar note'jni] nof Razvil se je hud pretep, med katnim :e Straž -ar zabodH po«e«^tn;koveira &\na Janeza Za lana v vrat. posestnika laneza Korošca pa ranil na vratu in mu prizadejal ver ran tudi na glivi Ote irtvj rretena so davi pr«peliali na kimrgi^ni oddelek iiub-lianske boin;-^ "«>«s*»cinika Franceta LoJcav-ška t Krke na Doleniskem pa =o napadli neznani pretepači na cesti med ^luljavc in Krko ter ga pobili na tla Nexave»-tne2a so na#li liudje. ki so ea prenesli v bližnjo hi-5o. ziutraj pa odpeliali v bolnico.
— Saasi ste krivi, če vam radio ae nudi 'istega užitka, ki bi ga lahko meh. N
takoj revito za radio. izledaiiKe in film >Na£ vaU in prejeli boste na ogled brezpla-no številko, ki  vas  bo prepričala,   la  ie poleg dobretra radijskega aparata neobhodno o trebna tud  dobro ur^jevana ra-lij>ka re
Na^ valv vam poleg evropskih radilskih spori^1o\ :.ud; tudi obik) zanimivega t ranui. ki vam bo skrajšalo čas. pa tu ii ob% k) o zanim.vifa dogoikih po radijskem ovsta 7ah'evaite tako! na ogled brezplačno številko? >Xa? val<. Lublana. Knaflieva ulica 5. Me*ečna   naročnin«  ^ant> samo  1*2 Jin.
— tena, Id je rodila 31 otrok. V sta.o-katolisk: cerkvi v Beogradu so krstili včeraj 31 otroka delavca Štefana Valentiča iz Zemuna. Krstru boter je bil beograjski župan Vlada II č Valentie>va žena je rodila v 20 letih zakonskega Življenja štirikrat trojčke, štirikrat dvojčke. 11 krat pa po enega otroka. Ta bi pač zaslužila oblikovanje i_n nagrado če bi tudi pri nas t? ko pospeševali razmnoževanje ljudi kakor v Italiji Valentiču je pa ostalo živih samo 8 otrok.
— V pijanosti ubil niijboljKejpa prijatelja. V vasi BrČane sta popivala včeraj Pero Katć in MiV Jov;/. B:1i -fa najboljša prijatelja. Jovftf je bil baje dolžan Ka^iču 20 din. Zaradi tega malenkostnega dolga sta «e sprla in pijani Pero je potegnil revolver ter ustrelil svojega prijatelja.
Iz Liubljane
—lj Poskrbite za prizadete vajence! Z
ustavitvijo dela v Strojnih tovarnah in livarnah so bili prizadeti tudi vsi tam zaposleni vajenci. O delavcih se je mnogo pisalo in govorijo, za vajence se pa nihče ni zmenil, a tudi za nje bi bik) treba preskrbeti, saj njim in njihovim staršem ne more biti vseeno, ali jim teče učna doba ali ne. Obrtno nadaljevalno šolo sicer večina njih menda še vedno poseča, praktično Šolanje jim je pa onemogočeno, ker jih nobeno podjetje zaradi omejenega števila vajencev ne sme sprejeti. Menimo, da bi morala banska uprava to vprašanje takoj urediti in dovoliti drugim podjetjem, da bi izjemoma sprejela prizadete vajence, da ne bodo prikrajšani glede učne dobe.
—tj Tname Ljubljančanov hite od nedelje dalje v Narodni dom. da si ogledajo krasno, novo dekoracijo dvorane, prirejene aa maAkarado >Pod tropskim soncem-t na pustna torek. — Glas o tem se je neverjetno hitro raznese 1 po Ljubljani. Dvo-
Vsem s.-.rodrikom. prijateljem in znancem javljamo
tužno vest, da je nas dragi a ta, gospod
MIHAEL UNK
■UMA mil
danes ob pol lg. uri v 63. letu starosti mirno v Gospodu
zaspal.
Pogreb bo v torek ob 16. uri ia hiae žalosti v
Zgornji Šiški št. 81. na pokopališče v Dravi jah. Zgornja Siska, 27. februarja 1938.
2aliijo8 UNKOTI
ke anoreda, da omenimo n. pr. stovno in muzikalno rzvinai dilni ust« ki aa iafli vira najljubše jedi in in ki ga bodo izvajali saaai <* ko*eajtjahri posstA var. Krati pa Kotaeio. ftipau i Pianeeki ki Sever, RiLtfuaa « tlaaiiuuin, ps nase gospe Pokassa, rtakarjeva. GabrijerH-čeva, L obe jeva, vol se bodo pokazan od novih strani in dostojno zskVjuflH veseli Pred-pust. Mentor vseh zastopajoelh, spiritut animator bo g. Danes, ki ima pripravljen poln kos veselih in zabavnih, naš priznani duhoviti konferansje. Komur ie do zabava ia smeha na i pohiti kupiti vstopnice aa fca ve-?er k operni blagajni. Nastope bosta sprem-liala pri klavirju gg. N'effat in Zebre. Plašna sodba RoJiny jazz.
—lj Velik pustni ples v Linbljaai. Jutri, 1. marca zvečer, prirede naši železničarji velik uusdni ples v vseh prostorih Sokola aa Taboru. Ze lanskoletni ples je nudil vsem obilo zabave in ulitka. Da ne to manikak) izborne kapljica ter pustnih dobrot, se resorne samo po sebi. Višek večera ho rendaa-voue lepih mask ter izvolitev naitepše Baske. Za ples bo skrbela njih lastna godba, ki bo vsakega privezala na ples. Priče tek ob 20. ur. Ples priredi Udruženje iugosl. nar. železničarjev in brodarjev Ljubijana*
— lj Ljubljanski Sekal vata in prosi vse, ki se nameravalo udeležiti njegove maškara *e utr; na pustna torek, da si nabavijo vstopnice v pred prodaji v društveni pisarni v Narodnem domu. da se tako prepreči naval pri večerni blagajni
—lj Obleko ie našel. Pred dnevi je našel delavec .lakob Vogelnik v Mostah za kemično tovarno dobro ohranjeno moško obleko iz modrega blaga ter črno harjo iz klota. Vogelnik je najdeno obleko izročil policiji, ki išče lastnika. Obleka je bila najbrž nekje ukradena, pa jo je Lat odvrgel proč.
—I j Tramvaj s a ie psdrl. Brivskega mojstra Hinka Dolenca ie snoci podrl tramvaj na Ambroževem trgu. Dolenca, ki se je močno poškodoval po glavi in po životu, so reševalci prepeljali v bolnico.
Našim marljivim so^podinjani pri poročamo, da si v Lastnem interesu ogledajo zanimivo razstavo jedil, ki bo v «red© v restav-MSijsk^m salonu v >Zvezdk od 17. do 18 ure. Razstavi'ene specijalitete kakor tudi naiizbranej^a vina bodo obi^ovalcem na r"zpoLago.
—lj Pogrebno in podporno društvo državna   .■skaHMiiu  ii  v Ljubi iarri Člansko
zborovanje se vrši 6. marca ob 8. uri v dvorani Delavstke zbornice. Vstop dovoljen samo članom proti izkazu s člansko knjižico. Ker imajo na občnem zboru pravico glasovanja samo delegat, zato je udeležba na članskem zborovanju obvezna.
—lj Tatvine v m* Mu. Iz stanovcOija Ne-ve Klanšek na. Krakovskem nasipu je ukradel drzen tat zlato zapastno uro, znamke B mag-Watch WaXch, vredno S00 din. Ukradena ura in a na pokrovu vgra-\-irani črki A M. Texezi;a BlaZ cevi v Fua> nerjevi uhci je nekdo ukradel 900 din m par zlatih uhanov. Iz tapetn 5ke delavnice na TVrsevi cesti 14 je nekdo odnese] dva naslanjača, vredna 300 din. V trgovi-
no!
ki )m ukradla sa 285 dan oMbtta, Bruoač Jakob Kralj p* j« ptnjaviL da mu ja nekdo uaiađsi ta dvokoinega brusilnega vosa, Id ga Je imel na dvorišču neka hiie na OekTvaki cesti, več brusilnega orodja v
s jo. Josipu Jagodicu je lasissasa kolo znam-a ssotiaao ispred Usjakove sjoatiaae na Mesarski cesti. Kolo je boo i
ae v atnotah je nekdo ukradel 500 din
>Aygkm< Stanislavu Je balo ukradeno kolo >Pucn,c, vredno 500 dm na škodo ►Oomerce* m sicer iz podstrešja st. 10 na Krekovem trgu. —lj Pepelaieaa sreda v >Zveadic. Že vsa leta po vojni so bile Ijutljanakim *lado-kuscem znane slanikove pojedine v ZvezdL Za letošnjo pepeloico bodo pa pokazali se vsa kaj vse. Kakor smo zvedeli bo letos v Zveadi taka izbira postnih specialiteU da se S takimi izbirami lahko ponašajo le največji hotelski obrati v inozemstvu.
—lj Idrijcani! Na praznik sv. Jožefa in V nedeljo, t. j. 19. in 20. marca nameravamo napravti dvodnevni izlet med svoje drage Iz pfijaznoati sprejema prijave in daje 'ase mformacije Izletna pisarna M. Okom. Ljubljana, hotel Slon. Tel. 26-45.
magtetzo farznaoije, tn atna Branka, dijaka celjska gimnazije, ter tetoo go. RozaUjo Bedekovičevo. Pokojnemu boni ojhranjen časten spomin, svojcem naae iskreno so-
žaije!
Dve nesreči. V petek si Ja U-letni sin posestnibe Ciril Kopušar od Sv. Primoža prt Ljubnem po naagial psjssjasjai m sekiro kite na levi nogi Istega dna si jo 28-letna služkinja Pavla Eostova s Savinjskega vrha pri Ljubnem pri padcu na poledenelih tleh zlomila levo roko v tanastju, Ponesrečenca ae zdravita v osajskt boJntši
Iz Msuribcm
— Pust v gledališče*. V poldne >Nevesta žz Anssrakoc In
seli prizori. Je to pustna stava, ob 20. čeaka opašeta asToa v
ru<.
r^^ihaeTopek^
Ljubljana, 28. febiuarja
Po kratkom trpljenju je včeraj preminul stolni kanonik dr. Mihael Opeka v 65. letu stanosti. Pokojni je bil rojen na Vrhniki a je po končani gimnaziji v Ljubljani Študiral v Rimu na gregorijanski univerzi Nato je več let kaplanoval pa raznih krajih, zatem pa je bil učitelj verouka na ljubljanski realki in se ga dijaki spominjajo kot slino strogega učitelja, a tudi človoka, ki je bil najboljši prijatelj revnim dijakom in Jam je pomagal, kjer je le mogel. Nato je poetal kranjski šotelki nadzornik, po prevratu pa atomi kanonik m obenem Škofijski *oteki nadzornik ter honorarni docent homletike na teološki fakulteti v Ljubljani. Dr. Opeka je bil tudi znan pisatelj in je pod drugim imfoioTri prispeval v razne revije, zlasti v >Vrtcu«, * Ljubljanskem Zvortuc in >Dom in svetu«. V op sevanju prigod je bil eden najboljših slovenskih pisateljev. Bil je na glasu izrednega govornika ter je mnogo njegovih pridig Izšlo v posebni zbirki. Z dr. Opeko je naša duhovščina izgub'-la kremenitega moža z izredno širokim obzorjem. Pogreto bo danes ob 15. izpred škofije. Bodi mu lahka zemlja!
Iz Celja
—c Ljudsko vseučilišče. Dre v! ob osmih bo predaval v risalniei meščanske šole g. dr. Slavko Rakovec, specialist za kirurgijo iz Ljubljane, o kamnih v človeškem telesu. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale skmptične slike.
—c Umri je v soboto zjutraj na Krekovi cesti 12 v Celju v 61. letu starosti upokojeni nastavnik drž. "rgovske šole g. Adolf Radić. Pokojni je bil odločno nacionalen, mača jen in splošno spoštovan mož. Bolehal je že od 1. 1925. Zapušča hčerko Nado,
— O Triglavskem narodnem pasku ho
v petek 4. marca govoril g. proz*. V. r^et-kovsek iz Maribora. Predavanja bo v tukajšnji Ljudski unrvetrzL
— Naknadni pregled motornih vOzfl. V
smislu   razpisa   kralj, banske   uprave v
Ljubljani z dne 31. L 1985 IL Nb, U54-I se bo vršil na.knadrri. redni prag/led. motornih vozil iz okoliša predstojnistva mestne policije v Mariboru in obeh. masskorzfidh tre zov dne 2. marca od 15. vara dalje na dhorišcu mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, Plinarniaka ulica. Pregleda naj se sigurno udeležijo lastniki avtobu« sov in avtoizvodčki.
— Nesreča » patroao. Na Polka pel Gor-nrji Radgoni je mali viničarjev ain Branko Friedau našel staro patrono. Deček ae js igral z nabojem in tolkel s kamnom po njem. Patrona se je razletela in kosoki železa so se dečkovi sestrici AJoteji zarili v obraz in obe očesi. Ranjenko so prspe-ljali v bolnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ji ohranili vfd.
— Novi sresk| podnacemiK* Za novega sreskega podnačelnfka v Mariboru desni breg je bil imenovan tajnik bahaške uprave g. dr. Milko Brollh iz Ljubljana.
— Koliko so popili v Kosakih. V preteklem letu so Košacani izpili 64.890 Etrov vina. 3192 1 vinskega niošta, 36.675 1 piva. 12305 1 žganja, 12.410 1 sadjevca ki 2775 1 m nerakie vode.
— Starček utoni; r >^toku. Ko se je vračal 731etni preužitkar Matija Stajnko domov- v šravnico v Slov. goricah, je v temi zgubil na ozki brvi ravnotežje in padel v potok. Ker ni bik) pomoči, je starček utoni.
Iz Kranja Hotel »Stara pošta«
Kranj
priredi na pustni torek zvečer zabavna veselico s plesom. V sredo pa vabi vljudna na priznano   8LAMKOVO POJEDINO«. Postrežba  tudi  na dom.
SPORT
(službeno). Se^a tesnjenega odbo-
ra bo jutri v torek ob
pi
Lep dar: Zgodbe brc% groze
MALI OGLASI
Beseca •">' par. aaveft posebej Presnet urjavs Dsasaa Utn L—v
davek asaaaai
£a pismene odgovore gleOe malih oglasov }e treba prtlozirj znamko -  Popustov aa male oglase os priznamo.
RAzno
Beseda 50 par  davek pos-bej. Najmanjši znesek * Din
»ZVONcEK« terpen'in 5 Din
Zajamčeno čisto jedrnato milo. Vodnikov trg, fitolfa. (Pod Lemenatom c) 597
rjvrtf m*jftnej6* oor»
ribfe olje
dr   PlcroHJji v
pripor«»Ca oieuim in potnim laeoam
senzacija:
Mesečnik "EVROPA poučuje deset evropskih jezikov. Dobiva se v ljubljanskih trafikah. 602
Vaiea ogrufflce taJoge »HuOertua«    piaSčev, zlmalUb sukenj. ooiea,  perua Lt-d. OOPUOUAJAMU VSA OBLAČ-ILA
• 11 do j90% popustom. UTTBUANA   Sv   Petra c 14
POUK
Seseda 9D par. davek posebej;
Natmanl*) coeseit * utn
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do S. tn od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša atroje-pisnica, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od H 7. do 8. zvečer, šolnina najnižja Priče-tek pouka 3. marca. Tečaji 2 do 4 mesece. Christofov učni zavod Domobranska cesta 15.
Menza Kolodvorska ulica 8
nudi cen j. gostom obilen in okusen zajtrk od 9. ure dalja* belo kavo vel. 2 din. črno 1.50 din, mleko vel. 1 din* ka-abo veliko 2 din. čaj 2.50 — 3 dinarje. KORUZNE 2GANCE 1 do 1.50 din, razno pecivo 0.50, 1, t dzo, izboren golaž, vampe s parmezanom, jetrna, obare 3 din, pristno domačo šunko 10 dkg 4 din, domače kranjske klobase, polovica 2.50 din. KOSILO: Zakuhana juha, dve prikuhi, goveje maso    dm 4JX> Isto s pečenko ali močnato jedjo .   .   •   .   € T*— Ist^ s pečenko in močnato jedjo ...,.< 9«— VEČERJA: Goveji ali telečji zrezki v omaki, peeen rajžele, fašir. s krompirjem, meso z makaroni, telečja jetrca v omaki, piska v papriki itd. 3 din. Koruzni, beli ali ajdovi zgand kakor tudi vseh vrst prikuhe in solate 1.50 »Jin, mlečna jedila 2, 2 50 din, močnata 1, 2 din. Stalni abonenti popast 1
Plastni krofi z nadevom dinar.
POSEST II PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej.    Beseda 50 par. davek poasbaj. Najmanjši znesek •* Din Najmanjši znesek 8 Dan
Enostanovanjsko visokopritlično hišo
z lepim vrtom sredi trga Vojnik ugodno prodam. Pripravna za obrtnika ali upokojenca. Ivan Ermenc, Ljubno. 594
NAJBOJLjai TRBOVELJSKI mt \  KOKS, SUHA D RT A
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon SO-M
84 L
1
Nasa predobra in nepozabna sestrična, nečakinja, svakinja in teta, gospa
Ivanka ur. Schinidt. roi. Te*
po dolgam tTpljanju, previđana s sv. zakramenti za umirajoča, izdihnila svojo blago dušo.
sa polofte k večnemu počitku v ponedeljek.28. februarja 1938 ob 17. uri
Žalujoči ostali.
v sr—liv« na tutat 20, v rodbinsko grobnico na Žalah, V KAMNIKU, dne 36. februarja 1938.
Btrmv 4
»8IOVIN8KI  NAROD«, ponedeljek, 38. februarja 1938.
Štev. 47
Deček ali deklica?
Predavanje docenta dr. Ivana Bfatfca
TOPLOTA IN DOLOČITEV SPOLA •tudij vpliva, hrane na zarodkov spol pa Jc vedel tudi do preiskave, v koliko bi po-lcaj hrane utegnila vplivati na apol tudi toplota okolja. Tako ao n. pr.EHising, Pua-net in drugi ugotovili pri človeku in sesalcih, da toplota in obilna hrana pospešujeta porode samic, lakota in mraz pa samcev. To spoznanje odgovarja tudi znanim principom zd rže van j a rase. Na živalih ao opetovano ugotovili, da nizke temperature ne zatro samo spolnega diferenciranja n. pr. žabjih paglavcev, marveč pospešijo tui večjo zaplodit«./ samcev. Na kak način se to vrai. je 6e neznano. Obstojata pa v tem pogledu dve možnosti in sicer, da ae ali izločijo semične ličnke ali pa da pride do selekcije že spolno diferenciran i b samskih Ličink.
Vpliv temperature na plodne celice je prav nazorno dokazal n. pr. Seiler na metulju TaJaeopota. Iz niega jajčk se pri temperaturi 35—37* izležejo pretežno samci pri toploti 3—18* pa več noma samice. Glede vpliva hrane na sool je pa Ro**o
ugotovil, da po T?«?it;n?i brani povrZe'o živalske samice več sairrfc ko črncev, česar pa ni moeel v ce^ti notrliti PuneH. Slednji sta Slcnaber in Ord usrotov la. da pri podganah ob vegeterisn^k* h^ani ne pa^e sa-"o plo^nc^t msn-^ pe v škodo samcev tudi aoobii prooore.
starost jajčka TS spol.
Razmeroma prav zgodaj je bilo posvečeno inncgo pažnje vprašanju, da-Ji pri določevanju spola ne igra vioge tudi s.u-
rost jajika. Prvi, ki je sproti to vprašaje, je bil sam Hipokrat. Ta zna: u eni*: zaravnik starega veka ni sam d učil, da je en del jajčec moškega, drugi del pa ženskega spola, marveč je tudi že pripuščal mežnost, da je spol odvisen tudi od starosti jajčka. Njegove teze se je leta 18S6. oprijel tudi Fiirst in trJil, da mlala * rče-ca, ki so še slabo hranjena dajo tat -rod, st-irej^-a jajćka. ker M razvita, pa fr~Tc potomce. Do t jršel na podla-r: f<7 y:.r   rov, fca-
tere „"        *. -> prečki. n ;
n?ga r: sa,  kikcr t*:'    aa sat Vendrr  se Fursf^v:1 spola ni mng-a    • • -niti. ker ;c r- : •
ki. če*   da  5*»  meo   c" V i -i sluznice o:'-   -    jajček,  s ■ mesto za vgnezditev novega čeca. Dt.c3 pa vemo. en ~. •
dica z?r-.otan h dogajanj y prvi \t_.i pa po^ed^ca dejstva, da n: r 'o fajCecs c~i'o— jeno. Glede Graafovega fcHkla pa uče nekateri, da dozori in p^či pribl ižr>o ned 13. in  15.  dnem po prestanku č\£čq.
Na tem, zadnjem spoznanju je ?*egel zgradil svojo teorijo, da nagibije neposredno po pečenju Graafovega folikla. kar se zgodi ponajveč v sred ni raziobja mel dvema čižčama, mlad jajček k ženskemu spolu, pozneje pa vsled dozoritv ali celo preko dozoritve k moškemu spolu.
Po Sicgelovem mzam nimajo p.Ovine celice že v naprej določenega spolnega značaja, marveč je ta odvisen od dobe, ko .aj se jajček oplodi, t. j. od njegove zre osti. Po tej teoriji je nositelj apo'.a jajček, nikakor pa ne semenska n!tk^.
Svoje nazore o nastanku spola utemeljuje Slegel na razne načine. Pre "vsem je v svetovni vojni dognal, da so do S0r'- dečkov rodile žene. kater.h rr.ežje so bili na dopustu od 23. dne po zadnji čisči pa do 4. ali 6. one po novi čišči. Visoko število rti lah porodov pr: prvoro^eeih ienah pa si Siege! raz!-ga s tem da taxe mlade žen« proizvajajo prekozrela in življenjsko iako odporna jajčka. Tudi opazovanje, da se po rdriranitvi er.ega jajčnika rodi več
deklic ko dečkov, pritegne Sie*e4 za okrepitev svole teorije, ker je v tem primeru ostali jajčnik preobremenjen in ni v stanu
več proizva'ati zadostno zrelih jajčec.
Siegtova teor ja ima precej za govornikov, čeravno t:či njena slaba stran v tem. da je s statističnimi podatki in s tozadevnimi izkus*vi na človeku ter ž*vali presnelo podprta. Vendar pa sta H*rtwfg La A d Je-- r.^ žabcih samicah ueotov la. da se !z njihovih jajčec izleže 100rr samcev med ntimi tudi nekaj dvospomikov. če se k samcem pripusti samice sele četrti dan po pojavu gonje.
1. Ob normalnem času oploditve se je izleaio 89 samic in 99 samcev. Po onlodit-vt izvršeni 64 ur pozneje 24 samic in 177 samcev.
2- Ob normalnem času oploditve se je izleglo 185 samic in 164 samcev. Po oploditvi izvršeni 94 ur pozneje pa >nič« samic, marveč 271 samcev!!
TJgotoviTve Hertwijra in Adlerja sta pozneje v ^ '.nem obsegu potrdila še Kuvha-kevrirseb iz\ Pflurer. Pa tudi pri domačih ž valih so rami avtorja dognali, da se zviša število samskih porodov, čim pozneje
as samice oplode. Prva tozadevne poizkuse je le leta 1863. izvedel Terry na tT1^* Njegove ugotovitve sta pozneje ako potrdila ae Amerikanca Peari in
Zgodaj oplojene, goneče ae teliee ao po-
vrgle 75.3% teličkov. Oplojene telice med gonjo ao po vrgle 115.5% teličkov. Oplojene telice na koncu gonje pa ao povrgle
175.0% teličkov!!
Nekaj podobnega kakor pri človeku in ž valih je CiosJeJsld opazoval tudi v rastlinstvu, če oprašimo n. pr. samlčje rastline lana z mladimi, pravkar izprašenimi polnimi telesci, se iz njih razvijejo zgolj samske rastline, po oprasenju a starejšimi polnim! telesci pa samo samične bilke.
Kljub vsem tem in enakim dokazom pa vendar v marsičem tudi iepa Siegeiova teoriia o nastanku spola. Predvsem ne zadovoljuje pri razlagi nastanka dvojčkov, ki so različnega spola Ta pojav al Slegel razlaga čisto po svoje in pravi, da je v takem primeru mežna Istočasna oploditev dveh lalčec, kater h eno je mlajšega, dru-ajo pa starejšega izvora. Pripušča pa Se možnost, da se naiprej oplodi en jajček, pozneje po ročenju novega folikla, pa Se drugo jajčece.
ZLrZB Z NOTRANJO SERKFCIJO
Končno navajam Se preiskave in Ugotovitve, v ko3ikor tičejo kemično-fiziološki vpTjv na vrsto spola. Sem spadajo tudi razne prer t ve g'ede kemičnega vpliva prehrane. Po Drr^unu je spol odvisen n. pr. od delovanja na'•oV^taJc. Deklice se rCvie, če je nezaostna, of'nomo slaba funkcija tegra organa, narprotno pa dečk\ če nad-obisti prekomerno delujejo in izločajo mnogo adren^:na. Redi tega predpisuje BraJim, da pospeši moške porode, hrano brez du-fi;ka, torej brez beljakovin, poleg tega pa še adrenalin !n licitin (2 :4 grain). S tem dietet čr»;m portopkom mora žna takoj r:    ?t:   čir-  .*»Trt".. ds  je z-"nos;la.
V.r :a  o ;      e,»žbl nadob'sti
' ■    ' !ira neki j Kal-
il :     :••<•«:. g Rasla je ugolovU prvi  da se
- h   š'ez pove??io nad-obistj in Ha pride do prevrata iz spola v druci epe-, fin .<?e t"1-*sto lr^rid:;o. Na-B iveri     s "ka asak vpliv n°'"-obistl "i •   -pola. marveč meni. 3a
<" c     0 r:     -^oblikovanju sekundar-
t- v, spolni r^skov."
Prsv "'•°nra -^nr^aja ic teoriia Schen-1 ' 0 o t Ve — fa Po r:ej no«3iMje spol k J li"%efi«a, če r-»A vsebuje sJ^^kor pr» nr\j bo tu Ti v zelo m*<bn:h množ'noh. Pidi tee:a priporoča Seh^nk posebno hrano ^n sMisid ^z seča vsako sled sla'1-ko—-n. Va ti Ti-x-'-n nai se pospešijo porodi d^^.rov.
Pr-eh^inm na učinek hormonov pri dolo-r - - med« adrenalina, ki je speci-fr°n ;''^k na-^obtstne sredice, ooozar-^r»m čitrte^'a nanrej^n'a izvajanja. V ostalem na ima^no v literaturi zabeleženih neka i nom*»tt>>vnih u^otov'tev glede z\Teze rr*»^ b ormo ni in sn^om. Fian"««^ TSovac~m ae •* no«»rečilo pri poderan«»kih samicah zr-4no ilv's^tl «ek^u«?ni prooore v korist sa   cev.      jim je vbrizgaval pred oplodit-
vijo modne hormone ali pa samicam neposredno vaadil moda. Tako n. pr. je bil
seksualni proporc 105.6, če as je oploditev
samic izvršila normalno; seksualni proporc 133, če ae je oploditev
samic izvršila pod  navedenimi pogoji.
Poskus I;
seksualni proporc 145, če se je oploditev samic izvršila pod navedenimi pogoji. Poskus U;
seksualni proporc 250, če ae je oploditev izvršila pod vplivom modnih hormonov. Poskus m.
S kroničnim vbrizgavanjem insulina je nadalje dosegel Vogt, da ao zajklje povrgle samo zajčke samce! Z Vogtovim izkustvom se krije tudi moje, ko je neka žena, ki se je nedavno nahajala v moji oskrbi, in tekom zadnjih 15 let radi težke sladkorne bolezni dobivala trajno velike množine insulina, rodila v tem času 3 sinove in nobene hčerke.
Da imajo hormoni vendarle nek vpliv pri razvoju spola, sta dokazala tudi P. Ludwig in L Reis na ta način, da sta četrti dan valenja vzbrizgala ženski spolni hormon >Progynonc neposredno v alanto-idni mehur kurjega jajca, na kar so se iz njih izvalila samo plečeta samice! S tem poskusom sta jasno dokazala, da je z ženskim hormonom mogoče preleviti samčevo zasnovo zarodka v samičjo. Ta lastnost pa manjka moškemu hormonu moda (an-
drostinl, ker je bilo po njega vzbrizganju 50^r vseh pišč^t samskega, ostalih 50% pa samičjega spo^a! V opreki s prednjima avtorjema pa je L?.quear nedavno na Dunaju poročal, da ima tudi moški snolni hormon en?':o svojstvo kot ženski. Radi tesa meni. da bi se mor'** ^alo vplivati na spol z ob^evrtniem h:po*ize.
Vpl v sno^nep-a hormona na plod opažamo tudi pri nekaterih dvo"?kih krav, goveda in ovc pri kpterih je T?«bko eden od niih samec. dru<ri pa dvospofnik, imenovan >Zwicke«. Razvojno ie ta p^'i pravzaprav prvotno samičjega pdoIi .vender pa je tekom pozn^j^ega plodnega ž'vlj?nia prešel nanol v moški spol. Vzrok temu čudnemu pr'rodnemu pojava leži v tem. da je bila pri samskem p^'u izvršena ^iferenciaciia snovne aaiu me osnove v moino tkivo že
v dov.i   leo S<» n'-^o b;''  popolnoma ra^v'ti v*T»r|rj dnj^e?a dvo"*?kaT či«»"ar s^ol na 4e v>-i jpi rio'n^.^n. nrj 7qrT)0V| za^o^ka. Radi tega moti "T^ki n^oi s s\roi'm s^^^nim
b    ' i : • <~—; . T yr i far -> rr^    «? T m " Čn P 0T:t     đVOfCka V
W>'^firo vi-v-%, fn sleer prrlro ?;ir»:b ^"o" ■ Ifi^1 'Taal je spojeno krvno obtočje obeh
p~o-nč*C.
S trm zai-7-"uč"iem razpravo o vpr?5aniTi (•r»lo*?tee 9nr*a. V asjlateeen labko rečemo, da si stonta v tem pojedu diametralno ri?nroti prvotna teorija, po kateri do'o-raio pncl moSka semena ;n novejša Sc'id-
non^rfeva, ki nrpt)««:" rVoč'^ev soo^a v faJ-čn'ke .So na tudi še drugr nazori o načinu določitve sprla.
Na. vs^k na^-n je določitev snola še aeHl «nomo onraš^n^o f?Trav 0? je posrečilo že do«s^a1, posebno pa žfvaVh. razjasnili mar^'katero taino v tem &o+*smi. P^o'na doic^-tev je veram. pas na to!Tkn faktorjev, da ni čuda ako v tem po«rle^n 1° po-č«»s* nanred-M-Jo-rno. Zhao ie ■siti la tnrif nr»-va teoriia ^^hHnor*kP|a na mr^sr° eT:eotike fa rte"«»vern:ke. Na v*ak na^:n mre-p-'a. da 1e T>ntr**bni a tem tf»žk*m irt 7--~r>-tirim vr>r^*^niem POf,',o'',ni,i«s b — '".niti tudi širše kroge slovenskega občinstva.
za nc j večji daljnogled
Grade ga aa gori M o tint Palomar ia dograjen bo čez z leti
Ta čas ko men t-rajo največji daljno-g^d na svetu v kal'fcrnijske^ tehnoTo-šem zavodu, grele zanj na gori Mou^t Paocnar or-emno porlopje. Revija >Sci-ecicec  pL5e. kako  deleč je ža napredovalo
to delo. Zunan a fLavba ;e bila dograjena 5 februarja, rs'a nofartii opremi in in-sta-acij bodo pa delal; skoraj .re dve leti. Kupolo bo treba oi zunaj ir. znotraj ppe-vie.i z aLi m'n^em. K'u.rx>Ia nepravi m-^go-čen \-tis ,saj pokriva sWon*j četrt bekta*-ja v obok-1 9 premerom 55 m. Kupola kot teka sloni na 21 m visekom valjarju Točno v s-ediai se odpira ia lahko jo za-sučemo okrog in okroo kakor kupole v drug h zv-ziamah. Oria/ki daljnogled bo mogoče namer ti na poljubno točko nebo sklona do obzorja.
Pod k'jpok) so Izbora tor ji, pisarne, skla-diača in prostori za f tografe. Okrog masivnega, poslop a so spe iane tračnice, na katerih s!:?rii natprava za o^raianje kupole. Notranjost prostora za veLki daljnogled napravi vtis hrama. Okrog 40 m v so ko se dviga obok kvpo le tn nič ne moti enostavne ve'icine tega p očesa Nare-d. i so ga iz jeklenih plodč brez zakovic. Plošče »o totno 'Zračunali in izdelali, tako da se lepo st ka jo druga z drugo. Vsaka 7 -»š'-a tehta eno tono. vsa kupola pa okrog 1000 ton. Utrjena je z dvema po-
končnima obokoma ob obeh straneh odprt ne in z vedoraamim jeklenim obročem. Vsi sestavni deli so z\ a^rjeni na ]»-sebon način. Do veljave so prišle rudi iz-kiišnje r>ri gradnji lctaL
Xa posebnem ogrodju so v notranjosti nameščene jeklene škatljice z aluminijastim foliami. Tako se mora izolirati zvezdama proti so<lTLČni toploti. Cim se zmrači, mera imeti veliki daljnogled nočno toploto. Tako hočejo odstraniti dosedanjo napako, da je treba v zvezdami dolgo čakati, da se po dnevni vroč ni daljnogled ohladi na nočno toploto. Dokler niso toplote izravnane, ni mogoče brez napak opazovati zvezd.
Na zunaj bo največji daljnogled podoben drugim dal-nogiedem. Bolj iz tradicije nego po potrebi se drže kon^trukterja dosedan.ega tipa vel kega daljnogleda, Kar se ti?e pogona, pa pripravljajo mnogo novosti Skoraj vsaka kretnja bo avtomatična, brez človeške pomoči. Ne samo da jnogled sam, tem ve." tudi ves prostor okrog njega s premično kupolo bo predstavljal orjaškega in enotnega robota, ki se saoa pripravi k opazovanju, sam odpre odprtino v pravi smer, zasuče v njo dal>-ogled in nakloni v potrebni kot.
l*ep aar: Zgocibe brez groze
Naši obrtniki razstavijo v Berlinu
Njihovim izdelkom aa svetovni obrtni razstavi je namenjen krasen prostor
Ljubljana, 28. februarja Cez dva meseca se bo začela prva mednarodna obrtna razstava v Berlinu, kjer namerava biti zastopana tudi naša država. Samo po sebi se razume, da nočejo zaostajati slovenski obrtniki, ki so nedvomno najnaprednejši v naši državi. Mnogi naši obrtnik: se udeležujejo že >*eč desetletij obrtnih razstav v Inozemstvu, pogosto z velikim uspehom- Zdaj pa. ko gre za presojo nase obrti pred svetovnim forumom ter v tekmi z obrtjo drugih evropskih držav, pač ne bomo zamudil: lepe prilike, da pokažemo svetu, kaj znamo. Venda« so s pripravami za razstavo precejšnje težave, kajti naši obrtrdki so zadnja leta tako obubožali, da v boju za obstanek ne morejo m isti t i na razstavo.
EDJUNAROĐNA
CD £•  MAJA    00 10 JULA
Prve pr iprave za udeležbo naših obrtnikov na mednarodni obrtni razstavi je vodila Zvezi, obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani. Stopila je v zvezo s prireditelji v Berlinu, opravljala informacijsko- n propagandno službo, dokler ni v začetku leta prevzela širše organizacije Zbornica za TOI. Nedavno ye bil pod okriljem zbornice sestavljen delovni odbor z nalogo, da vodi priprave za udeležbo Da-ših  obrtnikov  na   razstavi.   V  odboru so
zastopniki zbornice, obrtnih ca^gandzacij, zastopnik Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, arhitekti m drugi strokovnjaki. .
Zanimanje za mednarodno obrtno razstavo je po vseh evropskih drŽavah posebno velika O prireditvi pišejo mnogo več" kakor pri nas. Lahko bi tudi rekli, da. med naš mi obrtniki doslej še ni bilo primernega zanimanja za razstavo in da ji tudi oficielno ši nismo posvetili dovoij pozornosti. To je treba rezi že zaradi tega. ker je na razstavišču dodeljen naši državi eden najlepših in največjih prostorov med prostori 33 držav. Prostor nase države je v vogalnem okroglem paviljonu (rondoju). Meri 500 m2. Na levi ob našem prostoru ima prostor Luksemburg, in sicer samo 100 m2, na desni Norveška, le 200 m3, nakar slede: Portugalska (3oo m2), Švica (300 m2) pri glavnem vhodu, na drugi strani glavnega vhoda pa Imajo prostore Danzing (300 m2). Le tonska (200 m3), Estonska (200), Danska (300), Švedska (300). Ni^oze-rnska (100) itd. Te države smo navedli, da pokažemo, kako zelo so prireditelji upoštevali' našo državo ter ji dodel Li tako velik prostor. Zato bi nas moralo še tem bolj skrbeti, kako bomo čim lepše ter učinkovitejše razstavljali na tako lepem prostoru ter da bomo tudi pokazali več kakor države, ki nimajo niti polovico toliko prostora.
Naši pr reditelji pričakujejo, da bo slovenska obrt častno zastopana na razstavi. Vendar ima5o težko nalogo, da bodo v tako kratkem času uredili vse potrebno, zlasti še, ker se večina razstavljalcev ni odločila za razstavo pre. Nekateri še vedno oklevajo, med tem ko bi zdaj morali biti ž? sredi priprav.
Program prireditev v zvezi z razstavo je že natančno izdelan in pred dnevi so bili obveščeni o njem tudi naši prired te-
lji. Slovesna otvoritev razstave bo 28. maja. Med razstavo bo več slovesnih prireditev, na pr. vprizoritev opere ^-Mojstri pevci«, zborovanje v Krollovi operi, slovesna otvoritev »tedna mode« (»Svetovna, moda«), predstava na prostem itd. Za posamezne panoge obrti bodo prirejeni kongresi in ekskurzije v nemške industrijske centre. Tako bodo n. pr. optiki napravili ekskurzijo v Jeno, kjer si bodo ogledali 2kussovo tovarno, slikarji pa pojdejo v Wiesbaden in Frankfurt, kjer si bodo ogledali slovite tovarilo nemške kemične industrije I. G. Farben.
Mednarodna obrtna razstava ne bo samo reprezentativna; udeleženci obrtniki si bodo poglobili strokovno znanje in stanovsko zavest.
Pariški »otočki« izginjajo
Ne gre za prave otočke, temveč za tako zvane »ilot?«. skupine starih pariških barak, za gnezda mnogih bolezni. Ljudje "* pritožujejo na stanovanjsko mizerijo v drugih mestih, toda če bi živeli v Parizu, bi šele vedeli, kaj se pravi pomanjkanje stanovani Panz se sele zdaj pripravlja na asanacajo, ki naj odstrani stare barake in bajte, v katerih so sama nezdrava stanovanja. Mnoge barake so sicer znotraj preuredili in dobile so tudi slikovita dvorišča, vendar pa še vedno vlada v njih beda. Po teh barakah stanuje okrog 200.000 Pa-rižanov, torej toliko, kakor v velikem industrijskem mestu Lillc.
V vsem Tarizu je 17 kompleksov, na katerih je 4200 barak in razpadajočih hišic. To so mestni okraji med modernimi poslopji, kjer so prava legla bolezni. Še leta 1906 je bilo takih kompleksov samo 6, zdaj jih je pa že 17. Umrljivost prebivalstva na teh otočkih je zelo velika Zdaj hočejo ta legla bolezni polagoma odstraniti in za to potrebni krediti so že odobreni. Za asana-cijo Pariza se bo porabilo 7.200.000.000 f ranko v.
Admiral Bloch češke krvi
Za vrhovnega povsljnika vse^a ameriškega voineza brodovj> je bil nedavno imeno-\an sin priseljenca iz Češkoslovaške admiral Claude Charles Bkvh. To je edam najboljših ca itrVkov, kar jih ie bilo kdaj na tem meMu. Admiral Bloch je ?el skoai trdo .:olo mno2*ih pomorskih bit!<. Rojen je bil 12. junija 1^78 v Woo1boun. država Ken-tucky, kjer so s? i-ili uaseUli niegovi ^tar-ši. priseljenci iz Češkoslovaška. Kot 17-lefioi mledenič ie vstopil v pomorsko akademijo v Ar.napoIJs in Še predno je dovršil to naj-
višjo pomorsko šolo v Ameriki, j 3 bil dodeljen eekadri vojnega brodov^a, ki je bila pos.ana v Santiago v republiki Cbile, kjer so morali izpregovoriti svojo tehtno besedo am?ri;iki topovi. Potem <?<e je mladi častnik udeležil vstaje na Filipinih in boksarske vstaje na Kitajskem.
Med sv b lovno vojno je bil poveljnik transportnih, pozineje pn rudi vojnih ladij. Ves čas svoj2 karijere je admiral Bloch napredoval na temelju svojega temeljitega strokovnega znanja in redkih osebnih Icistnosti. Novi povelmik ameriškega vojneca brodov-ja js izredno priljubljen v družbi v Loikj Beachu radi svojega odkritega značaja. Admiral se zelo rai spominja svojih otroških let v Kentueky, pesmi ifi pravljic, ki mu .?ih ie prirovadovala mati. pa tudi prvih Čeških jedi. Kot krepak utrjen mornar hodi dan za dnem na sprehod od doim do pristanišča v Lonn Beachu. Te dobri dve milji dolso pot prehodi v pičle pol uro.
8 ur v bati] I
Originalen proces vodi Ethel Stoneeva v Los Ang/ele-su proti nefti veliki filmski družbi. Zapcelena je b'Ia pri podjetju kot statistka in nekoč je morala igrati vlogo v prizoru v kopalnici. Filma.nje je bilo pa težavno in Stoneeva je morala sedeti v banj nepretrgoma S ur. Posledica ni bil samo nahod, tzanvoč tudi huda angina, zaradi katere so dekletu obromele glasilke, tako da niti govoriti ni mogla več.
DeJcle je vložilo po na^boljišem ihoUv-Mfoodckem advokatu tožbo, v kateri zahteva za uničeno karjero in izgubljeni glt?s 500.000 dolarjev. Toženo filmsko podjetje se izgovarja, da za take nepredvidene nezgode ne more jamčit' in da se mu zdi neverjetno, da bi se bilo dekle t?Tco močno prehladilo v topli vodi pri 32 stop n j C- Sodba še ni rztr^čena, zelo ver letno pa je, da bo Stoneevi prisojena odškodnina, če se ji ta čas grlo ne bo pozdravilo.
Bodite usmiljeni z živaljo!
82
Snet t? razvalinah
_ —— ■_     ________________ _ r'>TctrJr».:k, romat
Slednfič je nanesel pogovor tudi na najnovejše izpopolnitve podmornic. In kapitan je omenil važno vlogo, ki jo bodo igrale Dodmornice. če pride do nove vojne. S tega predmeta je prežel pogovor kmalu na celotno vodstvo bodoče vojne in na vprašanje, kakšna bo ta vojna, do katere pride gotovo navzlic vsemu prizadevanju pristašev' miru. Benson sam je menil, da se bodo težko iz-prememla človeška nagnenja. saj je človek boli nagnjen k orelivanju krvi. kakor pa k mirnemu sožitju.
KaD'/^. <- zae^v2r;al nazirani?. da bo pogoj zmage vedno množina človeškega materijala, ki s svojim boljšim orožjem, večjo odpornostjo, pogumom in osebno hrabrostjo jamči za to, da se zmaga končno odloči na eno stran.
Benson se pa s tem ni strinja L
— Človeški materijal, torej bodisi vojska na bojišču aH pa delavstvo v tovarnah v zaledju, po mojem mnenju ne bo ostalo dolgo to, kar je bilo. namreč odločilni činitelj.
Kar poglejte, kapitan, kako se je izpremenilo v svojem sestavu že zdaj. D očim se je zahtevala prej osebna hrabrost v znatno večji meri. se zadovolji zdaj vojska tudi z drugovrstnimi borci.
za službo v zaledju pa ne postavlja skoraj nobenih drugih pogojev, kakor da vojak hodi, sliši, vidi in da ima obe roki.
Enaka izprememba nastane kmalu tudi glede števila armad. Človeštvo je začelo svoje prve boje v gručah po deset, petdeset, največ po sto bojevnikov, potem je šlo na tisoče, nastale so armade po deset in sto tisoč, končno pa milijonske, S tem so bile dosežene skrajne meje — stopnjevati se število armad ne da več.
Prometne, prehranjevalne in finančne težkoče so krive, da postane iz takih ogromnih tel«=>s pre-okoren aparat in celo prava ovira za vojskovodjo, ki potem ne more premešačti svojih edinic s hitrostjo in točnostjo, potrebno za zmagoviti napad. Manj pomeni zato tudi tu več in jaz sem preprič?n, da se bo uspeh obrnil v bodoče na tiMo stran, ki bo pravočasno spoznala to resnico, ne pa ono. ki stavi vse samo na število svojo vojske, zaloge streliva in račun koliko padlih vojakov more nadomestiti z rezervami.
— No seveda, priznavam, da množica sama ne odločuje. — ie odgovoril kanitan — Zato pa odločuje navdušenje, udanost veliki ideji, recimo duh ljubezni do domovine. To rodi svoje junake, utrdi pogum in disciplino ter vzbudi čut žrtvovanja samega sebe za veliko stvar.
Ne samo do številu, temveč tudi po svoji duševni kakovosti močna vojska nazadnje od1 oči — to je vendar nesporno Iste težave, ki ste jih omenili, pa premaga navsezadnje na*a tehnika — čeprav Šele po prvih neuspehih in drago plačanih
izkušnjah, — prav tako zmagovito, kakor je premagala doslej vse druge.
— Vaše načelo bi bilo pravilno in ostalo bi pravilno. Če bi se ne izpreminjal ves način vojne umetnosti. Glejte, imam tovarno za jeklene plošče, ki naj kljubujejo tudi najtežjim topovom. To pomeni, da se neprestano borim s tovarno topov. Komaj je ona postavila na bojišče velik top, postane moja naloga kljubovati mu z jekleno ploščo, ob kateri se razbije granata, od katere odleti bomba.
— A top? Videč to, se razvname, napne svoje žrelo, podvoji naboj, poveča hitrost — in zarezi se. ko vidi, da je odnesel novo zmago. In tako je tudi na vseh drugih poljih našega oboroževanja.
— Ker pa moramo priznati, da smo se že približali vrhuncu svojih uspehov kar se tiče učinkovitosti strelnega orožja in razstreliv ter vseh z njimi povezanih in napadalnih sredstev, se obrača pozornost človeškega duha v druge smeri. In tu prihajava do jedra stvari.
— Če se izpreminja način vojskovanja, se iz-premene kot posledica tega vsi sporedni pojavi. Kar je bilo še včeraj gotovo, ni danes več.
Navdušenje, pogum, junaštvo, disciplina — vse to je gotovo dobro, celo imenitno, toda povejte mi, prosim, kaj pomeni navdušenje proti napadu s strupenim plinom, kaj junaštvo proti granati, leteči iz daljave sto kilometrov, kaj disciplina Droti zahrbtnosti kužnih bacilov, padajočih iz nevidnih letal na taborišče?
— Toda dobrovoljci so povsod potrebni, — je ugovarjal kapitan. — Oni se morajo žrtvovati, da se dvignejo letala, da se odpro smrt bruhajoča žrela s plini napolnjenih posod, oni strežejo ogenj in jeklo bruhajočim topovom, oni prodirajo v dežju krogel naprej.
— To pa nedvomno pomeni, da odločata junaštvo in pogum, — je pripomnil tujec Peter po imenu.
— Pri tem pa oba pozabljata, da se je vse to godilo še med zadnjo vojno. A zdaj? Kar poglejta torpedo, kako drvi sto milj daleč, ne da bi ga kdo vodil. Njegova pot se usmerja od nekod iz udobne sobice morskega svetilnika z brezžično oddajo elektromagnetičnih valov.
Posode s strupenim plinom, čigar najmanjši delec usmrti človeka v trenutku, ni treba nositi smrt pre?irajočemu dobrovoljcu, ki mu z veliko verjetnostjo preti smrt. Udobneje in točneje brezžično pilotirano letalo, sproščeno svojega groznega tovora, se vrača poslušno na letališče, kakor da sedi za njegovim motorjem najizkušenejši pilot. Električni zažigalci, avtomatični stroji, točni računi — to odloča danes nad pogumom, disciplino in silo.
Bog vojne ne zahteva več junakov, ki mu do-prinašajo kot žrtev samo svojo moč,' vztrajnost, spretnost, junaštvo in preziranje smrti. Mars ne stoji zdaj na oltarju v isti podobi, kakor so ga poznali stari Rimljani — v blestečem oklepu z mečem, ščitom in kopjem.
Urejuj* Jfieif,
— Za upravo In inseratni osi Usta Oton Christol — Val v LJubljani