GLASILO - S(JCI^ISTICNE LETO XXVin. ŠT. 42 PTUJ, 30. OKTOBRA 1975 CENA 2 DIN PRIŽGIMO SVEČKE Tišina. Sveče hitijo goreti. Vse grobnice sveta so svetle od plamenov tisočih sveč. Dan mrtvih je. Trideset let že prižigamo bele svečke vsem znanim in neznanim padlim junakom, ki so popadali pred smrtnimi curki sovražnih, fašističnih rafalov. Obletnico praznujemo brez njih, že zdavnaj so se njihova imena, njihova junaštva zlila v kamen, deblo, zemljo, v sončne žarke. Slava padlim! Tišina. Tukaj počiva mati- delavka, počiva oče-delavec. Mimo je kot še nikoli. Samo sveče, dogorevajoči rdeči plamen, solze, stiski rok, tolažba, spomini. Za hip pozabimo na delo, za hip ne mislimo na prihodnost. Ustavljamo se ob grobovih, pošepetamo prijazno besedo in se vračamo z mislimi v preteklost. Spomini nas vežejo, vezani smo z njimi. Zato prižgimo svečko, naj nas za hip preseli v preteklost, naj nas topli plamen spomni vseh, ki so žrtvovali življenje v vojni, da mi danes živimo svobodno, naj nas spomni ta plamen vseh umrlih, ki so nam življenje napravili lepše, naprednejše. Hvala tebi, delavec, hvala, tebi, delavka! Tišina. Samo sveče gorijo. Ne pozabimo jim prižgati sveč, na grob položiti zelenje, cvetje, jesensko rdeče listje, belo križan temo! Teden Komunista v Ptuju 50 let je minilo od tistega januarja v letu 1925, ko je pod vodstvom veli- kega sina jugoslovanske revolucij« Moše Pijada izšla prva Številka Komunista. Komunist je od vsega začetka orožje *v idejnopolitičnem boju naprednih ljudi, to svoje poslanstvo nosi še danes. Danes je njegova vloga še kako pomembna, saj ne posega samo na področje dela organizacije in organov ZK, temveč je prisoten na vsakem koraku razvoja naše socialistične Jugoslavije pod vodstvom ZKJ. V tednu Komunista, ki ga bomo v Ptuju organizirali od 10. do 15. novembra 1975, je pomembno spre- govoriti o njegovi vlogi in prisotnosti pri obravnavi družbenoekonomskih in političnih dogodkov in problemov. List prispeva k odkrivanju napak posapieznikov, skupin, organizacij in se kot tak javlja v izredno pomembni vlogi kreatorja in usmerjevalca naše socialistične družbene zavesti. Ker je v opravljanju svojega poslanstva jasen in konkreten, ker govori v imenu delovnih ljudi, ni samo glasilo članov ZK, temveč tudi drugih ljudi. Na našem območju tečejo intenziv- ne priprave na teden Komunista. V okviru programa tedna Komunista bodo v Ptuju tri javne tribune, ki bodo spregovorile o vlogi pisane besede, obveščanju, komuniciranju, vlogi novinarja, revialni — teoretično pisani besedi, marksistični literaturi, o vlogi glasila Komunist v jugoslo- vanskem prostoru; o konferenci komunističnih in delavskih partij, vlogi politike neuvrščenosti helsinški konferenci in o uveljavljanju politike ,,zelenega plana", zadružništvu, društvih, oblikah zdriiževanj. Zvezi komunistov in uresničevanju resolu- cij v kmetijstvu, sprejetih na X. kongresu ZKJ in VIL kongresu ZK Slovenije. Septemberski posvet sekretarjev pa, je obvezal vse osnovne organizacije,^ da spregovore na vsaj eno izmed tem. ki bodo v obravnavi na javni tribuni. ZK mora nenehno skrbeti za idejno politično usposabljanje svojih članov. Vsi novosprejeti člani bodo svoje znanje obogatili v seminarjih za novosprejete člane ZK. Ze v novem- bru pa bo stekel ,,B" v program partijske politične šole za vse tiste, ki so končali ,,A" program partijske politične šole. Vso skrb in pozornost pa bo treba v prihodnje posvetiti kadrovanju novih članov ZK za ,,A" program partij sko-politične šole, ki bo v decembru. Poverjeniki v osnovnih organizaci- jah z vso zavzetostjo delajo na pod- ročju širjenja poslanstva Komunista in marksistične literature, ki mora biti nujna vrednota, po kateri sega vsak član ZK in je kot taka sestavni del naše družbenopolitične stvar- nosti. MG OB LETU ŽENSK Regijski posvet v Ormožu Letos 27. novembra bo v Ormožu regijsko posvetovanje o družbeno- ekonomskem položaju žensk - delavk s posebnim poudarkom na kmečko ženo. Sešle se bodo pred- stavnice žensk z območja podravske in pomurske regije - približno 40 do 50 jih bo. Razčlenile bodo prehojeno pot ter dosežke družbene in ekonomske emancipacije žensk. Pri poglavju o socialnem varstvu se bodo posebej zadržale ob dodatkih za kmečke otroke in porodniškem dopustu za kmečko mater, v celoti pa bodo analizirale tudi položaj ženske v kooperacijskih odnosih. V programu posvetovanja so še poglav- ja o izobraževanju kmečke žene, problemih alkoholizma in narkoma- nije, vključevanje žensk v družbeno- politično delo znotraj KS in drugo. Podatki bodo zbrani po občinah in podani na zborovanju. Posvetovanje pripravlja svet za družbenoekonomski in politični po- ložaj žensk pri ormoški občinski konferenci SZDL. jr Proslava ob dnevu in 30-letnici ustanovitve OZN Člani klubov OZN, SZDL, ZSMS in drugi so se v petek, 24. oktobra v klubu mladih v Ptuju udeležili proslave ob dnevu OZN in 30. obletnici ustanovitve OZN, ki jo je pipravila OK klubov OZN Ptuj. Proslave seje med drugim tudi udeležila Marta Prelog, članica sekretariata republiške konference klubov OZN in članica predsedstva republi^ce konference klubov OZN. O tem pomembnem jubileju sta govorila Milan Cucek, predsednik OK ZSMS Ptuj in Truda Burjan, predsednica OK klubov OZN Ptuj. ,,24. oktobra pred tridesetimi leti je 51 držav izstavilo ustanovno listino Organizacije združenih narodov in naznanilo človeštvu, da je bodočnost človeicega rodu živeti le v miru. Boj za mir pa pomeni hkrati boj za preoblikovanje sveta", je v uvodu povedala Truda Burjan. Nadaljevala pa je: ,J)anes se v svetu srečujemo z velikimi ekonomskimi in družbenimi nasprotji. Povsod še ni zaživelo poslanstvo miru in enakopravnega sodelovanja. Ponekod se vedno rožlja orožje, nasilje . . . Miroljubne sile v svetu širijo svoj krog, toda vedno še miru preti nevarnost v svetu. Prav neuvrščene države poudarjajo pravilnost misli, da se sodobnih vprašanj sveta ne more in ne sme parcialno reševati, v okviru zaprtih grupacij, temveč le v okviru enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Zato je sklep helsinške konference še toliko bolj pomemben, ker obvezuje vse evropske države, da svoje odnose uravnavajo v duhu načel OZN". Zaključila pa je: ,,Vsebina letošnjega praznika OZN vsebuje enakopravnost, razvoj in mir. To lahko postane stvarnost samo kot zmaga zavestnih socialističnih sil vseh in vsakogar. Povsod kjer živimo ih delamo, izpovedujemo svojo vero v živi mir! Na nas vseh je, da bo Mir 75 postal mir vseh časov prihodnosti." Proslavo so sklenili dijaki gimnazije Dušana Kvedra z recitalom lirike, ki je prikazala občutje evropskega mladega človeka, ki živi v več aU manj urejenem življenju ter kot tak občuti težave vsega sveta (Azije, Amerike, SZ itd). Vse to beleži, vendar ne reagira več z odporom, ampak veruje v svetlobo; poslanstvo OZN in tudi v svoje. Recital je vključeval dela vrhunske svetovne lirike. MG 2. stran tednik - Četrtek, 30. oktobra Ne samo asfalt in zidovi Smo ' sredi javite razprave o osnutkih srednjeročnih programov razvoja krajevnih skupnosti. Iz osnuticov se vidi, da so se načrto- valci zelo potrudili, da bi spiske želja in potreb občanov spravili v kolikor toliko realne okvire. Kljub temu se bo verjetno treba še marsičemu odreči, kar je v osnutku sicer zapisano, vendar ne bo denarja, da bi tisto uresničili. Čeprav je v razpravi tudi osnutek družbenega dogovora o samoupravnem združe- vanju in uporabi sredstev, ki bi jih dajali delavci v TOZD, toda pol odstotni prispevek še zdaleka ne bo pokril potreb, ki jih krajevne skup- nosti načrtujejo pri urejanju cest in drugih komunalnih naprav. Toda, za to področje bodo načrtovale tudi samoupravne interesne skupnosti na področju komunalnih dejavnosti in sredstva se bodo najbrž tudi zbirala pri njih .. . _ Ni moj namen razglabljati o tem. Želim opozoriti le na dejstvo, da so v načrtovanju srednjeročnega raz- voja krajevnih skupnosti za obdobje do leta 1980 skoraj povsod izpustili poglavje o razvoju krajevne samo- uprave. V statutih krajevnih skup- nosti, ki smo jih zaradi nuje sestavljali in prejemali na hitro, je sicer opredeljeno neposredno samo- upravljanje, zbor delovnih ljudi in občanov, delegacija, delegati v skup- ščine SIS, organi krajevne dcupnosti itd. Praksa, ki ni nič drugega kot urejanje samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij v smislu ustav- ne opredelitve, že terja, da bomo morali statute krajevnih skupnosti dopolniti. Prav gotovo bo krajevna samouprava v obdobju do leta 1980 bistveno izpopolnjena, zato je nuj- no, da to načrtujemo tudi v srednjeročnih programih. Ne samo asfalt in zidovi, te ali one prepotrebne komunahie na- prave in objekti, temveč tudi ljudje - občani, ki so organizirani v združenem delu, v samoupravnih organih in skupnostih, v delegacijah, v družbenopoUtičnih organizacijah in društvih, morajo imeti svoje mesto v srednjeročnih programih. Res je, da bodo vsi objekti, ki jih načrtujemo, služili ljudem - obča- nom za zadovoljevanje njihovih potreb, toda - načrtovati moramo tudi, kako bodo ljudje s temi objekti gospodarili, kako se bodo odločaU, da bodo del svojega dela izraženega v denarju vlagali in združevali za uresničitev programov, kako razvijati samoupravno organi- ziranost, da bo neposredno samo- upravjanje občanov zaživelo v pol- nem pomenu besede. O teh vprašanjih je na enem od svojih zadnjih sestankov razpravljala tudi krajevna organizacija ZKS Ptuj II. Izh^ajoč iz osnutka srednjeroč- nega programa razvoja krajevne skupnosti Ptuj, so komunisti predla- gali, da bi naj poglavje o razvoju samouprave obsegalo sledeče na- loge: - razvoj delegatskih odnosov v skupščini krajevne skupnosti preko terenov, območij, naselij, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in samoupravnih delovnih skuph nosti; - razvoj in utrditev delegatskih odnosov do samoupravnih interes- nih skupnosti gospodarskih dejavno- sti posebnega družbenega pomena; - decentralizacija krajevne sa- mouprave: ustanav^anje odborov - delegacij po naseljih in terenih, območnih ali uličnih hišnih svetov in podobno; - samoupravni sporazum o skup- nosti krajevnih skupnosti za dosego enotnega sistema financiranja, za urejanje mestnega imseljaitd.; - ustanovitev skupnosti potrošni- kov in uporabnikov določenih stori- tev pri varovanju njihovih, t. j. občanovih interesov in podobno. Ne bo odveč, da se načrtovalci v krajevnih skupnostih temeljito po- globijo v ta vprašanja, in če bodo to tudi storili - bodo prav gotovo prišli do prepričanja, da je tudi razvoj samoupravljanja ena od nalog krajevne skupnosti. p. Fideršek Nova tovarna šele 1978-79 s koncem oktobra bo minilo mesec dni, odkar ima Primat TOZD IV Ormož (bivši Kran) novo vodstvo. Prejšnje ni moglo podjetja spraviti na „zeleno vejo" pa je dobilo zato nezaupnico delovn^a kolektiva. Tako so dobili novega v. d. direktorja Toneta Taksa iz Mari- bora. Ker običajno novi ^udje imajo nove načrte in prijeme, smo ga povprašali, kako se, ozu-oma se bo gospodarstvo te na ormoškem območju najmanjše delovne organi- zacije odvijalo v bodočnosti; spregovorila pa sva še o tem in onem. Taks: „S 1. oktobrom, ko sem prišel v Ormož, smo prekinili z vso dotedanjo proizvodnjo in se pričeli specializirati na samo tri proizvode: ročne vozičke-viličarje, vse vrste blagajn in trezorje. To je tako imenovano težko pohištvo. Prejaiji proizvodni program je bil preveč obrtniško zastavljen. Proizvajali so vrsto artiklov, ki so in niso hUi rentabilni. Sodobna industrijska miselnost zahteva program, ki ima zagotovljen trg in to sedaj imamo. Sedaj delamo na rekonstrukcgi proizvodnih prostorov, kar mora biti opravljeno do konca letošnjega leta. Sedaj so morali nekateri delavd delati na prostem, tudi pozimi. Pravzaprav je iz starega poslopja težko napraviti novo, vendar bo ze nekako šlo. Moramo zdržati do leta 1978 ali 1979, ko bomo zgradili v Ormožu nove obrate. Po prvotnem načrtu bi se naj novogradnja pričela že prihodnje leto, pa je prišlo do nekaterih nepredvidenih notranjih problemov, ki izvirajo še iz leta 1974. Nova tovarna bo imela isti proizvodni program,kot ga uvajamo sed^j, to je dvižna in težka kovinska oprema. Čaka nas še ogromno dela. Razen rednega dela prav sedaj izdelujemo dodatek k sanacijskemu programu, pripravljamo plan dela za prihodnje leto, glede na preusmeritev v drugo proizvodnjo bo potrebno izdelati povsem novo sistematizacijo delov- nih mest. Tu so stabUizacgska prizadevanja, ki jih pri nas gradimo predvsem s poostreno delovno disciplino, borimo se za zmanjšanje izostankov zaradi bolezni. S slednjim je prav težko, saj se je že zgodilo, da je od 116 delavcev, kolikor jih sedaj tu dela, na en sam dan zaradi bolezni izostalo kar 20 ali še več. To je naša notranja rezerva. Plače res niso najboljše. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo imeli povprečen osebni dohodek 2.250 dinarjev." Tako in toliko nam je povedal novi v. d. direktor Primatove TOZD v Ormožu Tone Taks. Prihodnjič pa bodo imeli besedo nekateri delavci. jr Primat TOZD IV v Ormožu se je že precej razširila. Foto: J. rakuša Skrb za gozdove v Halozah v petek, 24. oktobra 1975, je bU na komiteju občinske konference ZKS Ptuj širši posvet o možnostih uresničitve načrta obnove gozdov v Halozah. Poleg predstavnikov druž- beno-političnih organizacij in občin- ske skupščine so na posvetu sodelo- vali tudi predstavniki republiške in območne gozdarske skupnosti, go- zdnega gospodarstva Maribor in kmetijskega kombinata Ptuj s TOZD za področje gozdarstva. Načrt je tolmačil dr. Janez BOŽiC iz Ljub- ljane, ki je ob pomoči številnih sodelavcev načrt obnove haloških gozdov pripravljal več let. Posebej je treba poudariti, da načrt obsega obnovo le okrog ene tretjine obstoječih gozdov na ob- močju zapadnih ali gornjih Haloz, v nobenem primeru pa ne pogozdova- nja kmetijskih površin, kot se zaradi nepoučenosti in napačnih informa- cij ponekod govori. Na seji so se konkretno dogO' voriU, da bo projektant do 10. novembra letos poslal vsem zaintere- siranim, med drugim tudi občinski zemiyiški skupnosti in lokalni skup- nosti za ceste kopije načrta, da ga bodo ti lahko upoštevali v svojih srednjeročnih programih razvoja, katerih osnutki so prav v tem času pred usklajevalnim postopkom. Predlagali so tudi, da naj izvršni svet skupščine občine Ptuj izpelje stro- kovno razpravo o tem načrtu in poskrbi, da se program obnove gozdov v Halozah vgradi v srednje- ročni plan razvoja občine Ptuj. Glede na obsežne naloge, ki jih zahteva uresničevanje tega načrta, saj gre za načrt prvi take vrste v Sloveniji in predvicieva letno obnovo okrog 250 ha gozdov, so se na posvetu dogovorih o imenovanju posebnega koordinacijskega odbora, ci bo skrbel za uresničevanje načrta. V koordinacijskem odboru bodo vodilni predstavniki vseh zainteresi- ranih področij - od republiške skupnosti za gozdarstvo navzdol, do družbeno-političnih organizacij v občini, saj bo treba tudi s politično akcijo podpreti smela prizadevanja gozdard^ih strokovnjakov. Koordinacijski odbor bo moral pripraviti uresničevanje programa obnove gozdov s stahšča letnega, srednjeročnega in dolgoročnega na- črtovanja in pripravljati operativne programe. Zagotoviti bo treba tudi vire financiranja. Račun^o, da bi samo pogozdovanje stalo okrog 80 milijonov dinarjev. Ker gre za investicije na manj razvitem ob- močju, je toliko večja možnost zagotovitve potrebnega denarja v okviru republiške skupnosti za goz- darstvo. Povezano s pogozdovanjem pa bo treba graditi ali vsaj obnavljati gozdne ceste na tem območju in jih usposabljati za kamionski promet. To bo posredno prispevalo tudi k razvoju kmetijstva in turizma na tem območju. Podrobneje o tem načrtu pa bomo spregovorili v naslednji številki. F. Fideršek TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRA stran 3 Sejanska dolina, ki se na območju občine Ormož razteza od Gomilskih hribov do Drave, je ena najlepših in največjih na tem območju. Močvirij pa je tod kolikor hoCeS in kmetje se borijo, posebej še ob mokrih letinah, za svoje pridelke, saj je od teh odvi- sna njihova materialna eksistenca in življenje njihovih otrok. Dajatev je iz leta v leto več. Tako imenovani občinski davek se pravza- prav ni povečal že vrsto let, le pris- pevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje sta vsako leto večja in kmetje počasi že postajajo nestrpni. Da bi si izboljšali standard, kar je se- veda lepo in prav, so si nabavili stroje za delo na polju in v gospodinjstvu. Tudi to stane denar in je zato potre- bno še bolj stiskati. Stroji so delo olajšali, življenje je postalo lepše, urolili so si tudi hiše, zemlja pa je ostala ista kot prej; kaj pomaga glo- boko oranje, gnojenje in podobno, 5e pride voda in pridelek zmanjša ali včasih celo uniči. Kmet Skrlec, sedaj že pokojni, vendar še vedno zelo spoštovani člo- vek v Vičancih, je že v času I. svetov- ne vojne dosegel, da so po vičanskih travnikih polagali drenažne cevi. Ker je načrt zajel tudi travnike drugih kmetov, so pobudnika te, pred 50 leti napravljene melioracije, takratni kmetje, lastniki zemlje hoteli linčati — vendar so že naslednje leto spoznali, kako pozitivno je bilo nje- govo prizadevanje. Kmetu Kupčiču iz Savec so se pred leti, ko je kopal dre- nažne jarke po svojem travniku, so- sedje in drugi vaščani smejali, ko pa so videli, da je pridelal več krme za živino kot drugi na zamočvirjenih površinah, je smeh utihnil. Se bi la- hko naštevali primere, kako so si ne- kateri kmetje na lastno pobudo, s svojim delom in sredstvi izboljšali pridelke — na drugi strani pa je vide- ti, da se nekateri drugi iz tega niso ničesar naučili. Pravimo, da imamo nerazvita, manj razvita, pasivna in kdo ve kak- šna vse območja še, kjer ljudje nika- kor ne morejo ,,iz blata". Toda, sa- mo Čakati na nekakšno odrešitev, je premalo. Tudi sami moramo kaj sto- riti za to, da bo območje, kjer živimo in delamo, nekoč lepše, boljše, boga- tejše. To smo dolžni storiti, če že za drugo ne, za svoje otroke, ki bi zanje radi, da bi ostali nekoč na posestvu, na kmetiji in gospodarili naprej, da bi naš rod tekel naprej tam, kjer je pustil močne korenine. Poti za dosego tega cilja je več. Vi- deti pa je, da so nekateri kmetje na savskem območju zagrabili na napa- čnem koncu. Kupili so traktorje in zaorali v svojo močvirno zemljo, ko pa se jim ponudi priložnost zemljo izboljšati, izsušiti, so proti! Letos se je ponudila priložnost za melioracijo 105 hektarov, od 750 vseh obdelovalnih površin v sejanski dolini. Ker so Savci na ,,vrhu" te do- line in ker je tam nekaj že storjenega, bi lahko letos nadaljevali. Kmetom ponujajo stari milijon dinarjev za- stonj, dva milijona po hektarju pa dobi kredita na 20 let z letno anuiteto 97 tisoč starih dinarjev, prvih pet let je oproščen davka za meliorirano zemljišče. Občina Ormož je zaradi gradnje hidroelektrarne SD II pri Forminu izgubila precej rodovitne zemlje in je prav na ta račun dobila pomoč vodne skupnosti za melioraci- jo sejanske doline. Tako bi nekaj de- narja ostalo doma, če pa nekateri kmetje v Savcih ne bodo ,,prišli k se- bi", bo ta denar šel drugam, saj ve- mo, da delajo kmetje in kombinati melioracije skoraj po vsem našem širšem območju. Mučno je bilo v nedeljo na sestanku s kmeti v Savcih. Nekateri so skušali dojeti, kaj se jim pravza- prav ponuja in kakšen voz bo odpe- ljal mimo njih, če ga ne bodo zadrža- li, nekateri pa so se smejali, včasih tudi žalili druge in kar naprej govorili o tem, kako bo nekdo njim njihovo zemljo odvzel. Čudni smo ljudje, ka- dar gre za naše ozke interese, kadar ne vidimo dalje od svojega nosu. Kljub temu je ob koncu bil le sprejet dogovor, da so ustanovili iniciativni odbor, ki bo poskrbel za formiranje melioracijske skupnosti. Pričakuje- mo torej lahko, da bo v Savcih zma- gal razum. jr I>reiiaiiie cevi £akaJo na odločitev kmetov. Foto.J.RAKUSA Ptujska banka v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kdo si ne želi lepega, sončnega, funkcionalnega ip. stanovanja? Tu je že tako, da je jx5vpraševanje večje od ponudbe, vendar moramo dodati, da se na našem območju to vprašanje iz leta v leto izboljšuje. Prav pred dnevi je preo ključe novega stanovanja ne majhno število srečnih družin. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kakšen skupen jezik sta na področju stanovanjske izgradnje ubrala ptujska banka in samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj. To je prvo vprašanje, ki smo ga zastavili Francu Mešku, vodji oddelka za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ptujske banke. „Takoj moram povedati, da sta banka in tudi SSS pristopili k uresničevanju ustaVnih določil in družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, ki obenem za.gotavljata neposredno upravljanje po delegatskem sistemu. Prvi uspehi našega sodelovanja so več kot uspešni. Naj samo povemo, da smo s skupnimi prizadevanji v zadnjih dveh letih uspeli zgraditi več stanovanj kot prej v 10-tih letih. Na podlagi sklenjen^a sporazuma o prenosu in prevzemu pristojnosti upravljanja z vsemi stanovanjskimi sredstvi tisti, ki jih ustvarjajo, oziroma tisti, ki so najbolj zainteresirani, da bo zg^rajenih čim več stanovanj. To z drugimi besedami pomeni, da odločajo o gradnji stanovanj in porabi stanovanjskih sredstev delavci, ki tudi ta sredstva ustvarjajo in prispevajo. Vse to je imelo za posledico, da so samoupravni organi SSS postali resnični upravljalec banke na področju stanovanjskega poslovanja, kar se ne odraža samo na področju odločanja o naložbaJi; v njihovo pristojnost spada tudi gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi; na zaključku vsakega poslovnega leta pa odločajo tudi o delitvi doseženega dohodka." Kako se samoupravni organi obnašajo pri uveljavljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi sredstvi? „Tu je treba opozoriti, da SSS in banka prilagodita način upravljanja že po prej navedenem družbenem dogovoru in novih ustavnih določilih. Ti elementi pa so naslednji: da morajo vsa v banki združena sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo biti enovita sredstva, s katerimi upravljajo združevalci teh sredstev, oziroma na podlagi delegatskega sistema samoupravni organi SSS (oziroma še bolj natanCno izraženo, združeno delo). V nadaljevanju to pomeni, da bo banka nosilec organizacije, SSS pa kot oblika samoupravno združenega dela in nosilec politike ter odločanja v procesu kreditiranja stanovanjsko-komunalne izgradnje. Družbeni dogovor tudi nakazuje način gospodarjenja s stanovanjskimi sredstvi in sicer po načelu dobrega gospodarjenja, da so kreditni pogoji takšni, da zagotavljajo družbeno ustrezno obvladanje in da se razvija stanovanjsko varčevanje." Kakšno bo financiranje v prihodnjih petih letih? „V zadnjih letih, točneje povedano v zadnjih dveh letih smo na tem področju beležili že lepe uspehe; še bolj intenzivno pa se bo razvijala stanovanjska izgradnja v naslednjih petih letih. V tej smeri sta tudi banka in SSS upoštevali razpoložljive tinančne možnosti. Ugotovljeno je bilo, da bo po petletnem načrtu zgrajenih približno 1000 novih stanovanj, sredstev pa bo v tem obdobju zbranih: okrog 100.000.000 dinarjev združenih sredstev, okrog 130.000.000 dinarjev sohdarnostnih sredstev in okrog 180.000.000 dinarjev sredstev OZD za stanovanjsko graditev. Poleg že navedenega pa razpolagajo samoupravni organi SSS tudi še z ostalimi stanovanjskimi sredstvi v banki, ki so sicer plasirani, pa se po letih sproščajo in so tako ponovno na voljo za stanovanjsko izgradnjo. Na koncu naj povem še, da so samoupravni organi SSS na začetku svojca poslovanja razpolagali z bilančno vsoto v višini 60.000.000 dinarjev, do 30. 9. 1975 so razpolagah z bilančno vsoto 156.000.000 dinarjev, do leta 1980 pa bodo samoupravni organi SSS razpolagali z bilančno vsoto cca 300,000.000 dinarjev ali šestkrat več kot v začetku." 4. stran TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRA VARČEVANJU VČERAJ IN DANES Prve oblike varčevanja so poznali že v starem Egiptu in ne- katerih drugih državah starega veka. V začetku se je le-to izražalo v naturalijah; s pojavom denarja pa se je spremenilo v denarno varčevanje. Vzporedno s tem se že rodi ideja po specializi- ranih ustanovah za zbiranje prihrankov. 18. stoletje pomeni prelomnico na tej poti. Prve javne hranilnice so bile ustanovljene ob koncu 18. stoletja: Hamburg, Bern, Pariš, Dunaj in Ljubljana. V letu 1861 ustanovljena prva poštna hranil- nica v Londonu pa je pomenila prvi korak k približevanju varče- vanja širšim množicam. V kratkem času so ustanovili poštne hranilnice tudi drugod, v Jugo- slaviji leta 1923. Jutri, 31. oktobra, je medna- rodni dan varčevanja. Zakaj je 31. oktober razglašen za medna- rodni dan varčevanja in kako se je porodila ideja zanj? Na naše vprašanje odgovarja Tončica Crčič, vodja odseka za dinarsko poslovanje pri banki v Ptuju. ,,Znani ekonomisti, ki so videli v varčevanju družbene koristi ter poudarjali potrebo po varče- vanju, so pri svojih trditvah nale- teli na podporo številnih držav- nikov. Tako je bil v Milanu leta 1924 ustanovljen mednarodni inštitut za varčevanje, ki ima danes svoj sedež v Amsterdamu. Inštitut je opravil pionirsko delo na področju razvoja varčevanja sirom sveta. Vse to in še veČ pa je rodilo idejo o mednarodnem dnevu varčevanja, kar so sprejele mnoge države in tako je 31. oktober postal mednarodni dan varčevanja." V čem se izraža mednarodni dan varčevanja? ,,V sredstvih javnega obve- ščanja in drugače se v dneh pred 31. oktobrom poveča propa- ganda za varčevanje. V ta namen se organizirajo tudi predavanja v šolah in drugje, pač v cilju propa- giranja varčevanja." Kot je že v navadi, banka za dan 31. oktobra tudi simbolično obdari svoje varčevalce, kaj jim je pripravila za letos? ,,Varčevalcem je banka pripra- vila ogled treh gledaliških pred- stav in kinopredstave. Naj povemo, da pri ptujski banki var- čuje 50.000 varčevalcev, ki imajo prihranjenih čez 101 milijon dinarjev. V prihodnjih dneh bodo predstavniki banke obiskali vse pošte našega območja, ki opravljajo servise za banko. Na treh šolah bodo ustanovljene nove pionirske hranilnice. Tako bo število pionirskih hranilnic povečano, že sedaj jih je 20 in vključujejo 2.700 varčevalcev — pionirjev." MG ZBOR MENTORJEV PIONIRSKIH HRANILNIC KB Maribor je bila v soboto, 25. oktobra gostiteljica mentorjev pio- nirskih hranilnic, ki so se tokrat zbrali že drugič. Preden so začeli z delom II. zbora, so si mentorji ogle- dali novo bančno stavbo. Zbranim mentorjem je najprej spregovoril Jože Glogovšek, direktor direkcije za poslovanje z občani ter jim obenem prenesel pozdrav kolegi- ja, ki redno spremlja delo pionirskih in mladinskih hranilnic. Mentorji so na zbor prinesli številne izkušnje s področja svojega dela. Anka Tancer pa je v nadaljevanju zbora govorila o mladinskem varčevanju kot o vzgojni vrednoti varčevanja in poudarila, da je mladinsko varčevanje aktualno vzgojno sredstvo, ki ga moramo raz- vijati in predstavlja vsebinsko dogra- jeno izvenšolsko dejavnost. Mladin- sko varčevanje vključuje v svoje vrste že veliko učencev. V povojih pa je varčevanje na srednjih šolah. Biti član pionirske hranilnice pomeni novo kvaliteto v samoupravljanju. Dohodek pionirskih hranilnic pa var- čevalci porabijo za različne skupne akcije, pomagajo socialno šibkim itd. To pomeni prisotnost solidarnostne- ga momenta. Redkokje se pionirji— varčevalci ne odločajo za to, da obre- sti ne bi šle v skupno vrečo; varčujejo naj za drugačno obliko vračila. Njiho- ve obresti se izražajo v obliki prispev- ka skupnim potrebam. Ponekod so pionirske hranilnice prešle tudi na kreditiranje, prvi uspehi so že vidni. Da bi pa delo pionirskih hranilnic kar najbolje zaživelo, je potrebno o njih spregovoriti tudi staršem na ro- diteljskih sestankih. Za njihovo uspešno delo pa bo tudi v prihodnje skrbela KB Maribor, ki med dri-gim skrbi tudi za opremo hranilnice. Ze prihodnje leto pa naj bi se srečali pio- nirji, ki delajo v pionirskih hranilni- cah. MG Žalna komemoracija v Ptuju Ob dnevu mrtvih bo občinska konferenca ZSMS Ptuj v petek ob 12.15 pripravila žalno komemoracijo. Odhod udele- žencev žalne svečanosti bo s Trga mladinskih delovnih bri- gad. Ob 12.30 bo na pokopa- lišču pred spomenikom padlim krajša žalna svečanost s kultur- nim programom. OK ZSMS Ptuj vabi vse delovne organizacije, da se s svojimi delegacijami udeležijo žalne komemoracije na ptujskem pokopališču. Mladina, ki je organizator žalnili kome- moracij bo tudi v nekaterih KS pripravOa krajše žalne sveča- nosti z. k. PRIPRAVE NA DAN MRTVIH Te dni se po vseh krajih občine Slov. Bistrica pripravljajo na dan mrtvih. V mnogih krajih so pionirji, mladina ter člani ZB NOV že uredili okolja grobišč, spomenikov, spomin- skih plošč in drugih obeležij vseh vidnejših krajanov, ki so pokopani na območju bistriške občine. Krajevne organizacije ZB NOV in krajevne skupnosti skupno z družbe- nopolitičnimi organizacijami skrbijo, da bodo grobovi revolucionarjev naše bogate preteklosti primerno okrašeni in okolja urejena, ob tem pa jim z vso prizadevnostjo pomagajo tudi aktivi in osnovne organizacije ZSMS pa tudi učenci osnovnih šol. V ta nameii že nekaj časa pripravljajo tudi kulturne programe, ki jih bodo izvedli,^ na komemoracijah pred spominskimi obeležji dan pred praz- nikom, pa tudi na sam praznik 1. novembra. Tudi letos bodo osrednje komemo- racije organizirane v vseh krajevnih skupnostih in krajih s spomeniki iz NOB. Posebne delegacije, med njimi tudi delegacija občine Slov. Bistrica, ki jo bodo sestavljali družbenopo- litični delavci in gospodarstveniki te občine, bodo obiskale spomenik legendarnega Pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico ter spominsko Sagadinovo domačijo, kjer bodo pred spomeniki položili vence, člani KUD Slov. Bistrica ter mladi iz Slov. Bistrice, Oplotnice, Makol, Poljčan in drugih krajev pa bodo ob tej priložnosti izvedli kultur- ne programe. Na območju obCine Slov. Bistrica je 33 grobišč, spomlenikov, spominskih plošč in drugih obeležij, pred kate- rimi se bodo zbrali krajani, da skupno počastijo spomin padlih. Velik del prebivalcev pa bo ob tej priložnosti obiskal pokojne sorod- nike in znance v drugih krajih sirom Slovenije. VH KADAR PREMIŠLJUJETE O UGODNEM NAKUPU, STOPITE V PRODAJALNE TRGOVSKEGA PODJETJA „IZBIRA ' PTUJ IN IZBERITE TISTO, KAR VAM BO NAJBOLJ UGAJALO. ZADOVOLJNI BOSTE! TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRA stran 5 Mladi po 9. kongresu ZSMS L)eio mladine na obmoCju obCine Ormož je bilo prejšnji teden v obrav- navi kar dvakrat. V petek so se pogo- vorili o tem člani komiteja občinske konference ZKS, za soboto pa je bila sklicana občinska mladinska konfe- renca, vendar je zaradi nesklepčnosti nazadnje bil le posvet mladih. Leto dni po 9. kongresu ZSMS je tudi na ormoškem območju delo mladih zaživelo po načelih nove orga- niziranosti. Na vasi mladi delujejo v 16 osnovnih organizacijah. Prizade- vanja za povezovanje dejavnosti OO na ravni matične krajevne skupnosti (tam kjer je osnovnih organizacij več), pa Se niso rodila sadov. Pri teh prizadevanjih bosta morali priskočiti na pomoč SZDL in ZK. Težave pa so tudi s prostorom in denarjem. Mladi- na v KS se še vedno ukvarja pretežno z delom in prireditvami, s katerimi si pridobiva materialna sredstva za svo- je delo, družbenopolitično delo pa je slabo. Mladi so zadovoljni z zastopa- nostjo v raznih krajevnih organih in delegacijah, vendar mnogi mladinci in mladinke še vedno ne vedo, kdo je njihov delegat. Doslej je bilo na ormoSkem obmo- čju ustanovljenih 10 osnovnih orga- nizacij mladih delavcev, načrtujejo jih Se več. Nekatere vsebinsko lepo delajo, ponekod pa Se delo ni zažive- lo. Razlog za to je v odnosu do mla- dih v TOZD in OZD. Konkreten pri- mer je bila enodnevna delovna akcija za ureditev ceste pod Humom. Kjer sta mladim v OZD pomagali OO ZK in sindikat, tam je bil odziv, drugod pa ne. Tako se je zgodilo, da so na delovno akcijo odšli samo mladi iz TOZD Kmetijstvo Ormož. Razen te- ga je v združenem delu prisotna mi- selnost, da na delovno akcijo sme (!) oditi samo vajenec, kvalificirani de- lavec pa ne. Problem zase so stabili- zacijska prizadevanja mladih znotraj TOZD in OZD. Največkrat ne dobijo v obravnavo stabilizacijskih načrtov z preprostim izgovorom, češ kaj vas to zanima . . . Delo mladih v osnovnih organiza- cijah na osnovnih šolah je precej do- bro. Mentorji^ delo zadovo^ivo vodi- jo, več pa bi lahko bilo marksističnih krožkov in krožkov OZN. Sedaj ima- jo to delo vpeljano samo na dveh So-, lah. Na drugih Šolah bi se Se ljudje, ki bi bili pripravljeni prijeti za to delo, našli, vendar spraSujejo, kdo bo to plačal! Več marksističnega dela v ob- liki krožkov pogrešajo na ormoSkem območju tudi v KS in OZD ter TOZD. Na teh ravneh ni niti enega primera takšnega dela. V okviru občine Ormož je ustanov- ljeno tudi 6 osnovnih organizacg mladih kmetovalcev. Formirati bo potrebno Se eno, pa bo delo glede or- ganiziranosti končano. Slediti bo mo- ralo vsebinsko delo, kar pa mladi na- črtujejo skupaj s komisijo za kmetij- stvo pri občinski konferenci SZDL. Pričakujejo pa tudi konkretno po- moč kmetijske zemljiSke skupnosti (strokovne ekskurzije, predavanja ip.). Mladina na ormoSkem območju je tako zajeta v skupno 32 osnovnih or- ganizacij. Gotovo se ob tem vsiljuje vprašanje, kdo vse to vodi, če vemo, da mladih družbenopolitičnih delav- cev primanjkuje. So ljudje, ki to delo opravljajo, vendar s težavami. Naj- večkrat je v organizacijah mladih pri- sotno pomanjkanje organizacijskih sposobnosti, programi dela so preob- širni ali jih pa sploh ni, premajhna pa je tudi pomoč drugih družbenopoli- tičnih organizacij — zato mladinske organizacije v svojem delu zelo niha- jo. Najboljša pot v enakomerno ak- tivno delo je izobraževanje, zato bo to prva naloga mladine v naslednjem obdobju. Delo je rezultat dela ljudi, združenih v SZDL kot frontni organizaciji, zato leži odgovornost za delo mladine na vseh organizacijah in posameznikih, ki so vključeni v fron- tni sistem Socialistične zveze. (Prihodnjič bomo analizirali sklepe komiteja OK ZKS). jr ODMEV v številki 41 z dne 23. 10. 1975 sem na peti strani prebral sestavka z naslovom , Izjemen uspeh mladih v Obrežu" m ,,Predsedniki (ce)"' V obeh sestavkih pisec omenja število predsednikov, ki so skozi 30-letno delovanje 00 ZSMS Obrez uspešno vodili aktiv. Iz sestavka »Predsedniki (ce)" je tudi poimen- dco napisanih vseh 26 predsednikov. Pisca sestavka moram opozoriti, da ne drži, da je bilo 26 predsednikov, ampak 27. Eden izmed teh sem sam in ker me pisec ne navaja, mu lahko napišem, da sem bil predsednik aktiva od oktobra 1966 do 15. marca 1968. Predsedniško mesto sem prevzel od Antona Dečka. Smatram, da smo v tem obdobju v aktivu precej delali, saj smo s pomočjo takratnega predsednika občinske konference Ormož Antona Prapotnika ustanovih mladinski klub „GOS". Klub je bil namenjen trem mladinskim aktivom s območ- ja krajevne skupnosti Središče ob Dravi in sicer: Godeninci, Obrez in Središče. Začetnice omenjenih akti- vov pa sso tvorile mladinski klub. Vso opremo smo dobili iz Ormoža, (ker so mladinski klub v Ormožu zaprli). Za ta čas bi lahko napisal o delu mladine v aktivu precej strani. Zdi se mi pa čudno, da za ta čas v sedanjem vodstvu aktiva (pa tudi. pisec sam) nič ne vedo. Zaradi odhoda na odsluženje vojaškega roka sem 15. marca 1968 predsed- niške posle predal Jožetu Pod- gorelču. Toliko zaenkrat v pojasnilo. Želim vam nadaljnjih uspehov pri delu in vas tovariško pozdravljam! Rakovcc PRIPIS Že zadnjič smo zapisah, da je seznam predsednikov v „sredi" približen, točen pa samo na začetku in na koncu. Že to dejstvo, tovariš Ivan Rakovec, lahko pove, da nismo bili prepričani, da je seznam pred- sednikov 00 ZSMS Obrez točen. Precej nas je bilo, ko smo ugotavlja- h, kdo vse je bil na čelu tega mladinskega aktiva, čutih smo, da nam nekdo manjka, pa nismo mogli ugotoviti kdo. Pa brez zaraeie._ _ KAJOVIRA DELOMLADIH? Neuspeli sklic občinske mladinske konference se je minulo soboto spre- menil v nekatera razmišljanja o vzrokih, zakaj mladinsko delo ni takšno, kot bi bilo treba. Glede mladih in njihove aktivnosti Je ne- sporno, da mladina dela, saj nam ie beien pogled na strukturo nekaterih gasilskih društev, prosvetnih društev, športnih klubov itd. pove. da Je tu približno 50 odstotkov mladine. To priča, da Je mladina pripravljena delati, da ne stoji ob strani, marveč Je ustvarjalna in delovna, če Jo nekdo ustrezno vodi _ to pa bi morali storiti mladi sami. Ko Je mladinska organizacija ob svojem 9. kongresu sprejela v svoje uradno ime tudi besedo .socia- listična' Je dobila enakopraven polo- iaj. glede na druge družbenopolitične organizacije. Te pravice pa si mora sedaj izboriti, vendar se večina tega še ne zaveda. Kaj takega še na ormo- Skem območju ni prišlo v zavest niti najvišjemu izvršilnemu organu občinskega mladinskega vodstva — predsedstvu občinske korrference ZSMS. Kot Je v soboto povedal pred- sednik te organizacije Ivan Vajda, se srečuje s skrajno malomarnim od- nosom nekaterih članov predsedstva do prizadevanj mladih in da so seje tega organa ob vsakokratnem sklicu komaj sklepčne. Tudi v soboto Je bilo od 15 članov predsedstva prisotnih le pet. V razpravi Je bilo izrečenih nekaj pohval, ki jih mladina na ormoškem območju kljub vsemu zasluti, vendar bo potrebno nekaj spremeniti, nekaj ljudi zamer\jati, če Je ovira v teh. Razumljivo Je. da ob nedelavnem vodstvu delo ni možno. V prihodnje bo potrebno razdeliti osnovne orga- nizacije posameznim članom pred- sedstva, od katerih bo vsak odgo- varjal za delo tiste 00, ki bo zanjo zadolžen. Ob sprejemanju analize o dosedanjem delu je v soboto najbolj zbodlo dejstvo, da nekateri člani predsedstva niso izpolnjevali nalog in niso opravičili zaupanja. jr 6. stran tednik - Četrtek, 30. oktobra POLJČANSKI UPOKOJENCI ZA TESNEJŠO POVEZANOST V nedeljo, 26. oktobra je bil v Poljčanah občni zbor društva upoko- jencev Poljčane, ki vključuje tudi upokojence iz Studenic in Laporja. Društvo Šteje 581 upokojencev in se pri uresničevanju svojih želja ter interesov srečuje z mnogimi težava- mi. Prav ta ugotovitev je na nedavni ustanovni zbor društva privedla ve- liko število članov, zato je v dvorani postalo že kar tesno. Kljub temu je bilo to srečanje zelo koristno, saj so se izoblikovala mnoga stališča, oce- nili so preteklo dejavnost in sprejeli tudi nekaj konkretnih nalog za pri- hodnje obdobje. Opozorili so tudi na nekatere težave društva in predvsem, članov. Najmočneje so izražali težnjo po hitrejšem reševanju stanovanjske problematike za upokojence, ki je v tem kraju še posebno močno priso- tna. Trenutno imajo v Poljčanah ko- maj šest stanovanj za upokojence, medtem ko bi bilo potrebno za naj- nujnejše pokritje potreb pridobiti blizu 35 stanovanj. Nekaj kritik so upokojenci usmerili tudi na račun slabo organiziranih letovanj v minu- lem poletnem obdobju, ko osem čla- nov društva ni uspelo koristiti ugod-, nosti letovanja ob morju. S posebno pozornostjo so obrav- navali in tudi podprli predlog, da v svoje vrste vključijo tudi kmečke upokojence, sklenili pa so tudi, da si bodo prizadevali vključili v svoje vr- ste kar največ tistih članov, ki še sto- jijo ob strani, teh pa na območju Poljčan, Studenic in Laporja ni ma- lo. Zavest, da so družbi še vedno zelo potrebni, ko je potrebno mladim pre- našati delovne in druge izkušnje, mora dobiti svoje mesto v vsakem članu. Menili so namreč, da mnogi člani z odhodom v pokoj niso več čutili potrebe po aktivnem vključe- vanju v družbeno dogajanje kraja in okolice. Na zboru so članom Janku Satlerju iz Poljčan, Francu Rancingerju iz Zg. Poljčan in Alojzu Mihaliču iz Stude- nic podelili posebna priznanja za aktivno in dolgoletno delovanje v društvu upokojencev. Iz svoje sredi- ne pa so izvolili tudi 15-članski izvr- šni odbor. Za novega predsednika je bil izvoljen Ivan Lorger iz Poljčan. Člani društva so na zboru sprejeli še pravila, sklep o ustanovitvi društva ter izvolili pet članov v občinsko zve- zo upokojencev Slov. Bistrica. VH Starejši občani so potovali v kraje Hrvatskega Zagorja KS Ptuj že vrsto let organizira sre- čanja starejših občanov iz krajevne skupnosti. Letos so prekinili z dose- danjo prakso. Namesto, da bi jim pripravili sprejem ob koncu leta s kulturnim programom, so jih pope- ljali na enodnevni izlet v kraje Hrvat- skega Zagorja. Po podatkih, ki jih vodi krajevna skupnost Ptuj, živi na njenem obmo- čju okrog 400 občanov, starih 75 let in več. Zanje so pripravili enodnevni izlet v že omenjene kraje 22. oktobra. Izlet sovpada s 30-letnico osvobodi- tve in zmage nad fašizmom in je po- tekal pod geslom: ,,01epšajmo življe- nje našim starejšim občanom". Trije veliki avtobusi komunalnega podjetja Ptuj so popeljali 137 udele- žencev izleta v kraje, znane iz naSe bližnje in daljnje preteklosti. Pred odhodom so jih pozdravili pionirji osnovnih šol in jim izročili nageljne ter zaželeli srečno pot. V imenu skup- ine krajevne skupnosti Ptuj pa jih ^ pozdravil Alojz Cene ter jim v kratkih besedah orisal pomen tega srečanja in delo krajevne skupnosti. Za varno počutje udeležencev izleta so skrbeli socialni delavci in medicin- ska sestra. Vreme je bilo lepo, zato je izlet Se toliko bolj uspel. Na poti so se sezna- nili z lepotami pokrajine, skozi kate- ro so se vozili. Najprej so se ustavili v , Doljnji Stubici, kjer so si ogledali spomenik Matije Gubca. Od tam sa se odpeljali v Kumrovec, rojstno vas našega voditelja; ogledali so si njegov rojstno hišo in spominski dom ter film o življenju Tita. Sklepna postaja je bila v Atomskih toplicah, od koder so se skozi Poljčane in Slovensko Bi- strico, srečni in zadovoljni vrnili v iz- hodišče svojega izleta, v Ptuj. MU 3 km prijetnejše vožnje Cesta Ptuj - Lesko vec do Cvet lina - slovensko-hrvatska meja, se je zopet nekoliko izbo j šala. Pretekli petek, 24. okt., je bil odsek ceste Videm - Leskovec do Varejskega hriba, v dolžini cca 1,5 km,' obnovljen in asfaltiran dan prometu; dva dni prej pa je bil zgotovljen predel ceste od Leskovca po Mali Vamici proti hrvaški meji, do posestva Jakoba Kozela, v približno enaki dolžini. Avtobusna proga: Ptuj - Lesko- vec - VeUka Varnica po kateri vozi, X)leg števihiih zasebnih avtov, nič coUko tovornjakov gozdne uprave s hlodovino, še dnevno 11 avtobusov v vsako smer, je s tem zgubila dobre 3 km makadama in pridobila na asfaltu, po katerem vozila nepri- merno lepše tečejo in pešci lažje hodijo, zato pač vsakdo žeU modernizacijo cest in s tem olajšave v prometu. Na omenjeni relaciji je še med Vidmom in Leskovcem dobre 3 km, ter po Mali Varnici in deloma po Gradišču do avtobusne postaje Velika Varnica okrog 1,5 km, od tam pa še približno en^a dolžina do Cvetlina - makadama, za katerega upamo in pričakujemo, da se bo v prihodnjem 1976 letu umaknil in dal prednost asfaltu. JM Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali na žiro račun št. 52400- 7651-46283 prispevke naslednji da- rovalci: Milan in Zvonka Kneževlč iz Ptuja namesto venca na grob pok. Franca Lebra 300,00 din, Delavska univerza Ptuj, namesto venca na grob pok. Franca Lebra 500,00 din Kolektiv Dijaškega doma Ptuj 1.544,90 din Osnovna šola Žetale — namesto venca na grob pok. Žerak Marije in ing. Slavka Butolena 700,00 din Kolektiv otroškega dispanzerja na- mesto venca na grob pok. župnika Matije Neudauerja 500,00 din Nadalje nam je družina Vaupotič iz Ptuja, Rogaška c. 18 brezplačno odstopila za čas 2 mesecev prosto sobo za naše medicinske sestre. Vsem darovalcem iskrena hvala. Direktor prim. dr. Mitja Mrgole Občinski odbor RKPtuj je v sodelovanju z osnovnimi organizacijami RK 24. oktobra organiziral zbirno akcijo, v kateri je bifo zbranega 18 ton papirja in papirne embalaže. V akciji so prizadevno sodelovali učenci osnovnih šol in šolskega centra za kovinsko stroko ter mentorji mladih članov in mladine RK navedenih šol. Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, daje akcija uspela, hvala! Občmski odbor Rdečega križa Ptuj tednik - Četrtek, 30. oktobra stran 7 MEBLO RAZSTAVLJ/y Imate novo stanovanje, ne veste pa, kako bi ga opremili? Nič zato, stopite v razstavni paviljon trgovskega podjetja Merkur na Rogozniški cesti v Ptuju, kjer boste zagotovo našli tudi kaj za svoje stanovanje. To vam zagotavlja Meblo iz Nove Gorice, ki že leta uspešno ponuja na trgu pohištvene industrije najkvalitetnejše izdelke. Meblo sledi vsem zahtevam sodobnega tržišča in potrošnika. Svoje izdelke oblikuje ustrezno današnji majhni stanovanjski površini, pri tem pa upošteva tudi druge zahteve, kot so funkcionalnost, udobnost itd. Razstava, ki bo odprta do 15. novembra, je le ena izmed številnih razstav, ki jih je doslej uspešno pripravilo trgovsko podjetje Merkur. Še na nekaj vas moramo opozoriti ob pričujoči razstavi, da je prodajnega značaja, dobava pa je po naročUu. Razstavljeni eksponati pohištva Meblo omogočajo opremo vsakega prostora v stanovanju, razen kuhinje in kopahiice. Meblo se tokrat predstavlja z novostmi iz svojega proizvodnega programa, to je s komponibilnimi elementi novega projgrama E NOVI in novega programa Gorica. Novost se kaže v novih elementih za jedilnice in delovne sobe v višini 110 (to so nizki elementi, ki smo jih prevzeli iz Skandinavije). Ploskovno pohištvo E NOVI se nam ponuja v petih različnih variantah in barvah. Garniture, kot so npr. neptun, barieta, roma, so klasične, srečamo pa se tudi s posebnimi sedežnimi elementi song, ki so zelo praktični, saj jih lahko poljubno sestavljamo v enosed, dvosed, trosed itd. V 18 ambientih, ki so v večini takih vehkosti, da se dajo postaviti v stanovanje, nam Meblo predstavlja novosti iz svojega programa. Dezeni zaves, ki jih prav tako srečamo v le-teh, so iz bogatega proizvodnega programa Tekstilindusa iz Kranja. Da jih ne bi občudovali samo na razstavi, so se pri trgovskem podjetju Merkur odločili, da vam jih ponudijo v času razstave v svoji trgovski hiši Merkur v Murkovi ulici. Meblo razstavlja tudi svoje cvetličnjake, ki so edini na trgu in se v razUčnih barvah, oblikali in velikostih kar sami ponujajo, da jih vzamemo v naša stanovanja. Cvethčni aranžmani, ki imajo svoj delež v domačnosti ambientov pa so delo cvethčame „Spominčica" iz Ptuja. Počitek bomo iskali na jogi posteljah, kijih prav tako dela samo Meblo in sicer v različnih dimenzijah, variantah. Kot primer navajamo jogi posteljo patricijo, kije na voljo v dveh dimenzijah in sicer 200 x 180 in 200 x 160; ostale pa so na voljo v še različnejših dimenzijah (violeta, clegant 75, jogi postelja e.\tra). Za zelo velike ljudi pa so izdelali jogi posteljo 210 cm. Pri Meblu niso pozabih naših najmlajših, zanje so izdelah jogi baby v dveh velikostiji. Za vzglavje bodo služili jogi vzglavniki, kijih prav tako izdeluje tovarna Meblo. To je bil torej naš sprehod po razstavi. Ce si opremljate stanovanje, pa kar pogumno stopite na razstavni prostor. Ob tem pa se poslužite še strokovne pomoči prizadevnega Janka Nahbergerja, MG 8, stran TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRA Dominik GLUSIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 92 Štefka se je znašla v zaporu pred strašno preizkušnjo, kajti hoteli so zlomiti njeno trdnost s strahotnim pretepanjem. S sedeža gestapa, kamor so jo vodili na zasliševanje, se je vračala s črnimi nogami. Skoraj ni bilo kraja, kjer ne bi bila velika podpludba. Ker ni priznala ničesar, so jo 23. septembra 1944 izpustUi. Štefka Kolarič-Gozdana se je iz zapora vrnila med partizane terence. Tudi njen brat Miha Kolarič se je umaknil v ilegalo. Vodil je tehniko Lacko v Stogovcih pod Ptujsko goro. Pred tem je bil zaposlen v Ptuju na uradu za delo. Ker se Štefka ni vrnila na delo in je njen brat Miha delo zapustil, so postali gestapovci pozorni naKolaričevo družino. Jasno jim je postalo, da sta Štefka in Miha pri partizanih, zato so hoteb obračunati s tistimi, ki so ostali doma. Tako so vedno vsepovsod postopali. Svojci parti- zanov so morali v zapore in taborišča. Kakor je napisano v zaporni knjigi, so pripeljaH Kolaričeve v ptujske zapore 30. januarja 1945. V knjigi beremo imena tehle članov družine: očeta Antona, r. 1876, matere Roze, r. 1884 ter hčerk Jožefe in Justine. Oče Anton je pričel v zaporu vidno hirati. Kriminalni inšpek- tor Haydrich je pripomogel, da so ga prepeljali 24. februarja v ptujsko bolnišnico, kjer je umrl, zadet od možganske kapi. Njegovo ženo so iz- pustili 25. februarja, hčerki pa nekaj dni pozneje. Med zadnjimi zaporniki, ki so jih pripeljali v zapore marca 1945, sem že omenil dekleta Gerlevčevo, Fridlovo, Brusovo, Osoletovo in Drevenškovo. Marca so pripeljali tudi Cilko Vnukovo iz Ptuja, Marijo Peklarjevo iz Nove vasi pri Markovcih, Terezijo Bezjakovo iz Mu- retinc, Rozalijo Kokol iz Nove vasi in druga mlada dekleta, žene in tudi može. Marca so pripeljali gestapovci v naše zapore še ljudi izven ptujskega okraja, iz Maribora, Zg. Radgone, s Koroške. Skupaj so zaprli tega meseca stoenega političnega zapornika, februarja stoosem, januarja pa stosedeminpetdeset. Da so še marca in aprila zapirali politično osumljene, sem se kar čudil, saj so morali vedeti, da tečejo zadnji dnevi vojne. Ali hočejo do konca imeti zalogo talcev in ustrahovati tako ljudi? Res je, da so neka- teri Nemci še fanatično verjeli v nemško zmago. Večina pa je bila pre- pričana v bhžnji poraz, zato so zapuščale hitlerjevske družine aprila naše mesto. Res sem se bal za jetnike, ki so aprila še ostali v zaporu, če- prav jih je bilo le še okrog štirideset. Spominjam se, da je bil med zadnjimi zaprt komandir orožniške postaje v Svetinjah pri Ivanjkovcih, po rodu iz Strassbourga. Čutil se je Francoza in je sodeloval z aktivisti OF, kar so Nemci proti koncu vojne odkrili. Tedaj so zaprli tudi njegovega sodelavca, trgovca Jožeta Rizmana. Francoza so po dveh zasliševanjih odpeljali neznano kam. Najbrž so ga ustrelili, Rizmana pa še naprej trpinčiU do 16. februarja 1945. Štrli so mu roko. Poskrbel sem, da mu jo je zdravnik pogledal, uravnal in uvezal v leseno ogrodje. Spominjam se tudi neke partizanke, zaprte zadnje mesece vojne. Mishm, da se je pisala Nežika Roškar, a v zapornih knjigah ni najti tega imena. Zasliševal jo je gestapovec Wiesser, pomagala pa sta mu Hoegger in Holt. Na nekem zasliševanju jo je Weisser mučil do neza- vesti, nato je poklical mene, naj jo odvedem v celico. ZasHševal jo je tedaj kar v zaporni stavbi. Dekle sem našel na tleh, razgaljeno in krva- večo iz mnogih ran. Po telesu je bilo videti tudi veliko oteklin od hudih udarcev in podpludb. Ko je prišlo dekle k zavesti, ni moglo stopiti na noge. V celico sem jo moral odnesti in položiti na ležišča. Šele čez nekaj dni si je opomogla. Dekle je bilo menda doma iz Gajevec. Njeno hrabrost sem občudoval, kakor tudi drugih mladih deklet, ki so po- nosno odgovarjale gestapovcem, nič izdale, vendar pa poudarjale, da so zavedne Slovenke. Ko je bila marca v zaporu Anica Kolarič iz Nove vasi, bivša dija- kinja, ustreljena aprila pod Pohorjem, nas je opozorila na neko so- vaščanko, ki se je delala prijazno Nemcem in partizanom. Dejala je, da je potrebno biti v izjavah z njo previden. Takih, kakršnih je bil tista Aničina sovaščanka, je bilo tedaj zelo malo, kajti mladina je množično stopala v mladinsko organizacijo OF in zanesljivo delovala za njene velike cilje. Ne morem pozabiti deklet, ki so morale umreti nekaj tednov pred osvoboditvijo: Aličeve, Osoloteve, Kolaričeve, DrevenSkove, Senjorje- ve! Aiičeva mi je dala zlat prstan in verižico, da izročim to njeni mami ali sestri Milojki. Tedaj je odhajala v mariborske zapore skupaj s tovarišicami, s katerimi je morala tudi v smrt. Bila je dobre volje, pre- pričana, da se bo kmalu vrnila. Zlate predmete pa mi je izročila zato, da bi jih gestapovci ne vzeli. Ob odhodu je naročila lepe pozdrave mami in sestri, ki sta živeli v Ptuju. Oče, profesor je bil zaposlen v Gradcu, brat Franček pa je bil zaprt. Dalje prihodnjič Umrl je Maks Čihal 19. t. m. se je poslovil od življenja znan sodelavec osvobodilnega gi- banja in borec NOV ter priljubljen mož — Maks Cihal. Z njegovim ime- nom je povezano delavsko gibanje in prvi začetki osvobodilnega boja v ptujskem območju. Rodil se je 7. 7. 1917 na Sp. Hajdini v revni družini ključavničarja Julija Cihala, .v kateri je bilo šestero otrok. Po osnovni šoli je Maks obiskoval meščansko šolo v Ptuju, ki jo je do- vršil leta 1933. Zaradi hudih gmotnih razmer v družini se ni mogel dalje šo- lati, tudi do drugih poklicev se mu ni odprla pot, našel je le prosto učno mesto za čevljarsko obrt, čeprav ga ta poklic ni veselil, kar je pokazalo tudi življenje, saj si je pozneje poiskal drugo zaposlitev. V dijaških letih je telovadil pri Sokolu. V vajeniški in pomočniški dobi pa ga je hud položaj izko- riščanega delavskega razreda privedel med borce za socializem. Leta 1937 se je včlanil v delavsko prosvetno društvo Vzajemnost v Ptuju in v Društvo kmečkih fantov in deklet na Hajdini. Cihal je v društvih navezal stike z Jurijem Cestnikom z Zg. Haj- dine in Jožetom Cernezlom s Sp. Hajdine. Cernezel mu je prinašal knjige, ki so seznanjale o življenju v Sovjetski zvezi. Ker je bil Cernezel zaposlen v ptujski tovarni čevljev Petoviji, mu je pripovedoval o svo- jem delu delavskega zaupnika v to- varni. Cestniku, predsedniku DKFD, pa je Cihal pomagal pri delu v društvu na Hajdini. Na izletih, ki jih je prirejala ptujska Vzajemnost se je Cihal spoznal z Olgo Furlanovo, poročeno Meglic, članico KP, ki je nanj revolucionarno vplivala. Ko se je vrnil leta 1940 iz vojske, se je za- poslil pri čevljarskem mojstru Šte- fanu Andriču v Ptuju, ki je veljal za komunista. Pri njem so se shajali levičarji: mizarski pomočnik Franc Peršon, bivši dijak ptujske gimnazije Mirko Centrih, Marija Peršon, Ja- kob Herceg, Kazimir Kozel in drugi. Andrič je nagovoril svoje pomočni- ke, da so se vključili v sindikalno gi- banje in tako koristno delovali za do- brobit delavskega razreda. Pri Vzajemnosti je spoznal Cihal še razne organizatorje delavskega gi- banja, med njimi dijaka Zvonka Sa- gadina in Mitja Vošnjaka. Večkrat se je udeležil sestankov, ki so jih pri- rejali voditelji delavskega gibanja v gostilni Segula na Rogozniški cesti ali pa pri Vošnjaku v Stukih. Ob napadu fašistične Nemčije na Jugoslavijo je bil Cihal na orožnih vajah. Njegovo enoto je okupator zajel v Halozah. Ko so jo Nemci ho- teli transportirati v Nemčijo, je Cihal v Dornavi s transporta pobegnil. Do- ma, na Sp. Hajdini, se je takoj po- vezal s skojevcem Francem Graber- jem s Sp. Hajdine. Z njim je deloval v SKOJ od leta 1940. K Cihalu je pri- hajal iz Ptuja mlad delavec in komu- nist Kari Hrenič. Ta ga je maja 1941 seznanil z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Ker so Nemci takoj po za- sedbi ptujske okolice aretirali mojstra Andriča, je bila njegova de- lavnica zaprta. Cihala pa so Nemci zaposlili pri železnici v Mariboru. Po vdoru nacistične vojske v Sovjetsko zvezo se je zglasil pri Maksu Karel Hrenič z napovedjo novih nalog. Pri- našal mu je od časa do časa tudi leta- ke OF, ki jih je Maks trosil po pot- niških vagonih. Ko se je 8. avgusta 1941 vrnil iz službe v Mariboru do- mov na Sp. Hajdino, je zvedel, da mora zvečer ob 21. uri na sestanek k Rokovi cerkvici. Zbrali so se Kari Hrenič, Franc Grabar, Slavko Zajšek in Cihal, vsi skojevci. Hrenič je poročal o nemškem nasilju, o are- tacijah in selitvah Slovencev. Na Hreničev predlog so se vsi zbrani odločili za odhod na Pohorje med partizane. Po sestanku pa so Nemci vse štiri aretirali na njihovih domo- vih. Do 26. oktobra so bili zaprti v ptujskih zaporih, nakar so jih do 30. oktobra zaprli na Borlu, od koder so jih odpeljali na morišče talcev v Ma- riboru. Naključje je hotelo, da se je Cihal peljal z Borla v avtu, ki se je bil med potjo pokvaril in je prišel v Maribor med zadnjimi talci, na- menjenimi za ustrelitev 30. oktobra 1941. Zato so Maksu pripeli tablico z zadnjo številko, to je 42. Njega in tovariša s številko 41, so malo pred streljanjem izločili iz vrste talcev in jih ustrelili 40 namesto 42. AH so pri- pravili za ustreljene le 40 krst, ali je drugačen vzrok rešil tedaj Cihalu živ- ljenje? V Mariboru je prebil nato v zaporu do 8. 12. 1941, na kar so ga odpeljali v nacistično taborišče nasilja Oswiecim. Tja je prišel 24. decembra 1941. Ko so njegovega mlajšega bra- ta Nemci mobilizirali v svojo vojsko, so Maksa izpustili domov. Bilo je 14. 2. 1944. Čeprav je bil Maks od gorja v tabo- rišču telesno izčrpan in bolan, se je doma takoj povezal v Osvobodilno fronto in se aprila 1944 že bojeval v vrstah Cankarjeve brigade. Po vojni so ga julija 1946 demobilizirali in službo je našel pri železnici v Ptuju, čez nekaj let pa v Tovarni avtoopre- me. Nikoli pa ni njegovo Šibko telo pre- bolelo dediščine življenja v nemškem koncentracijskem taborišču. Vendar je kljub bolehnosti družbenopoli- tično deloval, dokler je zmogel. Za- radi bolezni je moral tudi predčasno v pokoj. Maks Cihal je užival povsod ugled zaradi svoje poštenosti in plemenite- ga značaja. Bil je dober mož in oče, marljiv in sposoben na delovnem (Nadaljevanje na 9. strani) tednik - Četrtek, 30. oktobra stran 9 ZBORNIK: PRAZNIKI SLOVENSKIH OBČIN v novemt»u bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom in 30. obletnici osvoboditve naše (jomovine. Zbornik izdaja Skupnost sloven- skih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben do^vor s skupščinami slovenskih obcin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju i družbenopolitičnimi organiza- cijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so jih sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovah tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudnostrokoven opis vseh dogodkov, ki so biU izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkah v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter daU s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narod- oosvobodilne borbe. Zbornik je pisan mozaik dogod- kov iz naše revolucionarne pretek- losti, saj posega z opisi praznikov, npr. prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, spopada revolucionarnega delavstva z orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobo- dilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljud- ske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju. To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revo- lucionarnega delavskega gibanja. Zbornik bo imel format 22 x 22 cm in bo obsegal 200 strani. Je rezultat prizadevanj vseh slovenskih občin in mesta Ljubljane, organov Skupnosti in nad 60 neposredno angažiranih sodelavcev. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucio- narnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delov- nim organizacijam, krajevnim skup- nostim, družbenopolitičnim organi- zacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom idr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke. Prednaročniška cena zbornika je 100.- din, prednaročila pa spreje- mamo do 10. novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50101-678-48155. Uspela avdicija Vabilo gledališča, namenjeno mladim nadarjenim igralcem, je naletelo med mladimi v Ptuju na širok odmev. Mladi so pokazali, da jim nadarjenosti ne manjka, da jih veseli oderski nastop; s svojo prisot- nostjo na avdiciji pa so dokazali, da se želijo posvetiti gledališču in pribli- žati njegovo lepoto vsem drugim v vsej njeni veličini. Prisotne je na avdiciji najprej pozdravil član ptujskega gledališča Mirko Vaupotič ter jim zaželel veliko uspeha^ Peter Malec, naš znani gledališki umetnik pa jih je seznanil z bistvom igralske umetnosti, z lepoto igralskega poklica, ki pa zahteva veliko vestnosti, odgovornosti in notranjega ognja, veliko ljubezen itd. Za oderski nastop je v prvi vrsti po- memben talent, ki je temeljni kamen za gradnjo igralčeve osebnosti. Spregovoril pa je tudi o nekaterih nenapisanih pravilih, ki vladajo v gledališču itd. Avdicije seje udeležilo veliko Število deklet, med njimi so bili le trije fantje, tudi tistih iz osnovne šole ni manjkalo. Edi Hvaleč obiskuje 7. a razred osnovne šole ,,Toneta Znidariča", pa je okusil lepoto gledališkega fluida. Povedal nam je naslednje: ,,Za avdi- cijo sem izvedel iz radija. Pa sem si rekel, fant to je priložnost zate. Ze vrsto let obiskujem predstave v ptuj- skem gledaHšču in sem se dobesedno zaljubil vanj. Želim igrati, zato sem se tudi javil na avdicijo." Povedati moramo, da je naš mladi znanec že nastopil kot statist v Hlapcu Jerneju. Velika udeležba na avdiciji nas je prepričala o pravilnosti akcije, ki pa potrjuje optimizem o prihodnjem razvoju gledališkega ansambla. Pod strokovnim vodstvom bodo, nekateri seveda, če bodo dovolj vztrajni, postali kvalitetni gledališki igralci. Pri tem pa nosijo veliko mero odgovornosti vsi tisti, ki so zaintere- sirani za gledališče in njegovo delo. Umrl je Maks Cihal (Nadaljevanje z 8. strani) mestu ter trden socialistični bojevnik. Glavna teža njegovega revolucio- narnega delovanja sega v predvojna in vojna leta, ko se je v mladostnem žaru podajal v hude nevarnosti. Za svoje zasluge v boju za socializem in v narodnoosvobodilnem boju je pre- jel več odlikovanj, njegovo ime pa je zapisano med vzornimi borci v ptujski zgodovini socialističnega in osvobodilnega gibanja. _____.__________........ V.R. Srečanje pevskih zborov Zveza kulturno prosvetnih organizacij Ptuj bo ob dnevu republike - pripravila srečanje moških in mešanih pevskih zborov. Srečanje bo 26. novembra v Narodnem domu. Doslej so se na srečanje priglasih Moški pevski zbor DPD Kidričevo, mešani zbor PD Videm, mešani zbor PD Cirkulanc. moški zbor PD Markovci. moški in mešani pevski zbor PD Gorišnica, moški zbor PD Dornava, mešani zbor PD Rogoznica, moški zbor Društva upokojencev Ptuj, Komorni moški zbor Ptuj in letos novo ustanovljeni moški pevski zbor iz Grajene. Povabili so tudi moški pevski zbor GD Hajdoše. ki so se vabilu prijazno odzvali, kot je povedal tajnik ZKPO Ptuj Dušan Koz:ir. Pričakujemo še moški zbor PD Majšperk. Vsak zbor se bo predstavil z dvema skladbama, za zaključek pa bomo vsi zbori združeni zapeli dve pesmi. Že zdaj je precejšnje zanimanje, kajti prijavilo se je že 12 zborov. Prepričan sem, da bo srečanje uspelo in da bodo poslušalci laltko uživah ob petju. z. k.. Občinska izobraževalna skupnost Ormož razpisuje prosto delovno mesto v skupnih službah za RAČUNOVODSKO-ADMINI- STRATIVNO DELO Pogoj: končana ESŠ, prednost imajo kandidati(tke) s prakso. Nastop službe takoj. Razpisni rok velja osem dni po objavi. Stanovanja ni. F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (92) Ogovoril sem ga in mu zaupal svojo željo. Navidezno sva se poznala že od včeraj. Niti za hipec ni prišel v zadrego. Vzel je listič, napravil se je važnega, čital in obračal in ga končno vložil v sredino ostalih listin. Zmenila sva se, da naj ga počakam čez kako uro na istem mestu . . . V nestrpnem pričakovanju poteka čas vedno Zelo počasi. Sonce se je pomaknilo že čez zenit in je v mirnem in jasnem dnevu pripekalo s tako močjo, kakor le redkokdaj proti koncu kole- darske pomladi. Življenje na mestnih uUcah je začasno zamrlo. Le še posamezni meščani so hiteli po svojih opravkih. Iz središča seje počasi proti periferiji pomikala vojaška patrulja, z nasprotne strani pa se je skoraj istočasno približeval občinski uradnik. Že od daleč je pokimal, kar je pomenilo, daje uspelo. Počakala sva, da so se vojaki oddaljih in izbrskal je izmed številnih Hstin moje potrdilo. „Podvalitev je uspela. Med tolikimi papirji cenzura natančneje pregleda le manjši del, ostalo pa kar podpišejo. Nam ze malo zaupajo! Evo vam in srečno pot, pa kmalu se vrnite! Mi je poželel in se porogljivo nasmehnil, češ pa smo jih. Vesel sem bil neznatn^a hstiča, ki je sedaj bil opremljen še z vojaško stampiljko. Pomenil je veliko oporo za moje načrte. Zahvahl sem se in seveda niisem pozabil na lepe bizantinske navade. In v mošnjičku je tako ostalo le še za vozovnico. 1:100 in v tretje gre rado Preteklj so trije dnevi in postali smo nekaj s-vobodnejši, kakor je napovedal sreski načelnik. OdločO sem se čimprej odpotovati. Po izdatnem in okusnem kosilu sem kupil v trgovini manjši kartonast kovček. Že pri nakupovanju sem opazil, da ljudje nekaj šušljajo in stiskajo glave. Da bi zvedel kaj več, sem stopil v svojo kavamico. Tudi tam je bilo precej gostov in vsi so bili v nekakšnem posebnem razpoloženju in pritajenem a živahnem pomenku. Kmalu je prisedel eden znancev iz prvega srečanja in povedal, da se je nekje v bližnji okolici pripetil napad iz zasede na nemško patruljo. Da je bilo nelcaj mrtvih in baje tudi eden višjih med njimi. Zato je nastalo razburjenje in napetost. Poostrih so nadzorstvo in pojačali patru^e. Pa da se celo širijo govorice, ki skušajo incident spravljati v zvezo s prišhmi izgnanci. Česar pa da nihče domačinov ne jemlje resno in so verjetno le izmišljene in podtaknjene vesti, ki naj bi opravičile eventualne represalije. Na te novice ni bilo mogoče odgovoriti drugače, kot tako, da misUm, da je pač povsem jasno, da izgnanci, ki se še niti udomačili nismo, v tako zadevo zelo verjetno ne morejo biti zapleteni. Kako in kje naj bi tako hitro prišli do orožja. Taka stvar je vendar vezana na intimno in osebno zaupanje. Tudi sam je bil podobnih misli. Ta dogodek se mi je zaril globoko v srce in razmišljanja: poostrene kontrole povsod, na cestah, na postajah in posebno še na vlakih! Poiskal sem kolega zdravnika, ki je prispel z istim transportom. Povedal sem mu, da bom končno poskusil pobegniti v italijansko provinco Slovenije in da se eventualno vrnem z družino, če bo tako kazalo in bi načrt uspel. .Morda pa tretji poskus končno uspe. Naprosil sem ga, da bi mi začasno hranil stvari, kijih bom pustil, da ne bi s prtljago izgledal preveč sumljiv. Dalje prihodnjič. 10. stran TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOfiRj Pr. Fran Brumen CIGANOVA LJUBEZEN (h zMrke „Crtlce belega pl«SC«"7 Poletna vročina, ki je tisto leto se- gla globoko v jesen, je že zdavnaj po- jenjala in prvi jesenski mraz je vrgel listje s kostanjevih dreves, ki so rasla na dvoriščni trati med bolniSnico in izolimico. (Zgodba je Se iz tistih ča- sov, ko sta v ptujski bolnišnici oprav- ljala vse posle od notranjih bolezni, prek kirurgije in porodništva pa tja do nalezljivih bolezni samo dva zdravnika). Dolgotrajnejše jesensko deževje je končno svet in zemljo občutno shla- dilo in nekatere noči so bile že prav hladne. Jutranje megle so zadrževale sonce, ki se je počasi vzpenjalo po ne- bu kot velika žareča obla za prosojno zaveso. Tekom dneva se je ozračje to- liko pregrelo, da so zadostovali jesen- ski suknjiči, ki jih je bilo na prisojnih straneh moč celo odložiti. Tak preho- den čas — na soncu vroče, v senci hladno — godi različnim prehladnim boleznim. Tisto jesen se je po Ptujskem polju razmahnila škrlatinka. Takrat je ve- ljala stroga obveznost obolele izoli- rati na oddelku za nalezljive bolezni. Obolevali so šolarji pa tudi predšol- ski otroci. Mnoge smo imeli v izolir- nici, še- /eč pa jih je ostalo prikritih po domovih v domači negi. Pozno popoldne, ko smo že nehali z rednim delom, se je ustavil pred bolniSnico čuden samotežen voziček na dveh kolesih. Pripeljal ga je visok in močan mož lepo oblikovanega obraza, razmeroma velikega po grško izraslega nosu, črnih oči in temnejSe polti. Poznal sem ga navidezno z uli- ce, kjer je večkrat v kakem mrtvern kotu brusil nože in škarje. Govoril je hrvaško narečje. Danes je svoj voziček spremenil v nekakšno ,,rikšo'. Brusne kamne in ostalo navlako je pospravil. Na bru- silno ploščo je pritrdil, oziroma pri- vezal kuhinjski stolček, ki mu je po- prej požagal nogače. Sedež je bil pre- krit s pisano preoblečenim vzglavni- kom. Na tem tronu je sedela zelo lepa deklica. Štirinajstletna njegova hčer- ka. Bila je v polepšani obliki veren dedni odraz svojega očeta. Nekaj kratkih besed: da je bruha- la, da jo kuha vročina in da ima drobnopikčasti izpuščaj, kot da bi jo nagosto popikale nadležne bolhe. Za- klel se je, da doma nimajo toliko bolh in že smo jo pospremili v po- sebno sprejemnico, kjer smo ugoto- vili škrlatinko. Ko sem povedal očetu vse, kar je temu sledilo, se je razburil in uprl. Odločno, nekaj časa proseče; češ dobra beseda dobro mesto najde, potem čedalje bolj grozeče je zago- tavljal, da jo bo prav gotovo doma priprl, da hoče le zdravilo in hčerko za vsako ceno nazaj. Dolgo smo mu prigovarjali in ga prepričevali. Ko ni vse prigovarjanje nič zaleglo, smo izigrali zadnjo karto in povedali, da tak primer pač mora- mo prijaviti policiji, ki da bo itak ukrenila tako, kakor smo mi določili. Ljudje njegovega kova nimajo radi opravka s policijo in mož se je vdal. Hčerka je krčevito zajokala pa tudi očetu so solze zalile velike oči. NiC več ni mogel govoriti. Se komaj je iz- davil besede v slovo in naglo je odšel. Spravili smo jo v veliko pritlično sobo med Skrlatinkarje. V takratnihi skromnih časih sem imel svoje stano- vanje, ki je bilo obenem tesna dežur- na soba v nadstropju izolirnice. Po večerji sem utrujen kar oblečen malo legel na pogrnjeno posteljo in čakaJ na eventualne opravke, ki so se pred nočjo radi nakopičili. ko se je zmračilo in so se začele prižigati lučke za zastrtimi okni v bol- nišnici, sem zaslišal pod oknom ne- razumljivo govorico. Pod napuščem je stal oče mlade ciganke. Pogo- varjala sta se v svojem jeziku. Nisem hotel motiti zaskrbljenega očeta. Kmalu je govorica potihnila in za- čelo je šumeti, kakor šumi, kadar v gozdu grabijo listje. Skrbni oče si je nagrnil suhljadi pod deblo debelega kostanja. Ko sem drugič pokukal, je že ležal pokrit s plahto, s katero je si- cer pokrival svoje brusilne naprave. Počasi so začela ugašati okno za oknom. Pritajeni pogovori bolnikov so zamrli. BolniSnico je zajela nočna tišina, le trpljenje in bolečine so klju- vale*in glodale dalje in nesrečnikom odganjale spanec. Tišina pa ni uspavala očeta na stra- ži. Nasprotno vznemirila ga je s Se večjo skrbjo. Zopet in zopet je klical svojo Dunjo. Očetu je preganjala spanje zaskrbljenost, hčerki pa oče. Tako je stražil noč in dan vse dolge dneve, dokler je bila radi zdravja za zamreženimi okni zaprta lepa cigan- ka. Oče ni odnehal. Vztrajal je, ni nam zaupal. Le tu in tam je podnevi za kratek čas zapustil svojo prostovolj- no stražo. Ze ko je zapadel prvi sneži- ček in ga je zvesti oče stresel zjutraj raz sebe, smo ga poklicali in mu izro- čili lepo v prvi pomladi brstečo Dun- jo. Ko sem naslednjo pomlad priSel na sprehod po lepem travniku ob drav- skem rokavu in dalje čez brv na Ro- goznici, sem našel pod debelim de- blom bele topoli onstran potoka celo ciganovo družino. Pod majhnim šo- torčkom so si postavili začasen do- mek. Dunja sedaj že dekle, se je zdra- va in cvetoča sončila ob ognju na tleh. Naša arheološka najdišča KOVAŠKI VRH NA POHORJU Na starinah bogato južno Pohorje, ki sega od Šmartna nad Slov. Bistrico vse do Hudinje nad Vita- njem, je letos pridobilo novo arhe- ološko najdišče. Sicer so Kotnikovi, p. d. Skoijančevi na Kovaškem vrhu 8 že pred leti pri pripravljanju boljše ceste na vrhu nacf domačijo naleteli' na marmorni rimski spomenik, a novica o tem je prodrla do strokov- njakov šele minulo pomlad. Domači so namreč marmorno ploščo z napisom najprej prodah nekemu podjetju, ki je na teh grebenih lomil marmor za gradnje. Ta kupčija pa se je razdrla, ko so bih opozorjeni, da gre za zgodovinsko najdbo, ki ne more biti trgovsko blago. Tako je plošča za da^ časa ostala prislonjena k jablani pri neki domačiji v sosednjem Bezovju, kjer jo je nazadnje, opozorjen od drugih, našel konzervator spomeniškega var- stva. Šele po posvetu s strokovnjaki so se domači odločili, da bodo ta rimski spomenik čuvali sami in ga vzidali v pročelje domačije, kjer bo lahko vsem na ogled. V spodnjem delu poškodovana 45x70 cm velika marmorna plošča je rimski nagrobnik z napisom (na sliki), ki našteva imena pokojnih in se v prevodu, kohkor je pač ohranjen, glasi: INDIBIO, ELGl- ATOV sin, star sto let, je tu (pokopan). COURTULA, ADIUGI- OUNOVA hči, stara sedemdeset let, je tu (pokopana). . Naprej ni več čitljivo, zato se ne ve, kdo je poleg moža in žene še počival v tem grobu. Vsa imena so čisto keltska in doslej malo znana. Gotovo gre za rod domačinov, ki je na teh bregovih živel najbrž še izza pred- rimskih časov. Da pa se je vphv novih rimskih gospodarjev razširil tudi v te odročnejse kraje, kaže že sam nagrobnik, izdelan na rimski način in z roko domačega kamno- seka, ki ni bil vešč pravilnih latinskih črk. Kako je lomanizacija prodirala med domače ljudstvo, kaže tudi dejstvo, da je nagrobni napis sestavljen v uradnem latin- skem jeziku pa čeprav gre tu na Kovaškem vrhu najbrž le za samotej grob sredi gozdne pokrajine ; redkimi kmetijami. Ta grob s, morebiti skriva pod površjem Skoi. jančeve njive, kjer so spomenik t globini poldrugega metra tudi nasij zato bi morah to mesto še preiskati Nekje v bližini je morala biti tudi domačija tu pokopanih in navsezj. dnje ni izključeno, da ne stoji Škorjančeva kmetija s svojo ugodno prisojno in zavetrno lego prav m njenem mestu. Medtem ko so danes kmetijt precej na gosto razstresene po vseij južnem Pohorju pa so bile v rimsk, dobi mnogo bolj redke. Za nekateri od njih nam pričajo doslej odkriti marmorni nagrobniki od JuriSne vit in Tinja prek Koritnega in Kova- škega vrha do Skomarij. Ce so se ti prebivalci, ki so bili, sodeč po imenih, skoro sami domačini, poleg kmetovanja ukvarjali še s kako drugo donosno dejavnostjo (tozdai- stvom in drugim), ne vemo. Vendar pa na teh pohorskih obronkih nisc bili sami, saj sta bila na koncu naštete vrste najdišč dve pomemb- nejši naselbini kamnosekov, ki so na Smartnem lomih in klesali marmoi za Poetovio, na Hudinji pa za Celejo. Ta del Pohorja torej v rimski dobi nikakor ni bil pust in prazen^ KOZMINCI V HALOZAH V osrčju haloškega sveta, kjer razen kamnitega orodja skoro n' drugih arheoloških najdb, se skriva vrsta sledov za nekdanjimi manjšimi gradovi, ki so bih porušeni že pred stoletji in danes od njih ne stoji vei noben zid. Tak grad je očitno stal tudi v Kozmincih. Tam je res strm koničast vrh, ki se dviga nad doUno Rogatnice prav bhzu križišča cest Površina 10 m velike kope še kai^ sledove neke okrogle zidane stavbe^ torej utrjenega stolpa. Kopo varuje večinoma že huda strmina, na grebenu pa še dodatni jarek in nasip Doslej se tu še ni raziskovalo, * gradič je moral biti že zgoda) porušen, saj so že leta 1428 pisali" njem kot o ,,pustem gradišču pi" Vražjem potoku." Stanko Pahi^ tednik - Četrtek, 3o. oktobra stran II AVTO RALLY Dušan Repič prvi v Murski Soboti je bil preteklo soboto avto rally, na katerem so nastopili tudi tekmovalci, člani AMD Ptuj. Nekateri člani so že nastopili na drugih tekmovanjih, tekom leta, ko so se pričeli mladi; tekmovalci zanimati za to zvrst športa. Tako se AMD Ptuj obeta, da v prihodnjem letu tudi avtorallysti nnčnejb organizirano nastopati. Med 64 tekmovalci v treh kategorijah je postal absolutni zmagovalec Dušan Repič, kije zbral le 185 kazenskih točk in s tem prejel lep pokal zmagovalca, diplomo in spominsko darilo. Poleg njega so nastopih še Glažar Silvo, Siker Jože in Horvat Vili, žal pa niso bili popolni, da bi nastopih tudi kot ekipa. Tekmovahia proga ie vodila iz Murske Sobote preK Radgone, Radenc, Ljutomera, Lendave in Bogojme v Mursko Soboto in je bila dolga 120.5 km. Ob tem pa so morali na 4 mestih pokazati vse svoje sposobnosti v spretnosti upravljanja vozila. Organizator AMD Murska Sobota je tekmovanje odUčno pripravilo. anc KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE PTUJ RAZPISUJE po 13. in 31. čl. statuta prosta delovna nnesta za nedoločen čas: 1. TAJNIKA KMETIJSKE ZEMUlŠKE SKUPNOSTI 2. REFERENTA ZA SAMOUPRAVNE AKTE iN IMOVINSKO PRAVNE ZADEVE 3. REFERENTA ZA PROMET S KMETIJSKIMI IN GOZDNIMI ZEMLJIŠČI 4. VODJA PISARNE IN REFERENT ZA EVIDENCO ZAŠČI- TENIH KMETIJ Poleg splošnih pogojev se za delovna mesta zahteva: — pod 1 visoka ali višja šola pravne, kmetijske, gozdarske ali geo- detske stroke in najmanj 5 let prakse, imeti mora tudi moralno politične kvalitete, — pod 2 visoka ali višja pravna šola, — pod 3 srednja kmetijska šola in 5 let prakse, — pod 4 srednja ekonomska ali srednja administrativna šola, ali nižja administrativna šola in 5 let prakse. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o izobrazbi, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Prijayni rok je 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe delovnega mesta. Oglase za objavo v teko- čem tednu sprejemamo po pošti ali v uredništvu Tednika najpozneje do torka do 10. ure. TEDNIK Vošnjakova 5 62250 Ptuj TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce naselij ZakI, Podlehnik In druge, da je novozgrajena transformatorska postaja pri gradbišču motela v Podlehniku pod napetostjo Plezanje po jamboru in pri- bližanje delom pod nape- tostjo je nevarno za življenje. PIVO MED PIVI ČAKA NA VAŠO OCENO BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975 PONOVNO ZMAGOVALEC SVETOVNEGA IZBORA PIVI HP TALIŠ OBČINSKO PRVENSTVO VKROSU Pred nedavnim se je v okviru kra- jevnega praznika zbralo v Makolah nad 150 mladih, ki so dogodek pro- slavili z občinskim prvenstvom v kro- su za vse kategorije. Letošnje prven- stvo, ki je bilo po številu udeležencev in organizaciji med najuspešnejšimi v zadnjih nekaj letih, je organiziral TVD Partizan MakolefcJčupnosteles- nokulturno skupnostjo občine Slov. Bistrica. Največje število udeleženih je bilo v kategoriji mlajših pionirjev, kjer se je za najboljšega borilo približno 50 tekačev. Skupno so mladi občine Slov. Bistrica tekmovali v devetih ka- tegorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tudi pri najnilajiih so odto&de de- setinke sekunde. Foto: V. H. EKIPNO: Mlajši pionirji: L osno- vna šola Slov. Bistrica, IL OS Mako- le, III. taborniki Makole. Mlajše pio- nirke: OS Makole, II. OS Slov. Bis- trica, III. taborniki Makole. Starejše pionirke: I. OS Slov. Bistrica, II. OS Makole, III. OS Makole 2. MlaiSe mladinke: I. OS Makole, II. ZSMS Makole. Mlajši mladinci: ZSMS Za- bljek, II. TVD Partizan Makole. Starejši mladinci: I. TVD Partizan Makole. Starejše mladinke: I. ZSMS Sp. Nova vas. Mlajši člani: TVD Partizan Makole, II. ZSMS Tinje. Med posamezniki so bili najuspeš- nejši: mlajši pionirji Zdravko Janžič, OS Slov. Bistrica, mlajše pionirke Jožica Pristovnik, POS Slov. Bistri- ca, starejši pionirji Miha Sirec, OS Makole, starejše pionirke Milica Lončarič, OS Slov. Bistrica, mlajSr mladinci Jože Fajs ZSMS Sp. Nova vas, mlajše mladinke Marta PuSovar in Olga Stojnšek iz OS Makole, sta- rejši mladinci JurC TernovSek, ND Partizan Makole, starejše mladinke Irena Fajs in Ida Zafc^nik obe iz Sp. Nove vasi in mlajši člani JurC Brglez, ND Partizan Makole. Organizator je najboljšim ekipam podelil posebna priznanja in plakete, prvim petim posameznikom v posa- meznih kategorijah pa so podelili pri- znanja. VH stran 12 j TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRa ROKOMET Pionirji J. Flander : Drava 11:7 (3:4) Najmlajši člani rokometnega kluba Drava Ptuj so v tekmovanju doživeli svoj prvi poraz proti sovrstnikom v Mariboru. Po povprečni igri^ v prvem delu so dovolili domačinom, da so si v nadaljevanju pridobili prednost, ki je do konca niso mogli več nadoknaditi. Uspešni so bili za ekipo Flander Kizanovič 5, Horvat in Hel po 3 gole, za Dravo pa Skerget 3, Kumer in Sluga po 2 gola. anc Mladinci KOVINAR : DRAVA 16:24 (7:8) Mlada ekipa niza še naprej uspehe in so tokrat s premišljeno in borbeno igro naigrali zelo dobre domačine. Zlasti so s hitrimi protinapadi presenečali domačine. Za Kovinarja so bili uspešni Laznik 6, Domiter 4, Brumen 3, Kotnik, Kočar in Pandrl po za Dravo pa Kumer 8, Klanjšcak 6, Haladeja 4, Debenjak 3, Bezjak, Buklar, Kolarič po 1 gol. Po 7. kolu so mladinci na 3. mestu, do konca jesenskega dela tekmovanja sta še preostali 2 koli. anc Člani KOVINAR : DRAVA 26:17(12:7) Srečanje dveh starih znancev se je tokrat končalo v korist domačinov, ki so delovali kot homogenegša ekipa in prikazali dopadljiv roko- met. Gostje so nastopili v nepopolni postavi in niso mogli nuditi večjega odpora kljub prizadevanju posamez- nikov. Uspešni so bili za domačine Lazarov 8, Novak 6, Hemet in Gajšek 4, Izlakar 3 in Furman 1 gol; za goste pa Z. Gremo 7, Križe 5, Blamberger 2, Belšak, Meško in Vidovič po 1 gol. Člani Drave se po 7, kolu prvenstva nahajajo na 5. mestu. V nedeljo dopoldne bo na stadionu Drava srečanje pionirjev Drave z Branikom ter mladinci in člani proti Mladincu iz Murskih Črncev. anc ŠAH v tretjem kolu I. slovenske šahovske lige - vzhodna skupina so se ptujski šahisti pomerili z moštvom iz Dravograda ter zm^ali z rezultatom 6,5:3,5. Domačini so tokrat prvič nastopih v popolni postavi ter zasluženo premagali žilavega nasprotnika, ki je predvsem na prvih štirih deskah nudil presenetljiv odpor. Posamezni rezultati so bili naslednji: Podkrajšek : R. Poberžnik remi, Bohak : Jeromel remi, Maj ceno Vič : Grobelnik remi, Šeruga : J. Poberžnik remi, Knezevič : Fu O, Škarja : Fridl 1:0, Vaupotič : Pšeničnik 1:0, Bohak : Strgar 0:1, Polajžar : Gostenčnik 1:0 in Dajnko : Laznik remi. Po slabem startu je moštvo Šahovskega društva »Izbira" Ptuj tako popravilo svoj položaj na tabeh, ki je po tretjem kolu naslednji: Kovinar (Maribor) 23,5 točk, Branik (Maribor) 22 točk. Radenska (Murska Sobota) 21 točk, Slovenj Gradec 16 točk, Izbira (Ptuj) in Fužinar (Ravne) 15,5 točk itd. J. BOHAK Javna tribuna o telesni kulturi? Komunisti o telesni kuhuri. VeUka udeležba na krosu v Ptuju. To sta dva naslova, prvi z dne 11. septembra, drugi 23. oktobra 1975 v TEDNIKU. Pisca MG, anc. V začetku naj poudarim, da ne žeUm, da bi se razvila polemična obtoževanja kogaricoH. Želim potegniti rdečo nit, ki naj na preprost, konkreten način da pobudo za rešitev telesnokuUurnih problemov. Prav je, da so komunisti spre^ovorih o' problematiki telesne kuhure ter podčrtah nekatere pereče probleme, kot so, na primer: kadri, 10,4 % aktivnih prebivalcev, da so pogoji pa niso izkoriščeni, da je slaba organiziranost telesne kuhure v krajevnih skupnostih itd. Avtor MG piše, daje potrebno poudariti, da ponekod obstajajo velike možnosti za telesno-kuhumo aktivnost, pa so žal neizkoriščene, ali pa le delno (primer Kidričevo). Razveseljivo je, da so prav komunisti ugotovili nekatere pomanjkljivosti na področju telesne kulture. Bojim pa se, da bo ostalo vse le pri ugotavljanju, namreč v današnjem času vse preveč ugotavljamo, pišemo debatiramo, se dogovarjamo in podobno. Konkretno pa ni razvidno, da so ugotovih ZAKAJ in sklenili KAKO ODPRAVITI NEPRAVILNOSTI. Prav to pa je pričakovati, če se sestane tak sestav, kot je bil v septembru v novi dvorani MLADIKA. Naj se ob tej priložnosti drznem napisati drugi odstavek avtorja anc pod naslovom: Velika udeležba na krosu v Ptuju.: „0b tej priložnosti moramo omeniti šole, ki se kljub vsem pogojem tekmovanja niso udeležile, čeprav bi jim udeležba na občinskih tekmovanjih morala biti OBVEZA: to so Cirkovce, Gorišnica, I. Spolenjak, Ptuj, Majšperk, Kidričevo in Podlehnik. Vendar naj o tem razmišljajo vodstva šol ALI PREDAVATELJI TELESNE VZGOJE IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI IN KAKO. Ne žeUm, da se na tak načm presoja odgovorno delo pedagogov telesne kulture, kajti prav te obsodbe niso v prid prizadetim m sokki telesni vzgoji. Pa še to, da obstojajo tekmovanja v matematiki, fiziki, tujih jezikih, glasbi itd., vendar se nihče ne najde, da bi obsodil predavatelje in ocenjeval, ali IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI IN KAKO. K temu naj dodam, da imajo vsi predmeti PLAČANE DODATNE URE. Velika izjema je prav TELESNA VZGOJA, za katero obstaja mišljenje, da naj bi predavatelji izvenšolsko dejavnost opravljah brezplačno. Pozdravljam, da se plačuje na šolah pevske zbore, vendar ne soglašam, da se o pedagogih telesne vzgoje razpravlja tako, kot smo priča temu sestavku tovariša, ki se šteje za pedagoga. (Mislim na avtorja anc). Učitelji telesne vzgoje so izpostavljeni vsemu. Pripraviti morajo učence za vsa tekmovanja npr.: košarko, rokomet, gimnastiko, jesenski kros, atletsko tekmovanje, nogomet itd., prenesti kritike ne da bi bili deležni vsaj delnega nadomestila, če že ne toliko kot ostali, ki poučujejo druge predmete. REŠITEV VIDIM, DA MERODAJNI FORUM SKLIČE JAVNO TRIBUNO. Razgrnjena bo tudi druga stran medalje, vendar na bolj human način. GA PtujčanidrugivSRS v nedeljo, 26. 10. 75 je bil v izvedbi AZS jesenski kros DELA, ki se ga je udeležilo okoU 1.500 tekmovalcev vseh starosti. Nastopilo je 41 občinskih reprezentanc, med njimi tudi Ptujčani. Tekmovali so v 12 kategorijah, od mlajših pionirjev do veteranov. Tekmovalci občine Ptuj so bih sestavljeni iz ekip TVD Partizan Ptuj, Markovci in Rogoznica, šolsk^a športnega društva SE S in Kovinsk^a centra Ptuj ter iz osnovnih šol F. O soj nik, T. Žnidarič Ptuj, Juršinc - Žetal, Leskovca, Hajdine in Cirkulan. Največ uspeha je imela Milena Cestnik, kije osvojila pci mlajših mladinkah repubhški naslov in prejela zlato odličje,. Srebrno medaljo sta si „pritekla" Marija Tili pri ml. pionirkah ter Črto Solina pri st. mladincih. Pri st. pionirkah pa je Jožica Repič zasedla dobro četrto mesto. Ekipno so se iz ptujske občine najbolje uvrstile ml. mladinke, ki so osvojile tretje mesto. St. mladinsci, ml. pionirji, st. pionirke pa so zasedh tretje mesto. Mlajše pionirke so bile četrte, člani pa so pristali na sedmem mestu. Najmanj uspeha so imeli st. pionirji, ki so bili štirinajsti. Toda če upoštevamo, daje tekmovalo v tej kategoriji čez 30 ekip, je tudi to zadovoljivo. Največji uspeh pa so dosegh tekmovalci iz ptujske občine v vseekipni uvrsthvi, kjer so se izmed 41 občin uvrstih na častno drugo mesto. Zmagal je Krarij, kije imel zasedbo v večih kategorijah, prav gotovo so atleti iz Ptujske občine z osvojitvijo naslova vice &mpiona v jesenskem krosu dostojno dah slovo letošn kraljici športa - atletiki. OP NOGOMET PARTIZAN, Ptuj: PARTIZAN, Dornava 6:2(3:0) V nedeljo sta se na igrišču Partizana Ptuj v Ljudskem vrtu v derbiju srečah ekipi, ki v tem' tekmovanju zastopata občino Ptiq,: Domačini so si ze v prvem delu zagotovili prednost, ki so jo v nadaljevanju le povečali ter visoko premagaU goste. Pred 200 gledalci je tekmo odhčno vodil sodnik Ferš iz Maribora. Uspešni so bili za domačine Majcen 3, Drago Verde- nik 2 in Vršič 1 gol, za goste pa Petek 2 gola. ajic MEDOBČINSKA NOGOMET NA LIGA PTUJ 6. - KOLO DNE, 26. 10. 1975 Rezultati A: Skorba - Hajdina 2:3; Grajena - Markovci 3:1; Zlatoličje - Makole 6:0; Kidričevo — Videm 1:0, G. vas — Rogoznica 6:2; Apače - Stojnci 2:1; Rezultati B: Lovrenc - Leskovec 1:2; Zavrč - Mladinec 6:2; Slov. vas — Gorišnica 3:1; Varnica - Dražen- ci 4:1; Tržeč - prost, tekma ni registrirana zaradi protesta gostov. Pari naslednjega kola i A — Apače - Kidričevo, Rogoz-' niča - Stojnci, Videm - G. vas, Makole - Markovci, Grajena - Hajdina. B — Lovrenc — Varnica, Leskovec i - z,avrč. Mladinec - Tržeč, Dražen-j ci - SI. vas, Gorišnica B - prosta, j R. Tomanič PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE „TONE ŽNIDARIČ", PTUJ, se zahvaljujemo tovarišu Mak- su Černezlu, pleskarju iz Ptuja, za podarjeni denar, s katerim smo si nabavili TV sprejemnik. Pionirska organizacija osnovne šole „Tone Žnidarič", Ptuj 14. stran TEDNIK - ČETRTEK, 30. OKTOBRA NA IZLETU Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji. Kmalu je pripeljal avtobus in smo se peljali do Rogaške Slatine. Najprej smo šli v steklarsko šolo. Tam smo videli, kako steklar napihne žareči balonček, ki ga da v kalup. Eden je delal podstavke. Potem smo šli tja, kjer brusijo. Potem smo šli na- prej proti Rogaški Slatini. Začelo je deže- vati. Zato smo šli pod balkon vedrit. Kmalu so nas povabili v otroški vrtec. Sedeli smo na klopeh. Tovarišica vzgojiteljica nam je pokazala igralnice. V prvi sobi so risali, v srednji sobi so jedli češnje. Tam je dala tovarišica tovarišicama pikopolonico. Ko se je zvedrilo, smo šli naprej. Z dvigalom smo se peljali v 12. nadstropje. Pripeljal je vlak in smo se peljali do Rogatca. Iz Ro- gatca smo se peljali z avtobusom. Branko Potočnik, 1. a MajSperk NAŠA MLADOST Teden od 6. X. do 12. X. je TEDEN OTROKA, posvečen vsem mladim, ki preživljamo svoje mlade dni v nasi lepi in svobodni domovini. Letošnji gesli v tednu otroka sta: „USTVARJAJMO BOLJŠE POGOJE ZA ZDRAVO IN SREČNO RAST NAŠIH OTROK!" »RAZUMNO GOSPODARIMO! VARČUJMO IN VZAJEMNO SO- DELUJMO NA PODROČJU VZGO- JE IN VARSTVA OTROK!" Mlada leta preživljam v Gorišnici. Zame skrbijo ljubeči starši , ki želijo, da bi bila v življenju srečna. Ker sem edinka, mi starši izpolnijo skoraj vse želje, ki pa velikokrat niso tako majhne. Mamica in atek mi delita vso ljubezen. Ker sta moja roditelja v mladosti živela v pomanjkanju, izhajata namreč in delavskih družin, mi nudita vse, kar le moreta. Zato so moja mlada leta polna sonca, sreče in ljubezni. Mladost jugoslo- vanskih otrok je svobodna. Naša družba posveča mladim vso skrb, ker nam želi vse dobro in lepo. V naši domovini je veliko šol, v katerih se izobražujemo, veliko športnih objektov, kjer preživljamo svoj prosti čas, se igramo s prijatelji in si krepimo telo, veliko gledališč, kjer se seznanjamo z deli domačih in tujih umetnikov, nam mladim je posvečenih mnogo knjig, katere nas učijo, vzgajajo in plemenitijo. Zelirn si, da bi tudi drugi otroci sveta živeli svobodno in bogato življenje in da bi njihova mladost ne poznala nobenih senc. Lilijana Ditrihj 8. a OŠ Gorisnica MOJ DOM Moj dom je v Majšperku. Stoji ob cesti. Za njim je gozd. Je blizu sole. Tudi v trgovino ni daleč. Našo hišo imenujemo blok. Je trinadstropen. Je zelo veUk. Pokrit je z rdečo opeko. Na sprednji strani so balkoni. V bloku stanuje 12 družin. Mi stanujemo v 2. nadstropju. Imamo 3 sobe, kuhinjo in kopalnico. Naše stanovanje je zelo veliko. V njem je lepo. Marko Rakovec, 3. a, OŠ Majšperk MOJA SOŠOLKA Moja sošolka je Nataša. Hodi v tretji razred. Ima svetle lase in svetlo modre oči. Oblečena je v rdečo jopico in temno krilo. Ima modro bluzo in rdeče nogavice. Obuta je v črne cojjatke. Nataša je odlična učenka. V šolo nosi rdečo torbo. V torbi ima šolske potrebščine. Svojo torbo ima lepo urejeno. Zvezke in knjige ima lepo ovite in čiste. Svinčnik in barvice ima lepo ošiljene. Rada pomaga sošolcem in sošolkam. Je vesele narave. Rada se smeje in igra. Pri igri je iznajdljiva. Imam jo rada. Zvonka Fakin, 3. a, OŠ Majšperk PRI KRALJU POVODNIH MOŽ ,,Takoj bom prinesla, vaše veličanstvo!" Urno stečem v klet po vino, kajti ne morete si mishti, kako zelo se lahko razjezi Pilij III. Morda si zdaj belite glavo z vprašanjem, kdo je to. Ni vam treba biti nerodno, če ga ne poznate! Pa tudi žal vam ni treba biti! PUij III. je namreč kralj povodnih mož. Ko smo se otroci nekega dne kopah v reki, bilo je v počitnicah, smo nenadoma opazili, daje izginila Marjetka. Dolgo smo jo iskali, nazadnje tudi že v vodi. Ko sem zaplavala okrog velike vrbe, sem naenkrat začutila, da me nek^ močno vleče za nogo. Pokhcala sem prijatelje na pomoč, vendar me niso mogh več shšati. Močne roke so mi zaprle usta in zavezale oči. Ko so mi odvezah oči, nekaj časa sploh nisem mogla gledati, ker se je vse lesketalo. Dolgo časa se nisem mogla privaditi, postalo me je neznansko strah. Okrog naju so se začela zbirati grozna bitja, ki so neznansko grdo racala, godrnjala in si ogledovala naju z Marjetko. Naenkrat je vse utihnilo. Prišel naju je pogledat celo kralj, ki je bil sila grozen. Bil je enkrat večji od ostahh. Z levo roko naju je prijel, prinesel do oči ter si naju natanko ogledal. Nato se je obrnil z nama in naju odnesel s seboj. V eni njegovih sob sem zagledala še nekaj otrok. Odložil naju je pri njih. Pozneje nama je povedal njegov glavni strežnik kit, kaj bova morah delati Jaz sem zadolžena, da nosim njegovemu veličanstvu vino. Kmalu sem se sprijateljila z delfinom Cikom, ki je pri Piliju III. pismonoša. To prijateljstvo je zelo pomembno. Ciko mi je obljubil, da mee bo odnesel na zem^o, ko bo prvič odšel po pošto. Težko sem čakala tisti dan. Med težkim pričakovanjem me je nekdo pokhcal. Zbudila sem se in bila vesela, da so bile to le sanje. Ksenija Senčar, 6. a, OS Markovd DIJAŠKI DOM PTUJ razpisuje delovna mesta 3 vzgojiteljev POŠ za nedoločen čas. Pogoj: ortopedagog Razpis velja do zasedbe delovnih mest, nastop službe je možen takoj. fEDNiK - Četrtek, 30. oktobra stran 15 z lastnimi rokami do asfaltirane ceste Dolgoletna želja prebivalcev KS Laporje pri Slov. Bistrici se tokrat uresničuje. V želji, da bi kraju dali lepšo podobo pa tudi ugodnejše pro- metne zveze, so prebivalci te KS leta 1973 ustanovili gradbeni odbor z nalogo, da prouči možnosti asfalti- ranja ceste skozi naselje in tako poveže kraj z občinskim središčem. Začetek je bil precej težaven, saj so posamezniki izražali nezaupanje do uresničitve te želje še posebno, ker je kraj majhen, potrebna finančna sredstva pa so znašala nad 1.500.000 dinarjev, kar bi potrebovali, da bi povezali Laporje z železniško postajo Slov. Bistrica v dolžini 2500 metrov. Prvi uspehi so kljub temu kmalu presegli pričakovanja, saj so krajani ob veliki želji, da končno zagotovijo svojemu kraju lepšo podobo odločno zavihteli orodja ter pričeli v letošnji jeseni z pripravo ceste za asfaltiranje. Prvi uspehi so prepričali še zadnje dvomljivce, da bodo z skupnim in vztrajnim delom svoj cilj lahko dosegli. Delo je šlo hitro ,,od rok", čeprav so pri tem naleteli tudi na težave pri plazenju hriba. Tudi finančna sredstva so dotekala, vendar so ugotovili, da celotne za- misli, da bi z asfaltom povezali Laporje in železniško postajo Slov. Bistrica, ne bodo uspeli uresničiti. Sklenili so, da bodo asfakirali cesto iz Slov. Bistrice proti Statenbergu in Majšperku. Sredstev je bilo tako samo za asfaltiranje 1700 metrov, vendar niso obupaH in uspeh ni izostal. Sedaj prebivalci Laporja urejajo Se zadnje metre bankin in čistijo obcestne kanale ob že asfalti- rani cesti skozi naselje. Svoj uspeh so dosegli predvsem z velikim samo- odpovedovanjem, saj so (povprečno) družine prisjsevale za asfaltiranje tudi po 4.500 dinarjev, ob tem pa so opra- viU blizu 1500 udarniških ur, pred- vsem ob sobotah in nedeljah. Akcija urejanja bankin in jarkov bo potekala še nekaj časa. Za asfalti- ranje ceste so porabili 94 milijonov SD od katerih 50 kreditira Zava- rovahiica Maribor prek komunalnega sklada SO Slov. Bistrica. Preostala sredstva pa so zagotovili krajani z prispevki in udarniškim delom. VH Nedeljsko ddo pri urejanja bankin in jaricov v Laporju. Trente do nedelje, 9. novembra 1975. Mlaj bo v ponedeljek, 3. novembra ob 14,05. NAPOVED: Sedanje lepo vre- me se bo v začetku prihodnjega tedna poslabšalo na spremenlji- vo vreme. Nekaj dni bo hlad- neje. Med dežjem bo občasno snežilo, vendar ni še računati, da bi sneg zapadel v nižinah. Čeprav bi se zračni vrtinci pomešali tako, da bi sneg pokazal svojo barvo, bo to le prehodno. Zadnjih deset dni novembra bomo kljub temu imeli lepo in toplo, skoraj poletno vreme. Zaenkrat še atlantski frontalni valovi niso dosegli južne Evrope, vendar je možno, da se nam se do nedelje približajo. Atlantski frontalni valovi prinašajo hladnejše vreme z vmesnimi padavinami. Alojz Cestnik Komisija za kadre pri Živinorejsko veterinarskem zavodu v Ptuju razpisuje prosto delovno mesto TRAKTORISTA Pogoj: kvalificirani delavec z vozniškim dovoljenjem za delo s trak- torjem, vešč dela s priključki. Delo je za nedoločen čas. Zasilno stanovanje (v baraki) je na raz- polago. Rok razpisa je deset dni po objavi. Nastop zaželen takoj. ODMEVI NATOČEN BAROMETER JA VNA ZAHVALA Tovarišu Cestniku bi se zahvalili, da za vremenjaka smo osla dobili. Lepo od nJega, sebičneipač ni, saj svoje znanje vsem Javno deli. Te iivalce uhate veseli smo vsi, a osla naj sam za repsedrii. Če se bo točno po repu ravnal, nikoli nas več ne bo nalagal. Zinka ŠE EN BAROMETER Dočakali smo ,,T0CEN BARO- METER", ki kaže natanko tako, kot je opisano, a ko ga opazujemo, ugotovuno, da postane njegov rep moker še-le takrat, ko že dežuje; po dežju pa moramo že pri lepem vremenu čakati, da se osuši. Snežinke so vidne v zraku in tudi na zemlji prej, preden se katera ustavi na njegovem repu. Miglja res pri vsakem vetriču, le škoda, če včasih pade na tla. Pričakovati je tudi, da bo zmrznjen ob hudem mrazu. Toda nezadovoljnost in nehvaležnost sveta je tolikšna, da po prejetju ene dobrine, želi še drugo. Torej želeti bi bilo, da bi nas barometer na spremembo vremena opozoril vsaj nekaj časa vnaprej, mogoče kako uro ah dan, daljše napovedi pa itak poza- bimo. Poznamo pa še barometer, ki kaže spredaj na dež, zadaj na veter, to vam sporoča — (vaš) Prprekov Peter. JM CESTA JE ASFALTIRANA Na območju krajevnih skupno- sti Podgorci in Velika Nedelja so te dni še posebej veseh, saj se jim je uresničila davna želja: končano je asfaltiranje ceste od Mihovcev skozi Veliko Nedeljo in Podgorce do mostu na Pesnici pri Forminu. To je skupno 8 km občinske ceste. Ce pogledamo bilanco nekaj zadnjih let, uredijo na ormoškem območju vsako leto približno 10 km občinskih in krajevnih cest. Tako so 100 km teh cest v treh letih uredili 30 km. Ce bo šlo tako naprej, so lahko kar zadovoljni. O rekonstrukciji ceste na ob- močju KS Velika Nedelja in Podgorci bomo še poročali. jr NESREČA KOLESARJA IN MOTORISTA 23. oktobra se je na cesti Majšperk-S to perce zgodila promet- na nezgoda. V Grdini je motorist' Štefan Lampret prehiteval kolesarja Jožeta Lamuta in ga pri neprevid-l nem prehitevanju zadel. Oba sta! padla po cestišču, pri tem seje huje poškodoval motorist Štefan Lanvj pret, ki so ga prepeljali v ptujsko j bohiišnico. 1 1 NEZGODA PRI LOVU Lovci iz Jmršinc so prejšnji teden pripravih lov za domače in italijan- ske lovce. Med pogonom je eden odi domačih lovcev nesrečno obstrelfli lovca iz Reke, Mladena Martinčiča. Krogla je lovca zadela pod koleno leve noge. Nesreča seje pripetila naj lovišču med Mostjem in Lazami. i SMRT KOLESARJA 25. oktobra se je ob 17.50 na cesti Borl-Cirkulane v vasi Dolane zgodila huda prometna nesreča s tragičnim izidom. Kolesar Jakob Kra^ se je s kolesom pripeljal $ stranske ceste na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, vozil je tudi brez luči Takrat je po cesti iz smeri Borli pripeljala avtomobihstka Mariji Emeršič iz Cirkulan 45 in na desni strani cestišča bočno zadela kolesar- ja. Zbila ga je, kolesar je treščil v vetrobrand:o steklo in po 22 metrih padel v obcestni jarek. Kmalu z» tem je na kraju nesreče umrl. Na avtomobilu je za 4000 dinarjev škode. Omeniti je potrebno, da je bilo megleno in je zato bila slabša preglednost, zato voznica kolesarja tudi ni mogla pravočasno opatiti tet preprečiti tragedije. , zl TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptiflski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5; f). p. 99. - Urejuje uredniški odbo^ zhaja ob četrtkih. Odgovorit urednik je Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079- Celoletna naročnina znaša SC dinarjev, za tujino 160 dinarjev. " Žiro račun SDK Pt»i 52400-603-39458. - Tiska Mari- borski tisk, 62000 Maribor, Trža»a 76. II