NOVO MESTO, 1.10.1980 LETO X.	ŠT. 12
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LAOOD NOVO MESTO
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
v težavah
IZ SEJE KONZORCIJA JUKEN (22. 9. 1980 V NOVEM MESTU)
Pod vodstvom predsednika konzorcija glavnega direktorja Jutranjke tov. Karla Vehovarja, ki v tem letu predseduje konzorciju, in ob navzočnosti vseh članov konzorcija iz Jugoteksti-la Ljubljana, Lisce Sevnice in Laboda iz Novega mesta, je bila v torek, 22. 9. 1980 v naši tovarni v Novem mestu redna seja konzorcija. Naloga in pristojnost konzorcija je predvsem, da koordinira in združuje interese jugoslovanskih partnerjev glede pooblastil in odločanja na upravnem odboru podjetja Juken v Keniji, kjer ima jugoslovanska stran svojega člana. Na tej seji naj bi člani konzorcija obravnavali sklepe upravnega odbora o bilanci za leto 1979, o poslovnem uspehu v I. polletju 1980 in nadaljnjem razvoju tovarne Juken.
Uvodoma želimo poudariti, da je tovarna Juken pričela s priučevanjem delavcev v jeseni leta 1977, s poskusno proizvodnjo pa leta 1978. V prvih dveh letih so bili zaradi zagonskih stroškov izdatki upravičeno večji od dohodka. Tako je plan za leto 1979 še predvideval 504.000 kenijskih šilingov (en šiling je cca 3,80 din) več izdatkov kot dohodkov. Ker je bilo odstopanje od plana stroškov v sedanjem obdobju večje od pričakovanega, so jugoslovanski partnerji že lansko leto, še posebej pa v začetku letošnjega leta na to opozorili vodstvo Jukena in upravni odbor, ter predlagali nekatere ukrepe. Nezadovoljni so bili, ker računovodski podatki niso bili časovno v celoti in realno zajeti (različno vrednotenje zalog, poslovnih stroškov, neizterljivih terjatev itd.), pa tudi napovedi poslovnega uspeha za naslednje obdobje niso bile realne in podobne. Posebno zaskrbljenost vseh ustanoviteljev je povzročila ocena, da
bo Juken tudi v I. polletju 1980 za katerega je bila napovedana pozitivna bilanca uspeha, imel izgubo.
Jugoslovanska stran je ob takem stanju zahtevala poglobljeno obravnavo bilance za leto 1979, dosledni obračun za
I.	polletje 1980, program in napoved uspeha poslovanja v II. polletju 1980, način reševanja nabave surovin, finančna vprašanja itd. Istočasno je obvestila vodstvo in upravni odbor Jukena, da so jugoslovanski partnerji uspešno opravili svojo nalogo po pogodbi in da niso pripravljeni vlagati dodatnih sredstev ali prevzeti kake nove obveznosti.
Zaradi boljše predstave naj povemo, da je sedaj v Jukenu zaposlen samo eden jugoslovan, ki v svojstvu tehničnega vodje vodi in nadzira proizvodnjo.
- Predhodno do usposobitve kenijskega kreatorja in modelarja za otroško konfekcijo pa pomaga modelarka iz Jutranjke. Operativno vodenje proizvodnje je v rokah kenijskih tehnikov, ki so se šolali v Jugoslaviji. Ob zadovoljivi, kvaliteti za kenijski trg dosegajo posamezne brigade šivanja med 55 in 65 % jugoslovanske norme. V likalnici so že speljali dosledno nagrajevanje po količini in kvaliteti izdelkov, kar seje pokazalo zelo uspešno, saj zadnje mesece že dosegajo povprečno normo med 90 in 100 % (junij 97 %, julij 100,7%).
Da je v Jukenu organizacija proizvodnega procesa zahtevna naloga izhaja iz tega, ker proizvajajo 4 grupe proizvodov
(moške srajce, ženske obleke, ženske moderčke in baby program). Poleg tega je resno vprašanje nabave surovin in trga za visokokvalitetne proizvode. Ob projektiranju te tovarne v Keniji smo računali na vzhodno afriško unijo (Kenija, Tanzanija, Uganda) katera je leta 1978 razpadla in države so v medsebojnem sporu.
To navajamo zato, ker je Juken organiziran za proizvodnjo visokokvalitetnih izdelkov in bi potreboval nad 50 % surovin iz uvoza, kar je bilo ob ustanovitvi tovarne programsko sprejeto. Sedaj pa Kenija nima potrebnih deviz za uvoz in tudi ni izgledov, da bi se razmere v kratkem izboljšale. Kenija ni prizadeta le zaradi razpada vzhodno afriške unije, ampak jo je prizadela tudi posebno močna suša, ki traja že dlje časa v Afriki, pa tudi cena kave, ki je glavni izvozni artikel Kenije, je v zadnjih dveh letih izpod dosedanjega povprečja itd.
Jugoslovanska stran je tudi opozorila vodstvo Jukena na zaostajanje ekonomske stimulacije in motivacije neposrednih proizvajalcev. Razmerja med šiviljo, ki pri 100% normi zasluži okrog 560 šilingov (cca 2,200 din) mesečno, tehnik cca 4.000 šilingov ali 7-krat več, računovodja 14-krat in direktor tovarne 18-krat več kot šivilja. V razvojnem programu pa smo predvideli, da bi šivilja zaslužila ob doseganju 100%-tne jugoslovanske norme 1.200 kenijskih šilingov (cca 4.600 din).
Ker na naše zahteve vodstvo Jukena ni pripravilo ustrezno gradivo in predložilo razvojnega programa za naslednje obdobje, se seja upravnega odbora, ki je bila sklicana za 4. september v Nairobiju ni vršila. Vsi člani upravnega odbora Juken so pismeno zahtevali od direktorja Jukena, da skupaj s tehničnim vodjem in računovodjem do 15. oktobra predložijo plan za naslednje obdobje in predloge za rešitev vseh odprtih vprašanj. Nato bo seja upravnega odbora. Anologno temu je konzorcij Jukena na seji razpravljal o poročilu tov. Falatova kot pooblaščenega člana v upravnem odboru Jukena in Petan Zdravka, ki sta v začetku septembra obiskala Juken z niogo, da preverita dejansko stanje v tovarni Juken in poiščeta najboljše predloge za rešitev odprtih vprašanj.
Ker v tem primeru ne gre le za poslovne interese jugoslovanskih partnerjev v Jukenu, marveč za ugled in družbeni interes Jugoslavije je konzorcij sklenil, da zaprosimo za sprejem pri predsedniku komiteja za ekonomske odnose s tujino pri IS Slovenije in ga zaprosimo za podporo v prizadevanjih, da bi tudi Kenija dosledno spoštovala in omogočila izvajanje pogodbe o tehničnem in poslovnem sodelovanju še zlasti kar zadeva uvoznih licenc za surovine in bodočega financiranja Jukena po kenijskih partnerjih, ker v nasprotnem primeru Juken v krajšem času ne bo mogel poslovno zaživeti, kot je bilo od ustanovitvi začrtano.
pred velikimi spremembami pri uvajanju usmerjenega izobraževanja
O preobrazbi vzgoje in izobraževanja, o nomenklaturi poklicev v tekstilni industriji in o usmerjenem izobraževanju smo že pisali v našem gjasilu.
Tokrat pa želim sodelavce le pregledno seznaniti s temeljnimi značilnostmi usmerjenega izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje obsega torej vse načrtno izobraževanje mladine in odraslih po osnovni šoli: izobraževanje in usposabljanje za delo pred vstopom v delo ter izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, ki poteka vso delovno dobo, do konca človekovega življenja.
Sistem vzgoje in izobraževanja sestavljata (skica 1) dve zaporedni stopnji:	osnovno in
usmerjeno izobraževanje
1.	Osnovno izobraževanje in vzgoja povezuje v celoti organizirano predšolsko vzgojo in pripravo na šolo ter osemletno osnovno šolo;
2.	v usmerjeno izobraževanje se pred vstopom v delo ter pozneje ob delu in iz dela prepletajo: izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, usposabljanje z delom in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
2.	1. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe pripravlja mladino za delo in poklic, obenem pa omogoča tudi zaposlenim, da nadaljujejo izobraževanje.
2. 2. Usposabljanje z delom je neločljiva sestavina priprave za delo in poteka največkrat kot praktičen pouk, kot proizvodno delo ali delovna praksa, včasih pa tudi v samostojnih programih.
2. 3. Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe je postalo nenehna potreba vsakega delavca in občana.
Z usmerjenim izobraževanjem postaja izobraževanje po osnovni šoli sestavni del združenega dela, delavci v združenem delu pa prevzemajo odgovornost za nadaljnji razvoj tega izobraževanja. Samoupravno načrtovanje kadrov in izobraževanje le-teh mora potekati v prizadevanjih po oblikovanju ustrezne mreže organizacij (šol) in središč za usmerjeno izobraževanje. Zato v posameznih posebnih izobraževalnih skupnostih pripravljajo novo mrežo šol, katere bodo zmogle zagotoviti ■'išjo raven in učinkovitost izobraževanja ter širše možnosti udeležencem, da bodo lahko znotraj posameznih usmeritev izbrali različne smeri in programe.
In katere so poti do izobrazbe?
V usmerjenem izobraževanju se človekove potrebe po izobrazbi uresničujejo po teh poteh:
- kot izobraževanje pred vstopom v delo
(namenjeno je mladini po končani osnovni šoli in osnovnošolski obveznosti)
izobraževanje	delo
------------y	>
V.
X
o
N
o**
c
o
Im
V
E
m
3
X)
O
N
O
>
O
c
1/1
O
tD		1	1	
N	O	1		O
	t-	1		•—i
O	4-*	1	OJ	C •
•"“t	Ul	1	—>	n L-
C		1	c	> x
o	>	1	n	o o
>	O	1	—i	\ N
o		1	»—	C —
>N	—	1	x E-	•—
rz	X	• 1	n C	O •
L_	c	L.I	Ul •—	c.
X	"C	XI	0 o	o c
o	*—	oi	CL “C	c. u
N	L.	NI	u>	N *->
	CL	— 1	D N	— ^
OSNOVNA
SOLA
PREDŠOLSKA
VZGOJA
-	kot izobraževanje ob delu (izobraževanje ob delu poteka vzpoiedno in je namenjeno vsem tistim, ki želijo pridobiti višjo izobrazbeno raven in usposobljenost)
izobraževanje
-------------*
delo
-------------»
—	kot menjavanje obdobij izobraževanja in dela — izobraževanje iz dela (povratno izobraževanje)
(namenjeno vsem, ki želijo izpopolniti znanje-izobrazbo, udeleženci lahko za določen čas prekinejo delo in se vračajo iz dela v redno izobraževanje. To je nov model in sicer: menjavanje obdobij izobraževanja in dela)
Vse tri poti do izobrazbe so enakopravne in enakovredne.
Po pridobitvi temeljne splošne in strokovne izobrazbe naj bi se mladi zaposlili, se ustvarjalno uveljavljali v delu in samoupravljanju. Čas izobraževanja bo usklajen z zahtevnostjo usmeritve in programi. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe naj bi trajalo dalj časa le pri tistih poklicih, kjer so zaradi zahtevnosti dela izobraževanje lahko konča šele na višji ali visoki šoli (npr. učitelj osnovne šole, učitelj srednje šo-' le).
Vsaka stopnja je skupaj z delovnimi izkušnjami podlaga za naslednjo.
Izobraževanje ni več dota, ki jo dajejo starši otrokom in pravica, ld jo daje družba občanom; izobraževanje na višjih ravneh postane pravica, ki si jo je treba pridobiti z uspešnim delom in z odgovornostjo do tistih, ki omogočajo delavcem nadaljne izobraževanje.
PROGRAMI ZA PRIDOBITEV STROKOVNE IZOBRAZBE V SREDNJEM IN VISOKEM IZOBRAŽEVANJU
- v programski sestavi srednjega izobraževanja zavzemajo osrednje mesto programi srednjega izobri eVanja. V njih se bodo učenci pripravljali za dela in naloge srednje zahtevnosti ■'sedanji poklici širokega profila) v posameznih smereh pa tudi za zahtevnejše poklice -tehnike različnih strok.
Izobraževanje po teh programih traja zato različno - od 2 do 4 let.
— Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja pripravljajo (podobno kot zdaj programi ddtovodskih in poslovodskih šol) za operativno strokovno vodenje delovnih procesov in druga sorodna dela na področju priprave in organizacije dela. Izobraževanje po teh programih traja največ 2 leti.
-	Programi za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju vodijo do višje in visoke izobrazbe, do magisterija in doktorata znanosti.
-	Programe po posameznih usmeritvah izobraževanja pripravljajo posebne komisije in strokovni sveti pri PIS (tekstilna usmeritev, kmetijska usmeritev, kovinsko predelovalna usmeritev in druge ...)
Usmerjeno izobraževanje zagotavlja mladim in odraslim udeležencem višjo raven splošne izobrazbe, širše temelje strokovne izobrazbe in bolj odprte poti navzgor kot večina dosedanjih poklicnih in drugih srednjih šol.
Zaradi olajšane prehodnosti udeležencev vsebujejo programi srednjega izobraževanja v prvih dveh letih enotno skupno vzgojno izobrazbeno osnovo, skrajšani program srednje izobrazbe pa njene izbrane vsebnine.
Skupna vzgojnoizobrazbena osnova predstavlja v prvem letniku usmerjenega izobraževanja večino, v drugem letniku pa do polovice posameznih vzgojno-izobraževalnih programov.
To ne pomeni, kot si nekateri napačno razlagajo, da predstavljata prva dva letnika srednjega usmerjenega izobraževa-
(Nadaljevanje na 3. strani)
P 0 G P A M I ZA
PRIDOBITEV D 0 K T D 0 " T A PR0GRAm| Zy od | DOB I TE''
MAGISTERIJA
programi za PRIDOBITEV
° 0 0 G R A M ZA P 0!D D -BITEV VI? I.
PROGRAMI
skrajšani
P R 0 G 0 A M I E I
E R E D N J E G A
NADA1 J c' /.»i i p r> n p ni ^ v | c o r r> |
I Z 0 D R A ? E '.'A N J r
(Nadaljevanje z 2. strani)
nja skupaj z osnovno šolo nekako desetletko.
Usmeritveni del s strokovnimi vsebinami je namreč bistvena sestavina vzgojnoizobraževal-nih programov že od prvega letnika srednjega izobraževanja. V drugem letniku bodo učenci pri nekaterih programih že sredi, pri skrajšanih programih celo že na koncu poti do strokovne izobrazbe. V tem se programska sestava srednjega usmerjenega izobraževanja pri nas bistveno razlikuje od programske sestave na začetku srednjega usmerjenega izobraževanja v nekaterih drugih republikah in pokrajinah, kjer je v prvih dveh letnikih težišče na splošnem izobraževanju.
Kakšna je vsebina skupne vzgojno izobrazbene osnove in kakšno mesto imajo v njej posamezni predmeti in področja. To nam prikazuje predmetnik skupne vzgojnoizobrazbene osnove, ki ga je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije leta 1979.
Področja -predmeti	Skupno št. ur
SPLOŠNO KULTURNO Slovenski jezik	
in književnost	245
Umetnostna vzgoja	70
Tuji jezik	105
MATEMATIČNO	
Matematika	105
NARAVOSLOVNO	
Fizika	70
Kemija	70
Biologija DRUŽBOSLOVNO	70
Samoupravljanje s temelji marksizma	113
Samoupravljalska praksa	27
Zgodovina	140
Geografija	70
Obramba in zaščita	140
TELESNO IN ZDRAVSTVENO
Telesna vzgoja	140
Zdravstvena vzgoja	53
PROIZVODNO-TEHNICNO Osnove tehnike in proizvodnje
210
Navedenim predmetom moramo dodati v vsakem letniku po 10 dni za proizvodno in delovno prakso in po 5 dni za kulturne, naravoslovne, telesno-vzgojne in obrambne dejavnosti. Fakultativni predmeti obsegajo lahko še do 210 ur pouka.
Skupna vsebina 1. in 2. letnika 1628 ur-74,4% Obseg usmeritvenega dela
560 ur — 25,6 Skupaj 1. in 2. letnik:
2188 ur - 100%
Upam, da boste v tem skrčenem obsegu pojasnil o usmerjenem izobraževanju le našli temeljne značilnosti usmerjenega izobraževanja, kar sodi k splošni razgledanosti vsakega delavca in občana, saj bi se sicer težko znašel v novi stvarnosti, med novimi pojmi in strokovnimi izrazi. Ostali bi celo negotovi tedaj, ko bi želeli vplivati na poklicne odločitve svojih otrok ali pa se sami odločali o svojem nadaljnjem izobraževanju.
O vsebinskih vidikih in programih usmerjenega izobraževanja za tekstilno stroko pa bomo napisali v enem izmed naslednjih glasil.
NENADIC DRAGICA
stavbna
zemljiška
skupnost
Že od 20. 7. je v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti in osnutek statuta te skupnosti. V času javne razprave, ki bo trajala do 31. 8. 1980 se bodo zbirale pripombe in predlogi katerih bodo v samoupravni komunalni skupnosti občine Novo mesto - Enoti za urejanje stavbnih zemljišč oblikovali v okviru iniciativnega odbora za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti dokončno besedilo.
Po zaključni javni razpravi bo iniciativni odbor poskrbel za podpis samoupravnega sporazuma in nato za sklic prve seje skupščine skupnosti, kar naj bi se zgodilo predvidoma do konca oktobra 1980.
Da bi zvedeli nekaj več o načrtovani stavbni zemljiški skupnosti smo zaprosili strokovnega tajnika enote za urejanje stavbnih zemljišč pri samoupravni komunalni skupnosti občine Novo mesto, da nam pove za kaj v bistvu gre.
Tov. Mirko Lovko se je prijazno odzval in nam povedal sledeče.
Kot ste lahko zasledili v gradivu, ki vam ga je posredoval iniciativni odbor, gre za novo ogranizacijsko vsebino. Takoj v začetku bi rad poudaril, da ne gre za povečanje števila delavcev v službah SIS, kajti to delo že sedaj opravljajo določeni ljudje. Bistveno vprašanje, ki ga bo razrešila samoupravna stavbna zemljiška skupnost je v boljši in predvsem v samoupravni organiziranosti.
Znano je, da stanovanjsko in drugo graditev spremlja vrsta težav. Najbolj znane so:
—	dolgotrajna izdelava in sploh pomanjkanje urbanistične dokumentacije,
—	kompliciranost in dolgotrajnost upravnih postopkov pri pridelovanju dovoljenj,
—	neusklajenost načrtovanja razvoja in načrtovanja posegov v prostor,
—	neizdelana zemljiška politika itd.
Z ozirom na nešteto bo naloga stavbne zemljiške skupnosti zagotavljati organizirano in pravočasno komunalno urejana stavbna zemljišča za vse vrste graditve,, še posebej za stanovanjsko graditev, tako družbeno usmerjeno kot individualno.
Iz gradiva, ki je v javni razpravi je razvidno, da bo samoupravna interesna skupnost t. j. stavbna zeljiška skupnost občine Novo mesto skrbela poleg koordinacijskih nalog tudi za zajemanje virov financiranja.
V dosedanji praksi, za katero vemo, dane odgovarjale napri-mer investitor moral plačati komunalni prispevek od katerega pa v prvi fazi gradnje ni imel skoraj nobene koristi. To pa predvsem zato, ker ni nihče v celoti skrbel za koordinacijo med vsemi faktorji, ki vplivajo na gradnjo. V bodoče bo to nalogo opravljala stavbna zemljiška skupnost.
Povedati moram, da pri financiranju ne gre za neke nove dajatve, ki bi jih morali plačati občani, pač pa se bodo sedaj zagotovljena sredstva prerazporedila in racionalnejše uporabila, kar vse bo v praksi pomenilo, da bo individualni investitor za sorazmerno manj denarja dobil komunalno urejeno zemljišče.
Ob koncu razgovora smo se tov. Lovku zahvalili za pojasnilo in ga v imenu naših bralcev prisrčno pozdravili.
1 (Iz glasila NOVOLES)
Neodgovoren je tisti, ki meni, da sta vedno možni le dve rešitvi njegovega in tista, ki je napačna.
Franc Šetinc
V TOZD Delta so si zaposleni lahko ogledali razstavo amaterske likovne skupine iz Rogoznice, ki je krajevna skupnost v kateri je tudi naša TOZD Delta.
	gam	*'Jj	>1
te			
			
Sodelovanje mladine novomeškega dela Laboda z vojaki iz vojašnice Milan Majcen, se je še razširilo, saj načrtovene akcije zajemajo poleg kulturnega področja še šport in rekrativno dejavnost.
razvoj
zajemanja
podatkov
Nekaj misli o načinu in razvoju zajemanja podatkov v DO Labod Novo mesto v obdobju 1976—1980 in perspektive za naprej
Kot je znano se je v letih 1974, 1975 k DO Labod Novo mesto pridružilo več drugih DO in to: DO Delta, Ptuj, DO TIP—TOP Ljubljana, s svojimi TOZD-i in DO Rog Novo mesto, katere so s pridružitvijo k DO Labod Novo mesto prispevale k posodobitvi načina knjiženja glavne knjige, kakor tudi knjiženja saldakontov kupcev, saj so zgoraj omenjene DO s sabo prinesle knjižne stroje Aseota in Kieurle. Do tega časa sta se namreč v Labodu glavna knjiga in saldakonti dobaviteljev knjižila ročno, kakor tudi nekatere druge pomožne evidence. Fakturiranje in saldo-konti kupcev pa sta se obdelovala v Krki oziroma na NCR-u. V letu 1977 pa smo zaradi pričakovanih vse večjih okvar na obstoječih knjižnih strojih kupili takoimenovani mini računalnik DARO 1840, na katerem sedaj vodimo glavno knjigo ter saldokonte dobaviteljev za vse TOZD-e in DSSS. V letu 1978 pa smo na njemu knjižili tudi saldokonte kupcev, na kar
smo to obdelavo v letu 79 prenesli v Novoles. Tudi fakturiranje smo prenesli iz Krke v Novoles, kjer se sedaj še istočasno obdeluje tudi blagovno knjigovodstvo.
Kaj lahko sestavlja Daro 1840?
1.	Centralna enota z glavnim spominom na kateri je še vhod za MKK in (nosilec za neskončne obrazce),
2.	Dodatni spomini,
3.	Periferne enote: čitalec luknjanega traka, čitalec luknjanih kartic, luknjač traka in sedaj je možno priključiti enoto za disketo.
Zajemanje podatkov
Podatke lahko zajemamo na luknjan trak (potrebujemo luknjač traku), naluknjane kartice (potrebujemo luknjač kartic) in v zadnjem času na disketo (potrebujemo disketno enoto).
Obdelava podatkov
Zajete podatke s programom včitavamo v stroj in jih obdelujemo. Podatke lahko včitavamo s pomočjo periferne enote či-talca traku, če smo jih zajeli na luknjan trak ali s pomočjo periferne enote čitalca kartic, če smo podatke zajeli na luknjane kartice ali pa s pomočjo disketne enote, če smo podatke zajeli na disketo. Izhod obdelanih podatkov je možen na MKK (magnetna konto kartica) ali pa na neskončne obrazce. MKK omogoča tiskanje na kartico
(vizuelni pregled kartice) in magnetni zapis (n. pr. št. konta, naziv, stv., komulativni promet, saldo) s čemer je doseženo, da ni potrebno prevzemanje predhodnega stanja, ker to naredi stroj sam, ko prečita magnetni zapis.
Kaj lahko obdeluje na Daro 1840
Obdelujemo lahko, n. pr. glavno knjigo, saldakonte, materialno knjig. plače itd.
Nekaj o zajemal n ih strojih TRS—721
Zaradi nenehnih okvar luknjača kartic in veriflcirke (zajemanje podatkov za obdelavo na Novolesovem računalniku (smo že v letu 1979 začeli misliti na nakup novega sredstva za zajemanje podatkov. Tako smo v drugi polovici 1979 pri Metalki Ljubljana naročili dve disketni enoti in dva ekrana, ki smo jih sredi letošnjega leta tudi dobili.
Kaj nam omogočajo novi stroji?
1.	Hitrejši vnos podatkov in njih verificiranje in ažuriranje,
2.	Mnogokratna uporabnost diskete (kartico lahko uporabimo samo enkrat),
3.	Zavzame manj prostora in je enostavnejša dostava v obdelavo.
Kaj vse je možno vključiti v sistem?
1. Maksimalno lahko sistem
vsebuje štiri enote za diskete in štiri ekrane,
2. Na sistem pa lahko priključimo še periferne enote.
a)	en printer
b)	diskovno enoto,
c)	trakovno enoto,
d)	kompotibilni kanal,
e)	data — rekorder
Kaj nam omogoča takšen sistem?
1.	Z njim lahko zajemamo podatke - omogoča vpis, verificiranje in iskanje,
2.	Omogoča prenos podatkov,
3.	Omogoča prepis podatkov, tabeliranje disket in kontrolo enot.
Da to lahko delamo, nam je Metalka na tip disketi dala ustrezne programe.
4.	S pomočjo programov DEYMOBOL, MOBOL in MO-BOLIST lahko naše izvirne programe (na pr. plače, fakture) prevedemo v tako obliko, ki jo mašina razume.
Kaj je naša naloga v bodoče?
1.	Potrebno bi bilo preiti na enoten sistem zajemanja podatkov (samo na diskete, sedaj imamo tudi luknjan trak),
2.	Potrebno je čim bolj izkoristiti kapacitete obstoječih strojev, zato bi bilo dobro, da bi spravili na strojno obdelavo take evidence, ki se sedaj vodijo ročno (na pr. materialno knjigovodstvo, plače, amortizacijo itd.).
RADO ZUPAN
novo
sodelovanje
V vojašnici Milan Majcen je bilo v soboto, 13. septembra kviz na temo „TITO— REVO-LUCIJA—PARTIJA”, kjer so sodelovali vojaki vojne pošte 1394 in mladinke Laboda. Tokrat nismo imeli svoje ekipe, pač pa so naša dekleta sodelovala v vseh ekipah, še posebno viden pa je bil njihov kulturni nastop. Zapele so borbene pesmi, narodne - črnogorsko, bosansko in makedonsko — in seveda Jugoslavijo. Tudi z recitalom so navdušile in tako zares ni čudno, da so bile deležne številnih pohval.
Tokratno sodelovanje je novo, saj z vojno pošto 1394 naši mladinci do sedaj še niso stopili v S-tik. Povabilo jih ge seveda razveselilo, saj so s tem razširili sodelovanje na širši krog mladine v vojašnici Milan Majcen. Na koncu prireditve se jim je še posebno toplo zahvalil komandant vojne pošte 1394 tov. Radoslav Bogičevič in našim mladincem izročil knjigo „Edvard Kardelj”.
Ob tokratni prireditvi so sodelovale v ekipah: Ema Dragan, Tončka Kralj, Sonja Gajič in Darinka Zarabec; v žiriji je bila Tatjana Maresič; v kulturnem programu pa so se predstavile Nežka sGodler, Marjana Trum-betaš, Jožica Krevs in Ema Dragan. Poleg lepega nastopa so Labodove predstavnice razveselile nastopajoče tudi z našimi značkami, Labod pa je poklonil prirediteljem tudi blago za dekoracijo prostora.
Ob teh pohvalah pa je potrebno dodati še nekaj graje -kajti prva vrsta, rezervirana za povabljence, je ostala prazna. Kljub informativnem biltenu, obvestilom - osebnim vabilom sekretarjem ZK, predsednikom sindikata in direktorjem, ni bilo nikogar, ki bi s svojo prisotnostjo počastil prizadevanje mladih.
kontrola
kvalitete
Spremljanje kvalitete je ne-obhodno potrebno. Kontrolo kvalitete ne smemo opravljati
naši izdelki na video kasetah
Ali bi-uganili, da predstavlja ta fotografija stroj za pregledovanje tkanin pri vhodni kontroli surovin.
samo na gotovem izdelku, temveč je treba kontrolirati že surovine, pomožne materiale in dodatke. Ravno tako moramo opravljati kakovostno kontrolo v samem precesu dela od krojenja, šivanja, likanja pa tja do pakiranja izdelkov.
Pred odpremo izdelkov na tržišče opravljam zaključni oziroma vzorčni pregled gotovih izdelkov, pri katerih moramo nujno opraviti detaljnejši pregled izdelkov kot so npr. mere izdelka, kvaliteta izdelave, morebitne napake v materialu, uporabljen pravi pomožni material itd. pri tem pa moramo obvezno upoštevati vsa zakonska ter interna določila o kvaliteti, merah, pakiranju ipd.
Z željo, da bi bili naši izdelki čim kvalitetnejši, smo se v interesu vseh TOZD odločili za nabavo kontrolnih žigov za končno kontrolo v proizvodnji. Vendar na žalost opažamo, da je pri tem nekaj odpora, kar nikakor ni prispevek k boljši kvaliteti.
Za posledico pa ima slabša izdelava in, s tem v zvezi tudi pomanjkliva kontrola, številne reklamacije potrošnikov, ki so v večini primerov tudi opravičene. Med vzroki za reklamacije pa so tudi manj kvalitetni materiali.
V času velike ponudbe na trgu, kjer je velik poudarek na kvaliteti, bi se morali vsi in z večjo slogo potruditi za dosego enotnega cilja - to je za kvaliteto izdelka, ki je tudi edino vodilo k boljšemu uspehu plas-mana na trgu.
TONI PEKOLJ
naloge pred 2. konferenco
V	teku so priprave na 2. konferenco ZSS na temo „Na-loge sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela.” Uveljavljanje delitve po delu je eno od najpomembnejših družbenoekonomskih vprašanj in s tem naloga vseh družbenih dejavnikov, še posebej zveza sindikatov.
V	pripravah na 2. konferenco ZSS smo tudi v naši OOS sprejeli rokovnik opravil in nalog. V zvezi z nalogami, ki so pred OOS, smo dali prednost nalogam, ki se tičejo dohodkovnih odnosov, predvsem v smislu dograjevanja sistema. Sprejetje bil akcijski program, ki predvideva posamezne aktivnosti. Kot prioritetno nalogo smo postavili dograjevanje sistema nagrajevanja po delu, za kar naj bi delavski svet sprejel poseben program in določil nosilce nalog.
Sedaj je v teku javna razprava o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Tako so med nami pomembne naloge, za kar bo potrebno veliko dela in pomoči strokovnih služb.
OOS DSSS
V letošnjem stabilizacijskem letu smo se odpovedali tudi hlini fltodnim revijam, ki smo jih prejšnja leta prirejali na sejmih, naše modele pa predstavljamo obiskovalcem s pomočjo videokaset.
Snemanje kaset je bilo na Otočcu koncem avgusta. S petimi najboljšimi manekeni iz Društva modnih delavcev iz Ljubljane smo posneli jesensko kolekcijo ?in modele iz pomladno—poletne kolekcije. Snemanje so vodili delavci AVS Zagreb, katerih ponudba je bila izmed vseh najugodnejša.
Tako so se že na zagrebškem ’ sejmu vrtele video—kasete. Ureditvi 10 kvadratnih metrov razstavne površine, namenjene Labodu na tej prireditvi, smo tokrat posvetili še posebno pozornost. Prostor je bil tako tudi po mnenju poznavalcev zares prijeten. Sicer pa velja za zagrebški velesejem, da je tako širok in obsežen, da se obiskovalec, ki ne prihaja z jasno poslovno usmeritvijo izgublja med halami in različnimi predstavljenimi eksponati. Zato je prijeten in privlačen razstavni prostor še posebnega pomena. Ob tem je Labodu pomagal tudi RIZ Zagreb; ta nam je brezplačno posodil 3 televizijske priprave za predvajanje video-kaset.
Zagrebškemu velesejmu sledi specializirana sejemska prireditev v Sarajevu. Labodov razstavni prostor bo tokrat obsegal 100 m2, ker pa je sarajevski sejem povsem konfekcionarski, si od te prireditve tudi mi veliko obetamo.
Na začetku oktobra se nato selijo naši modeli v Skopje na sejem zaprtega tipa, kjer potekajo komercialni pogovori.
Na vseh omenjenih prireditvah bomo obiskovalcem predstavili naše modele s pomočjo video—kaset in tako na prijeten način pokazali naš širok proizvodni program.
Pri dvajsetih vpraša dekle: ,Kakšen je? ”
Pri tridesetih: ,,Kje je? ” Pri štiridesetih: ,,Kaj je? ”
javna
razprava
v delti
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Delta je dne 19. 9. 80 organiziral javno razpravo o:
-	DRUŽBENEM DOGOVORU o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in o
-	DRUŽBENEM DOGOVORU o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Na razpravi je bilo izoblikovano naslednje stališče oz. pripomba:
-	za regres za letni dopust naj bi bila določena okvirna višina „od — do”. Upoštevajo naj se socialne razmere zaposlenih.
-	jubilejne nagrade naj ostanejo v dosedanji obliki
Družbenopolitične organizacije TOZD Delta so organizirale JAVNO RAZPRAVO osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 -1985. Ugotovili smo, da so plani posameznih SIS zelo obširni glede na materialne možnosti. Vsled tega bomo pripravili določene pripombe na te programe, vendar pa imajo nekatere interesne skupnosti prioriteto kot npr. otroško varstvo in izobraževalna skupnost.
V prvi polovici meseca oktobra bomo o sporazumih razpravljali vsi delavci TOZD na tribuni, kjer bodo posredovana tudi stališča DPO Pripombe na programe, ki bodo sprejete na tribuni, bomo posredovali interesnim skupnostim.
MARIJA MAGDIČ
pevski zbor v libni
Po daljšem premoru je v našem TOŽD lani oktobra spet začela delovati pevska skupina. Čeprav so zbor zapustile skoro vse dotedanje pevke, smo se v popolnoma novem sestavu pogumno lotile dela.
Kmalu smo ugotovile, da naše delo ne bo lahko zaradi dvoizmenskega dela. Nismo si mogle dovoliti, da bi pevke vadile na račun delovnega časa, zato smo pri zboru ostale samo pevke iz ene izmene. Seveda imamo v tem primeru lahko vaje samo vsak drugi teden, kar je premalo za dobro kvaliteto zbora. Poleg tega so pevke vezane na prevoz, zato smo na vajah malokdaj.
Kljub vsemu pa nam problemi, ki jih imamo ne kalijo veselja do petja. Za strokovno pomoč smo prosile tov. LAPUHOVO,. ki je zborovodja na osnovni šoli Jurij Dalmatin. Za začetek smo bile dokaj skromne, saj smo nameravale nastopati samo na internih proslavah, ko pa smo dobile vabilo naj nastopimo na proslavi, ki jo je GP Pionir priredilo za svoje delavce, se vabilu nismo mog)e odreči.
S tem nastopom smo ,.prebile led” in poleg domačih proslav sodelovale na Posavski pevski reviji in na kvizu znanja na Sromljah. Razveselilo nas je tudi povabilo moškega pevskega zbora Bratov Milavcev iz Brežic, naj z njimi sodelujemo in ob določenih priložnostih skupaj zapojemo.
Žal pa moremo mimo ugotovitve, da je za delovanje pri pevskem zboru ali folklorni skupini premalo zanimanja s strani mladih, saj bi se vendar morali zavedati, da vsakdo, ki sodeluje v katerikoli kulturni obliki, krepi in ohranja našo pesem, naše narodno bogastvo.
IRENA STRGAR
v tip - top referendum
Na podlagi 463. člena zakona o združenem delu in 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 52. člena statuta TOZD TIP-TOP Ljubljana je Delavski svet TOZD-a dne, 11. septembra 1980 sprejel sklep o razpisu
referenduma, ki bo 26. septembra 1980.
S tem referendumom delavci TOZD TIP—TOP odločajo o spremembah statuta TOZD-a. Spremembe se nanašajo na dopolnitev 96. in 98. člena statuta.
Pri 96. členu je sprememba, da je za direktorja TOZD-a lahko izvoljen kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
-	Da ima svisoko šali višjo izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj pet do deset let delovnih izkušenj;
-	Da ima ustrezne organizacijske sposobnosti;
-	Da je družbeno politično delaven in moralno-etično neoporečen.
Pri 98. členu pa se spremeni tretji in četrti stavek, tako da se glasi:
Po sprejetju sklepa o razpisu se v smislu določil zakona imenuje tripartipno komisijo, ki jo sestavljajo:
-	predstavniki, kijih imenuje delavski svet,
-	predstavniki, ki jih imenuje sindikalna organizacija TOZD-a,
-	predstavniki, ki jih imenuje družbena skupnost.
Za izvedbo referenduma je delavski svet na zadnji seji imenoval naslednjo komisijo: Drago	Zupančič—predsednik,
Anton Košir-član, Dragica Si-tar-član in Marija Sečko-na-mestnik.
MILAN GREGORIN
zadovoljstvo je pogoj za uspešno delo
Nemalokrat se pojavijo razprave o delu sodelavcev, ki so večkrat dopolnjene z obsojanjem za malomarnost, nedelavnost, neuspešnost. Res je, da se mora delavec, posebno delavec z ustrezno izobrazbo, sam dokopati do sistema dela, do metode, ki ga bo pripeljala k uspešnim rezultatom.
Vsa znanja in pripravljenost za delo pa so zamanj, če vsemu botruje nezadovoljstvo, če človek ne more v delu najti, oziroma uveljaviti svojih interesov, svojih želja in sposobnosti Zato je nujno, da se v kadrovski politiki prisluhne željam pri razporejanju delavcev za opravljanje nalog, saj bodo rezultati dela posameznikov zadovoljivi v veliko večji meri, če bo vsakdo opravljal delo, ki ga veseli, za katerega je takorekoč rojen. Ob
takem posluhu za želje delavcev in temu primerno razporejanju bodo rezultati večji, saj je zadovoljstvo na delu prvi pogoj za uspešnost. Za tem pa strmimo vsi skupaj, saj je od rezultatov dela odvisno poslovanje, dohodek in delitev dohodka posamezne ogranizirane skupnosti Prizadevanja na tem področju niso ostala še nikoli neplačana - posebno v gospodarstvu ne. Posebno pa nas bodo lahko pripeljala do vidnih rezultatov v času vsestranskih sukrepanj .za boljše doseganje rezultatov dela, saj je to tudi eden od faktorjev, ki vpliva na zadovoljstvo organiziranih delavcev.
NEŽKA GODLER
odmev
Prispevek, kakršnega nam je napisala tov. Godleijeva, je dobrodošel, saj misli o zadovoljstvu in nezadovoljstvu na delovnem mestu niso tako redke. Kje pa so meje, oziroma kakšne so možnosti za reševanje tega vprašanja, pa smo povprašali tov. Dragico Nenadič, vodjo kadrovsko—socialne službe v Labodu. Tovarišica Nenadičeva je svoj odgovor začela kar s citatom iz članka tovariša Popita, objavljenem v Delu dne, 20. septembra letos:
..Znotraj gospodarstva moramo začeti uresničevati takšno politiko zaposlovanja, da bo pravi človek razporejen na pravo mesto. Danes imamo dosti delavcev, ki opravljajo takšne naloge in opravila, ici jih po svoji praktični usposobljenosti niti po svojem formalnem šolskem znanju ne bi smeli in tudi ne morejo učinkovito opravljati. Tega seveda ne bo tako preprosto spremeniti. V delovnih organizacijah in v upravnih organih moramo začeti bitko za spreminjanje takšnih razmer.”
Pred kadrovskimi službamue torej težko in veliko delo. Da pa bo možno spremeniti politiko dela kadrovskih služb, bo gotovo najprej potrebno te službe izpopolniti, hkrati pa se zavedati, da je to kompleksno delo, v razreševanju katerega imajo svojo vlogo prav vsi zaposleni, še posebno pa individualno poslovodni organi. Cilj pa bo dosežen le, če bo tudi miselnost spremenjena, kajti ni redko, da je nezadovoljstvo pogojeno z nepravim vrednotenjem določenih del in služb. Marsikdo se je odločil za določeno šolo s ciljem „biti nekdo in nekaj”, ne da bi pri tem pomislil ali bo po končani šoli dobil ustrezno zaposlitev in ali bo kos nalogam. Pravilna usmeritev za poklic, šolsko znanje, praksa in pridobljene delovne (Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
izkušnje so podlaga za dobro kadrovanje. Poleg osebnih sposobnosti in ambicij pa je nujno pogjedati tudi na potrebe, kajti ,.svobodna izbira poklica se kaj hitro spremeni v svoje nasprotje”, pravi v že omenjenem članku tovariš Popit in nadaljuje:
..Svoboda je namreč le takrat, ko se vpiše, ampak potem, ko ga je treba zaposliti, ko te možnosti ni, potem od te navidezne svobode ne ostane ničesar”. V bodoče pravi tovarišica Nenadičeva, bo kadrovska služba še doslednejša pri prilivanju kadrov tako iz notranjih kot iz zunanjih virov. Še dosledneje pa bo spremljala štipendiste kot vse, ki študirajo ob delu. Stalni stiki, spodbude in dopolnjevanje teorije z dejanskim stanjem ter vpogjedv dejanske možnosti kasnejše vključitve v delo, sta gotovo porok za plodno delo in s tem tudi za zadovoljstvo na delovnem mestu. Le tako bomo sosegli, da se ne bodo mladi borili — kot je to žal Mo — le za diplomo zaradi diplome, ampak za znanje, ki ga bodo s pridom in veseljem vtkali v svoje delo, v razreševanje problemov in v gradnjo skupnih uspehov. Da pa bi se delo dopolnjevalo, bi morali spremeniti svoj ozek odnos. Če se pokaže potreba, bi morali priskočiti na pomoč sodelavcu, sosedu, ne pa se vedno sklicevati le na to, da smo mi svoje delo že opravili, sosed pa naj poskrbi, da bo svoje. To je sicer značilno predvsem za tiste službe, ki so vezane na papir in svinčnik, kjer je končni cilj -povezava dela vseh služb — manj nazoren. Drugače pa je v materialni proizvodnji. Končni cilj je komad in za ta skupni cilj se bore vsi skupaj. Lahko rečemo, da je delovna in kolektivna zavest v materialni proizvodnji bolj prebujena.
Torej lahko računamo na tisto postavko iz Zakona o usmerjenem izobraževanju in na kongresne dokumente, kjer je rečeno, da bo vsak razporejen na sebi primerno delovno mesto, torej na delovno mesto in naloge za katere je usposobljen.
„Ob tem sem p .pričana, da se po petih letih usmerjenega izobraževanja ne bodo več pojavljala taka vprašanja v tolikšni meri, kot jih je slišati in čutiti ta čas in da bo počasi tudi miselnost o lažjih, boljših, lepših ... delovnih mestih spremenjena. In k temu pogovoru na rob, „pravi tov Nenadičeva,” naj dodam misel, da noben interni akt ne more zagotoviti boljših odnosov, ampak le zavest vseh, ki združujejo delo.”
L. J.
Zorica na Labodovi modni reviji pred leti in na sejmu mode, ko je predstavljala celoten program CML s poudarkom na Labodovih modelih.
dvanajst let zvestobe
Pred dvanajstimi leti je Labod začel prirejati modne revije za poslovne sodelavce. Med manekenkami, ki so predstavljale naše nove madele, je bila tudi ZORICA PESEK, kije takrat že veljala za eno najboljših slovenskih manekenk in je svoj ugled skozi vsa ta leta uspešno potrjevala in dvigovala. Vseh dvanajst let pa je vzporedno z številnimi vidnimi in uspešnimi nastopi zvesto sodelovala z Labodom tako na revijah kot ob zaključevanjih.
Tudi ob letošnjem zaključevanju smo jo srečevali nasmejano, prijazno in domačo. Ta Zoričin neposreden topel in nadvse prijazen odnos pa je gotovo tudi del njenega uspeha. Kako torej je začela svojo manekensko pot, kako ona vidi razvoj naše Delovne organizacije in seveda kako ji uspeva daje kljub naporom tegg poklica družini (ima dva sina) in številnim obveznostim v Društvu modnih delavcev, ostati tako sveža. Ker je Zorica zelo prijeten sogovornik, je pogovor hitro stekel v vse smeri njenega delovanja, predvsem pa sodelovanja z Labodom.
»Najprej naj povem, da sem se že v srednji šoli ukvarjala malo z novinarstvom in malo z manekenstvom, kije bilo takrat pri nas kaj slabo organizirano. Za tem sem dve leti delala v Beogradu, kjer sem naredila tudi manekensko šolo, nato pa začela delovati v Ljubljani. Takrat je tudi Labod začel s svoji-
mi modnimi .revijami in spomnim se, da je na prvih vodil program tovariš Mirko Rupnik—vaš vodja nabavne službe. Za tem je ta oblika predstavitve vaših modelov rastla m tako v zadnjih letih postala ena pomembnejših modnih prireditev v Sloveniji. Letos je zaradi stabilizacijskih prizadevanj odpadla, vendar smo je nadomestili z video—kaseto. Vsekakor mora biti model predstavljen živo, komplektiran z vsemi ciodatki in malenkostmi s katerimi dobi gledalec šele prao predstavo. Se tako lepa bluza ali krilo je na obešalniku brez življenja, torej brez efekta, zato je dobra reklama in dobra predstavitev kolekcije zares najboljša naložba.”
Na zaključevanju kolekcij za pomlad-poletje 81. je takokot na številnih zaključevanjih poprej, Zorica predstavila našim kupcem kolekcije pomlad-poletje 81. Ob dolgoletnem sodelovanju ji stranke zaupajo in neredko jo poprosijo, da jim pomaga pri izbiri, da jim svetuje. Ob tem se Zorica rada spomni naših modelov izpred dvanajstih let. »Velik napredek ste dosegji, saj se je vaš proizvodni program tako zelo razširil, modeli so modni ter lepi, materiali so kvalitetni. Prijetno je predstavljati vaše proizvode, saj se med seboj dopolnjujejo in le tu in tam je potreben kakšen dober dodatek, da model zaživi v svoji celotni podobi. Pri tem pa že zopet prisoten konzorcij CML, ki s svojo ponudbo do-olnjuje vaše modne izdelke, rečujem se takorekoč z vašo modno proizvodnjo in lahko rečem da ste trdno zasidrani na tretjem mestu pri ženskih blu-
zah pa ste v samem vrhu. Cene so sicer sorazmerno visoke, vendar tudi ne pretirano — tudi tukaj — tako kot po kvaliteti -zasedate tretje mesto.”
Pogovor je zašel sem ter tja, od prvih modnih revij, do lanske turneje po Jugoslaviji in ob tem je Zorica poudarila nujnost fizične vzdržljivosti manekenke.” Nujno se moramo ukvarjati tudi s športom, ki krepi našo kondicijo. Celodnevne vaje, naporna potovanja, čas ki nas prehiteva... vse to zahteva od nas precejšnje napore”. Poleg samega manekenskega dela je Zorica Pesek precej angažirana tudi v Društvu modnih delavcev, pa je bila tudi ena od pobudnikov za ustanovitev tega. Člani društva so organizatorji številnih modnih prireditev in novosti v našem modnem svetu sploh. Sedaj, ko je zorana ledina, hite z delom, da bi ponudili čim kvalitetnejše in cenejše usluge. Tesno pa je društvo povezano tudi z Labodom, saj je bila pripravljena z njihovim sodelovanjem že marsikatera modna revija in predstavitev, med zadnjimi tudi videokaseta. Za v bodoče pa člani društva_ skrbe tudi za podmladek na tem področju, saj organizira tudi manekensko šolo. Ob tem je precej dela, saj biti manekenka, prrvi Zorica, kije šolo ustanovila in jo tudi vodi, ni dovolj biti prijetna in suha. Seboj odnese na oder človek tudi svoj karakter, svojo »vsebino”, s katero predstaviš model in mu daš pečat. Resen odnos do dela, samodisciplina in veselje do poklica pomagajo Zorici pri njenem delu in uspehu. Te lastnosti pa skuša vcepiti tudi vsem, ki prihajajo na manekenski oder.
V dvanajstih letih, odkar je IVANKA ZUPANČIČ v Labo-du-TOZD TEMENICA, šeni bila na bolniški.
še nikoli v bolniški
Ivanka Zupančič iz sTOZD Temenica je že trinajsto leto v Labodu. Dela na delovnem mestu industrijske krojačice, kjer velja za prizadevno in vestno delavko. Aktivna pa je tudi v SIS, saj je tudi vodja delegacije.
Za vso njeno delo, prizadevanje, še predvsem pa kot edini delavki, ki ves čas službovanja v Labodu še ni bila na,.bolniški”, ji je kolektiv izročil priznanje in pozornost. Povprašali smo jo, kako ji uspe, da ne zboli?
,,Kar odporna sem, če pa me že ujame kakšen prehlad, si pomagam z domačimi zdravili in tako kar lepo mine. Seveda pa moram povedati, da sem še sama in tako mi tudi za nego ni potrebno jemati ,.bolniških”. Po tem, ko bodo prišli otroci bo pa verjetno drugače ... Ta čas pa niti nimam časa zboleti, saj me poleg službe tudi doma, kjer ima precejšnjo kmetijo, čaka obilica dela.”
Da bi tov. Zupančičevi tudi v bodoče uspelo tako zdravo in zadovoljno življenje!
dodatni
program
Že v mesecu maju je TOZD Temenica poleg izdelave moških oblek, dobila še dodatni program ženskih kril, po katerem je na trgu vse več popraše-vanja. Prevzeto delo bodo delavci te TOZD dokončali do postavljenega datuma — to je 10. oktober. Da bi rok ujeli se je kolektiv strinjal, da skrajša svoj letni dopust za dva dni, sobote pa so od poletja pa do postavljenega datuma — vse delovne. Dva dopustniška dneva pa bodo delavci izkoristili v oktobru, ko bo v plodnih trebanjskih krajih tud še dovolj jesenskih opravil.
„naši” med
200 velikimi v Sloveniji
Gospodarski vestnik je 5. julija spet izdal pregled 200 največjih slovenskih delovnih organizacij v letu 1979. Uvrstil jih je po višini dohodka tako kakor že v enakem lanskem pregledu. Deset največjih v Sloveniji je: Iskra v Kranju, Gradis, železarna Jesenice, TAM, železarna Ravne, GORENJE v Velenju, ŽG železniško transportno podjetje Ljubljana, rudnik lignita v Velenju, Slovenijaceste SGP in Slovenijales — trgovina v Ljubljani. Za njimi pa so naslednje DO s področja širše Dolenjske in Spod. Posavja. Najprej navajamo pri vsaki „našr DO njeno mesto v tabeli 200 največjih, v oklepaju pa njeno lansko mesto v enaki uvrstitvi.
11. (11) INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto
19. (13) KRKA, tovarna zdravil Novo mesto
28. (23) SGP PIONIR Novo mesto
65.	(70) Tovarna celuloze in papirja Krško
66.	(88) .NOVOLES, lesni kombinat Straža
110. ,(119) NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto
123. (146) INLES, industrija stavbnega pohištva, Ribnica
130. (116) Konfekcija LIS CA, Sevnica
140. (114) ITAS, industrija transp. sredstev in opreme, Kočevje
144. (137) BETI, belokranjska trikotažna industrija, Metli-Icfl
154. (138) LABOD, tovarna oblačil Novo mesto
180. (194) JUTRANJKA, industrija otroške konfekcije Sevnica
187. (—) ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič
196. (192) Gozdno gospodarstvo Kočevje.
Tudi v TOZD TIP—TOP se mladina vse bolj prebija. Na posnetku vidimo Majdo Žnidaršič, ki se aktivno vključuje v vse mladinske dejavnosti.
egipt uvaža konfekcijo iz kitajske
Egipt bo letos uvozil iz Ljudske republike Kitajske konfekcijske proizvode v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Pri tem gre največ za moške in otroške hlače, ženske in moške jakne, puloverje, srajce, dekliške obleke, pižame in spalne srajce. Dostava konfekcijskih izdelkov bo v času od začetka julija pa do konca leta. Da bi se obdržale relativno nizke cene, ki jih je za masovno konfekcijo določila država, bo ta uvoz oproščen carinskih dajatev in davka.
V Egiptu se tekstil prodaja le preko državnih zadružnih pro-dajalen. Natančna kontrola onemogoča nabavo teh izdelkov po nižjih cenah in nato morebitno prodajo z znatno maržo. V državnih prodajalnah stane npr. moška pižama od 1,55 e. funtov in več, srajca od 3 e. funtov dalje, otroška srajca pa od 1,70 e. funtov naprej, (e. funt je 2,80 DM) Odločitvi o
uvozu kitajske konfekcije so oporekali predstavniki združenja „Egiptian Industries Union” in pri tem pokazali tudi na pojave v tekstilni industriji v preteklih letih, ko so bile zaprte tudi nekatere tovarne in prekinjen izvoz v dečele Egiptovsko ministrstvo za finance je podalo obrazložitev, da je bil uvoz neizbežen, ker domača proizvodnja ni v stanju pokriti potrebe. V kolikor se bo situacija popravila, kar je predvideno tudi v planu za leto 1981 in zadovoljila domače potrebe, bo uvoz prekinjen oziroma zmanjšan, ukinjene pa bodo tudi carinske olajšave.
*»**»**»»*»**»**»»»********»*
DRL/£
O
*


ivrB^
Pogovor med malico v TOZD Zala.
Pridružite se nam!
Vabimo vse, ki imajo	J
*	veselje do ljudskega plesa,	J
*	naj se včlanijo v naše	j
J	društvo. Vaje imamo vsak	J
I	torek ob 19. uri v Domu	J
J	JLA v Novem mestu v	j
J	učilnici številka 2. V	J
J	družbi veselih ljudi se boste	J
*	sprostili, spoznali nove	J
*	obraze, hkrati pa razveselili	j
*	sebe in ljubitelje folklore!	J
*	Folklorno društvo	j
|	..KRES"	j
*****************************
Če človek želi, da bi ga drugi spoštovali, mora najprej spoštovati sam sebe.
Kitajski pregovor