. - .J/~.=:Li_,~~ :;:1 ~~7: ·., dmevi Gozd, gozdarstvo, zbornica in stroka- stališče sindikata ZGS V razmeroma kratkem času so se v javnih občilih pojavili članki, ki poskušajo javnosti predstaviti javna in manj javna dogajanja v zvezi s slovenskim gozdar- stvom. Med drugim lahko iz njih razberemo, da kliče nekdo po večjih spremembah na področju gozdarstva in gospodarjenja z gozdovi. Take zahteve lahko direk- tno posežejo v socialno-ekonomski položaj zaposlenih v ZGS in ogrozijo njihove pravice oziroma delovna mesta. Morebitne spremembe v zvezi z novo organizi- ranostjo gozdarske stroke, ki so očitno v pripravi, ROS in Sindikatu delavcev ZGS niso bile uradno predstav- ljene. O vplivih ua strukturo in položaj zaposlenih v ZGS lahko samo ugibamo. Dobro pa se jih zavedajo kreatorji organiziranja gozdarske stroke, katerim pa to tako ali tako nič ne pomeni. Iz informacij s seje sveta ZGS, iz razgovorov s predstavniki MKGP in ZGS, iz časopisnih člankov in ostalih virov pa smo v sindikatu izvedeli naslednje: - Vzpostavitev gozdarskega dela zbornice je v teku. V letu 2002 naj bi pričelo z delom 30 gozdarskih stro- kovnjakov, predvidoma pridobljenih iz ZGS skupaj s pripadajočimi proračunskimi sredstvi. -Glede na proračunski predlog za leti 2002 in 2003 so zaradi uresničevanja drugih nalog v MKGP predvideli zmanjšanje materialnih stroškov pri vseh institucijah ter postopno preobrazbo vsega institucionalnega dela (minister Franc But, sobotna priloga Dela, 22. sep- tember 2001 ). -Odkrita in javno izražena zaskrbljenost vodstva ZGS glede morebitne izgube dela nalog javne gozdarske službe na podlagi neutemeljenih lastniških in kapi- talskih interesov (pismo vodstva ZGS, naslovljeno na nekatera ministrstva in institucije, 21. septembra 2001). -Želja nekaterih koncesionarjev v državnih gozdovih po opravljanju dela nalog javne gozdarske službe z manj stroški, kot to opravlja ZGS. - Ugotovitve in ocene v časopisnih člankih o "razklano- sti gozdarske stroke", o "bitki za obstoj Zavoda s 755 zaposlenimi", o "začetkih konca javnega Zavoda", o "razbitju Zavoda", "o dvojni igri Zavoda", o javnem scenariju (Kmečki glas, 31. oktober 2001, str. 3), po katerem naj bi g. Vrisk pred spremembo Zakona o goz- dovih "izvedel prerazporeditev 70 gozdarskih strokov- njakov iz ZGS h kmetijsko-gozdarski zbornici, skupaj s 470 mio. SIT iz proračuna javne gozdarske službe". Navedene informacije o bodoči usodi slovenskega gozdarstva povzročajo precejšnjo zaskrbljenost med 400 zaposlenimi v ZGS. Naša želja je nadaljevati delo, razvijati stroko, lastnikom in javnosti pa zagotoviti uspešno gospodarjenje z ohranjanjem pestrosti naših gozdov. Ob vsem tem pa imamo pravico do ustrez- nega ovrednotenja dela in do sredstev za nabavo vse potrebne opreme, ki omogoča uspešno delo celotnega ZGS. V raznih člankih pogosto omenjena nasprotovanja, trenja, nestrinjanja iz naslova domnevnega razkola goz- darjev so kvečjemu posledica strokovnega usklajeva- nja večjih izvedbenih problemov na terenu, občasnih prehitrih sklepanj o določenih pomanjkljivih infornla- cijah ali strokovno različnih pogledov. Vse to je samo sestavni del vsake zdrave stroke. Prav hitro pa lahko take situacije izrabijo tisti, ki na ta način iščejo mož- nosti za llveljavitev svojil1 materialnih, finančnih ali političnih interesov. Ob stalnem prizadevanju po raznovrstnih spremem- bah na področju gospodarjenja z gozdovi lahko pride do razbi~a stroke, kar bi ustrezalo samo tistim, ki iščejo hiter zaslužek v čim večjem poseku kvalitetnega lesa, ali pa tistim, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da tudi v gozdu veljajo pravila igre. Po statusu je ZGS javna gozdarska služba, ki deluje v interesu vseh lastni- kov gozda, s ciljem omogočiti jim čim strokovnejše gospodarjenje, in v interesu vseh državljanov s ciljem ohranjanja gozdov in njihovih funkcij. Organizirani smo kot ena pravna oseba, ki je terensko enakomerno porazdeljena s svojimi območnim i enotami. Za učin­ kovito delovanje na terenu imamo okrog 90 krajevnih enot, te pa v povprečju obsegajo 4-5 revirjev oziroma so krajevno pristojne za približno 10.000-12.000 ha gozdov. Izobrazbena struktura je nadpovprečno visoka, saj je 40% gozdarjev z univerzitetno izobrazbo, 35 % z višjo ali visoko strokovno šolo in le 25 % gozdarskih tehnikov, ki pa imajo vsi 20 ali več let delovne prakse. Dela in naloge, ki j ih opravljamo v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, določa Zakon o gozdovih in ostali podzakonski predpisi. Strokovno obvladujemo in nad- ziramo 55 % slovenskega ozemlja in nudimo svoje znanje 300.000 lastnikom gozdov. Ob izredno široki paleti dejavnosti, ki obsega zajemanje podatkov, spre- mljanje stanja, načrtovanje, izdajanje odločb po ZUP, nadziranje in prevzemanje izvedenih del, svetovanje in izobraževanje ter obračunavanje sofinanciranih del, izdajanje soglasij za posege v gozdni prostor ter drugih nalog, je po našem mnenju veljavna sistemizacija 755 zaposlenih tisto še najmanjše sprejemljivo število zapo- slenih, ki lahko zagotavlja strokovno in kakovostno GozdV 59 (2001) 9 l. opravljanje sedaj predpisanih del in nalog. Za delo, ki se v pretežni meri odvija na terenu, imamo na voljo 97 službenih vozil oziroma eno vozilo na 7-8 zaposle- nih in en osebni računalnik na 3 zaposlene. Za večino potrebnih voženj po gozdu za izvedbo tekočih nalog uporabljamo predvsem svoja osebna vozila, za kar dobivamo ki lometrina po predpisih, ki veljajo za vse javne uslužbence. Osebnih zaščitnih sredstev dobi- vamo manj, kot bi jih za tako vrsto dejavnosti lahko. Plače zaposlenih so glede na izobrazbeno strukturo nizke, saj v povprečju ne presegajo povprečne sloven- ske plače. Zato so plače v primerjavi s podobnimi slu- žbami med najnižjimi. Navedeno je mogoče preveriti. Glede na obseg in kvaliteto dela pa odločno zavračamo izjave o dragih, iz proračuna plačanih delovnih mestih, ki bi se nanašale na zaposlene v ZGS, razen samega vodstva. Po napo- vedih nekaterih pa lahko pričakujemo taka delovna mesta v KGZS, saj bo dobra plača glavna vaba za pri- dobivanje potrebnih gozda1jev iz ZGS. Obvezno članstvo dela lastnikov gozdov v KGZS nas nehote spominja na nekdaj zloglasno obvezno oddajo lesa. Sprašujemo se, kako lahko interesno zdru- ženje, ki zadeva samo večje lastnike gozdov, računa tudi na denar vseh davkoplačevalcev iz naslova javne gozdarske službe, kar je predvideno v proračunu za leto 2002 in 2003. Začetek delovanja KGZS za nas zaposlene ni moteč, ostro pa nasprotujemo poseganju v temeljno strukturo ZGS in s tem ogrožanju dela in delovnih mest ter z njimi povezanih sredstev. Morebitne spremembe, o katerih se piše in govori, nas spominjajo na dogodke iz začetka 90-ih. Tedaj so o usodi gozdarstva in s tem predvsem tudi o usodi zapo- Stališča :n slenih delavcev odločali v krogih politike. Vidni pred- stavniki gozdarstva so do takrat pomembnost stroke videli predvsem skozi prizma lastne strokovne emi- nence, ki so jo ponj evali na raznih področjih družbe- nega in političnega življenja. Zaslepljeni od navidezno visokega statusa gozdarstva v takratni ureditvi niso bili sposobni ali pa niso hoteli dojeti, kaj se s stroko dogaja. Tako so izpustili iz rok tudi vsako možnost vplivanja na razvoj dogodkov, z namenom ohranitve temeljnih vrednot gozdarskega strokovnega dela. Ob sedanjem poigravanju z usodo ZGS in s tem tudi s socialno-ekonomskim položajem zaposlenih in delovnimi mesti ter stroko kot tako, v sindikatu delav- cev ZGS nasprotujemo in ne bomo samo nema priča dogodkom. Na prvem mestu je v našem interesu, da tudi minister mag. But jasno predstavi svojo vizijo ohranitve in razvoja vloge in položaja ZGS in s tem dela in delovnih mest v okviru veljavne sistemizacije. Nadalje zahtevamo spoštovanje in ohranitev strokovne usmeritve slovenskega gozdarstva in njegove dvesto- letne tradicije ter mednarodno priznane strokovnosti. Oboje se v vsakodnevni praksi odraža skozi tradicijo gozdnega revirja, ki jo je za učinkovitost stroke prav tako potrebno ohraniti. Ne nasprotujemo utemeljenim racionalizacijam in optimalni izrabi delovnih in stro- kovnih potencialov, kjer je to mogoče. Hkrati zahte- vamo večja vlaganja v znanje zaposlenih na formalni in neformalni ravni, saj je to pogoj za nadaljevanje strokovnega dela in nuja ob spremembah družbe, ki zahteva modernizacijo in racionalizacijo delovnih pro- cesov. Pričakujemo, da bomo ob spremembah, ki se pripravljajo, s strani MKGP pravočasno seznanjeni in da bo sindikat eden od sogovornikov v tem dialogu. Igor Lampe, predsednik sindikata ZGS Druš Gozdarske smučarske prireditve v zimi 2001-2002 l. Evropske gozdarske tekme v nordijskem smuča­ nju (EFNS) 33. EFNS bodo od 4. do 8. 3. 2002 v Ramsauu (Avs- trija) . Informacije in prijave sprejema: Janez Kone- čnik, ZGS - OE Kočevje, Rožna 39, 1330 Kočevje, tel.: Ol 1 895 04 OO, GSM: 041 1 657 388, e-mail: janez.konecnik@zgs.gov. si. Zaradi pravočasne rezervacije bivanja pohitite s prija- vami - najkasneje do 25. 12. 2001!!! Novost: uradna internet stran www.efns.de GozdV 59 (2001) 9 2. Smučarske tekme gozdarjev treh dežel -Alpe- Adria Tekme Alpe-Adria bodo februarja 2002 na Avsnijskem Koroškem. Natančen kraj in čas bo znan kasneje. Pri- jave preko gozdarskih društev. 3. Slovenski gozdarski smučarski dan Pozor! Išče se gozdarsko društvo, ki bi prevzelo orga- nizacijo te prireditve! Janez Konečnik 401