poštnina plačana v ootovn
NIK
1 Leto XIII. 1 [štev. 291	TELEFON URCONlSTVAt *-« UPR A VC t »-«7 la »rSL POSLOVALNICA CELJE Preferao« 3. POSTNI ČEKOVNI BACON 11.«»	Maribor, četrtek 21. decembra 1939	NAUOCN1NA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din,* dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena 1 din 1- f
Velika Ha zmaga pri Suomissalmiju
Pinci so zvabili v past dve popolni sovjetski diviziji in ju popolnoma uničili — Sovjetska ofenziva je ustavljena tudi na severu — Delovanje tujih prostovoljcev — Občudovanje v Angliji
Padlo je 2o.ooo sovjetskih vojakov
HELSINKI, 21. decembra. Reuter. Po vesteh, Id so prispele v finsko prestolnico, so dosegle finske čete včeraj na osrednjem bojišču veliko zmago. Uničile so pri Suomissalmiju dve sovjetski diviziji. Ob tej priliki je bilo ubitih okoli
20-000 sovjetskih vojakov.
LONDON 21 decembra. Exohange Telegraph. V zveri z veliko Hnsko zrnato Pri Suomissalmiju se poroča, da so finske čete izvabile sovjetske oddelke v zasedo, jih obkolile in popolnoma uničile. Pri tem so zajele tudi velike količine finega materiala: tankov, topov, strojnic itd. Mimo tega so zbili Finci 20 sovjetskih letaL Od začetka vojne so sovjeti utrpeti že vefiko izgubo 59 bojnih letal. večinoma velikih bombnikov.
Na severu zamrznjenih 200 tankov
HELSINKI, 21. dec. Stefani. Po zadnjih nudijo Finci še vedno močan od-med Pitkajarvijem in Kimijarvijem. rima deloma ovira bojne operacije,
«wti pa gibanje sovjetskih motoriziranih Zaradi velikega mraza so zamrznili »nogi motorji in so bife sovjetske čete zato prisiljene pustiti na tem delu bojita okoH 200 tankov. Na osrednji fronti M Suomissalviju je sovjetska ofenziva zaustavljena. Med Muonajarvijem in VoJajarvijem so se bili ostri topovski toji.
HELSINKI, 21. dec. DNB. Sinoči ob ~2. je bil dan v mestu znak za alarm.
Pripravljenost je trajala do 22.30. Blizu Prestolnice so opazili sovjetske bombni-
ke, ki so leteli v severnovzhodni smeri Nad mestom jih ni bilo.
HELSINKI, 21. dec. DNB. Sovjetsko letalstvo je bilo v teku zadnjih 24 ur zelo aktivno. Alarmiranih je bilo razen Kos-Idja in Janiskoskija cela vrsta mest
SOVJETSKO POROČILO
MOSKVA, 21. decembra. Tass poroča s fronte: V poročilu vrhovnega poveljstva leningrajskega vojaškega oblastva se spo roča: Dne 20. decembra je bilo več manjših prask med izvidnicami na vseh delih fronte. Na nekaterih odsekih, zlasti na KareUjski ožini, je bilo v akciji tudi topništvo. Aktivno je pa bilo tudi letalstvo.
Delovanje tujih prostovoljcev
OSLO, 21. decembra. NTB. Po porodih z norveško-finske meje so sodelo-vaii pri ponovnem bombardirani... mur-manske železnice tudi italijanski in španski letalski protovoljd, ki so nastopili skupno s finskimi. Neka druga vest pa Pravi, da je šest sovjetskih letal pobeg-nil° na finsko stran. Letalci so izročili 5v°ja letala Fincem na letališču pri SallL
STOCKHOLM, 21. decembra. Havas. — švedski prostovoljci, ki se oojujejo na strani Fincev, štejejo več tisoč mož. Poveljuje Jim general Linder. General Ernest Linder se je zelo izkazal tudi že v prvih bojih za finsko neodvisnost. V tistem času je bil polkovnik finsko-švedske vojske, pred nekaj leti je pa postal general.
Angleške simpatije za Fince
London 21. decembra. Reuter. »Ti-“*•« pišejo o junaštvu finskega maršala toannerheima in pravijo, da je junaški "Oski odpor, katerega je maršal organi-ziral, zbudil v vsej Veliki Britaniji naj-Večje simpatije. Vsa Velika Britanija sPfetn!ja z občudovanjem herojski boj 'žalega finskega naroda proti neskrupu-°2nemu sosednemu orjaku.
HELSINKI, 21. decembra. Havas. So-
proga predsednika finske republike je po slala ameriškim ženam poziv, v katerem pravi med drugim: »Malokatera od vas je občutila, kaj se pravi videti v plamenih svoj rodni dom, kako se ruši družina, vse, kar je človeku najdražje na svetu in kar se je z dolgortajnim trudom zgradilo. Finci in jih žene se bore ramo ob rami in v zaupanju v Boga za zmago pravice, ki jo zaslužijo.«
I
MEHIKO, 21. dec. Havas. Neki ugleden evropski diplomat je izjavil, da je mehiška vlada postavila nemški vele-parnik »Columbus« pred alternativo, ali bo interniran ali pa naj zapusti Mehiko. Ta sklep je storila mehiška vlada iz razloga, ker se je »Columbus« spuščal v razno delavnost, ki ni bila v skladu z nevtralnostjo te dežele.
NEW YORK, 21. dec. Havas. Ameriška križarka »Tuscaluza« se je ob 12. uri po zahodnoevropskem času usidrala v njujorškem pristanišču. Na krovu ima 597 brodolomcev s »Columbusa«. Nemška posadka bo najbrž izkrcana na ameriško obalno ladjo in poslana na Ellis Island.
NEW YORK, 21. dec. DNB. V New York je prispela včeraj ameriška križarka »Tuscaluza« s 539 mornarji in potniki potopljenega »Columbusa«. Med brodolomci je devet žensk. Začasno bodo vsi nastanjeni na Ellis Islandu. Ameriške oblasti so mnenja, da je treba smatrati ljudi s »Columbusa« kot brodolomce potopljene trgovinske ladje vojujoče se države, tako da lahko ostanejo na otoku 60 dni, pa tudi več, če bi jim bil po-
vratek v domovino otežkočen. Poveljnik »Tuscaluzec je izjavil, da je križarka v službi obalne kontrole opazila v torek ob 14.50 neki angleški rušilec 420 milj od rta Delaware. Medtem je bila »Tuscaluza« že v radiozvezi s »Columbu-som«. Kapitan nemškega parnika je javil ameriški križarki, da bo »Columbusa« potopil. Ventili za spuščanje vode na ve-leparnik so bili že odprti, ljudje so zasedli rešilne čolne, a mornarji zažgali ladjo na več krajih. V čolne so pospravili najpotrebnejše predmete in hrano. Posadka in potniki so bili že vsi v Čolnih, ko so zagrnili »Columbusa« veliki zublji plamenov in gosti oblaki dima. »Tuscaluza« je sprejela na krov vse brodolomce brez incidentov. Čolni so ostali na morju. Manjkala sta le dva kurjača. Poveljnik ameriške križarke je ukazal, razdeliti med rešence čaj, topla jedila in cigarete, nakar so jih spravili v tople prostore. Prostor na ladji je bil zelo tesen, vendar se je ob složnem sporazumevanju vožnja do New Yorka srečno končala.
Pred novo mirovno akcijo Italije?
RLM, 21. decembra. Havas. Včeraj je
prispel v Rim šef nemške politične policije H i m m 1 e r. Njegov prihod je vzbudil veliko pozornost, ker so se razširile vesti, da prihaja v važni misiji po nalogu samega Hitlerja, da stopi v direktni kontakt z Mussolinijem. Glede te misije se širijo različne kombinacije, nanašajoče se na preselitev južnotirolskih Nemcev, na poizkus poravnave nesoglasij, ki so nastala med Berlinom in Rimom po
nemško-sovjetskpin paktu, In posebno na nov poizkus mirovne akcije. Kakor je
znano, je grof Ciano v svojem ekspozeju naznanil nov in še zadnji poizkus Italije, da se sedanja vojna sporazumno likvidira. Mogoče bo ta akcija sledila sedaj tik po koncu konferenc s Himmlerjem, mogoče je pa tudi, da bo potreben med Rimom in Berlinom daljši in intimnejši kon-takt
Velik preokret japonske politike
TOKIO, 21. dec. Agex.
V	zvezi z razgovori med Japonsko in Zedinjenimi državami se tu naglasa, da je Japonska s ponovno dovolitvijo mednarodnega prometa na veletokih Jangceju in Biserni reki priznala interese tretjih sil na Kitajskem. To predstavlja vračanje k politiki »odprtih vrat«, pri kateri so ves čas od-
Spopad zaveznikov s SSSRle še vprašanje časa
Uničiti se morajo vsi centri nemira — Priprave za spopad, ki je postal neizogiben — Nemški komentar zavezniških načrtov
^ONDON, 21. decembra. Exchange y^eSraph. Sklepi vrhovnega zavezni-, e£a vojnega sveta v Parizu postajajo . edno bolj predmet komentarjev v smeri žredne važnosti, ki se jim pripisuje za ^daljnji razvoj evropskega položaja. Zdi Vda sta se Anglija in Francija ua tej Usi ^končno načelno sporazumeli glede j.a'Galjnje taktike nasproti Sovjetski uni-. Prevladovalo je spoznanje, da je ev-^ske razmere nemogoče urediti, ako »e uničijo vsi centri nemira in nevarni. Zato ni mogoče delati več razlike t0 d Nemčijo in Sovjetsko unijo, dasi so v nekateri na vodilnih mestih, posebno .Londonu, še do nedavnega skušali in branili razširitve konflikta. Trenutno Ae.er, ni mogoče pričakovati odločilnih VeiM*’ toda Par*ški sklepi dokazujejo “Mrle, da zavezniki zanesljivo raču-
najo s spopadom s Sovjetsko unijo iu so bili izdelani že vsi načelni načrti za tak spopad. V prihodnjih dneh bodo izvršene tudi že prve priprave vojaškega in gospodarskega značaja, ki se bodo nadaljevale v pospešenem tempu. Po vsem tem je vojni konflikt med zavezniki in Sovjetsko unijo samo še vprašanje časa.
BERLIN, 21. decembra. DNB. Angle-ško-francoski načrti glede »severnih Dardanel«, skozi katere bi si radi izsilili dohod v Vzhodno morje, katero označujejo kot »ključ do zmage« in glede nove orientacije nasproti Finski, Sovjetski uniji in ostalim nordijskim državam, so dobili sedaj polno potrditev v pariških sklepih vrhovnega vojnega sveta. Vsa poročila soglašajo v tem, da se je obširno razpravljalo o vojaški pomoči Finski in
sklepalo o novem razvoju odnošajev Anglije in Francije nasproti Sovjetski uniji. Ti sklepi so prvi nasledek napovedane poostrene akcije zaveznikov. Francoski listi ugotavljajo popolnoma odkrito, da Je Francija uvidela, da predstavljajo na Finskem operlrajoče sovjetske čete v resnici le desno krilo nemške vojske. Zaradi tega je treba sedaj poskrbeti za to, kako naj bi se preprečila nadaljnja dobava švedskih in norveških kovin Nemčiji in Sovjetski uniji. Iz vsega tega sledi, da so zavezniki sklenili pod krinko obrambe Finske zlorabiti Švedsko in Nor-veško kot bojišče proti Nemčiji. V zvezi s tem je treba pričakovati tudi nov di-plomatični pritisk na države zveze v Oslu ter na Holandijo in Belgijo v tem smislu, da bi se zagotovila prosta pot za prelet letal in prevoz bojnega materiala in čet.
ločno vztrajale prav tako Zedinjene države, kakor tudi Velika Britanija in Francija. Japonska vlada bo, kakor vse kaže, priznala tudi nadaljnji obstoj koncesij, vendar bo pa zahtevala neko soudeležbo in sokontrolo. S tem bo storjen velik korak za likvidacijo spora, ki je nastal med Japonsko in velesilami ter bo veliko doprinesel do novega zbližanja z USA Veliko Britanijo in Francijo tudi na političnem področju.
Samomor kapitana langsdorfa
BERLIN, 21. dec. DNB. Nemško mornariško vrhovno poveljstvo javlja, da Langsdorf, kapitan vojne ladie »Admiral von Spee« ni mogel preboleti izgube svojega broda. V duhu tradicije je potem, ko je rešil vso posadko, izvršil samomor, smatrajoč da je obenem s potopljeno ladjo tudi njegova misija končana. Nemška voiua mornarica spoštuje ta njegov odlok in razume v polni meri dejanje, ki je prišlo iz srca Junaka. Sožalju in izrazu počastitve spomina Hansa Langsdorfa se pridružujeta tudi vodja in ves nemški narod.
BUENOS AIRES, 21. dec. Reuter. Angleški mornarji, ki se mude v Buenos Airesu, so položili venec na oder nemškega kapitana Langsdorfa. Mornarji, ki so bili več časa ujeti na križarki »Admiral von Spee«, bodo zastopani tudi pri pogrebu, PREBIVALSTVO KOREJE
TOKIO, 21. decembra. DNB. Prebivalstvo Koreje šteje 24 milijonov ljudi.
Maribor, 21. decembra.
Komplikacije, ki so nastale v evropskem položaju po posegai Sovjetske unije v razvoj dogodkov, se vedno bolj zapletajo, dasi zaenkrat še ni mogoče videti vnaprej, kakšen bo njihov končni efekt. Napad na Finsko je povzročil izključitev Sovjetske unije iz Zveze narodov in nasvet, naj bi vse Članice te ženevske ustanove pomagale napadeni državi po svojih možnostih in močeh. V Sovjetski uniji sami se pa zaradi izklju eitve niso posebno vznemirili. »Izve-s t i ja« so napisala v nekem komentarju, da jc ženevski sklep pokazal samo onemoglo jezo Zveze narodov nasproti SSSR. S tem si je Zveza narodov sama zadala smrtni sunek, SSSR je pa le pridobila, ker je osvobojena vseh obveznosti in ima sedaj popolnoma proste roke.*
' oem naj bi bile te »proste roke«? Vvojni proti Finski? V kakih drugih načrtih drugod? Znana italijanska revija »Relazioni In te r na z ion ali« je Rjavile, članek, v katerem pravi, da »hoče Sovjetska unija, i-zkoriščujoč sedanjo vojno v Evropi in sporazum z Nemčijo porabiti v to, da zavzame zopet vse one pozicije, ki jih je ob koncu svetovne vojne izgubila. Mnogi se zato vprašujejo, kakšno pot bo ubrala v pri-hodnjosti? Napovedovanje vdora proti Indiji ni posebno verjetno. Večjo pozornost zasluži sovjetska delavnost v smeri Črnega morja in Balkana. V tem delu se opaža pojačana aktivnost njene propagande, J-cateri je treba posvetiti vso potrebno pažnjo.« Revija pravi dalje dobesedno:
»Sovjeti se povsod trudijo, da izkoristijo nezadovoljstvo množic in neizpolnitve nacionalne aspiracije. Kaj naj bi bil resnični, končni namen te sovjetske akcije? Ali zasleduje stare prevratne cilje boljševizma, ali samo svoje imperialistične namene? Naj bo pa že karkoli, seja velikega fašističnega sveta je povedala, da zadeva vse, kar se dogaja v Sredozemlju, v Podonavju in na Balkanu, tudi neposredno italijanske živ-ljeujske interese. Tej ugotovitvi je treba posvetiti vso pažnjo, kajti Italija je sedaj prva balkanska sila, in če se tudi poruši ravnotežje v drugih delih Evrope, v tem delu se ne sme pod nobenim pogojem! Italija tega ne bo nikoli dovolila. Staja bo noč in dan budno na straži.«
V	južnozahodni Aziji stoje turške, angleške m francoske čete, katerih skupno cenijo že sedaj na okroglo milijon mož. Istočasno se nadaljujejo vojaška pogajanja z Irakom (Perzija) in Afganistanom, ki sta že itak zvezana z Irakom in Turčijo v skupni obrambni pogodbi. Toda najnovejša poročila pravijo, da žele v Moskvi čimskorajšnje obnovitve sovjetsko-turških pogajanj, ki so bila tako nepričakovano prekinjena ob priliki zadnjega Saradžoglovega obiska v Moskvi. Obnovitev z eventualnim uspehom bi utegnila položaj v tem delu sveta ustaliti in preprečiti poostritev komplikacij. Toda dejanski položaj nudi le minimalno upanje v uspeh. Ni bi se dali interesi tako različnih vplivov v Turčiji uravnotežiti. — turcija sama je navezana trdno na Sredozemlje in zahod.
Najbolj odprt je zato sever, kjer div-
h m' boii Incd sovjetskimi in finskimi četami. Zavezniki in Italija
Ttrm SIV SV°iimi s“nPatijami na stran Finske. /a prve potrjuje to sklep
dmgC pisanic listov fazne izjave. V Ženevi je bilo sklenjeno Finski tudi dejansko pomagati, toda ta sklep je ostal doslej le načelnega značaja. Dejansko je prejela Finska nekaj pomoot samo v dobavi orožja, zlasti letal. Sklepi vrhovnega zavezniškega sveta v Parizu pod vodstvom C h a m b e r-laina in Da la d ie rja niso bili objavljeni, vesti, ki jih je bilo o seji mogoče dobiti, pa pravijo soglasno, da se nanašajo pred vsem na dejansko pomoč Finski. Kako in v kakšni obliki, tega javnost ne ve. Glasilo angleške vlade, »T i-m e s«, je objavilo nedavno značilen članek, v katerem predlaga z nepričakovano odkritosrčnostjo odpošiljatev zavezniške ekspedicijske vojske na Finsko. — Ust se zavzema za ponovitev dejanja, ki je v svetovni vojni z ustvaritvijo solunske fronte omogočilo predor v obrambni sestav centralnih sil.
Dasi je ta glas zeio značilen, je bila
Dejanski poležal v Sovjetski uniji
biRJENJE NEZADOVOLJSTVA PRIZNAVAJO TUDI MOSKOVi-Kl RADiO SOVJETSKI LISTI, KI DOLŽE ZA VSO AKCIJO TROCKISTE — ZAENKRAT NEVARNOSTI VEČJIH NEMIROV
IN
NI
LONDON, 21. decembra. Exchange l'elegruph. Po soglasnih poročilih iz Moskve, je vojna s Finsko izzvala v Sovjetski uniji nov val nezadovoljstva, ki se kaže posebno po mestih. Sovjetska obla-stva pravijo, da je vse to nezadovoljstvo samo nasledek trockistične agitacije, ki da se je znova lotila svojega podtalnega dela in je organizirala tudi sabotažo. V tem smislu je moskovski radio ostro napadel trockiste in jim očital, da padajo sovjetski vladi v hrbet v času, ko se vojskuje s Finsko za osvobojenje finskega delavstva ter pozval vse zveste pristaše režima, naj bodo skrajno previdni in čuječni. V tem smislu pa pišejo tudi sovjetski listi, ki zahtevajo novo čiščenje ne samo v vrstah stranke, ampak tud’ v vrstah sovjetske vojske. Nepristranski opazovalci pa zatrjujejo, da nezadovoljstva, ki se vedno bolj širi, ne netijo toliko trockisti, kolikor splošne razmere
same, ki nikakor niso idealne. Nekatere vesti trdijo celo, da je nezadovoljstvo zavzelo že tak obseg, da bi utegnilo izbruhniti v nemire ali celo v revolucijo, vendar se zdi, da vsaj za enkrat take nevarnosti ni. Kljub temu ni nobenega dvoma, da bi eventualni neuspeh sovjetske vojske v kaki večji vojni, ako bi se razvila iz sedanjega spopada s Finsko, utegnil tako razrahljati Stalinov režim, da br obstajala resna nevarnost, da se zruši, kakor se je v svetovni vojni zaradi neuspehov na fronti in splošnih razmer zrušil carski režim. Ruski narod je že po svojem značaju nemiren in ga je mogoče siliti k disciplini samo toliko časa, dokler ima sila, ki nad njim vlada, dovolj moči, da ga obvladuje. Ako ta sila omaga, je discipline konec. V tem je bistvo glavne nevarnosti tudi v sedanji Sovjetski uniji.
Poljska bojna mornarica v Angliji
LONDON, 21. decembra Reuter. Ministrstvo za informacije javlja, da je bil med angleško in poljsko vlado dosežen sporazum, po katerem se edinice poljske bojne mornarice, sestoječe iz podmornic n rušilcev, uvrste v sestav angleške bolne mornarice in pod angleško vrhovno poveljstvo, na njih sanrib pa bodo še
dalje poveljevali poljski častniki. Prav tako bodo plule vse te edinice pod poljsko zastavo. Neki zastopnik poijske vlade je pa izjavil ob tej priliki, da glavni dei poljske trgovske mornarice ni padel Nemcem v roke, ampak se je pravočasno umaknil na varno.
Dogodki na zahodni fronti
BERLIN, 21. dec. DNB. Med vojno na Poljskem je bilo na zahodnem bojišču zatišje. Redko je bilo čuti kak strel. Zdaj ;e to zatišje prenehalo, nemške patrulje so v prostoru med obema utrdbenima črtama zelo aktivne. Nemški vojaki so posebno razdraženi, kadar zagledajo pred seboj Angleže in se s podvojenim elanom vržejo nanje. Proti Francozom niso Nemci tako sovražno razpoloženi, kakor prot; Angležem.
PARIZ, 21. dec. Havas. Včerajšnji komunike pravi, da ni bilo na fronti nič posebnega.
Belgija za obrambo Holandije
BRUSELJ, 21. dec. Havas. Tu se nadaljujejo konference in tudi posvetovanja na dvoru glede nove nevarnosti nemškega vpada na Holandsko, ker Belgija v tem primeru ne bi mogla ostati ob strani, ampak bi bila prisiljena takoj priskočiti svoji sosedi na pomoč.
TUDI V LUKSEMBURGU SO ZASKRBLJENI
LUKSEMBURG, 21. dec. DNB. Vlada je pomnožila svoje oddelke na meji, da bi tako zavarovala strogo nevtralnost. Doslej luksemburške meje še niso bile prizadete. Tisk je mnenja, da bo nadaljnja nedotakljivost deželice odvisna od operacij, ki se pripravljajo v bližini Luksemburga.
PRED PANAMERISKO NOTO
WASHINGTON, 21. decembra. Reuter. Kakor se izve, bo skupna deklaracija 21 ameriških držav poslana vojskujočim se državam najbrže jutri, v petek. Pri včerajšnjem sprejemu zastopnikov tiska je izjavil zunanji minister Hull, da bodo ame riške republike v kratkem sprejele sklep o ukrepih za zavarovanje ameriške nevtralnosti.
ŽRTVE POMORSKE VOJNE
AMSTERDAM, 21. dec. DNB. PcTTe naštetih ladjah, so nemška letala potopila tudi naslednje angleške patruljne parnike: 185toroski »Active«, 244tonski »Ocean« in 275tonski »Astros«.
OSLO, 21. decembra. Reuter. Med moštvom parnika »Marsch« edino kapitan ni ranjen. Ladja se je potopila v petih minutah.
Kitajci bodo kmalu lahko govorili o zmagi
VVASHINGTON, 21. dec. Havas. Hu siho, kitajski poslanik v VVashingtonu, je ob priliki sestanka obvestil Roosevelta, da je kitajska vojska izvedla celo vrsto ofenzivnih sunkov na vseh frontah proti Japoncem. Po sestanku je poslanik izjavil novinarjem, da bodo Kitajci po teh ofenzivah skoro lahko govorili o zmagi.
NORVEŠKA MEJA NI BILA KRŠENA
OSLO, 21. dec. Havas. Norveška brzojavna agencija poroča: Patrulje nor veških mejnih straž javljajo iz Kirken-jesa, da od strani ruskih čet norveška meja ni bila nikjer prekršena. Norveški graničarji potrjujejo tudi, da so najbolj naprej pomaknjene ruske čete zdaj pri Nautsiu, najbližjem finskem naselju na najjužnejši točki meje med vzhodnim delom grofije Finmark in Finske. Zadnje noči in dnevi so bili zelo mirni. Vso pokrajino je zajel hud mraz. Sneg pada in vihar besni Vendar se navzlic temu intenzivno nadaljuje dovažanje novih ruskih čet.
ROMUNSKI TRANSPORTI ČEZ SSSR
BUKAREŠTA, 21. dec. Reuter. Meja med Romunijo in delom Poljske, ki so jo zasedle sovjetske čete, je bila odprta včeraj. Prvi vagoni, vlak natovorjen s celulozo, je krenil iz Orasinija preko Snjatina in Lvova v Nemčijo. Takoj za tem se je odpeljal drugi tovorni vlak s 40 vagoni v Nemčijo.
ŽENSKI ODDELKI TUDI NA NORVEŠKEM
OSLO, 21. decembra. Reuter. Na Norveškem je ustanovljen ženski prostovoljski zbor v namenu obrambe domovine v primeru eventualne mobilizacije.
H5"ani^Se Via**
Na konferenci dei,egatov SDS^v » starju je minister dr. Bud ^ ^ drugim poudaril, da sta	p
urejevanja naše države P	«teV jj
osnovni zahtevi: notranja	. 0 pa.
demokratska vladavina. G	^ v«.
šiču, dr. Trumbieu, Stjepaflu	,er „a-
dovdanski ustavi m HSS „riokovati ol glasil, da morajo vsi Srbi P	^
sporazuma samo koristi zas	> P
kjer koli.
Borza. C uri h, 21. decembra. Devl-z c : Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.G0, Ne\vyork 445’A, Milan 22.50, Berlin 178.50, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30.
Mariborska napoved: Deloma oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —0.4, danes najnižja —6.4, popoldne —2.2. Danes je bil v decembru najmrzlejši dan v Mariboru; snega 11 cm.
izjava bivšega angleškega mornariškega ministra Duffa Cooperj a te dni v Zedinjenih državah še dosti bolj razločna. Duff Cooper je namreč dejal, da Anglija in Francija pod nobenim pogojem ne bosta dovolili uničenja Finske, in bosta, ako bi ji to grozilo, napovedali Sovjetski uniji vojno, Duff Cooper ni aktivni
minister, je pa član spodnje zbornice in igra v angleški politiki še vedno vidno ulogo, zato je malo verjetno, da bi bil podal tako izjavo samo na podlagi svojih osebnih nazorov. Ako je pa povedal to, kar misli oficielna Anglija, stojimo vsekakor pred možnostjo interesantnih razvojev.
Kier
Vilder o dr Mačkovem
Na sestanku SDS v Zagrebu te ^ slav Vilder govoril tudi o dr. ^ besedah na obedu v patriarh a	*
gim je dejal: »Po obedu	^
Maček skromno za mizo pn	.fl &
Naenkrat je vstopil sKof J.° je getf voril o Strossmaverju, kako. j ^ Prišel v Beograd, ne ;samo W likov nego tudi v skrbi	#
likov nego tuai v vico Srbijo. Strossmayer, P ^ je videl naš nadaljnji razvoj- ' ^ je odgovoril genialno, ko j ^ j#
nismo borili proti Srbom* ^ ^ p individualnost, zdaj pa- stvU in znana, lahko sledimo slovanstvu ^
znana, lahko sledimo slovar*- ^ , goslovanstvu. Pošteni d .	.• 53 fr
veda! resnico našli smoJJj** t terem se lahko skupaj izg ^ kan, prej tuji plen m 1*J« svojo smer, kateri mora
Protest vojvodinskih ^
Senator Vukovič je	V#
“ SJ52; S*>s££*
zvali, da se razidejo.	jie®»b
imel, tudi na teritoriju no konferenco dr. Drag ^ je s* Zaradi raznih šikan nad
Zaradi raznih šikan nad . prisoj tor Vukovič protestiral rvhlactili in O stvari 0*^
oblastih in o stvari	^
Madžari vstop8^ J
Večje skupine A**ff{s5 ie HSS. Madžarsko W[0L\t, na " zdanu veliko zb°l0!0\tna^
razni govorniki ra!LetskeŽa.g wjli«
»gram hrvatskega k
Po odkritju spou ban^.T »g n» Aleksandru v Nišu naglasl'’ ski minister dr. Torbar ^ bom ^ vsak ve, da smo slozn - svoj,, js lej nastopili kakor en ysak branili, tajen* »»“Se, )M *J,
   ........... ločeniu- ^ zlvi"
braniku narodne svob^®^ jp Srb'
ska solidarnost med	^
Tul, vplivi v
Po poročilu »JutariiJe_	.pl
na seji sokolskih edin rimor>
-e, t j. dubrovniškega.^ .	^
Dalmacije, Imotske ^ ug0ta pgi vine sprejeta res0 ' ^ stran^ ti' .trpi sokolstvo	Sokffr
»trpi sokolstvo
vpliva poedincev v tra0lcars^ j!»'
krivo zaradi
Krivo zarauj
la, ki se skriva pod jug®
ščem.«
„9»^
InRomunU® y
• “i P°7li^
v Bukarešti ie bil
ojaviio Romtnuj * žen glede dobave aaft<\
prepiri med *»* pie
Med katoliškim «g$558^
in vistosmerjenim. Iete že “7.^ , razni očitki Tako	^^
razni očitki. Tako	,Vo	^ pj
novem gibanju IJ« ljudje »Mislijo, da so se ^ nekaJ ^ ^ vici misliti, da ^nih tr» ^ študentov, ***** & < <
„,^ikov m razora	kovaijja	*
študentov,	draženih	v“ja ^
močnikov m razom	*^	&
svoja duhovna ^.j nduto ^ trapaste	naglo	o*	flfe	J	$
rejo opaziti	gibanja-
njih obnovitvenega *	ne	*	^
“utirane	* opravilo jjj
sliS"
poklica. Ud p	od večiies	^
mazanja zido	^lveti!<
vendar m m0g0C	—
I
Kako j<8 pri nas in v tujini s honorarji
i?
i
hkratno )oročanje »Večernika« o Visokih zdravniških 1 lonorarjih me je Milo, da se tudi sat, n oglasim in se-ftni čitatelje in širšo javnost, kako je 'm pogledu v Franci ji.
't sem kot delavec v Franciji. Ko sem 1 k zdravniku, sem c »pazil, da je tam Igačen red, kakor pa p >ri nas. V čakal-je na steni tako zvan. a konsultacijska iz katere je bolnik ž e vnaprej videl, |p bo moral plačati zdravniku kot !,°rar. Zdravniški »ce nik« izgleda v Ujetji takole:
"asvet	.10	frankov
!|*ravn. pregled	...	,15	frankov
^Igenski pregled ..	.	80	frankov
rv%.' pregled s	fotogr.	- 120	frankov
Na dom: 2.50 frankov po kilometru, 1 da bo imel prevelike stroške. Krava ve-
pregled 20 frankov in 10 frankov na uro.
Kakor je iz tega razvidno, imajo v bogati Franciji zdravniki strogo predpisane honorarje, ki niso previsoki. Zdravila so omotana in v primernih dozah. Na vsakem omotu je označena tudi cena in žig državne kontrole. Zato ni čudno, ce pri nas manj premožni ljudje gredo k zdravniku te takrat, ko je navadno že prepozno.
Prav tako je v Franciji pri živino-zdravnikih. Pri nas imamo živmozdrav-nike samo v mesfih, čeprav je živina na deželi. Če pa oboli eno samo živinče v kraju, si kmet ne upa poklicati živino-zdravnika iz daljnega mesta, ker se boji,
Ija v sedanjih razmerah 400 do 500 din, v neredkih primerih pa znašajo prav toliko stroški, če pride živinozdravnik iz oddaljenega mesta na deželo.
Vse to ustvarja med ljudstvom nezadovoljstvo. Zato naj odločujoči krogi pomagajo preprostemu ljudstvu, stopijo naj v tesnejše stike s podeželjem, da bodo spoznali dejanske razmere, ki vladajo danes na deželi. Pri bodoči zakonodaji naj vše napake popravijo.
K. K., delavec iz Prekmurja.
Soomnitese CME>!
mmmmmmmmtKKaammmmrBmam
•mora v Šešoah in Medlogu nepojasnjena
Grebe nšek obsojen na dosmrtno robijo.	:
rov zakoncev Janše tovih v Še.ščah in
..	Celje,	21.	decembra,
poči pb 19.45 je bila razglašena raz-% v procesu proti Alojzu Grebenšku .tovarišem. Pri popoldanski razpravi pHi govori drž. tožilca in zagovorni-J Ob 18; se. je senat urnaknJ! ^potovanju, ki je trajalo eno in tričetrt k'»IHar je bila razglašena razsodba. :5il Grebenšek, že večkrat predkazno-2'k bH radi številnih ropov, tatvin, % jn telesnih poškodb obsoj en na robijo, Avgust Zgank radi etv-f fej&v na 10 let roblje, Andrej radi vlomov in, tatvin na 2 hn pol ’5 rob«e. Pave! Arh radi vlomov in H.na 2 leti rcbije. Od obtožbe u mo-
zakoncev Ocvirk v Medlogu pa so bili obtoženci oproščeni, ker razprava v tl dve zadevi ni prinesla luči. Julijana Ter-čičeva, ki je bilji soobtožena pri' umoru Ocvirkovih v .Medlogu, je bila tudi oproščena in takoj izpuščena na svobodo. Pred Grebenškom bo prebivalstvo obvarovano za vedno, pred ostalimi pajdaši pa za dalje časa. Umora v Šeščah in v Medlogi pa sta kljub -vsemu prizadevanju oblasti, ju razjasniti, ostala nepojasnjena. — Razsodba je bila javna in se je v dvorani nabralo veliko število občinstva, ki je z napetostjo sledilo razglasitvi iste.
o Prihodnjo spomlad se prične tlakovanje ccst. Licitacija oddaje del za tlakovanje ceste od obmejnega murskega . mosta po Spodnjem gri.su. mirno občinske hiše do železniške jpostaje, katera so bilu oddana najugodnejšemu ponudniku, firmi Slograd iz Ljubljane, za znesek 950.000 din, je končno v vseh instancah potrjena, Vsa • dela bodo izvršena predvidoma v dveh etapah ter gre za realizacijo prve etape s pričetkom pri obmejnem murskem mostu. Po izjavi Sefa tvrdke Slograd se ho z delom pričelo zgodaj prihodnje spomladi. S tem bo zopet zaposleno številno tukajšnje revno prebivalstvo.
^ DELAVCEV SE JE ŽE VRNI LO j
Te dni je bil povratek sezonskih de-iz Nemčije v glavnem zaključ-en. r Še prihajajo rn&njše skupine in pomniki, vendar ra so večji transporti končani. Doslej se je vrnilo iz tu:nne ,nad 10.CC0 naših sezonskih delavcev.
ti so bili v kolodvorski restavraciji %ščeni z guljažem, krompirjem iti, s j£el>ei za sezonce pečenim belim kn>.y-Znani restavrater g. Majcen sfe es potrudil, da je naše delavce do-\ o in zadovoljivo pogostil ter jim pri-' vil veselje že takoj ob prihodu v do-Vino.
fekmurski drobiž
Nladinova razstava v Lendavi je
»J, zaključena pred dnevi. Pokazala je
Hplnvnnct mlnrlPM nmnltiiba in iuHi
h
$
4f
nf »Sl**
**, ota" ptf' d
™ .^n napredek, ki ga je pokazal od razstave med Prekmurskim tednom’ motni uspeh razstave je za Len-iqv, vasten. Odzvali so se predvsem len-ii inteligenti, dočim gospodarski kro-* Aso pokazali zanimanja. Notar Peterlin kupil 3 dela, po eno delo pa so od-fe. gg- dr. Lipnjak, sodnik Zurm, na-Afc Peternel, dr. Sesardič in Casie. Nemški ples. Klub prekmurskih aka-[fkdv lx> tudi to sezono priredil svoj 'clbrtalni akademski ples. Vršil se bo prostorih soboškega Sokolskega i? 5. januarja zvečer ob 8. uri. 1 okro-Jstvo nad plesom ima častni damski Sodeluje Broad\vay jazz iz Ljnb-
*kl kino v Soboti predvaja v četrtek j »Svet kliče" z B. Gigli.
° kmetskih fantov in deklet v rcili priredi na Stefanovo 26 .t. m. t!* o v prostorih gostilne Lutar.
!nilVr.ateb sezoncev. Pretekli leden se je ?iu ^ večina sezonskih delavcev iz Nemili Vzhajali so deloma z velikimi trans-\ > deloma pa tudi v manjših skupinah.
P°slaji so jih pričakovali svojci, ki ^C°rali biti po cele ure tudi ponoči t.fcni v nrpl<>sni čakalnici
o Sv. Bolfeuk pri Sradišču. Dramatski odsek tukajšnjega Izobraževalnega društva „Lipa“ uprizori na Štefanovo ob 6. urj zvečer v šoli Meško vo dramo v 3. dej. „Pri Hrastovih". Vsi ljubitelji dobre igre vabljeni.
o Na drž. cesti št. 17 bo zaradi rekonstrukcije Mihovskega klanca pri Veliki Nedelji v tem odseku cesta zaprta za vsak promet od 25. t. m. do izgraditve, Promet se bo ta čas vršil čez borljski most na banovinski cesti ter preko dravskega mostu na ban. cesti pri Ormožu.
o Božičnica v obmejnem Loku ve« pri Zg. Cmureku. 17. t, m. se je vršila v Lokavcu božičnica za obmejno šolsko mladino kateri je prisostvovalo tudi izredno veliko jilevilo odraslega obmejnega prebivalstva, domoljubnemu govoru šolskega upravitelja je sledila obdaritev šolarjev. Da se je tnogla božičnica v tako velikem obsegu vršiti, gre zahvala Rotary klubu iz Maribora, ki je oskrbel' obmejni mladini v Lokavcu izdatno pomoč: v raznih oblačilih in obutvi.
za božično številko
Večernika
99
vljudno prosimo, naj se jih odda najpozneje
do petka
22. t. m. do 19. ure v ogl. odd. Večernika
o. Avtotaksiji in prevozniki so imeii v Beogradu veliko zborovanje, na katerem so ugotavljali, da so cena.pogonskih sredstev mnogo previsoke in da je omejitev avtomobilskega prometa njihov stan zelo prizadela, ker bo ostalo večje število avtotaksijev in prevoznikov nezaposlenih.
Celic
e Združenje brivcev in frizerjev v Celju
sporoča, da bodo vsi frizerski saloni, v nedeljo, 24. t. m. do 10. odprti, na božič, v ponedeljek, 23. t. m., ves dan zaprli, na Stefanovo, v torek, 2«. t. m. od 8. do 10. odprti, na Silvestrovo, 31. t. m., pa do 16. odprti.
c Na progi Celje—Podsreda bo v petek-, 22. t. m. avtobus obratoval po do sedaj veljavnem voznem redu, na progi Celje Sv. Peter pod Sv. gorami pa bo obratoval tudi v nedeljo, dne 21. t. in. po običajnem’ vožnem r«du.	’■
c Hazsfavn v Celjskem domu je podali-Sana do .vključno 24. I. m. Odprta jo od 9. zjutraj do 17. zvečer, c Obigeile razstavo celjskih slikarjev v
dvorani Mestne hranilnice, ki traja do 26. t. m. Razstavljenih je 75 raznih del. Ob sklepu razstave .ho komisijsko žre-banje vstopnic. Izžrebane številke prejmejo nagrado.
c Posle je prevzel na deški ljudski osnovni šoli novi upravitelj g. Vid Vertačnik.
e Splošna stavk« rudarjev. V Trbovljah in v Hrastniku je splošna slavka rudarjev, ki, traja že od 15. ozir. Ul t. m. Rudarji zahtevajo doklado od brutlo zaslužka, 7% družinsko doklado in na-bavni prispevek za .'1 meseoc v iznosu 400 dinarjev. Zaupniki so podpisali dodatek h kolektivni pogodbi, delavstvo m je zaupnikom izreklo nezaupnico, ker d odatek ne odgovarja splošni draginji.
c , gobovi. V javni bolnišnici je umrla o3 letna babica Neža Vidmajerjeva stanujoča na Dečkovi cesti 25. — V Komenskega ulici 1(S je umrla 05 letna delavka Jera Jaršelova, na Lavi 1 pa t>7 letni krojaški mojster Matija Stipčič
c Nesreča pri podiranju drevja. 32'letni drvar Avgust Pirš iz Cačevasi pri Kostrivnici je v gozdu pri Rogaški Slatini podiral drevje. Drevo je padlo nanj, mu zlomilo desno roko in mu poškodovalo rebra na desip strani.
c Nesrečen padec. 45 letni delavec Ivan Brecelj iz Šmartnega v Rožni dolini jr pri delu padel in si’ dvaki->! y\ mvil cL'sn<> roko v komolcu.
P$W
p Canjko se je ItoSel sam soditi, pred okrožnim sodiščem v'. Morski Soboti je bil obsojen letos 10 letni posestnik Martin Canjko iz Mastnega vrha pri. Ptuju na. S let težke ječe. zaradi raznih zločinstev kakor prevar, tatvin, ropov itd. Po obsodbi je Canjko vložil priziv proti razsodbi. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ga ponovno sodili zaradi nekih deliktov, ki jih je Canjko zanikal. Dan pred razpravo pa se je sleparju zagrenilo življenje ter se je obesil. Vendar pa s > ga pazniki z umetnim dihanjem rešili. Pri ponovni razpravi naslednji dan je lula Canjku znižana kazen na’ fi in pol !,■' težke ječe.
, & ot#
ttlO'
rezd»
l09
ojel*
•nc^
jjHkradeno novo kolo sezoncu Seru fi ^ Pečarovec. Poizkušali so pa tudi &l(fe«em drugem kmetu iz Doliča. Eno Jul0 našli na cesti odvrženo v snegu S^ezapadel.	'__________
KOMNA VABI.
^ Bogatina po prostrani Kamni je Letos je že četrta zima,
t,. BstO}i v tem smuškem raju ponosni
'Hi
r.^:
Sp D
na Komni, središče tega smu-N?Vi	kraljestva. Že v prihodnjih
S>£,	oživela Komna ob prihodu
smučarjev. Posebno za božične
|fi^tn 'n LZ N°vo 'eto ie tam na^ vse
m
Vodja stalne smuške šole na
Vo® smuške abecedarje na trav-'% ®nosti na Planini na Kraiu. Še važ-16 zanesljivo vodstvo na izletih.
Socialne zahteve zasebnih nameščencev
Na velikem protidraginjskem zborovanju zasebnih nameščencev v Mariboru je bila sprejeta naslednja spomenica:
I.
Vat.ieščenci zbrani na shodu ugotavljajo:
1. da so se cene najvažnejšim živ-jenskim potrebščinam občutno zvišale tako, da resno ogrožajo živi jenski obstoj nameščencev,	\
2. zaslužek, ki že dosedaj ni zadostoval ;ja dostojno preživljanje nameščencev posebno onih z dfužino, je ostal v pretežni večini isti ter se ni prilagodil novo nastalemu položaju;
3. protidraginjski ukrepi podvzeti do danes, niso pokazali nobenega pozitivnega uspeha. Ni upravičeno naraščanje cen našim domačim pridelkom, žitu, premogu, drvam, masti, mesu, olju, tekstil »emu blagu itd.
Zato nameščenci zahtevajo:
1, da oblast nujno ukrene vse potreb no, da se prepreči nadaljni porast cenam življenskim potrebščinam ter da se s strogimi kazenskimi odredbami prepreči vsako nadaljno špekulacijo;
2. do se nujno prilagode vsi zaslužki nameščencev potrebnemu eksistenčnemu minimumu in sedaj nastalim draginjskim razmeram, ter se naj v to svrho sedanje plače nameščencev zvišajo kakor sledi:
Plače do din 1.000.— za
,. nad 3. nadaljna
., 2.000— za 25% 3.000.— za 20%
„ 3.000.— za 15%. regulacija nameščenskih
plač naj se vrši potom draginjskih doklad na ta način, da se ustanovi premična skala, ki se naj ravna po cenah življenskih potrebščin. Ta skala naj se določi z indeksom potrošnje življenskih potrebščin, katerega naj ■ izdelajo zastopniki delodajalskih in delojemalskih organizacij s sodelovanjem oblasti.
4. Gospoda bana dravske banovine naprošajo, da določi minimalne plače tudi za privatne nameščence, ker je dokazano, da velik del nameščencev še ni dosegel minimalnih mezd, ki bi odgovarjale njihovim socialnim in gospodarskim prilikam.
5. protidraginjske odbore naj tvorijo predvsem zastopniki konzumentov, svobodnih strokovnih organizacij ter zastopniki oblasti, ker le taki odbori bodo vestno vršili dano jim anlogo v splošen dobrobit. Obenem naj s'e tem odborom omogoči večja izvršilna moč.
6. Na vse delodajalce pa nameščenci apelirajo, da naj za Božič in Novo leto izplačajo vsem nameščencem in name-ščenkam 13. plačo odnosno dvojno plačo, ki jo prejemajo, kot delno odškodnino za razliko še nepovišamh plač za preteklo četrtletje.
7. Odvetniški Jn notarski uradniki pa še posebej zahtevajo: Po odvetniških in notarskih pisarnah naj se z novim letom 1940 ukine zaposlitev brezplačnih prak-tikantinj, katerim je za dosedanjo brezplačno službo izplačati primerno odškodnino, da se dosedaj zaposlenim brezplačnim praktikantinjam ali 'zadostno pla čanim nameščenkam, — ki naj ostanejo
tudi nadalje na svojih mestih, — od 1. I. 1940 naprej mesečno izplačuje najmanj din 600.— ter gornjo draginjsko doklado od 30%. Od 1. I. 1940 dalje naj se po odvetniških in notarskih pisarnah ne sprejema v službo ženskih in moških moči pod 18 let starosti,
Vsi skupaj pa zahtevajo:
8. da se tudi vsem občinskim, banovinskim in državnim nameščencem ter upokojencem povišajo prejemki v sorazmerju z naraščajočo draginjo.
II.
V socialno političnem oziru nameščenci zahtevajo;
1. polno svobodo združenja, zborovanja in tiska, da jim bo tako omogočan^ voditi uspešno borbo v obrambo svoj Hi interesov,
2. da se za vse trgovske in privatne nameščence omogoči sklenitev kolekt.V-ne pogodbe z določitvijo minimalnj mesečne plače, ki bo odgovarjala potrebam kulturnega eksistenčnega mirmiuma,
3. da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse kvalificirane trgovske nameščence, stroške in zobotehni-ke v smislu pooblačila, danega ministru za socialno politiko in narodno zdravie v finančnem zakonu za leto 1939 in 1940, da ne izgubi Pijave,
_ 4. za vse privatne in trgovske nameščence na/ se uvede obvezno višje zavarovanje za slučaj bolezni,
5. da se čimprej razpišejo volitve za vse Mcialno politične zavode ne izvzeto zt Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Maribor
Razstava Umetniškega kluba »Brazda"
V	maii dvorani Sokolskega doma (Union) je do petka zvečer odprta predbožična razstava mariborskih slikarjev. Razstavilo je 8 avtorjev 48 del: olj, gvašev, akvarelov, pastelov in risb. Razstava izpričuje lep napredek in dokazuje, da postaja Maribor središče plodnega tekmovanja. Vse, kar je razstavljeno, seveda ni prvovrstno, vmes so pa vendar dela, ki zaslužijo priznanje in upoštevanje, škoda le, da niso pravočasno prispela iz Beograda Mušičeva najnovejša dela, ki bi to revijo še dopolnila. Po svojih stremljenjih, smereh in tehnikah hodijo razstavljalci različna pota, motivno pa prevladuje krajina.
Ako pričnemo pri ekspresionizmu, ki je v Sloveniji močno odjeknil takoj po končani svetovni vojni z bratoma Kraljema na čelu, se moramo pomuditi najprej pri akad. slikarju Franu Golobu. Golob v sedaj razstavljenih delih sicer ni več ekspresionist, vendar moremo v nekaterih njegovih slikah še vedno opaziti vidne sledove te smeri. Njegov novejši razvoj gre v kolorizem z idejno podlago. Do izkristaliziranja bo potreboval najbrže še doberšen kos poti, a znaki napredka so tu. Zanimivo je njegovo »Ribniško delo«, a moti ga desni gorenji del (hrib?). Najboljše delo je morda »Za Tremi ribniki«. .Pozornost zaslužita po svoji preprosti izvedbi tudi še »Piramida« in »Viničarija«.
Idejno in smerno je Golobu najbliži akad. slikar Lojze šušm.elj, težak in razmišljajoč značaj. Izraža se vidno v vseh štirih oljih in v obeh grafikah. Po tem razpoloženju je blizu stremljenj ekspresionizma, dasi sam ni ekspresionist. Kaže posebno, lastno noto, toda njegova dela so bolj skice kakor slike. Naj opozorim na kompozicijsko izvrstno »Delo na Kozjaku« (voz s kravama), na katerem bi pa skrbneje izdelana belka potrebovala protiutež! (morda v vozu?). Bolj enotno zaključeno je drugo »Delo na Kozjaku« z ženjica-ma. Sušmelj se bo sčasoma gotovo razvil v močno individualnost, zlasti kadar bo . posvečal čisto slikarskim elementom toliko pažnje, kakor je posveča sedaj miselnim.
Na prehodu od Goloba in šušmelja do Ji-raka, ki predstavlja osredje te razstave, stoji akad. slikar Maks Kavčič. Razstavil je same krajine, s katerimi izpričuje, da je bolj slikar kakor pripovedovalec. Naravo občuti po sŠBjfe pri čemer mu je glavno razpoloženje in dcSvetje. Od lani kaže znaten napredek. Zanimivi “so njegovi mlini, med katerimi je najboljši oni, ki je označen z »Dežjem na Muri«. Pri »Mlinu v Bistrici« moti levi spodnji rob. »Ob Dravi« je dobra krajina, le voda v ospredju je malo mrtva. Lepo v sebi zaključena je »Cesta v Pefanjcih«, ki je eno njegovih najboljših del. Kavčič postaja pogum-nejši in razgibanejšL
Osredje razstave je akad. slikar prof. Karel JIrak, ki je razstavil 8 del, od tega 5 olj, dva pastela in 1 temperno olje. Tudi Jirak je predvsem slikar s čustveno razgibanostjo, smerno se pa nagiba po »novi stvarnosti« proti neoimpresionizmu. Tonsko slikarstvo mu je v večini primerov še vedno glavna podlaga in barva prvo izrazno sredstvo, ki ga obvladuje vedno bolj virtuozno. Mimo tega zanaša v delo dinamiko, ki je je največ v izredno vedri, optimistični »Koči«. Tonsko najboljše delo, posrečeno v kompoziciji in band, so »Bolgari na trgu«, ki spominjajo po svoji kon-depciji na staro benečansko šolo. V »Nedelji v Slovenskih goricah« se je poizkusil z mešanjem olja in tempere v impresionizmu, ki prehaja že v pointilizem. V posrečenem pastelu »Cvetice« je odkril novo pastelno tehniko, s katero utegne doseči izvrstne uspehe. Jirak ima že svojo noto, tudi kadar menjuje tehniko,
Po tonskih stremljenjih Jiraku blizu je akad. slikar Klavdij Zornik, ki se nam je predstavil na tej razstavi prvič s tremi deli, izpričujočimi zelo resna prizadevanja. Zornik je mehke nravi, estet in daje študiju prednost pred eksperimentom. Njegov čut za tonsko skladnost je zelo tenak. Vse te lastnosti je posebno izpričal s fino študiranim portretorii gdč. M. O. Z njim utegnemo dobiti močnega portretista. Tonsko zlita je krajina »Naselje pod Pohorjem«, a čut za kompozicijo izpriču-razvojno pot.
Akad. slikar prof. Ivan K o s je ostal tudi na tej razstavi zvest svoji poti. Tokrat je raz-
jejo tudi »Zvončnice«. Kadar se bo bolj otresel akademije, bo Zornik gotovo našel trdno stavil same akvarele. Med njimi je najmočnejši »Biokovo«, delo, ki zasluži posebno pozornost in priznanje, Drugo, omembe ^vredno delo je »Ulica v Makarski«, a posrečene so tudi »Cvetite«. Ostale slike niso tako enotno skladne, dasi je med njimi vreden pozornosti še »Pogled na park v jeseni«. Najmanj je posrečena .»Koroščeva cesta« s preveliko ploskvijo strehe v ospredju in preravno cesto. Tu se je zgodilo Kosu kakor že cesto, da se je loti! motiva, ki tega sploh ne zasluži. Razstava zopet potrjuje, da je Kos dober akva-relist.
Prvič je stopil pred našo javnost Tošo Primožič, ki je sicer amater, a je z razstavljenimi deli dokazal, da ima talentjn da bi utegnil z marljivim študijem pod veščim vodstvom doseči mnogo več kakor lahko doseže povprečen amater." Toda brez takega vodstva bo težko našel pot iz labirinta eksperimentiranja. Presenetil je z oljem. »Asfaltiranje«, tako motivno-kompozieijsko kakor barvno-sli-karsko. Talent .kažejo tudi »študija glave« in risbe;, posebno' »Dijak« (33). Amater je tudi Zlatko Z e i, prav tako nedvomno talent, ki se pa zaradi'pomanjkanja sigurnosti ne more prikopati do lastne poclobe. Ozira se preveč po drugih, zato- je mogoče opaziti, v vsaki njegovi sliki kak vpliv. Jonsko dobro je olje »žaga v, .grabi«. Med gvaši so. najbolj .posrečeni »Splavii. Glavna Zeieva naloga je, da še otrese nevere vase ih postavi na lastne noge.	R. Rehar.
m Ljudska	erza.	V petek Pre£a.
dr. Lujo Tha ;r iz Zagreba o razvA medicine od pi zgodovinske dobe u° nes. Predavatelj je znan tudi izven n države kot odi čen strokovnjak na F dročju zgodovine medicine.	h
m Stanovanjski' najemniki! v, soboto 19. uri (7.) z več ■er, bo sestanek Stavna* zadruge „Naš d om" v prostorih S05 * Pulko na Teznem . Vsak, kdor si žeh lasw> dom, naj se sest anka gotovo udeleži, bo dobil vse potrebne informacije. , m . Poročili so še v tukajšnjih ^cerk
diplomirani tehni k. Simon Pogačnik ® , sebna uradnica Marta Gerbičeva; te Rudolf Berce in profesorica Silvestra gelnikova.	■	•	.	^
m Mleko proslajajo sedaj..po 3 .ut . 3‘50 din, kar p ovzroča med So?P0 '-Lje silno ogorčenje;. Zanimivo je, da » f dni na trgu sp doli ni mleka.
KODAK fotoaparat po znižani ceni iz drogerije KANC je najprimernejše darilo za go.spoda. Oglejte si iz®*, in zahtevajte cenik!-
Palača zavarovalnice ..Drave"
Tam, kjer ie -pred leti bila še tratica
V	Sodni ulici in zidovje, ki je služilo nečednim svrham, stoji sedaj ponosna stavba domače zavarovalnice »Drava«. Ko so pred 18 meseci sprožili zamisel, da bi se ozek in dolg pas zemljišča od Aleksandrove ceste do palače Delavske zbornice zagradil z moderno stavbo, so v javnosti s smehom sprejeli te vesti, češ da je nesmisel graditi kaj takega. In vendar so vztrajali. Inž. arh. Dev je napravil načrte, naše odlično gradbeno podjetje inž. Jelenec & Šlajmer pa je prevzelo delo. Šele ko je pričela vstajati iz tal moderna zgradba, so odpadli vsi pomisleki in vedno bolj so odobravali podjetnost zavarovalnice »Drava«. Pa
II1
vztrajnem delu je nastala v Sodni ulici moderna trinadstropna stavba, ki je velik uspeli sodobne arhitekture, saj je pri njej uporabljena vsa spretnost in so vidni vsi triki moderne arhitekture. V na zunaj ozki zgradbi je več razkošnih, z vsem komfortom oskrbljenih in popolnoma normalnih stanovanj. Številne odvetniške pisarne in uradi za poslovanje »Drave« so vprav vzorno izpeljani ter zadivijo vsakogar, ki si vse to ogleda. Na strogem središču mesta je stavba »Drave« okras Maribora. Kar pa je najvažnejše, je dejstvo, da je ta hiša zgrajena s. slovenskim denarjem in je menda ediiia v tem območju Aleksandrove ceste, ki je last domačega kapitala.
žele prebiti Božič in.-Silvestrovo v A. $ skem planinskem domu na Pohorju,.® p
&%
pri Pulniku, Maribor, Trg Svobode, !j*L)|
. - .« «*•
nem udoma javijo v švrho rezervacij«Ja nočišč pri tajniku zadruge br. A. «
do>.u že skoro, popolnoma zaseden.
*	Pogovor v vlaku. A. „Ves se® ^ hikel sem na kolodvor in komaj se® ^
Božičnica državnih upokojencev
Sinoči je bila v Gambrinovi dvorani lepo uspela božičnica Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru. V božično okrašeni dvorani z božičnim drevescem v ospredju je ob zvokih orkestra kmalu nastalo božično razpoloženje. Stari upokojenci, vdove in sirote so čakale na prihod Božička, ki je obdaroval 52 upokojencev z gotovino in nakaznicami za živila v vrednosti 5000 din. Pri tem je treba opomniti, da so društveni dohodki (mesečna članarina en dinar) zelo skromni, pa je društvo kljub temu od leta 1933 razdelilo na tradicionalnih božičnicah med revne člane že okoli 30.000 din.
Večer je' otvoril' podpredsednik upokojeni poštni inšpektor g. Vrbnjak, ki je pozdravil goste, med njimi pevski
zbor magistratnih uslužbencev pod vodstvom g. Avsenaka, planinskega pesnika in humorista g. Z o r z u t a, šeia socialno političnega urada g. B r a n d-n e r j a, zastopnika Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev upokojenega šolskega upravitelja g. Lešnika in druge. Program so izpolnili govor g. Vrbnjaka, božične pesmi omenjenega pevskega zbora, orkester, in božični govor v verzih g. Zorzuta, ki je spravil božično veselje na višek. Po govoru društvenega tajnika g. K o u d e 1 k e je bila razdelitev; božičnih darov. Vsi obdarovanci so dobili tudi brezplačno večerjo in pijačo. Na uspeli božičnici je Ptujčane zastopal g. Tomgž Obran, upokojence iz Poljčan pa g. Martin Pogorevc.
m Tvrdka J. Hulter ih drug v Mariboru
sporoča, da v njenih obratih ni nobenega prostega službenega mesta in da zalo nima smisla, obračati se nanjo s prošnjami za delo. Tvrdka na take prošnje ne bo več odgovarjala.
nudi najugodneje
„ LANA"
Jmčščeva utica St. 4
*	Tudi letos najizbranejša darila v svinčenem kristalu in umetnem porcelanu pri Zlali BRIŠNIK.
O DELAVSKI ULICI NA POBREŽJU
Prejeli srno naslednji dopis: »Smo po-, sestniki v .Delavski ulici sredi pobreške občine. Žalostno je, da celo leto ne vidimo v tej ulici cestarja, da bi jo popravil. Tudi naš občinski odbor ne ukrene, kar bi bilo potrebno, da se cesta izpelje do Aleksandrove ceste. Vozovi in avtomobili morajo voziti 200 m ritenski, da pridejo zopet do vhoda ulice. Stanovalci pa morajo hoditi 700 m okrog, če '-očejo priti na glavno cesto. Nekateri po-"v . ni ki so posebno prizadeti, ker so si sesu' " hiše na izrecno zagotovilo prej-
zgradih
'breškega župana, da bo cesta
snjega po. -'-to prosimo odločujoče pri izpeljana. *	; {a n&(jostatek odpravijo,
obemi, da seda* f-estuiki.«	_____
STARČEK JE ZMRZNIL
.’riSv.DahumOSttv'»>v'h^e^
.1 hiše nekoliko slaboumm s^cek n P Terko, oblečen samo v spev™0 perm Domači so ga vso noč iskali, ve,™»r Dr« uspeha. Drugo jutro je neki dva kilometra od hiše Verka n». e Ponoči je s.tarč.eX zmrzni i-
AVTO PODRL TELEFONSKI DROG
Neki šofer iz Maribora je peljal s tovornim avtomobilom jabolka iz Vurher-ga v Maribor. Spotoma je trčil v telefonski drog. Zaradi trčenja so se potrgale telefonske žice, da je bil telefonski promet ves dan prekinjen.	.	1,
m Za 70it90 dinarjev božičnih darov za
devet obmejnih šol je letos zbral Rota-rijski klub v Mariboru na iniciativo svojega agilnega člana obmejnega policijskega komisarja g. Stevana Kr a j no vica in s krepkim sodelovanjem bivšega klubovega predsednika g. S a b o t h y j a. Zvest vzvišenim človekoljubnim ciljem svetovne rota-rijske organizacije, je mariborski klub tudi v tem letu omogočil velikopotezno božično akcij** v korist naše obmejne dece. Ta socialni čin zasluži tem večje priznanje javnosti, ker je razmeroma maloštevilno klubovo članstvo zbralo to lepo vsoto iz lastnih sredstev.
m. Zadruga »Sokolska planinska koča« v Mariboru obvešča teni potom vse one člane, ki so izgubili legitimacije, da dvignejo duplikate istih pri tajniku. Vsi, ki žele prebiti Božič in Silvestrovo v Sokolskem planinskem domu na Pohorju, naj se nemudoma javijo v gvrho rezervacije prenočišč pri tajniku zadruge A. Kralju pri Putniku, Maribor, Trg svobode, ker je dom že skoro popolnoma zaseden,.
m Žrtev poledice. V bolnišnico, se je zatekla po prvo pomoč 31 letna delavka
Angela Blaliovičcva iz Delavske ulice. Delavka se je pri padcu nevarno poškodo-
vala po glavi.
m Otrok v plamenih. Učenka 2. razreda osnovne šole in posestniška hčerka Rozika Beherjeva iz Dolge vasi je kurila
v štedilniku. Nenadoma se je dekletcu vnela obleka, ker se je poškropila s petrolejem. Ker ni bilo pomoči od nikoder, !e otrok dobil, hude opekline, da je pod-egel, /
* Opozarjamo čenj občinstvo, da
zaključi razstava Mariborskih lise> umetnikov v i petek, dne 22. dec. ob 20. (8.) uri. -.zvečer. V četrtek, 2L. in petek 22. čtec. se podaljša rgžstava , 8. ure zvečer, da se da tudi onem« ® y občinstvu mc žnost, da obišče razstavo, sicer nima č;asa podnevi. Dijaške ^ zije se zadnji dan ne sprejemajo, • sedaj je ra.zstavo obiskalo 150QoseS-dokazuje 'v eliko zanimanje za raS”! Klub Brazda.	.'	r	So-
* Najl epši Silvestrov večer prired*. -a kol-mati ca v vseh prostorih Sok®,5 \ doma '31. dec. 1939. Pester spor®0'. Ples.	..fp	<
* Darilo za vsakogar pisemski Fr zadnje novitete pri ‘Zlati .BviŠO.i“..gg0
* Z.adruga »Sokolska planinska » ^ v Mariboru obvešča tem potom člane, ki' so izgubili legitimacije, «a • g nejo duplikate istih pri tajniku.
gr.ieči pred kolodvorsko blagajno -nil kupiti vozno karto." — B. p je! Zakaj pa nisi tako pameten kakor'jul Vedno si že dan preje v miru «af.Mifl vozno karto pri ,,PUTNIK-u‘‘. Tam P, taisto ceno, ni se mi treba prerivati # ja lodvoru, poleg tega pa me opozoOto \n vse popuste, sestavijo točen vozni tako lahko brez skrbi pridem tik jjjjj odhodom vlaka na kolodvor." — A.
M
hvaležen sem Ti za opozorilo. Drug ludi jaz pravočasno kupil vozno ** pri „PUTNIK-u“.
Kino
* Grajski kino. Danes najboljša b
„Lumpacij Vagabund". Božični spored da se ne zaljubiš". Hans Moser,
Hoen. Smeh, zabava.
* Esplanade kino. ^Neznani ju®» Wallace Beery-om. Božični spored »L naj večji glasbeni in pevski film z B®« j Gigli-om in Marijo Cebotari.
* Kino Union. Do vključno fi? „Skrivnostna ulica" je film silne# • matskega dejanja m napete vsebW>^
Mariborsko gledališče ut
Četrtek, 21., ob .20.: „Lepa Vida ^ , Zadnjič.
Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, 23.: Zaprto.	l°'
Vesel Božič v mariborskem gledalko«0' leg zabavnih popoldanskih predstav ni in Štefanov praznik se letošnji ,ef b°' predstavi kar z dvema novostima: žičnega dne pride na vrsto krst Ra° §:e*a' jeve operete »Zaroka na Jadranu«, F novo zvečer pa v Gorinškovi priredbi velikih odrih znana vesela trodejank® to X«.
Božični šahovski turnir U3NŽB
Polagoma prehaja turnir v zaključno fazo, ko je včasih važna vsaka točka, da celo pol točke mnogokrat odloči o nagradi in mestu na tabeli. Igre postajajo še resnejše in vodijo se težke bitke, ki terjajo mnogo živcev in rutine. Nasprotnik preži na vsako potezo, kriv zamah z roko in izgubil.si.-
V	sinočnjem 8. kolu sta prva opravila Rupar—Gujznik. Slednji, je igral nekoliko nepazljivo ter moral ob preveliki izgubi materiala predati. Kmalu nato je moral položiti orožje Lukeš, ki je v damskem gambitu igral proti Gerželjn zelo ne-nesmotrno in tudi riskantno. Gerželj je zaigral na napad na kraljevo krilo, žrtvoval figuro za prodor , ter v 30 .potezi potezi pospravil celo točko. Bakarič—Foray sta pripeljala svojo partijo do končnice
nesel Kukovcu zasluženo točko-.1 icr»z° je menda prebolel svojo ,.uvertui® [abel^ ter sc krepko potegnit proti vrh jjBštn* Koj nato je slavil svojo zmaž j^gublr proti Marvlnu, ki nikakor ni ime*.o(jno, ne končnice, a je igral tako ®e,rsa opra je postala naposled izgubljen® • vičila potlej niso več pomaga®'^?ajtezL je zabeležil celo točko in — P, čicdnj‘ u igro sta vodila Babič—Marolt'« na|.ar f v središni igri izgubil kmete, z n> Babič forsmano zavil v kop*« .g žrb'. limi izgledi, ki so pa poštah, n0vila .. val figuro, zelo veliki, T° ,a fi? naPraV ■«. je stara resnica: veliki lZSIC egIijo Lj človeka brezskrbnega ter m«* -e p »b -sen pogled.	Iz dobljene	%
sforsiral samo —• remis.	^	e
konec igral	pravilno, bi	«	d	nap0®«
nt™ s a	bila	ou.,.	ter	F
lija KeUš-Nosan je v otvoritvi pole s premočjo Ketiša, ki sicer lepo kombi Hira, pa potem vedno kaj spregleda. Na ta račun je Nosan dobil celo točko. Ta čas je dozorela kriza tudi v partiji Kusler —Kukovec, v, kateri je imel Kukovec ves čas odločilno pozicijsko prednost. Po razpletu Je sledil napet konec, ki je pri-
izgubiti. Toda oba sta --- aIia ■	-	dodobra	živčno	zakU£
.is res najbolj spqsoj®«nie uo10 Audič je bil prost,
]gl"e ze ——--------------- TT‘	cnosooe*1 •'
bil remis res najbolj *I Pl.;hodn]e ček. - Audič je bil prost. P«
V	Stanje po 8. kolu: Gerželj	pol;
kovec, Mišu ra, Babič m.	ib	-
Marolti 5, Kus ter 4 m pol, 5n Ntos®5 rav 4, Marvin; 3. -U®1«-',. 'i!-2, Ketiš 1 in Bakarie 0 točk«
Zanimmosts
Med Uralom in Volgo nastaja drugi Baku
Petro!e|sko polj© z rei©rvami» ks so večje od vse naft® Zedinjenji držav
GENERAL BRAUCffiTSCH poveljnik nemške vojske, ki se v zadnjih dneh, po poročilih listov, zbira na ho.
V	buletinu »Centropressa« so nasledili Dodatki o petrolejski eksploataciji v Rusiji:
Sovjetski komisar fMolotov je že marca letos napovedal, da bo kmalu nastal drugi Baku med Volgo in Uralom. Pripravlja se ustanovitev druge velike petrolejske baze, ki pa za razliko od Balija v Kavkazu ne leži na robu, temveč v osrčju države.
Raziskovalci so na temelju znanstvenih proučavanj dognali, da leže pod spuščenimi sloji južnozahodnega Urala do "olge velike rezerve nafte. Računajo, da ztiagajo te rezerve več kakor vsa zaloga Zedinjenih držav, ki jo cenijo na 1.8 milijarde ton! Že po prvih poizkusih so izčrpali lani med Volgo in Uralom 1.4 nn-^Jona ton nafte.
Pred stoletji, ko še niso poznali današnjih tehničnih sredstev za črpanje, so Vedeli za petrolejska polja, ki iih danes Snujejo »drugi Baku«. Holandec Wit-Se« ie 1692 ooisal svoja opazovanja ob reki Uh ti, na severni meji sedanje eks-Moatacijske površine: »Tu se zbira na vo<3i maščoba, ki gori, pri tem pa raz-
TROCKI
vodja komunistične stran*©, ki se
k Bioral po sporu s Stalinom umakniti
jA
* tujino. Njegovim pristašem so pa snoči moskovskem radio očitali, da »ugaslo sabotažo v industrijskih podjetjih L^pirajo Mannerheimovo kliko. Sov-i*'* Opozarjajo pristaše pred ljudmi, ki 6 »od lažnimi imeni vtihotapljajo v
rt'-5;
9 *
k
0
:;S
H
s
pa1’
h
os**
-«ni£o in so do nje popolnoma ravno-Vojakom, ki se bore proti Finski, 6 ne sme zabadati nož v hrbet.«
Pred svetovno vojno je bila ustanovljena specialna delniška družba, ki je napravila deset sond v bazenu reke Uhte. Poslednja vrtanja pred vojno so dosegla globino 85 m, toda niso dospeli do glavnega ležišča nafte. Po vojni so poizkuse obnovili. Sprva so bili negativni, dokler niso 1929 pri Išimbajovu prodrli do živih vrelcev petroleja.
Od tedaj je produkcija nafte stalno naraščala. Leta 1933 so načrpali 13.000 ton, 1935 že 406.000 ton, lani pa 1.4 milijona ton nafte. Računajo, da bo produkcija 1942 obsegala 4 milijone ton.
Zgradnja nove petrolejske baze med Uralom in Volgo je v načrtu tretje pet-
letke, ki bi naj dosegla letno proizvodnjo 7 milijonov ton. To je količina, ki so jo pred vojno črpali v starem Bakuju. Postavili bodo na tisoče sond za vrtanje, nabavili potrebne stroje. Zrasle bodo nove naselbine s kvalificiranim delavstvom. srce Rusije se industrializira. Sovjetska vlada računa s stroški dveh milijard rubljev, da izpremeni ravnino med Volgo in Uralom v prvorazredno industrijsko področje. Producirana nafta bo posebno služila industrijskemu zamahu zahodne Sibirije in severne evropske Rusije, pri čemer bo odpadel drag prevoz po železnici s Kavkaza.
Čudna oporoka odklonjenega snubca
Bogat Američan R. P. Turner je napravil čudno oporoko: zapustil je svoje premoženje osmim starim ženicam, ki so ga bile v življenju po vrsti odbile kot snubca.
Seveda so bile zelo začudene, ko so zvedele, kako so prišle do premoženja. Nobena ni računala na dediščino. Stvar je bila ta, da je Turner v oporoki navedel, kako je vsaki izmed osmih žensk hvaležen, ker so ga odklonile. Tako se je lahko prepustil mirnemu, udobnemu
življenju, brez družinskih skrbi. Živel je srečno in zadovoljno po lastni volji, brez ženskih sitnosti in si prihranil lepo premoženje.
»Kratka bol, ki ste mi jo priredile z odklonitvijo, mi je bila bogato poplačana z življenjskimi izkušnjami in ne verujem, da bi me druga odločitev napravila srečnejšega, kakor sem bil. Zato dolgujem gospem svojo hvaležnost in s to oporoko želim svoj dolg poplačati!« je končal mož svojo poslednjo voljo.
Stirfe brati© pa ena zaročenka
Štirje bratje Morison v mestu Springfieldu v USA so se istočasno zaljubili v neko dekle, nekdanjo tovarišico iz otroških let. Tudi Betsi, kakor je ime tej ženi, je bila z enakimi simpatijami zaljubljena v vse štiri brate. Ta interesantni problem je bilo treba rešiti brez ljubosumja in tragedij. Bratje so se sporazumeli, da se bo Betsi poročila najprej
z najstarejšim, po dveh letih zakona z naslednjim bratom. Dokler ne bo pa na-daljnih dveh letih postala žena tretjega, potem pa četrtega Morisona. Po preteku osmih let, ko se bo Betsi ločila od najmlajšega brata, naj bi se poročila spet z najstarejšim, na kar bi se četverokot znova začel.
Morska plitvina — rodovitna oranica
m
landski meji. Tako v Londonu, kakor v Belgiji In Holandski so zaradi tega zaskrbljeni in mrzlična diplomatska posvetovanja med tremi prestolnicami so znak resnosti položaja.
je soseda v veliko kmetsko peč.
Že je vstopil mož. Pozdravil je ženo in poželel kruha. Starega ni bilo več. novega je žena vprav vmesila. Mož je stopil pred peč in jel kuriti vanjo. Nesrečni zaljubljenec je trpel Tantalove muke. Šele ko ga je začel dušiti dim in je plamen že objemal njegove noge, je zaklical na pomoč.
—	A, tu si tič! se je satansko zarežal mož, z »rogovi na glavi«. Kje ti je topleje, v peči ali pri ženi?
Nesrečni zaljubljenec je tulil, da je odmevalo iz hiše. Čez nekaj časa je mož pogasil ogenj in pustil Vojteha, da je zlezel iz peči. Preden ga je vrgel čez prag, ga je temeljito premikastil. Stokajoč je odšepal nesrečnež na ambulanco, kamor je kmalu za njim prihitela njegova Dul-cineja, da hladi rane svojega liuhčka...
V	Šlezvig-Holštajnu so z ugrabljanjem plodnega morskega dna za kulturno polje dosegli zelo lepe uspehe. Vse plitvine niso povoljne za to. Med oseko točno preiščejo tla, pri čemer pomagajo biologom drobne morske živalice. Kjer je v blatu dosti glist, menijo da so tla zelo
primerna za obdelovanje. Če pa najdejo na površini, kjer se je umaknila morska voda, neke vrste muhe, ki žive v prepustnem sloju peska tudi še potem, kadar ga zalije morje, je gotovo, da svet ni primeren za obdelovanje.
Če se mož vrne prezgodaj domov...
Nedaleč Prosnic na Moravskem se je primerila nedavno tragikomedija. Žena uglednega vaškega ekonoma je imela tajne ljubezenske odnošaje s sosedom, mladim in krepkim Vojtehom. Ko sta bila zaljubljenca v strastnem objemu, so se
začuli po hodniku koraki. Bil je varani mož, ki je nekaj slutil in se predčasno vrnil domov.
Zaljubljenca je zgrabil strah: na oknih železni križi, izhod samo eden... Toda žena se je v stiski naglo znašla, porinila
_ Pomisli, manjkal mi je en sam glas, in bila M angažirana v operi!
—	Glas, ki je tu manjkal, je bil najbrž tvoj lastni.
Ne pozabi naročnine!
SKALAN:
fiAMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
goda senat...« i.e lutka v nieeovih rokah.« go je strašno.«
pto je potrebna skrajna previdnost.« JHn vendar ga moramo obuditi! Moj Jmora zopet zaživeti in dovršiti svoje !je 0 delo! Odpeljati nas mora z zem-,na nov planet, kjer si ustvarimo novo, Srn P°štenejše življenje. Mi vsi poleni z njim; vi, jaz in Jo ra.« ve- jo še vedno ljubiš? Kljub temu, da in kaj je njen oče?«
Uje'1 je čista in poštena. Prav nič ni Kova hči. Ljubim jo in jo bom ljubil.« ^.HUbezen je res še vedno tako slepa, °r je bila že med Adamom in Evo.«
Venc*ar je najvišje in najlepše, kar »p lllore nuditi življenje.« a tudi vir večine trpljenja in zla.«
Xi.
Patna je v svoji tako ne-povatii ječi sprva besnel, nazadnje ^ Pa pomiril in pričel premišljevati, fojtj. 1 se iz nje rešil. Ako se je to polij nj° Ram asu, bi se moralo gotovo tu-eniu. Jekleno celico je dobro poznal,
LJUDI NA ZmilI	41
saj jo je prav on odkril kot preostanek iz prejšnjih stoletij, čeprav ni vedel, čemu so jo tedaj zgradili in čemu je prav za prav služila. Vedel je dobro, da ni v njej nobene priprave, s katero bi jo lahko dvignil, in da ni tudi nobenega izhoda, skozi katerega bi se izvlekel iz nje. In vendar je Ramas pobegnil! Kako? To vprašanje mu ni dalo miru. Nazadnje se je pa le spomnil prezračevalnika in uganil, da bi utegnil biti to edini izhod. Po se vdal. Poskušal je znova, a prav tako zaman, in uganil, da ga je moral Ramas z nečim pritrditi. Prevzel ga je znova nato z rameni uprl v jekleni pokrov. Ni strah, da bodo vsi njegovi napori za pobeg zaman. To mu je dalo novih, skoraj nadčloveških moči, a ostale so tudi te še vedno prešibke. Izmučen, moker od potu in jezen se je moral končno vrniti v celico in si s počitkom zbrati novih sil.
Ko se je prebudi!, je začel znova premišljevati. Mislil je na to, kam je odšel Ramas, ali se je vrnil v naselbino, ali so ga tam opazili, ali ga že iščejo in zakaj ni nikogar, da bi ga rešil.
»Saj Yagiri vendar ve, kam sem ga
tej ugotovitvi se je znova lotil dela in je nevede in nehote skoraj popolnoma posnemal Ramasovo početje. Z velikim trudom se mu je tudi posrečilo doseči prezračevalno odprtino. Rešetka je bila sneta, poti v rov mu ni zapirala nobena zapreka.
»Tu je torej luknja, skozi katero mi jo je popihal!« je vzkliknil in prevzela ga je trdna vera, da bo že v nekaj trenutkih nad celico, od koder bo že našel kako pot dalje. Splazil se je v navpični rov, toda na vrhu je zadel v jekleno ploščo, ki se ni dala premakniti.
»Tako torej!« je vzkliknil. »S tem me je zadelal. Toda ne bo mu koristilo. Plošča vendar ne more biti tako težka, da je ne bi mogel dvigniti.«
Pomaknil se je nekoliko više in se zaprl«, je pomislil. »Ako je izvedel, da je pobegnil, potem mora slutiti, da se je nekaj zgodilo. Zakaj ne pride sem? Zakaj me ne poišče? Zakaj me ne reši? Ali pa mu je celo ljubše, da izginem? Na ta način bi se iznebil edinega človeka, ki ve, kako so Seoniji prišli do oblasti v Ravan ipuru.
Ta misel ga je tako prevzela, da je pozabil na vse drugo, celo na svoj lastni obupni položaj.
»To bi bilo čisto v skladu z njegovo nravnostjo!« je siknil skozi zobe. »Zločinec! Pes! Toda, čakaj! Ako se živ re-
šim iz te proklete pasti, bova temeljito obračunala! Konec bo tvoje slave in veljave!«
Trenutek nato se je pa znova spomnil Ramasa in se zavedel, da bi s tem koristil samo njemu. To spoznanje mu ie bilo še bolj zoprno, kakor početje Ya-girija Seonija. Pri tehtanju sovraštva ki ga je tedaj navdajalo na eni strani’do Ramasa in na drugi do Yagirija, je zma-galo prvo. Bilo je večje. Zato se je nazadnje odločil ostati vsaj za enkrat še na vaginjevi strani.
»čemu ga dolžim brez dokazov?« se je vprašal. »Saj Ramas gotovo ni bil ta-o neumen, da bi se pokazal njemu ali komu drugemu, ki bi ga lahko izdal. Ne, , gin ne ve> kaj se je zgodilo. Postal bo pozoren šele tedaj, ko bo opazil mojo predolgo odsotnost. In tedaj me bo gotovo našel in rešil. Sam, če bo dovolj previden in se ne bo pustil Ramasu speljati v past, kakor sem se jaz. Tifeba je potrpeti in čakati. Saj končno le ni tako hudo v tej pasti. Hrane imam zadosti še za nekaj dni.«
Ko se je okrepčal, je zopet legel na posteljo in premišljeval. Toda tokrat ne več o Yagiriju, Ramasu in rešitvi, ampak o Jori. Hotel je razčistiti najprei vprašanje, čemu se toliko žene za njo.
(Dalje jutri.)
MS
TA ZNAK NA V R H U VSAKE ŽARNICE SAMCI 2A KVALITETO!
Snažno
NOGAVICE
(lastni izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1
Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. ___________10276-1_______
NAJCENEJE
pošilja v inozemstvo petkilo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28.	12152-1
Fino olivno
OLJE
lit din 19.—, najfinejša kava, čaj, čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, Gosposka 28 ___________12153-1___________
GOSPODINJE!
Domače kekse, sadni kruh in najfinejši mlečni kruh po ne-zvišani ceni dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. ___________12375-1___________
POZOR!
Sanke vseh oblik, prvovrstna domača izdelava, Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova c. 19. ___________12391-1___________
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, toči novo vino sa-mo od 5 litrov naprej. 12419-1
DOBRO VINO TOČI
od 5 litrov naprej Puh, Meljski hrib 60. ob Dravi. Steklenice se lahko oddaio Gregorčičeva ul. 8-1, ali v knjigarni, Gosposka ul. 28.	12451-1
DALMATINSKA VINA ZA , , PRAZNIKE
kakor moraština. prosek, vermut itd. Vam nudi najceneje Dalmatinska gostilna v Taborski 20. Priporoča se Nikola Skelin.	12437-1
CENJENE DAME!
Za Božič in smučanic trajne kodre z Alia-^renaratom sigurno jamstvo. Salon Knez, Kneza Koclia ul. 24. 12445-1
KRUH V PEKO
sprejema in speče po Vašem okusu, pomnite, za praznike nič dražje. Pekama Čebokli, Glavni trg.	12450-1
6
RALI A PETRA TRG 6
NE POZABITE
si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«, Gosposka ulica. 12299-1
Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni—
zakaj Di se torej Dali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar,
Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah.
Veiobiagovnica
Zagreb. Itica 4 in 6
1’opis: iagreb il„ poštni preda
Posest
—■ jBBBMBBH —
DVE PARCELI
na Pobrežju, Aleksandrova c. 20, naprodaj. Vprašati pri Sela, Tržaška cesta 8, Maribor. 12443-2
•
Harpi* ščuke, postrvi in linje v znano dobri kvaliteti po najmžji pli tv. Fbfi|0 Greiner
Maribor, Gosposka 2
Soho oda
NA STANOVANJE IN HRANO
sprejmem dve gospodični za 350 diu in v istem stanovanju oddam separirano sobo za 1 gospoda. Meljska cesta 59-1, vrata 7.	12440-7
V našem
ZA PISARNO:
V najem se oddaio s 1. marcem 1940 ali prej na Aleksandrovi cesti št. 14-1 štiri velike sobe, posebno prikladne za pisarno, event. tudi 6-sob-no stanovanje s pritiklinami. Povprašati pri dr. Kieser Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 14-1. 12448-15
Prodam
RADIO-APARAT
dobro ohranjen, prvovrsten, 5-cevni, poceni naprodaj. —
Ptuj, Slovenski trg 3, pritličje levo.	12444-4
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, na prodaj. Braunšvajg 3. p. Rače. 12447-4
PRODAM SMUČARSKO OBLEKO IN SMUČI
zelo poceni. Vprašati v brivnici, Frankopanova ulica 17. 12452-4
eamH8™S5^rasBS
IŠČEM POSOJILO
din 5—7000 za trgovsko obrt, plačam 6% obresti in dam brezplačno enosobno stanovanje. Sigurnost zaiamJena. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«.	12439-16
Naznanjam
da sem cene mesu znižal:
1 kg govedine samo 6—8 din 1 kg teletine samo 6.— din 1 kg svinjetine samo 10—12 .1 kg prekajenega samo 14-16 1 kg slanine samo 14.— din
STOJNICA POLANEC v Strossmajerievl ul., Maribor
Najlepše božično darilo
m
A
'S
MALI CONTINENTAL
5 letno jamstvo l
LEGAT,	^	"
podružnica: LJUBLJANA, Prešernova ulica 44, telefon 26-36
Sanke, okras za boš lina drevesa. Igrale, parfumerije.
pletenine itd. nudi zelo ugodno
Maribor — Vetrinjska 26
niy.no Rosijg
fr
mm
*	j..
BtMto se Ukci mia m Maku Ifisu,
opremljena ali prazna, tik ob morju, z krasno lego in razgledom, moderna stavba, davka oproščena, z velikim vrtom zasajenim z raznovrstnim sadjem: oranžami, citronami, mandarinami graip-fruit; cvetje, razne rože, palme; vinograd z različno plemenito trto. Nujno se proda radi zidave sanatorija. Za informacije se je obrniti na dr. Cvitanovič, Sarajevo, Aleksandrova 57.
DOBRI RABLJENI
UJj RA0I0 APARATI,
cFo o OBROKI PO &INIOO
-br:-.:.;-—"1PR|
RADIO STARKEL
Prima premog
svetli kosovic, suha drva, kolobarje, kupite najceneje v veletrgovin
IVO ANDRAŠH' oddlalek *a kurivo
MARIBOR — KOROŠKA CESTA 25
Prodaja za
MARIBOR
Perc Oto
Gosposka 34
SCHMEIDIH
CAGBEB. NIKOLICEVA lol
mmsamsmm
Darila, nabaul|ena pri nas, dosežeje popoln namen
od din 10'- do din 25’-stalno na zalogi, tgovci popust, obiščite nas!
PINTER & LENARI! MARIBOR
Zahvala 9. Framu
šefu mariborske tekstilne tvormce
Najlepše se zahvaljujem0 ** božičnico in želimo najlepši uspeh in napre€le v letu 1940!
Tkalski
Dopis*
Siam, kje?
PRI PLAUCU
igra dnevno damska kapela. 12377-17
NAJBOLJŠE DALMATINSKO VINO
dobite v gostilni roška cesta 39.
»Split«. Ko-
12423-17
ZA BOŽIČ!
Za vsakega dobro in noccni ima vsakovrstno meso in se cenjenim odjemalcem priporoča Marčič, mesar. Pohorska 5.	12441-17
Božična.
Ko bliža se Božiček beli, skrbi prevzamejo presnete vse očke, mamke, stričke, tete.
Kaj naj izbrali v dar bi Metki
in Špelci, Frančku, Janku, Pepci.
Ni treba jim noči brez spanja,
pove jim jasno na vprašanja
Tiskovna zadruga: »Za male povedke so in slike, a ta-le zares najlepša knjiga je: Dedek povej.<
In če je Janko že odrasel in Betka ali Vera gospodična zala,
povesti, pesmi to so zanje in romani, ki srce z njimi se mladine hranil
So pesniki in pisci pravi avijoni,
ti misli dvigajo, kjer cvetejo miljoni
zvezdic, al’ zibljejo jih k zemlji kot padala.
Le brž v Tiskovno, če prav želite si izbrati, da more svetit Božič deci dar poslati!
n
pri naiih inseren-kupujle ***• *er o&lašuitel
SP
KATERA GOsPfeii g
osamljena, nesrečn	poflud
takega prijatelja. pod »Klic« na osi-černika«.
Kdor hoiejmS^
odaovor f>S
vprašanja
©0ia*S£
drugih
lo jenih 3—— znan***.
Tnniim-- —--
needg2X2£K
Sirite „Veže»J*
ce.Ua -
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po centK^ gtev- ji m vračalo, - Uredništvo in up.rava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon ureduištva štev. 25-67. In uprave štev. 28-67. - Postni čekovni