MatejaJeraj SLOVENI(E NA PRE ODU V SOCIALIZEM (Vloga in polozaj zenske v Sioveniji 1945-1953) Ljubljana, 2005 2 Slilw na ovitku: Zamisljena, Mal~sim Sedej - lesorez (1943) Mateja Jeraj SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM Vloga in polozaj zenske v Sloveniji 1945-1953 Ljubljana 2005 Lektoriranje: Katja Stergar Prevod povzetka: Alenka Hren Zalozil in izdal Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani) zanj odgovarja Dragan Matie Izvedba: Designpro d. o. o. Naklada: 300 izvodov elP - Katalozni zapis 0 publikaciji Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana 396( 497.4)"194511 953" 316.346.2-055.2 (497. 4) "1945 /1953" JERAJ, Mateja, 1955- Slovenke na prehodu v socializem : (vioga in polozaj zenske v Sloveniji 1945- 1953) 1 Mateja Jeraj ; [prevod povzetka Alenka HrenJ. - Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005 ISBN 961-613 7 -85-9 220459776 3 VSEBINA PREDGOVOR .................. '. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 UVOD ........................................................ · 9 SLOVENKE V PRVI jUGOSLAVlj1 (1918-1941) ..................... 19 1. Vloga in polozaj .............................................. 19 II. Prizadevanja . za enakopravnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 30 KOMUNISTICNA PARTIjAjUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANjE ... 38 1. Teoreticne osnove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 38 1. Karl Marx in Friedrich Engels .... ........................... 38 2. August Bebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 47 3. Lenin in izkusnja Sovjetske zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 50 II. Razsiritev marksisticne teorije v slovenski in sirsi jugoslovanski prostor ........ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 58 III. Odnos KPJ do zenskega vprasanja v obdobju do leta 1941 . . . . . . . . .. 60 1. V10ga in palazaj zensk v KPJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 61 2. Odnos KPJ do taka imenovanih mescanskih zenskih drustev in feminizma ............................................. 65 3. Program KPJ 0 resevanju zenskega vprasanja ... . . . . . . . . . . . . . . .. 72 4. Komunisticna morala .............. .. ...................... 76 IV. Odnos KPJ do zenskega vprasanja med drugo svetovno vojno 79 ZENSKE, URESNICEVANjE NjlHOVE ENAKOPRAVNOSTI IN ANTIFASISTICNA FRONTA ZENSK SLOVENljE V OBDOBjU 1945-1953 . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 92 MATI IN ZENA ... ............................................. 123 1. Pomen materinstva v socialisticni Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 123 II. Mati - prva vzgojiteljica otroka ................................ 130 4 III. Odgovornost do bodocega materinstva ......................... 138 1. Moralno vedenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 138 2. Vprasanje splava ........................................... 141 IV. Zenska in zakon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 147 1. Odnos do zakonske zveze .................................... 147 2. Poloiaj zene v zakonski zvezi ................................. 150 V. Zakonska zasCita zenske kot matere in bodoce matere ............. 153 1. Zakonski predpisi 0 zasCiti zene in mat ere na delovnem mestu, v casu nosecnosti, poroda in nege otrok ........................ 156 2. Ustanove za socialno in zdravstveno zasCito mater in otrok ........ 160 3. Drugi zakonski predpisi) ki so posredno sCitili tudi pravice zensk in otrok ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 161 4. Otroski dodatek ........................................... 163 5. Otrosko varstvo ........................................... 169 SOCIALNA VLOGA ZENSKE ALI SOCIALNO MATERINSTVO ........ 175 POLITICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 189 1. Katoliska cerkev in zenske .................................... 195 II. »Spekulanti, saboterii, crnoborzijanci, veliki kmetje - kulaki~ ....... 207 III. Informbirojevski spor ........................................ 211 IZOBR.AZEVANJE ZENSK ....................................... 220 I. Odnos do izobrazevanja zensk v socialisticni Sloveniji ............. 220 II. Izobrazevanje deklic in deklet - od osnovne sole do univerze ....... 225 III. Izobrazevanje odraslih zensk .................................. 234 1. Izredne sole in tecaji za poklicno usposabljanje .................. 235 2. »)Ljudska prosveta« ali )politicna prevzgoja«? .................... 240 a) Politicna vzgoja ......................................... 242 b) Kulturna dejavnost ...................................... 246 c) Splosno izobrazevalna in strokovna predavanja ter tecaji ........ 248 d) Vzgoja za gospodinjstvo in materinstvo ...................... 250 ZAPOSLENA ZENSKA .......................................... 259 1. Zenska v socializmu naj bo zaposlena! .......................... 259 5 JI. Dejavniki, ki so vplivali na zaposlovanje zensk ................... 260 1. Politicne zahteve, potrebe gospodarstva in interesi zensk .......... 260 2. Tradicionalni pogledi na vlogo zenske kot matere in gospodinje .... 273 3.Izobrazba ........................................... . .... 275 4. Place ............. .............................. . ........ 276 5. Otrosko varstvo) pomoc v gospodinjstvu in otroski dodatek ........ 278 III. Koliksno je bilo stevilo zaposlenih zensk in kaksne pokHce so opravljale? .............................................. 285 IV. Zivljenje zaposlene zenske .................................... 291 ZEI\JSKA V POLITICNEM ZIVLJENJU .............................. 302 I. Zastopanost zensk v oblastnih organih ......................... 309 1. Zakonodajni organi ......................................... 310 2. Izvdilno-upravni organi .................................... 314 3. Sodni organi ..... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 316 II. Zastopanost zensk v·samoupravnih organih gospodarskih organizacij ................................................. 317 III. Zastopanost zensk v komunis~icni partiji ... ............ . ........ 320 ZAKLJUCEK ................................ . .................. 327 VIRI IN LlTERATURA ......................................... . . 341 OKRAJSAVE ................................................... 358 7 PREDGOVOR Z delom 0 polozaju in vlogi zensk v letih 1945-1953 sem zele1a vsaj v splosnih obrisih predstaviti zivljenje Slovenk v obdobju prehoda iz ene­ ga druzbenega reda v drugega) ki je skusal oblikovati ne Ie nov ekonorn­ ski in politicni sistern) ampak tudi nove navade in drugacne vrednote. To je bil cas) ki se je formalno sieer zakljucil v zacetku devetdesetih let prejsnjega stoletja, vsebinsko pa je se vedno mocno prisoten. Osrednja pozornost je namenjena zenski - njenemu mestu v druzini) v izobraze­ valnem sistemu) na de10vnem mestu in v politicnem zivljenju. Prikazati sem zele1a, kako in v koliksni meri se je polozaj zenske v Sloveniji po drugi svetovni vojni spremenil glede na predhodno obdobje) deloma pa tudi nakazati podobnosti in razlike z vlogo zensk v zahodnoevropskih drzavah. Zelela sem predstaviti) kako so si vlogo zenske v novi druzbeni ureditvi predstavljali politieni voditelji in voditeljiee, kako so 0 njej raz­ misljali navadni drzavljani in kaj so pricakovale drzavljanke. Skusala sem ugotoviti, kaksen vpliv so imele Slovenke v javnosti in kako se je vse to odrazalo v druzinskem, ekonomskem in politienem zivljenju. Posebejse zahvaljujem profesorju dr. Dusanu Necaku za spodbudo) nasvete in tehtne pripombe. Iskrena hvala tudi profesorjema dr. 'Mitji Fereneu in dr. Bozu Repetu. S hvaleznostjo se spominjam Vide Tomsic, ki mi je posredovala ste­ vilne dokumente, knjige, revije in casopise. Dolgi in bogati razgovori z njo so mi pomagali oblikovati pogled na resevanje zenskega vprasanja v soeialisticni Sloveniji. Po njeni smrti so omogoCili izroCitev njenega oseb­ nega fonda Arhivu Republike Slovenije in mi podarili del njene osebne knjizniee akademik profesor dr. Frane Novak) prof. dr. Ziva Novak-Anto­ lie in Brane Novak. Brez njihove pomoCi bi bilo delo bistveno siromas­ nejse. V sem iskrena hvala. V marsicem so mi osvetlile zivljenje zensk v obravnavanem obdobju Vida Gantar, Mara Rupena-Osolnik, Mihaela SimCic, Mira Svetina in Vil­ ma Stendler-Zupan. Tudi njim se zeEm prisrcno zahvaliti. Najlepsa hvala vsem tistim, ki so mi pomagali pri zbiranju virov) li­ terature in slikovnega gradiva ali pa so z razgovori in nasveti pripomogli k boljsemu razumevanju posameznih vprasanj, predvse· m dr. Franeetu M. Dolinarju, Darinki Drnovsek, dr. Juretu Gombacu, mag. Metki Gom~ bac, Vesni Gotovina, Bredi Ilieh-Klancnik, Natasi Kandus, mag. Katarini Keber, mag. V1adimirju Kolosi, Adrijanu Kopitarju, Branki Kurent, Ta- NA PREHODU V SOCIAUZEM 9 UVOD »Na splosno prihaja do druibenih napredkov in sprememb obdobij v sorazmerju z napredovanjem iensk na poti k svobodi, do druibenega propadanja pa prihaja v sorazmerju z upadanjem ienske svobode.« (Charles Fourier) Po mnenju psihoanalitika, psihologa, filozofa in radikalnega humani­ sta, kakor nekateri oznacujejo Ericha Fromma, bodo morda zgodovinarji nekje v prihodnosti zapisali, cia je bil najrevolucionarnejsi dogodek 20. stoletja zacetek gibanja za osvoboditev zensk. Osvoboditev zensk izpod patriarhalne nadvlade moskihje Fromm razumel kot temeljni faktor humaniziranja druzbe. V podrejanju zensk je nascl veliko podobnosti z vsemi drugimi oblikan1i uveljavljanja moei nekaterih skupin nad drugi­ mi, sibkejsimi (na primer nad neindustrializiranimi narodi, nad otroki in mladino). Gibanje za osvoboditev zensk bi lahko v temelju ogrozilo princip sile, na katerem naj bi temeljila vsa obstojeca druzba, tako ka­ pitalisticna kot komunisticna J uspesno pa naj bi bilo Ie v primeru, ce bi zenske svojo svobodo izkoristile tako, da bi zavrnjle moski naCin delo­ vanja. Ce bo zensko gibanje poistovetilo svojo vlogo z zastopanjem »anti­ moCi«, potem bodo imele zenske po Frommovem prepricanju odlocujoc vpliv v prizadevanjih za novo, bolj Clovesko druzbo. 1 V casu po drugi svetovni vojni je zavzemanje za zensko enakoprav­ nost postalo sestavni del prizadevanj za varstvo clovekovih pravic v vseh razvitih drzavah, zenske pravice pa so nasle svoje mesto tudi v progra­ mih mednarodnih organizacij. Nedopustnost kakrsnegakoli razlikovanja, tudi po spoIu, je bila vsebovana ie v Splosni deklaraciji 0 clovekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupsCina Organizacije zdruzenih narodov 10. decembra 1948,2 7. novembra 1967 pa je ista organizadja sprejela se Deklaracijo zoper diskriminacijo zensk, v kateri je poudarila, da je diskriminacija »nezdruzljiva s Cloveskim dostojanstvom in z blagi­ njo druzine in druzbe«. Zahtevala je, da vse drzave zagotovijo zenskam enakopravnost z ustrezno zakonodajo in si prizadevajo za odpravo vsa­ krsne diskriminacije zensk v druzini, na delovnem mestu in v politic- 1 Erich Fromm, Imati iIi biti (prevod dela To have or to be?, New York 1976), Zagreb 1979, str. 207-208. 2 VarSlvo clovekovih pravic, razprave, eseji in dokumenti, Ljubljana 1998, str. 433-436. 10 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM nero zivljenju. 3 Danes je nasprotovanje kakrsnemukoli zapostavljanju zensk sestavni del politicnih in socialnih programov tistih evropskih dr­ zav, katerim se je pridruzila tudi Slovenija. Za sistematicno odpravljanje diskriminacije zensk si ze dalj casa prizadeva Svet Evrope in posebna komisija pri Evropski uniji (EU), ki od leta 1982 usmerja prizadevanja za uresnicevanje nacela enakih moznosti za oha spola s petletnimi de­ lovnimi nacrti. 4 Leta 1998, ob petdeseti obletnici splosne deklaracije 0 clovekovih pravicah, je EU sprejela deklaracijo) v kateri je poudarila, da pripisuje poseben pomen vzpostavitvi taksnih nacionalnih, regionalnih in globalnih usmeritev) ki zagotavljajo spostovanje Clovekovih pravic povsod po svetu. Deklaracija je se posebej izpostavila potrebo po pol­ ni uresniCitvi pravic zensk in otrok) ki so se marsikje v svetu prezrte in omalovazevane, in se zavzela za poostritev prizadevanj za zagotavlja­ nje enakih moznosti moskim in zenskam. 5 Vprasanje clovekovih pravic' v danasnji Evropi ni razumljeno Ie kot enG izmed vprasanj posamezne drzave in njene politicne ureditve, temvec kot osrednje vprasanje, od Cigar razresitve je odvisna usoda celotne Cloveske druzbe. Nic' cudnega torej, da si tudi Slovenci vse pogosteje zastavljamo vprasanje, v koliks­ ni meri je mlada slovenska drzava poskrbela za uresnicevanje splosno priznanih cloveskih pravic svojjh drzavljanov in seveda tudi drzavljank. Kakrsnokoli razpravljanje 0 pravicah Cloveka pa ni mogoce brez dobrega poznavanja preteklosti, saj se brez jasnega zgodovinskega spoznanja ni mogoce izogniti oviram, ki jih postavljajo ideoloski predsodki in pomanj­ kljivo, netocno ter zavajajoce navajanje podatkov. Pot prizadevanj za zenske pravice je dolga, ovinkasta in nedokoncana. Vedno so sicer obstajale posameznice, vecinoma hcerke, sestre in zerre : 1 Deklaracija zoper diskriminacijo zensk, spreje\:a 7. novembra 1967 na zasedanju generalne skupsCine OZN, v: Ashley Montagu, Mocnejse od moskih, Ljubljana 1970, str. 177-181. Proti spolnemu razlikovanju so nastopile tudi Konvencija proti diskriminaciji pri zapo­ slovanju in poklicih, ki jo je sprejela Mednarodna organizacija dela 25. junija v Zenevi, Konvencija proti diskriminaciji v iwbrazevanju, ki jo je sprejela specializirana agencija Zdruzenih narodov UNESCO (Mednarodna organizacija za prosveto, znanost in kulturo) 14. decembra 1960 v Parizu, itd. (Varstvo Clovekovih pravic, razprave, eseji in dokumenti, Lju bljana 1998, str. 491-496). 1 Maca Jogan, Zensko gibanje, v: Enciklopedija Slovenije 15, Ljubljana 2001, su. 319. 5 Declaration of the European Union on the occasion of the 50 th anniversary of the Uni- . versa} Declaration on Human Rights, Vienna, 10 december, 1998. Iz interneta: The EU's Human rights and Democrat... versa) Declaration on Human Rights. Avtor zapisa: Com­ missioner Chris Patten, Directorate General External Relations. Stanje z dne 20.1.2003 (http://europa .cu,in t./ .. ./humao_righ lsi doc/50 th _decL9 8.hLm). UVOD 11 premoznih in izobrazenih moz, ki so se s pomocjo izobrazbe in sposo­ bnosti uspele dvigniti nad raven povprecne zenske, kateri so bila zaprta ne Ie vrata v javno zivljenje, ampak tudi dostop do znanja. Dvom 0 upra­ vicenosti podrejenega polozaja zenske v druzbi sc je v evropskem pros­ toru bolj razsiril sele v casu razsvetljenstva, skupaj z idejami 0 prirojeni razumnosti Cloveka in 0 naravni pravici vsakega Cloveka do svobode, 6 ki jih je najodmevneje izrazila francoska revolucija. Deklaracija 0 pravicah Cloveka in drzavljana, ki jo je 26. avgusta 1789 sprejela francoska narod­ na skupsCina in je leta 1791 postala sestavni del francoske ustave, je v pravnem smislu pomenila uresnicitev tistih idej 0 Clovekovih pravicah, ki so se postopoma izoblikovale v casu do 18. stoletjaJ Revolucionarno vrenje je prebudilo tudi zenske. Leta 1791 je Olympe de Gouges sesta­ vila deklaracijo 0 pravicah zenske in drzavljanke, v kateri je zahtevaia upostevanje nacela enakosti za oba spola pray na vseh podrocjih zaseb­ nega in javnega zivljenja. 8 Naslednje leto je Anglezinja Mary Wolistone­ craft izdala Zagovor pravic zenske, v katerem je razIoiiIa neuprayicenost omejevanja zenske vloge v druzbi zaradi njenih bioloskih znaCilnosti. Zavzemaia se je za ekonomsko in politicno enakost obeh spolov, ki pa se ji je zdela smiselna Ie v primeru, ce se zenske prej otresejo dotedanje nevednosti in omejenosti. Zahteve po odpravi spolnih in socialnih razlik je utemeljevala z dejstvom, da izobrazba ne vpliva Ie na razvoj razuma, ampak tudi kultivira custva in da potemtakelTI enakopravnost zensk ne bo koristila Ie njim samim, ampak tudi Clovestvu naspIoh: »Toda zenske ne bodo ljubece, dokler ne bo v druzbi vee enakosti. Dokler pa druzbe­ ni polozaji ne bodo pomesani in dokler zenske ne bodo osvobojene, ne bomo videli niti vzvisene druzinske sreee, katere preproste veliCine ne more ustvariti nevedni ali sprijeni duh. Pray tako se pornembna naloga 6 Women's liberation movement, The New Encyclopaedia Britannica, 12. zvezek, 15. izdaja, Chicago et al. 1994, str. 735, in Amon Perenic, Zgodovinski razvoj Clovekovih pravic) v: Varstvo clovekovih pravic, razprave, eseji in dokumenti, Ljubljana 1988, str. 20-24. 7 La declaration des droits de l'h~mme et du citoyen med drugim pravi: »Ljudje se rodijo in zivijo svobodni ter enaki v pravicah ... CiIj vsakega politicnega zdruzevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih clovekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.« (Anton Perenic, Zgodovjnski razvoj Clovekovih pravic, v: Varstvo clovekovih pravic, razprave, esejj in dokumenti, Ljubljana 1998, str. 25.) 8 Zivljenjepisni podatki Olympe de Gouges in njena deklaracija so dostopni na internetu: httpllwww.pinn.net/-sunshinelbook-surn/gouges.html. taken from: Women in revolutio­ nary Paris 1789-1795: Selected Documents Translated with notes and Commentary by Daline Gay Levy, Harriet Branson Applewhite, Mary Durham Johnson, University of Illi­ nois, Urbana, 1979, pages 87-96. Stanje z dne 20.1.2003. 12 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM izobrazevanja ne bo ustrezno zacela vse dotlej, dokler ima telo zenske prednost pred njenim duhom. Kajti pricakovati, da bo nespametna in nevedna zenska dobra mati, je tako, kot ce bi od plevela pricakovali pse­ nieo ali smokve od osata.«9 Teznja po enakopravnejsem polozaju zensk v druzini in drzavi se je scasoma razsirila po vsej Evropi) prisotna pa je bila tudi v novo nasta­ lih drzavah na drugih kontinentih, v Ameriki, Avstraliji) Novi Zelandiji. Zenske namrec tudi tam, kjer so se drzavljanske praviee po vzgledu za­ htev franeoske revolueije razsirile na vse moske drzavljane, niso dobile novih pravie. Zacele so si prizadevati za pridobitev volilne praviee, s ka­ tero bi dobile moznost vpliva na politicno zivljenje svoje drzave. Borile so se za pravieo do razpolaganja s svojo Iastnino, kar je bilo do tedaj veCinoma Ie domena moskih. Zelele so soodlocati 0 usodi svojih otrok. Hotele so dostop do izobrazbe in pravieo do njene uporabe v pokEenem zivIjenju) kjer so zelele biti izenacene z moskim. Za pridobitev teh pravie so se zacele zdruzevati v posebna zenska drustva, dejavne pa so bile tudi v okviru strokovnih zdruzenj in politicnih strank. Izoblikovalo se je ne­ kaksno zensko gibanje, poimenovano kot feministicno gibanje ali z eno besedo feminizem,lO ki pa ni bilo enotno. Zenske namrec na svojo vlogo niso imele enakih pogledov. Del se jih je sieer zavzemal za enakovred­ nost spolov, a je bolj poudarjal razlicnost kot enakost (materinstvo naj <) Mary WollstOnecraft, Zagovor pravic zenske (prevod deja A Vindication of the Rights of Woman, Everyman's Library, London 1986), Ljubljana 1993, str. 211 . 10 Beseda je francoskega izvora (ftminisme, izpcljanka iz latinske besede femina). Prvi naj bi jo uporabil Charles Fourier. (Maca Jogan, Zensko gibanje, v: Enciklopedija Slovenije 15, Ljubljana 2001, str. 318.) Angleski Oxford English Dictionary je v drugi polovici 19. stoletja defjniral feminizcm kot stanje »femlnilnosti« (pozenscenosti), ze leta 1906 pa je francoski Dictionnaire de philosophie opredelil feminizem kot ddo, naklonjcno pravicam zensk. (Vlasta Jalusic, Nove demokracije in zenskc studije, Od zenskih srudij k feministicni teoriji, Ljubljana 1993, str. 108.) Nouveau Larousse Universe] (Dictionnaire enciclopedi­ que en deux volumes, Tome premier, Paris 1948, str. 717) pa je upostevaJ tri opredelit­ ve femlnizma: sann oziroma zapeljivost zenske; tendenca k izboljsanju polozaja zenske v druzbi in razumevanje za njene pravice; pozeoscenost (moski z zenskimi spolnimi znaki). Der Grosse Brockhaus (Vierter Band, Wiesbaden 1954, str. 22) je oznaCiI feminizem kot: zenske zadeve; prizadevanja za vkljucitev zensk v drzavo, druzho in duhovno l.ivljenje; v romanskih dd.avah: zensko gibanje. V Dovem slovenskem VeJikem slovarju tujk (Cankar­ jeva zalozba, Ljubljana 2002, str. 332) lahko preberemo, da je feminizem: ,.1. Gibanje, ki zagovarja politieno, druzbeno in ekonomsko enakopravnost med spoloma v javnem in zasebnem iivljenju; 2. Smer v literarni vedi, ki se ukvarja s preucevanjem diskriminacije in emancipacijc zensk v knjizevnosti (liL); 3. Pojavljanje zenskih spolnih znaCilnosti pri moskem (med.); 4. fig.: pomehkuzenost.« UVOD 13 bi namrec zensko zaznamovalo tako fizicno kot psihieno) ter zahteval predVSelTI spostovanje zenske kot matere. Drugi, po ocenah vecji del, je pojmoval zensko izkljueno in samo kot pripadnico cloveske vrste. Zago­ varjal je enakost med spoloma in tezil k odpravi razlienih oblik zapostav­ Ijanja, stem da so zagovornice te usmeritve ponekod dajale prednost predvsem politienim pravicam, drugod pa so poudarjale tudi potreho po izobrazevanju in po vecjih socialnih pravicah. Prve so se zavzemale za socialne reforme v okviru obstojeCih druzbenih ureditev in so bile bbzu tako imenovanim mescanskim strankam, druge so se pridruzile socialistienen1u delavskemu gibanju, ki je temeljil na Marxovih in En­ gelsovih teorijah ter na Beblovi interpretaciji teh idej, da bo odprava za­ sebne lastnine omogoeiJa hlllTIanejse medCloveske odnose in stem tudi enakopravnost med spoloma. ll Enako stalisce so zastopale tudi kasnejse komunisticne partije, ki so zenske pozivale, naj se pridruzijo reyolucio­ narnemu boju delavskega razreda, feministicnim gibanjem pa so naspro­ tovale, ees da pomenijo osamljen in ze vnaprej na neuspeh obsojen boj zensk proti moskim, vIadajoCih razredov pa pray nie ne ogrozajo. Prvi uspehi zenskega gibanja so se pokazali ze v 19. stoletju, pred­ vsem na podroeju izobrazevanja. Zenske so v veejem stevilu dobile do­ stop do osnovnih in srednjih sol, marsikje so jim vrata odprle tudi uni­ verze.1 2 Vedno vee zensk je bilo zaradi ekonomskih razmer prisiljeno zapustiti »varno zavetje domaeega ognjisca« in se zaposliti, vendar so za enako deIo obicajno prejemaJe manjse placilo kot moski. Politiene pravi­ ce so jim bile veCinoma se nedosegljive.13 Velike spremembe so nastopile sele v 20. stoletju, ki ga niso zaznamovale Ie vojne) revolucije in dikta­ ture, ampak tudi velik preobrat v odnosih med spoloma. Zenske, ki so 11 Internet: Pilar Rallarin, Margarita M. Birriel, Candida Martinez in Teresa Ortiz (lJniversity of Granada, Spain), Women in the History of Europe. 1.4 Women's Politics: The Feminist Movement, v: Women in the European Union (http://www.helsinkiJi/science/xantippa/ wee/wcc24.html), stanje z dne 5.2.2003.; Femminismo, v: Enciclopedia Italiana di scienze, lettere cd arti, Edizioni Istituto G. Treccani, 1932 - X, suo 990-991; Maca Jogan, Zensko gibanje, v: Enciklopedija Slovenije 15, Ljubljana 2001 , Su". 318. \ 2 Leta 1833 v ZDA , v 2. polovici stolctja pa se Francija, Svica, Velika Britanija, NorveSka, Ni­ zozemska, GrCija, Avstralija, Poljska (Maca Jogan: Scksizem v javnem zivljenju, Ljubljana 2001, str. 83). V Avstriji so zenske lahko zace1e studirati leta 1897. (Aleksandra Serse: Ucne ure nasih babic, Izobrazevanje zensk v drugi polovlci 19. stoletja in v zacetku' 20. stoletja v Ljubljani, v: Izobrazevanje in zaposlovanje zensk nekoc in danes II , Ptuj: Zgodovinski arhiv, in Ljubljana: Urad za zensko politiko pri vladi Republike Slovenije, 2000, str. 198.) 13 V 2. polovici 19. stoletja so dobile volilno pravico Ie zenske v nekaterih driavah ZOA in v Novi Ze]andiji, Evropejkam pa jo je prineslo sele 20. sto]etje. SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZ£M UVOD 15 veckrat' pa je bil povezan tudi z bojem za odpravo vsakrsne neenakosti (za vecje pravice delavcev, proti rasni in nacionalni nestrpnosti ipd.).16 Zensko gibanje je vzpodbudil0 tudi zanimanje za preteklost. Zenske so se sprasevale, kako so nekdaj zivele njihove predhodnice) hotele so spoznati vzroke svoje dotedanje podrejene vloge, ugotoviti, v koliksni meri in na kaksen naCin se je polozaj zensk spremenil in kaksne mozno­ sti jih glede na dotedanji zgodovinski razvoj eakajo v prihodnosti. Zacela so nastajati dela 0 zenski zgodovini, 0 zgodovini feminizma, poleg tega pa se nekaksne »studije spolov« (gender 17 studies), ki skusajo na eni stra­ ni dotedanjo zgodovino moskih dopolniti s poznavanjem preteklega raz­ voja druge polovice elovestva, po drugi strani pa raziskati spremembe v odnosih med spoloma skozi zgodovino, izhajajoc iz dejstva, da noben spol ni zivel in deloval sam zase, ampak vedno v povezavi, v odnosu do drugega spola. 18 Zenske, ki so se v vecjem stevilu v javno zivljenje vkljuCile sele v 19. stoletju, dolgo casa niso bile predmet zgodovinskih raziskav - te so naj­ vee pozornosti namenile politicnim dogodkom - ali, kakor sta zapisala Georges Duby in Michelle Perrot, odrinjene so bile v senco zgodovine.19 Razvoj antropologije, zanimanje za razvoj druZine skozi zgodovino, za oblikovanje in spreminjanje znacajev in navad) skratka za vsakodnevno Zivljenje, je povecalo interes za zasebno podrocje, za usode posamez- 16 Maca Jogan, Zensko gibanje, v: Enciklopedija Slovenije 15, Ljubljana 2001, str. 318; Inter­ net: Pilar Ballarin, Margarita M. Birriel, Candida Martinez in Teresa Ortiz (University of Granada, Spain), Women in the History or'Europe, 1.4 Women's Politics: The Feminist Movement, v Women in the European Union (http://www.helsinki.fi/sciencelxantippa/ wee/wee24.htmlL stanje z dne 5.2.2003. 17 lzraz »gender« se je uveljavil v sedemdesetih letih kot socialna, kulturna, politicna in zgo­ dovinska kategorija, z namenom poudariti notranji znacaj zenske podrejenosti, ki naj ne bi izhajala iz bioloskih danosti, ampak naj bi nastala kot posledica socialnih, kultumih in politicnih razmer skoJi zgodovino. Vee a (em v: Gisela Bock, Challenging Dichowmies: Perspectives on Women's History, v: Writing Women's HistOry, International Perspectives (Karen Offen, Ruth Roach Pierson and Jane Rendall), Indiana University Press, Blooming­ ton and Indianapolis 1991, str. 7-9. 18 Writing Women's History, International perspeccives (Karen Offen, Ruth Roach Pierson and Jane Rendall), Indiana University Press, Bloomington and Indianapolis 1991, str. 7- 15. 19 »Women were long relegated to the shadows ofhistory.« (Georges Duby in Michelle Perrot, Writing the HistOry of Women - uvod v peti zvezek Zgodovine zensk: A History of Women in the West, Toward a Cultural Identity in the Twentieth Century, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1996, str. IX. De10 je bilo v originalu izdano kot Storia delle donne in Occidente, Vol. V, n Novecento, Gius. Laterza in Figli Spa, Rim - Bari, 1992.) 16 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALIZEM nikov in stem tudi za zivljenje zensk. 20 Danes, na zaeetku novega tiso­ cletja, ima zanimanje za preteklost zensk se poseben pomen. Ce se je preteklo stoletje zaeelo s prvo svetovno vojno in revolueijo, se je konealo s padeem »vzhodnega bloka(( in z zmago liberalizn1a. Najbrz se lahko marsikdo skupaj z urednieo zadnjega zvezka obsezne in mednarodno za­ snovane zgodovine zensk vprasa: kaksen pomen pa ima vse to za zenske? Zaton moske nadvlade in rojstvo nove druzbe? Novo dobo, v kateri bodo razlike med spoloma vse prej kot izginile? Ali pa svet, v katerem bodo moski in zenske sieer ohranili svoje posebnosti, a bodo vseeno uzivali enake praviee in imeli enake moznosti?21 Taksna in podobna vprasanja so se toliko aktualnejsa v danasnji Slo­ veniji, ki je bila pred osamosvojitvijo del soeialistiene jugoslovanske dr­ zave, ki je imela drugo druzbeno ureditev in je vodila drugacno politiko do zenskih vprasanj kot zahodne, trzno usmerjene drzave, katerim smo se pridruzili. Zivljenje Slovenk v drugi polovici 20. stoletja se je torej razlikovalo od zivJjenja zensk v ZDA in zahodni Evropi. Medtem ko se je na zahodu uveljavil model zenske kot matere in gospodinje (ce si glede na ekonomske razmere lahko privosCi nezaposlenost), ki sieer v novih in v primerjavi s prejsnjimi stoletji demokratienejsih razmerah se ved­ no predstavlja predvsem nekaksen gospodinjski, medicinski, psiholoski ipd. servis za vso druzino, proti kateremu si vztrajno prizadevajo zenske organizacije, pa je v socialisticnih drzavah gibanje za zensko enakoprav­ nost prevzela v svoje roke drzava. Ta je zenskam sieer podelila stevi.Ine socialne pravice, v zameno pa je od njih zahtevala dejavno udelezbo v gospodarskem in politienem zivljenju, s eimer se je obseg zenskih doH­ nosti bistveno poveca1. 22 Stem v zvezi se odpirajo stevilna vprasanja: ali se je zivljenje zenske v socialisticni drzavi v prvih letih po koneani vojni in revoluciji bistveno spremenilo glede na stanje v prvi J ugoslaviji? V 20 Leta 1987 sta dala Vito in Giuseppe Laterza, ki sta se v Parizu spoznala z delom Georgesa Dubyja in Michelle Perrot z naslovom Vie Privee, pobudo za nastanek 7.enske zgodovine. Obseino delo, poimenovano Zgodovina zcnsk, je iZ510 v letih 1990-2000 v petih zvezkih v vee jezikih in je obsegalo cas od antike do dvajsetega stoletja. Nacrt je nastajal v okviru Italijanskega kulturnega instituta v Parizu, sodelovalo pa je okrog 70 avtoric in avtorjev iz razlicnih drzav. (Uvod v: Duby e Perrot, Storia delle donne, L' Antichita, Gjus. Laterza in Figli, Rim - Bari, 1990, str. XVI.) 21 Francoise Thebaud, Explorations of gender, uvod v: A History of Women, Toward a Cul­ tural Identity in the Twentieth Century, v: Duby Georges, Michelle Perrot, A HistOry of Women in (he West, v., Toward a Cultural Identity in the Twentieth Century, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England 1996, str. 2. 22 Pray tam. UYOD 17 koliksni meri je slovenska druzba v letih 1945-1953 posnemala naCin zivljenja v Sovjetski zvezi, ki je prva poizkusila uresniCiti marksisticne teorije 0 enakopravni vlogi zensk? Ali so tudi v povojno Slovenijo segli vplivi zahodnih predstav 0 zenski vlogi? J e bilo zivljenje Slovenk v socia­ listicnem obdobju lazje in bolj ustvarjalno kot danes ali pa je socializem zenskam prineselle nova bremena in jim se dodatno otezil zivljenje, ki v povojnih letih v nobenem primeru ni bilo Iahko? Danes, ko obstajata v slovenskem prostoru dve nasprotni teoriji 0 vlogi zenske, so zgodovin­ ske raziskave 0 polozaju zenske v bliznji preteklosti se posebej potrebne. Nekateri menijo, da bi se morala zenska vrniti v zasebno zivljenje, v druzino, v njeno domnevno naravno vlogo matere in gospodinje, neka­ teri pa se zavzemajo za ohranitev vseh ti8tih sprememb v naCinu zivlje­ nja, ki so se uveIjavile v socialisticnem obdobju. Prvi pravijo, da je bila enakopravnost zensk v petinstiridesetih Ietih obstoja druge Jugoslavije zenskam vsiljena, da so se vkljucevale v ekonomsko in politicno zivljenje pod prisilo drzave, da je mnozicno zaposlovanje zensk unicilo medClove­ ske odnose, starsevsko Ijubezen in moraIne vrednote. Zahtevajo korenito odstranitev vseh ostankov nekdanjega totalitarizma in predvidevajo, da se bodo zenske v demokraticnih razmerah prostovoljno odlocile proti »pretirani« in »protinaravni« emancipaciji. Drugi obstojeCi ureditvi opo­ rekajo demokraticnost in trdijo) da je bila socialisticna drzava zenskam prijaznejsa, predvsem zaradi siroko razvejane mreze socialnih pravic in zaradi moznosti svobodnega odlocanja 0 rojstvu otrok, ki ji danes neka­ teri ostro nasprotujejo. Vprasanji, kaj je demokracija in kaj naj bi pravza­ prav prinesla zenskam, ostajata torej odprti ... 23 23 Podobna vprasanja je postavila tudi Vlasta J alusic V : "Nove demokracijc« in »zenske studi- o jell. v: Od zenskih studij k feministicni teoriji, Posebna izdaja Casopisa za kritiko znanosti, domisljijo in novo anlropologijo, 1993, str. 116-117. SLO,VENKE V PRVI JUGOSLAVIJI (1918-1941) SlOVENI>nepo­ sredni, naravni, nujni odnos cloveka do Cloveka((7 tisto merilo, na podlagi katerega je mogoce najbolje ugotoviti razvojno stopnjo neke druzbe: »V tern naravnem genericnem odnosu je odnos Cloveka do narave nepo­ sredno njegov odnos do Cloveka, kakor je odnos do Cloveka neposredno njegov odnos do narave, njegova lastna naravna dolocba. V tern odnosu se torej cutno, na nazoren faktum zreducirano pokaze, v koliksni meri je narava postala clovesko bistvo Cloveka. Po tern odnosu je torej mogoce presojati celotno stopnjo om ike Cloveka. 1z znacaja tega odnosa sledi, v koliksni meri si je Clovek postal in se dojel kot genericno bitje, kot Clovekj odnos moskega do zenske je najnaravnejsi odnos cloveka do Cloveka. V njem se torej kaze, v koliksni meri je naravno zadrzanje Cloveka postalo Clovesko ali v koliksni meri mu je Clovesko bistvo postalo naravno bistvo, v koliksni meri mu je njegova Cloveska narava postala narava. V tern od­ nosu se tudi kaze, v koliksni meri je potreba Cloveka postala eloveska po­ treba, v koliksni meri mu je torej drugi Clovek kot Clovek postal potreba, v koliksni meri je v svojem najindividualnejsem bistvu hkrati druzbeno bitje.((8 Preprican je bil, da bode humani medCloveski odnosi mogoCi sele takrat, ko Cloveka ne bo vee obvladovala zelja po zasebni lastnini, torej sele po odpravi kapitalizma. Ni pa si delal utvar, da bodo taksni odnosi nastopili takoj po spremembi druzbenega reda. V prvem obdobju nove, komunisticne ureditve, naj bi se namrec zasebna lastnina samo preob­ likovala v nekaksno »splosno privatno lastnino«. Teznji po tej skupni last­ nini naj bi bili podrejeni tako odnosi moskega do zenske kot tudi vsi ostali druzbeni odnosi: »Kot stopi zenska iz zakona v splosno prostitu­ cijo, tako stopi yes svet bogastva, tj. predmetnega Clovekovega bitja, iz 6 Prav tam. Navedla sem Ie tiste Fourierove misli, ki jih je cenil in uposteval tudi Marx, ter so navedene v poglavju z nas1ovom Marx 0 Fourierovem pojmovanju polozaja zenske. 7 Karl Marx, Kritika nacionalne ekonomije, Pariski rokopisi 1844 (ekonomsko-filozofski ro­ kopisi), Tretji rokopis: Privatna lastnina in komunizem, v: Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela, I. zvezek, Ljubljana 1969, str. 331. 8 Pray tam, str. 331-332. zed ... KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 41 ocinosa ekskluzivnega zakona s privatnim lastnikom v odnos univerzalne prostitueije s skupnostjo.«9 Sele veliko kasneje, v zadnji fazi komunizma, ko naj bi bila zasebna lastnina v kakrsnikoli obliki dokoncno odpravlje­ na, naj bi zavladali med Ijudmi resnicno Cloveski odnosi.lO Sieer pa je Marx, veckrat skupaj z Engelsom, 0 polozaju zenske raz­ misljal posredno, skozi vlogo druzine v druzbi. 11 Potrditev za svoje ma­ terialisticno pojmovanje zgodovine je nasel v delu Lewisa H. Morgana »Starodavna druzba ali Raziskovanja 0 poteku napredovanja Clovestva iz divjastva prek barbarstva in civilizaeije«12. Marx je nameraval rezultate Morganovih raziskovanj povezati s svojimi izsledki in jih objaviti, a je prej umrl.1 3 Na podlagi njegovih zapiskov je Engels (1820-1895) kasneje napisal knjigo lzvor druzine, privatne lastnine in drzave, ki je postala idejna osnova za resevanje tako imenovanega zenskega vprasanja, na ka­ teri so temeljile vse kasnejse socialisticne in komunisticne stranke. Zen­ sko vprasanje naj bi se kot posebno druzbeno vprasanje pojavilo takrat, ko se je Clovek nauCiI proizvesti vee, kot je potreboval za lastno zivljenje. Po Engelsovem mnenju naj bi se to zgodilo po udomaCitvi zivali. V ti­ stem casu naj bi prislo do nastanka zasebne lastnine (crede preidejo iz skupne posesti plemena ali rodu v last posameznih druzinskih poglavar­ jev), razdelitve druzbe v razrede (poveca se potreba po delovni sili, to pa nudi vojna - vojne ujetnike spremenijo v suznje) 14 in revolucionarnih sprememb v druzini. (rede, ki so postale vir novega bogastva, je udo­ maCil in redil moski, zato naj bi bil tudi yes dobicek njegova last. »'Divji' vojscak in lovee je bil v hisi zadovoljen z drugim mestomj (pohlevni' pa­ stir, sklicujoc se na svoje bogastvo, se je prerini1 na prvo mesto, zeno pa odrinil na dyugo. In ni se mogla pritozeva6.«15 Delitev dela med mozem in zeno naj bi sieer ostala enaka. Pa vendar je »isti vzyok, ki je zeni za­ gotovil njeno prejsnjo gospostvo v hisi: njena omejitev na hisno delo«, po 9 Pray tam, str. 330-331. 10 Pray tam, str. 332-333. 11 Na primer: Karl Marx - Friedrich Engels, Nemska ideologija (izbor), v: Marx in Engels, Izbrana dela, II. zvezek, Lj ubLjana 1971, str. 34, 36, 38, 77-78, 135-136. 12 Ancient Society, or Researches in [he Lines of Human Progress from Savagery through Barbarism to Civilizarion, London 1877. 13 Friedrich Engels, Izyor druzine, privatne lastnine in drzave~ Ljubljana 1963, iz Engelsove­ ga predgoYora k prvi izdaji. (Odslej: Engels, Izyor druZine ... ) 14 Pray tam, str. 146. 15 Pray tam, str. 147. 42 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM tej spremembi »zagotovil gospostvo moza v hisi: zenino delo je postalo zdaj nepomembno sprico pridobitvenega dela moza.~(16 Iz tega je Engels sklepal, »da je osvoboditev zenske in njeno izenacenje z moskim nemo­ goce in bo nemogoce, dokler bo zenska locena od druzbenega proizvajal­ nega dela in omejena na zasebno domace delo.« Osvoboditev zensk naj bi bila »mogoca sele tedaL kadar bodo lahko sodelovale pri proizvodnji v velikem druzbenem merilu in kadar jih bo domace delo zaposlovalo sarno se v neznatni meri.« To pa naj bi se zgodilo sele z »moderno veliko industrijo, ki ne samo da dopusca zensko delo v velikem merilu, ampak ga tako rekoc zahteva in tezi cedalje bolj tudi za tern, da spremeni za­ sebno gospodinjsko delo v javno industrijo.«17 Drugi vzrok zenske podrejenosti pa je Engels videl v obstojeCi ob­ liki rnonogamnega zakona, katerega zacetek naj bi tudi sovpadal s po­ javom zasebne lastnine. Dejstvo, da si je premozenje prilastil moski, naj bi povzroCilo bistvene spremembe v dotedanjem druzinskem zivijenju: propad parne druzine 18 in materinskega prava 19 ter postopno uveljavi­ tev monogamne druzine in ocetovskega prava. 20 Moski naj bi namrec pridobljeno Iastnino zelel zapustiti svojim otrokorn. To pa je bilo mogoce Ie tako, da je zena pripadala sarno njemu. Uvedba monogamnega zakona naj bi bila torej Ie posledica zmage zasebne lastnine nad prvotnim skup­ nim imetjem in ne plod medsebojne ljubezni, Ie )'podjarmijenje enega spola po drugem spolw< in nikakor ne kaksna »najvisja oblika zakona«.21 Posamicni zakon je Engels sicer razumel kot »velik zgodovinski napre­ dek«, istocasno pa tudi kot dejavnik, ki »odpira skupaj s suzenjstvom in privatnim premozenjem tisto do danes trajajoce razdobje, v katerem je sleherni napredek hkrati re1ativno nazadovanje, pri cerner dosegajo ne- 16 Pray tam, str. 147. 17 Pray tam, str. 147. 18 Parna druzina, naslednica skupinskega zakona (ze takrat naj bi imel moz enD gJavno zeno in zena enega glavnega moza), naj bi nastala zaradi prepovedi zakona med krvnimi so­ rodniki in naj bi bila skupnost enega mOla in ene zene, stem da naj bi bilo dovoljeno mnogozenstvo, ce so to dopuscale gospodarske razmere, zenska nezvestoba pa naj bi bila strogo kaznovana. (Prav tam, str. 42-43.) 19 Pokolen;e naj bi se dolocaJo po zenski liniji, premozenje so dedovali materini krvni sorod­ niki, otroci umrlcga moza so os tali v materinem rodu. (Prav tam) str. 50.) 20 Potomci moskih Clanov ostanejo v gensu, potomci zenskih clanov pa preidejo v gens svoje­ ga oCeta. (Prav tam, str. 51.) 21 Engels, Izvor druzine ... , str. 58-59. 22 Pray tam, str. 59. • KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 43 kateri blaginjo in razvoj z nesreco in zatiranjem drugih.«22 Zaradi taks­ nega zakona, ki so ga narekovali ekonomski razlogi, se moski niso bili pripravljeni odreCi »mnogozenstvu«. To naj bi najbolje dokazoval v vseh obdobjih razprostranjen pojav prostitueije, ki naj bi po Engelsovem mne­ nju moskim skodoval se bolj kot zenskam: »Med zenami degradira pro­ stitucija saroo tiste nesrecnice, ki se pogrezajo v njej, in se te v mnogo manjsi meri kakor navadno mislimo. Nasprotno pa prostitucija ponizuje . znacaj vsega moskega sveta. Tako je zIasti dolgo samsko zivljenje v deve­ tih primerih izmed desetih tako rekoc sola za zakonsko nezvestobo.~~23 K presustvu pa niso bili nagnjeni Ie moski, zakon brez Ijubezni je prisilil v zakonolom tudi zenske. Zato naj bi se po uvedbi monogamnega zakona prvie v zgodovini pojavila dva, dotlej nepoznana karakterna lika: »stalni Ijubimee in varani soprog«.24 Mozje naj bi sieer »izbojevali zmago nad ze­ nami, toda kronanje zmagova1cev so velikodusno prevzele premaganke«, tako da je »postalo presustvo neizogibna druzbena ustanova, s kaznijo prepovedano, ostro kaznovano) toda neuniCljivo«.2S Ker pa naj bi mono­ gamni zakon nastal iz potrebe, da se mozevo bogastvo zapusti kot dedis­ (ina otrokom tega moza in nikogar drugega, je bilo treba zagotoviti sarno zvestobo zenske. Zato je moralna obsodba druzbe prizadela predvsem njo: »Kar je za zeno zlocin in kar povzroca hude pravne in druzbene po­ sledice, ve1ja pri mozu za castno dejanje ali pa v najhujsem primeru za majhen moralni madez, ki ga z veseljem prenasas«.26 Z uvedbo novega druzbenega reda, ki bi odpravil gospodarske te­ melje dotedanje oblike monogamnega zakona (ce bi zasebno lastnino zamenjala druzbena Iastnina, bi skrb za dedisCino odpadla), naj bi se odnosi med moskim in zensko bistveno izboljsali. Prostitueija naj bi pov­ sem izginila, saj se nobeni zenski ne bi bilo treba prezivljati s prodajo lastnega telesa. Z vecjo enakopravnostjo zensk, ki ne bi bile vee prisi­ Ijene prenasati moske nezvestobe iz ekonomskih razlogov, naj bi v pre­ cejsnji meri izginilo tudi presustvo. 27 Vse te spremembe naj bi scasoma omogoCile »da bode postali moski res monogamni) ne da bi pri tern po- 23 Pray tam, str. 68. 24 Pray tam, str. 59-61. 25 Pray tam, str. 61. 26 Pray tam, str. 68. 27 Pray tam, S(T. 68, 75. 44 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM stale zene poliandricne.((28 Druzinsko Zivljenje pa naj bi v novih razme­ rah potekalo takole: »Ko preidejo proizvajalna sredstva v skupno last, bo posamicna druzina prenehala biti gospodarska enota druzbe. Privatno gospodinjstvo se bo spremenilo v druzbeno dejavnost. Oskrbovanje in vzgoja otrok bosta postali javna zadeva; druzba bo poskrbeia za vse otro­ ke enako, najsi bodo zakonski ali nezakonski. Stem bo prenehala skrb za 'posledice" ki pomeni danes najbistvenejsi druzbeni - tako rnoralni kakor ekonomski - razIog, ki preprecuje, da bi se dekle lahko brez skrbi vdalo Ijubljenemu moskemu. Ali ne bo to zadosten vzrok, da nastopi scasoma bolj svobodno spolno zivljenje in z njim tudi sirokosrcnejse jav­ no mnenje glede deviske casti in sramote zena?«(29 Zveza med moskim in zensko naj bi temeljila na »individualni spolni ljubezni«, ki Engelsu ni pomenila Ie telesne privlacnosti ali naklonjenosti, ki jo vzbudijo sorodni interesi,3o ampak veliko vee: »Prvic racuna pri Ijubljenem bitju na vra­ canje Ijubezni ... Drugic se odlikuje spolna Ijubezen po stopnji intenziv­ nosti in trajanju, zaradi cesar se zdi obema partnerjema, da je velika, ce ne najvecja nesreca, ce se ne moreta dobiti ali ce morata biti Iocena; da bi mogla pripadati drug drugernu, sta pripravljena staviti vse na kocko, vcasih celo zivljenje ... In koncno nastane za presojo spolnega obcevanja novo nravstveno n1eriloj ne vprasa se sarno: ali je bilo spolno obcevanje zakonsko ali izvenzakonsko, ampak tudi: ali je izviralo iz medsebojne Ijubezni ali ne.((31 Taksna Ijubezen pa naj bi po Engelsovem mnenju na­ stopila sele na doloceni stopnji Cloveskega razvoja. V antiki naj bi za- 211 Pray tam, str. 75. Engels je menil, da so zenske po naravi bolj nagnjene k monogamiji kot moski, saj naj bi one tudi povzroCile prehod od skupinskega k parnemu zakonu: »Cim boll so starodavni spolni odnosi izgubljali svoj primitivno-naivni znacaj zaradi razvoja eko­ nomskih zivljenjskih pogojcv, torej zaradi izpodkopavanja starega komunizma in rastoce gostote prebivalstva, te. m bolj ponizujoCi in hujsi so se morali zdeti ti odnosi zenam, tem odlocneje so si morale kot svojo resitev zeleti pravico do cistosti, do zacasnega ali trajnega zakona z eoim mozem. Od moz Ze zato ni mogla priti pobuda za ta napredek, ker jim sploh nikoli ni prislo na misel, tudi SC do danes ne, da bi se odrekli prijetnostim v dejanskem skupinskem zakonu.« (Prav tam, str. 48.) V tern preprieanju Engels ni bil osamljen. Tudi nemski sociolog in filozof Georg Simme1 je na primer menil, da zenske niso nagnjene k svobodnemu spolnemu zivljenju. (Fran<;oise Collin, Philosophical Differences) v: George Duby in Michelle Perrot, A History of Women in the West, V,) Toward a Cultura1 Identity in the Twentieth Century, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1996, str. 264.) 29 Engels, 1zvor druziue ... , str. 68-69. 30 Prav tam, SU:. 69. 31 Prav tam, str. 70. - KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 45 zivela Ie izjemoma, pa se to Ie med pripadniki najnizjih razredoy32 ali v izvenzakonskih razmerjih. 33 »V modo« naj bi prisla sele v srednjem veku kot viteska ljubezen, torej spet v izvenzakonski obliki, medtem ko naj bi bili za poroko odloeilni politicni ali ekonomski razlogi. 34 Tak naCin skle­ panja zakonov naj bi se ohranil tudi kasneje, Ie da je kapitalisticna pro­ izvodnja zahtevala nekaj popravkov: ))Spreminjajoc vse stvari v blago, je razkrojila vse starodavne odnose in je na mesto podedovanega obicaja in zgodovinskega prava postavila nakup in prodajo '" Za sklepanje pogodbe pa je treba Ijudi, ki lahko svobodno razpolagajo s seboj, s svojimi dejanji in posestjo in ki so enakopravni. Ustvariti te 'svobodne' in 'enake' ljudi je bilo ravno enG poglavitnih opravil kapitalisticne proizvodnje.«35 Kako pa se je to ujemalo z dotedanjo prakso sklepanja zakonov? »Po burzoaznem pojmovanju je bil zakon pogodba, pravno opravilo, in sieer najvaznejse med vsemi, ker je odlocalo 0 telesu in duhu dveh ljudi za vse zivljenje. Sieer so ga takrat formalno sklepali prostovoljno; brez besede 'da' obeh prizadetih ni slo. Toda Ie predobro je bilo znano, kako je prislo do tega 'da' in kdo je v resnici sklepal zakon.«36 Protislovna situaeija je silila k razmisljanju: )lee pa so za vse druge pogodbe zahtevali resnieno svobodo odloeanja, zakaj ne za to? Ali nista imela tudi dva mlada eloveka, ki naj bi se zdruzila, pravieo odloeati svobodno 0 sebi, 0 svojem telesu in nje­ govih organih? Ali ni prisla spolna ljubezen v modo z vitestvom in ali ni bila zakonska ljubezen v nasprotju s presustno vitesko ljubeznijo, njena prava burzoazna oblika? Ce pa je dolznost zakoneev, cia se ljubita med seboj, ali ni pray tako dolZnost zaljubljencev, da se poroCita med seboj, ne pa s kom drugim? Ali ni ta dolZnost zaljubljeneev vee vredna kakor pravica starsev, sorodnikov in drugih tradieionalnih zenitvenih mese­ tarjev in posredovalcev?«37 Vsa ta vprasanja so se nujno morala pojaviti v dobi, ko so nova geografska odkritja in spoznanja dotlej neznanih sve­ tOY »zunanjim in notranjim oeem Cloveka( odprla »neizmerno sirsi hori­ zont«. Padle so »pregraje srednjeveskega predpisanega naCina misljenja(( in prodirajoee meseanstvo je bilo vedno bolj naklonjeno svobodnemu sklepanju zakonske pogodbe, zIasti v protestantskih dezelah, »kjer so se 32 Med grskimi pastirji ali rimskimi suznji. 33 Na primer v razmerjih s heterami v Grciji. 34 Engels, Izvor druzine .. . , str. 69-72. 35 Pray tam, str. 72. 36 Pray tam, str. 72-73. 37 Pray tam, str. 73. 46 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM vsi obstojeCi odnosi najbolj majali«. Poroke s pripadniki drugih slojev so bile sieer se vedno nezazelene, »toda v mejah razreda so priznali ude­ lezeneem neko mero svobodne izbire. Na papirju, v teoriji morale in v pesniskih opisih pa ni bilo nie bolj neomajno trdnega, kakor da je nc­ nraven sleherni zakon, ki ne sloni na rnedsebojni spolni ljubezni in na resnicnem svobodnern soglasju obeh zakoneev. Skratka, zakon iz ljubez­ ni je bil proglasen za Clovesko pravieo«, ki naj bi veljala za oba spola. 38 Vendar pa je imela ta moralna zapoved v primerjavi z drugimi pravieami eloveka neko posebnost: »Medtem ko so le-te v praksi veljale sarno za vladajoci razred, za burzoazijo, zatiranemu razredu, proletariatu, pa so bile posredno ali neposredno okrnjene, se v tern spet uveljavlja ironi­ ja zgodovine. GospodujoCi razred obvladujejo znani ekonomski vplivi, da lahko sarno v izjernnih primerih v resnici svobodno sklepa zakone, rnedtem ko so pri podloznem razredu ... taki zakoni pravilo.«39 Zato je Engels sklepal, da bo »popolno svobodo sklepanja zakonov mogoce splos­ no izvesti sele takrat, ko bodo z odpravo kapitalisticne proizvodnje in z njo ustvarjenih lastninskih odnosov odpravljeni vsi ekonomski drugotni ozirl, ki zdaj se tako mocno vplivajo pri izbiri soproga. Potero pac ne bo preostala nobena druga pobuda razen medsebojnega nagnjenja.((40 V no­ vern monogamnem zakonu naj bi zato odpadli tisti dye znaCilnosti, ki sta bili pogojeni z lastninskirni odnosi: prevlada moza in neloCljivost zakona. Dotedanjo prepoved 10Citve je Engels pojrnoval po eni strani kot posledi­ co ekonomskega polozaja, po drugi strani pa kot tradieijo »iz easov, ko se niso pray razumeli zveze tega ekonomskega polozaja z rnonogamijo in so jo z verskega stalisca pretiravali.« Po Engelsovem mnenju je bila prepo­ ved neloCljivosti zakona povsern nemoralna: »Ce je nraven sarno zakon, ki mu je osnova ljubezen, je nraven tudi sarno tisti zakon, v katerem lju­ bezen ni minDa. Trajnost individualne spolne ljubezni pa je pri razlienih individuih zelo razliena, posebno pri moskih, in ce nagnjenje preneha ali ga izpodrine nova strastna Ijubezen, je 10Citev za oba zakonca in za vso druzbo dobrota. Le da bo treba Ijudern prihraniti, da bi bredli sko­ zi nekoristno umazanijo loCitvenega proeesa.«41 Engels je torej povsem jasno povedal) kaj naj bi odpadlo, ni pa toeno opredelil tjstega, kar naj bi bilo v soeialisticni obliki zakona dodanega, novega: ),To se bo odloCilo, 38 Pray tam, str. 73-74. 39 Pray tam, str. 74 . 40 Pray tam, str. 74. 41 Pray lam, str. 75 . ... KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 47 ko bo doraslo novo pokolenje: pokolenje moskih, ki se jim nikoli ne bo primerilo, da bi se jim zenska vdala za denar ali za kaka druga sredstva socialne moei, in pokolenje zena, ki se jim nikoli ne bo pripetilo, da bi se vdale kakemu moskemu iz kakrsnih koli drugih nagibov razen iz resnic­ ne Ijubezni, aJi da bi iz strahu pred ekonomskimi posledicami odklonile ljubezen svojemu ljubemu. Kadar bo takih Ijudi, jim bo vrazje malo mar, kaksni so danasnji nazori 0 tem, kaj bi morali storiti. Svoja lastna pravila in po njih bo umerjeno javno mnenje 0 ravnanju vsakega posameznika, si bodo ustvarili sami - in pika.~~42 2. August Bebel Za razsiritev in popularizacijo Engelsovega razumevanja zenskega vprasanja je bil se zlasti pomemben August Bebel (1840-1913) . Ta je leta 1869 skupaj z Wilhelmom Liebknechtom ustanovil Nemsko social­ demokratsko delavsko stranko, ki je temeljila na Marxovih in Engelsovih idejah. Leta 1879 je objavil knjigo Zenska in socializem, ki je bila sicer napisana »kot propagandno delo«,43 vendar jo je marksisticna kritika uvrstila med "klasicna dela znanstvenega socia1izma~~.44 V prvem delu Bebel povzema, deloma pa tudi dopolnjuje Engelsovo raziago polozaja zenske skozi zgodovino. V drugem in tretjem delu podaja, tako kot pred njim ze Marx in Engels pa tudi Fourier in drugi utopicni socialisti, kri­ tieno podobo kapitalisticne druzbe svojega casa. Cetrti sklop pa je tisti del knjige, s katerim je zelel1judi navdusiti za novo druzbeno ureditev, zato jo je sku sal predstaviti v kar najsvetlejsih barvah. Medtem ko Marx ideal nih odnosov med spoloma nj opisoval in je Engels spremembe Ie nakazal, naein izvedbe pa prepustil presoji prihodnjih rodov, je Bebel svojo zamisel odnosa med moskim in zensko v socializmu podrobneje predstavil: »Zenska nove druzbe bo socialno in gospodarsko povsem ne­ odvisna in osvobojena slehernega zatiranja in izkoriscanja s strani mo­ skega, bo svobodna in enakopravna ter gospodarica svoje usode. Njena vzgoja bo enaka mozevi, od te se bo razlikovala Ie toliko, kolikor bo to potrebno zaradi razlicnosti spolov in zeninega materinstva. Sprico tega, 42 Pray tam, str. 75 . . 43 Iz uvoda dr. Jozeta Potrca k prvemu slovenskemu prevodu: Zenska in socializem, Ljubljana 1960, str. 7. 44 Pray tam) str. 5. 48 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM da bo zivela v naravnih zivljenjskih pogojih, se bo lahko razvijala in upo­ rabljala svoje telesne in dusevne sile in sposobnosti. Za delo si bo izbrala tista podroeja, ki ustrezajo njenim zeljarn, nagnjenjem in sposobnostim, delala pa bo pod istimi pogoji kot moski. Del dneva bo rocna delavka, v drugem delu pa vzgojiteljica, uCiteljica, negovalka. Potem se bo ukvar­ jala s katerokoli panogo umetnosti ali znanosti in napos]ed bo oprav­ ljala kako upravno funkcijo. Zenska bo studirala, delala, se zabavala s svojimi vrstnicami ali z moskimi, kakor ji bo po volji in kakor se ji bo nudiia priloznost.«4s In kako naj bi ji to uspelo? Skrb za otroke bo skrb celotne druzbe, ki bo organizirala otroska igrisea in otroske vrtce, sole bodo enake za vse) druzba bo poskrbela za vzgojna in uena sredstva, za obleko in zabavo, vzgojni sistem pa bodo doloeali starsi sami, ki se bodo v prostem easu spoCiti in prosti vsakdanjih skrbi lahko zares posveti­ li svojim otrokom. 46 Za prehrano zaposlenih bodo ustanovljene skupne kuhinje, ki bodo veliko bolje tehnicno opremljene od majhne kuhinje enodruzinskega gospodinjstva, pri pripravi hrane bodo upostevana vsa nova znanstvena dognanja ° hranljivosti in koristnosti posameznih zivil, poleg tega pa bo skupinska priprava hrane se dosti cenejsa. Odprava za­ sebne kuhinje, ki pomeni »velikansko razsipavanje s easom, delovno silo, kurjavo, razsvetljavo, hrano itd.(( in je za zenske v veCini primerov »ena najbolj napornih, zamudnih in razsipnih ureditev, ki jim jemlje zdravje in dobro voljo((, bo torej prinesla mnogim pravo »odresitev((.47 Revoluci­ onarna preobrazba pa naj ne bi zajela Ie materialnega sveta, ampak tudi vse medCloveske odnose: »)Razredno gospostvo bo za vedno pri kraju, z njirn vred pa tudi gospostvo moskega nad zensko.((48 V Ijubezni bo zen­ ska »prav kakor moski svobodna. Snubila bo in snubili jo bodo drugi. Ljubezensko zvezo bo sklepala samo iz nagnjenja, vse druge ozire pa bo pustila vnemar. Ta zveza bo zasebna pogodba) ki jo bosta skleniia moski in zenska brez vrnesavanja kakega funkcionarja, kakor je bil zakon vse do srednjega veka zasebna pogodba. Socializem ne bo ustvaril tu nie novega, marvec sarno ponovno uvedel na visji kulturni stopnji in v no­ vih druzbenih oblikah to, kar je bilo splosno v veljavi, preden je druzbo obvladala zasebna lastnina.«49 V spolno zivljenje ljudi naj druzba ne bi 45 August Bebel, Zenska in socializem, Ljubljana 1960, str. 466. 46 Prav tam, str. 443-445. 47 Prav tam, str. 461-462. 48 Prav tam, SU. 465 . 49 Prav tam, str. 466. KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 49 posegala: »Clovek naj svoboclno razpolaga sam s seboj, samo da z izzivlja­ njem svojih nagonov nikomur ne skoduje. Zadovoljevanje spolnega na­ gona je pray tako osebna zadeva vsakega posameznika, kakor izzivljanje kateregakoli drugega naravnega nagona. Nihce ni dolzan nikomur dajati obracun 0 tern in nobena nepoklicana oseba se ne sme v to vmesavati. Kako jem, pijem, spim in se oblaCim, je moja osebna zadeva, pray tako pa tudi moje obcevanje z osebo drugega spola.«5o Vendar pa zaradi splos­ nega razvoja taksno obnasanje nikomur ne bo skodovalo: »Uvidevnost in izobrazba, popolna neodvisnost osebnostl, same lastnosti, ki bodo zaradi vzgoje in novih razmer v prihodnji druzbi povsem naravne, bodo obva­ rovale vsakogar pred ravnanjem, ki bi bilo zanj skodljivo.«51 Glede loCitve je povzel Engelsovo stalisce 0 nemoralnosti zakona brez Ijubezni,52 ven­ dar je menil, da jih v novi druzbi ne bo pray veliko, saj »bodo odpravlje­ ne stevilne ovire in motnje, ki danes vplivajo na zakonsko zivljenje in ki mu ne dajo, da bi se razvilo ali pa ga sploh onemogocajo.«53 Zenska bo v socializmu torej popolnoma svobodna, otroci ji ne bodo v breme, ampak Ie v veselje: ))Kadar ji je potrebna pomoc, ji stoje ob strani negovalke, vzgojiteljice, dobre znanke in dorascajoca zenska mladina.«54 Z odpravo razrednega izkoriscanja naj bi bilo torej odpravljeno tudi »gospostvo moskega nad zensko« in zensko vprasanje je torej Ie del 5ir­ sega, socialnega vprasanja, zato bo lahko zadovoljivo reseno le v brez­ razredni druzbi. Bebel je poudaril, da so poleg proletariata pray zenske tiste, ki povi druzbeni red najbolj potrebujejo, zato naj hi bile za boj delavskega razreda za socializem se zlasti zainteresirane: »Tudi zenskam nasploh, proletarkam pa se pray posebej velja poziv, da se udelezujejo tega boja, v katerem gre tudi za njihovo osvoboditev in odresitev. Na zenski je, da naj dokaze, kako je razumela svoje pravo mesto v gibanju in v sodobnih bojih za boljso prihodnost in kako je odlocena doprinesti svoj delez. Stvar moskih je, da ji pomagajo otresti se vseh predsodkov in da jo v skupnem boju podpirajo.«55 50 Pray tam, str. 466-467. S1 Prav tam, str. 467. 52 Kat dakaz pravilnosti te ugotovitve je navedel odlomek iz romana George Sand: .. Ni ga cloveskega bitja, ki bi lahko zapovedovalo ljubezni in nihce ni kriv, ce jo cmi ali ce je ne cuti. Zensko ponizuje sarno laz. Zena ne prelomi zakona v uri, ko se preda ljubimcu, am­ pa!< v noCi, ki jo potem prdivi s svojim mozem.« (Prav tam, str. 469.) . 53 Pray tam, str. 467. 54 Pray tam, str. 470. 55 August Bebel, Zenska in socializem, Ljubljana 1960, str. 504-505. 50 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIAUZEM Iz odpora do socialno nepravicne druzbe so nastale ideje 0 novern druzbenem redu, iz nasprotovanja vsakrsnemu zatiranju, dvolicnosti in hinavsCini se je izoblikovalo prepricanje, da bo odprava zasebne lastnine omogoCila humanejse medCloveske odnose in stem tudi enakopravnost med spoloma. Kako se je teorija uresnicevala v praksi, pa so prvi preiz­ kusili v Sovjetski zvezi. 56 3. Lenin in izkusnja Sovjetske zveze Marxove, Engelsove in Beblove ideje 0 resevanju )zenskega vpra­ sanja(( je Lenin skusal prilagoditi potrebam revolucije in graditvi nove drzave. Pri tern je izhajal iz dveh nacel: a) )Ne more biti socialisticne­ ga preobrata, ce v njem ne bo znatno sodeloval velikanski del delovnih zensk.«57 Dotedanje zgodovinske izkusnje so ga prepricale, da nobeno narodnoosvobodilno gibanje in nobena revolucija ne more uspeti brez podpore dobre polovice prebivalstva: »Ce zenske ne bodo z nami, se bo kontrarevolucionarjem posrecilo, da jih povedejo proti nam.«58 Prepri­ can je bil, da je pritegnitev zensk »zivljenjsko vprasanje komunisticnih strank in njihovih zmag«59 tudi po koncani revoluciji: » ... z vsakim dnem obstoja sovjetske drzave postaja jasneje, da brez zenskih milijonov ne bomo prisii naprej.((60 Medtem ko se je druga ali socialisticna internacio­ nala 61 zadovoljila Ie z deklarativnim priznanjem zenskih zahtev po ena­ kopravnosti in z mlacnim vabilom k njihovemu sodelovanju v cielavskem gibanju, pa je tretja (komunisticna) internacionala 62 v posebni resoluciji posebej poudarila, da lahko komunisticne stranke dosezejo svoj ciIj Ie »s skupnim bojem vsega delavskega razreda, cia se diktatura proletaria- 56 Ob tern je treba upostevati, da sta si Marx in Engels zami~ljala, da bo do padca kapitalizma najprej prislo v najholj razvitih, zahodnoevropskih kapitalisticnih drzavah. Revolucija v Sovjetski zvezi kot prva izmed socialisticnih revolucij se jima je zdela sprejemljiva Ie kot moznost, ki. bi tudi drugim driavam pokazala pot v socializem. S7 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 62. 58 Pray tam. 59 PTav tam. 60 Pray tam, str. 65. 61 Nastala 1889 s sedeiem v Bruslju, zaradi povezave evropskih socialdemokratskih strank z namenom organizirati splosno stavkovno gibanje in revolucijo ter prepreciti prvo svetov­ no vojno. 62 Ustanovljena 1919 v Moskvi z zeljo po pospesitvi svetovne revoluci.e. Poznana je bila pod imenom Kominterna. KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 51 ta lahko ustvari sarno z zivim sodelovanjem zensk.({6~ b) »Proletariat ne more doseci popoine svobode, ce ne izbojuje popolne svobode za zen­ ske.«64 Lenin je menil, da ni mogoce osvoboditi Ie enega spola: »Zaosta­ lost zene, njeno nerazumevanje za revolucionarne ideje moia, manjsata njegovo borbenost in odiocnost. Kakor droban cry razkrajata in glodata skrivaj in pocasi, toda zanesljivo.«65 In kako zenske navdusiti za proletarsko revolucijo? Komunisticna partija naj bi jih prepricala, da v obstojecem sistemu nikakor ne morejo doseCi enakopravnosti: »Zakaj zensko polovico Clovestva je kapitalizem dvojno zatiral. Delavko in kmetico zatira kapital, poleg tega pa sta celo v najbolj demokraticnih burzoaznih republikah, prvie, neenakopravni, zakaj postava jima ne daje enakosti z moskim; drugic - in to je glavno - ostajata v 'domacem suzenjstvu', 'domaCi suinji" ker ju dusi najbolj malenkostno', najtezje, Cloveka najbolj poneumljajoce delo kuhinje in posameznega druiinskega gospodinjstva spIoh.«66 Dokazala naj bi, da jim hoee zares pomagati, zato bi si morala v okviru moznosti se pred zmago revolucije prizadevati za uresniCitev njihovih pravic. V bodoCi driavi pa bi jim morala zagotoviti popolno enakopravnost na vseh po­ drocjih in jih vkljuCiti v proces »preobrazbe gospodarstva in ideoloske vrhnje stavbe«.67 Dotedanja oblika druzine, v kateri je bil moz edini odgovoren za ekonomsko vzdrzevanje druzine, zena pa Ie mati in go­ spodinja, je v kapitalizmu sicer pomeniIa najboljse oroije za pogasitev proletarskih teienj po svobodi, v sociaIizmu pa naj bi zavirala skupna prizadevanja obeh spolov za uresnieitev skupnega cilja - zgraditev socia­ listlcne drzave. Lenin je poudarjal pozitivni vpliv dela na zavest eIoveka in verjel, da bodo zaposlene zenske namesto dotedanjega ozkega in izo­ liranega sveta druzine odkrile nov, dejaven svet javnosti, ki bo njihovo zivljenje dvignil na bistveno kvalitetnejso raven. 68 Za uresnieitev tega cilja bi si moraE skupno prizadevati vlada, partija, sindikati, in sicer: 1. --- 63 Erna Muser, Socialisti in komunisti ter boj Slovenk za enakopravnost, v: Prispevki za zgo- dovino delavskega gibanja, st. 1-2, Ljubljana 1967, str. 201. 64 v.I. Lenin, »Delavkam«, 21 . februar 1920, Pravda, 22. februar 1920. Cit po: Socializem in osvoboditev zensk, Ljubljana 1960, str. 196. 65 Klara Zetkin, Pogovori 2 Leninom, Ljubljana 1959, str. 64. 66 V. 1. Lenin, Mednarodni dan delavk, 8. marec 1921. Cit po: Socializem in osvoboditev iensk) Ljubljana 1960, str. 201. ' 67 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 61-62. 68 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca (Prevod dela Womenj Resistance and Re­ volution; Woman's Consciousness, Man's World), Beograd 1983, ser. 90-91. 52 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM 5 sprejemom ustrezne zakonodaje; 2. z ustanavijanjem ustanov, ki bodo zenskam olajsale vzgojo otrok in gospodinjsko delo ter 3. z vzgojo obeh spolov. Najlazje je bilo spremeniti zakonodajo: »Mi v pravem smisiu be­ sede nismo pustili kamna na kamnu od vseh teh podlih postav 0 zenski neenakopravnosti, 0 zaprekah pri locitvi, 0 gnusnih formalnostih, ki so njo v zvezi, 0 nepriznavanju nezakonskih otrok, 0 ugotavijanju ocetov­ stva in podobnem '" Toda cimbolje smo pometli s saro starih burzoaznih postav in uredb, tern jasneje nam je postalo, da je to Ie oCiscenje tal za graditev, nikakor pa se ne graditev sama.«69 Upanje, da bo zenska do­ koncno resena sleherne odvisnosti od moza takrat, ko bo druzba pre­ vzela gospodarske in vzgojne funkcije posamicnega gospodinjstva, je bilo veliko: 70 ,)Zenska je kljub osvobodilnim postavam se vedno suznja doma, kajti davi, dusi, dusevno tlaCi in ponizuje jo malo domace gospodarstvo, ki jo veze na kuhinjo in otrosko sobo ter s skrajno neproduktivnimi, ma­ lenkostnimi opravki, ki ji unicujejo zivce, izkorisca njeno delovno silo, jo del a topo in zabito. Resnicna zenska osvoboditev, resnicni komunizem se bo zacel sele tam in tedaj, kjer in kadar se bo zacel mnozicen boj pro­ ti temu malemu domacemu gospodarstvu ali natancneje, kadar se bo zacela njegova mnoZicna reorganizacija v socialisticno veliko gospodar­ stvo .. ,. Skupne menze, otroske jasli, otroski vrtci - to so tista preprosta, vsakdanja sredstva, ki ne zahtevajo nic napihnjenega, gostobesednega, slavnostnega, ki pa so v resnici sposobna osvoboditi zensko ... «71 Za raz­ liko od Bebla, ki je videl edino obliko pomoCi zaposleni mated v ustano­ yah otroskega varstva in morda se v »zenski mladini, pa je Lenin meniI, da bi morali pri gospodinjskem delu sodelovati tudi moski. Vendar pa se je dobro zavedaI, kako globoke zgodovinske korenine ima neenako­ pravnost spolov in da si bodo zenske Ie s tezavo priborile enakopraven polozaj v druzini in druzbi: »Redki moski, tudi redki proletarci mislijo na to, kako bi zeni olajsali marsikatero breme in nadlogo, kako bi jo lahko povsem resili tega, ce bi se Iotili 'zenskega' dela. Toda ne, to je vendar proti 'pravici in casti' moza, ki mora imeti svoj mir in udobnost.(72 V zelji po podrejenosti zenske in njenem podcenjevanju je Lenin videl enega 69 v.I. Lenin, Velika pobuda. Cit. po Socializem in osvoboditev zensk, Ljubljana 1960) 5tr. 192. 70 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom) Ljubljana J 959, str. 64-65. 71 V.I. Lenin) Velika pobuda. Cit. po Socializem in osvoboditev zensk, Ljubljana 1960, str. 192-193. 72 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, srr. 63-64. KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 53 izmed tistih ostankov razredne ureditve, ki bode yes cas svojega obstoja dopuscali restavracijo starih odnosov in stem resno ogrozali ohranitev sodalisticne druzbe. Ni pa si delal utvar, da se bo m05ki zlahka odpo­ vedal svoji vodilni vlogi v druzini, in vedel je, da si tudi marsikatera zenska ne zeli spremembJ3 Odlocno se je zavzemal za skupno dele obeh spolov in je nasprotoval ustanovitvi posebne zenske organizacije: »Iz na­ sega ideoloskega pojmovanja, izhaja nase organizatorieno pojmovanje. Nobenih posebnih zdruzenj za komunistke. Pray tako kot komunist spa­ da tudi komunistka kot clan v stranko.«74 Toda zenska »du5evnost« naj bi bila zaradi dotedanjega enolicnega naCina zivljenja »nepoliticna, ne­ socialna in zaostala«. Zato je podprl ustanavljanje posebnih partijskih organov, ki naj bi zenske »prebudi1i«, jih povezali in traino ohranili pod svojim vplivom, prebujene pa »)50lali« in )opremili za proletarski razred­ Ili hoj pod vodstvom komunistov.«75 Tako se je sovjetska partija leta 1919 odloCila za ustanovitev nekaksne zenske organizacije pod nazivom Od­ delek delavk in zensk s podezelja, bolj poznan pod imenom Zenotdel. Ta naj Ibi najprej omogocil dejavno sodelovanje zensk v drzavljanski vojni, jih izobrazil in koneno usposobil za vkljuCitev v gospodarsko in politicno zivljenje po zmagi revolucije. 76 Mnogih niso mogli pripraviti do tega, da bi na primer prisle na sestanek, zato so jih skusali privabiti na druge na­ cine. Najraje so se odzvale, ce so jim ponudili nekaj, kar jim je koristilo v prakticnem zivljenju: tecaj poklicnega usposabljanja, sivanja, kuhanja, predavanja 0 otrocih, gospodinjstvu, spolnosti ali kaj podobnega. Z veejo izobrazbo, s spoznavanjem tovarisic iz drugih okolij, z nastopi v okviru diskusijskih krozkov so si pridobile novo samozavest, tako v javnosti kot doma. Nekatere so odslej videle moske v drugacni luti, zalila so jih sta­ lisca in navade, ki jih prej n:iso niti opazile. Marsikatera pa se je novim navadam upirala. Seveda tudi moski veCinoma niso bili zadovoljni. Ce­ pray so se Lenin in nekateri drugi partijski funkcionarji morda iskreno zavzemali za zensko enakopravnost - eden izmed njih naj bi napisal, da bo osebno cestital tistemu »)postenemu Leninistw(, ki bo pripravljen ziba- i3 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 62-64; Mirjana Ule, V]oga zensk v boju delavskega razreda za socialisticno preobrazbo druzbe, Teorija in praksa, st. 5-6, Ljubljana 1977, su. 669. 74 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 59. 75 Pray tam, str. 59. 76 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca, Beograd 1983, str. 88-89; Aleksandra Ko­ llontaj, Zenska v socializmu (Prevod del, ki jih je napisala v nemsCini, rusCini in norvesCi­ nj), Ljubljana 1982, str. 146-147. 54 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ti zibko, da bo lahko njegova zena odsla na sestanek ali da se bo medtem ubIa - pa je bilo med njimi nemalo takih, ki so se v javnosti sieer zgrazali nad zapostavljanjem zensk, se zlasti fizicnim, med stirimi stenami pa so ravnali enako. 77 Zato je Lenin poudarjal, da je treba prevzgojiti tudi moske: »Nase komunisticno dele med zenskimi mnozicami, nase politic­ no delo med njimi vkljucuje dobrsen del vzgojnega dela med moskimi. Staro gospodovalno nacelo moramo izruvati do zadnje natancnejse ko­ renine v stranki in med mnozicami. To spada med nase politicne naloge, pray tako kot spada sem nujna izgraditev staba tovarisic in tovarisev, ki bodo, v teoriji in praksi temeljito izsolani, opravljali svoje strankino dele med delovnimi zenskami.«78 Zivljenje pa je slo svojo pot. Gospodarske tezave, socialni problemi, vzpostavitev novega drzavnega aparata, vse to je zahtevalo aktivno so­ delovanje zensk. Zato je celo znamenita ruska feministka Aleksandra Kollontaj takole zapisala: nV fazi diktature proletariata ni nasa naloga da dosezemo popolno enakost med spoloma, temvec da zagotovimo pame­ ten prispevek zenske delovne sile ter uredimo ustrezen sistem drzavnih ustanov materinskega varstva.((79 V industrijska podjetja pa se zenske niso vkljucevale v skladu s predvidevanji. Najraje so sodelovale v social­ nih ustanovah, v javnih menzah in povsod tam, kjer so lahko uporabile znanje, ki so si ga pridobile kot matere in gospodinje. } ,Na teh podrocjih zenske niso bile sarno pomozna sila moskih«, medtem ko so drugod ve­ Cinoma »dominirali moski« in so zenske »praviloma zavzemale Ie nepo­ membne polozaje(.8o Vcasih tudi ni bilo dovolj delovnih mest in tista, ki so bila na razpolago, velikokrat niso bila privlacnejsa od domacega gospodinjskega dela. Zenske so bile veCinoma nekvalificirane, v starih tovarnah so bili delovni pogoji enaki kot pred revolucijo ali se slabsi. Ceprav je zakon zahteval drugace, so marsikje zaradi naCina vrednotenja dela zasluzile manj kot moski. Doma pa je bilo se slabse! Ce je bilo tezko premagati moski prezir na delovnem mestu, pa je bila tradicija znotraj stirih zidov se trdovratnejsa. Se zlasti veliko je bilo nasprotje med starimi 77 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca, Beograd 1983, str. 89-90 in 95. 78 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 64. S tern v zvezi je Lenin zapisal: »Da, ial velja za mnoge tovarise; 'olupi komunista in dobil bas filistra'.« (Prav tam, str. 63.) 79 Aleksandra Kollontaj, Zenska v socializmu, Ljubljana 1982, str. 150. 80 Pray tam, str. 148. J KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 55 in novimi idejami na vasi. 81 Zaposlitev je polozaj zensk sarno se poslab­ sala. Velika veCina je morala se vedno opraviti tudi vsa gospodinjska dela in poskrbeti za otroke, saj gospodarske razmere niso dopuscale zado­ stnega steviia vzgojnih in socialnih ustanov. 82 Marksisticne ideje 0 dru­ zini so namrec predpostavljale povsem drugacno zgodovinsko tradicijo od gospodarskega in kulturnega stanja v tedanji Rusiji. V gospodarsko nerazviti drzavi so bili tradicionalizem, praznoverje in stare avtoritete cvrsto zakoreninjene. Koncana vojna, revolucija in ekonomska kriza pa so se povecevale psiholosko napetost in vsesplosno obcutje negotovosti. Zelja po zenski emancipaciji se je zato marsikje uresnicevala na nepri­ cakovan, izkrivljen naCin. Kot posledica civilnega zakona, moznosti raz­ veze brez 10Citvenega procesa (zadoscala je vlozitev prosnje brez navaja­ nja razlogov) in izenaCitve nezakonskih otrok z zakonskimi je narascalo stevilo zapuscenih zena in deklet, pojavilo se je ogromno stevilo otrok, za katere se starSi niso zanimali, drzava pa ni bila sposobna zagotoviti zadostnega steviia mladinskih ustanov in kar naenkrat so bile prostrane ruske ceste poine mladih klatezev. 83 Zgodilo se je pray tisto, kar je Lenin oCital kapitalizmu: zelja po »osamosvojitvi srcacc se je sprevrgla v »osa­ mosvojitev mesa.«84 Taksno »svobodno«( spolno zivljenje pa ni ustrezalo ciljem revolucije. Graditev komunisticne druzbe v kaoticnih razmerah povojne in porevolucionarne Sovjetske zveze je zahtevala izjemne na­ pore, disciplino in samoobvladovanje. Komunizem slcer ni nameraval uvesti asketizma,85 vendar je bila samim komunistom nujno potrebna znatna mera asketizma, ce so hoteli, da bi se komunizem kdajkoli uresni­ Ci1: »Revolucija zahteva od mnozic in od posameznikov osredotocenega stopnjevanja si1. Revolucija ne trpi nobenega vroCicnega stanja, ki je v navadi pri D'Annunzijevih dekadentnih junakih in junakinjah. Razhrz­ danost spoinega zivljenja je pojav razkroja, je mescanska ... Proletariat 81 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca, Beograd 1983, str. 93-95. 82 Mojca Dobnikar, Predgovor h knjigi Aleksandre Kollontaj, Zenska v socializmu, Ljubljana 1982, str. 9. 83 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca, Beograd 1983, str. 95; Mojca Dobnikar, Predgovor h knjigi Aleksandre Kollontaj, Zenska v socia1i7.mu, Ljubljana 1982, str. 12; Lev Trocki, Izdana rcvolueija, Reka 1973, str. 118-123. 84 Klara Zetkin, Pogovorj z Leninom, Ljubljana 1959, str. 54-55. 85 Trocki je zapisal, da je soeializem po svojem znacaju sieer povsem nasproten krscanskemu asketizmu pa tudi kacerikoli drugi religiji, saj priznava sarno zivJjenje na tern svetu, pa vendar ima svojo strogo doloceno lestvico posvetnih vrednot. (Lev Trocki, Izdana revolu­ eija, Reka 1973, str. 129.) 56 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ne potrebuje niti opojnosti spolne razuzdanosti niti opojnosti alkohola ... Moe svojega poleta crpa iz svojega razrednega polozaja in iz komuni­ sticnega ideala ... Tudi v Ijubezni samopremagovanje in diseiplina ne pomenita suznosti.«86 Zato je ostro nastopil proti castilcem tako irneno­ vane teorije \)0 kozareu vode«, po kateri naj bi bila v komunizmu zado­ voljitev spolnega nagona prav tako preprosta, kakor je preprosto spiti kozaree vode in so jo pripisovali Aleksandri Kollontaj.87 Taksno ravnanje je proglasil za izjemno skodljivo »nadaljevanje mescanskega bordela«, za nemarksistieno in nesoeialno: »Ta teorija kozarca vode je del nase mla­ dine privedla do nebrzdanosti, do popolne blaznosti. Mnogim mladim fantom je postala usodna. Njeni pristasi trdijo, da je marksisticna. Za­ hvaljujem se za tak 'marksizem', ki vse pojave in izpremembe v ideoloski nadstavbi druzbe izvaja neposredno in naravnost iz njene gospodarske podlage. Tako preproste stvari vendarle niso ._, V spolnem zivljenju se ne izzivlja sarno tisto, kar je dala narava, marvec tudi tisto, kar je ustvarila kultura .. , Engels je v svojem 'Izvoru druzine' omenil, kako pomembno je dejstvo, da se je spolni nagon razvil in poplemenitil v individualno spolno Ijubezen ... Zejo je kajpak treba ugasiti, toda, ali bo zdrav Clovek v zdravih okolisCinah legel v cestno blato in pil iz rnlakuze? Ali bo pil iz kozarea, katerega rob je ves masten od drugih ust? Vaznejsa od tega pa je druzbena plat. Pitje vode je zares nekaj Cisto osebnega. K ljubezni pa spadata dva in tretje zivljenje lahko nastane. In v tern dejstvu je druz­ bena korist, doHnost do druzbe, dolznost do skupnosti.«88 Zdelo se mu je, da pretirano spolno zivljenje nima nie skupnega s tistim »srecnim ljubezenskim zivljenjem«, ki naj bi ga omoeil komunizem, saj »ne pri­ nasa zivljenjske radosti, zivljenjske moei, marvec oboje jemlje.« Zato je mladim Ijudem priporocal, naj se raje posvetijo sportu, potovanjem in raznovrstnemu »duhovnemu udejstvovanju«.89 Lenin v svojem prepricanju ni bil osamljen in prizadevanja za ures­ nicitev novega nacina zivljenja so bila marsikje iskrena. Borba 5 starim je bila sieer velicastna, a neuspesna. 90 Posesivnost, ljubosumnost in dru- 86 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 55-56. 87 Mojca Dobnikar, Predgovor h knjigi Aleksandre Kollontaj, Zenska v socializmu, Ljubljana 1982, str. 15-16. 88 Klara Zetkin, Pogovori z Leninom, Ljubljana 1959, str. 54. 89 Prav tam, str. 55. 90 Sheila Rowbotham, Svest zene - svet muskarca, Beograd 1983, str. 95; Lev Trocki, Izdana revolucija, Reka 1973, str. 115-116. .KOMUNISTICNA PARTI]A ]UGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 57 ga negativna custva niso izginila niti z odpravo vecjega dela zasebne lastnine niti s pojavom vrtcev in jasli, ki jih je povrhu vsega stalno pri­ manjkovalo. Ze v dvajsetih letih je postalo jasno, da zakonodaja sieer lahko zagotovi zunanje pogoje zenske enakopravnosti) uresniciti pa je ne more. 91 Poskusi stanovanjskih komun, ki naj bi nadomestile tradici­ onalne oblike druzinskega zivljenja, se niso obnesli, ljudje so bili za nov, skupinski oziroma »socialistieen~( naCin zivljenja prevee sebicni, premalo kulturni, presiromasni in, kakor je rekel Trocki, »v soeializirani bedi(~ se tudi emancipacija zenske ni mogla uresniCiti. Upanje, da bo vzpostavi­ tev novih gospodarskih oblik moskim in zenskam omogoCila uresniCiti neko novo, komunisticno kulturo, je umrlo. Ljudje so se vracali k starim oblikam, saj je bilo to edino, kar so znali.92 Uveljavilo se je mnenje, da je odnos med moskim in zensko njuna zasebna stvar, in namesto nagla­ sevanja osvoboditve cloveka se je kot moralni kriterij pojavila druzbena koristnost. Psiholoske studije, se zlasti tiste 0 spolnosti, so postale neza­ zelene, feministiena komunistka Aleksandra Kollontaj ni bila vee priljub­ ljena. Obtozili so jo propagiranja svobodne Ijubezni, ceprav je zenskam Ie svetovala, naj se osvobodijo suzenjske Ijubezni do moskega in da naj skusajo Ijubezensko zivljenje povezati s poklicnim delom. 93 Leta 1929 je bil ukinjen Zenotdel z obrazlozitvijo, da samostojno zensko gibanje ni vee potrebno. Govorice 0 odmiranju druzine so potihnile, javna obCila so poudarjala odgovorno starsevstvo in obsojala lahkomiseln odnos do zakona. V tridesetih in stiridesetih letih je bila sprejeta cela serija zako­ nov, diametralno nasprotnih tistim iz zaeetka dvajsetih let: neporoeena mati ni imela vee pravice sodno zahtevati vzdrzevanja svojega otroka, 10Citveni postopek je postajal vedno drazji in zapletenejsi, leta 1934 je bila homoseksualnost proglasena za kaznivo dejanje in leta 1936 je bi1 abortus dokoneno prepovedan. Stalinova politika je staro obliko druzine ponovno postavila na castno mesto, zenska naj bi bila predvsem mati in pomoenica moza. Sanje 0 popolni zenski enakopravnosti so umr1e, ohra­ nila pa se je njihova pravica do izobrazbe in zaposlitve. 94 . 91 Vee 0 tem v: Lev Trocki, Izdana revolucija, Reka 1973, str. 116-117. 92 Sheila Rowbotham, Svest zene - 5vet muskarca, Beograd 1983, str. 92. 93 Pray tam, str. 97-101. 94 Pray tam, 5tr. 101-103. 58 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM II. Razsiritev marksisticne teorije v slovenski in sirsi jugoslovanski prostor Po ustanovitvi socialdemokratske stranke v NemCiji leta 1869 95 so se marksisticne ideje razsirile tudi na podrocje avstrijske drZave, zlasti v okviru delavskih drustev. Slovenski socialdemokrati so sprva delovali v okviru 1889 ustanovljene avstrijske socialdemokratske stranke, po nje­ nem razpadu na vee nacionalnih strank pa je bila leta 1896 ustanovljena tudi slovenska socialdemokratska stranka (JSDS).96 Ta je tako kot druge tovrstne stranke sprejela Beblovo nacelo, da je zensko vprasanje del 50- cialnega vprasanja, ki je resljivo Ie v socializmu. Dr. Dragatin Loncar je leta 1908 v spisu 0 solski reformi zapisal: »Emancipacija zene od mozeve nadoblasti pojde z rako v roki z emancipacijo moza od gospodarskega reda, ki je rodil njegovo nadoblast nad zeno.«97 Sodil je med tiste sociali­ sticno usmerjene Slovence, ki so z vso »iskrenostjo in resnostjo« uteme­ ljevali zahteve »v prid zenski enakopravnosti((. Eden taksnih je bil tudi Anton Dermota, ki je 0 zenskih vprasanjih pisal v mesecniku slovenske socialne demokracije Nasi zapiski. Alojzija Stebi je »razgrnila popolnoma jasno sliko 0 zenskem vprasanju kot delu socialnega vprasanja« v sociali­ sticni reviji Demokracija, napisala pa je tudi knjizico z naslovom Demo­ kratizem in zenstvo, v kateri je opozorila na nujnost povezave zenskega gibanja s socialnimi zahtevami. Za zensko enakopravnost se je zavzemal se Alojzijin brat Tone Stebi pa tudi nekateri drugi socialdemokratski po­ litiki.98 Toda Beblove ideje niso prepricale Ie socialdemokratov. Njegovi knjigi Zenska in socializem so pritrjevali tudi mnogi drugi, zenske in 95 August Bebel in Wilhelm Liebknecht sta leta 1869 ustanovila Nemsko socialdemokratsko delavsko stranko, ki je sieer temeljila na Marxovih nacelih, pot do njihove uresnicitve pa je videla v evolucijskih rcformah z demokraticnimi in ustavnimi sredstvi. Leta 1875 se je v Goth! zdruzila z nemskim delavskim zdruzenjem Ferdinanda LassaJla v enotno Nemsko socialdemokratsko stranko, katere program je Marx ostro kritiziral. 96 Oxfordova enciklopedija zgodovinc, 2. knjiga, Ljubljana 1993, str. 257; Ilustrirana zgodovi­ na Slovencev, Ljubljana 1999, str. 290. 97 Dragotin Loncar, 0 solski reformi, Ponatis iz »Uciteljskega tOvarisa«, Ljubljana 1908, stT. 51. 98 Angela Vode, Spomini, v: Spomin in pozaba, Zbrana dela Angele Vode, III. knjiga, Ljublja­ na 2000, str. 126-127. ] KO'MUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 59 moski, razlicnih politicnih prepricanj,99 zato med Slovenci ni bilo tako malo taksnih, ki so z naklonjenostjo spremljali prizadevanja za zensko enakopravnos t. V jugoslovanskem prostoru sta pot socialisticnim nazorom 0 zenski enakopravnosti utirala ze srbski socialist, politik in knjizevnik Svetozar Markovic (1846-1875) ter Dimitrije Tucovic (1881-1914), publicist in eden lzmed voditeljev srbske socialdemokratske stranke. Prvi je opoza­ rjal na negativni vpliv patriarhalne druzinske ureditve ne Ie na zenske, ampak na druzbo nasploh. Menil je, da je »vprasanje osvoboditve zensk neloCIjl]VO povezano z druzbeno preobrazbo v celoti, z osvoboditvijo Clo­ vestva vsega zlega, zablod, tiranije in suzenjstva.«100 Drugi se je udele­ iil II. mednarodne konference zensk socialistk leta 1910 v Kobenhavnu in z njenimi sklepi seznanil tudi srbsko javnost. Se istega leta je zacelo v Beogradu izhajati glasilo socialdemokratk Jednakost, ki je izrazilo te­ meljno linijo zenskega- delavskega gibanja: ))Me, delovne zenske, se ne morerno pridruziti programu tistih dam iz visjih krogov, ki bi hotele vee pravic, toda pod pogojem, da ostane nedotaknjena danasnja nepravicna druzbena ureditev, ki enim daje pravico, drugim pa sarno dolinosti ... Nas boj je Ie del boja socialne demokracije, ki ji pripadamo, ker bo bolj­ sa bodocnost zasijala vsemu Clovestvu ne iz boja zensk zoper moskega) temvec iz energicnega in vztrajnega boja zatiranih druzbenih razredov prod njihovim tlaciteljem ... «101 99 Dobro so jo sprejele claniee Splosnega zenskega drustva, nekatere med njimi so za Be­ blove ideje navdusili ceIo njihovi moski prijatelji. Minko Govekar je na primer za knjigo Zenska in socializem ter za feminizem navdusil njen zarocenec in bodoCi moz Fran Gove­ kar, ki je bil sieer liberalno usmerjen. Glej: AS 1666, Osebna zhirka Minke Govekar, skatla 1, Intervju ob sestdesetletnici. Zato bi lahko vsaj deloma pritrdili Mileni Mohoricevi, ki je zapisala, da je bila Beblova knjiga »temelj, na katerem so gradile vse napredne zene«. (Milena Mohoric, Zensko gibanje in partija med obema vojnama, v: Nasa zen a, st. 11, 1948, str. 298.) . 100 Svetozar Markovic, Sabrani spisi II, Kultura, Beograd 1965, str. 402. Cit. po: Vida Tomsic, Zenska v razvoju soeialisticne samoupravne Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 21. 101 Vida Tomsic, Komunisticna partija Jugoslavije v boju za emancipacijo zensk, Ljubljana 1978, str. 20. 60 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM III. Odnos I(PJ do zenskega vprasanja v obdobju do leta 1941 Ob nastanku Socialisticne delavske stranke }ugoslavije (komunistov) leta 1919 je bila torej ideja 0 zenski enakopravnosti ze precej razprostra­ njena tudi v juznoslovanskem prostoru. Komunisti so dodali se zahteve revolucionarnega razrednega boja: »Marx in Engels sta ugotovila, da sta neenakopravnost in zatiranje zensk v razredni druzbi in se posebej v kapitalizmu, globoko in neloCljivo povezana s samim obstojem razred­ ne druzbe, ki temelji na izkoriscanju cloveka od cloveka. Zato se lahko zenske osvobodijo in dosezejo popolno enakopravnost sarno z bojem za odpravo slehernega izkoriscanja in zatiranja, z revolucionarnim bojem za unicenje razredne druzbene ureditve. Tak revolucionarni boj lahko vodi sarno delavski razred. V kapitalisticni druzbi je delavski razred ob­ sojen na najnizkotnejse izkoriscanje. Kot razred se lahko osvobodi Ie, ce odpravi kapitalisticno druzbeno ureditev in stem razredno ureditev sploh, to pa pomeni, da bo delavski razred hkrati osvobodil izkoriscanja, zatiranja in razrednega boja tudi celotno druzbo. V revolucionarnem boju zato delavski razred - na celu s svojo partijo - vodi celotno delo­ vno Ijudstvo vasi in mest. Zenske, ki jih kapitalizem dvojno zatira - kot del delavskega razreda in delovnega Ijudstva vasi in mest sploh in pa kot zenske - morajo torej jasno doumeti vzroke za svoj neenakopravni druzbeni polozaj in sprevideti, kje je izhod iz tega polozaja, tako da bode svoje moei zavestno zdruzile v skupni boj celotnega delovnega ljudstva na celu z delavskim razredom in njegovo partijo.«102 Zenskam, ki so si zelele enakopravnosti, naj torej ne bi preostalo nie drugega) kot da so se prikljucile KP: »Ce se hocejo torej zenske bojevati proti polozaju, v katerem so, morajo nujno povezati svoj boj z bojem proletariat a, ker se edino proletariat dosledno bojuje za odpravo lastnine, za brezrazredno druzbo, za socializem ... Zensko vprasanje je torej del boja delavskega razreda in bo reseno sele s proletarsko revolucijo. Osvoboditev zensk in proletariata je v najozji medsebojni odvisnosti.«103 102 Vida Tomsic, Jugoslovanske zenske v graditvi socializma, Jz razsirjenega referata ob s]oves­ ni akademiji za 8. marec leta 1949 v Beogradu, v: Zenska, delo, druzina, druiba, Ljubljana 1978, str. 40. t03 Vida Tomsic, Referat na 5. driavni konferenci KPJ, v: Zenska, del ° , druzina, druzba, Ljub­ ljana 1978, str. 20. - KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 61 1. Vloga in polozaj zensk v I(PJ Temeljno izhodisce za odnos kon1unisticnih strank do vkljucevanja zensk je bilo doloceno na ustanovnem kongresu 3. oziroma komunistic­ ne internacionale (Kominterne) marca 1919 v Moskvi. Medtem ko se je 2. oziroma socialisticna internacionala (ustanovljena julija 1889 v Pari­ zu) zadovoljila Ie s priznanjem zenskih zahtev po enakopravnosti in s privolitvijo k njihovemu sodelovanju v socialisticnem de1avskem giba­ nju, pa je Kominterna pod vpIivom Leninovih odlocnih zahtev 0 dejavni udelezbi zensk v komunisticni revoluciji »v posebni resoluciji poudarila, da komunisticna internacionala lahko doseze svoje namere sarno s skup­ nim bojem vsega delavskega razreda - zensk in moskih, da se diktatura proletariata ustvari lahko sarno z zivim sodelovanjem zensk.«104 Kakor socialdernokratske stranke in sovjetski boljseviki tudi KPJ na­ ce10ma ni dopuscala samostojnih zenskih organizacij znotraj stranke, upostevala pa je Leninove nasvete 0 oblikovanju posebnih organov zno­ trajl partije, ki naj bi zenske prepricali v utemeljenost razrednega boja, jih ustrezno (marksisticno) izobrazili, povezaIi in trajno ohranili pod svojim vplivom. 105 Menila je, da bodo zenske, ki veCinoma niso bile vaje­ ne javno nastopati, v okviru zenskih skupin lazje premagale negotovost in strah. Ker pa je imela zenske za izrazito konzervativne, se posebej dovzetne za reakcionarne vplive najbolj tradicionalnih politicnih smeri, zlasti katoliske cerkve, se ji je zdelo, da se bolj kot moski potrebujejo temeljito politicno vzgojo. J ugoslovanska partija je tako pred vojno kot tudi kasneje vztrajno ponavljala Leninovo tezo 0 posebni »zaostalosti« zenske populacije, njegovim besedam 0 nujnosti »vzgojnega dela« tudi »med moskimi«106 pa ni posvecala kaksne posebne pozornosti. Tako je pogosto govorila 0 delu med in z zenskami, s timer je obicajno hotela izraziti, da zenske potrebujejo nekoga, ki jih bo usmerjal, povezoval in vodil. Zato so nekateri komunizem obcutili kot mocno »paternalisticen« 104 Clara Zetl KOMUNIsnCNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 73 slojev na podlagi njihovih posebnih zenskih zahtev lahko zberemo okrog revolucionarnega proletariata in njihove sile uspesno uporabimo za po­ moe proletarski revoluciji. Toda takoj moramo poudariti, da zahtev, ki jih imajo v danasnji druzbi kot podrejeni spol, ne obravnavamo kot po­ sebne 'zenske' zahteve, za katere naj se bojujejo zenske same, ampak kot zahteve, kot program boja vsega delovnega Ijudstva.«144 Zato naj bi nova druiba poleg splosnih potreb vseh delovnih Ijudi (pravicno plaeilo, so­ cialne pravice itd.) uresniCila tudi naslednje zahteve, ki zadevajo pred­ vsem fenske, in sleer: a) sreeno materinstvo: »Popolna zasCita mater - posebno delavskih in kmeekih - pred porodom in po njem; domovi za matere in nosecnice, porodnisnice, bolnisnice, babiska in zdravniska pomoe, jasli, otroski do­ movi, zakonska zasCita otrok, odprava vseh razlik med zakonskimi in ne­ zakonskimi otroki; dovolitev splava, dokler ne postanejo razmere taksne, da bodo matere lahko brez skrbi rodile.«; b) odprava dvojne morale v javnem in zasebnem zivljenju: »Popolna enakopravnost zensk pred zakonomj uCinkovit boj proti prostituciji, tako da se omogoCi dekletom ustrezno plaeana zaposlitev in da se kaznuje­ jo zvodniki in kupci; konec dvojne morale v nasem pravu in celotnem javnem zivljenju, ki kaznuje zensko za isto dejanje, za katero moski ne trpi nikakrsnih posledic ali si celo pridobi ugled (prostitucija, nezakon­ ski otroci, prepoved iskanja oceta in podobno); civilni zakon in moznost loCitve zakona.«j e) enakopravnost v gospodarskem zivijenju: »Enako plaCilo za enako delo, konec razlik pri placevanju in zaposlovanju med porocenimi in ne­ porocenimi zenskami, odprava nocnega dela za zenske, dolocen dnevni cas za hisne pomocnice, uCinkovito varstvo tovarniskih in drugih delavk pred kvarnimi posledicami dela; varstvo mladih deklet pred sikanami in spolnim izkoriscanjem od predstojnikov; pIa can dopust za delavke pred porodom in po porodu z zakonskim jamstvom, da bode po tem dopustu sprejete nazaj na delo; p]acan cas za dojenje, otroske jasli pri tovarnah in uradih; dostop do vseh poklicev, ki ustrezajo zenskam, do vseh sol in moznost strokovnega izobrazevanja.«j d) politicne pravice: »Priznanje vseh politicnih pravic s popolno ak­ tivno in pasivno volilno pravieo.«145 ---- 114 Vida Tomsic) Referat na 5. drZavni kanferenci KPJ, v: Zenska, dela) druzina, druzba, Ljub- ljana 1978, str. 21 145 Pray tam, str. 21-22. 74 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALlZEM Zenske naj bi spoznale, da jim vse njihove dolgoletne sanje 0 enako­ pravnosti lahko uresniCi Ie KP in da bi bilo zanje najbolje, ce se priklju­ Cijo njenemu boju »za novo, Ijudsko vlado, vlado de]avcev in kmetov, ki jim edina more te pravice dati.«146 Verjetno pa se je jugoslovansko partijsko vodstvo dobro zavedalo, da marsikdo ve, kako so tudi zenske v nekaterih kapitalistienih drzavah ze dosegle nekatere od teh pravic in da je bi1 podrejen polozaj zensk v prvi Jugoslaviji pogojen tudi z za­ ostalostjo jugoslovanske monarhije in ne Ie s kapitalistienim druzbenim redom. Znano mu je bilo, da obstaja dokaj razsirjen strah pred naCinom zivIjenja v Sovjetski zvezi in poznalo je strasljive zgodbice, ki so krozile med Ijudmi. Zato nikakor ni nameravalo pasivno eakati na prostovolj­ no opredelitev zensk, ampak jim je hotelo pri njihovi odloCitvi· cimbolj »pomagati«. Zavedalo se je, kako zelo je zelja po zasCiti njenih najblizjih (otrok, moz, starsev ipd.) »najgloblje vtisnjena v bistvo vsake zenske«. Zato bi morali komunisti zenske preprieati, da imperialisticne vojne ka­ pitalisticnih drzav najbolj ogrozajo pray zenske interese, da je KPJ edina stranka, Sovjetska zveza pa edina drzava, ki je sposobna zagotoviti trajen mir. 147 Jugoslovanskim zenskam bi hilo treba pokazati, kako sreene in vesele so sovjetske matere ter da je »prislo do taksne spremembe sarno zaradi odprave zasebne lastnine in razredne druzbe.«148 To nalogo naj bi opravljali vsi cIani in Clanice partije, ne glede na cas in prostor: »Nase naeelo mora biti: povsod, kjer se zbirajo zenske, moramo delati mi; ob vsaki priloznosti, kadarkoli je to mogoce, moramo mobilizirati in raz­ gibati te zenske za boj.«149 V ta namen je vodstvo KPJ natancno doloeilo oblike partijskega dela med zenskami: a) legalne zenske organizacije v mestih in na vasi (poleg zenskih dru­ stev so bile stem misljene tudi zenske sekcije mesanih drustev in sindi­ katov): ))Zaradi posebnega dela med zenskami, zaradi velike zaostalosti med njimi, zaradi lazjega zbiranja in izobrazevanja zensk pomagamo tudi roi ustanavljati in razvijati posebne legalne zenske organizacije ... V njih lahko zbiramo najbolj zaostale zenske in jih postopoma prek nji­ hovih ozkih, osebnih interesov vzgojimo v zavedne zenske s sirsimi po­ gledi«;150 146 Pray tam, str. 33. 147 Pray tam, str. 32-33. J4S Pray tam, str. 34. 149 Pray tam, str. 34. 150 Pray tam, str. 34. ] .. KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVTJE IN ZENSKO VPRASANJE 75 Vida in Tone Tomsic sta sodelovala pri pisanju referata 0 ienskem vprasanju. AS 1473) Osebni fond Vida Tomsi~ skatla 276. Hisa na Dubravi pri Zagrebu) kjer je hila oktobra 1940 5. driavna konferenca KPJ. AS 1549) zbirka fotograflj) Vj7S. 76 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM b) tisk: »Dober zenski casnik opravlja siroko propagando med zen­ skami, hkrati pa tudi vlogo organizatorja zensk v njihovih bojih , .. Prj casniku je vazno, da ima pravilno linijo, poleg tega pa, da je Cimbolj pri­ ljubljen in dostopen zenskam, ustrezati mora njihovim zahtevam, hkrati pajim kazati pot naprej.((jlS1 c) pollegalne oblike dela (kjer ni legalnih moznosti dela, naj bi za politicno vzgojo zensk organizirali zenske sestanke); d) akcije (proti draginji, proti vojni itd.): »Izkusnje, zlasti izkusnje zadnjega leta kazejo, da se tudi zenske najbolj zbirajo ob akcijah. In v akcijah se z lastnimi izkusnjami tudi najbolje vzgajajo.«lS2 Med vojno je partija uvedla nove oblike dela, obstojece pa prilagodila spremenjenim razmeram. Po vojni je KPJ ponovno uporabila vecino vseh zgoraj opisanih naCinov delovanja,153 yes cas svojega obstoja pa je budno pazila, da zenske skupine ne bi postale prevec samostojne in vplivne, oziroma da se ne bi »izrodile v osamljen boj zensk brez povezave z bojem delovnih mnozic.«154 4. I KC>MUNISTICNA PARTIJA JlJGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 83 Clanice AFt iz vasi Trava pletejo in predejo za partizane J 1944. AS 1202/203) fototeka Nasa zena. Sola v Bosljivi Loki ob Kolpi (uliteljica Milena Kokotec), pozimi 1944. AS 1202/223) fototeka Nasa zena. 84 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM druzbenega reda.1 75 Zato se je v zacetku leta 1943 odloCilo ustanoviti samostojno zensko organizacijo z imenom Slovenska protifasisticna zen­ ska zveza (SPZZ), ki je bila vkljucena tako v OF kot v AFZ. Ta zveza naj bi imela enake naloge kot jugoslovanska zenska organizacija, za njeno oblikovanje pa so bili zadolZeni krajevni, rajonski in okrozni odbori OF ter poverjenistva Izvrsnega odbora OF.176 16. in 17. oktobra 1943 je bil v Dobrnicu 1. kongres SPZZ. 0 nalogah in ciljih zenske zveze je spregovo­ rila Helena Puhar,l77 Clanica Glavnega odbora (GO) SPZZ in Centralne­ ga odbora AFZ. 1z njenih besed je razvidno, da partijsko vodstvo, ki je skrbno bedelo nad delovanjem zenske organizacije, nikoli ni nameravalo dopustiti, da bi zenska organizacija kdajkoli dobila kakrsnokoli moznost samostojnega politicnega nastopanja. Namen SPZZ naj bi bil namrec Ie »pomagati OF slovenskega naroda, da Cimprej, cim lazje in Cim bolj uspesno doseze postavljene cilje«.178 Zenskam naj bi pokazala, »kako mo­ rejo tudi one doprinesti pomemben delez k osvobojenju, pa cetudi ne odidejo po zgledu moskih tovarisev na fronto samo«, in jih nauCila, kako je mogoce povezati materinski cut »z zgodovinskim poslanstvom vsake­ ga uda slovenskega naroda, ki je danes - borba za svobodo in pravice Cloveka.((179 Vprasanje je, zakaj je bila na slovenskem zenskem kongresu bolj poudarjena tradicionalna zenska vloga kot na jugoslovanskem, saj so bile Slovenke v prvi Jugoslaviji v primerjavi z zenskami iz vecine dru­ gih predelov drzave v manj podrejenem polozaju. Zanimivo je tudi, da v Dobrnicu med zenskimi nalogami ni bila omenjena oborozena borba, ampak Ie posredna podpora vojske. Veliko bolj kot v Titovem govoru pa 175 Sekretarka pokrajinskega iniciativnega odbora SPZZ za Gorenjsko je na primer proti koncu leta 1943 ugOtavljala, da velika veCina zensk sicer kaze naklonjenost do NOB, vendar slabo pozna »globlje cilje nase borbe, nase narodno predstavnistvo JO OF itd., posebno pa jim je tuja KPa. Cit. po: Vida Dezelak . Baric, VIoga in polozaj zensk v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji 1941-1945, v: Nase zene volijo, Ljubljana 1999, str. 38. 176 Okroznica Izvrsnega odbora OF vsem poverjenistvom Izvrsnega odbora OF, okroinim, ra­ jonskim in terenskim odborom OF z dne 21. januarja 1943, v: Slovenke v NOB I, str. 734. 177 Helena Puhar se je rodila 18.10.1920 v Kranju. Po koncanem uCiteljiscu v Mariboru (1941) je sluzbovala kot uCiteljica v BeE krajini, potem pa se je pridruzila partizanom. Ukvarjala se je s propagandnim delom, bila je Clanica vodstva SPZZ. Po drugi svetovni vojni je sode­ lovala pri ustanovitvi Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starse v Ljubljani, pri katerem je bila zaposlena do leta 1968, vee let kot direktorica. Napisala je vee strokovnih in poljudnih clankov ter nekaj samostojnih del 0 vzgojnih vprasanjih. Bila je zagovornica neavtoritarne, otrokom prijazne vzgoje. Umrla je 30.4.1968 v Ljubljani. (Alenka Puhar, Puhar Helena, v: Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana 1996, str. 15.) 178 Organizacijski referat Helene Puhar na 1. kongresu SPZZ, v: Slovenke v NOB II-1, str. 35. 179 Pray tam, str. 34. > K~MUNISTICNA PARTlJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 85 je bila poudarjena politicna prevzgoja zensk, kar da misEti, da se je s~o­ venska partija morda bolj odkrito pripravljala na prevzem oblasti: »SPZZ stoji pred veliko in sveto dolZnostjo, da slovensko zeno tudi politicno vzgoji, da jo napravi v polni meri za ustvarjalko narodnega zivljenja Slo­ vencev in za oblikovalko njegovega pravicnega zivljenja v krogu Cloveske druzbe.«180 Zato je »slovenskemu zenstvu treba dopovedati, da ni se vse urejeno, ce je urejen njen dom. Treba je urediti zivljenje cele vasi, ob­ Cine, pokrajine, treba je urediti zivljenje vsega naroda.«181 Vsaka sloven­ ska zenska bi morala spoznati, da je tudi to njena »zivljenjska naloga« in »sveta dolZnost«. Naloga SPZZ pa naj bi bila, da jo iztrga »iz dosedanjega pasivnega, mrtvega zivljenja, ki je zalostna dedisCine temne preteklosti vseh narodov in ne njena osebna krivda«) da jo »zbudi« in »zrevolucioni­ ra« ter da jo povede »v borbo za resnico in pravico«, da bo tudi slovenska zenska postala enakopravna soustvarjalka »politicnega in druzbenega obraza druzbe«.182 Vendar si zenske nikakor ne bi sme1e domisljati, da je njihova organizacija v kakrsnem koli smislu oblastna organizacija: »Da smo si na jasnem ... da SPZZ torej ni narodna oblast niti ne nikak odbor narodove oblasti, biti mora vir, ki bo zene vzgajal in jih usposabljal zato, da jih bo OF lahko uporabljala kot sposobne Ijudi za vzpostavitev te ob­ lasti.«183 Slovensko partijsko vodstvo je torej od SPZZ pricakovalo, da bo zenske vzpodbudi1a k podpiranju NOG, hkrati pa naj bi jih tako poEtic­ no vzgojila, da bode sposobne tako med vojno kot tudi po njej delovati v organih nove oblasti. Posamezne konkretne naloge so se spreminjale skladno s spremem­ bami vojaskega in politicnega polozaja. Po 2. zasedanju Antifasisticnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ)184 je slovenska zenska organizacija dobila naslednje zadolZitve: poudarjati znacaj in pomen )nove, osvobodilne in demokraticne Jugoslavije((, popularizirati stalis­ ca AVNOJ, zbora slovenskih odposlancev in 1. kongresa SPZZ, razlagati sklepe Moskovske konference kot izraz zmage Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije nad fasizmom, popularizira6 demokratizacijo politic­ nega zivljenja v Italiji, Afriki in na Korziki (svoboda tiska, zborovanja) legalnost strank), razglasiti narodno izdajstvo Draze Mihajlovica in ju- 180 Prav tam, 5tr. 35. 181 Prav tam, 5tf. 35. 182 Prav tam, S(f. 35-36. 183 Prav tam, str. 37. 184 Uveljavila se je kratica AVNOJ - Antifasisticko vece narodnog oslobodenja Jugoslavije. 86 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALIZEM goslovanske begunske vlade, ostreje nastopati proti tako imenovani beli in plavi gardi, zbirati sanitetni material ipd. Zenske naj hi tudi izkoristile svoj vpliv na moske, in sieer tako, da bi jih odvracale od sodelovanja z okupatorjem in jih vzpodbujale k vkljucevanju v partizansko vojsko. 185 Zato jih je bilo treba pouCiti, kako naj to storijo: »Na letakih, parolnih listiCih, napisih, v pismih moskim v okupiranem kraju, v pismih zenam, materam in sestram teh moskih, v ustnem razgovoru s takimi mozmi samimi in njihovirni ienami, materami in sestrami jih pozivajmo kot zenske, matere, hcere in zarocenke, da naj store svojo doHnost do na­ roda. Pozivajmo jih kot zenske, ki hocemo v zaledju izVYsiti vse delo za uspesno osvobojenje, oni pa naj to doHnost opravijo na fronti sami. Kjer to ne zaleze, jim pokazimo prezir, ki ga obcutimo do njih, ki kazejo s tem brezmejno strahopetnost. Opozarjamo vas, da je potrebno, da to delo vrse vse zene vasega terena.«186 Zenske so imele tudi obvescevalne naloge: ))Kakor hitro izveste za zasedo ali kako drugo nevarnost, ki preti partizanom, tovarisici ali komu izmed nasih somisljenikov, bodisi s stra­ ni fasistov ali nasih izdajalcev, ne odlasajte niti trenutka, ampak hitro sporoCite to sekretarici SPZZ, ali pa direktno tistemu, ki mu preti ne­ varnost. Tovarisice, prizadevajte si cimbolj spoznati svojo okolico 1 Ce se prepricate, da kdo ni zanesljiv, ali ni nasega misljenja, javite to! «187 OCitno pa so si nekatere Clanice SPZZ vlogo zenske organizacije pred­ stavljale nekoliko drugace. 188 lz pisma Centralnega komiteja KPJ iz janu­ arja 1944 je razvidno, da jugoslovansko partijsko vodstvo z delom AFZ ni bilo zadovoljno. OCitalo ji je zeljo po vzpostavitvi mocne, centralizirane in neodvisne zenske organizacije, ki naj bi se kazala v prevec samostoj­ nem delu s pomocjo lastnega »aparata pisarn, instruktorjev in funkci­ onark«. Nizji odbori AFZ naj bi se cutili bolj odgovorne visjim zenskim organom kot pa lokalnim narodnoosvobodilnim in OF odborom, komu­ nistke naj bi zacele oblikovati nekaksne zenske partijske aktive, v okviru AFZ pa ustanavljati partijske celice. Vse to naj bi povzroCilo razvoj femi­ nisticnih tendenc in oddvojitev zenskega gibanja iz ostalega politicnega zivljenja. Zato je CK KPJ opozoril AFZ, da je njena glavna naloga »zbrati in aktivizirati zenske v obcenarodno osvobodilno fronto, pomagati jim v njihovem politicnem dviganju s ciljem, da zavzamejo svoje mesto v obCi 185 AS 1664, GO sPzz, skatla 1, Vsem aktivistkam SPZZ, 4.12.1943. lR6 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, Drage tovarisice ... , 2.7.1944. 187 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, Vsem zavednim Slovenkam ... (brez datuma). 188 Izjava Mice Slander, Ljubljana, 27. september 1957, v: Slovenke v NOB 11-1, str. 539. KOMUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 87 osvobodilni borbi skupaj z moskimi«. Za taksno dele pa naj ne bi bile po­ trebne nikakrsne trdne in stalne organizaeijske oblike. Odbori AFZ naj bi sluzili Ie agitaeijsko-propagandnemu delu med politicno pasivnimi ali drugace rnisieCimi, funkeionarke AFZ naj ne bi bile predstavniee zensk v NOG, ampak aktivistke narodnoosvobodilne fronte za vkljucevanje zensk v NOG in partija naj bi prevzela strog nadzor nad delom zenske org, anizacije.I 89 Marea 1944 je tudi slovensko partijsko vodstvo poslalo okroznieo s podobnimi navodili vsem oblastnim in okroznim komitejem KPS. 190 Glavni odbor SPZZ pa je samokriticno priznal vse oCitane na­ pake, dovolil si je Ie izraziti mnenje, da sta »ilegalnim prilikam in mno­ zicnemu pridobivanju prav ta samostojnost organizacije in njena orga­ nizacijska trdnost veliko pripomogli k toliksnemu razmahu«.191 Izvedena je hila reorganizacija SPZZ, po kateri so morale biti aktivistke zenske organizaeije obvezno tudi claniee partijskih celie ali komitejev, narod­ noosvobodilnih odborov ali odborov OF. Vse naloge so morale opravljati v sklopu organov KP, OF ali Ijudske oblasti, katerim so bile odgovorne za dele med zenskami. Taksen naCin dela naj bi omogoCil enakopravno vkljuCitev zensk v politicno zivljenje in najuspesneje »porazil zastarele nazore poedinih moz((, ki so se nasprotovali enakovrednemu zenskemu sodelovanju. l92 Verjetneje pa je, da so zenske svojo samostojno politicno organizacijo tako kmalu izgubile tudi zaradi v partijskih vrstah splosno razsirjenega strahu pred feminizmom, kar je razvidno iz prispevka Zime Vrscaj,193 ki je izsel aprila 1944 v Nasi zeni: »Ponekod je bil eelo slucaj, da so odbori SPZZ nezdravo tekmovali Z odbori OF. To ni bilo zdravo tekmovanje, to je bilo neumestno, skodljivo, ljubosumno tekrnovanje, ki ne rodi dobrega sadu. Namesto da bi nasa organizacija krepila OF stern, da hi ji predajala zgrajene kadre - kar je ena njenih nalog - je cuvala te 189 Pismo CK KPJ vsem niZjim panijskim komitejem 0 napakah v AFZ, januar 1944, v: Sloven­ ke v NOB 11-1, str. 521-523, 190 Okroznica CK KPS z dne 19. marca 19440 napakah pfi delu SPZZ, v; Slovenke v NOB II-1, str. 523-524. 191 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, Okroznica GO SPZZ 0 reorganizaciji SPZZ z dne 22.3.1944. 192 Pray tam, 193 Zima Vrscaj - Holy se je rodila 15 .1.1912 v Trstu. Po swdiju slavistike in germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je poucevala na srednjih soJah v Breiicah, Sinju in Zalcu. Med drugo svetovno vojno se je pridruzila NOG in bila med drugim tudi »ilegalna ured­ niea« revije Nasa zena. Po vojni se je ukvarjaJa predvsem z urednistvom razlicnih revij (Nasa zena, Ciciban, Mladi svet, Otrok in druzina, Rodna gruda itd.) in s pisa(eljevanjern. za otroke in mladino. Umrla je 5.8.1998 v Ljubljani. (Tramsek Sonja, Vrscaj - Holy Zima, v: Enciklopedija Slovenije 14, Ljubljana 2000, str. 390.) 88 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM kadre zase, ees videli boste, kaj premoremo zene. Nastala je resna ne­ varnost, da bi nasa organizacija zasla v feministieno organizacijo, to je organizacijo, ki zasleduje zenske cilje v meseanskem smislu, loeeno od ciljev vsega naroda ... « 194 Ni znano, ee se je vodstvo SPZZ brez kakrsnega koli ugovora podredilo zahtevam partijskega vodstva, vsekakor pa podo­ bnih pritozb, vsaj do konca vojne, ni bilo vee. Ne glede na to, kaksni razlogi so zenske privedli do sodelovanja v NOG, je nedvorono, da je bila njihova porooe precejsnja, tako na zasede­ nero kot na osvobojenem ozemlju. Zbirale so hrano, obleko in sanitetni material za boyce, ranjence in internirance, skrbele so za onemogle in otroke, ki so ostali hrez starsev. Koristne so bile v kurirski in obvesce­ valni dejavnosti, saj so navadno vzbujale manj pozornosti kot moski. Demonstrirale so proti nasilju okupatorjev, obiskovale grobove talcev, organizirale so proslave in skrbele za tiskano besedo. Vodile so sole in izo­ brazevalne tecaje za otroke in odrasle. Seasoma, ko je bilo vee moskih v partizanski vojski, internaciji ali zaporih, so zenske prevzele tudi njihove naloge: same so skrhele za obdelavo zemlje, vodile so delavnice, podjetja in tiskarne, na njihovih ramenih je bila nasploh vsa organizacija zivlje­ nja v zaledju, vkljucno z oblikovanjem organov nove oblasti. 195 Tiste, ki so se vkljuCile v oborozeni boj, niso bile Ie bolnicarke, medicinske sestre in zdravnice, mnoge med njimi so se borile z orozjem v roki, udelezevale pa so se tudi sahotaznih in diverzantskih akcij. Pray predstava 0 zenski - partizanki se je morda najmocneje vtisnila v narodni spomin in je, kakor je zapisala Vida Dezelak, postala celo »nekaksna simbolna podoba spre­ menjenega druzbenega polozaja zensk«.196 Sodelovanje zensk v partizan­ skih vojaskih enotah je bil tudi tisti najbolj vidni znak, po katerem se je ta vojske razlikovala od drugih oborozenih formacij (v domobranskih enotah naj bi bilo na primer Ie 50 zensk, pa se te naj hi bile bolnicarke 194 (:Janek Zime Vrseaj 0 odpravljanju odklonov v SPZZ, v: Nasa zena, st. 3, april 1944. Cit. po: Slovenke v NOB 11-1, str. 524-525. Glej tudi: Barbara Jancar· Webster, Women in Yugoslav Na[ional Liberation Movement, v: Sabrina Ramet, Gender Politics in the Western Balcans, The Pennsylvania State University 1999, str. 78-82. 1'>5 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, Historiat dela partije med zenami v Ljubljani 1941 do 1945; Vida Tomsic, Komunisticna panija Jugoslavije v boju za emancipacijo zensk, Ljubljana 1978, s[r. 40-41; Resolucija I. ddavne konference AFZ Jugoslavije, 8. december 1942, v: Slovenke v NOB I, str. 727; PoroCilo GO SPZZ za Slovenijo Centralnemu odboru AFZ za Jugoslavijo z dne 23. maja 1944, v: Slovenke v NOB 11-1, str. 534-535. 196 Vida Ddelak . Baric, Vloga in poloZaj zensk v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji 1941-1945, v: Nase zene volijo, Ljubljana 1999, str. 29. KO-MUNISTICNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN ZENSKO VPRASANJE 89 ali administratorke) in zaradi katerega je protikomunisticni tabor tako pogosto skusal ocrniti moralno podobo ne 1e partizank, ampak tudi par­ tizanske vojske nasploh.1 97 Kljub temu naj bi bila po obstojeCih ocenah stopnja udelezbe zensk v slovenskih partizanskih enotah dokaj majhna, Ie okrog 4 % .198 Tudi razglas Glavnega staba narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov Slovenije (PaS) tef Izvrsnega odbora OF o splosni mobilizaciji v NOV z dne 11. septembra 1943, ki je splosno - vojasko obveznost dolocal Ie moskim, govori ° tern, da je bila partizan­ ska vo~ska predvsem »rnoska stvar«.199 Vse to, kakor tudi dejstvo, da so zenske prevzemale vodilne funkcije v oblastnih in politicnih organih pogosto sele v primeru odsotnosti moskih,2oo dokazuje, da je slovensko partijsko vodstvo v precejsnji meri, ce je bilo Ie mogoce, se upostevalo tradicionalno delitev dela med spoloma. V zadnjem letu pred zlomom Hitlerjeve NemCije so se ze zacele pri­ prave na povojno zivljenje. Takrat so v ospredje stopile nove naloge: skrb za prehrano, obdelava zemlje, zbiranje prispevkov za »notranje posoji- 10 svoibode«, organizacija proslav ob 3. obletnici ustanovitve OF ipd. 201 Na )ldelovni konferenci zena za Ljubljansko pokrajino« januarja 1945 je Boris Kidric poudaril, da je sodelovanje zensk v NOG nujno tudi zaradi skorajsnjega prevzema oblasti: »Aktivizacija zena je potrebna ne Ie vsled uspesne dovrsitve nase borbe, temvec tudi po zmagi mora biti narodna oblast se naprej krepko v rokah zavednih elementov, ce hocemo ohra­ niti pridobitve nase borbe.io2 Za uresniCitev tega cilja je bila, kakor je izjavila predsednica Glavnega odbora SPZZ Ange1ca Ocepek,203 potreb­ na »preureditev slovenskega cloveka((. Pri tej »preureditvi« naj bi imele zenske pomembno vlogo: lISe so med mnozicami nezavedni ljudje, ki pa bodo postali pristasi OF, ce bomo mi pravilno zastavili delo. To velja se pray posebno za zenske, ki niso spekulantske.((204 Zenska organizacija naj bi torej pripomogla k temu) da bi po vojni oblast ostala '>V rokah 197 Pray tam, su. 30. 198 Pray tam, str. 29. 199 Prav tam, str. 30. 200 Tako se je na primer zgodilo v Ljubljanl, ko so zenske v zadnjjh letih vojne, ko je veCina vidnejsih komunistov moskega spola mesto ze zapustila, prevzele vodstvo KP, OF, tehnic­ nih in obvescevalnih sluzb. 201 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, Vsem SPZZ odborom, 14.4.1944 . . 202 AS 1664, GO SPZZ, skada 1, Pismo Mire Kraigher z dne 18. januarja 1945. 203 Vee 0 njej v naslednjem poglavju. 204 AS 1664, GO SPIZ , skatla 1, Pismo Mire Kraigher z dne 18. januarja 1945. 90 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM zavednih elementov(" nikakor pa ni bilo zamisljeno, da jim bo to sodelo­ vanje ze samo po sebi zagotovil0 kaksna pomembnejsa mesta v organih nove oblasti. SPZZ je bila namrec Ie ena od pomoznih organizaeij OF, te pa so bile ustanovljene zgolj kot »gibanja, ki naj pritegnejo mnozice iz zaspanosti. Niso torej te organizacije same sebi namen, temvec dvigalTIO s pomocjo njih postene ljudi v OF in na to, ce so diseiplinirani itd. se v partijo.«205 Zenske so sieer dobile moznost sooblikovanja nove druzbene ureditve, ampak Ie tiste, ki so se uspele prebiti na pomembnejse partij­ ske funkeije. Tam pa so prevladovali moski, zato so se lahko uveljavile sarno taksne, ki so bile sposobne in pripravljene sprejeti moska pravila igre. V se to ne spremeni dejstva, da so zenske dobile nekatere od tistih pravic, za katere so 5i prej dolgo zaman prizadevale. Dobile so volilno pravieo, lahko so postale sodniee civilnih in vojaskih sodisc ipd. 206 Tudi soeialna usmerjenost nastajajoce drzave je bila zenskarn v korist. Novi oblastni organi so ze v vojnem casu izvedli prve ukrepe za zasCito mater in otrok. Na zacasno osvobojenih obmocjih so organizirali domove za zenske in otroke, nekaj materz dojencki pa so z letaE prepeljali v juzno Italijo, kjer so ustanovili dom za partizanske matere in njihove otroke iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, Srbije in Crne gore. 207 Prvi zakonski predpi­ si, ki so zagotavljali socialno zasCito materam, otrokom in mladini, so iz­ sli ze ob koneu leta 1944: odlok 0 ustanovitvi zacasnega soeialnega sveta za varstvo mater, otrok in mladine z dne 1. decembra 1944,208 odiok 0 organizaciji skupinskih otroskih domov in zaokrozenih otroskih naselbin z dne 8. decembra 1944,209 odlok 0 ustanovitvi sveta za zasCito mater, otrok in mladine z dne 6. februarja 1945 pa je doloeal ustanovitev sveta za zascito mater, otrok in mladine v novi drzavi z namenOlTI, »da se do­ seze eim ozje sodelovanje in koordinacija pri izvajanju eelotnega soci­ alnega, zdravstvenega in moralnega varstva mater, otrok in mladine«.210 ZOS Prav tam. Z06 (Janek Jerneja Stanteta 0 enakopravnosti :lena v sodstvu, Slovenskj porocevalec j 19. fe­ bruar 1945, v: Slovenke v narodnoosvobodilnem boju II-2, Zbornik dokumentov clankov in spominov, Ljubljana 1970, str. 1276-1277. (Odslej Slovenke v NOB II-2.) 207 AS 540, Republiski svet Zveze sindikatov Slovenije (RS ZSS), knjiga 18, Preg1ed dela Glav­ nega odbora Zveze sindikatov Slovenije (ZSS) od ustanovirve do 2. kongresa (1949). 208 Izaan pod st. 148 v Beogradu, Uradni list Demokracicne federativne Jugoslavije (DFD, St. 3/45 . 209 Izdan pod st. 273 v Beogradu, Uraclni list DFJ, !it. 3/45. 210 Uradni list DFL St. 8/45. J KOMUNJSTH:NA PARTI]A JUGOSLAVI]E IN ZENSKO VPRASANJE 91 Kakorkoli, KP je uspela v NOG pritegniti veliko stevilo potencialnih podpornic novega rezima. V izrednih razmerah svetovne vojne, ko nihce ni vedel, kaj mu bo prinesel jutrisnji dan, je marsikdo pozabil na tradi­ cionalne navade in zenskim pravicam naklonjeno razpolozenje je bilo dokaj razsirjeno. Kaj pa kasneje, ko se je zivljenje vrnilo na stare tire, ko je minH o prvo navdusenje ob zmagi nad nasprotniki in ko je spomin na tovarisko sodelovanje moskih in zensk v nevarnih vojnih casih postopo­ ina bledel? 92 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM "wi' v ZENSKE, URESNICEVANJE NJIHOVE ENAI(OPRAVNOSTI v "wi' IN ANTIFASISTICNA FRONTA v ZENSI< SLOVEN IJ E V OBDOBJU 1945-1953 »Saj ni hilo do danes se nobenega velikega, pomembnega gibanja v svetu, ki bi se v njem ne bile odlikovale tudi ienske kot bojevnice in mucenice.« (August Bebel) Po koncani vojni je politicno vodstvo nove jugoslovanske drzave na­ daljeval0 s prizadevanji za vzpostavitev zenske enakopravnosti, ki je bila ze pred vojno zapisana v programu KPJ in jo je ta zacela uresnicevati ze med drugo svetovno vojno. Temeljna nacela 0 polozaju zenske v so­ cialisticni Jugoslaviji so bila do]ocena v ustavi z dne 31. januarja 1946. 1 Ta je po vzoru sovjetske ustave iz leta 1936 2 zagotovila zenskam enako­ pravnost »na vseh podrocjih drzavnega, gospodarskega in druzbenopoli­ ticnega zivljenja« (24. Clen). Zenske so do bile volilno pravico (23. Clen) , pravico do enakega plaCila za enako delo, do posebne zasCite v delovnem odnosu (24. Clen), dostop do vseh javnih sluzb (33. clen) in enakopraven polozaj v izobrazevalnem sistemu (38. Clen). Toda, kakor se je pokazalo ze v Sovjetski zvezi, crka zakona je zensko enakopravnost Ie omogocala, uresniCiti je ni mogla. V enopartijski dr­ zavi, kjer je KP vodila vse politicno in ekonomsko dogajanje, je povsem 1 Uradni list FLRj, st. 10/46. 2 Tudj tako imenovana Stalinova ustava je dolocala enakopravnost zensk na vseh podrocjih gospodarskega, driavnega, kulturnega in drul.benopoliticnega zivljenja. Zenskam je zago­ tavljala enake pravice do dela, plaCila, dopusta, socialnega zavarovanja in izobrazevanja, interese mater in otrok pa je ddava scitila s plaeanim porodniskim dopustom in s siroko organizirano mrezo porodniSnic, otroskih jasli in VTtcev. (Povzeto po: Sovjelsko radno pra­ vo, V redakciji N.G . Alcksandrova in D.M. Genkina, Vesnik rada, Beograd 1948, str. 245.) Z£~SKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFt 1945-1953 93 razw:nljivo, da je partijsko vodstvo skusalo vplivati tudi na naCin uresni­ cevanja enakopravnosti zensk. Kako si je predstavljalo to enakopravnost in kaj je od nje pricakovalo? Boris Kidric, eden vodilnih jugoslovanskih politikov in predsednik prve povojne slovenske vlade, je po koneani voj­ ni takole spregovoril: »Nadaljnji razvoj vsake praviee, ki si jo pribori Ijud­ stvo, je odvisen od tega, kako jo Ijudstvo uporablja, kako ljudstvo po njej poseg, a, kako se Ijudstvo usposablja, da se od nje okoristi v eeloti. Isto ve­ Ija za zensko enakopra~nost. Danes ni vee vprasanje ali zeni priznavamo enakopravnost ali ne. Zena si je enakopravnost izbojevala. To je dejstvo, ki ga ne more nihee vee izbrisati. Danes gre za nadaljnji razvoj nase zene kot - drzavljanke. V Cim veeji meri bo nasa zena posegla po pravieah, ki si jih je izbojevala v trdi narodno osvobodilni borbi, Cim veeja bo njena ude1ezba v politieni organizaeiji in organih oblasti, Cim vee novih, doslej zanemarjenih kadrov bo zraslo, tem uspesnejsi bo razvoj nase zene, zene drzavljanke.«3 Ceprav je bila zenska enakopravnost neloCljiv sestavni del vseh na marksizmu in leninizmu temeljeCih gibanj in jo je tudi KPJ ze kmalu po ustanovitvi zapisala v svoj program, pa je po koneani vojni tako jugoslovansko kot slovensko politieno vodstvo neutrudno izjavljalo, da so ienske dobile enakopravnost zato, ker so si jo zasluzile s sodelova­ njem v narodnoosvobodilnem boju in revolueiji. 4 Taksno stalisce je sieeT mogoce razumeti kot pohvalo in priznanje. V drzavi, v kateri zenske niso dobile enakopravnosti po parlamentarni poti, ampak z revolueijo, pa se je zlahka uveljavilo mnenje, da morajo zenske vedno znova dokazovati, da si doloceno pravieo zares zasluzijo. Po nacelu, da iz pravie izhaja­ jo tudi obveznosti J so politicni voditelji zenske vedno znova opozarjali: »lzbojevana enakopravnost yam nalaga velike doHnosti«. 5 Dolznosti je seveda dolocalo partijsko vodstvo v skladu s trenutnimi potrebami no- _ tranje in zunanje politike. Kljub temu da so bile enkrat bolj poudarjene ene, drugie pa druge naloge, so vse vodile k istemu cilju - k oblikovanju »nove zenske«, ki naj bi bila vse tisto, kar se je od nje obicajno pricako- ] Boris Kidric, Pravica in njena uporaba, v: Nasa zena, St. 6/7, Ljubljana 1945, str. 104. 4 Pray tam, str. 103-104. 5 Govor predsednika Narodne vlade Slovenije Borisa Kidrica na drugem kongresu AFZ Slo­ venije v Ljubljani, v: Nasa zena, Sc 4-5, Ljubljana 1945, str. 48. 94 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM valo - skrbna mati, zena in gospodinja,6 zraven pa se veliko vee - zapo­ sIena, izobrazena in politieno dejavna. V prostoru, v katerem so bile stare, patriarhalne vrednote moeno za­ koreninjene, ni bilo mogoee prieakovati, da se bodo moski brez odpora sprijaznili z drugaeno vlogo svojih zena in heerk, pa tudi velik del zensk se z novimi nalogami ni hotel ali ni znal spoprijeti. Partijsko vodstvo se je zavedalo, da vzpostavitev drugacnih odnosov zahteva bistvene spre­ membe v dotedanjem naCinu razmisljanja in custvovanja. V ta namen je ze med vojno izoblikovalo celo mrezo sprva imenovanih mnozicnih, kasneje pa druzbenopolitienih organizacij, ki naj bi pomagale partiji pri oblikovanju ))novega Cloveka«. Delo z zenskami je bilo po mnenju poli­ ticnih voditeljev se posebej tezavno, saj naj bi bile zaradi dotedanjega naCina zivljenja spremembam najmanj naklonjene. Se zIasti tiste, ki so bile nezaposlene, slabo izobrazene in nerazgledane, so se najbolj okle­ pale mirnega zivljenja v druzinskem krogu in se za jayne zadeve niso zanimale. Zato jih je bilo treba najprej seznaniti z znaeajem in s cilji novega druzbenega reda in jih preprieati, da bo nova ureditev koristila tako njim kot njihovim druZinam. Za ))prevzgojo« zensk so bile zadol­ zene razliene organizacije, med njimi tudi mladinska, vendar iz ohra­ njenega arhivskega grad iva slovenskega mladinskega vodstva ni mogoee ugotoviti, da bi se s tern v praksi tudi zares ukvarjala. 7 OF se v tern casu ni prevee posveeala zenskim vprasanjem, ampak jih je raje prepuscala zenski organizaciji. 8 Sindikati, ki bi morali poskrbeti za politieno vzgojo zaposlenih zensk, so to nalogo pogosto zanemarjali. 9 Vee pozornosti so posvetili Ie ustanavljanju otroskih jasli in vrtcev. Od njihovega obstoja je bilo namrec v precejsnji meri odvisno stevilo zaposlenih zensk, to pa je 6 Ko je Tito govoril 0 nujnosti sodelovanja zensk v AFZ, je poudaril, da to nikakor ne po­ meni, ).da bi se odtujevale domu, druzini, vsakodnevnemu delu, ki so ga kot zene dolzne opravljaej. Ne, nasprotno, izpolnjevati morajo tudi obveznosti, ki jih imajo do svojega do­ rna in svoje druzine.« (lz Tiwvega razgovora z zenami i7.. okolice Kranja v avgustu 1946, v: Nasa zena, St. 9, Ljubljana 1946, str. 207.) Pregledala sem: AS 1799, fond Centralni komite Ljudske mladine Slovenije (CK LMS), leta 1945-1953; AS 538, fond Republiska konferenca Zveze socialisticne mladine Slovenije (RK ZSMS), leta 1945-1953. s Iz arhivskega gradiva Glavnega odbora OF Slovenije oziroma Glavnega odbora SZDL Slo­ venije (AS 537) za obdobje 1945-1953 je razvidno, da se republisko vodsevo te organizacije z ienskimi vprasanji v tern casu ni ukvarjaJo. 9 AS 1800, GO AFZS, fase. 7) mapa 1, Referat Mime Zupantic na 3. kongresu AFZ Slovenije z naslovom Poroeilo a delu in organizacijska vprasanja Antifasisticne fronte zensk Slovenije, 13 . december 1948. J ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 95 bilo povezano z enD najpomembnejsih nalog vseh drzavljanov - z izpol­ njevanjern petletnega plana.1 0 Tako je bilo oboje, politicna vzgoja zensk in skrb za njihov enakopraven polozaj v druzbi, veCinoma prepusceno Ie zenski organizaciji. Po 2. svetovni vojni je bila AFZ Slovenije, v katero se je preimenovala SPZZ, edina zenska organizacija v S]oveniji. Kmalu po koncani vojni se je nova oblast namrec odloCila razpustiti vsa predvojna zenska drustva, izvedbo pa je poverila zenski komisiji pri CK KPS: »Dogovorile smo se, da bomo stopile v stik s temi drustvi, da se z njimi pogovorimo 0 razpustu in bomo tako najnaprednejse od teh zen a vkljucile v delo. Dogovorile smo se, kako bomo k temu pristopile in katera bo to Cimprej izvedla, ker se mudi za okrozne AFZ konference za Ljubljano, da bomo tam nasto­ pile enotno. Tega vprasanja ni drugod v Sloveniji sarno v Ljubljani, kjer je bil center se iz stare Jugoslavije.«l1 AFZS je imela sicer svoje vodstvo in podobno organizacijsko strukturo kot ostale druzbenopoliticne orga­ nizacije,12 v bistvu pa jo je vodila zenska komisija pri CK KPS. Ta je bila veCinoma sestavljena iz tistih oseb, ki so bile tudi v vodstvu slovenske zenske organizacije. Idejna voditeljica komisije Vida. Tomsic je bila Cla­ nica tako Glavnega odbora AFZ Slovenije kot tudi Centralnega odbora AFZ Jugoslavije, po letu 1948 pa tudi predsednica jugoslovanske zenske w AS 540, Republiski svet Zveze sindikatov Siovenije (RS ZSS), predvsem letna delovna po­ roCila slovenskega sindikalnega vodstva (knjige 14, 15, 18 in 19) in gradivo oddelka za socialno zavarovanje (referat za otroske jasli in domove igre in dela) iz obdobja 1947-1949 (predvsem skatli 83 in 112). 11 AS 1589, Centralni komite Zvczc komunistov Slovenije (CK ZKS), skatla 25, Zapisnik 1. seje zenske komisije pri CK KPS, 1945 (brez datuma). Zenska komisija pri republiskem partijskem vodstvu naj bi dciovala v letih 1945-1952, vendar je ohranjenega Ie malo gra­ diva. Vzrok je morda v tern, da se je delo te komisije mocno prepletalo z delom Glavnega odbora AFZS, saj je bilo vods(vo obeh organov sestavljeno veCinoma iz istih oseb. 12 AFZ Jugoslavije je bila od leta 1945 pa vse do njene ukinitve v letu 1953 organizirana po upravno-teritorialnih enotah: od osnovnih organizacij (ulicnih, blokovnih, terenskih, vaskih odborov) do krajevnih, rajonskih (v vecjih mestih), mestnih, okrajnih, okroznih in oblastnih odborov. Delo AFZ v republikah in pokrajinah so vodiJi glavni odbori, najvisji organ v drhvi pa je bil Centraini odbor AFZ Jugoslavije. Organizacijska struktura AFZ je potekala v skladu z upravno-politicnimi spremembami v vsej driavi. Tako so bili v Slove­ niji do leta 1947 okrozni odbori AFZ Novo mestO, Celje in Maribor ter okrozna odbora AFZ za Ljubljansko okrozje in vzhodno Primorsko, v obdobju 1949-1951 so delovali oblastni odbori AFZ, in sieeT za ljubljansko, mariborsko in gorisko oblast. Po ukinitvi okroznih in oblastnih odborov pa so njihovo delo prevzeli okrajni odbori APi. Vee 0 tern: Marjeta Adamic, Gradivo Antifasisticne fronte zena Slovenije po lew 1945 v Arhivu Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, v: Arhivi, st. 1-2, Ljubljana 1983, str. 93. 96 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM organizacije. Sekretarka komisije Angela Oeepek13 je bila predsedniea SPZZ in AFt Slovenije, po njeni ukinitvi leta 1953 pa tudi predsedniea Zveze zenskih drustev Slovenije. Angela Mahnic je hila tajniea Glavnega odbora AFt Slovenije ter Claniea Centralnega odbora AFZ Jugoslavije, Zima Vrscaj, Erna Muser in Poldka Kos so bile Claniee Glavnega odbora AFt Slovenije, Mariea Cepe pa je delovala v vodstvu zenske organizaeije v vojnem casu. Poleg Clanie zenske komisije pri CK KPS pa so bile Clani­ ee Glavnega odbora AFZ Slovenije tudi stevilne druge vidne predvojne revolueionarke, partizanke in politicne voditeljiee, kot na primer Lidija Sent jure, Mira Tomsic (kasneje Svetina) , Mara Rupena - Osolnik, Ada Krivie, Mica Slander - Marinko itd. Ceprav so bila predsedniska mesta v zenski organizaeiji rezervirana za preizkusene komunistke iz predvojne­ ga obdobja, so bile v vodstvu slovenske zenske organizaeije tudi nekatere predvojne krscanske socialistke, kot na primer Helena Puhar in J ozica Toman, ki sta bili Claniei ozjega odbora, katolisko usmerjena Dora Vod­ nik pa je hila Claniea sirsega odbora. 14 Taksen naCin vodenja ni bil nikakrsna posebnost AFZ, saj je partija bOlj ali manj neposredno vodila vse mnozicne organizaeije. 15 Pa vendar je KP z zensko organizaeijo ravnala nekoliko drugace kot z ostalimi. AFZ namrec ni bila podrejena Ie partiji, ampak tudi OF. In ceprav so tudi dru­ ge mnozicne organizaeije sprejemale program OF oziroma Ljudske fron- 13 Angela Oeepek, dolgoletna voditeljica slovenske zenske organizaeije, se je rodila 3.9.1912 v Vevcah pri Ljubljani. S trinajstimi leti se je zaposlila v Ijubljanski tovarni Saturnus. De­ javna je bila v raznih delavskih organizaeijah, od leta 1935 tudi v KPJ. Postala je clanica Okrajnega komitcja KPS Ljubljana, od leta 1940 pa tudi Centralnega komiteja KPS. Priza· devala si je za delavske praviee in zensko enakopravnost. Zaradi komunisticne dejavnosti je hila najprej v jugoslovanskih zaporih v BileCi, leta 1941 pa so jo zaprli Italijani. Po pobe­ gu iz zapora je delala v Ljubljani kot ilegalka, pocem se je pridruzila partizanom. Postala je predsedniea SPZZ, Claniea Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) in Izvrsnega odbora OF. Po vojni je bila predsednica AFZ Slovcnije, po njeni ukinitvi pa Zveze zenskih drustev. Bila je tudi claniea CK KPS in Izvrsnega odbora OF oziroma SZDL Slovenije. Umr­ la je 1.6.1959. (Kriznar Ivan, Oeepek Angela, v: Eneiklopedija Slovenije 8, Ljubljana 1994, su.80.) 14 (:Janice zenske komisije pri CK KPS in GO AFZS so navedene v naslednjih dokumentih in publikacijah: AS 1589, CK ZKS, skatla 25, zapisnik 1. seje zenske komisije iz leta 1945 (brez datuma) in zapisnik seje zenske komisije z dne 25.3.1947; Na drugem kongresu AFZ so bile na demokraticen naCin izvoljene v Glavni odbor sledece tovarisiee, v: Nasa zena, st. 4-5, 1945, str. 83; Dobrnic, Ob 50-letniei 1. kongresa Slovenske protifasisticne zenske zveze, II. zvezek, Novo mesto 1994, str. 6. 15 Tudi v vodstvu slovenskih sindikatov je bilo preeej clanov sindikalne komisije pri CK KPS. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 97 te (LF) Jugoslavije in so bile kot celota vClanjene v slovensko in preko nje v jugoslovansko frontn,? organizacijo, pa se je to dejstvo mocno poudar­ jalo Ie v povezavi z AFZ. Medtem ko so politicni voditelji druge mnozic­ ne organizacije vzpodbujali k bm vecji aktivnosti,16 so clanice zenske organizacije stalno svarili: »Najvaznejsa stvar je, da se bodo organizacije AFZ v popolnosti zavedale, da so sestavni del Osvobodilne fronte, ker je vsenarodna politicna organizacija, ne pa da so nekaj posebnega, same sebi namen ... «17 Obstajala je celo zelja, da se AFZ pri opravljanju svojih nalog ne bi smela povezovati neposredno s pristojnimi ministrstvi, kot so to delali na primer sindikati, ampak Ie posredno, preko organizacij OFJ8 Razloga sta bila vsaj dva. Strah, da bi feminizem prevladal v zenski organizaciji, se zlasti v mestih, kjer so imela pred vojno velik vpliv ne­ kdanja zenska drustva, je bil v Sloveniji prisoten yes cas njenega obstoja, verjetno pa se tudi veliko pozneje. Drugi vzrok, ki je vsaj deloma izhajal iz'prvega, je bil v tern, da je partija ze ob sami ustanovitvi zenski organi­ zaciji namenila kratko zivljenjsko dobo: »Posebne zenske organizacije so smotrne sarno toliko casa in tedaj, ce je njihova naloga prebuditi zaosta­ Ie zenske mnozice in jih na poseben, zanje dostopnejsi naCin pripeIjati v politicno zivljenje, v skupno borbo vsega naroda. Pomagajo naj jim torej, storiti prvi korak v javno zivljenje, preboleti predsodke, ki jih je druzba vzgojila v njih samih in v njihovi okolici in ki jih ovirajo, da bi lahko vstopile v politicno zivljenje direktno.«19 AFZ je bila torej zamisljena 16 » •.. Ni torej sarno v interesu delavstva kot takega in v interesu sindikatov, je v interesu vse Osvobodilne fronte, v interesu vsega Ijudstva, da se sindikati v vsem delu osvobodilne fronte najtemeljiteje, najuspeSneje uveljavijo.« (AS 540, RS ZSS, knjiga 1, Zapisnik 1. kon­ gresa Enotnih strokovnih zvez delavcev in namescencev Jugoslavije IESZDNS/, Ljubljana, 23.-25. september 1945, govor Borisa Kidrica.) 1i AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2, Nekaj misli Mihe Marinka 0 vlogi in nalogah orga­ nizacije AFZ v zvezi z drugim kongresom AnI januarja 1948 v Beogradu, ki jib je izrekel na ozjern sestanku aktivistk in funkcionark AFZS. Vida Tomsic je ze takoj po koncani vojni opozarjala na napacen odnos odborov AFZ do odborov OF in poudarjala, da se morajo zenske zavedati, da so >ldel te velike fronte«. (lz referata tovarisice Vide Tomsiceve 0 na- 10gah bodocnosti, v: Nasa zena, St. 4-5, Ljubljana 1945, str. 59.) 18 Zenska komisija pri CK KPS je 25.3.1947 sklenila: »Za deIo GO AFZ niso merodajne direkti­ ve ministrstev, ternvec direktive 10 OF. Kadar pa je potrebno razgovarjati se z ministrstvi, naj se sekretarka obraca na pomocnike ministrov, z ministri samimi pa naj se dogovarja tov. Ocepkova.« (AS 1589, CK ZKS, skatla 25, Zapisnik seje zenske komisije prj CK KPS, 25.3.1947.) 19 (lanek Vide Tomsic 0 napakah pri delu med zenskami, v: Ljudska pravica, St. 5, 1. maj 1944. Cit. po; Siovenke v NOB II-I, str. 526. 98 SLOVENKE NA PREHODU v SOCIALIZEM kot organizacija prehodnega znaeaja, njeno delovno podroeje - reseva­ nje tako imenovanih zenskih vprasanj, pa naj bi sprva Ie delno, kasneje pa v celoti, prevzela OF kot najsirsa politicna organizacija, pristojna za obravnavo vseh pomembnih druzbenih vprasanj. Partija je torej zensko organizacijo ustanovila zgolj ')Po sib razmer« ali, kakor je zapisala Lydija Sklevieky, AFZ sploh ne bi bila vzpostavljena, ce bi bila vkljuCitev zensk v narodnoosvobodilno gibanje mogoce izvesti brez njene pomoci. 20 Tudi po vojni ni bilo drugace - ce bi KP lahko pritegnila zenske k oblikovanju nove drzave brez pomoCi zenske organizacije, bi ]0 najverjetneje ukinila ze v letu 1945. V prvem povojnem letu je bila pomoe zensk potrebna skorajda pov­ sad. Obnoviti ali na novo zgraditi je bilo treba v vojni porusene domove, eeste in tovarne, obdelati polja, poskrbeti za osirotele otroke in invalide. Socialnih in zdravstvenih ustanov ni bilo dovolj, primanjkovalo je zdrav­ nikov, uCiteljev in vzgojiteljev pa tudi inzenirjev, tehnikov in drugih stro­ kovnjakov. Kljub tezkim ekonomskim in socialnim razmeram so bile ze takrat v ospredju politicne naloge. Pa poglejmo, kaj so politieni voditelji povedali Slovenkam na 2. kongresu AFZ Slovenije,21 ki je potekal od 9. do 11. junija 1945 v Ljubljani. Predsednik slovenske vlade Boris Kidric je poudaril, da je borba proti politienim nasprotnikom prednostna naloga vseh drzavljanov: »Maksimalna budnost proti protiljudski, narodno iz­ dajalskj reakciji, budnost s strani Ijudskih mnoZie, budnost s strani vseh nasih organizaeij, budnost s strani nasih aktivistov, je danes vec kot po­ trebna, ce hocemo razviti svojo Ijudsko demokraeijo, vec kot potrebna, ce hocemo ljudskim mnozicam dati res, kar smo jim dati dolzni, ce ho­ cerno, da bomo priborili Iepso in sreeno bodoenost nasim otrokom.«22 Ministrica za socialno politiko Vida Tomsic je sieer kot glavno nalogo zensk izpostavila »delo na obnovi in izgradnji nase domovine«, govorila pa je predvsem 0 tern, kako morajo zenske sodelovati pri preganjanju vojnih zloCincev in vseh drugih sovraznikov nove oblasti. (:Janice AFZ je opozorila, da ne smejo nikoli pozabiti, kako pomembna naloga njihove 20 Lydija Sklevicky, AFZ kao potencialni Cimbenik procesa kulturne mijene tijekom razdoblja NOB-e, v: Problemi, st. 1, Ljubljana 1985, str. 72. 21 S spremembo imena (iz SPZZ v AFZS) se vsebina ienske organizacije ni spremenila, zato je kot njen prvi kongres stel tisti iz leta 1943 v Dohrnicu. 22 Govor predsednika Narodne dade Slovenije tovarisa Borisa Kjdrica na drugem kongresu AFZ Slovenije v Ljubljani J v: Nasa fena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 48-49. d ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 99 Kongres AFZ Siovenije v Ljubljani~junij 1945. AS 1202/301) fototeka Nasa zena. Mladinke in llanice AFt tekmujejo za lim hitrejso zgraditev domov. AS 1202/303) fototeka Nasa iena. 100 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM organizacije je politicna vzgoja zensk: »Danes delamo v mestih, kjer je zivel okupator vee kot stiri leta, v mestih, kjer je sluzila okupatorju vsa propaganda, v mestih, kjer je okupatorju uspelo zastrupiti, pa ceprav podzavestno, duse Ijudi_ Zavedati se moramo, da moramo v nasih zenah, mladini in vseh nasih Ijudeh razbiti ostanke tiste miselnosti, ki jo je oku~ pator skusal zasejati v srca ljudi. Verno, da je to dolgotrajno delo, verno pa, da ga bomo izvedle in izvrsile, ce se bomo zavedale, da nase nalo~ ge ne sarno prakticno izvrsimo, ampak istocasno vzgajamo ljudi, da bo vsaka tovarisica znala razmotriti politicni polozaj.((23 PribJizno teden dni kasneje, od 17. do 19. junija, je bil v Beogradu 1. kongres AFZ Jugoslavije, na katerem je zenske naloge najprej predstavil J osip Broz - Tito. Takole jih je razvrstil: »okrepitev nase narodne oblasti; vzgoja otrok, mladega narascaja, nasih bodoCih rodov; okrepitev bratstva in enotnosti ter zgra­ ditev nase drzave((.24 Naloge politicnega znacaja so bile tudi tokrat na prvem mestu - obstoj nove drzave v sedanjosti je bil po Titovem mnenju ne1oCljivo povezan s sodelovanjem vseh jugoslovanskih narodov v borbi proti politienim nasprotnikom, ohranitev nove oblasti v prihodnosti pa naj bi zagotavljala Ie ustrezna vzgoja mladih rodov. Sledile so ekonom­ ske naloge - obnova v vojni porusene drZave in zgraditev socialisticnega gospodarstva z lastnimi silami, kj naj bi drzavljanom Jugoslavije omogo­ Cila materialni obstoj tudi v primeru, ce ne bi bilo nobene pomoCi »od zunaj((.25 Sele potem so prisle na VYsto dolZnosti »na socialnem polju, za oskrbo nasih otrok, za pomoe nasim invalidom, tovarisem in tovarisi­ cam, ki so izgubili zdravje v borbi itd.«26 Obrazlozitev socialnih nalog je prepustil Vidi Tomsic,27 kulturno-prosvetnih Olgi Kovacevic,28 0 ohra- 2:\ Iz referata tovarisice Vide Tomslceve 0 nalogah hodocnosti, v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 58-59. 24 Marsal Tito zenarn Jugoslavije (Iz Titovega govora na prvem kongresu AFZJ junija 1945), v: NaSa zena, St. 4-5, Ljubljana 1945, str. 43-44. Referat je bil v originalu rued drugim ob­ javJjen tudj v nasJednjih publikacijah: Nasi zadaci, Referati na 1. kongresu antifasistkinja Jugoslavjje, Cemralni odbor AFZ Jugoslavije, Beograd 1945, str. 3-9 (brosura se nahaja tudi v fondu AS 1800, GO AFZS, fasc. 9); Tito zenama Jugoslavije, Centralni odbor AFZ Jugoslavije, Beograd 1945, su. 35-47; Govori druga Tita zenama Jugoslavije, Pravno-poli­ ticki polozaj zena Jugoslavije, Savez zenskih drustava NR Srbije, Beograd 1957, str. 11-16. 25 Pray tam, str. 43-46. 26 Pray tam, str. 44. 27 Nasi zadaci, Referati na 1. kongresu antifasistkinja Jugoslavije, Centralni odbor AFZ Jugos­ lavije, Beograd 1945, str. 10-24. 21) Pray tam, str. 39-47. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 Clanice AFt obdarujejo vojaske invalide v Ljubljani. AS 1202/ 304) fototeka Nasa iena. Mladinke in Clanice AFt iz Kokrice pri Kranju so prisle v Preddvor s kosarami hrane za revne otroke. AS 1202/303) fototeka Nasa iena. 101 102 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM njanju pridobitev narodnoosvobodilne borbe pa je podrobneje sprego­ vori1a Mitra Mitrovic - Djilas 29 . Po kongresih se je novo izvoljeno vodstvo slovenske zenske organiza­ cije z vso vnemo lotilo izpolnjevanja starih in novih dolznosti. Sodelovalo je pri pripravi zakonskih predpisov, ki so urejali pravice zensk in otrok, ter skrbelo za njihovo uresnicevanje. Kakor med vojno so zenske tudi po njej pokazale veliko pripravljenost za opravljanje vseh nalog s podrocja socialnega skrbstva: zbirale so hrano in denar za invalide, sirote in vse, ki niso mogE sami poskrbeti zase, pomagale so pri ustanavljanju domov za osirotele otroke iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik, neka­ tere so jih sprejele v lastne domove. Potrudile so se, da bi bile posledice vojne Cim prej odpravljene. Marsikatera se je na novo zaposlila, veliko pa jih je pomagalo s prostovoljnim delom. (:Ianice AFZ so 5i prizadevale tudi za boljso izobrazenost Slovenk. Organizirale so bralne in debatne krozke, predavanja in tecaje vseh vrst, od strokovnih in prakticno upo­ rabnih (kuharskih, sivalnih, zdravstvenih, vzgojnih ipd.) do politicnih. 30 Partijsko vodstvo je bilo z delom zenske organizacije na socialnem in gospodarskem podrocju zadovoljno, 06ta10 pa ji je, da zanemarja po­ liticno delo. Redka in pogosto sIabo obiskana politicna predavanja in tecaji oCitno niso mogli zadovoljiti drzavnih voditeljev, ki so zeleli, da bi vse oblike dela v prvi vrsti sluzile »politicni prevzgoji.« AFZ Slovenije naj bi delovala tudi prevec samostojno in premalo v sodelovanju z OF. Zato je Vida Tomsic poleti 1946 njene funkcionarke opozorila, da je bila AFZ kot mnozicna organizacija OF ustanovljena v prvi vrsti zato, da bi najbolj pasivne in nevedne zenske, predvsem tiste s podezelja, odtegnila vplivu nasprotnikov socializma, jih politicno izobrazila in usposobila za delovanje v politicnem zivljenju in oblastnih organih: ))Za aktivistko, ki dela med zenami, je najvaznejsi obcutek, kaksno borbo vodi. Mora se zavedati, da je danes delo med zenami vprasanje borbe za zaostale mno­ zice. Delo med zenami je borba za te mnozice. Vprasanje je sarno ali in v koliko smo uspele, ali smo uspele do kraja uniciti reakcijo. Reakcija se -_._- 29 Prav tam, str. 25-38. Nekateri referati s 1. kongresa AfZJ so bili objavljeni tudi v Nasi zeni, st. 4-5, Ljubljana 1945, in sicer: otvoritveni govor Spasenije Cane Babovic (str. 92-93), referac Vide Toms)c z naslovom Soeialno skrbstvo kot najvaznejsa naloga AFZ pri obnovi deiele (str. 94-99) in del referata Mitre Mitrovic - Djilas NaJoge zene v obnavi in izgradnji domovine (st!. 99-101). 30 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 115/48, Paracilo 0 delu AFZ v obdobju 1945-1948; Vida Tomsic, Antifasisticki front zena Jugoslavije, v: Enciklopedija Jugoslavije 1, Leksiko­ grafski zavod FNRJ, Zagreb 1955, str. 120. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 103 trudi na vse naCine. Reakcija, t.j. duhovsCina skusa zajeti celo tiste zene, ki so bile pod nasim vplivom. Zato je treba stalisee do dela utrditi, treba je akcije, ki naj politieno priveze zeno na nas pokret. Borbo za zaostale mnozice ne bomo dobile niti s pusko, niti z dekreti. To je borba, kjer je treba biti najbolj trdovraten boj. Borba za vsakodnevni vpliv med ze­ nami.«31 Za taksno borbo pa bi se morale aktivistke ustrezno pripraviti: »)Mnogokrat nasi vodeei funkcionarji premalo gledajo na svojo izobrazbo. Zaradi obilega dela, ki ga imajo s sestanki, ne pre6tajo niti easopisov, in zato zen am ne morejo nie novega povedati. N.pr. reakcija pograbi nase zakone, jih nepravilno tolmaCi in je sposobna tolmaCiti dogodke na svoj naCin ... DoHnost aktivistk pa je dnevno zasledovanje dogodkov po ea­ sopisju. Treba je, da zna postavit dogodke na pravo mesto in da jih zna pravilno tolmaeiti ... ».32 Kritika je 06tno obrodila sadove, saj je vodstvo AFZ Slovenije v delovnem poroCilu za leta 1946 zapisalo, da so zenske v drugi polovici leta pokazale nekoliko vee interesa za politicna vprasa­ nja, kar naj bi se pokazalo zlasti pri volitvah v ustavodajno skupsCino, ceprav s kvaliteto politienega dela svoje organizacije se nikakor ni bilo zadovoljno: »2ene so se v veliki meri udelezile predvolilne kampanje za volitve v zvezno skupsCino, vendar je bilo to delo se precej nenaertno. Radi pomanjkljive politiene razgledanosti so se zene v glavnem zadovo­ rjile z udelezbo na volitvah, premalo pa so polagale paznje n~ pravilno razumevanje volitev in reakcionarne parole.((33 Leto 1947 je potekalo veCinoma v znamenju izpolnjevanja petletnega p]ana. Zato je bilo treba Cim vecje stevilo zensk vkljuCiti v proizvodno delo. Vse leto je potekaJa naertna propagandna akcija za popularizacijo zenskega zaposlovanja.: H Nasa zena je objavila veliko stevilo prispevkov, ki so v najsvetlejsih barvah slikali zivljenje sovjetskih zensk, ki naj bi dosegale izjemne uspehe tako v poklicnem in politicnem kot tudi zaseb­ nem zivljenju,35 redno so izhajali Clanki 0 s]ovenskih delavkah in udar­ nicah, ki so zeleli pokazati, da poklicno delo ne prinasa Ie ekonomske 31 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Vida Tomsic, Predavanje na tecaju funkeionark, ki delajo med ienami, 26.8.1946. 32 Pray tam. 33 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 82/ 48, Delo organizacije AFZ v obdobju 1945-1948. 34 Kako zaposliti kar najvec zena, v: Nasa fena, st. 5, Ljubljana 1947, str. 135-137. 35 V vee nadaljevanjih je na primer izhajal referat plenarne seje Mednarodne demokraticne federacije zensk v Pragi z naslovoTl1 Zena v Sovjetski zvezi, v: Nasa zen a St. 10, Ljubljana 1947, str. 317-318; st. 11, 1947, str. 349-351,51. 12, 1947, str. 374-376. 104 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ------------------------------------------------------------ neodvisnosti, ampak tudi veliko osebnega zadovoljstva. 36 Ideal je postala zenska, ki j e na delovnem mestu enaka moskemu, zenska, ki zmore vse, tudi pilotirati letalo!37 Po navodilih zenske komisije CK KPS z dne 25. marca 1947 pa je bilo treba tezisce dela AFZ prenesti na podezelje, kjer so bile najvecje rezerve deIovne sile: »Glede na malomescanski znacaj, ki ga ponekod dobivajo zlasti okrajni odbori AFZ in glede na v zvezi s pet­ letnim nacrtom nujno potrebno delo predvsem med kmeckimi zenami, je treba pri okrajnih odborih ustanoviti kmecke sekcije, ki naj vkljucujejo vse kmecke predele svojega okraja in ki naj se vezejo na kmecko sekci­ jo pri GO APZ, ta pa na kmecko komisijo pri 10 OF. Te kmecke sekcije tako pri okrajnih kot pri Glavnem odboru naj tvorijo 2-3 tovarisice, ki se bodo ukvarjale samo stem vprasanjem ... Ustanovi naj se poseben list Kmecka zena.«38 Ze naslednji mesec je Nasa zena objavila vee pri­ spevkov, ki so povelicevali ugodnosti, ki jih nova drzava nudi kmeekemu prebivalstvu.3 9 Julija 1947 je izsla prva stevilka Kmecke zene, ki naj bi postala »najboljsa svetovalka in prijateljica vsem kmeckim gospodinjam in dekletom«.4o Preureditev podezelja po socialisticnih vzorih je scaso­ rna postala ena najpomembnejsih nalog zenske organizacije, ki pa ji ta nikakor ni bila kos.41 Od tedaj so bile namrec kritike, da APZ svojih de­ javnosti ne izkoristi dovolj za politicno delo, vedno pogostejse. Predstav­ nice AFZ so se opravicevale stem, da niti oblastni organi niti partijski in OF funkcionarji ne podpirajo dela zenske organizacije. OCitaIe so jim, da posredujejo AFZ pogosto najslabsi kader, ker vidijo v tej organizaciji Ie animatorja oziroma organizatorja delovne sile za razlicna javna dela, da so vodilni polozaji bolj ali manj rezervirani za moske, da na svojih :16 Na primer: Zmagoslavna pot nase delavke, v: Nasa zena~ St. ]1, Ljubljana 1947, str. 338-339; Pot sluzkinje Marije v lepse zivljenje, v: Nasa zena, St. 12, Ljubljana 1947, str. 365-367. 37 Kako sem postal a pilotka, Zgodba Valentine Grizodubove, heroja Sovjetske zveze, aviati­ carskega polkovnika, predsednice Komiteja sovjetskih iena, v: Nasa zena, st. 11, Ljubljana 1947, str. 345-346. :i8 AS 1800, CK ZKS, skatla 25, Zapisnik seje zenske komisije pri CK KPS 25.3.1947. 39 Nacrt v kmetijstvu je del nasega narodnega gospodarstva, v: Nasa zena, Sr. 4, Ljubljana 1947, str. 100; Ko bodo stroji pornagah obdelovalcu zemlje, str. 101, Tudi kmecki delavci uiivajo social no zavarovanje, su. 102-103; V kmetijskih solah bo zrasel nov rod slovenske­ ga kmetovalca, str. 104-105; Nekoc dninarica Ancka, danes sekretar OF, str. 106-107; Tudi kmeckim otrokom oskrbimo sezonske domove, str. 108i Knjiznica na vasi, str. 109. 40 Vazno sporocilo nasim bralkam in narocnicarn!, v: Nasa zena, St. 7, Ljubljana 1947 (zadnja neostevilcena stran). 41 To pa ni bila nie cudnega, saj je v letih 1952, 1953 nad kmeti obupala celo partija in opu­ stila prizadevanja za kolektivizacijo kmetijstva. Vee 0 tern: Dusan Bilandiic, Zgodovina Socialisticne federativne republike Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 122. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 105 sestankih ne obravnavajo zenske problematike, da je njihovo obnasanje v zasebnem zivljenju cesto v neskladju z njihovimi nastopi v javnosti, da celo mnogi predstavniki oblasti, politicnih organizacij in oficirji ne dovo­ lijo svojim zenam delovati v AFZ. Res pa je bilo tudi, da se marsikatera cerljena politicna delavka ni hotela ukvarjati z zenskimi vprasanji in ce jo je partija napotila na delo v AFZ, je to veckrat razumela kot nekaksno degradacijo. Vse to je ime10 za posledico postopno upadanje aktivnosti organizacije AFZ, na kar je ze leta 1947 opozorila tedanja predsednica Centralnega odbora AFZJ Can a Babovic. 42 Kot odgovor na taksna in podobna opazanja je v januarski stevilki Nase zene iz leta 1948 v sklopu priprav na drugi kongres AFZ Jugoslavije izsel prispevek predsednika slovenske vlade Mihe Marinka. Odlocno je poudaril, )}da se bodo zene s konstruktivnim de10m pri politicno-gospo­ darskih druzbenih nalogah, kjer sode1ujejo, lahko afirmirale kot polno­ pravne drzavljanke Ie, ce bodo aktivne. Dalje se morajo zavedati, da tu ne more biti govora 0 stremljenju za neko forrnalno enakopravnostjo, kar pri nekaterih posameznih Clanicah AFZ se vedno lahko opazamo, kajti mescanski feminizem se namrec ni do kraja preboljen. V organiza­ cijah AFZ mora prevladovati zavest, da bo konzervativizem, ki se vlada marsikod pri politicno bolj zaostalih tovarisih, mogoce najuspesneje tol­ Ci stern, da se zena pokaze kot sposobna delavka, odbornica itd .... For­ malno pojmovanje pa ne pospesuje afirmacije enakopravnosti, ampak jo manjsa, slabi in povzroca razdore. Kajti nikakor ne more veljati na­ celo) ki se tu in tam pojavlja, da mora biti glede na odgovarjajoce stevilo zen a tudi primerno stevilo zastopnic v nekem druzbenem organu. To bi bilo do kraja napacno.« Zenska organizacija tudi nikakor ne bi smela biti ))sama sebi namen«, kar naj bi se kazalo v tern, »da se ze zgrajeni zenski kadri zadrzujejo v zenski organizaciji. To, da drzimo vse, kar je zenskega spola, v posebni zenski organizaciji, od spodaj do vrha, je eden od iz­ razov mescanskega feminizma. To ovira odstranjevanje razlik med zeno in moskim v druzbenih vlogah, v javnem udejstvovanju ... Kajti zenska organizacija obstoja samo zato, da vkljuCi najbolj zaostale zene in da tiste, ki so ze politicno dvignjene) mobilizira dalje, za vse panoge javnega zivljenja ... Tam, kjer druge organizacije ne zajemajo zenskih mnozic, tam 42 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 3, spis st. 310/48, Referat Mime Zupancic na 3. kongre­ su AFZ Slovenije, Porocilo 0 delu in organizaeijska vprasanja Antifasisticne fronte zensk J ugoslavije; Lydia Sklevicky, Modeli integracije emancipatorskog procesa: Antifasisticka fronta zena Jugoslavije 1945-1953, v: Problemi st. 9, Ljubljana 1986, str. 21. 106 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ima AFZ svoje podrocje dela.«43 Voclstvo slovenske zenske organizacije je takoj priznal0, da AFZ Slovenije ni dobro opravila svoje najvecje naloge: » ... politicno delati med zenami, vkljucevati zene v OF in jih mobilizirati za izpolnjevanje vseh nalog, ki so postavljene pred OF kot enotno po~ liticno organizacijo. Zato so nase organizacije ravno v predkongresnih pripravah razvile po vsej Jugoslaviji siroko kampanjo za vpis v Fronto. V casu, ko bije teren najtrsi boj za dokoncno izvrsitev odkupov, za plaCilo davkov, za gradnjo zadruznih domov, je bolj kot kdajkoli potrebno, da se zavedamo vaznosti, ki jo ima OF Slovenije oziroma LF Jugoslavije kot iniciator in mobilizator nasega boja za boljse, bogatejse in polnejse ziv­ Ijenje. Dejstvo, cla je ta kampanja v Sloveniji rodila tako majhne uspehe, je gotovo dovolj zgovoren dokaz, da se nasa AFZ se vedno ne zaveda, da je politicno dele med zenami prva in poglavitna naloga zenske organi­ zacije.«44 Tocla bilo je ze prepozno. V statutu, ki je bil sprejet na drugem kon­ gresu AFZ Jugoslavije od 25. do 27. januarja 1948 v Beogradu, je bilo za­ pisano, da je zenska organizacija sestavni del LF Jugoslavije, ki skrbi za uresnicevanje programa LF. Ni imela svojega Clanstva, zato ni bilo Clan­ skih izkaznic niti Clanarine. Bila naj bi Ie orodje, ki ga je LF potrebovala za delo z »)zaostalimi« zenskami s podezelja. 4S Stem je bil na nek naCin i.e nakazan bliznji konec delovanja AFZ kot samostojne politicne orga­ nizacije, ceprav politicni voditelji 0 tem se niso govorili. Tito je v svojem govoru na 2. kongresu jugoslovanske AFZ po svoji stari navadi zenske najprej pohvalil zaradi ))velikanske vloge« pri »izgradnji ddave« in zaradi njihovega ))dragocenega prispevka« pri uresnicevanju petletnega plana. Takoj zatem pa je izrazil nezadovoljstvo, ker so zenske premalo dejavne v OF in ostro pograjal AFZ, ces da ni znala pritegniti tistih zensk, ki se »ne zavedajo svojih dolZnosti ali pa so do skupnosti malomarne« in skr­ bijo Ie zase. Potem je Tito izpostavil se dye nalogi, ki sta sicer obstajali ze prej, a nista bili tako poudarjeni: mednarodno dejavnost in vzgojo otrok. J ugoslovanske zenske je pozval, naj si skupaj z vsemi »naprednimi zenskimi organizacijami v inozemstvu« prizadevajo za mir in naj odloc­ no nastopijo proti )imperialisticnim« zahodnim drzavam, ki naj bi zelele 4] Miha Marinko, 0 vlogi organizacije An, v: Nasa zena, St. 1, Ljubljana 1948, str. 2. 44 0 predkongresnem delu nasih zena, V: Nasa zena, st. 2, Ljubljana 1948, str. 41. 45 Vida Tomsic, Antifasisticki front zena Jugoslavije, v: Enciklopedija Jugoslavije 1, Leksiko­ grafski zavod FNRJ, Zagreb 1955, str. 120. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 107 Siovenska delegacija na kongresu A Fijugoslavije v Beogradu,julij 1948. AS 1202/299) fototeka Nasa iena. Podpisna akcija za mir, Kresnice, 7. november 1948. AS 1202/306) fototeka Nasa lena. 108 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM razsiriti svoj vpliv po svetu tudi za ceno nove vojne. 46 Se pray posebej pa jim je »polozil na srce« skrb za vzgojo otrok, ki jih je treba vzgojiti v so­ cialisticnem duhu in jih obvarovati pred skodljivimi vplivi vseh naspro­ tnikov nove ]ugoslavije. 47 Vlogo zensk sta obravnavala tudi oba partijska kongresa, jugoslovanski, julija 1948 v Beogradu, in slovenski, novembra istega leta v Ljubljani, ki sta naloge APZ se dopolnila. Zenske naj bi si se naprej prizadevale za izpolnjevanje petletnega gospodarskega nacrta (za vecjo zaposlenost zensk, razvoj zadruznistva, organizacijo prostovoljnega dela), sodelovale naj bi v organih ))mnozicne kontrole« in »ljudske inspek­ cije« pri nadzorovanju trgovin, obrtnih delavnic, gostisc in vseh drugih ustanov, ki naj bi sluzile zasCiti matere in otroka pa tudi vsakdanjim po­ trebam »najsirsih Ijudskih mnozic«, skrbele naj bi za ))kulturno-prosvetno delo med zenami, ki so bile sicer enakopravne po zakonu, a se zaradi starih navad in nazorov, zaradi razlicnih predsodkov in zaradi pomanj­ kljive izobrazbe niso znale posluzevati svoje enakopravnosti« (skrb za njihovo socialno stanje, izobrazbo in kulturni nivo). V tern letu je prisla pray posebej do izraza materinska vloga zenske, na katero se je v casu boja za delovno silo deloma pozabilo. 48 Zenska organizacija naj bi nudila vsestransko pornoc zaposlenim zcnskam in materam: v sodelovanju z ljudskimi odbori, zdravstvenimi organizacijami, RdeCim krizem, sindi­ kati itd. naj bi pomagala pri ustanavljanju porodnisnic, ambulant, zdrav­ stvenih, vzgojnih in pravnih posvetovalnic, vzgojno-varstvenih ustanov za otroke, otroskih igrisc, solskih kuhinj in delavskih menz, raznih go­ spodinjskih servisnih sluzb - pralnic, sivalnic, Cistilnic ipd. 49 Do konca 46 AFZ Jugoslavije je bila zelo aktivna clanica Mednarodne demokraticne federacije zena (MDFZ), ki je bila ustanovljena novembra 1945 v Par1zu in je nastopala proti vsem poja­ yom fasizma, prizadevala pa S1 je za mir na svetu, zensko enakopravnost in pravice otrok. Po sporu Jugoslavije z Informbirojem je MDFZ stopila na sovjetsko stran in jeseni 1949 je bila jugoslovanska zenska organizacija iz MDFZ izkljucena. (AS 1800, fasc. 12, mapa 1; fasc. 7, mapa 2, spis St. 364/48; fasc. 10, mapa 1, spis st. 8/49; fasc. 18, mapa 1; fase. 15 itd.) 47 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, St. 2, Ljubljana 1948, str. 35. 48 Vida Tomsic, Ali obstaja pri nas iensko vprasanje (sestavek je bil objavljen v Ljudski pra­ viei 9. avgusta 1952 pod naslovom Po partijski izgradnji), v: Vida Tomsic, Zenska, delo, druzina, druiba, Ljubljana 1978, str. 72. 49 AS 1800, GO AFZS, fasc. 7, mapa 1, spis st. 310/48, Referat Mime ZupanCic na 3. kongresu AFZ Slovenije z naslovom PoroCilo 0 delu in organizacijska vprasanja AFZS; V. kongres Ko­ munisticne partije Jugoslavije, Beograd, od 21. do 28. juUja 1948, Referat Edvarda Kardelja o osnovnih in tekoCih nalogah organizacij KPJ, str. 375. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ - 1945-1953 109 leta 1948 je postalo ze precej jasno, da bo APZ obstajala Ie se, dokler jo bo drzava potrebovala pri »prevzgoji« politicno se »neprosvetljenih« zensk in pri opravljanju tistih nalog, ki moskih niso zanimale - pri negi in vzgoji otrok: 50 »Dvoje je, kar terja obstoj in utrditev nase organizacije tudise v danasnjem casu: posledice tisocletne neenakopravnosti, proti katerim se moramo trdo in vztrajno boriti in dejstvo, da jc vsaka zena tudi mati, vzgojiteljica bodoCih pokolenj.«51 Zenskam ni bilo tezko opravljati prakticnih nalog: oblikovale so sku­ pine za cuvanje otrok zaposlenih mater in za pomoc porodnicam, poma­ gale so pri ustanavljanju materinskih posvetovalnic in otroskih vrtcev, sivalnic, pralnic in kopalisc, organizirale so higienske in druge tecaje ter kar 3069 najrazlicnejsih predavanj v mestih in na podezelju. Voditeljice slovenske zenske organizacije so na njenem 3_ kongresu, ki je bil od 12. do 13. decembra 1948, samokriticno priznavaIe, da niso znale »dovolj po­ vezovati vsakodnevnih nalog, na katere trCijo zene in matere z borbo za socialisticno prevzgojo((.52 Niso torej opravile tistega, kaT je bilo po mne­ nju partijskega vodstva najvaznejse: )lee hocemo veliko predanost zena Partiji in ljudski oblasti do kraja izvesti, moramo predvsem voditi racuna o vzgoji zena, ki jo jim dajejo nase mnozicne organizacije. Po osvoboditvi smo posvecale premalo paznje nadaljnji politicni vzgoji zena v duhu so­ cializma. V vseh okrajih Slovenije lahko ugotovimo, da smo zenam Ie na­ lagali naloge, ki so jih sieer vestno izpolnjevale, toda brez prave politicne perspektive za njihov nadaljnji razvoj.«53 Zaradi zanemarjanja politicne­ ga dela naj bi bila »zena se vedno v vecji meri kot mol. zrtev bedaste, kratkovidne reakcionarne propagande«,54 zmanjsalo pa naj bi se tudi za­ nimanje zensk za delo v AFZ: »Preko ankete, ki je bila izvrsena marea t. 1. (tega leta) smo ugotovili, da je organizacija v mnogih krajih zelo slaba, 50 "Zenske naj bi postoriJe vse tisto, kar nihce drug nj hoteL Jasli, vrtci ipd. so bile tiste drab· ne, sitne, nesimpaticne zadeve, za katere je vedno manjkalo denarja, zato 50 jih pr~uscali zenskam_« (lzjava Mire Svecina avtorici z dne 2_8.1999_) V delovnem poroCilu AFZ Slove­ nije za obdobje 1945-1948 pa je Branka Jurca takole zapisala: "Prav taka je razumljivo, da se z nobenimi vprasanji, ki se ticejo zasCite matere in otroka, ne bo bavila nobeua druga organizacija kat pray zenska organizacija_ ', (AS 1800, GO AFZS, fasc_ 13, spis 51. 115/48_) 51 AS 1800, GO AFZS, fasc 13, spis SL 115/48, PoroCilo 0 vlogi in delu AFZ Slovenije v obdob­ ju 1945-1948_ 52 Pozdrav III. kongresu AFZ Slovenije, v: Nasa zena, st. 12, Ljubljana 1948, str_ 330_ S3 Iz diskusije Angele Ocepkove na II. kongres1J KPS, v: Nasa zena, SL 12, Ljubljana 1948, str_ 331_ 54 AS 1800, GO AFZS, fase 13, 5pis 51. 115/48, PoroCilo 0 vlogi in delu AFZ Slovenije vabdob­ ju 1945-1948_ , 110 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM da je mnogo vasi, kjer je sploh ni in da se je pasivizirala celo tam, kjer je bila med narodno osvobodilno borbo aktivna. V Crnomlju n.pr., kjer je zibelka narodne osvobodilne borbe, in kjer so zene pokazale primere izredne pozrtvovalnosti in aktivnosti, se je vsled nedelavnosti nase orga­ nizacije po osvoboditvi, postopoma pasiviziral vecji del odborov. Od 145 odborov obein ob casu II. kongresa AFZ Jugoslavije je aktivnih Ie se 40. V Ptuju je bilo leta 1945 26 odborov) leta 1946 je bilo na novo organizi­ ranih 99 odborov, zacetkom leta 1947 dela Ie se 80 odborov, postopoma so se pasivizirali tudi ti in je ob casu II. kongresa AFZ Jugoslavije Ie se 16 odborov. Podobna situacija je tudi v mnogih drugih krajih. Imamo celo nekaj vasi, kjer organizacije sploh se ni bilo. Slabo dela tudi organizacija v dolnje lendavskem okraju med madzarsko manjsino. V casu II. kon­ gresa AFZ Jugoslavije in do volitev, ki smo jih izvajale v letosnjern letu, je stela nasa organizacija 2571 osnovnih odborov, od katerih pa je bilo aktivnih le 1531 odborov, drugi odbori ne delajo in so sarno na papirju. Po okrajih, rajonih in rnestih so obstojale ze ob casu II. kongresa AFZ Jugoslavije povsod mestne, rajonske in okrajne organizacije. Pred volit­ varni je bilo v okrajnih plenumih 1638 zena, v okrajnih odborih pa 613 zena. V Osvobodilni fronti je vkljucenih 322462 zena.«55 Kaj pa je zenske privedlo do tega, da so se zacele umikati iz poli­ ticnega zivljenja? Je bila krivda zares Ie na strani AFZ? Vzroka sta bila najmanj dva. Navdusenje in optimizem, ki sta, kakor je zapisal Dusan Necak, po zmagi nad fasizmom zajela precejsen del slovenskega prebi­ valstva, sta scasoma ugasnila: »Nova oblast je na vseh podrocjih zacela na novo. Borila se je za tim uspesnejso mednarodno uveljavitev, treba je bilo obnoviti mocno poruseno drzavo, izvesti najnujnejse ukrepe v smeri uresnicevanja temeljnih socialnih (socialisticnih) ciljev in obljub, danih med vojno (agrarna reforma, nacionalizacija, sekvestracija), izve­ sti volitve v vse organe oblasti itd. - ce se je hotela realizirati. Ena od karakteristik tistega casa je namrec tudi, da je nova oblast imela pod­ poro nemalega dela prebivalstva, saj mu je pray ona izbojevala svobo­ do. Toda z vse oCitnejsim razvojem v smeri izkljucujega, enopartijskega eksluzivizma, je podpora ob upadanju evforije nad svobodo vedno bolj 55 AS 1800, GO AFZS, fasc. 7, mapa 1, spis st. 310/ 48, Referat Mime ZupanCic na 3. kongresu AFZ Slovenije z naslovom PoroCilo 0 delu in organizacijska vprasanja Antifasisticne fronte iensk Slovenije. ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 111 usihala.«56 Po drugi strani pa je na zmanjsan in teres zensk vplivala tudi sprememba nalog. AFZ je imela moe in vpliv Ie takrat, kadar so jo zen­ ske obcutile kot svojo organizacijo. To pa je bilo predvsem tedaj, ko so v njej aktivno sodelovale, ko so videle, da s svojim delom lahko pripomo­ rejo k lepsemu zivljenju svojega naroda. APZ je bila pravzaprav najbolj uspesna tedaj, kadar ni upostevala vseh partijskih navodil, in obratno _ bol~ ko se je posvecala politicni vzgoji, manj je bila uspesna. 57 Zato je bilo v prvih povojnih letih zenske lazje pritegniti k delu v AFZ. Takrat je bilo sodelovanje zensk pri obnovi pozganih domov, unieenih naselij in zapuseenih polj nujno potrebno, njihova pomoe pri oskrbi invalidov, ostarelih in nepteskrbljenih otrok nepogresljiva. Kasneje pa so se razme­ re spremenile. Drzava je bila vsaj za silo sposobna zagotoviti sredstva in osebj, e za otroske in mladinske domove, podjetja in ljudski odbori so po­ kazali nekoliko vee zanimanja za jasli in vrtce, Zveza borcev je poskrbela za partizanske druzine, vprasanje invalidov je bilo zakonsko urejeno. Po­ moe zensk v obliki zbiranja prispevkov in prostovoljnega de1a ni bila vee tako potrebna kot prej,58 obsedenost politicnega vodstva z zunanjimi in notranjimi sovrazniki pa je narasea]a. Ze nevarnost »iz zahoda« je dovolj »burila duhove«, ko pa se je tej z resolucijo Informbiroja pridruzila se ne­ varnost ,)z vzhoda«, je postalo iskanje pravih in namisljenih sovraznikov se bolj paranoicno, poleg tega pa je bilo treba Stalinu za vsako ceno do­ kazati, da je Jugoslavija zares socialisticna drzava. Obdobje razmeroma poeasnega prehoda v socializem je bilo dokoneno zakljueeno, za poli­ tiene omahljivce ni bilo vee prostora, oblast je zahtevala popolno lojal­ nost drzavljanov. Politiena vzgoja, se posebej na podezelju, je postala prioritetna naloga vseh mnozi~nih organizacij. In AFZ Slovenije nikakor ni bila edina organizacija v Sloveniji, ki so jo dolete1e kritike partijskega vodstva. Enako se je na primer dogajal0 tudi slovenskim sindikatom,59 ki so jim oCitali, da se posebej zanemarjajo ideolosko-politieno dele med S6 Dusan Neeak, I>Slovenija 1945 - cas evforijc, shizofrenije in paranoje", v: Boree, st. 4-6, Ljubljana 1991, str. 444. 57 To dokazujejo tudi naslednje besede iz enega od poroCiI 0 delu zenske organizaeije: ,.AFZ je imao toliko uspeha u radu jer nije bio usmeren ka prosvetiteljskom radu medju zaos(a­ lim zenama vee su ga zene oseeale kao svoju vlastitu organizaciju i kao izraz svoje aktivno­ sti ... (Dokument ni niti podpisan niU datiran, nahaja se v osebnem fondu Vida Tomsic; AS 1413, skatla 99.) 58 AS 1800, GO AFZS, fasc. 13, spis st. 115/48, Porocilo 0 delu AFZS v obdobju 1945-1948. 59 AS 1589, CK ZKS, skatla 2, Zapisnik seje biroja CK KPS, 18. februar 1949. , 112 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM zaposlenimi »zenami - materami« in »novodoslimi delavci s podezelja«.6o AFZ je imela drugacen polozaj od ostalih mnozicnih organizacij Ie zato, ker je bila povsem zenska organizacija in je partija v njej videla tisti poli­ ticni prostor, ki je stalno »grozil« z izbruhom »)mescanskega feminizma«. Predran in najverjetneje neutemeljen strah pred feminizmom pa je silil partijo v vedno nove kritike in vedno nova omejevanja pristojnosti zen­ ske organizacije. Tako ji je ocitala tudi, da se je »izrodila v organizacijo najnaprednejslh zena) v organizacijo aktivistk«, namesto da bi postala resnicno llmnozicna organizacija, na katero se bode zene, kmetice in gospodinje in tudi delavke obracale, kadar jih bode tezila tezka vpra­ sanja ... «) v taksno organizacijo, ki bi skrbela predvsem »za cloveka, za mater in otroka ... «61 Po kongresih so se zenske prizadevno lotile novih nalog. Ze v letu 1948 so tako pri Glavnem odboru AFZ Slovenije kot tudi pri nizjih od­ borih zacele delovati tako imenovane »sekcije mati in dete«, ki so na­ domestile prejsnje socialno-zdravstvene oddelke. 62 Ukvarjale so se z zdravstvenimi in vzgojnimi vprasanji, skrbele so za otroke brez starsev in za pravno zasCito matere in otroka. 63 Skupaj z drugimi clanicami AFZ so pomagale pri ustanavljanju in delu materinskih posvetovalnic, otro­ skih bolnisnic, mladinskih domov, domov iger in dela ter otroskih jasli (iskale so primerne prostore, zbirale denar in opremo, pomagale pa so tudi s prostovoljnim delom), sodelovale so pri gradnji in urejanju otro­ skih igrisc, urejale so cakalnice za matere na zelezniskih ali avtobusnih postajah, krpalnice in sivalnice, trgovine za matere, vodile so pravne posvetovalnice, zbirale so denar, hrano, oblaCila in igrace za socialno ogrozene otroke in njihove matere, poskrbele so za nastavitev novih tako imenovanih otroskih obiskovalk,64 sirotam so iskale skrbnike, organizi­ rale so razlicne tecaje in predavanja (0 negi dojencka, 0 zdravstvenih in vzgojnih vprasanjih, 0 socialnem skrbstvu), ipd. 65 60 Prav tam. 61 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 115/48, Porocilo 0 delu AFZS v obdobju 1945-1948. 62 Pray tam. 63 AS 1800, GO AFZS, fasc. 13, spis s1. 116/48, Delo sekcije »Mati in dete« pri Glavnem od­ boru AFZ. 64 Tako so se imenovale osebe, ki so nadzorovale zivljenje otrok pri skrbniskih druzinah. 65 AS 1800, GO AFZS, fase . 7, mapa 2, spis st. 351148, Delo APZ organizacije pri zasciti mate­ re in onoka od II. kongresa AFZ Jugoslavije do danes (verjetno je misijeno Ie delo v 3. tri­ mesecju, ker je bil 2. kongres junija, poroCil zadnjega tromesecja pa naj se ne bi preje1i). ZENSKE, URESNICEVANJE ENAKOPRAVNOSTI IN AFZ 1945-1953 113 Pa vendar je bilo vedno oCitneje, da je ukinitev AFZ Ie se vprasanje casa. CK KPJ je v pismu siovenskemu partijskemu vodstvu z dne 22. ju­ nija 1950 ugotavijal, da APZ pogosto obravnava tudi splosna politiena vprasanja, ki spadajo v pristojnost LF, partijske in frontne organizacije pa da se za dejavnost zenske organizacije spioh ne zanimajo in ne uskla­ jujejo svojega deIa z delom AFZ. Prihajalo naj bi do podvajanja dela in brez potrebe naj bi se poveealo stevilo sestankov, ki naj bi jih ze tako pre­ obremenjene zene in matere obcutile Ie kot dodatno breme. Zato se je jugoslovansko partijsko vodstvo odloCilo, da naj bi odbori AFZ v bodoce ne delovali vee samostojno, ampak v okviru odborov LF kot nekaksne sekcije teh odborov. AFZ naj bi se ukvarjaia predvsem z otroskimi in ma­ terinskimi vprasanji, samo tam, kjer zenske se niso bile vkljucene v LF, pa naj bi skrbela tudi za »dvig njihove politicne zavesti«. Zenske sekcije naj bi bile povsem podrejene vodstvu odborov LF, dajale naj bi Ie pred­ loge za delo med zenskami in opravljale razlicne naloge »na terenu«. CK KPJ je zahteval ukinitev profesionainih kadrov v AFZ, ces da placane odbornice pri okrajnih in mestnih organizacijah AFZ opravljajo delo, ki pogosto presega njihove sposobnosti. Odbori AFZ kot sekcije OF naj ne bi imeli vee nobenega profesionalnega osebja. Tehnicno dele naj bi opravljalo administrativno osebje OF, ostala dela pa ustrezno strokov­ no usposobljene prostovoljke. Na tak naCin naj bi dosegli, da bi v AFZ delovale Ie tiste zenske, ki so sposobne pomagati pri resevanju zenskih vprasanj: uciteljice, profesorice, zdravnice, medicinske sestre, socialne delavke ipd. Vsebina zenskega tiska naj bi bolj kot doslej temeljila na vzgoji zenske kot matere - zenski listi naj bi obravnavali vse probleme, ki tezijo zaposlene matere, poucevali naj bi jih 0 zdravstvenih in vzgojnih vprasanjih, vzpodbujali naj bi jih k veeji higieni, k lepsi ureditvi doma, skratka k ustvarjanju boljsih zivljenjskih pogojev zase in druzino. 66 To pismo je sprozilo stevilne odmeve po vsej drzavi J v Sloveniji pa so se na spremembe ze vnaprej pripravili, saj je slovenska zenska organizacija na podlagi sklepov Glavnega odbora OF Slovenije ze pred prejemom pisma CK KPJ razpustila vse profesionalne funkcionarke, organizacijske in ad­ ministrativne naloge pa so prevzeli sekretariati OF. Ni pa bilo povsem jasno, v koliksni meri so bile novo nastale zenske sekcije predstavnice zenske organizacije in v koliksni meri zastopnice OF. Izvrsni odbor OF je 66 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 2, Pismo Centralnega komiteja KPJ Centralnemu komi­ teju KPS, 22.6.1950. 114 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM pojasnil, »da je AFZ sekcija Fronte v vsem politicnem delu med zenami, ki se mora vrsiti povsod skupno in za katerega uspehe ali neuspehe je tudi skupna odgovornost.« Skrajno skodljiva pa naj bi bila »likvidacija konkretnega dela«, ki so ga vselej dodej uspesno opravljale organizacije AFZ. Kaksno pa naj bi bilo to konkretno delo? »Vse, kar se tice zene in matere in njenih otrok, vse, kar ni skodljivo za nadaljnjo rast socializ­ rna pri nas.((67 Naloge AFZ so bile odvisne od razmer v posameznem kraju. Ponekod je na primer najvecji problem predstavljala velika smrt­ nost otrok, drugje je bilo treba urediti razdeljevanje mednarodne po­ moei ipd. 68 Enako stalisce je zavzel tudi 3. kongres AFZ Jugoslavije, ki je bil od 28. do 29. oktobra 1950 v Zagrebu, na katerem je bila integra­ cija zenske organizacije v LF v obliki sekcij tudi formalno proglasena. 69 AFZ je torej izgubila tako organizacijsko samostojnost kot tudi moznost vsakrsnega samostojnega politicnega dela in stem tudi znacaj politicne organizacije. Toda, kot je obrazlozil Izvrsni odbor OF v svojem informa­ tivnem biltenu iz oktobra 1950, »ni slo za spremembo strukture zenske organizacije marvec zato) da se tudi v zenski organizaciji uveljavi nacelo demokraticnega razpravljanja in odlocanja.((7o V imenu prizadevanj za demokracijo in skrbi za preobremenjenost zensk ter pod geslom borbe proti birokraciji ji je hilo odvzeto se tisto malo moznosti samostojnega odlocanja, kot ga je partija dopuscala drugim druzbenopoliticnim orga­ nizacijam. Omejevanje administrativnega aparata je v tem casu potekalo povsod, tudi v gospodarstvu in oblastnih organih) stevilo profesionalnih kadrov so zmanjsevale tudi druge druzbenopoliticne organizacije,71 toda Ie odbori zenske organizacije so se moraE podrediti neposrednemu vod­ stvu OF. 67 AS 1800, GO AFZS, fase. 15, mapa 2, Informativni bilten 10 OF Slovenije, st. 12, Ljubljana, 3.10.1950. 68 Prav tam. 69 Vida Tomsic, Antifasisticki from zena Jugoslavije, v: Enciklopedija Jugoslavije 1, Leksi­ kografski zavod FNRJ, Zagreb 1955, str. 120; Lydia Sklevieky, Modeli integracije em an­ cipatorskog procesa: Antifasisticka fronta .lena Jugoslavije 1945-1953, v: Problemi st. 9, Ljubljana 1986, str. 22. 70 AS 1800, GO AFZS, fase. 15, mapa 2, Informativni bilten 10 OF Slovenije, st. 12, Ljubljana, 3.10.1950. 71 AS 540, RS ZSS, knjiga 16 (17), PoroCilo 0 delu Glavnega odbora ZSS (Zveze sindikatov Slovenije) za leto 1949, in knjiga 29, PoroCilo 0 delu Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije (ZSJ) za Slovenijo za leto 1950. ZENSKE, URESNICEVANJE £NAKOPRAVNOST1 IN AFZ 1945-1953 115 Spremembe so bile, vsaj v Sloveniji, vidne takoj. Vse do tedaj placa­ ne funkcionarke AFZS so bile premescene na druga delovna mesta) Ie pri glavnem odboru je ostala sekretarka kot »instruktor OF/I. Delo je za­ staIo, ker so bile bivse profesionalke zaposlene s prilagajanjem na nova delovna mesta, organizacije AFZ pa so cakale na »direktive od zgoraj.{J2 Sirile so se govorice 0 ukinitvi AFZ, »stara trenja« med aktivisti OF in ak­ tivistkami APZ niso prenehala, nekateri odbori AFZ so povsem preneha- 1i z delom, ponekod, predvsem na Primorskem in v celjskem okraju, so se pojavile parole, da je zenska organizacija nepotrebna, saj spada »zena itak sarno v kuhinjo« ipd.7 3 Kljub temu pa je Izvrsni odbor OF menil, da »tiste osnovne zenske organizacije, ki so bile delavne prej, delajo tudi od­ slej da so vzor za vsako moderno driavo zlasti kar se tice zensk.« (AS 1413, Osebni fond Vida Tomsic, skada 132, Pismo Ljube Prenner Lidiji Sent jure z due 20.4.1977, ki ga je Sentjuree­ va 26.4.1977 posredovala Vidi Tomsic.) ..... v MATliN ZENA .. Matere - delavke so nasa bodoCnost! ... Ze otroku, ki ga pesmje, naj dopove, zakaj ni dobil mleka; otrOku, ki je bil ie shodil, naj dopove, zakaj nima belega kruha; 123 otroku, ki je napol odrasel, naj dopove, odkod vsa ta nezaslisana krivica, ki jo mommo trpetij in ko bo otrok dora..<;el, naj mu pave natanko in po vrsti, kaj je bilo in kaj mora biti! - (;e bo vsaka mati stonZa to svojo sveto dolinost, nam ostane temelj naroda nedotaknjen, naSa mladina, tisti temelj, 1Ul katerem bomo gradili naprej.» (l van Cankar) I. Pomen materinstva V socialisticni Sioveniji Komunisticne poglede na zensko so nasprotniki komunizma takole predstavljali: »Komunisti govore 0 enakopravnosti zensk, 0 uveljavljanju zensk v vseh javnih In zasebnih poklicih, 0 zenski volilni pravici, skratka postavljajo zensko na isto mesto kot moskega, ne oziraje se na njene du­ sevne in zlasti bioloske posebnosti, in stem na njene posebne naloge v druzini.((1 Frve tri trditve nesporno ustrezajo resnici, napacno pa bi bilo trditi, da jugoslovanska partija ni upostevala bioloskih in psiholoskih po­ sebnosti zenske. Nasprotno, materinska vloga je ostala tudi v socializ­ mu najpomembnejsa zenska dollnost, kar je voditeljica AFZ J ugoslavije povsem jasno povedala: »Nesmiselno bi bilo, ko bi nasa organizacija ne upostevala najvaznejse vloge zene - materinstva.((2 V tej tocki se mnenja zagovornikov tradicionalne opredelitve zenske kot matere in gospodinje ter komunistov niso razhajala, pac so imeh povsem drugacno mnenje o veCini ostalih zenskih dolZnosti. Medtem ko $0 se prvi zavzemali za . nezaposleno zensko, ki praviloma ostaja doma jn skrbi za telesni in du­ sevni blagor lnoza in otrok,3 pa je predstavljala komunisticni ideal zapo- 1 Vloga in usoda zenske v rdeCi revoluciji, v: Slovenski dom, 29. januar 1944. 2 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291/48, Referat Vide Tomsic na konferenci AFZS, ver­ jetno 8.2.1948. 3 Taksno prepricanje je bilo splosno razsirjeno pred drugo svetovno vojno in je bilo povsem v skladu tako z duhom Obcega driavljanskega zakonika, ki je veljal v vsem obdobju prve JugosLavije, kot tudi Z okroz.nico papeza Pija XL 0 krscanskem zakonu. (Cas, Ljubljana 1930/31, str. 212.) 124 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM sIena in politicno dejavna mati.4 Sodelovanje zensk v gospodarskem in politicnem zivljenju je bilo neobhodno potrebno tako za nastanek kot za nadaljnji obstoj soeialisticne drzave,5 vendar pa zaradi tega zenska nika­ kor ne bi smela zanemariti svojih materinskih in gospodinjskih nalog. Politicno vodstvo je materinski vlogi zenske namenilo preeejsnjo po­ zornost iz razlicnih razlogov. Vedelo je, da nasprotniki komunizma spre­ tno izrahljajo strah pred spremembami, ki naj bi jih komunisti izvajali v zasebnem zivljenju. Prizadevno razsirjanje teorij 0 zenskah kot skupni lastnini, 0 skupnih kotlih in podobnih stvareh, ki naj hi bile nujen se­ stavni del vsake komunisticne druzbe, ni naletelo na gluha usesa. Zato so si partijski voditelji prizadevali dokazati, da nimajo taksnih nacrtov. In res jih niso imeli. Marsikateri od njih so namrec dobro poznali sov­ jetske razmere po revolueiji in niso hoteli ponavljati tamkajsnjih napak. Na lastne 06 so si ogledali zmedo in nered, ki jo je povzroCilo svobodno pojmovanje ljubezni in opuscanje tradicionalnega druzinskega zivljenja. Jugoslovankam so sieer polagali na sree, naj se zgledujejo po sovjetskih zenskah, pri celuer pa nikakor niso mislili na feministicne revolueionar­ ke, kakrsna je bila na primer Aleksandra Kollontaj, ki je zenske pozivala, naj se raje odpovejo ljubezni, moskemu in otrokom, kot da bi opustile svoje delo in poklie ter zatrle svoje ustvarjalne zmoznosti. 6 V mislih so Barbara Einhorn. ki je raziskovala vlogo zenske v socialisticnih in kapitalisticnih drZavah, je menila, da je priznavanje pomena ienske materinske vloge skupno obema sistemoma, s [0 razliko, da je sociaJizem ienski sieer primal enakopravnosc, vendar ne vsaki zenski, ampak Ie delovni (zaposleni) materi. Cehinja Eva Hauserova pa je zapisala, da je v so­ cializmu obstajal »materinski kult., - povelicevanje tradicionalnc zenske vloge kot zene, matere in gospodinje. (Barbara Einhorn, Cinderella Goes (0 Market, Citizenship, Gender and Women's Movements in East Central Europe, London - New York 1993, str. 40.) Nekaceri partijski voditelji so si najbrz iskreno prizadevali za odpravo tistega druzbenega sta­ nja, •• v katerem naravna bioloska funkcija zenske doloca vse njene dejavnosri in postaja njena usoda« (Vida Tomsic, Zenska v razvoju socialistiene samoupravne Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 83), verjemo pa nj bilo pray malo tudi taldnih, 10 so v javnosti sicer zagovarjali zaposleno in politicno dejavno iensko, v zasebnem zivljenju pa se stem nikakor niso strinjali. V spisu Nova morala in delavski razred, ki je izselleta 1930 v Berlinu, je A. Kol1ontaj »novo zensko« takole predstavila: "Ljubezen ji ne tvori vee edine zivljenjske vsebine, velika boli ji priznava Ie se podrejeno vlogo, kakrsno igra pri vecini moskih. Go(Ovo tudi za novo zensko pridejo v zivljeniu obdobja, ko ima ljubezen, strast ujeto njeno dU50, njen razum, njeno srce in njeno voljo, ko zatemni vse druge intercse in jih porisne v ozadje. V takih minutah lahko nova zenska doiivi najsurovejse drame, lahko se veseli in rrpi kakor zenska preteklosti. Toda zaljubljenost, strast, ijubezen: to so samo kratkocrajna obdobja v njenem zivljenju. Resnicna vsebina le-tega je 'sveto', ki mu nova zcnska sluzi: socialna ideja, zna­ nOSl, poklic, ustvarjanje. In to njeno delo, ta njen cilj ji je, novi zenski, veckrat vaznejsi, dragoccnejsi, bolj svet kakor vse radosti srea, vsi uzitki strasti.« (Aleksandra Kollontaj, Zenska v socializmu, Ljubljana, 1982, str. 65.) d MATI IN lENA 125 imeli sovjetski zenski ideal iz druge polovice tridesetih in iz stiridesetih let, iz obdobja) v katerem se je kljub mnozicni zaposlenosti zensk spet pojavilo povelicevanje materinstva in je bil uveden castni naZlV herojska mati, red materinske slave ter medalja materinstva? Idealna zenska iz tega casa je na delovnem mestu vestno izpolnjevala gospodarski nacrt, istocasno pa rociila in vzgojila Cim vecje stevilo novih drzavljanov. Zaradi de1a na gospodarskem in politicnem podrocju tudi jugoslovanska zenska nikakor ne bi smela pozabiti na svoje materinsko poslanstvo, se vee, iz­ polnitev tega poslanstva je bila skorajda neobhodno potrebna za uspes­ no javno delovanje: »S tern, ko klicemo slovensko zeno v javno zivljenje, ji ne smemo in tudi nocemo vzeti doma in druzine. Nasprotno, pray tista slovenska mati in zen a, ki je zrasla iz nase pristne slovenske hise, tista, ki ve, kaj je druzina, ki razume svoj vzviseni materinski poklic) taka zena more uspesno sode1ovati v nasem javnem zivljenju. Osvobodilna fronta noce zena politikantk, ki bi razumevale na ta nacin svoj de1ez v javnem in politicnem zivljenju, da bi zviska zavracale vse to, kar po naravi pripada zenan1, skrb in ljubezen do otrok. Ce bo slovenska zena in mati res ostala zena in mati in kot taka delova1a v javnem zivljenju, potem se bode uspehi njenega dela v resnici pokazali v polnem obse­ gu.«8 Politicne delavke pa naj bi kot »dobre matere, vzgojiteljice, dobre gospodinje, ki imajo pravilen odnos do druzine«, sluzile za vzgled vsem ostalim zenskam. 9 V Nasi zeni so se pojavljale fotografije vodilnih slo­ venskih politicnih osebnosti v druzbi svojih otrok. lO Partijski voditelji so se nasploh trudili, da zenske njihovih pozivov k vkljuCitvi v gospodar- Predgovor Mojee Dobnikar h knjigi Aleksandre Kollontaj 'lenska v socializmu, Ljubljana 1982, str. 15. Glej tudi: Lev Trocki, Izdana revolucija (1), Reka 1973, str. 102-103. 8 AS 1664, GO SPZZ, skatla 1, 1z referata 'lena pri izgradnji narodne oblasti na delovni konferenci aktivistk OF in SP'lZ v Ljubljani od 14. do 16. januarja 1945, Pismo Glavnega odbora SP'lZ za Slovenijo Pokrajinskemu odboru SPZZ za Primorsko z dne 17. januarja 1945. Glej tudi govor predsednika Narodne vlade Slovenije Borisa Kidrica na 2. kongresu . AFZ SJovenije) v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 49. 9 AS 1800, GO AF'lS, fase. 3, mapa 1, Zapisnik posvetovanja sekretark, pomocnic sekretark in vodij zdruzenega aktiva okrajnih organizacij AFZ za podrocje ljubljanske oblasti 3.4. 1950, 1z govora sekretarja Ijubljanskega partijskega oblastnega komiteja Vinka Sumrade. 10 V 4.-5. stevilki Nase zene jz leta 1945 je bila objavljena fotografija Vide Tomsic s sinckom v narocju (str. 57), v 10. s(evilki iz istega leta pa fotografija Pepce in Edvarda Kardelja s siDom (str. 200). V 11. stevilki Nase zene iz leta 1948 lahko najdemo fotografijo Udije Sent jure s hcerko (str. 300), v 10. stevilki jz leta 1953 pa fotografijo Borisa Kidrica s hcerko ,Jurkieo (str. 262). 126 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM sko in politicno zivljenje ne bi napaeno razumele. Predsednik slovenske vlade je zagovarjal tip »zenske - gospodinje«,l1 najvisji drzavni in par­ tijski voditelj pa je zenske veekrat osebno opozoril, da se zaradi sluibe in politike nikakor ne smejo odtujiti domu in druzini, skratka vsemu tistemu »vsakodnevnen1u delu, ki so ga kot zenske doUne opravljati«.12 Bolj ko se je cas vojne in revolucije odmikal v globine spomina, bolj je moski pozabljal na enakopravno sobojevnico,13 bolj ko so se gospodarske in politiene razmere v drzavi normalizirale, manj je drzava potrebovala tisto delavko in prostovoljko iz obdobja obnove, ki je v tovarni, rudniku ali na polju, opravljala mnoga, tudi tradicionalno moska dela, za katera veckrat, kljub prizadevanjem in naporom, ni imela dovolj telesne moCi.1 4 V zaeetku leta 1948 je Tito materinstvo proglasil za druzbeno koristno delo, nie manj pomembno od tistega, ki se opravlja v tovarni, podjetju ali ustanovi. 15 Potem so bile pri drzavnem in pri republiskih vodstvih AFZ ustanovljene sekcije »mati in dete«. Zgodbe 0 udarnicah, ki skupaj z rnoskimi presegajo norrne, 0 kmeckih zenskah, ki vodijo zadruge in upravljajo traktorje, ter so bile v slovenskern zenskem tisku tako priljub~ ljena terna v letih 1946 in 1947, so nadomestili prispevki 0 zenskah, ki dosegajo uspehe tako v poklicnem kot zasebnem zivljenju. Tako je bila na primer v peti stevilki Nase zene iz leta 1948 kot vzor ))nove zenske« predstavljena inzenirka kemije, vodja metalurskega laboratorija jese- 11 Zapisnik politbiroja CK KPS z dne 3.8.1945 vsebuje naslednjo Kidricevo izjavo: »Forsirati lip zenske gospodinje - ne frajle. Proti tem mladim puncam. Do kraja odpraviti profesio­ nalizem v AFZ in mladini.« (AS 1589, CK ZKS, skatla 1.) Zapisniki slovenskega partijskega vodstva iz [ega obdobja so resda pisani bolj telcgrafsko, zato vsebina ni vedno povscm jasno razumljiva. Morda je Kidric res hotel izraziti Ie svoj odpor do malomeseanskih go­ spodicen, tako imenovanih »fraj1«, kakor je avtorici povedala Vida Tomsic v razgovoru z dne 30.1.1998, vendar pa izraz "gospodinja~ dovolj jasno pove, da »emancipiranke«, pred kakrsnimi so svarili politicni nasprotniki komunizma, v povojni Sloveniji pod komuniscii':­ nim vodstvom niso hile zazelene. 12 Iz Titovega razgovora z zenami iz okolice Kranja v avgustu 1946, v: Nasa zena, st. 9, Ljub­ ljana 1946, str. 207. 13 Ta pojav ni nikakrsna jugoslovanska ali slovenska posebnost. Tudi v marsikateri drugi dr­ zavi lahko v vojnih in prvih povojnih Jetih zasledimo veCjo naklonjenost do zenskih pravie kG( sieer, kar dokazuje na primer tudi dejstvo, da je veliko zensk dobilo volilno pravico pray v letih po koncanih svetovnih vojnah (po 1. svetovni vojni: v Avstriji, NemCiji, ZDA, na Svedskem ipd.; po drugi 2. svetovni vojni v Franciji, Italiji ipd.). 14 Vee 0 (em v poglavju 0 zaposlovanju. 15 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, st. 2, Ljubljana 1948, str. 35. MATI IN ZENA Helena Puhar, llanica vodstva slovenske ienske organizacije) s hcerko Alenko) Ljubljana,januar 1947. Fotograflja je last Alenke Puhar. Angela Ocepek, predsednica slovenske ienske orgnizacije) s hcerkama Tatjano in Katjo) Ljubljana) verjetno 1947. FotografU'a je last Alenke Puhar. 127 128 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM niske zelezarne, izumiteljiea »patentirane lice za izdelavo zicnih vrvi«, obenem pa tudi skromna, prijazna in priljudna zenska, Ijubeca mati in skrbna gospodinja. 16 Po sporu z Informbirojem je zena, mati in gospodi­ nja vedno bolj stopaia v ospredje. Liki mladih partizank z odlocnim in neustrasnim pogledom, partizanskih mater, obicajno ostarelih kmetie z ruto na glavi, krepkih kmeckih deklet in marljivih tovarniskih delavk, so deloma sieer se ohranili svoje mesto v javnih glasilih, hkrati pa so se ob njih zacele pojavljati tudi podobe cedno oblecenih, neznih in na­ smejanih zensk, pogosto v druzbi zadovoljnih in okroglolicnih otrok, pa ceprav Ie v modnih rubrikah ali na umetniskih upodobitvah.17 Po letu 1948 je v Nasi zeni stalno narascalo tudi stevilo poucnih prispevkov 0 negi in vzgoji otrok, 0 zdravju in higieni, mnoiili so se kuharski in mod­ ni nasveti, predlogi za Iepso ureditev doma ipd. Spor z Informbirojem je proces spreminjanja zenske podobe olajsal in pospesil. Novo usmeritev je zagovarjala tudi Vida Tomsic. Ostro je zavrnila prepricanje, ki si ga je marsikdo ustvaril na osnovi fotografij sovjetskih zensk, da je »grdo« ob­ lacenje ena izmed znaCiInosti socializma. Menila je, da je taksna zahteva ne Ie nepotrebna, ampak celo nasprotna vsemu, za kar se zavzema prava socialisticna druzba, ki isce lepoto, veselje in raznolikost. Zato bi bilo treba jugoslovanske zenske nauCi ti, da bi se znale lepo obleCi in prijetno urediti dom, ne da bi za to porabile prevec dragocenega casa. 18 Po treh letih zivljenja v soeialisticni drzavi se je 0 materinskih in gospodinjskih naIogah zenske govorilo in pisalo bistveno vec kot v prvih povojnih letih. Razloga sta bila vsaj dva. Prvi je bil ta, da razvoj otroskih varstvenih ustanov in gospodinjskih servisov ni potekal v skladu s pri- 16 Avtorica clanka jo je takole predstavila: »Stopim v njeno stanovaoje. Inzeoirka Ekslova me sprejme veselo, domace. Prav nic strogosti oi bilo v njeni pojavi, Ie mocoo zavest je izrazala. Vzravnana, v beli haIji, ljubezniva, bi morala vsakomur vzbuditi najboljsi vtis. Oziram se po stanovanju. ISeem nekaj, kar bi mi dalo cutiti, da je to stanovanje znanstve~ nice, pogreznjene v knjige, vedno skionjene nad epruvete. Inzenirka Ekslova pa me je peljala v kuhinjo, ki je bila najobicajnejsa, prijetna druZinska kuhinja. Sredi kuhinjc je iz stajice dvignil proti materi svoje debelusne roeice s tistimi tolikanj ljubkimi vdoibinicami) mali Matjazek. 'Miso', ga je klicala mati. 'Sedaj (aka na sestrico ali bratca\ mi je dejala pol resno, pol veselo. Uganiia je, da sem to ze sam a opazila.« (Inzenirka Neza Eksel in njena patentirana zica) v: Nasa zena, st. 5, Ljubljana 1948, str. 139.) 17 Glej na primer stevilke Nase zene iz leta 1953. 18 Lydia Sklevicky, Modeli integracije emancipatorskog procesa: Antifasisticka fronta zena Jugoslavije 1945-1953, v: Problemi st. 9, Ljubljana 1986, str. 22 . - MATI IN ZENA 129 cakovanji,19 za nego in vzgojo mladih driavljanov pa je bilo treba poskr­ beti! Mnenje, da je za otroke in dom doHna skrbeti predvsem zenska, cetudi je zaposlena, je bilo med ljudmi morda se globlje zakoreninjeno, kot so pricakovali politicni voditelji. Ti so sieer se vedno poudarjali, da druzba ne hi smela pozabiti na razbremenitev delovnih mater, hkrati pa so si tudi prizadevali, da ienske ne bi pozabile na svoje dolinosti v dru­ zinskem zivljenju. Vodstvo socialisticne Jugoslavije je sieer ielelo uresni­ Citi Engelsove, Beblove in Leninove predstave 0 zaposleni ieni in materi, ki bo dobra delavka in skrbna mati, ne da hi morala zaradi tega ostati . v »duhamornem suzenjstvu« svojega doma in druiine, vendar pa je od ideje do njene uresniCitve se dolga pot. V casu, ko je primanjkovalo otro­ skih jasli in vrtcev, solskih kuhinj, delavskih menz, sivalnic, pralnic ipd., je bilo iivljenje povprecne zaposlene slovenske matefe, ki je hotela biti se dobra mati in gospodinja, zelo naporno. Povsem verjetno je tudi, da je propagando za vkljucevanje v poklicno in politicno iivljenje marsikatera zenska napacno razume1a, in si je predstavljala, da se bo v imenu »gra­ ditve socializma«( lahko izognila dotedanjim zenskim nalogam. Zato so si politicni voditelji prizadevali, da do podobnih »)nesporazumov« ne bi pri­ hajaio. Tudi oni se namrec niso mogli povsem odpovedati tradicionalne­ mu razumevanju zenskih doHnosti in Tito je ienske pogosto opozarjal, da se zaradi svojega javnega de10vanja ne smejo odtujiti »domu, druzini, vsakodnevnemu delu, ki so ga kot zenske dolzne opravljati«, da morajo izpolnjevati tudi vse tiste »obveznosti, ki jih imajo do svojega doma in svoje druzine«.20 Poleg tega je bilo takrat gospodinjstvo razumljeno kot nujen sestavni del materinstva, urejen in Cist dom, umiti, zdravi, pravil­ no hranjeni in Iepo vzgojeni otroci pa so v prvih povojnih letih nesporno sodili v delovno podrocje vsake zene in matere. 21 Zenski tisk je skusal pomagati s stevilnimi kuharskimi, sivalnimi, vzgojnimi, zdravstvenimi in 19 Gradnja jasli in vrtcev je bila zelo teiavna v casu) ko so bili v ospredju drugi cilji (izgrad­ nja teike industrije ipd.) in je primanjkoval0 vsega, od gradbenega materiala do ustrezno usposobljenega osebja. Poleg tega je takrat veljalo mnenje, da te ustanove pomenijo Ie »pomoc delovni zeni in materi«, in marsikdo se ni zavedal, da pravzaprav koristijo vsej druzini. Zato podjetja in oblastni organi veckrat niso kazali dovolj zanimanja za njihovo ustanavljanje celo, kadar ni primanjkovalo denarja. Vee 0 tern v poglavju 0 zaposlovanju. 20 .)Marsal Tito nam je dejal: 'Zenske organizacije morajo podpirati Ijudsko oblast pri njenem tdkem delu.'« (lz Titovega razgovora z ienami iz okolice Kranja v avgustu 1946) v: Nasa zena, st. 9) Ljubljana 1946, str. 207.) 21 Vee 0 tern: Nina Vodopivec, Podoba ienske v listu Nasa zena med leti 1945 in 1951, v: Kronika, .51. 1-2, Ljubljana 1999, str. 157. 130 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM drugimi nasveti, predsednica slovenske AFZ pa je opozarjala, da mlada dekleta materinstva ne bi smela jemati »prevec z lahke strani«. Menila je, ))da je treba zaceti vzgajati mladino v pravilnem odnosu do Cloveka, ma­ tere in materinstva ze v osnovni soli, da ne bo treba kasneje popravljati napak«, pri »zenski mladini« pa bi bilo treba »se posebej vzgajati smisel za higieno zena, bodoCih mater in za gospodinjstvo«, skratka, potrebno bi bilo zagotoviti, »da bo vsako mlado dekle ze v soli razumelo vazno vlogo materinstva pa ceprav si bo kasneje v zivljenju izbralo ta ali oni poklic«.22 Drugi razlog, zaradi katerega je bila zenska kot mati oziroma kot bo­ doca mati v mladi socialisticni drzavi se posebej pomembna, je bil iz­ razito politicne narave. Zenska je veljala za »prvo vzgojiteljico otroka« in za partijsko oblast, ki je zelela tim bolj utrditi novo druzbeno ureditev, s katero se niso strinjali vsi drzavljani,23 je bila vzgoja otrok se posebej vazna zadeva. Zato so politicni voditelji in voditeljice posvetili zenskam posebno pozornost. Treba je bilo pridobiti njihovo naklonjenost in jim dati toliko enakopravnosti, da so lahko samostojno vzgajale otroke v »duhu socializma«, ce ni slo dyugace, tudi proti volji moz in ocetov. II. Mati - prva vzgojiteljica otroka Takoj po vojni se ni bilo vsem popolnoma jasno, kaksna naj bi bila vzgoja v socialisticni Sloveniji. Tito, ki je spregovoril zenskam na njiho­ vern prvenl kongresu po osvoboditvi, se ni hotel povsem razkriti znacaja vzgojnih nalog v novi drzavi. 24 Zavrnil je tako zelje tistih, »ki bi hoteli, da 22 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 2, Referat Angelce Ocepek na plenumu GO AFZS, brez datuma (verjetno v 1. poloviei 1950). 23 Vida Tom!iic je menila, da pred soeializmu nasprotnimi vplivi niso varni niti najmlajsi: )lZe pri svojem otroku vidim, da prinasa jz prvega razreda domov rcakcionarne vesti, ki jih je sliSa] od sosolcev. To se pravi, da ze majhen otrok sestih let lahko misE drugace, kakor mis­ limo mi. Sam seveda tega ni kriv, toda kriva je vzgoja.« (AS 1800, fase. 11, spis st. 291 /48, 1z referata Vide Tomsic na konferenci AFZ Slovenije 8.2.1948.) 24 Tito, ki je bil v svojih nagovorih zenskam praviloma previdnejsi, bolj diplomatski od dru­ gih poHticnih voditeljev, morda nj iele} vseh novosti razkriti naenkrat, da se zenske ne bi pre vee prestrasile in odtegnile novi oblasti svojo pomoc. Po drugi strani pa je mozno tudi, da je namen soeialisticne vzgoje zamolcal tudi iz zunanjepoliticnih vzrokov, saj naj bi bile v tem casu v Jugoslaviji uradno se dovoljene razlicne politicne stranke. MATI IN ZENA 131 se nasi otroei v solah vzgajajo po starem sistemu«, kot tudi zahteve dru­ gih, ki so mislili, »da je treba vse obrniti na glavo in da je treba prenehati 5 staro vzgojo«. Glede necesa pa ni dopuscal nobenega dvoma: »Toda do . tedaj, do dokoncne resitve tega vprasanja J kako se bodo otrod vzgajali, ali bo verouk v soli obvezen predmet ali ne, to bo reseno kasneje, toda do tedaj imajo matere in sestre nalogo, da nase otroke ze od mladega vzgajajo v novem duhu, v ljubezni do nase domovine, do nase Jugoslavi­ je, v Ijubezni do te vel ike pridobitve bratstva in enotnosti, v ljubezni do nove oblasti itd. Ne zahtevamo, da jih vzgajajo v brezbostvu, ne zahte­ varno, da zanikajo vse to. Toda zahtevamo, da se nasim otrokom vsadi v duso taka ljubezen, kakrsno so nosiE v sebi borel na bojnem polju za to velicastno deIo, za te velicastne pridobitve. Zahtevamo, da to veepimo nasim.otrokOln, vse ostalo bo reseno.«25 V nas1ednjih 1etih se 0 vzgoji otrok ni veliko govorilo. Morda so bili politicni voditeIji prevec zaposleni z vprasanji obnove drzave, gospodarskimi nacrti in uveljavljanjem spre­ memb v politicnem zivljenju ali pa so se premalo zaveda1i izjemnega pomena vzgoje za utrditev in nadaljnji obstoj soeializma. Do leta 1948 se je zivljenje ze nekoliko ustalilo, politicno vodstvo pa se je vedno bolj obremenjeva10 z najrazlicnejsimi sovrazniki, zunanjimi in notranjimi, tako z resnicnimi kot tudi s tistimi, ki so bili Ie plod pretiranega obcutka strahu in ogrozenosti, ali pa si jih je bilo treba enostavno izmisEti kot uCinkovito propagandno sredstvo in v poduk neposlusnezem. Ti sovraz­ niki naj bi bili se z1asti nevarni m1adini, ki se nima jasno izobEkovanega mnenja in je zato dovzetnejsa za razlicne vplive. V taksnem vzdusju je Tito na 2. kongresu jugoslovanske zenske organizacije (januarja 1948) doloCiI vzgojo otrok za eno osrednjih nalog vsake zenske: »Ni dovolj, ce so otroci obleceni, nahranjeni itd., za nas je tudi vazno, da bodo ti otroci vzgojeni v duhu nove Jugoslavije. Ne dovolite, da bi nam sovrazniki nove Jugoslavije zastrupljevali in odtujevali nase otroke. Cuvajte nase otroke in bdite nad njimi, da bi lahko zares postali dostojni drzavIjani nase nove Jugoslavije, drzavljani nove socialisticne drzave. To je ena vasih najvaz­ nejsih nalog.«26 Kaksna pa naj bi bila vzgoja v ))duhu nove Jugoslavije«? OmogoCila naj bi ))oblikovanje novega Cloveka«, ki bo resen vseh pred­ sodkov in stare miselnosti preteklih dob«, ki bo zivel po nacelih soeiali- 25 Marsal Tito zenam Jugoslavije (Iz Titovega govora na prvem kongresu APZJ junija 1945), v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 45-46. 26 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Tiwvega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, St. 2, Ljubljana 1948, str. 35. 132 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM sticne morale in vzpostavil nov odnos do domovine, dela, lastnine, so­ Cloveka in samega sebe, ki bo znal ohraniti in naprej razvijati pridobitve NOB, ki bo ljubil partijo in njeno vodstvo. 27 Vzpodbujala naj bi k »vedri delavnosti«, vztrajnosti, hrabrosti, redoljubnosti in resnicoljubnosti, bu­ dila naj bi Ijubezen do domovine in »vseh tistih, ki so ustvarili in ki se danes grade svojo domovino«.28 Vzgoja v socializmu ne bi smela temeljiti na strahu in prisili,29 ampak na Ijubezni do vseh pozitivnih vrednot 30 in na dobrih vzgledih, ki naj bi jih otrok dobil tako v soli kot doma. 31 Do­ maea in solska vzgoja bi morali biti eim bolj usklajeni: »Na vsak naCin je treba odpraviti pri Ijudeh in predvsem pri starisih predsodek, da nova Jugoslavija omalovazuje druzinsko vzgojo. Nasprotno, mi se dobro za­ vedamo, da sarno solska vzgoja ali vzgoja v organizacijah 32 brez pravilne vzgoje doma pri starisih ne bo vzgojila otroka v pravega eloveka ampak licemerca.«33 Ceprav se je vedno pogosteje govorilo 0 vzgoji starsev ali 0 druzin­ ski vzgoji, je bilo vendar splosno razsirjeno mnenje, da je mati kot tista oseba, ki prva vzpostavi sdk z otrokom in se z njim navadno tudi najvee ukvarja, za njegov nadaljnji razvoj najpomembnejsa: »Druzinska vzgoja postavlja temelje vzgoji in je vazen vzgojni cinitelj. Njen glavni steber 27 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblasme konfercnee AFZ Mariborske ob­ lasti 30. julija 1949, govor Drage Humek. 28 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 3, spis st. 406/48, Zapisnik okrajne volilne konferenee AFZ Dravograd 28.11.1948, Govor Hilde Simoncic jz Marenberga 0 »ideoloski izgradnji nase zene". 29 Prav tam. ]0 "Ze starsi morajo navajati otroke na nacionalno zavest, na ljubezen do domovine in krepiti njihov patrioticni duh. Napacna je vzgoja starsev navajati otroke le radi bojazni ali 'greha'. V vzgoji je treba spremeniti motive, radi katerih se navaja otroke na delo, postenje, ucenje, disciplina, Ijubezen do starsev in domovineitd.« (AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis 51. 801 48, Zapisnik posveta na ministrstvu prosvete 6.2.1948, Iz razmisljanja dr. Vlada Smida.) 31 »Za uspehe vzgoje, za uresnicevanje nasega cilja je potrebno, da sta oce in mati politicno zavedna, vaz.no je, da otrok ze zgodaj cuti dolZnost do vkljucevanja v borbo za izgradnjo socializma v mestu in na vasi. Njuni odnosi morajo biti kulturni, prilike urejene (pogoji in sredstva za to danes so).« (AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblastne konfe­ renee AfZ Mariborske oblasti 30. julija 1949, Govor Drage Humek.) 32 Najverjetneje sta bili misljeni predvsem pionirska in mladinska organizaeija. 33 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis .51. 80/48, Zapisnik posveta na ministrstvu za prosve­ to 6.2.1948, iz razmisljanja Vlada Smida. Vida Tomsic pa je to misel takole razlozila: »Nemogoce je, da bi otrok v soli in pionirski organizaeiji sliSa} nekaj drugega kot doma, ker bo otrok sieer nujno obcutil, da nekdo laz.e. Zakaj bi bil nas otrok v dvomu kje je resnica.« (AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291148, Referat Vide Tomsic na konferenci AFZ 8. 2. 1948.) pi MATI IN ZENA 133 je rnati«.34 vNjen vpliv naj bi bil pomembnejsi od vpliva vzgojiteljev in uCiteljev: »Sola lahko opravi sarno en del. Najvec opravi mati. Kar je mati vsadila v svojega otroka, to tezko izrujes.~(35 Ceprav je bilo sieer. sodelo~ vanje oceta pri vzgoji otrok zazeleno (moski, ki se je z neznostjo in skrbjo posveeal svojemu otroku, je bi! vreden posebne pohvale),36 pa tisti, ki tega ni stori1, najbrz ni bil delezcn posebne graje,37 medtem ko so zenske pray radi opozarjali, da na svoje materinske doHnosti ne smejo pozabiti: »Brez dvoma pa je na tern podrocju v pry! vrsti doUna delati zena in mati, saj to so vsi veliki mozje ob vsaki priliki povdarjali, da mora .lena delati pri vzgoji mladega rodu ... «38 Prevladovalo je tudi mnenje, da so zenske zaradi prirojenega materinskega cuta, ki naj bi bil moenejsi od ocetovskega, obicajno bolj zaskrbljene za otrokovo usodo. Zato so jim tudi voditeljiee API veekrat polagale na STee, naj z ustrezno vzgojo po­ skrbijo za sreeo svojih otrok: »Me zene smo v prvi vrsti odgovorne zato kako se bodo poeutili danasnji otroei, ko bodo ze odrasli ljudje v novi druzbi, ki jo pomagamo z velikimi napori ustvarjati tudi me zene. Ce jih ne bomo vzgajali za tako druzbo, se bodo pocutili kot izkoreninjenei in nevarnost bo, da se v njej ne bodo znasli. Vsaka mati in .lena lahko prihrani to svojemu otroku, ee ga bo ze danes vzgajala za druzbo bo­ docnosti.«39 Tragicne poslediee »nepravilne~( vzgoje je se posebej stvarno predstavila Vida Tomsic: »Poglejte, se danes je na Slovenskem preeej ma­ ter, ki objokujejo svoje sinove bodisi padle kot belogardiste bodisi sedaj raztepene po vsem svetu na Koroskem, v Italiji in drugod, s katerimi se igrackajo ameriski imperialisti in jih ne puste nazaj, bodisi da se boje vr­ niti, ker imajo okrvavljene roke. Doma je njihova zemlja prazna, ceprav 34 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblastne konferenee mariborske oblasti 30. julija 1949, 1Z govora Drage Humek. 35 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291148, Referat Vide Tomsic na konferenci AFZ Slove­ nije po 2. kongresu AFZ Jugoslavije (verjetno 8.2.1948). 36 Glej na primer zgodbo 0 izjemno prisrenem in prijateljskem odnosu oceta, znamenitega znanstvenika, do svoje hcerkc. (Spostujte otroka, v: Nasa zena, St. 1, Ljubljana 1948, str. 30.) 37 Sodelovanje ocetov pri gospodinjstvu in vzgoji otrok se je zacelo v veeji meri poudarjati prott koneu obravnavanega obdobia. Vee 0 tem v poglavju 0 izobrazevaniu (vzgoja za ma­ terinstvo in gospodjnjstvo). 38 AS 1800, GO AFZ Sloveniie, fase. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblasme konferenee mariborske oblasti 30. julija 1949, lz govora Drage Humek. 39 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 3, spis St. 406/48, Zapisniki okrajne volilne konference AFZ Dravograd 28.11.1948, Govor Hilde Simoncic iz Marenberga 0 »ideoloski izgradnji nase zenct\. 134 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM potrebujemo delovnih rok. Te matere so vredne obzalovanja, toda mogo­ ce je njihova vzgoja vsadila v te otroke nepravilne odnose do skupnosti. Ne vselej, tada v veIiki meri so te matere napacno gledale na zivljenje. Verjele so tistim strahovom, s katerimi so jih reakcionarji napajali dan za dnem. Verjele so in pustile svoje otroke, danes pa jim je tezko.«40 Svarila so vcasih dobila tudi ostrejsi ton: »Ali mislite, da bodo sreeni otroci, ki jih vzgajate v sovrastvu do nove J ugoslavije? Ali mislite, da ne bo imel tak otrok, ko bo dorastel velike tezave sam s seboj, ali je potrebno, da bomo imeli kot drzava opravka z njim, ko pa lahko zraste v postenega in do­ brega cloveka.«41 Utrditev socialistienega druzbenega reda je zahtevala dosledno vzga­ janje otrok v socialisticnem duhu in temeljito politicno vzgojo vseh odra­ slih drzavljanov. Politicno usmerjenost zensk, ki naj bi imele kot matere prvi in veckrat najbolj odloCilen vpliv na vzgojo otrok, pa je bilo treba se posebej skrbno usmerjati in nadzorovati: »Ce hocemo prevzgojiti vse Ijudi, druzino, rnoramo predvsem prevzgojiti tudi zeno, da bo vsaka v lastni druzini ze otroke vzgajala v napredni miselnosti.«42 Za »prevzgo­ jo« zensk je bila zadolZena predvsem AFZ: »Mislirn pa, da je danes, ko imamo vso moznost, raz10ziti vsaki materi, da ji nocemo vzeti otroka, ampak da hocemo, da ga ima in da ga vzgoji v Cloveka, ki bo razumel, da je njegov interes na strani delavca in kmeta, ne pa na strani kapitalista, k1 sarno racuna na to, da bo nekdo krvavel zanL ki pa nikdar ni misEl na 40 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, Referat Vide Tomsic na konferenci AFZS 8.2.1948. 41 Prav tam. Vida Tomsic ni svarila brez osnove, 0 cemer prica pismo obupane matere na smrt obsojene hcerke: "Obracam se sedaj na Vas z upanjem, da bos(e kot mati in zena, ki je v iivljenju mnogo pretrpela, razumeli tudi mene - mater na smrt obsojenega dekleta - in mi s kako dobro besedo pomagaJi, da je ne izgubim ... Ker vern, da imate soeutno materin­ sko sree, Vas se enkrat prosim pomagajte mi da moja hcerka oscane pri zivljenju, z dclom za Ijudsko korist bo moja hcerka, jaz in vse moje sorodstvo popravljalo skodljivo delo moje hcerke in vsi bomo Vam vedno hvaleini ... « (AS 1413, Osebni fond Vida Tomsic, skatla 72, Pismo Helene Jakos Vidi Tomsic z dne 15.9.1948. Na prvi strani pisma je zaznamek, ki ga je napisala Vida Tomsic: Janez! Verjetno je bil misljen takrami slovenski notranji minister Boris Kraigher - Janez. Iz ohranjenega gradiva njenega osebnega fonda ni razvidno, ce se je Vida Tomsic dejansko zavzela za pomilostitev osebe, omenjene v zgoraj navedenem pismu. V knjigi Zdenka Zavadlava z naslovom Partizani, obvescevalci, jetniki, lz dosjeja Zavadlav 1944-1994 (Ljubljana 1996, V. poglavjc: dokumenti in fotografije, stran ni oste­ vilcena) pa je mogoce prebraci, da je bila Angela Jakus (verjctno je tu prislo do napake in je misljena Angela Jakas, saj se vsi ostali podatki ujemajo), rojena 12.7.1924 na Bizoviku pri Ljubljani, kat belogardisticna obvescevalka in ovajalka C1anov OF obsojena na smrt s streljanjem, in da je bila kazen izvrsena 25.11.1948 v Ljubljani. 42 AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2 (DE, sindikati, AFZ, petletka) . "" MATf IN ZEN A 135 to, kako zivita kmet in delavec - mislim, da je danes osnovna naloga nas kot zenske organizacije, da vzgojin10 vsako mater v resnicno vzgojiteljico otrok, vzgojiteljico, ki bo s svojim primerom in vsakodnevnim odnosom do domovine vlivala v svojega otroka pravega duha.«43 Sprva je obstajalo pricakovanje, da bo mati ob izdatni pomoCi uci­ teljev, vzgojiteljev, pionirskih voditeljev in drugih uspela zadovoljivo opraviti vzgojne naloge. Toda »prevzgoja« mater ni potekala v skladu s pricakovanji. Edvard Kardelj je svoje nezadovoljstvo z delom API tako­ Ie izrazil: ,)Zaradi slabega dela zenskih organizacij prihajajo v mnogih krajih nase dezele kmetice cedaJje bolj pod vpliv duhovnikov, pod vpliv verskih predsodkov in vsakovrstnih sleparstev, kar ima seveda negativen vpliv tudi na vzgojo otrok. Ce hocemo resiti otroke in zagotoviti, da bodo jutri koristni CIani nase socialisticne druzbe, moramo danes resevati ma­ tere, ki vzgajajo te otroke.«44 Vedno oCitneje je postajalo, da vpliv sole in raznih organizacij v nobenem pogledu ne more odtehtati »vpliva doma­ cega okolja«,4s in da zaposlene matere ne zmorejo uresniCiti vseh ciljev socialisticne vzgoje, ki je vkljucevala tudi marljivost, prizadevnost, redo­ lj,ubnost, vzorno vedenje ipd. Mnozile so se namrec pritozbe, da veliko otrok nezadovoljivo opravlja svoje solske obveznosti, da se mnogi med njimi neprimerno obnasajo do starejsih, da se sirijo slabe navade med mladimi ipd. 46 Verjetno so pray taksni problemi vzpodbudili politicne voditelje, da so zaceli pogosteje poudarjati vzgojno vlogo obeh starsev. Vida Tomsic je na primer v radijski oddaji ob 8. marcu 1952 takole raz­ misljala: »Vzgoja otrok je seveda vazen del materinstva, a je obenem veli­ ko sirsi problem, ki ga mati sarna ne more resevati. Socialisticna druzba mora iz svojih najglobljih osnov vzgojo otrok postaviti v prvi vrsti kot druzbeno na]ogo in jo kot tako resevati. Nelnogoce si je zamisljati vzgojo otrok brez tesnega sodelovanja obeh roditeljev, druzine kot celote, sole, 43 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, Referat Vide Tomsic nJ konferenci AFZS 8.2.1948. 44 AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2, Govor - diskusija Edvarda Kardelja na 7. razsirjenem plenumu CK KPS 26.-27.1.1952. 45 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 3, Poroblo 0 seminarju v Trebnjem z dne 18.9.1949. 46 Taksna opazanja niso prihajala le iz vrst uCiteljev in vzgojiteljev, nanje je leta 1952 opo­ zoril tudi Edvard Kardelj na razsirjenem plenumu slovenske partije: "Res je, da nasih ouok ne uCimo, kaj je vljudnost, da se morajo Ijudje med ~ebaj pozdravljati, da morajo mlajsi spostovati starejse in da je psovanje in preklinjanje pravzaprav nespodobno za cloveka. Celo za lake stvari smo postali nemarni in jih v soli ne vzgajamo ... « (AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2, Govar - diskusija Edvarda Kardelja na 7. razsirjenem plenumu CK KPS 26.-27.1.1952.) 136 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM vrste druibenih organizacij, Partije in Ijudske oblasti.«47 V prvi polovici petdesetih let so pojmi kot vzgoja starsev, druzinska vzgoja, starsi - prvi vzgojitelji scasoma skorajda povsem izpodrinili v prvih letih prevladu­ joe pojem matere kot prve in najpomembnejse vzgojiteljice otroka. 48 Po »sili razmer« se je torej vedno bolj uveljavljalo mnenje, da sta za vzgojo otrok odgovorna oba roditelja, eeprav bi bilo seveda napacno zanikati, da se tudi odslej zene v povpreeju niso ukvarjale z otroki vee kakor nji­ hovi mozje. 49 Istoeasno pa so partijski voditelji vedno bolj poudarjali, da domaea vzgoja vpliva predvsem na custveni razvoj otroka,50 med­ tern ko naj bi skrb za izoblikovanje njegovega svetovnega nazora v vedno vecji meri prevzemala sola oziroma drzava in stem partija. Verjetno ni zgolj slucaj, da je prislo hkrati s poudarjanjem eustvene vloge druzine in z zmanjsevanjem njene vloge na drugih vzgojnih podrocjih tudi do ostrejsega nadzora nad uCitelji in kulturnimi delavci, ukinitve verouka v solah, izkljuCitve teoloske fakultete iz sklopa univerze ipd. 51 V preteznem delu obravnavanega obdobja, ko je bila stara, tradicio­ nalna delitev dela v druzini se zelo razsirjena in drzava zaradi material­ nih ter kadrovskih tezav se ni bila sposobna vzpostaviti taksnega vzgoj­ nega in solskega sistema, kot bi si ga zelela, pa je bil vpliv materinske vzgoje silno pomemben. Od njene vzgoje je bila namree v znatni meri odvisna ohranitev socialisticnega druzbenega reda v slovenskem prosto­ ru. 52 Zato je partijsko vodstvo izoblikovalo dokaj natancno predstavo 0 47 AS 1413, Osebni fond Vida Tomsic, skatla 73, Govor Vide Tomsic za radio Ljubljana, 7.3. 1952. 48 Glej na primer: AS 1800, fasc. 3, mapa 3, Zakljucki posvetovanja 0 vzgojnih vprasanjih, 17.3.1950; lz razprave 0 danasnjem polozaju kmecke zene (na 4. kongresu AFZI), v: Nasa zena, St. 11, Ljubljana 1953, str. 301 itd. 49 Ob tern pa vse krivde nikakor ne bi smeli zvaliti Ie na moske. Ceprav so skrb za otroke kot izrazito "zensko delo« pogosto zares odkIanjali, so bile veckrat pray zenske tiste, ki se vlogi "notranjega ministra« v druzini niso hotele odpovedaii. Vee 0 tern; Nina Vodopivec, Podo­ ba in polozaj zenske v Ljubljani med Ietoma 1945 in 1951 (Diplomska naloga, Univerza v Ljub\jani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), Ljubljana 1999, str. 74-82. (Odslej: Nina Vodopivec, Podoba in polozaj zenske ... ) so "V druzini naj najde otrok njemu toliko potrebno individualno ljubezen in skrb) obenem pa naj v njej dobi tudi ze osnovne crte svojega znacaja.« (AS 1413, Osebni fond Vida Tom­ sic, skatla 73, Govor Vide Tomsic za radio Ljubljana, 7.3.1952.) 51 AS 1800, GO AFZS, fasc. 18, mapa 2, Govor - diskusija Edvarda Kardelja na 7. razsirjenem plenumu CK KPS 26.-27.1.1952. 52 "Povojno poslanstvo Slovenk je postala vzgoja novega rodu in pray z vzgajanjem mIajsih rodov so lahko zenske najbolj podpirale organe ljudske oblasti, ki so ustvarjali novo 'roje· no' druzbo.« (Marta Verginella, Nase zene volijo, v: Nase zene voIijo, Ljubljana 1999, Str. 77.) « MATI IN ZENA 137 tern, kaksna bi morala biti vzgojiteljica mladih drzavljanov socialisticne Jugoslavije. Bila naj bi: - socialno eu teca; - lojalna socialisticni oblasti; - izobrazena; - zaposlena; - politicno dejavna; - odgovorna do bodocega materinstva; - enakopravna partnerica v zakonski zvezi. Mati naj ne bi skrbela Ie za svoje otroke, ampak naj bi bila pripravlje­ na pomagati vsem pomoCi potrebnim. Ljubila naj bi svojo socialistieno domovino in njene voditelje in to svojo Ijubezen naj bi vsadila tudi v srca svojih otrok. Eila naj bi tako izobrazena, da bi znala otroku ze v predsolski dobi razloziti naravne in druzbene pojave v taksnem smislu, kot jih bo kasneje poucevala sola. Po otrokovem vstopu v solo pa naj bi bila sposobna nadzorovati njegovo delo, mu po potrebi pomagati pri ucenju in sodelovati z uCitelji pri oblikovanju njegovega svetovnega na­ zora. 53 Ustrezno izobrazene matere naj bi bile tudi dobro seznanjene z »)reakcionarnim delovanjem nase protiljudske duhovsCine« in Vatikana in naj ne bi vee ,)]ahkoverno in nekontrolirano« prepuseale svojih otrok njihovi vzgoji. 54 Dejavno naj bi sodelovale v gospodarskem in politicnem razvoju drzave, »zakaj Ie zene, ki so zavestne graditeljice socializma so lahko tudi svojim otrokom najboljse vzgojiteljice.«55 V druzinah, kjer sta zaposlena oba starsa, naj bi otroci dobili tudi najboljsi vzgled za kasnejse oblikovanje svojega lastnega zivljenja. Zenska naj bi imela odgovoren od­ nos do bodocega materinstva, ze rojenim otrokom pa naj bi omogoCila Gim boljse zivljenjske pogoje. V obravnavanem obdobju naj bi bilo za otroka se najbolje, ce sta bila starsa porocena. V zakonski zvezi bi morala biti zena enakopravna z mozem in to ne Ie zaradi svojih koristi, ampak 53 AS 1800, GO AFZS, fasc. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblastne konference AFZ Mariborske ob­ lasti 30. julija 1949, Govor Drage Humek. Glej tudi: AS 1800, GO AFZS, fase. 11,236) Resolueija 2. kongresa AFZ Jugoslavije 0 brizi za djeeu i mladc narastaje. 54 AS 1800, GO AFZS, fase. 5, mapa 2) spis st. 640/48, Policicni referat na vo1ilni konferenei Mestnega odbora AFZ Ljubljana (brez datuma). 55 AS 1800, GO AFZS) fase. 13, spis st. 108/48, Govor Vide Tomsic na 3. kongresu AFZ Slove­ nije, str. 18. 138 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM tudi zato, ker naj bi enakopraven poloiaj obeh zakoncev pripomogel k pravilnemu oblikovanju otrokove osebnosti. 56 o socialni dejavnosti zensk, njihovem odnosu do socialisticne obla­ sti, njihovem izobrazevanju, zaposlovanju in politicni dejavnosti bodo natancneje spregovorila naslednja poglavja. Zato born na tem mestu po­ svetila pozornost Ie odgovornosti do bodocega materinstva, odnosu do zakonske zveze in polozaju zenske v njej. III. Odgovornost do bodocega materinstva 1. Moralno vedenje Navodilo Vide Tomsic, clanice slovenskega in jugoslovanskega par­ tijskega vodstva, voditeljice drzavne zenske organizacije, ki se je v vsem obdobju druge Jugoslavije ukvarjala z vprasanji zenskih pravic, je bilo nedvoumno: »Prav je, da se nova zena zaveda enakopravnosti, toda za­ vedati se mora tudi dolinosti in spostovanja do bodocega materinstva.~(57 Spostovanje do materinske vloge zenske pa je vkljucevalo doloceno mo­ ralno drio in odgovoren odnos do nerojenega bitja. Tudi v drugi Jugoslaviji so veljala tista moralna nacela, ki so jih jugos­ lovanski partijski voditelji zagovarjali ze v predvojnem obdobju. Odnosi med spoloma naj hi temeljili na tovaristvu in na »proletarski morali«. Ne­ dopustno naj bi bilo grobo ravnanje z zivljenjsko sopotnico, pogosto me­ njavanje zakonskih partnerjev in vsakrsno lahkomiselno vedenje. 58 Toda 56 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 102/48, Tezc za predavanje v tednu matere in otroka v Jetu 1948. Glej tudi spis st. 80/48, Zapisnik posveta pri prosvetnem ministrstvu 6.2.1948, Predlogi dr. Vlada Smida. S7 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946. 5R lz besed J osi pa Broza na 5. drzavni konferenci KPJ okto bra 1940. Cit po: Vida Tomsic, Komunisticna panija Jugoslavije v boju za emaneipacijo zensk, Ljubljana 1978, str. 25. Se posehej pa so te zapovedi veljale za komuniste, ki naj bi s svojim osebnim Zivljenjem sluzili kor vzgled vscm ostalim. Franc Leskosck - Luka je na primer menil, da je treba izkljuCiti iz partije vse, ki "nimajo Cistega osebnega zivljenja«, pred sprejemom v KPJ pa bi se bilo treba prepricati »0 preteklosti« in 0 ~osebni posten05ti~( kandidata. (AS 1664, GO SPZZ, skatJa 1, PoroCilo Mire Kraigher z dne 18.1.1945 ° deJovni konferenci zena za Ljubljansko pokrajino, ki je bila od 14. do 16. januarja 1945.) MATJ IN ZENA 139 teh zahtev se lnnogi niso drzali) se posebej mladi Ijudje, in politicno vod­ stvo jih je pogosto opozarjalo na nepravilnost taksnega ravnanja. 59 Ne smemo sieer zanikati, da so partijski voditelji dosledno zagovarjali uve­ Ijavitev enotnih moralnih nacel za oba spola) vendar pa so bile zenske kot bodoce matere tiste, ki so jih opozarjali pogosteje. Takoj po koncani vojni, ko naj bi bila - tako kakor se rado zgodi v povojnih casih - »spro­ scenost v zraku«, je Vida Tomsic clanice AFZ takole nagovorila: »Komu­ nisti so za svobodno Ijubezen) toda svobodno od vseh predsodkov. Ne tako, da bi imela zena vsak teden drugega moza. Posebno mladina v tern veckrat gresi. 16-1etno dekle se ni tako brihtno kot je 30-letna zena. Tre­ ba je v tern pogledu mladino uCiti~ pa ne samo uCiti) temvec v zivljenju tudi izvajati.«6o Politicnim delavkam zenske organizacije je narocala, naj skusajo pomagati mladim dekletom) da bodo znale sprejeti modre ziv­ ljenjske odloCitve, taksne) ki ne bodo v nasprotju z dolZnostmi in s spo­ stovanjem do njihove bodoce materinske vloge. Pa tudi same hi morale bolj kot dotlej skrbeti, da ne bodo s svojim obnasanjem dajale slabega vzgleda: »Tu treba danes precej zaustaviti, kajti nase a'ktivistke se pre­ vee svobodno obnasajo.«61 Kot vzor naj bi sluzila delovna zena in mati iz Sovjetske zveze in ne kaksna »rneseanka iz zahoda«, kakor na primer Francozinja, ki »pozna sarno flirt«.62 Se zlasti problematicni so bili pri­ meri mladih dek1et s podezelja, ki so se zaposlila v mestih. Iz zapisnika delovne konference z oblastnimi sekretarkami AFZ 1ahko razberemo sle­ dece: »Tovarisiea Vina Simonic iz Maribora poroca) da je org.63 instruk­ torska komisija ugotovila porazno sEko, na pro tam, kjer so prisla mlada dekleta z drugih krajev na sta1no zaposlitev v tovarne, jim je tovarna napravila skupna stanovanja. Nadalje se ni vee brigala za njih. Vidi se, da je dosti m1adih deklet noseCih. Vse premalo se vodi briga za Ijudi, ki so prisE od drugod. Takih primerov je bilo tudi v frontnih brigadah.«64 Partijski voditelji so torej tako kot pred vojn0 65 tudi po njej odklanjali 5'1 Vee 0 napacnem razumevanju "proletarske morale« glej v poglavju 0 odnosu KPJ do zen­ skega vprasanja pred letom 1945. 60 AS 1800, GO AFZS, fasc. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946 61 Pray tam. 62 Pray tam. 63 Organizacijsko. 64 AS 1800, GO AFZ, fase. 6, mapa 1, Zapisnik delovne konference Z oblastnimi sekretarkami 15.10.1949. 65 Glej poglavje: Odnos KPJ do zenskega vprasanja v obdobju do leta 1945. , - 140 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIAUZEM »anarhicno 'svobodo' brez vseh ozirov v Ijubezenskih odnosih(.66 Ce so govorili 0 svobodni Ijubezni, so hoteli povedati, da bo Ijubezen v brez­ razredni druzbi, ki ne pozna izkoriscanja, »svobodna v tern srnislu, da se ne bo ozirala na druzbeni polozaj zakonskega druga in da v zakonski zvezi ne bo iskala gmotne koristi«.67 Zahtevali so resen in odgovoren od­ nos do soCloveka, tudi do se nerojenega otroka, poudarjali so tovaristvo in ljubezen rned zakoncema ter pozivali, da je treba miade Ijudi vzgojiti v spostovanju do teh vrednot. Vendar so mnogi se tudi potem, ko je ze minil cas sproscenega vzdus­ ja prvih povo;nih let, se vedno menili, da socializem dopusca ali celo za­ hteva, »da se cIovekova osebnost osvobaja vseh morainih pregraj((, in niso razumeIi, da lahko tako pojmovana egoisticna svoboda, ki se ne ozira na socloveka, povzroci »nesvobodo in neenakopravnost drugega«.68 Zato je politbiro CK KP} skienil uvesti v sole nov predmet, poimenovan socia­ listicna morala. Edvard Kardelj je na 7. razsirjenem plenumu CK KPS januarja 1952 razlozil, da to ne bi smel biti nikakrsen »nov katekizem«, ampak preprosto »pouk 0 tern, kako naj se Ijudje med seboj obnasajo«) ki naj hi vkljuceval tudi spolno vzgojo: »Tu je tudi vprasanje seksualne vzgoje, kar velja manj za nizjo solo kot za srednjo solo in je to koncno tudi vprasanje celotnega nasega vedenja in pa tudi borbe za Iik komu­ nista, za tip partijca. V zadnjem casu imamo med nasim partijskim ka­ drom zelo veliko oCividnih umazanij na liniji seksuaine morale. V nasih organizacijah, ziasti v mladinskih je tako stanje, da postena mati ne pu­ sti svoje hcerke tja, ne zato, ker so tam komunisti, ampak zato, da je ne bi moralno pokvariIi. Liberalizem nam je v tern pogledu prinesel sarno negativne rezultate. Kako je ta stvar nagrizla in demoralizirala naso mla­ dino je dokaz zlasti stanje pri zenskah in mladih dekletih. To je opaziti bolj pri njih kot pri moskih, ker smo opustili borbo za socialisticno etiko in socialisticno moralo. Zato mislim, da je treba zlasti v srednjih solah in v celotnem nasem politicnem zivljenju to vprasanje zaostriti. To je sicer sarno eno izmed vprasanj, vendar koncno izredno vazno vprasanje 66 Vida Tomsic, 0 zakonski zvezi in druiini v socializmu, Predavanje za aktiv zveze komuni­ stov beograjske univerze 23. marca 1956, v: Vida Tomsic, Zenska, delo, druzina, druzha, Ljubljana 1978, suo 295. 67 Pray tam. 6B Vida Tomsic, Druzina v nasi druzbi, Predavanje na seminarju 0 problemih druzine in vzgojc, ki je bil od 6. do 9. novembra 1962 na Bledu za sodelavce vzgojnih posvetovalnic, Izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije kot prilogo Glasila DPM (Drustvo prijateljev mladine) st. 10, Ljubljana 1962, str. 9. MATI IN lENA 141 socialisticne morale. Zato se mi zdi, da bo moral politbiro prevzeti nase nalogo, da Cimprej izdela nacrt za uvedbo takega pouka v solah, tako da bi vsaj v jeseni, ce ze ne med solskim letom tak pouk uvedli.«69 Kmalu potem je bila socialisticna morala zares uvedena v sole, rasle so najraz­ licnejse posvetovalnice, nastajati so zacele sole za starse ipd. 2. Vprasanje splava Odgovoren odnos do materinstva je vkljuceval tudi resen premislek o prekinitvi nosecnosti. Kaksna pa je bila dedisCina? V prvi J ugoslaviji je vprasanje splava od leta 1929 dalje urejal ka­ zenski zakonik z dne 27. januarja 1929)70 ki je dopuscal prekinitev no­ secnosti iz zdravstvenih razlogov (173. Clen) in je bil do zenske bistveno prijaznejsi od prejsnjih zakonskih predpisov, ki so sCitili Ie plod, na ziv­ Ijenje matere pa se niso ozirali. 71 Prekinitev nosecnosti iz drugih raz­ ]ogov je bila kazniva, kazen pa je zadela tako zensko kot tistega, ki je k splavu kakorkoli pripomogel. 72 Zaradi slabih razmer, v katerih so zivele stevilne delavske druzine, se posebej v obdobjih gospodarskih kriz) 73 pa je bila nosecnost zanje veckrat tragedija kot veselje. Tudi polozaj drugih 69 AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2) Govor - diskusija Edvarda Karde1ja na 7. razsirjenem plenumu CK KPS 26.-27.1.1952. 70 Sluibene novine kraljevinc Srba, Hrvata i Slovenca, St. 310, 27. januar 1929, v; Uradni list ljubljanske in mariborskc oblasti, St. 74,18. julij 1929. 71 Angela Vode, Dr. Ferdo Culinovic, Zena v nasem krivicnom (kazenskem) pravu, v: Zenski svet, st. 1 (januar), Ljubljana 1936, str. 19. 72 Zenska je bila lahko obsojena najvec na tri leta zapora, vendar ie smelo sodisce v posebno »lahkih« primerih omiliti kazen, "nezakonsko macer pa, ce ie sarna odpravila plod, tudi oprostiti vsake kaznjll (Clen 171). Tisti, ki je zenski dal sredstvo za odpravo ali pa je plod sam fizicno odstranil, je bil kaznovan s strogim zaporom, kazen za zdravnika ali babieo, ki sta za splay prejela plaCilo, pa je znasala do 5 let robije. Zdravnik in babka sta bila kaz­ novana z zaporom do enega leta tudi v primeru, ce sta i.e zaceti splay dokoncala, in tega nista priiavila pristojnemu organu (172. clen). Kdor je plod odpravil proti volji zenske, je bil kaznovan z robijo najmanj petih let, ce pa je ta pri tern umrla, je kazen znasala najmanj 5 let robijc (173. clen). S strogim zaporom do enega leta je bil kaznovan vsak, ki je v javno­ sti ali zasebno ponujal odpravo plodu za denar (174. clen). 73 Delavec, ki je moral prezivljati zeno in deset otrok, je na primer v 14 dneh zasluzil 249 dinarjev in 70 par. Del je sel za placilo dajatev, dobro polovico, ki je ostala, pa je odtegnil "konzum. za zivila«. Na dan plaCila torej ni prejel pray nicesar. (Angela Vode, Zen a v seda­ nji druzbi, v: Spol in upor, Zbrana dela Angele Vode, I. knjiga, Ljubljana 1998, str. 202.) 142 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM zaposlenih mater ni bil roinat,74 posebej pretresljive pa so bile tragicne usode, ki so jih dozivljale zrtve posilstev in alkoholizma.7 5 Zato je hilo vedno vec taksnih) ki so Inenili, da je brezsrcno siliti zenske in dekJeta, da rodijo otroke, ki jih ne morejo preiivljati, se zlasti zato, ker so bile prizadete Ie najrevnejse, prelnoznejse naj bi si namrec prekinitev neza­ zelene nosecnosti zlahka placale (zagrozene kazni oCitno niso prepre­ cile opravljanja splava za denar). Tako so kljub velikemu nasprotovanju nekatera zenska drustva ze leta 1933 v Ljubljani organizirala zborova­ nje za legalizacijo splava iz socialnih raziogovJ6 Tudi KP je v tridesetih letih, predvsem v casu delavskih akcij, zacela razmisljati 0 svobodnem odlocanju 0 rojstvu otrok, »ker so takrat zenske mnozicno splavljale pri mazaCih in ni bilo dovoljeno imeti zdravniske pomoCi, razen za vehke denarje, splay je bil poglavitni socialni problem zensk ... 77 Na 5. drzavni partijski konferenci je med tiste »zenske zahteve, ki jih mora proletariat uvrstiti v svoj program«, vkljuCila tudi »dovolitev splava, dokler ne posta­ nejo razmere taksne, da bodo matere lahko brez skrbi rodile«.7 8 Vendar pa se jugoslovansko partijsko vodstvo v prvih letih po konca­ ni vojni se ni odlocilo za razsiritev pravice do splava. Vida Tomsic, ki je pomemben del svojega politicnega delovanja posvetila pray nacrtovanju druzine, je taksno odlocitev takole obrazlozila: »Obstajalo je mnenje, da je 0 resnicni pravici odlocanja 0 rojstvu otrok mogoce govoriti sarno pred zanositvijo in da je cilj druzbene akcije ustvariti pogoje za to. Odnos do liberalizacije splava je bil v zacetku restriktiven, cetudi je bil sprejet kot ena izmed metod pri nacrtovanju druzine. Obstajalo je prepricanje, da bi popolna legalizacija splava, pri nerazviti zdravstveni sluzbi in bolj ali manj nizki higienski kulturi, se bolj ogrozila zdravje zenske in zmanjsala 74 Marsikatera porocena uradnica je izgubila sluzbo, ce je 2anos11a. (Angela Vode, Zena v sedanji druzbi, v: Spol in upor, Zbrana dela Angele Vode, I. knjiga, Ljubljana 1998, str. 204.) 75 Dvanajsc1ema deklica, ki jo je posilil lastni oce - alkoholik, je na primer raje storila sarno· mor, kot da bi donosila otroka. (Angela Vode, Zen a v sedanji druzbi, v: Spol in upor, Zbra­ na dela Angele Vode, L knjiga, Ljubljana 1998, str. 2(2). 76 Pray tam, str. 203-204; AS 1872, Zbirka spominskega grad iva 0 delavskem gibanju in na­ rodnoosvobodilnem boiu, skatla U-V, Angela Vode, Znacaj in tlSoda, mapa 5, str. 129-131j Zenski pokret, st. 4-5, Beograd, april - maj 1933, str. 52. 77 Vida Tomsic, Vloga prava v razvoju druzinskih razmerij (Predavanje na pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 22. novembra 1982), Uvodno poglavje v: MirosJava Gee - Korosec, Druzinsko pravo SFRJ, 2. del, Ljubljana 1984, str. 14. 78 Referat Vide Tomsic na 5. dr.zavni konferenci KP) oktobra 1940, v: Vida Tomsic, Zenska, delo, druzina, druiba, Ljubljana 1978, stI. 21. MATI IN ZENA 143 zanimanje za prevencijo.«79 K tej odloCitvi so pripomogle tudi negativ­ ne izkusnje Sovjetske zveze, verjetno pa tudi dejstvo, da je bil tudi tam splay po letu 1936 ponovno prepovedan: »Navsezadnje pa se lahko ne­ kaj nauCimo tudi iz sovjetskih izkusenj 0 legalizaciji splava po revoluciji. Iz objavljenih govorov sovjetskih zdravnikov na kongresu v Kijevu leta 1927, kjer so povzeli rezultate po nekaj letih, ko je bil splay legaliziran) lahko vidimo, da je bilo stevilo ilegalnih splavov zelo veliko, eetudi je bil mozen legaIiziran splay v ustreznih ustanovah, pa tudi to, da so imeli celo legalni splavi precej hude posledice za zdravje zensk. Zgodilo se je se nekaj drugega: poveeal se je odstotek noseenic, saj je legaIizacija spla­ va zenske oCitno napeljala k temu, da so zanemarjale celo najobieajnejsa zasCitna sredstva. Zmanjsalo pa se je stevilo porodov.«80 Jugoslovansko politieno vodstvo se je sprasevalo: »Kaj torej eaka zensko, ee bi legaIizira­ Ii splay? Vzemimo najboljso n10znost: zdrava zenska in strokovna pomoe - po nekaj splavov na leto - kaksna naj bo perspektiva?« Zato se je raje odloeilo za postopno liberalizacijo splava )ob vzporednih prizadevanjih, da se razsiri preprecevanje zanositve kot glavna metoda odloeanja.«81 Prvi ukrepi nove oblasti na tern podroeju so bili namenjeni predvsem omejevanju ilegalnega splava,82 zato je tudi socialistiena zakonodaja spr­ va splay dovoljevala Ie izjemoma, sieer pa je bila prekinitev noseeno­ sti prepovedana in opredeljena kot kaznivo dejanje. Kmalu po sprejetju ustave leta 1946 je bil sprejet tudi zakon 0 prekinitvi noseenosti, ki je bil nekajkrat spremenjen in dopolnjen.83 1z razgovorov s posameznieami, ki 79 Vida Tomsjc, Preobrazba druzinc, Uvodno poglavje v: Miroslava Gee - Korosec, Druzinsko pravo SFRJ, 1. del, Ljubljana 1981, str. 10. 80 Vida Tomsic, Ali je Jegalizacija spJava sprejemljiva reSitev (Prispevek je bil objavljen v Bor­ bi z dne 17. januarja 1954, st. 13, str. 1), v: Zenska, delo, druzina, druzba, Ljubljana 1978, str. 411. Podatkj 0 stanju v Sovjetski zvezi so bili resnicno strasljivi: leta 1909 naj bi bilo v Moskvi nosecih 36,7 % zensk in 1,3 % splavov, leta 1926 naj bi bilo 44 % nosei'% in 16,3 % splavov, leta 1929 pa naj hi bilo 56,9 % noseCih in 35,2 % splavov. (Prav tam, str. 412.) 81 Vida Tomsic, Zenska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 138. 82 Vida Tomsic, Preobrazba druzine, Uvodno poglavje v: Miroslava Gee - Korosec, Druzinsko pravo SFRJ, 1. del, Ljubljana 1981, str. 10. 83 Miroslava Gec - Rorosec, Druzinsko pravo SFRJ, 2. del, Ljubljana 1984, str. 223. Razen tega njsem nasla nobenega drugega podatka, ki bi se nanasal na zakonske predpise 0 splavu v obdobju 1945-1951, niti nisem nasla zakonskega teksta v uradnih listih. Zato tudi nisem mogla natancneje predstaviti razlogov za odobritev splava nitj kazni, ki so bile predvidene za zensko in oseho, kj je opravila nedovoljenj splav. 144 SLOVENKE NA PREHODU v SOClALIZEM jih je opisala v svoji diplomski nalogi Nina Vodopivec,84 je razvidno, da je bil tudi v novi drzavi ilegalni splay se vedno zelo pogost in dostikrat tudi edini mozen naCin resevanja socialnega vprasanja. Zaradi vsesplosnega pomanjkanja, slabih stanovanjskih razmer in malostevilnih varstvenih ustanov je nosecnost za marsikatero zensko pomenila Ie nevsecnost in nesreco/ 7l5 nekatere so se bile zaradi otroka prisiljene odpovedati zeljam po studiju in zaposlitvi. Postopek za odobritev splava pa je bil dolgo­ trajen in stevilne prosnje so bile zavrnjene. Zato so se mnoge odlocile za ilegalen splay in ce je bilo njihovo dejanje razkrito, so pray tako kot v prvi Jugoslaviji »romale v zapor«.86 Kljub temu je stevilo nedovoljenih splavov narascalo, verjetno zaradi manjsega vpliva katoliske cerkve pa tudi zato, ker je okolica taksna dejanja bolj naklonjeno sprejemala. 87 Po­ sledice so bile veckrat tragicne. Veliko zensk je ob takih posegih umrlo, saj so bili »pogosto sprozeni nestrokovno, zelo primitivno in v skrajno nehigienskih razmerah«.88 Leta 1951 je prislo do pomembnega preobrata glede kaznovanja ilegalnega splava. 140. Clen kazenskega zakonika z dne 2. marca 1951 89 je dolo cal, da se kaznuje Ie izvrsilec dejanja,90 ne pa zen­ ska, ki se je zanj odloCila. Sprejem tega doloCila pa ni potekal brez tezav, saj so celo nekateri poslanci zvezne skups6ne v razpravi ob sprejemanju zakona podvomili v pravilnost odloCitve, da zakon ne kaznuje zenske, ki se je odloCila za ilegalni splay. Pac pa so se za nekaznovanje zenske iz povsem prakticnih razlogov zavzeli zdravniki, ces da bo na tak naCin laz- 84 Nina Vodopivec, Podoba in polozaj zenske .. . 85 Neka delavka v proizvodnji, ki je enosobno stanovanje delila se s svakinjo in njeno druZi­ no, je na primer izjavila: »Kaj cern imet otroke, ko pa nimam stanovanja,<. (Nina Vodopivec, Podoba in polozaj zenske ... , ser. 31.) 86 Nina Vodopivec navaja, da je bila neka delavka iz Tobacne tovarne 6 meseeev v zaporu, ker jo je nekdo prijavil, da je ilegalno splavila. (Nina Vodopivec, Podoba in polozaj zen­ ske ... , str. 31.) 87 Delavka iz Tobacne tOvarne po vrnitvi iz zapora ni imela kakSnih posebnih teiav, sodelav­ el, ki so ziveli v podobnih razmerah, so jo razumeli, ces ~kaj bos otroka imel, ce se sam ne mores prdivljat«. (Nina Vodopivec, Podoba in polozaj zenske ... , str. 31.) 88 Vida Tomsic, Zenska v razvoju soeialisticne samoupravne Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 138. 89 Uradni list FLRJ, Sl. 13/1951 . 90 Kdor je brez dovoljenja odpravil otroka s privoljenjem zenske, je bil kaznovan z najmanj 3 meseci zapora, kdoT je to naredil brez privolitve fenske, pa s strogim zaporom do 8 let. Ce je zenska umrla, je bit izvrsilec v prvem primeTu kaznovan z najmanj 6 meseci zapora, v drugem z najmanj 2 letoma strogega zapora, v obeh primerih pa najvec na 5 let strogega zapora. - MATlIN ZEN A 145 je zajeziti ilegalne splave in stern vplivati na izboljsanje zdravstvenega stanja drzavljank. Menili so namrec, da bode zenske, ce bodo osvobojene strahu pred kaznijo, verjetneje poiskale strokovno pornoc v primeru) ce bi pri nedovoljenem splavu prislo do kaksne komplikacije, istocasno pa naj bi ta dolocba olajsala tudi boj proti »brezvestnim aborterjem«. K od- 10Citvi je bistveno pripomogel tudi nastop dr. Ivana Potrca. Opozoril je, da je preganjanje zenske, ki se je odloCila za prekinitev nosecnosti, ne­ dvoumen izraz pray tiste dvojne morale, znacilne za mescansko druzbo, proti kateri so se komunisti tako vneto bori1i: »Vemo, da pred sodisce pri­ de zelo majhen odstotek zensk, ki splavijo iz luksuza, temvec tiste, ki so htve nakljucjaj taksno kaznovanje bi bilo torej zgolj simboIicno. Mislim, da bi ta simbolika pomenila pray tisto, proti cemur se je bojevalo na­ predno delavsko gibanje, namrec proti ostankom neenakopravnosti med moskim in zensko '" Mislim, da bomo pray gotovo naredili zgodovinski napredek, ce se odrecemo kaznovanju zenske. Stem se ne odrekamo boju proti splavu, pac pa se zanasamo na druga sredstva, ki so boljsa in uCinkovitejsa.~(91 Na podlagi 140. elena kazenskega zakonika je 11. janu­ arja 1952 izsla uredba 0 postopku za dovoljeno odpravo plodu,92 ki je dolocala, da se splay dovoli: iz zdravstvenih razlogov, ce bi nosecnost ogrozila zivljenje zenske, hudo prizadevala njeno zdravje ali pa ce je bilo na podlagi medicinske znanosti utemeljeno pricakovati, da se bo otrok rodil s hudimi telesnimi ali dusevnimi okvarami; ce je bila nosecnost posledica kaznivega dejanja (posilstva, spolnega obcevanja s slabotno ali mladoletno osebo, spolnega obcevanja z zlorabo polozaja, zapeljevanja ali krvoskrunstva)j izjemoma pa tudi v primeru, ce so obstajala uteme­ Ijena pricakovanja, da bi si zenska z rojstvom otroka zaradi posebno tez­ kih gmotnih razmer pokvarila zdravje (1. Clen). Prekinitev nosecnosti je hila dovoljena Ie s privoljenjem nosecnice (2. clen) in praviloma sarno v prvih treh mesecih nosecnosti (3. Clen) v bolnici ali na ginekoloski kli­ niki (11. Clen). 0 zahtevi za odpravo plodu, ki jo je lahko podala noseca zenska ali zdravnik, ki jo je zdravil (4. Clen), je odlocala zdravniska komi­ sija pri splosni bolnici ali na ginekoloski kliniki, ki jo je doloCil upravnik bolnice ali sef klinike. Sestavljena naj hi bila iz treh zdravnikov, od ka- '.>1 Vida Tomsic, Ali je legalizacija splava sprejemljiva resitev?, v; Zenska, dela, druzina) druz­ ba, Ljubljana 1978, str. 405-406. 92 Uradni list FLRJ, 51. 411952. 146 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM terih je moral biti vsaj eden specialist za ginekologijo (5. clen). Komisija je odlocala z veCino glasov (8. Clen). Na odloCitev komisije je bila mozna pritozba na drugostopenjsko komisijo, ki je bila pray tako sestavljena iz treh zdravnikov, od katerih je bil vsaj eden ginekolog, imenoval pa jo je predsednik republiskega sveta za Ijudsko zdravstvo in socialno politiko (9. Clen). OdloCitev te komisije je bila dokoncna (10. Clen). Zenska je imela pravico do izbire zdravnika, ki je opravil splay, ginekolog, ki se kot clan komisije stem ni strinjal, pa je lahko zavrnil izvrsitev posega (11. clen). V posebno nujnih primerih je splay lahko opravil zdravnik tudi brez dovoljenja komisije in zunaj bolnisnice, a je moral 0 tern najkasneje v treh dneh obvestiti ustrezno komisijo (Cleni 13-14). Zdravnik, ki tega ni naredil, je bil kaznovan z denarno kaznijo 10.000 dinarjev (16. clen). Borba proti kriminalnemu splavu paje bila tudi potem enako ne­ uCinkovita. Napisanih je bilo sicer nekaj Clankov in razprav, ki naj bi po­ skrbeli za ustrezno spolno vzgojo mladih, razpravljalo se je 0 ustanovitvi posvetovalnic, ki naj bi opozarjale na skodljivost splava in seznanjale s kontracepcijskimi metodami, vendar je, kakor je ugotavljala Vida Tom­ sic, »vse ostalo pri starem«. Stevilo splavov je narascalo, kar so najprej opazili ginekologi, ki so na kongresu leta 1953 predlagali ponovno za­ ostritev kriterijev za dovolitev splava (socialne razmere naj bi bile vzrok za splay Ie v povezavi z zdravstvenimi razlogi), veCina pa se jih je zavzela tudi za spremembo kazenskega zakonika v tem smislu, da bi bila za ile­ gaini splay ponovno kaznovana tudi zenska in ne Ie aborter. 93 Poli6cno vodstvo mnenju ginekologov ni pritrdil0 in zenskam prijazne zakonske dolocbe ni hotelo spremeniti. Raje se je odlocilo za postopno liberali­ zacijo splava, ki naj bi preprecila vsaj nestrokovno opravljene ilegalne splave, ki so se vse preveckrat tragicno koncali, predvsem pa za pospe­ senD popularizacijo kontracepcije: »Vsekakor ne morerno misliti, da je odprava telesnega plodu izhod iz polozaja, ce pride do nosecnosti. To je zlo, ne sarno druzbeno, rnarvec predvsem zlo za zensko, ki si tako za vse zivljenje pokvari zdravje ali postane sterilna in se tako onesposobi, cia bi kdaj postala mati. To ima lahko hude posledice in po rnojem mnenju je odprava telesnega plodu poleg tega nekulturen in nehuman naCin ob­ ravnavanja tega vprasanja, ki bi ga lahko dopustili saroo izjemoma (tako 1>1 Vida Tomsic, Zenska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 138. • MATI IN ZENA 147 tudi delamo). Zato se moramo bolj zanilnati in bolj pojasnjevati to vpra­ sanje, bojevati se moramo za uvedbo kontracepcije ... ((94 v • IV. Zenska In zalN duhu pridobitev NOB« pa naj bi vzpodbujala » )ljubezen do domovine, do narodnih herojev, JA (Jugoslovanske armade), udarnikov in gradi­ teljev nase gospodarske in kulturne obnove«. Zavetisee bi moralo star­ sem sluziti tudi kot » Ziv primer pravilne domace vzgoje, na podroeju kulturno-prosvetnega in higiensko'-'Zdravstvenega dela«. Za ustanavljanje in vzdrzevanje teh ustanov so bili zadolZeni ljudski odbori, sindikalne organizacije in podjetja z vee kat 100 zaposlenimi delavci oziroma na­ mescenci z otroki, zazeleni pa so bili tudi prostovoljni prispevki orga­ nizacij kat na primer Rdecega kriza, AFZ ipd. Prispevek starsev je bil odvisen od njihovih dohodkov, vendar ni smel zllasati manj kot 20 % niti ne vee kat 35 % od povprecnega druzinskega dohodka na enega Clana. Pri izboljsevanju dela v zavetiscih naj bi upravi pomagali tudi odbori starsev. Republisko prosvetno ministrstvo je bilo zadolZeno, da v vsakem zavetiscu za predsolske otroke ustanovi otroski vrtec (zabavisce). Navo­ dila za delo vrtcev naj bi predpisala republiska prosvetna ministrstva na osnovi navodil zveznega ministrstva. Taka je Ministrstvo za prosveto DFJ 18. julija 1945 izdalo navodilo 0 ustroju (organizaciji) in poslovanju v 186 Uradni list DFL St. 52/ 1945. 187 Uradni list DFJ, St. 82/1945. MATI IN 'lENA 171 otroskih vrtcih (zabavisCih).188 Po navodilu 0 razmejitvi pristojnosti med ministrstvom za socialno politiko in ministrstvom za ljudsko zdravje 0 socialni in zdravstveni zasCiti mater, otrok in mladine z dne 9. avgusta 1945 189 so vse zdravstvene ustanove, med katere so bile uvrseene tudi jasli in domovi za otroke, mlajse od treh let, spadale pod ministrstvo za Ijudsko zdravje, socialne ustanove kot na primer otroske kolonije, do­ movi za otroke, starejse od treh let, otroski vrtci, otroske kuhinje (razen mlecnih), zavodi za gluhonelne in invalidne otroke, ustanove za socialno zasCito otrok (3-14 let) in mladine tef socialno-pravna sluzba (tudi tista, ki je delovala v okviru zdravstvenih ustanov) pa pod ministrstvo za so­ cialno politiko. Cetrtega septembra 1946 je izsla Odredba vlade Ljudske republike Slovenije 0 prevzemu socialnovzgojnih ustanov po ministrstvu za prosveto,190 ki je dolocala, da mora biti »tezisee dela v mladinskih 50- cialnovzgojnih ustanovah na vzgoji«. Zakonski predpisi 0 ustanavljanju in delu ustanov za varstvo naj­ mlajsih so izsli nekoliko kasneje. Te ustanove so namree zaeele nastajati pozneje od ostalih, ker je bilo za njihovo delo potrebno vee opreme in osebja, obojega pa je takrat zelo primanjkovalo. Do leta 1947 so podjetja in ustanove od pristojnih ministrstev dobivali Ie ustna ali pismena na­ vodila za ustanavljanje otroskih jasli. Deloma se je na jasli nanasalo tudi ie omenjeno splosno navodilo 0 organizaciji zasCite in povzdige ljud­ skega zdravja z dne 20. maja 1948. 191 27. februarja 1948 je vlada LRS na podlagi 26. elena tocke g/4 zakona 0 ljudskih odborih 192 in 60. elena splosnega zakona 0 drzavnih gospodarskih podjetjih 193 na predlog mi- 188 Uradni list OFJ, St. 57/1945. 189 Uradni list OFJ, St. 75/1945. 190 Uradni list LRS, st. 61 / 1946. 191 Uradni list FLRJ, st. 48/ 1948. 192 Tocka g doloca pristojnosti KLO s podrocja socialnega skrbstva in Ijudskega zdravja: 1. skrbi za otroke brez stay~ev, podpira otrokc padlih borcev, borcev, zrtev fasisticnega fe­ roria ipd.; 2. skrbi za onemogle in siromasne; 3. ustanavlja kuhinje, domove in zavetisca za siromasnej 4. ustanav1ia otroska zabavisCa, zavetis('3, otroske jasli in jih nadzoruje; 5. ustanavlja in upravlja ambulante, zdravstvene postaje in ostale krajevne zdravstvene usta­ nove; 6. dviga higieno v krajuj 7. upravlja pokopalisca; 8. nadzoruje zasebne zdravnike in lekarne. 193 Uradni list FLRJ, St. 62/1946. 60. ('len zakona 0 splosnih driavnih gospodarskih podjetjih pravi: »Sklad vodstva podjetja se uporablja za zgradbo delavskih in usluibenskih stano­ vani, kulturnih in socialnih ustanov za delavee in usluzbence podjetja (zavetisc, klubov, menz itd.), za nagrado udarnikom in iznajditeljem ter delavcem in usluzbencem, ki se posebno izkazejo, kakor tudi za izboljsanje strokovne izobrazhe delavcev in usluibeneev ipd.« 172 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM nistrov za ljudsko zdravje in delo sprejela uredbo 0 decjih jaslih,194 ki je opredelila jasli kot zdravstveno, vzgojno in socialno ustanovo za otroke do tretjega leta starosti. Njihov namen je bil omogoCiti otrokom zaposle~ nih mater strokovno vodstvo in nadzor, dojenje, nego, prehrano, zdrav­ stveni razvoj in vzgojo, materam pa moinost zaposlitve in ude1eibe v druzbenopoliticnem zivljenju (1. elen), zato naj bi bile jasli za otroke mater, ki so opravljale nocno delo, praviloma odprte tudi ponoci (10. clen). J as1i so se deEk na stalne in sezonske (2. clen). Ustanavljali so jih Ijudski odbori, enD ali vec podjetij oziroma industrijskih obratov, za­ druge in drzavna posestva ob sodelovanju rnnozienih organizacij (v pod­ jetjih so bile na tern podrocju najbolj aktivne sindikalne organizacije) in socialno-zdravstvenih svetov, po predhodnem dovoljenju ministrstva za Ijudsko zdravje (3. Clen). Podjetja, zadruge, drzavna posestva in ljudski odhori so morali zagotoviti sredstva za vzdrzevanje jasli v svojih pro­ racunih oziroma financnih nacrtih, podjetja pa tudi iz sklada vodstva. Visino prispevka starsev, ki pa ni smel preseCi 30 % povprecnega dohod­ ka na enega druzinskega Clana, je doloCila uprava jasli v sporazumu s sindikalno organizacijo) upostevajoc ekonomske in druge druzinske raz­ mere (16. Clen). Nova podjetja, ki naj bi zaposlovala vee kot 200 zensk, so morala v svojih gradbenih nacrtih predvideti tudi posebno zgradbo ali njen del za otroske jasli (17. clen). 0 sprejemu otrok je odlocala uprava jasli v sporazumu s sindikalno ali drugo mnozicno organizacijo (4. clen). V jasli so bili lahko sprejeti Ie zdravi otroci (4. Clen). Vsakodnevno naj bi otroke pregledala medicinska sestra (7. Clen) , najmanj dvakrat tedensko pa zdravnik (12. Clen). Jasli je pod neposrednim zdravnikovim nadzorom vodila upravnica, ki je morala biti medicinska sestra s prakso v otroskih zavodih ali vsaj izkusena otroska negovalka. Vsaki skupini desetih otrok je bila dodeljena ena otroska negovalka in ena pomocnica. Po potrebi je bilo mogoce zaposliti se drugo pomozno in gospodinjsko osebje (9. Clen). Posvetovalni organ uprave jasli je bil svet, v katerem so poleg upravnice, zdravnika, predstavnikov ustanovitelja in pristojnega Ijudskega odbora, sodelovali tudi zastopniki mnozicnih organizacij (19. elen). Tista podjet­ ja, ki niso imela pogojev za ustanovitev jasli, pa so bila doHna organizi­ rati tako imenovana dojilisea (13. Clen) , ki so jih vodile medicinske sestre ali otroske negovalke, vsaj enkrat tedensko pa naj bi dojencke in njihove matere pregledal zdravnik (15. clen). Zvezna uredba 0 ustanovitvi decjih 194 Uradni 1ist LRS, St. 1111948. MATI IN ZENA 173 ja.sH in otroskih vrtcev z dne 15. septembra 1948 195 je natancneje raz­ mejila pristojnosti repubJiskih ministrstev, lokalnih oblasti in podjetij, sieer pa se nacela 0 ustanavljanju in delovanju teh ustanov niso bistveno razHkovala od dotedanjih predpisov. Tudi v letu 1949 je izslo vec pravnih predpisov 0 otroskih ustano­ yah, ki pa so v glavnem Ie razlagali ali dopolnjevali dolocbe predpisov iz prejsnjih let, kot na primer navodilo 0 organizaciji in delu decjih jash z dne 21. n1aja 1949,196 pravilnik 0 gradnji decjih jasli in otroskih vrtcev z dne 23. maja 1949. 197 Po splosnem navodilu 0 sprejemanju in oskrbi otrok v ustanovah za varstvo in vzgojo otrok in mladine z dne 23. febru­ arja 1949 198 so imeli prednost pri sprejemu otroci padlih borcev, zrtev fasisticnega terorja in vojaskih vojnih invalidov ter otroci brez enega ali obeh starsev. Ti domovi naj bi pOlnagaJi starsem, ki so morali iz 50cial­ no-gospodarskih, vzgojnih ali zdravstvenih razlogov oddati otroka v tako ustanovo. Odlocbo 0 sprejemu otroka v otroski dom, internat ali pocit­ niski dom je izdal vodja ustanove) odlocbo 0 sprejemu v zavod za tele­ sno ali dusevno prizadete otroke ter v zavod za »vzgojno zanemarjene« otroke pa republisko ministrstvo za socialno skrbstvo. Za sprejern v jasli in vrtce so veljale dolocbe uredbe 0 ustanovitvi otr05kih jasli in vrtcev z dne 15.9. 1948 (1. del). Stroske oskrbe je delno krila drzava, starsi pa so p]acevali prispevek, ki je bil odvisen od visine povprecnega mesecnega dohodka na druzinskega Clana. Prispevka so bili oprosceni tisti starsi, ki so imeli manj kot 800 din dohodka na druZinskega Clana, in tisti, ki so imeli pet ali vec zivih otrok, starih manj kot 18 let. Za bivanje v domovih za dojencke in domovih za otroke do treh let ni bilo treba placati pri­ spevka (II. del) ,199 Sestega septembra 1950 je izsel pravilnik 0 ureditvi in delu vrt­ cev,zoo ki jih je opredelil kot »vzgojne ustanove, namenjene zdravim otro­ korn predsolske dobe od dopolnjenega tretjega leta starosti do vstopa v solo« (1. Clen). Kot glavni namen teh ustanov ni bilo vec navedeno varstvo otrok v casu sluzbene odsotnosti matere, ampak: »Smoter vrtca 195 Uradni list FLRJ, st. 81/1948. Popravek uredbe: Uradni list FLRJ, st. 84/1948. 196 Uradni list FLRJ, !it. 48/1949. 197 Uradni lise FLRJ, St. 57/1949. 198 Uradni list FLRJ, St. 39/1949. 199 Glej tudi: Odlocba 0 elementih, iz katerih je sestavljeoa suuktura normiranih stroskov za vzdrievanje otrok v ustanovah za varstvo in vzgojo otrok in mladine z dne 15. decembra 1949, Uradni list FLRJ, st. 107/1949, 200 Uradni list FLRJ, st. 31/1950. 174 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM je, da otroka vsestransko te1esno in dusevno razvija, vzgaja v duhu so­ cializma ter ga pripravlja za uspesen nadaljnji razvoj« (1. Clen). Otroske varstvene ustanove pa niso sluzile Ie vzgoji otrok, ampak tudi njihovih starsev: »Vrtee mora bit] tudi vzor za pravilno vzgojo, po katerem naj tudi stars] vzgajajo svoje otroke.« (2. clen).201 Zaradi uskladitve domace z drzavno vzgojo je pravilnik dolocal ustanovitev roditeljskih svetov, ki naj bi prenasali »vzgojno delovanje iz vrtca v druzino« in »zdrave e1emente druiinske vzgoje v vrtec«, pomagali »izvajati ukrepe za krepitev zdrav­ ja otrok, za izboljsanje materialnih razmer vrtea itd.« (10. Clen). Kljub prevladi vzgojnih smotrov so bili vrtci v prvi vrsti namenjeni otrokom zaposlenih mater brez ustreznega varstva zanje in otrokom, ki so imeli samo oceta, ce je bil ta zaposlen (7. Clen). Tako kot jasli so bili tudi vrtci stalni ali sezonski, delovni cas pa je moral biti prilagojen delovnemu casu zaposlenih starsev (3. Clen). Z odlocbo 0 financiranju otroskih jasli in otroskih vrteev z dne 15. januarja 1952 202 se je prispevek starSev za varstvo otrok v teh ustanovah znatno povecaL Odslej je namrec drza­ va sieer se vedno krila del izdatkov za investieije in place vzgojnega ter zdravstvenega osebja (1. tocka), vsi ostali stroski pa so se krili iz sklada za soeialne ustanove in prispevka starsev (2. in 3. tocka), ki je za enega otroka znasal 2000 din mesecno (4. tocka). Ob upostevanju dejstva, da je marsikatera slovenska nekvalificirana de1avka zasluzila manj kot toli­ ko,2°3 je razumljivo, da je ta predpis znatno vplival na zaposlenost zensk v naslednjih letih. 201 Enako je veljalo tudi za jasli, Ie da so bile tam bolj kot vzgoja poudarjenc zdravstvene in higienske navade. (Navodilo 0 organizaciji zasCite in povzdige ljudskega zdravja z dne 20.5.1948.) 202 Uradni list FLRJ, st. 6/1952. 203 AS 1800, GO AFZS, skatla 23, Ankcta 0 zaposlenih zenah v LR Sloveniji 1951, Zavod za statistiko in evidenco LR Slovcnije, Ljubljana 1954, str. 14. 175 SOCIALNA VLOGA v ZENSI(E ALI SOCIALNO MA T ERINSTVO »Zakaj bi ne mogli ljubiti tudi soljudi tako kakor matere Ijuhijo svoje otroke? ... Db takSni Ijubezni bo CloveSt"Vo lahko iivelo najuspesneje in najbolj srecno, saj je usoda Cloveskega razvoja medsebojna ljubezen. Mis lim, da je edinstvena, od usode dolocena naloga iensk nauCiti moske, da je iiveti in ljubiti isto.« (Ashley Montagu) Pojem materinstva je imel V drugi Jugoslaviji poleg ozjega se sirsi po­ men - ob »individualnem« materinstvu naj bi obstajalo se »druzbeno« ali »socialno« materinstvo. Zenska naj ne bi bila mati le svojim lastnim otro­ kom, poskrbela naj bi tudi za vse osirotele in zapuscene otroke pa tudi za vse ostale, potrebne pomoCi. Taksen pogled na zensko vlogo pa ni bil omejen niti na juznoslovanski prostor niti na socialisticno obdobje. Dejavnost zensk na socialnem podrocju je bila ena izmed njihovih tradicionalnih nalog. Zenske naj hi bile ze zaradi svoje materinske funk­ cije bolj cutece do soCloveka in zato se posebej primerne za delovanje v raznih dobrodelnih in Clovekoljubnih organizacijah ter za opravljanje poklicev, ki so povezani z vzgojo in s socialnim skrbstvom. Obstoj »so­ cialnega materinstva a so priznavali pripadniki razlicnih svetovnih nazo­ rov. 0 njem je pisala ze ena izmed vodilnih feministk ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja Charlotte Perkins Gilman, ki je zagovarjala tezo, da so na racun pretiranega poudarjanja spolne in materinske vloge zenske zanemarjene njene socialne in ekonomske sposobnosti.l Menila je, da so vse »matere sveta« odgovorne za vse »otroke sveta«.2 Podobno je razmisljala tudi Slovenka Alojzija Stebi, sprva socialistka, nato pa ena najpomembnejsih osebnosti jugoslovanskega zenskega gibanja v obdobju med obema vojnama, ki je leta 1918 zapisala takole: »In cas po vojni bo pac taksen, da ne bomo imeli dovolj rok za delo, ki nas caka predvsem Charlotte Anna Perkins Gilman (1860-1935). Glej: The New Encyclopaedia Britannica,S. zvezek, 15. izdaja, Chicago et al. 1994, s(r. 269. 2 Aiojzija Stebi, Demokratizem in zenstvo, Ljubljana 1918, str. 5. 176 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM na socijalnem polju. Le v zdravem telesu prebiva zdrava dusa, Ie iz zdra­ vega naroda vzraste nova kultura. Nas narod, vsled vojne tako oslabljen, bo potreboval skrbne nege, da Cimpreje ozdravi. In tedaj se bo morala zavedati vsaka nasa mati, da otrok, ki ga je porodila v boleCinah, ni Ie njena individualna last, temvec da je ta otrok tudi Clan socijalne skupno­ sti, da ima torej napram njemu dvoje doHnosti. Zavedati se bo pa morala tudi svojega socijalnega materinstva, ki zahteva, da naj obsega ljubezen vsake matere vse otroke, ne Ie lastnih. Koliko bednih, zapuscenih, za­ nemarjenih otrok bo pustila vojna! Mi smo stevilno majhen narod, ce se bomo hoteli uveljaviti, ce bomo hoteli izpricati pred svetom, da znamo pray ceniti svobodo, tedaj ne bomo smeli niti enega izmed teh bednih izgubiti. Da ljubi nase zenstvo res svoj narod, to bo dokazalo stern, da objame z enako mocno ljubeznijo kakor svoje otroke tudi te po krivici oropane otroke) oropane vsega, kar tvori lepoto otroskih let. Malodusne) bojazljive, bodo trepetajoce vprasevale: ali ne prikrajsamo svojih otrok, ce se brigamo se za druge? Toda ali nl bolj upraviceno nasprotno vprasa­ nje: ali ne zanemarjamo ravno stem svojih otrok, ce se ne pobrjgamo za vse mogoce odredbe za varstvo drugih otrok, za take odredbe, ki sCitijo tudi moje otroke? In one, ki se hocejo trajno driati Ie individualnega ma­ terinstva, ali cenijo moe materinske ljubezni tako nizko, da ne bi mogle objemati hkrati s svojo Ijubeznijo svojega in tujega otroka? Kjer je enkrat zbujena Ijubezen, ali se more sploh izcrpati? Bogati zakladi materinstva ne smejo ostati zakopani, temvee zene se morajo boriti za pravico, da jih smejo dvigniti, da jih smejo brezpogojno uporabljati.«3 0 obstoju so­ cialnega materinstva je pisal tudi znani katoliski teolog Ales Usenicnik: »Seveda se da vsa zenskost v sirsem pomenu oznaCiti kot materinstvo, bodisi da je pravo materinstvo ali pa da je materinstvo Ie v prenesenem pomenu, duhovno, karitativno, socialno materinstvo li • 4 Na socialni cut zenske se je naslonila tudi nova sovjetska drzava, tako v casu vojne in revolucije kot po njej, saj novi drzavni organi nikakor niso bili sposobni resiti vseh socialnih problemov. Lenin je ugotavljal, da je skrb zensk za otroke in mladino »nadaljevanje in povisanje materinstva od individual­ nega v socialno{{, ki je koristno tako za druzbo kot za posamezno zensko. Zato je menil, da je )}treba podpirati sleherno prebujanje zensk za social- 3 Pray tam, str. 5-6. 4 Ales Usenicnik, Socio\ogija, 1910, str. 741 . Cit po: Maca Jogan, Druzbena konstrukcija hie­ rarhije med spoioma, Ljubljana 1990, str. 156. SOCIALNA VLOGA ZENSKE 177 no zivljenje in dejavnost, da bodo lahko premagale svojo ozko in malo­ mescansko, individualisticno miselnost doma in druzine.«5 Vse tiste lastnosti, ki naj bi bile po splosno razsirjenem prepricanju zenskam kot bodoeim materam ze prirojene (socutje, neznost, nagnje­ nost k zanimanju za soCloveka), je skusalo v korist skupnosti uporabiti tudi jugoslovansko in slovensko partijsko vodstvo. Naslonitev na mate­ rinska custva zensk je imela vidno mesto v strategiji jugoslovanskega in slovenskega partizanskega gibanja rued drugo svetovno vojno. Vodstvo Slovenske protifasisticne zenske zveze je zenske pozivalo takole: »Posled­ nji smrtni napori nasih borcev naj vlijejo nam, slovenskim zenam, novih moei, da bomo vkljub ze doprinesenim zrtvam posvetile vso materinsko skrb njim, ki na bojisCih pripravljajo nasim otrokom srecno bodocnost. Drage tovarisice! Razvijmo svoj priroden materinski cut do skrajnosti, razvijmo ga v prid nasim velikim sinovom, v prid vsej slovenski skup­ nosti.«6 »Lik matere, ki zavestno posilja svoje sinove in hcere v boj, ki je skrb za svoje otroke razsirila na vse borce, ki stoicno prenasa trpljenje ob smrti svojih otrok, je bil«, kakor je zapisala Vida Tomsic, »ze med vojno povzdignjen do simbola«,7 Podoba mat ere, ki sicer tiho in na videz neopazno trpi ob izgubi Ijub­ ljenega otroka, a ne izgubi vere v svetlo prihodnost, ampak s svojo pre­ danostjo vliva upanje in pogum tudi vsem ostalim, je ohranila posebno 5 Klara Zetkin, Pogovori z Lcninom. Cit po: Soeializem in osvoboditev iensk, Izbor besedil iz Marxa, Engelsa, Bebla, Lenina in drugih, Ljubljana 1960, str. 172. Aleksandra Kollontaj pa je soeialno vlogo zenske v komunizmu razumela takoJe: "Mocni materinski instinkt seveda ne sme bid zatiran, toda zakaj naj bi se skrb in Ijubezen matere omejevaIi na lastnega otro­ ka? Ali ni bolj Clovesko, ce matere svoj dragoeeni instinkt trosijo na bolj smiseln nacin, in sieer v skrbi za vse varstva potrebne otroke? Saj ne potrebuje sarno lastni otrok ljubezni in neznosti. Zato se v nasi delavski republiki propagira naslednja parola: Nisi mati izkljucno svojim lastnim otrokom. Za tern geslom stOji namera, da bi materinska custva nasih za­ poslenih zensk trajno ohranili ziva, kajti ne morerno npr. dopustiti, da mati, morda eelo komunistka, tujemu otroku odkloni svoje mleko. Otroku, ki je zaradi podhranjenosti zelo oslabljen, Clovek ne sme odbiti pomoCi zato, ker ni njegov lasten otrok. Na osnovi komu­ nisticnih (ustev jn misli bo prihodnjemu Cloveku taksno egoisticno in nesocialno vedenje tako cudno, kot recimo mi danes zmajemo z glavo nad pripovedovanji, ki nam porocajo 0 zenskah primitivnih plemen, ki na eni strani ndno Ijubijo lastnega otroka, na drugi stra­ ni pa tujemu plemenu pripadajocega pojedo z velikim apetitom.« (Aleksandra KoUontaj, Zenska v socializmu, Ljubljana 1982, stT. 130.) 6 AS 1664, GO SPZZ, skada I, Poziv GO SPZZ slovenskim zenam pred 8. marcem (brez da­ tuma). 7 Vida Tomsic, KOIDunisticna partija v boju za emancipaeijo zensk, Ljubljana 1978, str. 40. 178 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM mesto tudi po koncani vojni. 8 Partizanov sieer ni bilo vee, zato pa je bilo ogromno stevilo sirot, invalidov) vracajoCih se interniraneev, izgnan­ eev in vojnih ujetnikov, ki jim je bila pomoc cuteCih materinskih src se kako potrebna. Obstajala so sieer pricakovanja, da bo »v bodoci svobod­ ni Sloveniji narodna oblast z lahkoto iz javnih sredstev skrbela za vse nepreskrbljene zavedne Slovence«.9 Ukinjene so bile cerkvene in laicne dobrodelne ustanove, skrb za resevanje socialnih vprasanj je prevzela drzava. Nova socialna politika naj ne bi vee temeljila na milosCinah in podporah,lO ampak naj bi bila »usmerjena v ustvaritev takih zivljenjskih pogojev za vsakogar) ki mu bodo zagotavljali Cloveka vredno zivljenje in dohodke za to zivljenje ne iz naslova podpore, ampak iz naslova pravic­ ne place, pokojnine itd., skratka iz naslova njegove praviee, ne pa kot milosCina, ki mu je naklonjena iz usmiljenosti.«11 Takoj po vojni pa mla­ da drzava iz ekonomskih razlogov in zaradi vsesplosnega pomanjkanja strokovno usposobljenih kadrov se ni bila sposobna vzpostaviti taksne mreze soeialnih in zdravstvenih ustanov, ki bi lahko zadovoljila vse po­ trebe v vojni prizadetega prebivalstva. 12 Zato je bilo tako kot med vojno tudi po njej marsikaj odvisno predvsem od posameznih referentov pri oblastnih organih, od pomoCi mnozicnih organizacij in posameznikov. Soeialna politika je bila v tistem casu bolj kot drzavna zadeva nekaksna »ljudska ustanova«, saj so bili ljudje po vseh vojnih grozotah bolj pri- 8 Nina Vodopivec meni, da je bila ta podoba kato1isko vzgojenim Slovencem se posebej blizu, ker naj bi v marsieem spominjaJa na podobo Kristusove matere Marjie: »Marijansb kult obdrZi svojo posebno vlogo tudi v novih razmerah. Podoba mater-e, ki je bila v prete­ klosti vezana na podobo krscanske Marjje, se prenese v socialisticno dobo, kjer se prilagodi novemu druzbenemu okolju.« (Nina Vodopivec, Podoba zenske v listu Nasa Zena med lett 1945 in 1951, v: Kronika, SL 1-2, 1999, str. 154.) 9 Dopis rajonskega odbora SPZZ Bania Loka z dne 22. decembra 1943, v: Slovenke v NOB II-I, str. 111. 10 Prod taksni obliki socialne pomoCi je ze leta 1918 odloeno nastopila Alojziia Stebi: »Danes se sapiri dobrodelnos(, ki nima prav nie skupnega s pravim socialnim delom. Dobrodel­ nost ie nekaj izumetnicenega, ie ponizujoca za one, ki so je deleini, a tudi za one, ki jo izvrsujejo, ker je ta naCin socijalne pomoCi prisiljen. Prava, istinita socijalna pamoi: mora biti zavestna, mora izhajati iz prepricanja dolinosti: ker smo vsi cIani socijalne skupnosti, zato imamo vsi socijalne dolznosti, 1Z socijalne vesti, iz socijalne odgovornosti se mora oprijeti zenstvo dela v javnosti in za javnost. \) (Alojzija Stebi, Demokratizem in zenstvo, Ljubljana 1918, str. 6.) 1] Vida Tomsic, Socialno skrbstvo kot najvainejsa naloga AFZ pri obnovi deiele, Refcral na 1. kongresu AFZ Jugoslaviie junija 1945, v: Nasa zena, st. 4-5, 1945, str. 96. 12 Vee 0 tern: Jure Gombac, Nova ideja socialnega skrbstva v Sloveniji med le[i 1944 in 1950 (A-diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino), Ljubljana 1998, str. 24-27. SOCTALNA VLOGA ZENSKE 179 prav1jeni pomagati soCloveku kot v obieajnih razmerah. 13 Prostovoljna pon10 C drzavljanov je bila v prvem povojnem obdobju, ko vse drzavne ustan.ove se niso bile vzpostavljene, nepogresljiva. S socialnim delom pa sO se tako kot v prejsnjih dobah v veliki meri ukvarjale pray zenske in politieno vodstvo se je potrudilo, da na svoje »zenske naloge(( ne bi po­ zabik. Tito jih je rad opozarjal, da so one tiste, ki so dolzne poskrbeti za vojne invalide, skrb za otroke pa je nasploh proglasil za enD od najpo­ membnejsih zenskih nalog.14 Mitra Mitrovic-Djilas je na prvem kongre­ su AFZ Jugoslavije, junija 1945, obstoj zenske organizacije utemeljevala takole: »Rekel bi kdo, da niti ni potrebno, da obstoji posebna organizacija zena, ko so ze enakopravne in ko so v enotnem narodnoosvobodilnem gibanju. Res je, da ima danes vsaka zena ze svoj posel, res pa je tudi, da je danes vee kakor kdaj koli prej takih poslov, ki jih najbolje izvrse zene. Kdo bo bolje in hitreje od zena pomagal narodni oblasti, da resi v teh tezkih pogojih vprasanje socialne zasCite otrok in invalidov? Kdo bo bolje skrbel za bolnice in ostale zdravstvene zavode kakor zene? Kdo bo bolje pomagal pri organiziranju dijaskih kuhinj ter internatov za rev­ ne?«15 Podrobneje pa je 0 delovanju zensk na socialnem podroeju spre­ govorila tedanja ministrica za socialno politiko Vida Tomsic: »Iniciativa zene, ki se posebno odraza preko nasih organizacij AFZ in preko organi­ zacij Rdeeega kriza, bo imeIa, se pray posebuo v prvi dobi, ko se nismo uspeli dokoneno izgraditi nas drzavni aparat, izredno vazno vlogo. Nase zene bodo zbirale sredstva in preko narodno osvobodilnih odborov nu­ dile pomoc vsem potrebnim. Potrebno je organizirati mnogo virov zbi­ ranja sredstev ... Nasa najvaznejsa naloga je, da preko nasih organizacij mobiliziramo in aktiviziramo zene) ki bi po kratkih strokovnih kurzih bile sposobne delati v najrazlienejsih institucijah socialnega skrbstva) v domovih za otroke, invalide, itd. Verno, da je poleg materialnih tezkoe najtezji problem vprasanje kadrov. Antifasisticna fronta zen a kot ma­ sovna politieno-izobrazevalna organizacija, kot mobilizator zen a, mora na tem polju mnogo storiti.«16 Osebna iniciativa je bila torej neposredno po koneani vojni ne Ie dovoljena, ampak celo zazelena. Vendar pa nova 13 Pray tam, str. 35. 14 Tito zenama Jugoslavije j Centralni odbor AFZ Jugoslavije, Beograd 1945, str. 51-52, 55. 15 Mitra Mitrovic - Djilas, Nalogc zene v obnovi in izgradnji domovine j v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 101. 16 Vida Tomsic, Socialna skrbstvo kot najvaznejsa naloga AFZ pri obnovi ddele, Referat na 1. kongresu AFZ Jugoslavije junija 1945, v: Nasa fena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 96. 180 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM oblast tudi dobrodelne dejavnosti ni hotela povsem prepustiti nakljucju, ampak jo je skusala Cimbolj nadzorovati s pornocjo mnozicnih organi­ zacij, predvsem Rdecega kriza, zenske in mJadinske organizacije. 17 AFZ je sodelovala tudi pri pripravi zakonskih predpisov 0 zasCiti matere in otroka. Tako naj bi bila »dana moznost razviti prav vso iniciativo v korist tistim, ki so pornoCi potrebni, istocasno pa je na ta naCin preprecena skoda, ki bi lahko nastala iz tega) ce bi se prepuscalo to vprasanje sarno privatni iniciativi.«18 Mnozicne organizacije naj bi tudi poskrbele) da bi bili tisti, ki so skrbeli za socialno prizadete, pravilno idejno usmerjeni in da bi jim bili sposobni poleg materialne in custvene pomoei nuditi tudi ustrezno politicno vzgojo: »Matere in zene, vzgojene v duhu AFZ, bodo najboljse matere in vzgojiteljice ne same svojim otrokom, temvec otro­ korn vse Jugoslavije.«19 Stevilcnost in vnema, s katero so se zenske odzvale na poziv k sode­ lovanju na socialnem polju, je dokazala, da predpostavke 0 prirojenem materinskem cutu zensk in njihovi naravni nagnjenosti k dobrodelnosti 20 niso bile povsem brez osnove. Takoj po vojni se nacin socialnega dela glede na medvojno obdobje se ni bistveno spremenil. Tako je AFZ se na­ prej s pomocjo nabiralnih akcij in prostovoljnega dela skrbela za nepre­ skrbljene otroke, vdove, bolne) invalide, ostare1e ipd. S stevilkarni fal ni mogoce prikazati vse dejavnosti zena na socialnem podrocju, ))ker takrat nihce ni mislil na vaznost statistike in evidence«, vendar pa se je kljub temu ohranilo nekaj podatkov. 21 Ze v letu 1945 so zenske prispevale pre­ cej denarja za pomoc sirotam, vdovam in invalidom. Edini konkretni ohranjeni podatek pa je, da je bilo zbranih 427.806 din, ki so bili porab­ ljeni za opremo doma bosanskih otrok v Slivnici in je bil odprt septem­ bra naslednjega leta. Pozlmi 1945/46 je bilo v Sloveniji priblizno 5086 17 »Razdeljevanje pomoCi pa mora bitt Cim bolj centralizirano, ker taka bomo lme1i jamstvo, da je vsem potrebnim pomagano in istocasno) da so izkljucene vse nepravilnasti in nepra­ vicnosti pri podeljevanju podpor.« (Prav tam.) 18 Pray tam. 19 Pray tam. 20 AS 1664, GO SPZZ, skat]a 1, mapa 2, Poziv GO SPZZ slovenskim zenam pred 8. marcem (brez datuma): »Razvijmo svoj priroden materinski cue do skrajnosti. .. ,,; Dopis rajonskega odbora SPZZ Banja Loka z dne 22. decembra 1943) v: Slovenke v NOB 11-1, str. 111: ))Me zene) ki imaroo najboJj razvit cut za dobrodelnost ie od prej ... « 21 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis s1. 310/48, PoroCilo 0 delu in organizacijska vpra­ sanja Antifasisticne fronte zena Slovenije, Referat Mime ZupanCic na 3. kongresu AFZ Slovenije 13. decembra 1948. - SOCIALNA VLOGA ZENSKE Ljubljanske iene sivajo v domu igre in de/a. 1202/205) fototeka Nasa iena. Skupina bosanskih otrok z rejniki in l/anicami AFZ pred odhodom iz Maribora, 18.6. 1946. A5 1202/303) fototeka Nasa zena. 181 182 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM otrok iz Bosne. Nekaj jih je bilo nastanjenih v razlicnih mladinskih do­ movih, okrog 3000 jih je bilo v oskrbi druzin, tako da so mnoge sloven­ ske matere tern otrokom postale kar nekaksne »druge matere((. Ta akcija je pokazala, da »bratstvo in enotnost«(, vsaj v tistem casu, ni hila vedno Ie »prazna beseda((.22 Ceprav je hila drzava po ustavi FLRJ z dne 31. januar­ ja 1946 dolZna skrheti za otroke padlih borcev in zrtev vojne ter za vojne invalide, pa ddavni proracun ni zadoscal za vzdrzevanje vseh soeialnih, zdravstvenih, prosvetnih in vzgojno-varstvenih ustanov pa tudi strokov­ nega usposobljenega osebja je stalno primanjkovalo. Zato je »ljudska ob­ last« pozvala vse »zavedne drzavljane, naj pri resevanju nalog soeialnega skrhstva sodelujejo po svojih moceh in zmoznostih«.21 Mayea 1946 je daIo Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS pobudo za ustanavljanje tako imenovanih patronatov. 24 Zamisljeni so bili tako, da bi ena ali vee usta­ nov, podjetij, mnozicnih organizaeij, drustev ipd. prevzela funkcijo pa­ trona ali zasCitnika katerega izmed otroskih, mladinskih ali invalidskih domov, kaksne sole itd. Patron naj hi pomagal na razlicne naCine: z red­ nimi denarnimi prispevki naj bi deloma ali v eeloti finaneiral delovanje dolocene ustanove ali zavoda, oskrhoval naj bi ga tudi z ohlekami, knji­ gami, igracami ipd., s prostovoljnim delom naj hi pripomogel k ureditvi zgradbe, vrta ali igrisea, Z osebnimi stiki naj bi popestril Zivljenje oskrbo­ vaneem, osebju pa naj bi z nasveti in opozorili pomagal pri odpravljanju raznih napak in pomanjkljivosti pri vodenju ustanove. 25 Ze v letu 1946 so claniee AFZ Slovenije prevzele pokroviteljstvo nad 34 razlicnimi do­ movi in internati, kasneje se je njihovo stevilo se povecalo. Posebej vest­ no so zene mariborskega okrozja skrbele za ze omenjeni dom na Slivniei, 22 Ena izmed Clanie AFZ je takratne razmere preds(avila takole: »Ker je hila Bosna v vojni moogo bolj prizadeta kakor Sloveoija, smo prevzeli mnogo njihovih otrok v oskrbo mi. Se sedaj se spominjam, ko se je postavila pred nas naloga pomoci 3000 bosanskim partizans­ kim sirotam, so mnogi zmajevali z glavo. Bili so prepritani, da tako velike akcije pomoCi ne bomo zmogli, pa vendar, nase zene so zmogle dati vsem tern otrokom topel dom, zmogle so v rcsniei izpricati pripadnost bratstva in enotnosti nasih narodov. Se danes poznam mater, ki ima v svoji oskrbi troje bosanskih sirot, ki obiskujejo ze gimnazijo in ki se bodo, ko bodo dovrsili suokovne sale, povrnili nazaj v Bosno, da bodo pomagali s svojimi mocmi dvigati zaostalo proizvodojo najbolj bogate pokrajine v nasi driavi .• (AS 1800, GO AfZS, fase. 13, spis st. 115/48, PoroCilo Branke Jurea 0 delu AFZS, verjetno iz leta 1948.) 23 AS 540, RS ZSS, skatla 57, mapa 1, Zapisnik 1. seje soeialno-zdravstvenega sveta 17. febru­ arja 1947, iz referata z nasJovom Patronati nad domovi onemoglih. 24 AS 540, RS ZSS, skatla 14, mapa 6, Navodilo Ministrstva za soeialno skrbstvo LRS za usta­ novitev, organizacijo in delo patronatov, 27. maree 1946. Vee 0 delu patronatov: Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika, Ljubljana 1995, str. 86-91. 25 Socialno-zdravstveni sveti in patronati, v: Delavska enotnost, st. 21, 24. maj 1946, str. 5. - SOCIALNA VLOGA ZENSKE 183 mestni odbor AFZ Ljubljana pa je v zacetku leta 1946 ustanovil materin­ ski dom na Vicu, kjer so bodoce matere s podezelja cakale na porod. 26 Zenske so zbirale denar, hrano, igrace, uCila in razno drugo opremo za otroske domove. Veckrat so tudi same poskrbele za varstvo, vzgojo in iz­ obrazbo otrok, sivale in krpale so oblaCila, pomaga]e v pralnicah, kuhi­ njah in ambulantah, pospravljale so po sobah. Po nekaterih ugotovitvah je v prvih povojnih letih »uspesna organizacija marsikaterega otroskega doma slonela Ie na iznajdljivosti in delavnosti Clanic AFZ, ki so ob sode­ lovanju z drugimi mnozicnimi organizacijami uspele premostiti pomanj­ kanje financnih in drugih sredstev, ki je pestilo ministrstvo za socialno skrbstvo, in omogocile sirotam in drugim otrokom lepse otrostvo«.27 Prostovoljke iz vrst AFZ so skrbele tudi za tiste sirote, ki niso zivele v drzavnih domovih. Organizirale so celo mrezo tako imenovanih obisko­ valk, ki so nadzorovale delo rej niskih druzin in njihov odnos do sirot, za katere so skrbele. 0 svojih ugotovitvah so porocale ministrstvu za social­ no skrbstvo, ki je nato reagiralo z denarnimi stimulacijami za dobro opravljeno delo ali pa v primeru zanemarjanja z odvzemom otroka. 28 Zaradi boljsega nadzora nad zbiranjem prispevkov v socialne namene je slovenska vlada maja 1946 29 doloCila) da lahko na ozemlju LR Slovenije zbirajo prostovoljne prispevke za »resevanje posebnih in splosnih nalog socialnega skrbstva« izkljucno Ie uprave socialnega fonda OF na podlagi predhodnega dovoljenja notranjega ministrstva, Izvrsni odbor OF je se v istem mesecu izdal statut, ki je dolocal ustanovitev uprav socialnega fonda pri Izvrsnem odboru OF kakor tudi pri okrajnih in krajevnih od­ borih. Te uprave naj bi dajale pobudo za ustanavljanje patronatov, orga­ nizirale zbiranje financnih in drugih prispevkov »pri socialno cuteCih ljudeh«) sprejemale naj bi razlicna darila in volila) na ta naCin zbrana sredstva pa razdelile ustanovam in »potrebnim posameznikoffi«. Sestav­ Ij'ene so bile iz predstavnikov OF, AFZ, sindikatov, mladinske organizaci- 26 AS 1800, GO AFZS, fase. 20, Delo AFZ pri socialnem skrbstvu (brez datuma); fase. 13, spis st. 81/48, ParoCilo a de1u AFZ od 1. kongresa do 1.1.1948; fase. 13, spis SL 82/48, Delo arga­ nizacije AFZi fase. 7, mapa 1, spis St. 310/48, PoroCilo 0 delu in organizacijska vprasanja AFZ Slovenije, Referat Mime ZupanCiC. na 3. kongresu AFZ Slovenije 13.12.1948. 27 Jure Gombac) Druibena skrb za mladoletne vojne sirore v rcpubliki Sloveniji /1945-1952/ (B~diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo), Ljubljana 1998, str, 26. 28 Pray tam. 29 Uredba 0 ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov z dne 27. maja 1946. (Uradni list LRS, st. 39/1946.) 184 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM je, Rdeeega kriza in tistih oblastnih organov, ki so bili pristojni za social­ no in zdravstveno podroeje. 30 Do konca leta 1946 so zenske v okviru AFZ Slovenije po nepopolnih podatkih zhrale vee kot dva milijona dinar­ jev, 685 kg hrane in 1303 komade jajc, leta 1947 pa 20.284 kg hrane in 40.485 jajc pa se druge prehrambne izdelke v vrednosti 73.380 din. Vee­ ji del je bil namenjen raznim domovom, nekaj invalidom in vojakom, del prispevkov so zenske razdelile najrevnejsim prebivalcem doloeenega kraja, del pa so porabile tudi za organizacijo raznih sprejemov, pogosti­ tev in prireditev za demohilizirane borce, ob odhodu delovnih brigad na delovisea ipd. Izkljueno za invalide in vojsko so zenske zbrale 37.171 ci­ garet. V casu velike stavke v Trstu 31 je organizacija AFZ izprieala sohdar­ nost s trzaskimi delavci in zbrala ob tej priloznosti, nekaj pa tudi za po­ trebe Primorske nasploh, 65.165 din. Zenska organizacija je pomagala tudi pri organizaciji otroskih poCitniskih kolonij, za katere pa ni zbirala Ie denarja in hrane, se zlasti sadja in ze1enjave, ampak je opravljala tudi »propagandno delo«. Mnogi starsi, se zlasti na Dolenjskem in Stajerskem, so bili namree nezaupljivi in jih je bilo treba preprieati v koristnost taks­ nih kolonij. (lanice AFZ iz okrajev Smarje pri J elSah, Lendava in Celje so organizirale tudi potujoce kosare za porodnice z dvema rjuhama, srajco in brisaeo. 32 V letu 1947 ni hilo vee toliko zbiralnih akcij, bolj zazelena od denarnih prispevkov je bila pomoe pri organiziranju in delu socialnih in zdravstvenih ustanov - otroskih in mladinskih domov, posvetovalnic za matere in otroke, otroskih jasli ipd. Zelo koristne so bile tudi ze ome­ njene »obiskovalke«.33 Bolj ko so bili drzavni organi sposohni sami zago­ toviti delovanje socialnega skrbstva, manj je bila potrebna pomoc AFZ. V letu 1948 je prejsnjo socialno skrbstveno sekcijo (veasih imenovano tudi socialno-zdravstvena), ki je dotlej delovala pri Glavnem odboru AFZ Slo­ venije, nadomestila sekcija ))mati in dete«. Zenska organizacija se je pre- 30 AS 540, RS ZSS, skatla 57, mapa 1, Soeialni fond OF. :I) 1. julija 1946 se je v Trstu zacela splosna dvanajstdnevna stavka, ki jo je proglasila Sloven­ sko-italijanska antifasistiena unija, kot protest proti fasistlcnemu nasilju. (Kronologija na­ prednega delavskega gibanja na Slovenskem 11868-1980/, Ljubljana 1981, str. 356-357.) 32 AS 1800, GO AFZS, fase. 20, Delo AFZ prj soeialnem skrbstvu (brez datuma); GO AFZ, fase. 13, spis st. 81/48, Poroeilo 0 delu AFZ od 1. kongresa do 1.1.1948; GO AFZ, fase. 13, spis st. 82/48, Delo organizacije AFZ; GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis st. 310/48, Porocilo o delu in organizacijska vprasanja AFZ Slovenije, Referat Mime ZupanCic na 3. kongresu AFZ Slovenije 13.12.1948. 33 AS 1800, GO AFZS, Ease. 13, spis st. 81/48, Poroeilo 0 delovanju organizacije AFZ od 1. kongresa do 1.1.1948. - SOCIALNA VLOGA ZENSKE 185 nehala ukvarjati s splosnimi socialnimi vprasanji in se osredotoCila zgolj na vprasanja materinstva. Smernice njenega dela je dolocil Tito na 2. jugoslovanskem kongresu zenske organizacije ob koncu januarja 1948, ko je poudaril, da je vzgoja otrok ena najpomembnejsih nalog vsake zen­ ske. 34 Za otroke brez starsev je bila se posebej odgovorna AFZ. Poskrbela naj bi, da bi domovi za sirote izgubili »kasarniski izgled«, oskrbela naj bi jih z igracami in knjigami ter pomagala vzgojite1jicam pri njihovi vzgoji. Bedela naj bi nad otroki, ki so bili pri skrbnikih, in nadzorovala njihovo vzgojo. Skrbela naj bi tudi za internate, dijaske do move in kuhinje, z ustanavljanjem otroskih igrisc, parkov in letovisc pa naj bi pripomogla k temu, da bi imeli vsi otroci Cim bolj srecno otrostvo. 35 Z narascanjem stevila zaposlenih zensk je bila tudi potreba po zasCiti delovnih mater in njihovih otrok vsak dan vecja. AFZ je resevala ta vprasanja skupaj z upravami podjetij, s sindikati, z ljudskimi odbori ter drugimi organizaci­ jami. Sodelovala je pri ustanavljanju jasli, domov igre in dela, raznih drugih otroskih ustanov, dijaskih kuhinj, pralnic in sivalnic, prizadevala si je za »dvig zdravstvene prosvete«, materam je skusala nuditi pomoc pri vzgajanju otrok, nudila je pravno pomoc delovni zeni. 36 Pojavi vedno novih in novih problemov v prvih povojnih letih in na­ cin dela, ki je v precejsnji meri temeljil na prostovoljnem delu, je zahte­ val precejsnjo mero improvizacije in Ie ohlapno upostevanje zastavljenih programov. Pomanjkanje trdne, strogo nadzorovane organizacije in sa­ moiniciativnost pa nikakor ni bilo zdruzljivo s planskim gospodarstvom sovjetskega tipa, kakrsno je bilo leta 1947 uvedeno tudi v Jugoslaviji. Odslej je vse delo drzavnih organov in politicnih organizacij temeljilo na nacrtu, izpolnjevanje nalog, zapisanih na papirju, pa je postalo pomemb­ nejse od resevanja resnicnih problemov. 37 Planiranje socialne pomoCi, ki je bila prej prostovoljna in custveno motivirana, je povzroCilo, da je to­ vrstno delo izgubilo vso tisto spontanost, zaradi katere je hilo prej tako ~4 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa iena, st. 2, Ljubljana 1948, str. 35. 35 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 236/48, Resolucija 2. kongresa AFZJ 0 skrbi za otroke in mladino. 36 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis st. 310/48, Porocilo 0 delu in organizaeijska vpra­ sanja AFZ Slovenije za 3. kongres AFZS, Referat Mime Zupancic 13.12.1948. 37 Vendar pa je bilo plansko gospodarjenje za oblast v nekem smislu nepogresljivo. Na tak nacin je namrec politicno vodstvo dobilo dokaj natancen vpogled v delovanje vseh ob­ lastnih organov, politicnih, gospodarskih in drugih organizacij, imelo pa je tudi moznost spreminjanja planskih postavk, ce se niso ujemale z daljnoseinimi partijskimi cilji. 186 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM uspesno. Slovensko ministrstvo za socialno skrbstvo, ki se vedno ni ime- 10 dovolj finanenih sredstev in zadostnega stevila zaposlenih, da hi lahko vse delo opravilo sarno, se je se vedno opiralo na razne mnoziene organi­ zacije. Njihova pomoe pa ni vee temeljila na spontani in prostovoljni po­ moCi posameznikov. Socialna pomoe je bila namree odslej skrbno naer­ tovana, veekrat ze za leto dni vnaprej, zato se ni vee pravocasno odzivala na dejanske, potrebe, temvee je pogosto resevala probleme sele takrat, ko sploh niso bili vee aktualni. Tako se je veckrat primerilo, da s,o na primer socialno podporo prejemale tudi osebe, ki je niso vee potrebovale, veliko tistih, ki bi bili do pomoCi zares upravieeni, pa je ni moglo dobiti, bodisi ker niso bili pravoeasno vkljuceni v evidence ljudskih odboro~ bodisi zato, ker je zanje zmanjkalo proraeunskih sredstev. 38 Zacetke planskega gospodarstva pa je spremljal se nek pojav, ki je zaviralno vplival na uCin­ kovitost soeialne porooCi tako mnozicnih organizacij kot posameznikov. Vse naloge, tudi socialne, so namrec dobile povsem po1i6cen znacaj: ce je bilo na primer zbranega veliko denarja za obnovitev nekega mladin­ skega doma, je partijski organ to akcijo kljub izpolnitvi njenega socialne­ ga cilja ocenil kot neuspesno, ee ni bilo obenem zadosceno tudi politie­ nemu namenu - poucevanju darovalcev 0 soeialisticni druzbeni ureditvi in navdusevanju Ijudi za »izgradnjo socializma«. Taksnemu naCinu dela se je morala prilagoditi tudi zenska organizacija. Ta je v prvih povojnih letih sieer resila »mn.9go pereCih socialno skrbstvenih vprasanj«, vendar pa naj bi bila po novih merilih vsa njena dotedanja dejavnost, eetudi v materialnem smislu uspesna, »premalo politicno obrazlozena in izkoris­ eena«, preveekrat naj bi imela Ie »humanitaren znaeaj«.39 Okosteneli in negibljivi plani ter politicne zahteve, ki jih tako zenske, zdruzene v AFZ, kot CIani in Clanice drugih poIiticnih in humanitarnih organizacij pogosto niso povsem razumeli, so bistveno zmanjsali voljo do socialnega dela. Posledice so bile kmalu oCitne. Ze leta 1948 je dotok prostovoljnih prispevkov v socialni fond OF znatno upadel, saj je bila uprava tega fonda slabo organizirana, povezava med okrajnimi in kra­ jevnimi upravami nezadovoljiva, propaganda pa pomanjkljiva. Patrona­ ti niso upraviCili pricakovanj, saj patroni dostikrat niso dobro razume1i 38 Jure Gombac, Nova ideja socialnega skrbstva v Sloveniji med leti 1944 in 1950 (A-diplom­ ska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino), Ljubljana 1998, str. 68 in 83. 39 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis st. 310/48, PoroCilo 0 delu in organizacijska vpra­ sanja AFZ Slovenije za 3. kongres AFZS, Referat Mime ZupanCic 13.12.1948. - SOCIALNA VLOGA ZENSKE 187 svoje vloge. Nekaj casa je uspesno delovalo Ie se individualno delo, leta 1948 je namrec se naraslo stevilo obiskovalk otrok pri skrbnikih, ki so uCinkovito opravljale svoje delo v povezavi s skrbniskimi organi. 40 Scaso­ ma je delo zenske organizacije skoraj povsem izgubilo socialni znacaj in se je omejilo predvsem na materinska vprasanja. 41 Toda partijsko vod­ stVO z njenim delom tudi v bodoce ni hilo zadovoljno in ji je oCitalo) da »zene resujejo ta vprasanja precej iz karitativnih nagibov, vse premalo pa iz zavesti nove druzbene stvarnosti.« Vodstvo AFZ naj bi namrec »pre­ malo storilo, da zene ob teh vprasanjih preusmeyja od apoliticnosti ... ((42 Pray nerazumevanje politicnih zahtev je bilo verjetno tudi kljucni razlog za ukinitev zenske organizacije v letu 1953. Kljub vmesavanju »politike«( v socialno delo, je socialisticna jugoslo­ vanska drzava scasoma zgradila razvejano mrezo otroskih vzgojno-var­ stvenih ustanov teY dokaj uspesen sistem zdravstvene in socialne zasci­ tel ki ga je spostoval celo marsikateri drugaee misleCi.43 Vendar pa so politicne in planske zahteve v letih 1947-1949 zavrle tisto zivahno samo­ iniciativnost in osebno angaZiranost stevilnih posameznikov, ki je bila na slovenskih tleh tako zivo prisotna neposredno po koncani drugi svetovni vojni in bi bila v samoupravnem obdobju se kako koristna. Kaj pa zenske? Tudi potem ko njihova prostovoljna pomoe ni bila vee potrebna, niso prenehale s socialno usmerjenimi dejavnostmi) Ie da odtlej predvsem na druzinskem pa tudi na poklicnem podrocju. Tako danes kot nekdaj44 jih je hilo izjemno veliko zaposlenih v vseh tistih de­ javnostih, ki so povezane z delom za soCloveka: v socialnih, zdravstvenih in prosvetnih ustanovah, v turizmu, gostinstvu ipd. 45 Vprasanje je sicer, 40 AS 228, Ministrstvo za sociaJno skrbs(vo (MSS), skatla 8, PorociJo ministrstva za socialno skrbstvo za leta 1948. 41 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis SL 115/48, PoroCilo Branke Jurca 0 vlogi in delu AFZ v obdobju 1945-1948. 42 AS 1800, GO AFZS, fasc. 6, mapa 3, Izvlecek iz zapisnika sekcije mati in dete oblastnih odborov AFZ in glavnega mesta Ljubljane z dne 24.10.1949. 43 Glej na primer: Janez Janzekovic, Krscanstvo in marksizem, Od prepira do razgovora, Iz­ brani spisi, 1. zvezek, Ponatis, Celje 1984, str. 64-66. 4<1 0 tern, v kako velikem stevilu so se zenske v obravnavanem obdobju odlocale za poklice v solstvu, zdravstvu in na socialncm podrocju, govorita poglavji 0 izobrazevanju in zapo­ slovanju. 45 KakoT je zapisala Maca Jogan, so se Slovenke vecinoma zaposlovale v neindustrijskih de­ javnostih, zlasti na podrocju osebnih storitev. Leta 1995 naj bi bilo od vseh zaposlenih na podrocju zdravstvenega in sodalnega varstva kar 82,36 % zensk, v goscinstvu in turizmu 68,85 %, na podrocju izobrazevanja, znanosti in kulwre 67,13 %, v trgovinskih dejavnosti pa 61,66 %. (Maca Jogan, Seksizem v vsakdanjem zivljenju, Ljubljana 2001, stT. 237-238.) 188 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ali je vzrok za taksno stanje v starem in se vedno prisotnem prepricanju o naravni usmerjenosti zensk, ali izhaja iz tradicionalnih navad, ki so bile in so v neki meri zenskam se vedno privzgojene, kakor je menila na primer ze v 18. stoletju Mary Wolstonecraft,46 ali pa je imel pray Slobodan Drakulic, ki je zapisal, da je opravljanje socialno naravnanih in praviloma slabo placanih poklicev Ie prenos tiste delitve dela, ki vla­ da v druzini, tudi v javnost oziroma prenos materinske funkcije zenske iz zasebnega v javno zivljenje. 47 Tudi Vlasta Jalusic je izrazila mnenje, da javno delovanje zensk v socializmu ni imelo politicnega znacaja, saj naj bi bile vkljucene predvsem v tako imenovane druzbene dejavnosti (zdravstvo, solstvo, socialno dele ipd.), torej v »sfero socializiranega go­ spodinjskega dela»,48 Zalka Drglin pa je zatrdila: »Tudi za Slovenijo velja, da se zenske zaposlujejo v tistih poklicih, ki so podaljsek druzinskega dela: dele z otroki, pomoc ljudem, po drugi strani pa opravljajo taka dela, ki so po rutini podobna gospodinjskemu (zahtevajo natancnost, skrbnost, so monotona in nekreativna) .«49 46 Mary Wollstonecraft, Zagovor pravic ienske, Ljubljana 1993. 4.7 Povzeto po; Slobodan DrakuliC, Emancipacija zena i revolucija, v: Opredjeljenja, Casopis za teoriju i praksu socialistickog samoupravnog drustva, st. 10-11, Marksis(icki studijski centar CK SK BiH »veljka VlahovicI<, oktober - november 1978, str. 220, 48 Vlasta Jalusic, »Nove demokracije« in »zenske studije«, v: Od zenskih studij k feministicni teoriji, LjubJjana 1993, str. 117. 19 Zalka Drglin, Beseda 0 zenski in §oli, v: Od zenskih studij k feministicni teoriji, Ljubljana 1993, str. 149. m 189 v POLITICNA NASPROTNICA v All ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? »Vsak kora]l v novo clovesko druibo je grozljiv, ker pomeni opustitev varnega stanja, ki je relativno znano, v zameno za novo, ki mu se nismo kos." (Erich Fromm) Revolucionarne spremembe, ki so imele za svoj prvi cilj vzpostavitev in utrditev novega druzbenega recla, gospodarski razcvet in socialno bla­ ginjo pa naj bi prinesla sele prihoclnost, se z vojno niso koncale. Izved­ ba soeialisticne revolueije, ki je ze od samega zacetka izkljucevala vsako drugo samostojno stranko ali politicno skupino kot svojega zaveznika, je zahtevala ne Ie centralizacijo vseh sil in sredstev ter politicno enotnost vseh Clanov revolucionarne partije, ampak je od komunistov 2ahtevala tudi popolno identicnost vseh pogledov, tako prakticnih kot filozofskih in eelo moralnih. Zato je partijsko vodstvo obracunavalo ne Ie z resnicni­ mi sovrazniki druzbenih sprememb, ampak je skusalo odstraniti ali vsaj onemogoCiti tudi vse potencialne nasprotnike, tudi tiste, ki so sieer pod­ pirali uvedbo soeializma ali so se zanjo eelo borili, a so ohranili nekatere svoje poglede oziroma so si dovolili razmisljati s svojo glavo. Zato je bil v tern obracunavanju poleg pravih sovraznikov pogosto zrtvovan tudi marsikateri preprican komunist. 1 In kdo so bili pravi in namisljeni sovrazniki soeialisticne Jugoslavije) z eno besedo poimenovani reakcija? Jugoslovansko politicno vodstvo jih je razdelilo v dye skupini. V enD so sodHi zunanji nasprotniki, med kate­ re so sprva pristevali Ie zahodne kapitalisticne drzave, ki naj bi si zaradi uresniCitve svojih imperialisticnih eiljev zelele nove vojne, zato so jih po­ gosto imenovali kar »vojni hujskaci~~. Sovrastvo do teh drzav je narascalo skladno z zaostrovanjem jugoslovanskih mejnih vprasanj, predvsem na zahodu. Po sporu z Informbirojem se je »zunanji reakeiji« pridruzila se Sovjetska zveza in vse drzave tako imenovane »ljudske demokraeije«. V 1 Poneto po: Milovan Djilas, Nova klasa, Beograd 1990, str. 27-33. 190 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIAUZEM drugo skupino so bili uvrsceni notranji nasprotniki, ki so jih delili na za­ vestne in nezavedne nasprotnike. Med prve so partijski voditelji uvrstili vecji del duhovsCine, podjetnike, premoznejse obrtnike, velike kmete, »crnoborzijance((, »spekulante(( pa tudi vse tiste, ki so se zavzemali za vzpostavitev vecstrankarskega politicnega sistema. To naj bi bili bivsi sodelavci okupatorjev, ki so novi druzbeni ureditvi nasprotovali iz pov­ sem razrednih razlogov. Del te skupine je KP »odstranila(( ze med vojno, del po vojni, nekaj pa jih je pobegnilo v tujino, od koder naj bi skusali vplivati na razmere v domovini: 8iri1i naj bi vesti, ki so ustvarjale zivcno napetost in vojno psihozo, podpihovali nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem, vcasih pa naj bi posiljali tudi posamezne oborozene oddelke. 1'isti, ki so ostali doma in preziveli, naj bi eakali na pomoc iz tujine, delo­ vali naj bi kot agenti zahodnih drzav, skusali naj bi vzpostaviti legalno opozicijo in se vriniti na najpomembnejsa mesta v drzavni upravi in go­ spodarstvu. 2 Ti naj bi bili ))smrtni sovrazniki(( nove Jugoslavije. 3 Njihova spreobrnitev naj ne bi bila mogoca,4 zato se jih je bilo treba znebiti. Ne­ zavedni nasprotniki pa naj bi bili vsi tisti, ki so skodovali novi drzavi Ie iz nevednosti in neznanja ali pa zato, ker so padii pod vpliv tistih iz prejs­ nje skupine. Te je bilo treba pridobiti na svojo stran, se posebej zato, ker naj bi med njimi prevladovali pray pripadniki tistih druzbenih slojev, ki jim je sprememba druzbenega reda prinesla vee koristi kot skode - manj premozni kmetje, poljedelski delavci ipd. s Kako pa so se do revolucionarnih sprememb opredeljevale zenske? Bile so v vseh skupinah. Med resnienimi nasprotniki jih po mnenju po­ liticnih voditeljev ni bilo pray veliko. Nekatere, predvsem pripadnice bivsih vladajoCih in premoznejsih slojev, naj bi upravieeno hrepeneJe po zrusitvi komunistiene oblasti. Tito jih je oznaeil kot »)majhno stevi- 10 6 gospa in gospodieen(, ki se v novo zivljenje niti ne znajo niti nocejo 2 Iz TitOvega govora na 1. kongresu AFZ Jugoslavije (Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 44-45) in iz referata Vide Tomsic 26.8.1946. (AS 1800, GO AFZS, rase. 9.) 3 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Referat Vide Tomsic 26.8.1946. 4 " .. . to so tisti ljudje, ki jim v novi Jugoslaviji dobro biti ne more, ker so izmozgavali delo­ vne mnozice. Njim ne bo nikdar boljse in zaw Ijudske oblasti ne bodo nikdar ljubili ... « (AS 1800, GO AFZS, fase. 16, referat Vide Tomsic, brez datuma.) 5 AS 1800, GO AFZS, rase. 9, Referat Vide Tomsic 26.8.1946, in AS 1800, GO AFZS, rase. 16, Referat Vide Tomsic (brez datuma). 6 Vprasanje je sieer, koliksno je pravzaprav bilo v Sloveniji stevilo zcnsk, ki bi jih lahko ra­ zumeli kot resnicne politiene nasprotnike nove driave, dejstvo pa je, da se komunisticni oblasti niso zdele pray nie manj nevarne od moskih, saj so bile na primer na tako imeno­ vanem Nagodetovem proeesu med petnajscimi obsojenci tudi tri zenske. • POLlTICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI'! 191 vkljuCiti. 7 Ukvarjanje s temi naj hi bilo nesmiselno. Veliko vee naj bi jih hila med tistimi, ki so se znasle na nasprotni strani le zaradi spretnega vpliva pravih »reakcionarjev«. Med zavedenimi nasprotniki so namree po mnenju slovenskega partijskega vodstva prevladovali kmetje in zenske, ki naj bi bili zaradi svojega specificnega naCina zivljenja v preteklosti se posebej dovzetni za reakcionarne ideje. 8 Seveda pa so bile zenske tudi na drugi strani, na strani zmagovalcev. politicni voditelji so od njih pricakovali, da bodo sodelovale v boju proti zunanjim in notranjim nasprotnikom nove drzave tudi po koneani voj­ ni. J ugoslovanski partijski voditelji so »obstoj realne nevarnosti za novo oblast in drzavo« veekrat se »napihnili, da bi bili prepriCljivejsi«. 9 Tito je na primer zenske, zbrane na drzavnem kongresu AFZ, v zaeetku leta 1948 pozival takole: »Vazna naloga vase organizacije je tudi vztrajni boj za utrditev lniru. Pri izvrsevanju te naloge se povezite z vsemi nap red­ nimi zenskimi organizacijami v inozemstvu. Ravno zene imajo, bolj ka­ kor kdo drugi, pravico, odloeno nastopiti proti vsem vojnim hujskacem in sovraznikom miru. Zene, matere, ki razumejo, kaj pomeni izgubiti svoje najdrazje v vojni, kaj pomeni razrusenje drzave, so tiste, ki morajo najbolj sovraziti povzroCilce vojne. Naj bo to sovrastvo do vojnih hujska­ eev mocan prispevek k utrditvi miru na svetu. Sovrastvo do teh vojnih hujskaeev mora biti tista sila, ki bo zbrala vse progresivne Ijudi sveta v boju za mir in v boju proti imperialisticnim vojnim hujskacem. Dvignite, zene J ugoslavije, antifasistke, skupno z zenami vsega sveta, svoj glas pro­ ti osovrazenim vojnim hujskaeem, ki niso obeutili bede in zla in se niso bili na krvavih poljanah, kjer so padali sinovi in hcere nasih narodov.«lO Zenska organizacija je bila zadolZena, da v ta prizadevanja vkljuCi Cim veeje stevilo drzavljank. Leta 1948 je AFZ po vsej drzavi organizjrala zbiranje podpisov v podporo sovjetskemu predlogu za zmanjsanje obo- 7 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ JlIgoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, st. 2, Ljubljana 1948, str. 35. 8 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946, in fasc. 5, mapa 2, spis st. 657/48, Delovni plan Glavnega odbora AFZ Slovenije do konea leta 1948. 9 Dusan Necak, Slovenija 1945 - cas evforije, shizofrenije in paranoje, v: Borec, k 4-6, Ljub­ ljana 1991, str. 445. 10 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, st. 2, Ljubljana 1948, stT. 35. 192 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM rozevanja in prepoved uporabe atomske energije v vojne namene. ll V tej tako imenovani »podpisni akciji za mir« so Jugoslovanke zbrale pri­ bliino 2.500.000 podpisov. AFZ je bila tudi pobudnica stevilnih politie~ nih zborovanj, protestnih akcij, pisem in telegramov v podporo vsem tistim, ki so se v GrCiji, Spaniji, Vietnamu, Indoneziji in povsod drugod v svetu borili proti »imperialistienim osvajalcem«. J ugoslovanske zenske so se posebej prizadevno zbirale najrazlienejso pOlnoe za v grski dr.zav­ ljanski vojni prizadete otroke, sodelovale so tudi pri sprejemu 23.546 grskih otrok, od katerih jih je 10.572 ostalo v drzavi, ostali pa so bili po­ siani v druge »demokraticne dezele«.12 Ena izmed pomembnejsih nalog jugoslovanske zenske organizacije je hila tudi, »da razvija solidarnost in sodelovanje z demokraticnimi zenskimi organizacijami sveta v boju za mir in demokracijo«. Tako je AFZ Jugoslavije ze od vsega zacetka aktiv­ no sodelovala v Mednarodni demokraticni federaciji zensk,J3 ki je bila ustanovljena novembra 1945 v Parizu z namenom zdruzitve zena vsega sveta, ne glede na raso, narodnost, vero ali politicno preprieanje, v borbi proti vsem oblikam fasizma in za vzpostavitev miru in demokracije. 14 Partijsko vodstvo je pripisovalo prisotnosti jugoslovanskih zensk v med~ narodnem po1iticnem zivljenju velik pomen, saj je hila mednarodna de­ javnost tisti odlocilni razlog, zaradi katerega je po letu 1953 v Jugoslaviji sploh se obstajala kaksna povsem zenska organizacija. Nic manj pomembna pa ni bila zenska pomoe v boju proti notra­ njim nasprotnikom. 17. junija 1945, na 1. kongresu jugoslovanske AFZ v Beogradu, je 'Tito zenske takole pozival: »Ve zene pa ste povsod. Na vas se obracam, da ste tudi ve pazljive in da na ta naCin pomagate okrepiti oblast, da bostt;, odstranjevale tiste, ki ovirajo okrepitev narodne oblasti, in da pomagate onim, ki zaradi neznanja delajo napake.«15 Se bolj odloc- 11 Sovjetska delegacija je namrec v OZN predlagala, da pet velesil (ZDA, SZ, Anglija, Fran­ cija in Kitajska) zmanjsa oborozevanje in voisko na eno tretjino in da se prcpove uporaba atomske energije v vojne namene. Predlog ie podprla tudi jugoslovanska delegacija, MDFZ pa je dala pobudo za zbiranje podpisov v podporo remu predlogu. Odzvala se je cudi AFZ Jugoslavije. (Nasa zena, st. 12, Ljubljana 1948, str. 346.) 12 Vida Tomsic, Jugoslovanske zenske v graditvi socializma (lz razsirjenega referata Vide Tomsic ob slovesni akademiji za 8. maree 1949 v Beogradu), v: Vida Tomsic, Zenska, delo, druzina, druzba, Ljubljana 1978, seT. 59. 13 Pray tam, str. 59-60. 14 AS 1800, GO MZS, fase. 12,mapa 1, Teze 0 Mednarodni demokraticni federaciji zensk . 15 h Titovega govora na 1. kongresu AFZ Jugoslavije, v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str.44. • POLlTICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 193 na je bila Vida Tomsic na 2. kongresu slovenske AFZ, ki je bil nekaj dni prej v Ljubljani: »Tovarisice! 0 enotnosti ni dovolj, ee sarno govorimo, enotnost se mora videti na vsakem nasem koraku. Mi moramo kovati in skovati tako enotnost nasih narodov, da bodo razbiti vsi poizkusi tistih elementov, ki skusajo danes za56titi zloCince, ki so vceraj morili in pre­ ganjali nas narod. Mi zahtevamo kazen, kazen za vse zlo6nce! Ne sarno zahtevamo kazen, same bomo nasle zloCinee, same jih bomo pripeljale pred sodisca in same bomo pomagale, da bodo nasa sodisca obsodila te zloCince. Razkrinkale pa bomo tudi vse tiste, ki bi hoteli iz te pravicne kazni delati pri nas kak nered in reCi, da to ni demokracija, ki bodo ho­ teE zaradi nase pravicne zahteve po kazni reCi, da mi hocemo ustvarjati nered. Nered je, tovarisice, kadar zlocinec ni kaznovan! Red bo, kadar bodo kaznovani vsi zloCinci! «16 Med vodilnimi politiki, med tozilci in sodniki, med preiskovalci in zaslisevalci zensk sieer ni bilo pray veliko, vee jih je bilo najbrz med ti­ stimi, ki so pomagali pri »razkrinkavanju« sovraznikov s posredovanjem razlicnih podatkov pristojnim oblastem. Zenska po takratnem splosno razsirjenem preprieanju namrec ni bila pray primerna za opravljanje tistih nalog, za katere je bila potrebna hladnokrvna odloenost in neiz­ prosnost) pac pa naj bi imele vse tiste psiholoske lastnosti) ki jih je za­ htevala vloga Ijudskega tozilca: 17 )}Nikoli in nikdar ne sme biti ljudski tozilec sebienez, nasprotno on mora pobijati sebiena nagnjenja in nas usmerjati in vzgajati tako, da bomo vsi prispevali k obCim koristim. Ce si tedaj ogledamo ljudskega toZilca iz te plati, potem vidimo, da je zena v tej funkciji lahko pray koristna, ker je zena ze po naravi nagnjena k vzga­ janju in ceprav realno gleda na zivljenje ume, to svojo realnost povezati z neznejsim dojemanjem zenske duse in lahko pripomore k prepreceva­ nju nepravilnosti tudi pri zlorabljanju in zapostavljanju otrok, za nadzor 16 lz referata Vide Tomsiceve 0 nalogah bodoenosti na 2. koogresu AFZ Slovenije, v: Nasa zena, SL 4-5, Ljubljana 1945, str. 57. 17 Funkcija ljudskega tozilca je bila novost, ki je nasa dotedanja pravna ureditev oi poznala. Ljudski toWec je bil voljen, predstavljal naj bi »desno roko« javnega toiilca. Kot neuvar za­ konitosti~ naj bi ugotavljal vsakrsne nepravilnosti (na podeielju naj bi opazoval, ce je vsa zemlja pravocasno obdelana, v tovarnah in podjerjih naj bi nadzoroval odnos do dela, vse­ povsod pa naj bi skrbel za spostovanje zakonov in odkrival kakrsnakoli nepostena dejanja) in 0 njih obvescal javnega tozilca. Ljudski tozilcc bi moral biti moralno in politicno neopo­ recen. (AS 353, J avno tozilstvo republike Slovenije, skatla 21, Osnutek okrozoice ljudskim tozilcem, brez datuma, verjetno november ali december 1945.) 194 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM po raznih javnih kuhinjah itd.«18 Zenske naj bi bile tudi dobre »prepri­ cevalke«. Na drzavnem zenskem kongresu je Tito kmalu po koncani voj­ ni zenske sieer pozval, naj pomagajo pri »odstranjevanju« nasprotnikov, vendar je kot glavno obliko dela za )utrditev Ijudske oblasti« priporoCiI metodo preprieevanja: »Mi sele na koneu uporabljamo sredstva sile, da prepreCimo sovrazniku, da hi nam skodova1. Hoeemo, da se dela bolj s preprieanjem, politienim delom na konferencah, zivim vzgledom lastne­ ga postopanja ... Ne moremo dovoliti, da sedaj nekdo postavlja vprasanje maseevanja za tisto, kar se je zgodilo v letu 1941. Maseevali smo se mi, to zadostuje in nihee nima za to vee praviee ... «19 Zenske pa naj ne bi vplivale Ie na predstavniee svojega spola, ampak tudi na druge. 06tno je tudi med partijskimi voditelji vladalo staro ljudsko preprieanje, da so zenske skozi stoletja, ko niso imele moinosti vpliva na javno Zivljenje, razvile izjemne sposobnosti preprieevanja tam, kjer jim je bilo to mogo­ ee - v krogu svoje druzine. Tudi slovensko politieno vodstvo je tako med vojn0 20 kot po njej zenske vzpodbujalo, naj eim bolj izkoristijo svoj vpliv v vsakdanjem zivljenju, v domaCi hisi in na ulici, na obisku pri sosedih in pri nakupovanju, na delovnem mestu in javnih prireditvah. 21 Najverjetneje je, da so zagovornice socializma skusale za svoje ideje navdusiti tudi moze in otroke. Malo verjetno je, da bi tiste, ki so sociali­ stiene ideje odloeno odklanjale, svoje potomee vzgajale v soeialisticnem duhu. Najbrz pa so mnoge zenske, zlasti tiste, ki niso imele povsem izob- 18 AS 353, Javno tol.ilstvo republike Slovenije, skatla 21, Osnutek okroznice Ijudskim toiil­ cem (brez datuma, verjetno november ali december 1945). 19 Marsal Tito zenam J ugoslavije (Iz Titovcga govora na prvem kongresu AFZJ junija 1945), v: Nasa zena, st. 4-5, Ljubljana 1945, str. 45. 20 V vojnem casu naj bi bil veckrat odloCilen pray zenski vpliv: »Na Notranjskem in v okolici Sticne in Grosupelj se nam je na priliko posreCilo pridobiti celo zene aktivoih svabobran­ cev ali skrivacev. Primerilo se je, da so zene takih mol. jokale na sestankih, ker jih je bilo sram, da imajo take moze, dekleta so zapustila take fante ali so zene pisa1e svojim mozem skrivacem, da naj se takoj vrnejo, kef je ze dovolj sramote. Mozje so se tudi v resnici vrnili, narn porocajo. Znan je tudi primer, ko je neka mati iz Hrastnika na Stajerskem, ki ima ze dva sinova v partizanih, dejala najmlajsemu, ki je bil sc doma: 'Kaj ti se pa mis]i?' kar doma drZati? Kar videti te ne morem vee. Mar ni dovolj, da sva midva Z ocetom doma, ki nisva za drugam?' In druga zena je dejala mOlu, ki je bi} se vedno v sluzbi pri okupatorju: 'Moj Bog, da te le sram ni, da delas za okupatorja, ko se drugi borijo proti njemu za svo­ bodo!' V vseh navedenih primerih je vpliv zena zmaga1.« (PoroCilo Glavnega odbora SPZZ z dne 23. maja 1944 Centralnemu odboru AFZ za Jugoslavijo, v: Slovenke v NOB II-I, su. 534-535.) 21 0 tern, cia so zenske dejansko imele vpliv na druzinske (lane in da so ga rade izkoriscale, pricajo razgovori z informatorkami, ki jih je navedla Nina Vodopivec, v: Podoba in polozaj zenske ... , str. 83. - rOLITICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 195 likovanega politicnega prepricanja, pragmaticno ugotovile, da je za pri­ hodnost njihovih druzinskih clanov najbolje, ce se prilagodijo spreme­ njenim druzbenim razmeram. Zal ni mogoce ugotoviti, v koliksni meri sa zenske dejansko vplivale na svoje druzinske Clane. Nedvomno pa je bilo nemalo tudi taksnih, ki so socializmu nasprotovale Ie zato, ker so jim tako svetovali tisti, ki so jim najbolj zaupale. Kateri notranji nasprotniki socialisticne Jugoslavije so najbolj priteg­ niIi zenske in kaksne ideje jih niso zanimale? Kako je partija skusala zen­ ske pridobiti na svojo stran in kaksno vlogo je pri tern odigrala zenska organizacija? I. Katoliska cerkev in zenske Za svojega najvecjega sovraznika je tako jugoslovansko kot slovensko partijsko vodstvo smatralo katolisko cerkev. V njej je videlo »duhovnega vodjo« vsega ))protiljudskega tabora(22 in tisto silo, ki naj bi imela pray posebno vlogo v »5vetovni politiki((. Bila naj bi nglavni in najbolj zagrizen strazar kapitalisticnega reda«, od katerega naj bi imela pray ona najvec koristi. 23 Pri tem naj bi izkoriscala verska custva, ki so jih teoretiki mark­ sizma pogosto enacili s praznoverjem, to pa naj bi izviralo predvsem iz nevednosti. Vendar pa so se nasi partijski voditelji zavedali obcutljivosti Ijudstva glede verskih zadev. Ze Lenin je namrec svaril, da morajo biti komunisti pri resevanju religioznih vprasanj izredno previdni: »Z verskimi pred­ sodki se je treba izredno previdno bojevati; veliko skodo povzrocajo tisti, ki v tern boju zalijo versko custvo. Bojevati se je treba s propagando, z razsvetljevanjem. Ce vnasamo v boj ostrino, Iahko ogorCimo mnozice; 22 AS 1800, GO AFZS, fasc. 9, Okrozniea GO AFZ Slovenije vsem okroznim in okrajnim od­ hororn AFZ, 17.9.1946. 23 "Saj po objavi italijanskega statisticnega urada znasa skupna vrednost vatikanskih investi­ eij v italijanski industriji nad 17 milijard lir in sodeluje Vatikan pri 90 % podjetij iz katerih vlece ogromne milijone dividend. Zata je tudi najbolj zagrizen sovraznik sociaJizma.1< (AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 3, Zapisnik 1. oblastne konference AFZ Mariborske oblasti, 30. julij 1949.) Taksne razlage so bile znaCilne za celotno obravnavano obdobje, prisotne so bile tako v Titovih govorih kat na sestankih krajevnih organov slovenske zenske organiza­ cije, na primer: AS 1800, GO AFZS, fasc. 7, mapa 2, spis st. 343/48, Zapisnik popoldanske­ ga zasedanja konference AFZ, ki so se ga udeleiile sekretarke odborov AFZ iz Trebnjega, Murske Sobote, Trbovelj itd., 3.10.1948. 196 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM tak boj krepi delitev mnozie po verskem nacelu, nasa moe pa je v zedi­ njevanju. Najgloblji izvor verskih predsodkov je - revsCina in nevednost; in stem zlom se moramo bojevati.«24 Zato so se, zlasti med vojno in ne­ posredno po njej se dokaj trudiE, da zaradi nestrpnosti in neueakanosti nekaterih ne bi izgubili podpore verujocih. 25 Prisotnost partizanov pri verskih obredih ni hila nic neobicajnega 26 in niso bili redki tisti, ki so menili, da sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju ni nezdruz1ji­ vo z njihovim krscanskim prepricanjem. Po vojni je bilo verouk Inogoce poucevati v solskih prostorih, najveeji verski prazniki so bili dela pro­ sti dnevi in marsikateri kristjan je najbrz iskreno verjel, da nova drzava ne nasprotuje krscanskim ciljem. Ena izmed taksnih je bila tudi Dora Vodnik, ki ni mogla spregledati napak tistih katolikov, ki niso ziveli v skladu z evangelijem, ki so »ljubezen in usmiljenje zavrgli in v svoji borbi za politicno oblast oznanjali in sejali sovrastvo in mascevanje in segli po najgrozovitejsih sredstvih mueenja, umora, jec in izgonov«, ter na­ pak tistih duhovnikov, ki so visje eenili »pristastvo svoji politicni stranki, kakor pa resnicno notranjo vernost«, ki so skusali utrdi6 politicno moe »s sredstvi, ki so skrunila in rusila pray tisto, kar bi moral a najbolj cu­ vati in uveljav1jati: plemenito Ijubezen do cloveka«.27 Zato se je po tez­ kih notranjih bojih le odloCila podpreti spremembe, ceprav si nl delala utvar, da bodo zanjo in za druge njej podobne, morda prisli tudi tezki casi. Svoje somisljeniee je skusala takole opogumiti: »Nikar se ne hoj: tvoje krseanstvo se bo uveljavljalo predvsem s tvojim neutrudljivim in nesebicnim delom za soCloveka, ki ne bo 10610 med 'nasimi' in 'onimi', temvec bo zajemalo svoje si1e v prepricanju, da je vsak posten Clovek upravicen do srecnega zivljenja, h kateremu tudi ti moras pomagati ... 24 v.I. Lenin, Govor na 1. vseruskem zborovanju delavk 19. novembra 1919, v: Dela, rv. ruska izdaja, 28. zvezek, str. 160-161. Cit. po: Socializem in osvoboditev zensk, Ljubljana 1960, str. 198. 25 Verjetno so bili vzroki takSnega ravnanja tudi zunanjepoliticni, saj ranijsko vodstvo za­ hodnim zaveznikom sprva Se ni hotelo povsem razkriti komunisticnega znacaja nove drza­ ve. 26 0 nedeljski masi, ki je bila v casu 1. kongresa Slovenske protifasisticne zveze, 16. oklOhra 1943, v Dobrnicu, je Ivka Kriznar takole zapisala: .v nedeljo dopoldan je imel maso in zelo lepa pridigo partizanski duhovnik in verski referent pri Glavnem stabu NOV in pas Slovenije Metod Mikuz. Mase so se udeldili domaCini, pa tudi de1egatke in prva desedna zascitne cete." (lvka Kriznar, Dobrnic kraj I. kongresa SPZZ, v: Dobrnic, Ob 50-1etnici I. kongresa Siovenske protifasisticne zenske zveze, Novo mesto 1993, str. 29.) 27 Dora Vodnik, Nikar se ne boj!, v: Nasa zena, St. 10, Ljubljana 1945, str. 205. - POLITICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 197 Uberi se v ritem danasnjega zivljenja, ki udarja s svojim neizprosnim: 'hoeemo, moramo, dolZni SIno' tudi na tvoje srce! Predaj se sluzbi Clove­ ku, ki tudi od tebe caka pomoCi. Le tako delo ti bo dalo pravico, da bos postavila svoje zahteve takrat, ce bi nemodremu politiku prislo kdaj na misel, da bi skusal okrniti tvoje versko udejstvovanje in kratiti svobodo tvojega svetovnonazorskega prepricanja. Le dobronamerno sodelovanje z vsemi naprednimi graditeljskimi silami v novi domovini bo prepricalo tako imenovane (nasprotnike" da resnicno krseanstvo ni ovira druzbene­ ga napredka, temvee njegova krepka opora. Le s svojim delom bos mogla braniti svojo vero, ee bo treba, in vzbuditi razumevanje za svoje zelje in teznje.«28 Pred napakami nove oblasti ni zapirala oei: »Ne pozabi, da je to ob]ast Ijudstva, to se pravi, da so na oblasti mnozice in zato je neizbezno, da se v zaeetku delajo napake.« A je upala, da lahko pray kristjani najvee pripomorejo k njihovi odpravi: »Te napake pa bomo odpravili stem, da bomo delali vsi, da bomo uvedli dobronan1erno kritiko, da bomo uvedli povsod Ijudsko kontrolo. Ce bos plemenita, odkrita in neuklonljiva, bo tvoje krscanstvo zarelo tudi v novo dobo in tudi novi Clovek bo spoznal svetlo resnienost tvojega duhovnega sveta.«29 Medtem ko so politieni voditelji v prvem povojnem letu poudarjali, da so obsodbe vredni Ie tisti, ki skusajo pod krinko vere opraviCiti na­ rodino izdajstvo,30 pa so v letu 1946 nastopili proti katoliski cerkvi na­ sploh. Vzroke je Tito takole pojasnil: »Poglejte kaksna je sedaj situacija v Parizu. 31 Mi se borimo, da dobimo tisto kar je nase, borimo se z vsemi dovoljenimi sredstvi in najenergicneje branin10 svoje pravice. Na kateri strani pa je papez? On ne brani naso stran, ampak - italijansko. To je razumljivo. On je ltalijan in Italijan bo osta!' On je branil Mussolinija, brani de Gasperija in branil bo vsakogar, kdorkoli bo pac vladal v Italiji. Zakaj morajo potemtakem katoliski duhovniki pray njega poslusati? Oni 28 Pray tam, ser. 205-206. 29 Pray tam, str. 206. 30 Boris Kidric je na prvem kongresu OF Slovenije dejal: »lmamo moralno pravico in moral­ no dolz.nost, prepreCiti, da bi verska custva in cerkev se izkoriscali za narodno jzdajstvo, za borbo proti lastnemu narodu in lastnemu Ijudstvu, prepreciti, da bi z narodnim iz­ dajstvom se kdaj zastrupljali naso mnoZlco in naso mladino.« (Nasa zena, St. 8, Ljubljana 1945, str. 148.) 31 V casu od 29. julija do 15. oktobra 1946 je v Parizu potekala mirovna konferenca, ki je sprejela francoski predlog 0 meji mcd Jugoslavijo in Italijo, zaradi cesar je jugoslovanska delegacija demonstrativno zapustila Parizo 198 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM so se v svojih solah nauCili opravljati verske obrede (mase), naucili so se cerkvene zakone in naj torej delajo to, kar znajo. Naj ne poslusajo tujine, naj ne poslusajo tistih, ki so nasi odkriti sovrazniki. Sluziti je tre~ ba svojemu narodu in ne tujcu in to pray tistemu tujcu, ki je toliko zla povzroCiI tukaj v Sloveniji pa tudi v Dalmaciji in drugih krajih. Sluziti je treba svojemu narodu, a ne nasemu stoletnemu sovrazniku - itali~ janski reakciji.«32 Cerkev je bila torej proglasena za nacionalnega sov~ raznika, za najmocnejso oporo zunanjih sovraznikov nove J ugoslavije. 33 Partijsko vodstvo je duhovnikom pripisovalo tudi posebno iznajdljivost in zvijacnost. Njihove metode je Vida Tomsic takole opisala: »V prvem casu je duhovscina odkrito napadala naso oblast. Spomnimo se sarno dobe 'pastirskega pisma' ... Zaceli so novo taktiko. Ta taktika se kaze v tern, da direktno ne napadajo OF, toda zaceli so s trdovratnejsim bojem. Zaceli so vplivati na zene na vse mogoce naCine, da bi zene izostale od sestankov itd. Sedaj pa obratno skusajo vriniti v nase odbore svoje ljudi in zasesti glavne pozicije in prevzeti vodstvo. 1z njihovih krogov se sirijo razne parole in napadi na naso oblast, ki izvirajo izza meje.«34 Po mnenju jugoslovanskega partijskega vodstva so bile pray zenske tista kategorija prebivalstva, ki naj bi bila ze zaradi svoje posebne »zaostalosti« najboljl dovzetna za religiozne ideje. Taksno prepricanje je izhajalo iz Engelsove teorije 0 tisoCletni podrejenosti zenske, ki je povzroCila njeno neizobraze­ nost in nerazgledanost, iz Leninovih ugotovitev 0 poneumljajocem delu druzinskega gospodinjstva, se posebej pa iz naslednje Beblove misE: »V splosnem smo doslej zensko custveno zivljenje eez vsako mero pospese­ vali, razvijanje njenega razuma pa nasprotno zavirali, skrajnje zanemar­ jali in zapostavljali. 35 Zaradi tega zenska naravnost trpi za hipertrofijo custvenega zivljenja, zato tudi hitro podleze vsakovrstnemu praznoverju in coprnijam. Tako postane zenska hvalezen predmet za religiozna in 32 Iz Titovega razgovora z zenami iz okohce Kranja v avgustu 1946, v: Nasa zena, st. 9, Ljub­ ljana 1949, str. 208. 33 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis st. 310/48, Politicni refera( Angelce Ocepek na 3. kongresu AFZS 10.12.1948 . . 14 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946. 35 Pravilnost taksne trditve vsaj deJoma potrjujejo nasJednje besede A. Mahnica 0 vzgoji Slo­ venk: »Zenska bodi dobra in ubogljiva hei, zvesta, sramez.ljiva nevesta, pobozna, vestna mati. Zaw ji je dal Stvarnik blago, rahlo srce. Srce torej se mora lzobrazevati in zlahtniti v zenskih solah pred razumom. Ne ucenih, ampak blagih, poboznih, srameiljivih zensk nam je treba .. . « (Mahnic> Rimski katolik 1894, str. 59. Cit. po: Maca Jogan, Seksizem v vsakda­ njem zivljeuju, Ljubljana 2001, str. 31 .) < POLITICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 199 vsaka druga sarlatanstva in ubogljivo orodje vsakrsne reakcije.«36 Zato se je partija se posebej trudila, da bi zenske, ki so imele poleg tega obicaj­ no prvi in velikokrat tudi najmocnejsi vpliv na otroke, odtegnila vplivu duhovsCine in jih pridobila na svojo strano Pomembno vlogo je namenila zenski organizaciji, ki naj bi bila, se zlasti na vasi, »buden cuvaj pred pro­ tilj, udskimi duhovniki, ki izkoriscajo versko prepricanje srednjih in malih kmetov v sluzbi razrednih interesov kapitalisticnih ostankov pri nas in zunanje reakcije.«37 Oblike boja proti cerkvenemu vplivu so bile razno­ vrstne. Najpogostejse je bilo p rep ricevanje. Kako naj bi potekalo, je po­ kaza} Josip Broz v razgovoru z zenskami iz okolice Kranja: »Mi hocemo imeti narodno duhovsCino, duhovsCino, ki Ijubi svoj narod. Mi niman10 nicesar proti cerkvi, mi ne preprecujelllo duhovnikom opravljati njihova verska opravila. Toda mi zahtevamo, da morajo biti ljudski duhovniki in sluziti narodu. In ve zenske imate dolznost, da pouCite vse ostale zenske, ki niso v vasi organizaciji, da lahko, ceprav hodijo v cerkev, istocasno tudi sodelujejo v nasih danasnjih naporih za bm hitrejso obnovo v vojni porusene drzave.«38 Kmalu zatem je Vida Tomsic uporabila naslednje besede: »Vera je svobodna, nihce ne bo radi verskega prepricanja pre­ ganjan J toda nikomur ne bomo dovolili izkoriscati vero v protiljudske namene.«39 Pomembna je bila tudi izraba politienih procesov v propagand­ ne namene. 40 Razlage v javnosti so bile po mnenju partijskega vodstva nujne. Molk drzavnih in politicnih organov bi namrec »reakcija« lahko izrabila za vzbujanje dvomov v njihovo pravicnost, to pa bi namesto od- 36 August Bebel, Zcnska in socializem, Ljubljana 1960, su. 148. Trditcv 0 vecji dojem1jivosci zensk za religiozne ideje najverjetneje ni bila brez osnove. V delu 0 zgodovini zensk v 19. stoletju lahko na primer preberemo, da so v 19. sto1etju zen­ ske v zahodnem svetu prevzele vodilno v10go v verskem zivljenju karoliske cerkve. Glej: Michela di Giorgio, II modello cattolico, v: Georges Duby in Michelle Perrot, Storia delle donne in Occidente, L'Ottocento, Rim - Bari 1998 (Tretja izdaja), str. 158. Kar se Slovenk tice, pa je nek nemski list v zacetku 20. stoletja ugotavlja1 naslednje: »Slovenci so majhen narod, ki obsega Ie 2 milijona dus; narod je ubozen in zene so vsled samostanske vzgoje in predsodkov, katerih je med Slovenci, 7.a1, se vee nego drugod, novim idejam le teiko dostopne ... " (Sodba nemskega lista 0 Slovenki, v: Slovenka, St. 1, Trst 1901, str. 22. Cit. po: Barbara Satej, Slovenska zenska 1900-1918, v: Kronika, St. 1-2, Ljubljana 1999, str. 95.) 37 AS 1800, GO AFZS, fasc. 7, mapa 1, spis St. 310/48, Politicni referat Angclce Ocepek na 3. kongresu AFZ Slovenije 10. 12. 1948. 38 Iz Titovega razgovora z zenami iz okolice Kranja, V: Nasa zena, 51. 9, Ljubljana 1946, str. 208. 39 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946. 40 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, spis St. 1146, Okroznim in okrajnim odborom AFZ. 200 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM pora in sovrastva morda porodilo celo razumevanje in socutje z obsoje­ nimi.41 Po drugi strani pa je bilo tovrstne procese mogoce zelo uCinkovi­ to uporabiti kot mocan razlog za stalno opozarjanje na povezavo cerkve z vojnimi z10cinci in izdajalci med vojno: »Tovarisice, ne smemo nikdar pozabiti kaksno vlogo so igrali protiljudski duhovniki v casu narodno osvobodilne borbe, ki so marsikateri posteni materi ubili ali zapeljali sina in stem postali krivci zrtev belogardizma. Ob tej priliki ne smemo pozabiti velikega politicnega pomena 1. kongresa AFZ-ja v Dobrnicu na Dolenjskem 1943. leta, ko so kmecke zenske v diskusiji druga za drugo vstajale in odiocno zahtevale obsodbo begunske ]ondonske vlade, zahte­ vale, da je treba poiskati vse krivce in z njimi obracunati) ker so bili oni krivi nesteto trtev. Njihovi zagovorniki in sodelavci pa so se danes med nami, tudi v vrstah protiljudske duhovsCine, katere moramo za vsako ceno odkriti in z njimi obracunati.«42 V si cerkveni predstavniki pa niso bili enakega mnenja in partija je dejstvo, da so se duhovniki razlicno opredelHi v svojem odnosu do narodnoosvobodilnega boja in socializma, temeljito izkoristila v svoje namene in tako imenovana diferenciacija du­ hovnikov je bila ena izmed najvaznejsih oblik boja proti katoliski cerkvi. OmogoCila je prepoznavanje pravih nasprotnikov)43 sIuzila je za prido­ bivanje zaveznikov med vernim prebivalstvom,44 sodelovanje nekaterih duhovnikov je dajalo novi oblasti pridih demokraticnosti,45 nenazadnje pa je taksna diferenciacija vnasala nasprotja tudi v duhovniske vrste in slabila njihovo enotnost. 46 Najbolj pa je partija potrebovala sodelovanje zensk na podrocju, na katerem naj hi potekala »odloCiIna bitka v vojni z reakcijo«. To podrocje je hila vzgoja otrok. Matere so namrec najveckrat odloCilno vplivale na njihovo vzgojo) imele pa so tudi najboljse moznosti za nadzor verskega pouka v solah. AFZ je dobila nalogo, da »potom razlicnih oblik« doseze, 41 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Okroiniea GO AFZ Slovenije St. 1087, namenjena okroznim in okrajnim odborom APZ, 17.9.1946. 42 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis St. 310/48, Politicni referat Ange1ce Ocepek na 3. kongresu AFZ Slovenije 10.12.1948. 43 AS1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 69/48, Usmerjevalni plan deia organizacije AFZ za leto 1949. H Pray tam. 45 Iz Titovega razgovora z zenami iz okolice Kranja, V: Na~a zena, st. 9, Ljubljana 1946, S[f. 208. 46 AS 1800, GO AFZS, rase. 13, spis st. 69/48, Usmerjevalni plan dela organizacije AFZ za leto 1949. POLITICNA NASPROTNICA ALI ZAVEZNICA DRZAVNE OBLASTI? 201 »da bodo zene doumele kvaren vpliv onih duhovnikov, ki izrabljajo po­ ucevanje verouka za zastrupljevanje mladine v moralnem in politicnem smislw(.47 In kaksne so bile te oblike? »Poleg vsakdanjih mahinacij, ki jih vrse protiljudski duhovniki do ljudske oblasti v svojem prisvajanju monopola nad vzgojo nasih otrok se bomo posluzili tudi ze razkrinka­ nih primerov iz preteklosti in sedanjosti. Zlasti se moramo posluzevati razkrinkavanja nemoralnosti nekaterih duhovnikov, homoseksualizma nad otroki (pred sodiscem je v Sloveniji 20 deckov obtozevalo duhovnike tega zloCina).((48 Borba proti vplivu duhovnikov naj bi potekala vsak dan in v vsaki vasi: »Glede obiska verouka moramo naubti vaski aktiv, da takoj reagira in takoj izkoristi vsakodnevne mahinacije protiljudske du­ hovsCine za tolmacenje materam, v kake roke prepuscajo vzgojo svojih otrok. Seminarji za vsaki vaski aktiv in sektorske konference morajo k teruu na podlagi analize posameznih priEk v posameznih vaseh tehtno pripomob. 0 vsem tern mora voditi tajnistvo racuna in mora konkretne zakljucke prenasati na izvrsni odbor okraja.((49 Najbolj uCinkovito oroz­ je v borbi proti cerkvi in religiji nasploh pa naj bi bila po partijskem mnenju izobrazba in v prizadevanjih za »kulturo in prosveto« se je ved­ no skrival tudi boj proti religiji. Marksisticna teorija je namrec ucila, da izobrazba s seboj nujno prinasa drugacen pogled na svet, temeljec na osnovi znanstvenih odkritij, v katerem ni prostora za religiozna custva. Zato so mnozicne organizacije stalno poudarjale: »Nasa partija je vedno in vsepovsod uCila v Ijubezni do znanja, da bomo gledale na zivljenje in svet tako, kot to zahteva znanost, ne va tako, kot so to zahtevali interesi starih protiljudskih oblastnikov, ki so zene drzali v temi sarno zato, da so hromili del delovnegaljudstva, da so ga lazje izkoriscali. To delo pa danes odkrito nadaljujejo protiljudski duhovniki, ki so center reakcije se posebno na vasi in izkoriscajo versko prepricanje predvsem zena, zaradi tega, da bi ohromeli njihovo aktivnost pri gospodarskih ak~ijah.(50 Par­ tijsko vodstvo je seveda vedelo, da vpliv cerkve ne temelji Ie na »drzanju v temi«, na groznjah in strahu pred »peklenskim ognjem«, videlo je, da se znajo duhovniki ljudem priblizati tudi na drugacne nacine, da znajo 47 Pray tam. 48 Pray taro. 49 Pray tarn. 50 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis St. 310/48, Politicni referat Angelce Ocepek na 3. kongresu AFZ 10.12.1948. 202 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM prisluhniti njihovim tezavam in zeljam. 51 Zato je tudi borba partije ))proti sovraznemu kleru« veckrat poteka]a z roko v roki »S sirjenjem poljud~ ne znanosti«, s prizadevanjem »za visji kulturni nivo«, Z organiziranjem kulturno-prosvetnih prireditev in izletov zena in mladine, s skrbjo za izvensolske zabave otrok in podobno.52 Zanimanje za vsakdanje iivljenje zensk, resevanje njihovih »dro~nih vprasanj«, predvsem na gospodinj~ skem podroeju, je postalo ena izmed stalnih nalog zenske organizacije in pomembna oblika borbe proti vplivu duhovnikov. 53 Celo odpravljanje ne~ pravilnosti glede zascite pri delu, kot je bilo na primer zapos]ovanje nosec~ nie »pri tezkih delih ali na takih mestih, ki ne odgovarjajo njihovi fizicni sposobnosti«, je spadalo v okvir boja proti politicnim nasprotnikom, saj so hili »vsi ti nedostatki najboljsi materjal za sovraznika, ki odvraca zene od aktivnosti«.54 Vsa prizadevanja pa so bila po mnenju politicnih voditeljev povsem neuspesna. Njihovo nezadovoljstvo je januarja 1948 izrazila Vida Tom­ sic: »Moramo ugotoviti, da mi popuscamo. Resnica je, da je v Ijubljanskih eerkvah vee zena,55 kot jih je bilo sploh kdajkoli. Mislim, da je isto po terenu. To se pravi, da smo teren izgubili in ne pridobili. Zgubili smo ga radi organizaeijske slabosti in to je seveda izkoristila reakcija. Nasi aktivisti morajo biti stalno v defenzivi mesto v ofenzivi. Neprestano se borimo proti reakcionarnim parolam. !glavnega nasprotnika socializma« (katoliske cerkve), po drugi strani pa zaradi nji­ hove materinske vloge. Matere so se obieajno najvee ukvarjale z otroki, zato je bila od njihovega svetovnega nazora in izobrazbe v znatni meri l Jurij Jug, Nada Jovanovic, Zakonske osnove izobrazevanja mladine in odraslih od leta 1945 do 1990 v Sioveniii, v: Jurij Jug, Prispevki k zgodovini izobrazevanja odraslih (1945-1990), Poroeilo 0 raziskavi, 3. del, Zbirka Zgodovina izobrazevanja odraslih, 9. zvezek, Kranj 2000, str. 199. (Odslej: Jug in Jovanovic, Zakonskc osnove izobrazevanja mladine in odraslih .. .) 2 Ana Krajnc, Razvoj andragoske misli in teorije 1945-1990, v: Jl1rij Jug, Prispevki k zgo­ dovini izobrazevanja odraslih (1945-1990), PoroCilo 0 raziskavi, 2. del, Zbirka Zgodovi na izobrazevanja odraslih, 5. zvezek, Kranj 1998, str. 1. (Odslej: Krajnc, Razvoj andragoske misli ... ) 3 Govor ministra za pros veto Lidije Sent jure ° nasi prosvetni politiki, v: Popotnik, st. 1, 1947, str. 1. Cit. po: Ales Gabrie, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952, Ljubljana 1991, str. 493. - IZOBRAZEVANJE ZENSK 221 odvisna tudi vzgoja bodoCih rodov. 4 Poleg tega je bilo med ljudmi dokaj razsirjeno prepricanje) da ima zena pogosto mocan vpliv tudi na svoje­ ga moza. Skrb za izobrazbo deklet in zena je bila torej se zlasti vazna in zahtevna naloga, saj naj bi bile Ie razgledane, kulturne, »politicno oza­ vescene« zenske, »osvobojene starih predsodkov«, sposobne vzgojiti svoje otroke v »odgovorne drzavljane nove Jugoslavije«,5 pozitivno vplivati na svoje moze in uspesno delovati v javnem zivljenju, z vsem tern pa naj bi tudi bistveno pripomogle k hitrejsim spremembam v dotedanjem naCi­ nu zjvljenja in razmisljanja. 6 Z razliko od prve Jugoslavije, ko zenskam niso bili dostopni vsi po­ kEei in je bilo pogosto skoda denarja za razvoj dekliskih sol, je drzav­ na ustava iz leta 1946 7 vsem pripadnieam zenskega spola zagotavijala enakopraven polozaj v izobrazevalnem sistemu (38. clen) in dostor do vseh javnih sluzb (33. clen). Zaradi dotedanje neenakopravne vloge v druzini in druzbi so bile zenske do tedaj v povprecju manj razgledane in slabse izobrazene od moskih, neredko omejene predvsem na zivljenje v ozkih okvirih svoje druzine in domacega kraja. Dekleta in zene so sieer pray tako kot fantje in mozje obiskovale tako izredne sole kot strokovne tecaj'e, delovale so tudi v najrazlicnejsih kulturnih in sportnih drustvih) pa vendar so jim bile namenjene se pray posebne izobrazevalne oblike. Manjsa stopnja izobrazbe in kulture naj bi bila namrec pogojena tudi z vecjo dovzetnostjo za religiozna custva, vsakrsno praznoverje in pred­ sodke, zaradi cesar naj bi imeli nasprotniki socializn1a pray v zenskah " Podobno so razmisljali tudi drugi, ki so se ze veliko pred komunisti zavzemali za vecjo izo­ brazenost zensk. Na skodljiv vpliv nevednih in v svoj dom egoisticno zagledanih zen a in mater sta v Srbiji ze v 19. stoletju opozarjala racionaJist Dositej Obradovic in socialist Sve­ tozar Markovic. (Svetozar Markovic, Oslobodjenje zenskinja, v: Jovan f)ordevic, Zensko pi­ tanje, Antologija marksistickih tekstova, Radnicka stampa, Beograd, str. 185.) Med obema vojnama pa je ena izmed voditeljic slovenskega zenskega gibanja Minka Govekar pogosto opozarjala, da je neizobrazena in nerazgled3n(l mati llovira kulturne druibe, ovira na­ predka in razvoja. Ker je sama konservativna ali celo reakcionarna, daje narodu umstveno zaostala, nerazvita bitja, ki ostajajo za svojim casom in njega zahtevami«. (AS 1666, Osebni fond Minka Govekar, skatla 1, mapa D/XVII, Mati in izobrazha - otvoritvcne besede Minke Govekar oa tecaju Splosnega zenskega drustva leta 1934.) 5 AS 1800, GO AFZS, fase. 5, mapa 2, spis 51. 640/48, Politicni referat na voli1ni konferenci Mestnega odbora AFZ Ljubljana (brez datuma), in AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis St. 236/48, Resolucija 2. kongresa AFZ Jugoslavije 0 skrbi za otroke in mladi narascaj. (, AS 1800, GO AFZS, fase. 8, mapa 2, Vida Tomsic, 0 vlogi AFZ pri vzgoji socialisticnega (10- veka, Govor na 4. plenumu Centralnega odbora AFZ Jugoslavije 4. in 5. fehruarja 1950. 7 Uradni list FLRJ, st. 1011946. 222 SLOVENKE NA PREI-IODU V SOCIALIZEM najmocnejso oporo: »Reakcija zna spretno izkoriscati neznanje in pred­ sodke zena. Kolikokrat smo bili prica, da je preprosta kmecka zenica nasedla protiljudskemu duhovniku, ki je govoril, da je susa kazen bozja za grehe ali, da je Bog poslal to co zato, ker je pri nas na oblasti OF itd.«8 Zato je bilo neobhodno potrebno, »da zene zvedo resnico 0 nastanku narave in da spoznajo zakone prirode ... «9 Kulturno in izobrazevalno delo med zenskami naj bi inlelo se nalogo, »da odpravi stare skodljive na­ vade, da dvigne higienske prilike in sploh vzbudi v zenah potrebo za kulturnejsim zivljenjern.« Bolj izobrazena in razgledana zenska naj bi znala tudi bolje izkoristiti uzakonjeno enakopravnost, pridohitev kultur­ nih navad pa naj bi zenske vzpodbujala tudi k hitrejsi gradnji zadruznih dornov, mehanizaciji poljedelstva in uvajanju zadruznistva. 10 Za izobra­ zevanje odraslih zensk so bile zadolzene med drugim tudi vse politicne organizacije, se posebej AFZ. V Sloveniji, kjer je bila nepismenost bistveno manjsa kot drugod, je imelo kulturno in prosvetno delo nekoliko drugacne ciIje kot v ostalih predelih drzave. Medtem ko je bilo treba v drugih republikah zenske najprej nauCiti hranja in pisanja, je hila v Sloveniji prva naloga »odpravi­ ti praznoverje, odpraviti pri nasih zenah, ki znajo brati in pisati ostanke srednjeveskega pojmovanja stvari.«l1 Boj proti praznoverju pa je hil ne­ locljivo povezan z bojem proti vplivu katoliske cerkve: »V situaciji, kakrs­ na je pri nas v Sloveniji, ko veCina katoliske duhovsCine raje sluzi Vati­ kanu in svetovnim kapitalisticnim interesom kot pa svojemu ljudstvu, je vpliv klerikalizma toliko bolj skodljiv, ker se protiljudska duhovscina posluzuje verskih custev predvsem nasih zena in jih skusa izkoriscati za odtegovanje od politicnega in gospodarskega sodelovanja z Ijudsko ob­ lastjo in pri gradnji socializma ... «12 Politicno vodstvo kljub vsem raznovrstnim tecajem, krozkom, pre­ davanjem in prireditvam z zenskim ku1turnim in prosvetnim delom, oziroma bolje receno s politicnimi uspehi tega dela) ni bilo zadovoljno. 8 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, spis 5/46, Organizacijski referac na razsirjenem plenarnem sestanku GO AFZ Slovenije 29.9.1946. 9 Pray tam. 10 AS 1800, GO AFZS, fase. 23, mapa 3, Poroello 0 delu in organizacijska vprasanja AFZ ob 3. kongresu slovenske ienske organizacije 1948. 11 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291148, Referat Vide Tomsic na konferenci APZ po 2 . . kongresu AFZ Jugoslavije, verjetno 8.2.1948. 12 AS 1800, GO AFZS, fase. 23, mapa 3, PoroCilo 0 delu in organizaeijska vprasanja AFZ (ver­ jetno ob 3. kongresu AFZ Slovenije ob koneu leta 1948). - IZOBRAZEVANJE ZENSK 223 Vida Tomsic je ze v zacetku leta 1948 slovenske aktivistke AFZ takole opozarjala: ))Mislinl, da ce bi lne bolj delale, se nam ne bi moglo zgoditi v Prekmurju, da bi zene drvelemalikovat drevo, kjer se baje prikazuje ne vern kaj. Mislim, da se podobni primeri tudi drugje ne bi dogajali, ce bi bolje delali med zenami, ker to ni vprasanje vere, ampak je to vpra­ sanje praznoverja, vprasanje izkoriscanja neumnosti zena.u n Rezultate taksnega de1a je bilo tezko ugotoviti in se tezje prikazati: »Medtcm ko so zene iz drugih repuhlik s stevi1kami povedale,14 koliko zena so nauCile pisati in brati, smo vedele me bolj malo povedati 0 tern, koliko zena smo resile praznoverja. Seveda je to tezka naloga in dalj casa je treba za to. Brati in pisati se lahko nekdo navadi v nekaj mesecih, da pa odpravi iz sebe praznoverje, da odpravi vso tisto navlako, ki so jo mnogo stoletij na­ lase vsajali v nase zene, pa je potrebno dalj casa. Ne govorim 0 tern) da bi morale v nasem delu odpravljati vernost nasih zena. Vera je pri nas svobodna, religija je stvar vsakega posameznika. Govorim pa 0 tem, da je treba zeno prosvetliti, da ne bo lahkoverno nasedala stvarem) ki nimajo z vero nobenega opravka, ampak imajo samo namen zeno odtujevati na­ rodu, puscati jo v svetu polnem vraz in ji ne omogocati, da bi videla, da lahko s svojimi rokami ustvarja lepse zivljenje sebi in s svojirn otrokom. V tern, mislim, je vprasanje nasega kulturno-prosvetnega dela, vprasanje posebnega dolgotrajnega in vztrajnega dela med zenami.«15 Taksni in po­ dobni opomini 50 se vrstili se v naslednjih letih 16 in jeseni 1953, v casu zadnjega drzavnega kongresa AFZ, na katerem je bila proglasena njena ukinitev, je Tito povsem jasno izrazil 5voje nezadovoljstvo s politicnim delom zenske organizacije. Cerkev naj bi bila pri pridobivanju Ijudi na svojo stran nedvomno veliko spretnejsa: " ... duhovniki, ki delajo proti danasnji stvarnosti, si zelo spretno izmisljajo razlicne oblike dela, ki so vcasih zelo vabljive, zlasti tam, kjer zenske in mladinske organizacije ne posvecajo pozornosti tistemu, kar je potrebno v zivljenju ljudi. Ljudje ne 13 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291/48, Referat Vide Tomsic na konferenci AFZ po 2. kongresu AFZ Jugoslavije, verjetno 8.2.1948. 14 Ob tern je najverjetneje mislila nn porocila z 2. kongresa AFZ Jugoslavije, ki jc bil v zacet­ ku leta 1948. 1.'i AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis st. 291148, Referat Vide Tomsic 1)a konferenci AFZ po 2. kongresu AFZ Jugoslavije (brez datUma, verjetno z dne 8.2.1948). 16 Glej na primer: AS 1800, GO AFZS, fase. 8, mapa 2, Govor Vide Tomsic z naslovom 0 vlogi AFZ pri vzgoji socialisticnega Cloveka na 4. plenumu Centralnega odbora AFZ Jugoslavije, ki je bi14. in 5. februarja 1950. 224 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM zelijo ziveti suhoparno, zato jih boste videli, kako se zbirajo okoli cerkve, da pojejo in se razvedre, ker nimajo druge zabave. Treba je najti razne moznosti zabave za zene in otroke in potem razvijati med njimi politicno delo.l(17 Ob neprestanem opozarjanju na drugacne cilje tako imenovanega kulturno-prosvetnega dela v Sloveniji je prislo celo do tega, da so spre­ gledali dejstvo, da tudi v slovenskih krajih ni bilo tako zanemarljivo malo nepismenosti, kot so predvidevali politicni voditelji. Tako je vodstvo slo­ venske zenske organizacije sele jeseni 1949 ugotovilo, da se bo treba tudi v Sloveniji zaceti ukvarjati z odpravo nepismenosti: »Tovarisica Ada Kri­ vic nakaze vazno nalogo, ki jo bo treba resiti in sicer, da odpravimo anal­ fabete. Do sedaj nismo vodili racuna 0 tern. Treba bo organizirati analfa­ betske tecaje, da odpravimo nepismenost pri nasih Ijudeh.(,18 Mojca Yolk iz Sezane pa je na sestanku okrajne organizacije AFZ Gorica ugotavljala: »V juznih krajih nase domovine so ze skoraj odpravili nepismenost. V Sloveniji pa imamo se precej veliko stevilo teh ljudi. Nas danasnji ple­ num si mora zacrtati, da se bo nepismenost popolnoma odpravila. V tern letu mora nepismenost izginiti.«19 Na ta problem so opozarjale tudi dru­ ge udelezenke tega sestanka, kot na primer Elza Cergonja iz Herpelj.2o Nasploh je bilo v primorskih krajih, ki so bili prikljuceni Jugoslaviji sele leta 1947, dokaj pomanjkljivo znanje slovensCine, zato je bilo na tern podrocju jezikovno izobrazevanje nasploh aktualno: »V sled italijanskih prejsnjih sol so tukajsnji ljudje, ki ne obvladajo dobro slovensCine. V ta namen se vrse izobrazevalni tecaji. Okoli 420 zena je vpisanih v teh teca­ jih.«21 Nepismenost tudi drugod v Sloveniji ni bila povsem zanemarljiva. o tern pricajo podatki, zbrani ob popisu prebivalstva leta 1953. Takrat je bilo namrec v Sloveniji se vedno 32.000 nepismenih, od katerih je bilo 18.000 ali priblizno 56 % zensk. Najvec jih je bilo starejsih od 65 let, sledila 17 1z TitOvega razgovora z zensko delegacijo v casu 3. kongresa AfZJ septembra 1953, v: Nasa zena, st. 11, leto 1953, str. 304-305. 18 AS 1800, GO AFZS, fasc. 6, mapa 2, Zapisnik delovne konference pri GO AFZ z obJastnimi sekretarkami AFZ z dne 15.10.1949. 19 AS 1800, GO AFZS, fase. 4, mapa 1, Zapisnik 4. zasedanja okrajnega pienuma AFZ Gorica 16. 2. 1950. 20 Prav tam. 21 Prav taro. « [ZOBRAZEVANJE ZENSK 225 je skupina od 10-19 let, manj jih je bilo starih med 35 in 64 let, najmanj nepismenih zensk pa je bilo v starostni skupini od 20 do 34 let. 22 II. Izobraievanje deklic in deklet - od osnovne sole do univerze Deklicam in dekletom naj bi bile v socialistieni Sloveniji dostopne vse sole in vsi poklici. Kako pa je bilo v praksi? Tako pred vojno kot po njej so priblizno polovico vseh ueencev osnov­ nih sol v Sloveniji predstavljale ueenke. Njihovo stevilo je po drugi sve­ tovni vojni poeasi upadalo, ker se je veealo stevilo tistih, ki so po stirih Ietih osnovne sole nadaljevale s solanjem na srednjih solah ali gimnazi­ jah.23 Tako naj bi v solskem letu 1938/39 na primer obiskovalo osnovno solo na Slovenskem 87.981 deklic, v letu 1953/54 pa Ie se 69.749. Ueni uspeh deklic je bil nekoliko boljsi od uspeha deekov. V letih 1950-1953 naj bi izdelalo vse razrede osnovne sole povpreeno 77 % otrok obeh spo­ loy in 81 % od vseh ucenk. V solskem letu 1952/53 je na primer uspesno zakljuCilo razred 74,5 % deckov in 81,9 % deklic. 24 Strokovno solstvo je bilo v Sloveniji ze med obema svetovnima vojna­ rna dokaj razvito, v novi drzavi pa je zaradi vedno novih in novih potreb po strokovno izobrazenih delavcih dobilo se sirsi razmah. Vendar se je v prvih povojnih letih zelo povecalo Ie stevilo ucencev strokovnih sol, stevilo ueenk je ostalo veCinoma nespremenjeno in je naraslo sele v solsken1 letu 1950/51. Vzrok je bil predvsem v tern, da v Sloveniji v obdobju 1947-1950 niso delovale gospodinjske in gospodinjsko-kmetijske sole, za katere se je pred vojno odloealo veliko stevilo deklet. V obdobju 1945-1947 je se de­ lovalo nekaj gospodinjskih sol (1 triletna in 1-2 dveletni soli), kmetijsko­ gospodinjskih sol (6-10 enoletnih) in kmetijsko-gospodinjskih teeajev (5-8 22 Stevilo nepismenih v Sloveniji je bilo tako v skupnem seStevku kot po steviJu zensk veliko manjse kot v ostalih predelih Jugoslavije. V vsej driavi je bilo leta 1953 se 3.404.000 ne­ pismenih, od tega 2.506.000 zensk. (Medunarodna godina zena 1975, iena u privredi i drustvu SFR Jugoslavije, Osnovni pokazatelji, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1975, str. 12.) 23 Iz enakega razloga se je manjsalo tudi stevilo deckov. 24 Povzeto po: Sotanje dorascajoce zenske mladine v LR Sloveniji, Zavod za statistiko in evi­ deneo LR Slovenije, Analize Ta, st. 2, Ljubljana 1954, str. 13, 14 in 75 . (Odslej: Solanje doraseajoce zenske mladine ... ) 226 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM sestmesecnih in 3 trimesecni), junija 1947 pa je bilo gospodinjsko solstvo v Sloveniji ukinjeno, »ces da to solstvo ni sodobno, da se vzgaja neveste itd.«25 Dotedanje gospodinjske sole so se preoblikovale v kmetijske sole, »ki so imele namen izobrazevati kmecko mladino v strokovnem pogledu t.j. pripraviti kvalificirane delavce posameznih kmetijskih panog«. Ker pa je bil smoter teh sol Ie »dvigniti klnetijsko proizvodnjo, je pri tern odpadel specialni pouk za zensko mladino t.j. nega in vzgoja otrok, nauk 0 prehrani, kuhanje, splosno gospodinjstvo ter rocna del a s sivanjem in krojenjem(<.26 Na niijih strokovnih solah 27 je bilo najvec ucenk na zdravstvenih in gostinskih solah, kan10r se fantje skorajda niso vpisovali. Dekleta so se zanimala tudi za tekstilno in brivsko-Iasuljarsko stroko, precej jih je bilo tudi na kmetijskih solah. Najmanj ucenk je bilo v industrijskih solah. Po letu 1950 se je ze tako majhno stevilo ucenk na kovinskih, elektroteh­ nicnih, graficnih in steklarskih solah se zlnanjsalo, povecal se je interes za kemicne in usnjarske sole. Vedno ocitneje je postajalo, da se dekleta ne bodo odlocala za poklice, ki zahtevajo vecjo fizicno moc in vzddlji­ yost, tel' da bodo raje kuharice, natakarice, medicinske sestre, babice, otroske negovalke, frizerke, trgovke, sivilje, izdelovalke usnjenih izde1- kov ali laborantke. Zelja predstavnic zenskega spola po gospodinjskem izobrazevanju pa je bila tako velika, da so po letu 1950 ponovno zaceli ustanavljati neke vrste gospodinjskih sol, leta 1953 je bila v Grobljah pri Domzalah ustanovljena tudi visja gospodinjska sola, ki je izobrazevala uciteljice na gospodinjskih solah. Po koncani nizji strokovni soli so se dekleta v manjsi meri kot fantje odlocala za vpis na delovodske in moj­ stI.'ske sole, ki so bile namenjene strokovnemu izpopolnjevanju ze uspo­ sobljenih delavcev. Na teh so namrec povsod prevladovali ucenci, Ie na mojstrski soli oblaCilne stroke v Mariboru je bilo precej deklet. Stern pa se ni receno, da ucenke niso bile marlji vejse, saj je na primer povprecen ucni uspeh na teh solah v letu 1952/53 znasal 90,5 %, povprecen uspeh deklet pa 96,1 %. Na de1ovodsko-rnojstrskih, kmetijsko-gospodinjskih in zdravstvenih solah so bile ucenke celo 100 % uspesne, slabse so se izka­ zale Ie na gostinskih solah, kjer so imele Ie 81,2 % uspeh.28 2!l AS 1800, GO AFZS, fase. 19, Solstvo in gospodinjsko prosvetljevanje, maj 1954. 26 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, PoroCilo iz leta 1950 (brez datuma in naslova) . n Te so bile eno-, dve- ali triletne in so se delile na industrijske (ustanavljala so jih podjetja, v njih so delavci pridobili kvaJifikacijo), vajeniske (usposabljale so za delo v obrti in trgovini ter gostinstvu) in specialne (kmetijske, gozdarske, lesne, gostinske in zdravstvene). 28 Povzeto po; Solanje dorascajoce zenske mladine ... , str. 27-29, 30, 34-35. rZOBRAZEVANJE ZENSK 227 Tistim, ki so si zelele pridobiti vee strokovnega znanja, so bile name­ njene popolne srednje strokovne sale. Medtem ko je bilo v prvi Jugoslaviji na Slovenskem Ie pet taksnih sol,29 so imele v prvi polovici petdesetih let strokovne srednje sole v Sloveniji ze 39 odsekov. Vee kot 50 % deklet je bilo v naslednjih odsekih: za medicinske sestre (100 %), za fizioterape~t­ ke (100 %), v kemijskem odseku (95,5 %), v administrativnem odseku (94 %), v odseku za farmacevtske pomoenice ((94 %), v ekonomskem od­ seku (83 %), v odseku za rentgenske pomoenice (81,5 %), v turistieno-go­ stinskem odseku (76,9 %) in v odseku za medicinske tehnike (53 %). Od 20-50 % deklet j'e bilo v zobotehnicnem (45 %), apreterskem (43,1 %), tkalskem (41 %), predilskem (37,8 %), splosno kmetijskem (25,1 %), ar­ hitektonskem (25 %) in vinarsko-sadjarskem odseku (21,4 %). Ostali odseki so ime1i le manjse stevilo deklet, nobene ucenke pa niso imeli avtoremontni, prometno-transportni, kovinski in vrtalni odsek. Skupno stevilo ucencev in ucenk teh sol je nekaj casa bliskovito narascalo in leta 1950/51 je bilo kar za 452 % visje kot v letu 1939/40, vendar je ze v naslednjem letu padlo za vee kot polovico. Tudi stevilo ucenk je v obdo­ bju 1945-50 precej narasIo, saj jih je bilo leta 1950/51 kar za 405 % vee kot v zadnjem predvojnem Ietu. Potem je njihovo stevilo zaeelo upada­ ti, predvsem zaradi postopnega ukinjanja ekonomsko-gostinskih sol, za katera je med dekleti vladalo veliko zanimanje. Povsem drugaeno sliko pa dobimo, ce pogledamo, koliksen je bil odstotek ucenk od skupnega steviia vseh ueencev strokovnih srednjih sol. V Sloveniji je bil povpre­ eni odstotek ueenk od vseh ueencev v prvih povojnih letih celo nizji kot pred vojno: odstotek deklet na teh solah je v letu 1939/40 znasal vee kot 44 %, v obdobju 1945-1954 pa v povprecju Ie 43,2 %. Veni uspeh na teh ~olah nasploh ni bil zadovoljiv, saj jih je dokoncalo Ie 60 % vseh vpisanih ucencev in ucenk, ostali so solanje predcasno prekinili in so se zaposlili. Povprecni uspeh ucenk je bil se nekoliko slabsi od uspeha ucencev. V solskem letu 1952/53 je na primer uspesno zakljucilo razred v povprecju 92,5 % fantov in 91,8 % deklet. Zanimivo pa je, da so biia dekleta v tern 29 Tehniska srednja sola, kjer je bilo 0,3 % deklet, trgovska akademija - 52,5 % deklet, tekstil­ na ~ola - 10,5 % deklet, in sola za zascitne sestre ter uCiteljsko-gospodinjska sola, ki pa so ju obiskovala Ie dekleta. Na dvorazredni trgovski soh, ki je veljala za nepopolno srednjo solo, je bilo 67 % deklet, kar 70 % pa jih je bilo med tistimi, ki so obiskovali enoletni »abi­ curjenski tecah namenjen absolventom srednjih splosnoizobrazevalnih sol, ki so se hoteh tim prej zaposliti kat usluzbenci v pisarnah. 228 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM letu bistveno uspesnejsa od fantov na industrijskih in gradbenih solah, slabsi uspeh pa so imela na administrativnih solah. V celotnem obdobju 1945-1953 je na vseh strokovnih srednjih solah zakljuene izpite uspesno opravilo 14.291 ueencev, od katerih je bilo 6.654 ali 46,5 % deklet. 3o Tudi stevilo tako imenovanih umetniSkih sol in njihovih ucencev ter ueenk se je po vojni bistveno poveealo. V letu 1939/40 je bilo 15 taksnih sol s 1598 ucenci, v letu 1953/54 pa jih je bilo 40 s 4747 ucenci. Stevilo deklet se je v tern casu sicer zelo povecalo, iz 790 na 2816, njihov odsto­ tek glede na skupno stevilo ueencev obeh spolov pa ni bistveno narasel (iz 49,6 % na 59,3 %). Dekleta so prevladovala na Cipkarskih in baletnih solah, priblizno pol jih je bilo na srednji soli za umetno obrt in na nizjih glasbenih solah, manj kot 50 % pa na srednjih glasbenih solah. Na solah za umetno obrt so se deklice vpisovale predvsem v veziljske in »desi­ naterske« odseke, na glasbenih solah pa v klavirske odseke. V solskem letu 1952/53 je uspesno koncalo razred 72,5 % ueencev in 80,7 % ucenk umetniskih sol. Tudi na teh solah uspeh ni bil najboljsi, vzrok pa je bil v tem, ker je vecina teh ucencev istocasno obiskovala se kaksno drugo, splosno izobrazevalno so10. 31 Kot vedno so bila za dekleta tudi v socialistienem obdobju izjemno vabljiva uCiteljisca. Ze pred vojno je bilo na uCiteljisCih vee deklet, in sicer 59,2 %. Po vojni se je njihov delez se povecal, saj je v letu 1952/53 znasal 83,6 %, v prejsnjih letih pa se nekaj vee, vcasih celo nad 85 %, medtem ko je stevilo fantov ze v prvem povojnem letu padlo kar na 1/5 od vseh ueencev, vpisanih v letu 1939/40. V solskem letu 1953/54 se je na slovenskih uciteljisCih od 1707 ucencev sola10 1391 (81,S %) deklet. Na srednji vzgojiteljski soli so bile vse od njene ustanovitve v letu 1950 pa do leta 1953/54 same ueenke, njihovo stevilo je stalno narasea]o (leta 1950 jih je bilo 132, leta 1953 ze 195). Na zavodu za telesno vzgojo, ki je bil ustanovljen 1948. kot srednja sola, jeseni leta 1953 pa se je preob­ likoval v Institut za telesno vzgojo s stopnjo visje strokovne sole, je bilo v letu 1950/51 50,5 % deklet, potem pa je njihovo stevilo padalo in v solskem letu 1953/54 jih je bilo Ie se 41,9 % (13 od 31 ueencev). V drugih jugoslovanskih republikah se je moska mladina v vecjem stevilu odloca­ Ia za uCiteljski poklic, medtem ko so bile od vseh jugoslovanskih deklet 30 Poneto po: Solanje dorascajoce zenske mladine ... , su. 40-47. 31 Prav (am, str. 48-50. - lZOBRAZEVANJE ZENSK 229 za uCiteljski poklie najbolj navdusene prav Slovenke. Uspesnost pa ni bila enaka interesu, saj so imele ucenke na uCiteljskih solah v Sloveniji slabsi uspeh od uceneev. V solskem letu 1952/53 je na primer na teh solah uspesno koncalo razred 94,5 % ucencev in 92 % ucenk, in sieer: na uciteljisCih 93,5 % fantov in 92,4 % deklet, na srednji vzgojiteljski soli, kjer so bile Ie ucenke, je bil uspeh 89 %, na zavodu za telesno vzgojo pa je bil uspeh obeh spolov 100 %.32 Po 2. svetovni vojni se je poveealo tudi stevilo deklet, ki so se vpi­ sovale na gimnazije. V solskem letu 1939/40 je bilo od 23.315 dijakov 10.194 ali 43,8 % dijakinj. V letu 1946/47 se je odstotek deklet povzpel .ie na 51,9 %, v letu 1953/54 pa je bilo na vseh slovenskih gimnazijah 56.040 dijakov, od tega 29.377 oziroma 52,4 % deklet. Odstotek dijakinj v Sloveniji je bil sieer dokaj visji od jugoslovanskega povprecja (43 %), vendar moramo upostevati, da zgoraj navedene stevilke ne veljajo za vse gimnazijske razrede in da je v visjih razredih stevilo deklet upadalo. Po koncani nizji gimnaziji (po prvih stirih razredih) jih je namrec pre­ eej ostalo doma, se zaposlilo ali pa so se odlocile za nadaljevanje solanja na kateri od strokovnih sol. Zato je bil vecji delez dijakinj na gimnazijah v Koeevju, Slovenj Gradeu in Tolminu kot pa v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer je bilo na razpolago vecje stevilo drugih sol. Ueni uspeh gim­ nazijk je bil sicer v povprecju boljsi od uspeha gimnazijeev (leta 1952/53 je na primer uspesno zakljuCilo razred 76,1 % fantov in 79,1 % deklet), vendar so bila dekleta uspesnejsa Ie v nizjih letnikih, kasneje je bil nji­ hov uspeh enak ali eelo slabsi od uspeha fantov, pa tudi ob neuspehih so dekleta pogosteje zapuscala solo, manj se jih je prijavilo k popravnim izpitom in manj jih je te izpite opravilo. Stevilo maturantk je bilo tako preeej manjse od stevila dijakinj, saj se je povpreeni delez dijakinj blizal 53 %, povprecni delez maturantk pa je znasal Ie 40,5 % in tudi njihov maturitetni uspeh je bil slabsi kot pri fantih. Slovenska dekleta so torej opuscala solanje na gimnazijah v vecjem stevilu kot fantje in osip gimna­ zijk je bil celo bistveno vecji kot v predvojnem obdobju: v solskem letu 1939/40 je na primer delez dijakinj znasal 43,8 %, delez maturantk pa 38,7 %.33 32 Pray (am, str. 22-25, 75. 33 Pray tam, str. 15-21. 230 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIAUZEM Kaj pa visokosolski studij? Stevilo studentk, ki je ze v prvi Jugoslaviji narasealo iz leta v leto, se je po drugi svetovni vojni se poveealo. 34 V studijskem letu 1939/40 je bilo na Ijubljanski univerzi od 2162 slusate­ ljev 456 ali 20,1 % slusateljic. 35 V letu 1945/46 je bilo od 2629 studen­ tOY obeh spolov ze 804 ali 30,6 % studentk, v letu 1950/51 pa je bilo od vseh studentov ze 2013 ali 31,5 % studentk in ta odstotek je bil zavidljivo visok eelo v primerjavi z drugimi, razvitejsimi ddavami. V studijskem letu 1950/51 je imela na primer Slovenija na 100 moskih slusateljev 46 zensk, ZDA, ki so imele siceT veliko vee vseh studentov,36 pa so jih ime­ Ie v Ietih 1949 in 1950 Ie 43 na 100 studentov. Manj studentk glede na stevilo studentov kot Slovenija so imele v letih 1949 in 1950 tudi Italija (36 na 100), Svedska (30), Velika Britanija (28), Avstrija (27), SViea (15), vee slusateljic je imela po razpolozljivih podatkih Ie Francija, ki je imela leta 1949 na 100 moskih slusateIjev 51 zensk. Vendar pa Slovenija po od­ stotku studentk ni bila na prvem mestu v Jugoslaviji) ceprav je imela od vseh jugoslovanskih republik glede na stevilo prebivalcev najvee studen­ tov) 42 na 10.000 prebivalcev. 37 Najvec zensk na 100 moskih slusateljev je imela Hrvaska, in sieer 54, sledila ji je Srbija z 49, Slovenija je bila sele na tretjem mestu. To niti ni presenetljivo, saj je v Srbiji in na Hrvaskem ze v tridesetih letih studiralo vee zensk kot v Sloveniji. Kaj pa so zenske studirale? Na slovenskih visokih solah je bilo pov­ preeno okrog 30 % studentk, vendar je bilo njihovo stevilo na posamez­ nih fakultetah in akademijah zelo razlicno. Kot pred vojno so se dekleta tudi kasneje zelo zanimala za studij na filozofski fakulteti, za vse pedago­ ske poklice, gIasbo in medicino. Studentke so imele veCino na filozofskl fakulteti (58,9 %), prirodoslovno matematicni (52,2 %), visji pedagoski soli (55 %) in razen v letu 1953/54 tudi na akademiji za gtasbo. Obeut- 34 Ob ustanovitvi IjubJjanske univerze v letu 1919/20 je bilo od 695 slusateljev 25 zensk ali 3,6 %, Potem je stevilo s]usateljic narascalo, tako da je bil njihov deld ze razmeroma kma­ lu primerljiv Z odslOtkom studentk na tujih univerzah z bistveno daljso tradicijo od nase. Leta 1928 je na primer odstotek slusateljic na ljubljanski univerzi znasall1,4 % od skup­ nega stevila vseh slusateljev, leta 1930 pa jih je bilo ze 14,0 % (v N~mCiji je bilo na primer leta 1930 14,7 % slusatdjic). 35 Medvojnega obdobja zaradi izrednih razmer ne gre upostevati, saj je hilo leta 1944/45 Ie 40 slusateljev, ad tega 19 zensk. :it; Leta 1949 naj bi imele ZDA na 10.000 prebivakev 178 studentav, Slovenija pa na primer v letu 1950/51 Ie 42. 37 Sledili sta ji Srbija z 41 in Hrvaska s 36, (rna gora pa je imela le 3 studente na 10.000 pre­ biva1cev. - - IZOBRAZEVANJE ZENSK 231 Driavna strokovna sola za iensko domalo obrt v Ljubljani, 7. 1. 1948. AS 1202j235} fototeka Nasa zena . Tatjana Rape, 20-letna Studentka strojne tehnike na ljubljanski univerzi, jadralna letalka, ki je bila kot edina Jugoslovanka sposobna tekmovati z moskimi letald, leto 1947. AS 1202j315} fototeka Nasa lena. 232 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM ne pa so bile razlike med posameznimi usmeritvami na fakultetah. Na filozofski fakulteti se je recimo okrog 70 % od vseh vpisanih studentk odlocalo za jezikoslovje. Najvec jih je bilo na germanistiki, nekaj manj na slavistiki in romanistiki\ zelo malo jih je studiralo svetovno knjizevnost, se manj klasicno jezikoslovje. Na vseh ostalih smereh je bilo vpisanih okoli 30 % studentk, najvec na zgodovini, sledile so psihologija, umet­ nostna zgodovina, etnologija, pedagogika, arheologija, pray na koncu pa je bila cista filozofija. Na prirodoslovno- matematicni fakulteti je najvec zensk (56 % vseh vpisanih studentk) studiralo kemijo in biologijo, sledili sta geografija in matematika, na ostalih smereh (geologija, astronomija, fizika, meteorologija in mineralogija) pa je bilo Ie malo studentk. Veliko deklet je izbralo studij na pedagoski soli, kjer so se izobrazevaIe bodoce uCiteljice strokovnih in srednjih sol. Najvec se jih je odloCilo za studij jezikov, precej tudi za biologijo in kemijo, sledile pa so zgodovina in geo­ grafija, matematika in fizika, risanje in rocno delo, telesna vzgoja, glasba in defektologija. Studentke glasbene akademije so ze pred vojno pred­ stavljale priblizno polovico vseh studentov in tudi po njej se stanje ni bistveno spremenilo. Najbolj so se navdusevale za klavir, nekoliko manj za glasbeno zgodovino, solo petje in za ostale instrumente, na oddelku za kompozicijo in dirigiranje pa zensk ni bilo. Na medicinski visoki soli je bilo tako pred vojno kot po njej okrog 30 % slusateljic, stem da je po vojni narascalo zanimanje tudi za studij stomatologjje (leta 1950 je bilo na primer 94 studentk na medicinski fakulteti in Ie 6 na stomatoloski, leta 1953 pa je bilo razmerje ze 80 proti 20). Tudi odstotek deklet na pra­ vni fakulteti se ni bistveno spremenil, saj je tako po vojni kot pred njo znasal priblizno 20 %. Na ekonomski fakulteti je studiralo manj zensk kot na pravni (leta 1953/54 je bilo na pravni fakulteti na primer 141 stu­ dentk, na ekonomski pa 100), razmerje med moskim in zenskim spolom ni znano. Na igralski akademiji in akademiji za upodabljajoco umetnost je studiralo precej manj zensk kot na glasbeni. V letu 1953/54 je bilo na akademiji za igralsko umetnost na primer od 45 studentov obeh spolov 15 zensk (9 na oddelku za dramsko igro, 3 na reziji, 3 na dramaturgiji), na akademiji za upodabljajoco umetnost pa je bilo od 64 studentov Ie 16 zensk, od katerih jih je bilo kar 12 na slikarskem oddelku. Najmanjsi odstotek slusateljic pa je bil na tehnicni visoki soli, Ie 11,4 %, ceprav se je tudi tu njihovo stevilo po vojni bistveno povecalo (v letu 1939/40 jih je bilo 40, leta 1953/54 pa 252). Nekaj deklet je studiralo tudi arhitekturo, gradbenistvo in geodezijo, zelo malo pa jih je bilo na e1ektrotehnicni in - IZOBRAZEVANJE ZENSK 233 ---------------------------------------------- se rnanj na strojni fakulteti. Na agronomski in gozdarski fakulteti je bilo vedno vee deklet na oddelku za agronomijo kot na tistem za gozdar­ sty~. Studentke so tako kot ze pred vojno tudi po njej opuscale studij v veejem stevilu kot njihovi moski kolegi) vendar pa tiste) ki so vztrajale do konca, v povpreeju niso studirale dalj easa. V obdobju 1950-53 je bilo na primer na slovenski univerzi okrog 30-31 % zensk, od vseh di­ plomirancev pa je bilo v letu 1950 30 % diplomirank, v letu 1953 pa ze 34,9 %. Na filozofski in prirodoslovno-matematieni fakulteti ter na teh­ nieni in medicinski visoki soli pa so zenske djplomirale celo v nekoliko krajsem casu. Najboljsi uspeh so imeli studenti medicinske fakultete (od vseh v prvi letnik vpisanih studentov jih je diplomiralo 56 %, odstotek diplomiranih slusateljic pa je bil nekoliko Dizji) in sieer 41 %), najrnanj studentov obeh spolov je diplomiralo na ekonomski fakulteti (16,8 %), najverjetneje zato, ker je imela najvisje stevilo izrednih studentov. Pov­ preena starost studentk je bila nizja od povpreene starosti studentov. Dve tretjini slusateljev je bilo starih od 21 do 25 let) med zenskami je bil ta odstotek nekoliko visji (70 %), verjetno pa je bilo med njimi tudi vee taksnih, ki so bile stare manj kot 21 let. Tudi ce pogledamo predizobrazbo in soeialno strukturo moskih in zenskih studentov, ugotovimo dolocene razlike. Med slusatelji visokih sol so po letu 1950 zaradi vedno visjih kriterijev za vpis ueencev stro­ kovnih sol (sprva difereneialni izpiti, nato eelotna matura) skorajda povsem prevladali gimnazijei) med slusateljicami pa je bilo tudi precej ucenk uCiteljise. Socialna struktura studentk je bila manj raznolika kot pri studentih, ceprav je bilo tudi med njimi vedno manj kmeekih sinov. Na 10.000 prebivalcev Slovenije je na primer iZ8lo iz kmeekih druzin 5 studentk in 20 studentov, iz vrst delavcev 9 studentk in 27 studentov, iz vrst obrtnikov 52 studentk in 120 studentov, iz nedoloCljive kategorije »ostali« 60 studentk in 283 8tudentov, iz vrst usluzbencev pa 120 stu­ dentk in 226 studentov. Med studentkami je bi! tudi visji odstotek tistih, ki so stanovale pri starsih (v letu 1952/53 je na primer doma stanovalo 51,5 % zenskih in 43,9 % moskih studentov), kar kaze na to, da se je za studij odloealo vee podezelskih fantov kot deklet in da je bilo najvee studentk iz Ljubljane in njene okolice. Ta razlika je postala se opaznejsa po letu 1950, saj je takrat stevilo studentov obeh spolov nekoliko upadlo, medtem ko je do tega leta stalno narascalo. Vzrok je bil verjetno v manj­ sem stevilu maturantov na splosno izobrazevalnih solah (uvedba »nu- 234 SLOVENK£ NA PREHODU V SOCIALIZEM merus clausus«), morda pa tudi v tem, da se je v letu 1951/52 drasticno zmanjsalo stevilo stipendij, namesto katerih so stevilni studenti zaceli prejemati otroske dodatke, ki so jih od tedaj delili po drugacnem siste­ mu kot prej. Vprasljivo je, ce so bili ti dodatki enako visoki kot prejsnje stipendije, vsekakor pa se je dejanska vrednost obstojeCih stipendij znat­ no znizala zaradi sprememb v dotedanjem naCinu preskrbe prebivalstva , saj so bile v letih 1951 in 1952 ukinjene nakaznice za .zivila, oblaCila in druge zivljenjske potrebsCine. V letu 1953/54 je stevilo studentov spet zacelo narascati, stevilo studentk pa je se vedno upadalo in to se bolj kot v prejsnjih letih: v letu 1951/52 je stevilo studentk padlo za 40, a se je ze v naslednjem letuza 41 povecal0, v letu 1953/54 pa se je spet zmanj­ salo in to kar za 117, kar nikakor ni zanemarljivo, saj je znasalo glede na stevil.o slusateljic, ki jih je bilo v letu 1952/53 2014, kar 5,8 %. Morda je bil upad studentk povezan z dejstvom, da so se po letu 1948 vedno bolj 5irila stara prepricanja, da je za zensko najbolje, ce ostane doma in skrbi za otroke, k cemur je nedvomno pripomoglo tudi zvisanje otroskega do­ datka. 38 III. Izobraievanje odraslih zensk Izobrazevanje odraslih drzavljanov je imelo v slovenskem prostoru ob koncu druge svetovne vojne ze bogato tradicijo. Gospodarski raz­ voj z vsemi svojimi spremljajoCimi pojavi (zaposlovanje zensk, razkroj druzine, narascanje delavstva ipd.) je namrec ze veliko prej narekoval drugacen naCin zivljenja. Vedno bolj se je sirilo mnenje, da si bo reyno kmecko in delavsko prebivalstvo lahko najuspesneje izboljsalo socialni in ekonomski polozaj, ce se bo dvignilo na visjo kulturno in izobrazbeno ra­ ven. Zivo je bilo prepricanje, da tudi pri teh najmanj izobrazenih ljudeh obstajajo nekaksne silnice, ki jih zenejo naprej, zelje, da bi postali nekaj 38 Poneto po: Solanje dorascajoce zenske mladine ... , str. 52-72. Upostevala sem tudi pregled diplomiranih slusateljev na ljubljanskih visokih solah v obdobju 1919-1953, v: Ekonomskl poJohj zene na obmocju danasnje LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Sloveni­ je, Ljubljana 1955, str. 22-23. IZOBRAZEVANJE ZENSK 235 vee, kot so bili dotlej.39 Na te »silnice« se je oprlo tudi politieno vodstvo socialisticne Slovenije. Oblike izobrazevanja odraslih so bile pestre in raznolike, se zlasti tiste, namenjene zenskam, ki jih je bilo zaradi obre­ menjenosti z domaCim delom navadno tezje privabiti. Nekatere oblike so sluzile pridobivanju formalne solske izobrazbe in poklicnemu uspo­ sabljanju, druge pa naj bi pripomogle k vecji izobrazenosti posameznic na razlicnih podrocjih in v prvi vrsti niso bile namenjene poklicnemu delu, ceprav so seveda lahko pripomogle tudi k lazjemu ali boljsemu opravljanju poklicnih dolZnosti. 1. Izredne sole in tecaji za poklicno usposabljanje Prizadevanja za strokovno usposabljanje odraslih brez poklicne iz­ obrazbe so se zacela ze v casu druge svetovne vojne. Na osvobojenem ozemlju so potekali stevilni tecaji, na katerih se je bilo mogoce usposo­ biti predvsem za opravljanje tistih poklicev, ki so bili v vojnem casu naj­ potrebnejsi, hkrati pa so S1 tecajniki in tecajnice na tak narin pridobili poklicno znanje, ki so ga lahko s pridom uporabili tudi kasneje. Najvec deklet se je vpisovalo v tipkarske, uCiteljske in bolnicarske tecaje, obisko- 39 Prve registrirane oblike taksnega izobrazevanja so bile nedcljske sole v drugi poJovici 18. stoletja, Citalnjce, ustanovljene v mestnih srediscih ze v prvi polovici 19. stoletja, pa so imele splosnoizobrazevalni pomen. Sredi 19. stoletja se je uveljavilo dopolnilno izobraze­ vanje uCiteljev 0 kmetovanju in uCiteljic 0 zdravstveni prosveti, javni higicni, prehrani in rocnih delih. Po letu 1870 so zace\a nastajati delavska izohraievalna drustv3. lzobrazba je postajala vedno dostopnejsa vsem slojem, tudi socialno najsibkejsim plastem prebivalstva. Med obema svetovnima vojnama se je izvensolsko, v precejsnji meri samoiniciativno izob­ razevanje odraslih SJovencev, imenovano tudi »Ijudsko vzgojstvo«, se bolj raz~irjlo. Odvija­ )0 sc je v obliki razlicnih drustev in kulturno-prosvetnih organizacij, kulturnih prireditev, »ljudskih odrov", »ljudskih vseuCilisc« ali >lljudskih univerz« . Leta 1932 je na primer zacela v Ljubljani delovati tudi Dopisna trgovska sola. (Ana Krajnc, Izobrazevanje odraslih, v: Enciklopedija Sioveni;e 4, Ljubljana 1990, str. 217; Ana Krajnc, Teoreticna izhodisca in koncept izobrazevanja odraslih v 90-tih letih v Sloveniji v JuCi predhodnih vzgojnih teorij, v: Jurij Jug, Prispevki k zgodoviru izobrazevanja odraslih 1945-1990, PoroCilo 0 raziskavi, 3. del) Zbirka Zgodovina izobrazevanja odraslih, 9. zvezek, Kranj 2000, str. 6-8; Juri; Jug, ljudske in delavske univerze v obdobju 1945-1990, v: Jurij Jug, Prispevki k zgodovini izob­ razevanja odraslih 1945-1990, Porocilo 0 raziskavi, 2. del, Zbirka Zgodovina izobrazevanja odraslih, 5. zvezek, Kranj 1998, str. 275-276.) 236 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM vale pa so tudi upravno-politicne in gospodarske tecaje, tecaje za radio­ telefonistke in propagandistke. 40 Tudi po vojni je bilo ogromno stevilo taksnih, ki se jz razlicnih vzro­ kov niso mogli izobrazevati v rednih solah, strokovnjakov pa je primanj­ kovalo na vseh podrocjih. Zaradi pomanjkanja podatkov zal ni mogoce podati celovite slike 0 izobrazevanju zensk v vseh izvensolskih oblikah, ki so jih v obdobju 1945-1953 organizirale najrazlicnejse organizacije, ustanove in podjetja. 41 Nesporno pa je, da so se dekleta in zene pogosto odlocale za pedagoske poklice. Na voljo so jim bili stevilni uCiteljski in vzgojiteljski tecaji, saj se je med vojno izredno zmanjsalo pray stevilo uCiteljev, zaradi cesar je bilo treba v Cim krajsem casu usposobiti Cim vee novih pedagoskih delavcev. Zelo iskane so bile tudi vzgojiteljice, saj je pospeseno zaposlovanje zensk zahtevalo ustanavljanje velikega stevila otroskih vrtcev. 42 mpr. ure iz gospodinjstva za zene, pouk 0 kmetijskih strojih za tiste, ki kazejo zanimanje za to, in podobno.(97 d) Vzgoja za gospodinjstvo in materinstvo V obdobju 1947-1950 v Sloveniji sieer ni bilo gospodinjskih sol, saj je bilo v skladu z marksisticno-leninisticno teorijo razsirjeno pricakovanje, da bo hiter razvoj industrije omogoCil zenski, da bo v prvi vrsti de1avka, dOlnaca dela pa bodo opravljali gospodinjski stroji, razni servisi ipd. V praksi je bilo povsem drugace. Zenske so bile zaposlene, veckrat ne toli­ ko po lastni izbir. i kot pa so jih v to prisilili financni razlogi, za otroke in gospodinjstvo pa je bilo tudi treba poskrbeti. Skrb za prehrano, Cistoco in obleko druZine v casu, ko so bile stanovanjske razmere mnogih sla~ be, ko je primanjkovalo tako zivil kot vseh za vsakdanje Zivljenje nujno potrebnih izdelkov, res ni bila lahka naloga. Tako so tudi organizatorji predavanj in tecajev ugotovili, da kljub vsemu ostaja potreba po poseb­ nem zenskem izobrazevanju. Funkcionarke AFZ Slovenije so v poroCilu o politicno-ideoloskem delu za cas od avgusta 1947 do april a 1948 sku­ sale uvedbo taksnih izobrazevalnih oblik takole upraviciti: »Da bi bilo delo bolj pestro in da bi pritegnili se one zene, ki stoje ob strani, smo organizirali eez zimo strokovne tecaje (siviljske, sanitetne, vrtnarske, go­ spodinjske), na katerih so bila tudi gospodarska politicna in vzgojna pre­ davanja. Takih tecajev je bilo v vsakem okraju vee, zajemali so od 15-30 zena.«98 Ze v prvih mesecih leta 1948 je bilo v Sloveniji 160 prakticnih tecajev, ki se jih je udelezilo 3411 zena. 99 Glede na to, da so bili ti tecaji v najvecji meri namenjeni predvsem dekletom iz podezelja,100 so bili po­ leg tecajev kuhanja in si~anja pogosti tudi VTtnarski in zivinorejski tecaji, kakor na primer kokosjerejski in prasicerejski, tecaji za rejo drobnice 97 AS 1800, GO AFZS, fase. 15, mapa 2, lnformativni bilten 10 OF St. 13, Ljubljana, 5.10.1950, str.3. '18 AS 1800, GO AFZS, fasc. 13, PoroCilo GO AFZS Izvrsnemu odboru OF, 27.3.1948. 99 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 120/48, PoroCil0 propagandne kulturno-prosvewe sekcije pri GO AFZS za leta 1948. 100 Soianje dorascajoce zenske mladine ... , str. 34. 252 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM mi zadrugami, vkljucevali tudi redna tedenska predavanja, namenjena zenskam. Centralni odbor AFZJ je zanje sestavil naslednji program: »0 hisi in ohisnici, dezinsekdja in dezinfekcija; kuhinjaj dvorisce - uredi­ tev in Ciscenje; obleka, pranje perila, kuhanje mila; prehrana - splos­ no, hrana otrok, za bolnike, caji; konzerviranje - zelenjave, sadja, cajaj nega dojencka - nosecnost in porod, dojenje, prehrana dojencka, ki ni pri prsih.« Predavanja naj bi vedno spremljalo tudi prakticno deIo, »pri­ censi s pospravljanjem in urejevanjem hise in ohisnice od kuhanja in nege dojencka«.106 Zazeleno je bilo sicer, da bi bila gospodinjska vzgoja vkljucena v druge izobrazevalne tecaje, ki so obravnavali politicne in gospodarske teme. 107 Vendar pa so v letu 1950 se vedno potekali tudi povsem prakticni teeaji (kuharski, sivalni ipd.) in v marsikateri odrocni hribovski vasi, kakrsne so bile na primer Ambrus v okraju Novo mesto, Artvize v okraju Sezana in Zavodice - Creta v sostanjskem okraju, so pomenili edini stik tamkajsnjih prebivalcev »s svetom«, saj ponekod niti »pismonose« niso imeli. In kako so zivele tamkajsnje prebivalke? »Zene v teh vaseh so veCinoma kmetice, ki so poleti preteino zapos}ene z delom na polju, v gospodinjsko delo se pa zelo malo poglabljajo, kakor tudi ne skrbe za vzgojo otrok, higijeno doma in svoje druzine. Po zimi rade sega­ jo po knjigah - romanih, casopisov pa ne Citajo.«108 Zanimale pa so se za izpolnitev znanja iz vrtnarstva, sadjarstva in perutninarstva, hvalezne so bile za gospodinjske nasvete in so tovrstne tecaje rade obiskovale. Zelele so si, da bi se njihove hcerke »nauCile kaj vee kuhanja in gospodinjskih opravkov«.109 Ena izmed redkih izjem je bila vas Ribnica na Pohorju, kjer »se odlocno euti vpliv iz sveta« zaradi prisotnosti lesne industrije in gra­ nita. Tja so prihajali easopisi, imeli so knjiznico, pa tudi braIne, p1etilne in sivalne krozke, izobrazevalne in kuharske tecaje. l1O 106 AS 1800, GO AFZS, fase. 17, mapa i) Dopis GO AFZ Slovenije vsem oblastnim odborom AFZ, 8.12.1949. 107 Vsebino teh tecajev lahko razbercmo iz programa usposabljanja %(1 vodje prakcicnih te­ cajev: politicna vzgoja, gospodinjstvo, knjigovodstvo, splosno gospodinjstvo, hranoslovje, konzerviranje, higiena in zdravstvo, vzgoja otrok (moralna in telesna), mlekarstvo, pe­ rutninarstvo, vrtnarstvo, svinjereja, reja kuncev. Dopoldne je hi] tcoreticni pouk) popol­ dne pa prakticne vaje, seminarji in individualni studij. 0 pomenu politicne vzgoje prica dejstvo, da ji je bilo namenjenih kar 30 ur, medtem ko je hilo za veCino ostaJih predmetov predvidenih priblizno 10 Uf. (AS 1800, GO AFZS, fasc. 8, mapa 3, Urnik za cnomesecni tecaj z vodji prakticnih tecajev Ibrez dawma - verjetno iz let 1949 ali 1950/.) 108 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, Hribovske vasi - prosvetljevanje, 1950. 109 Pray tam. 110 Pray tam. IZOBRAZEVANJE ZENSK 253 Potreba po tovrstnem izobrazevanju se tudi v naslednjih letih ni zmanjsala, nasprotno, zagovorniki obnove nekdanjega gospodinjskega solstva so bili vedno glasnejsi. Pridruzila se jim je tudi zenska organjza­ cija. Na podlagi ankete, ki je bila leta 1952 izvedena v stevilnih sloven­ skih krajih, in dotedanjih izkusenj je Glavni odbor AFZ Slovenije gospo­ dinjstvo opredelil kot IIvazno druzbeno funkcijo z velikim gospodarskim pomenom«, ki ni vee Ie "problem posameznih zena, oziroma zensko vprasanje«, in izdelal naslednji program: ustanoviti Zavod za napredek gospodinjstva, ki naj bi bil povezan z visjo solo za usposabljanje gospo­ dinjskih uCiteljic; pripraviti naert sol in teeajev, ki bodo usposabljali zen­ ske za razne gospodinjske poklice; vkljueiti pouk gospodinjstva v redne sole, kjer bi bil obvezen za otroke in mlade obeh spOlov. 111 Leta 1953 je bila AFZ sieer ukinjena, njena prizadevanja pa je nadaljevala Zveza zen­ skih drustev. Ze v petdesetih letih je bil ustanovljen Zavod za napredek gospodinjstva, visja in srednje gospodinjske sole, potekali so zdravstveni in gospodinjski tecaji, pouk gospodinjstva je postal sestavni del solskega pouka. 112 Pomemben del izobrazevanja zensk kot bodoeih mater je bila tudi zdravstvena vzgoja. Nezadovoljive higienske razmere in hitro sirjenje nalezljivih bolezni so v prvih povojnih letih vplivali na visoko umrlji­ yost dojenckov tudi v Sloveniji. 113 Vzrok ni bil vedno Ie v pomanjkanju 111 AS 1800, GO AFZS, fase. 19, Solstvo (gospodinjsko prosvetljevanje), maj 1954. 112 AS 1800, GO AFZS, fase. 19, Gospodinjstvo v sodobni druzbi, Zveza zenskih drustev Slove­ nije, 16.11.1956. Glej tudi: AS 1800, GO AFZS, fase. 19, Predlog Zveze zenskih drustev za tecaje Rdecega hiza s podrocja gospodinjstva. 113 Temu so bocrovale neustrezne higienske in zdravstvene razmere v prvi Jugoslaviji, med drugim tudi pomanjkanje zdravstvenih us(anOV in preventivnih ukrepov za zasCito matere in otroka. Smrtnost dojenckov naj bi bila leta 1939 13,23 %, na nekaterih podrocjih pod ltalijo, na primer v takratnem okraju Ilirska Bistrica, pa naj bi bila celo 21,9 %. Po vojni je odstotek smrtnosti dojenckov v Sloveniji hitro upadal. V Sloveniji je bilo leta 1947 na 100 Zivorojenih otrok 9,7 umrlih, leta 1953 pa Ie se 5,73. (eita Bole, Uloga i znacaj decjih ustanova u zdravstvenom prosvjeCivanju, v: Zdravstvena zastita dece, Materijali sa 1. na­ cionalnog kongresa za zastitu dece od 2. do 5. oktobra 1955 v Beogradu, Beograd 1956, str. 206.) Jugoslovansko povpreeje smrtnosti dojenckov je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije leca 1953 znasalo 10,26 % in je bilo veliko visje od marsikaccre evropske dda­ ve (NemCija - 4,6 %) ltalija 5,9 %, najmanjsi odstotek je imela Svedska - 1,9 %). Jugoslavija v eeloti je bila v obdobju 1924-1952 manj uspesna pri znizevanju tega odstotka na primer od Nemcije in ltalije, ki sta ga zniZali za 7,4 oziroma 6,3 %, Jugoslavija pa Ie za 4 %. (Mili­ voje Sarvan, Zdravstveno stanje djece i omladinc u Jugoslaviji, v: Zdravstvena zastita dece, Materijali sa I. nacionalnog kongresa za zastitu dece od 2. do 5. oktobra 1955 v Beogradu, Beograd 1956, sU. 49, 62 in 74 .) 254 SLOVENKE NA PREHODU V SOCLALIZEM zdravstvenih ustanov in revsCini, marsikdaj je bila kriva tudi nepravil­ na prehrana in pomanjkljiva Cistoca, kar je bilo veckrat povezano z niz­ ko izobrazbeno in kulturno ravnijo prebivalstva. l14 Rdeci kriz je ze leta 1945 zacel z organiziranjem predavanj 0 splosni higieni in nalezljivih bo­ leznih, 0 raku in zenskih boleznih ipd., prirejal pa je tudi tecaje za nego dojeneka. Po podatkih Centralnega higienskega zavoda in Glavnega od­ bora Rdecega kriza Slovenije je bilo v obdobju 1945-1956 organiziranih najmanj 68.000 razlicnih zdravstvenih predavanj z vee kot 2.000.000 po­ slusalci. Po letu 1950 je bilo vsako leto prikazanih tudi priblizno 200-300 filmov in organiziranih 10-20 razstav z zdravstveno tematiko. Ogleda filmov se je letno udelezilo priblizno 50.000 Ijudi, razstav pa od 50.000- 100.000. S pomocjo sindikatov so zdravstveni tecaji za delavke potekali tudi v tovarnah.1 15 AFZ je organizirala tecaje in predavanja za mlade ma­ tere in izdajala razne poucne publikacije (0 negi dojencka, odpravijanju skodljivih razvad in obicajev ipd.), v sodelovanju z zdravstvenim minis­ trstvom in RdeCim krizem je organizirala zdravstvene preglede otrok, prizadevala si je za vecje vkljucevanje deklet v zdravstvene sole, Clanice zenske organizacije pa so osebno obiskovale tudi najbolj odrocne hri­ bovske vasi, kjer je bilo sirjenje zdravstvene kulture najpotrebnejse. 1 '16 V nekaterih vaseh kot na primer v Ambrusu so imeli zdravstveno postajo s pozrtvovalno medicinsko sestro, ki se je zelo zanimala za tezave vaske­ ga prebivalstva. Nasvete so zenske rade poiskale tudi pri babici, veliko preglavic pa so jim delali zobje, veckrat Ie zaradi neustrezne prehrane. Drugaee je bilo v Zavodicah in Creti. Zenske so veCinoma rojevale doma brez kakrSnekoli zdravniske pomoCi. Nosecnice in porodnice pogosto niso uzivale »nikake obzirnosti niti pri najblizjih(( in so bile pogosto celo llzanicevane« in "ponizevane« vso nosecnost. Po porodu jim je pomagala 114 Po mnenju prof. dr. Sarvana, vodje otroske klinike v Sarajevu, ni bil zgolj slucaj, da je bil v Sloveniji z najmanjsim stevilom nepismenih zensk (2,5 %) tudi najmanjsi odstotek umrljivosti dojenckov /najvecja umrljivost dojenckov je bila v BiR in Makedoniji, kjer je bilo najvec nepismenih zensk - 57 in 48,2 %/. (Milivoje Sarvan, Zdravstveno stanje djeee i omladine u Jugoslaviji, v; Zdravstvena zastita deee, Materijali sa 1. nacionalnog kongresa za zastitu deee od 2. do 5. oktobra 1955 v Beogradu, Beograd 1956, str. 63. Glej tudi strani 64-73.) 115 AS 1800, GO AFZS, fase. 20, mapa 1, Mira Svetina, Zdravstveno prosvetljevanje in vloga druzine (brez datuma). 116 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 2, spis st. 352/48, PoroCilo 0 delu sekeije mati in dete; fase. 13, spis st. 120/ 48, PoroCilo propagandne kulturno-prosvetne sekcije pri GO AFZ Slovenije za leta 1948; fase. 13, spis St. 69/48, Delovne naloge AFZ; fase. 13. spis st. 116/48, Poroeilo 0 delu sekcije mati in dete za leta 1948. IZOBRAZEVANJE ZENSK 255 Ie kaksna soseda, pray kmalu so morale vstati iz postelje in poskrbeti za vso druzino. Zdravstvene nasvete so iskale Ie pri sovascankah, drzale so se starih, skodljivih obicajev, na primer: porodnica je moraia biti v temi, ces »da ji zivei ne prenesejo svetlobnih zarkov((j otrok je vedno spal v sobi z zaprtimi okni, da se ne bi prehladil; opreme za novorojeneka niso nabavljale v trgovini, eetudi bi jo lahko, ker so verjele, da je staro perilo »bolj zdravo{{ ipd. Zato so rojevale v zatohlih sobah in pogosto na umaza­ nih posteljah, dojenekom do enega leta niso umivale glavie, ees da bodo prej govorili in pogosto so jih hranile z enako brano, kot so jo jedli odra­ sli. Niso pa uzivale alkoholnih pijac in kljub pomanjkanju vode so enkrat na teden prale perilo. Zaradi pretezkega dela so pogoste bolehale, mozje pa so se najveckrat odzivali z grobostjo, namesto da bi poiskali zdrav­ nisko pomoe. Zaradi neustrezne nege in pomanjkanja vitaminov s? bili otroci veekrat slabotni in bledi. Podobno je bilo tudi v Artvizah pri Seza­ ni. Tam zdravstvena po moe zaradi slabih poti sploh ni bila dostopna. V vas ni prihajala niti babiea, niti medieinska sestra, niti zdravnik. Zenske so bile prepuseene same sebi in veri v najrazlicnejse vraze. 117 Higiena je bila v splosnem slaba, zob si niso niti umivali, kaj sele popravljali, zato je bila veCina zensk po petindvajsetem letu ze skoraj brez njih, spodnje pe­ rilo so nosile Ie mlajse zenske. Te so poeasi opuscale stare navade, otroke so kopale eelo enkrat dnevno, rojevat so hodile v porodnisnice ipd. 118 Kmalu pa se je pokazalo, da z »nesistematicnim, veCinoma kampanj­ skim zdravstveno prosvetnim delom((119 ne bo mogoce doseci trajnejsih uspehov in da bo treba zaceti s sistematienim zdravstvenin1 izobrazeva­ njem, predvsem mladih. Pozimi 1952/53 je Rdeci kriz zacel z organizi­ ranjem dveletnih zdravstveno-prosvetnih tecajev 0 higieni, pravilni pre­ hrani, negi otroka ipd., namenjenih predvsem podezelskim dekletom, starim od 16 do 18 let. Zanimanje zanje je bilo veliko, saj je bilo udele­ zenk ze v prvem letu kar 16.273, Ie v tistih krajih, kjer so ponovno zacele delovati kmetijsko-gospodinjske sole, ki so vkljucevale tudi zdravstvena predavanja, so te teeaje kmalu opustili.1 20 V prvi polovici petdesetih let 11i Na primer: ,.v slucaju, da mati prezgodaj izgubi mleko obdolzijo krivde neko zensko na vasi, lpolproletarce«, med katere so uvrscali male in srednje kme­ te, samostojne obrtnike in njihave druiinske Clane. 26 Ekonomske raz­ mere so bile na podezelju, zlasti v Prekmurju, oCitno tako slabe, da so zenske prevladavale celo med sezonskimi poljedelskimi de]avci (v letu 1947 je bilo med njimi 1424 zensk in pol manj moskih, Ie 714), ki so od­ hajali delat na hrvaska in stbska drzavna posestva, kjer so bili delovni pogoji izjemno slabi. 27 Zaposliti so se zelele tudi slovenske izseljenke, ki 23 AS 540, RS ZSS, knjiga 14 (15), PoroCilo 0 delu Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slove­ nije (GO ESS) za lew 1947. 24 Takoj po koncani vojni je posredovanje dela v Sloveniji spadalo v pristojnost Javne borze dela v Ljubljani, spomladi 1946 pa je to delo prevzel glavni odbor slovenskih sindikatov, Vee 0 tem v: Mateja Jeraj, Slovenski 5indikati in socialna politika (1945-1950), Ljubljana 1995, 5tr. 158-159. 25 AS 540, RS ZSS, knjiga 14 (15), Poracilo a delu GO ESS za leto 1947. 26 AS 540, RS ZSS, knjiga 22, Okroznice GO ESS za leto 1947, Okroznica GO ESS st. 4 z dne 11.1.1947. 27 Delavci in delavke so spali v skupnih temacnih in zatohllh prostorih, kar na deh, pokritih s slamo. Umivali so se na prostem, higienske razmere so bile obupne, Zaradi slabe prehrane so bili padhranjeni in neodparni za krajevne balezni. Zato so ze ob koncu leta 1947 slo­ vcnske delavce prenehali posiljati na ta pasestva. Odtlej naj bi na de10 v druge republike hodili predvsem razlicni strokovnjaki, lued njimi pa najverjetneje ni bila zen5k, (AS 540, RS ZSS, skatla 49, mapa 11, Zapisnik 0 komisijskem pregledu zveznega drZ3vnega posestva Ziva v Backi, Osijek, 11. junija 1947.) ZAPOSLENA ZENSKA 267 so se vracale v domovino. Najvec jih je bilo iz Nemcije in Franeije, manj pa iz Belgije, Nizozemske, Kanade, Avstrije itd. Tiste, ki so se naselile pri 50rodnikih in znaneih, so si delo veCinoma nasle same. Ostalim so zaposlitev sieer priskrbeli sindikati, tezje pa jim je bilo najti ustrezna stanovanja. Med povratniki je bilo najvee rudarjev in njihovih druzin, ki so se veCinoma zaposlili v Sloveniji, vendar so bile stanovanjske razmere v rudarskih revirjih vecinoma slabe in rudniskih stanovanj ni bilo dovolj niti za dolgoletne delavee. V najslabsem polozaju pa so se znasle tiste ru­ darske druzine, ki so jih napotili v srbski rudnik Ravna Reka. Tam so bile razmere nevzdrzne in ze po nekaj meseeih so se vse slovenske druzine vrnile v Slovenijo, kjer so morali petmesecnega dojencka takoj odpeIjati v bolnico zaradi podhranjenosti in telesne izerpanosti. 28 Politicno vodstvo torej z uspehi zaposlovanja nikakor ni moglo biti zadovoljno. Marsikatera zenska ni nasla dela, moskih delavcev nikoli nl bilo dovolj, plan pa je bilo treba izpolniti za vsako eeno. Organi za po­ sredovanje dela, ki naj bi v prvih povojnih letih svoje delo sieer dokaj za­ dovoljivo opravljali, se v casu vroeicnih prizadevanj za izpolnitev plana niso znasli. Niso znali vzpodbuditi podjetij, da bi omogoeili zenskam za­ poslitev pri tistih delih, ki niso zahtevala velike telesne moei, moske pa razporedili na ti5ta mesta, kjer so bili nepogresljivi. Slovensko sindikalno vodstvo je zaman opozarjalo: »Pri resevanju tega problema bomo morali razbiti konzervativno mnenje 0 nekaterem manj ali vee vrednem delu, 0 nesposobnosti zena, 0 neizkusenosti mladine, 0 nenadomestljivosti ne­ katerih itd. Ne smeli bi ciopuscati vee primerov kot na pro v J arsah, da so odpustili v preteklem letu vecje stevilo starejsih delavk katerih 5tori1- nost, ker so bile izcrpane od dolgih let de1a je padla, in jih nadomestiti z mlajsim delavkami. Te delavke niso nasle zaposlitve ter so v mnogih primerih padle v breme socialnega zavarovanja. Prijavljale so se kot one­ mogle, da bi dobivale onemoglostne rente, medtem ko je zdravniski pre­ gled ugotovil) cia ni onemoglosti. Pravilna razporeditev delovnih mest bi brezdvomno omogoCila, da sleherni prispeva po svoji sposobnosti pri iz­ vrsitvi planskih nalog in kot tak je vsak prispevek za gradnjo socializma 28 AS 540, RS ZSS, skatla 57, mapa 27, Poroeilo odseka za zaposlovanje delavcev, 9. novem­ ber 1946; knjiga 14 (15), Porocilo a delu GO ESS za lew 1947; skatla 57, mapa 33, Porocilo odseka za posredovanje deja pri GO ESS 0 zaposlitvi izseljencev - povramikov (poroeilo ni datirano, nedvomno pa je nastal0 po 26. novembru 1946); skatla 57, mapa 34, Zapisnik pricevanja Amalie Daniel 0 razmerah v rudniku Ravna reka pri GO ESS, 17. februar 1947. 268 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALIZEM dragocen.«29 Posredovalci so pogosto »zapadli uradniskemu, brezdusne~ mu odnosu do tistih, ki so iskali delo«, se posebej do zensk. Na primer: »K zaposlovalcu pride dekle, ki bi sla rada na de10 v tekstilno tovarno. Kaj napravi zaposlovalec? Mirno ji pove sarno te besede: 'Tovarisic3, v to~ varni ni prostora, pridi morda prihodnjic'. Nic drugega. Niti je ne vprasa od kod prihaja, niti ce je prijavljena za drugo delo v istem kraju ali kod drugod, kjer je obcutno pomanjkanje de10vne sile, ne pove ji, da rudnik rabi za lazje delo zene, na zagi pray tako itd., ne povprasa v kaksnih raz­ merah zivi, niti je ne vpise v kartoteko nezaposlenih.«30 Kljub temu naj bi bilo v letu 1948 zaposlenih 60.000 novih delavk. Istocasno pa je ze potekal tudi obraten proces. Delavke Z otroei so zaradi pomanjkanja varstvenih ustanov ipd. zacele zapuscati delovna mesta, kljub temu da »sredstv3, namenjena zaposleni materi niso bila popolno­ rna izkoriscena«.Jl Politicno vodstvo je skusalo probleme odpraviti tako, da je v resevanje zaposlovalnih vprasanj vkljucilo tudi druge mnozicne organizaeije (predvsem AFZ in OF) in krajevne ljudske odbore. Medtem ko je bila glavna kritika glede zaposlovanja v gospodarstvu usmerjena na sindikate, je bilo zenski organizaciji oCitano predvsem to, da ni do­ segla zadostnega vkljucevanja zensk v zadruge. 32 To pa ne pomeni, da se zenske v zadruznistvo niso vkljucevale, saj je bilo v letu 1948 sarno v kmecke obdelovalne zadruge vkljucenih ze 3500 zensk.: n Jeseni 1948 so sindikati izgubili vecji del pristojnosti na podrocju posre­ dovanja dela. Za zapos]ovanje so bila odslej odgovorna ministrstva za de1o, ki so za opravljanje konkretnih nalog zadolzila uprave za delovno si10. 34 29 AS 540, RS ZSS, skatla 65, spis st. 193 (1927), Zapisnik konference sluzbe za zaposlitev delavcev 7. in 8. februarja 1948 v Domu sindikatov v Ljubljani. 30 Pray tam. 31 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 97/48, Govor ljudske poslanke Milke Gabrovec na neki seji 0 zaposlovalni problematiki, prot! koncu leta 1948. 32 AS 1800, GO AFZS, Ease. 23, PoroCilo 0 delu in organizacijska vprasanja AFZ Slovenijc do konca leta 1948. 33 AS 1800, GO AFZS, fase. 13, spis st. 97/48, Govor Ijudske poslanke Milice Gabrovec na neki scj i 0 zaposlovalni problernatiki, proti koncu leta 1948 . . 14 Te naj bi izdelale nacrt 0 zaposlovanju novih delavcev in prerazporejanju obsto;eCih, nad­ zorovale naj bi ravnanje podjetij in ustanov, skrbele za propagando glede vkljucevanja nove delovne sile, predvsem v gospodarstvo. Zvewa uprava jc dajala smernice za dele re­ publiskim upravam, te pa so vodile dele uprav za delovno silo pri Ijudskih odborih. Taksen naCin dela na podrocju zaposlovanja je veljal do marca 1952", ko so naloge v zvezi z zapo­ slovanjem delaveev prevzeli »biroji« za posredovanje dela pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih oziroma sveti za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri repubhskih vladah. Vee o tern v: Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna polltika,' Ljubljana 1995, su. 161-163. ZAPOSLENA ZENSKA 269 'foda odstotek zenske de10vne sile je upada1, ceprav iskalk dela ni pri­ rnanjkovalo. Po podatkih uprav za popis delovne sile, v kC1terih so sode­ lovale tudi predstavniee AFZ, je bilo na primer sarno v Celju do poletja 1949 evidentiranih 931 zena, ki bi se zelele takoj zaposliti, 465 od njih za po}n delovni cas. V Novem mestu je bilo na razpolago 2261 zensk, od ka­ terih bi se jih 1636 zaposlilo za stalno, 479 se jih je prijavilo za sezonska dela in 846 za zacasno delo. V okraju Ljubljana bi se v delo lahko vkljuCi- 10 1200 zensk. Prosta mesta so zenskam skusali najti s prerazporeditvijo moskih na tezja dela, poizkusali so tudi 5 stiriurno zaposlitvijo, za katero so bile zenske sleer precej zainteresirane,35 podjetja pa bistveno manj.36 V letu 1949 je postalo se oCitneje, da so zaposlovanje zensk nareko­ vali bolj politicni eilji kot zahteve gospodarstva. Politicne organizacije, se ziasti AFZ, so ienske prepriceva]e 0 nujnosti zaposlitve, podjetja so jih pogosto odklanjala,37 zenske pa so toiile, ces »silite nas na delo, ne veste pa kam«.38 0 zrnedi na podrocju zenskega zaposlovanja govori tudi rav­ nanje z gospodinjskimi pomocnicami. Medtem ko so jih v prvih povojnih letih vabiE v tovarne, ces da v socializmu ne bo niti gospa niti sluzkinj, se je kasneje pokazalo, da brez njih enostavno ne bo slo. Povsem nera­ eionalno jih je bilo namrec zaposlovati v tovarnah kot nekvalifieirane delavke, ki jih je bilo ze tako prevec, zenske z izobrazbo, kot na primer zdravnice, medicinske sestre, babice, profesorice, uCiteljiee itd., pa 50 morale ostajati doma, ceprav je strokovnjakov na vseh podrocjih stalno 35 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 1, Referat na konferenei okrajnih in mestnih sekretark ter predstavnie inieiativnih oblastnih odborov AFZ pri GO AFZ Slovenije 15.7.1949; fase. 6, mapa 3, Analiza deja organizacije AFZ v okraju Ljubljana-mesta 3.12.1949. 36 Upravi kemicne tovarne v Libojah in rudnika v Zabukoviei sta se na primer odlocno uprli, da bi sprejeli zenske na stiriurno delo, v tovarni Saturnus v Ljubljani pa so se prosilkam za taksno zaposlitev sarno smejali. V Kocevju za stiriurno zaposlitev ni imela razumevanja niti uprava za delovno silo. Neka zenska se je zelela zaposliti in prosila za lazje delo, ker je bila pred krarkim operirana. Poslali so jo na zago) kjer pa je bilo delo zanjo pretezko. Na upravi so jo »nahrulili«, ona pa je odsla potem raje na delo k nekemu "kulaku«. Taksnih primerov je bilo veliko cudi v drugih krajih Slovenije. (AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 1, Referat n3 konferenci okrajnih in mestnih sekretark ter predstavnie iniciativnih oblastnih odborav AFi pri GO AFZ Slovenije 15.7.1949; fasc. 6, mapa 2, Zapisnik posvetovanja od­ govornih za zaposlovanje pri okrajih in vodij sekeij mati in dete prj organizae'ijah APi 25. in 26. maja 1949; fase. 6, mapa 2, Zapisnik seje tajnistva GO AFZ Slovenije 17.5.1949.) 37 Predstavnice AFZ iz mariborskega okraja so porocale, da vecina podjetij in eelo zadruznih posestev odklanja zensko delovno silo. (AS 1800, GO AFis, fase. 6, mapa 3, PoroCilo 0 vprasanjih AFZ Maribor-mesto in Maribor-okolica, 10.2.1949.) 38 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 2, Zapisnik posvetovanja odgovornih za zaposlovanje pri okrajih in vodij sekcij mati in dete pri organizacijah AFZ 25. in 26. maja 1949. 270 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM primanjkovalo. 39 Nenazadnje je bila pomoc v gospodinjstvu in pri otro~ cih nujno potrebna tudi politicnim delavkam. Zato so bila vedno pogo~ stejsa priporoCila, da naj se gospodinjskih pomocnic, se zlasti ))starih in preizkusenih hisnih gospodinj« ne »sili v produkcijo«. Mlada dekleta so spet vabili v gospodinjske sole, v celjskem okraju pa je zenska organizaci­ ja resila problem na ta naCin, da je »vzela hisne pomocnice gospodinjam, ki so doma« in jih dodelila aktivistkam AFZ.40 Zaposlovanje zenske delovne sile potemtakem ni potekalo v skladu s pricakovanji niti v letih, ko je izpolnjevanje planskih nalog zahtevalo za­ poslitev ogromnega stevila novih delavcev. Vse oCitneje je bilo, da je za­ poslovanje zenske delovne sile ))mnogo bolj komplicirano«, ker je zenska »navezana na otroke, dom in je tudi sicer njena konstitucija drugacna od moske«.41 Veliko enostavneje je bilo zaposliti moskega in zakonodaja, ki je dolocala posebno zascito zene in matere v de10vnem razmerju, je bila iskalkam zaposlitve vse pogosteje v skodo. Vodstva gospodarskih podjetij se torej na politicne zahteve v zvezi z zaposlovanjem zensk niso prevec ozirala, se bolj pa je bil ta odpor opazen v zacetku petdesetih letih, v ob­ dobju uvajanja novega gospodarskega sistema. Spor z Informbirojem je povzrocil, da so jugoslovanski partijski vodi­ telji zavzeli kriticen pristop do dotedanje gospodarske politike. OdloCili so se za postopno uvajanje nacel trznega gospodarstva in za uvedbo de­ lavskega samoupravljanja. Na podlagi natancnega proucevanja Marxove teorije so se tvorci nove gospodarske usmeritve odloCili, da postopoma odpravijo centralisticni in administrativni sistem dolocanja ))vseh mogo- 6h posameznosti«. Odslej naj bi bila v pIa nih opredeljena Ie tista temelj­ na gospodarska gibanja, ki bi zagotavljala drzavnim organom usmerjanje gospodarskega razvoja in preprecevala nastajanje vsega, kar ni bilo v 39 Ze sarno v Ljllbljani naj bi bilo 16 zdravnic, ki se zaradi neresenega problema varstva otrok in gospodinjstva niso mogIc zaposliti. (AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 2, Referat Angelce Ocepek na plenumu GO AFZS, brez datuma, verjetno 1. po]ovica 1950.) 40 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa 2, Zapisnik posvetovanja odgovornih za zaposlovanje prj okrajih in vodij sekcij mati in dete pri organizadjah AFZ 25. in 26. maja 1949; fase. 6, mapa 3, Referat Angelce Ocepek na plenumu GO AFZS (brez datuma, verjetno v 1. polovi­ ci 1950). Mladinska organizacija je bila pokarana, ker vprasanja gospodinjskih pomocnic ni razumela in jih je nagovarjala, naj ~gredo od gospa proe in na akcije«. (AS 1800, fase. 6, mapa 3, PoroCi]o i2 seminarja v Murski Soboti, verjemo 1949.) 41 AS 540, RS ZSS, skatla 65, spis st. 193 (1927), Zapisnjk konference sluzbe za zaposlitev delavcev 7. in 8. febrllarja 1948 v Domu sindikatov v Ljubljani. ZAPOSLENA ZENSKA 271 skladu »Z razvojem socializma«.42 Podjetja so med drugirn dobila tudi pravico, da vsaj deloma sarna razpolagajo s presezki svojega dela, zato so si veliko bolj kot prej prizadevala za uspesnejse poslovanje, za vecji dobicek. Ena izmed posledic taksnega naCina gospodarjenja je bilo tudi odpuscanje delavcev. 43 Stevilo zaposlenih se je zmanjsevalo tudi v ura­ dih in ustanovah, saj je hkrati z uvedbo samoupravljanja potekala tudi reorganizacija in decentralizacija drzavne uprave, po kateri se je stevilo uradniskega aparata v drzavi zlnanjsalo kar za 40-60 %.44 Pojavi, ki bi bili nekaj let prej ocenjeni kot izrazito negativni, so odslej veljali kot nor­ maini in nujni.4S Gospodarstvo se pred kratkim ostro kritiziranih zahod­ nih kapitalisticnih drzav je od zdaj v marsicem sluzilo celo kot primer, po katerem se je treba zgledovati: »V najbolj industrializiranih drzavah obstaja tudi ob gospodarskem vzponu dolocen procent brezposelnosti. To je nujno, ker je procent brezposelnosti najboljsi regulator delovnih razmerij.« 46 Stevilo zaposlenih je znatno padlo ze v 1. cetrtletju leta 1950. Zmanj­ sanje je najbolj prizadelo zenske, saj se je njihovo stevilo zuizalo za 10 %, stevilo moskih pa Ie za slabih 5 %. V drugem cetrtletju leta 1951 je stevi- 10 zenske delovnesile glede na prvo cetrtletje padlo se za 3 %, medtem ko se je stevilo zaposlenih moskih dvignilo za 1 %. Vzroki za odpuscanje zensk so bili enaki tistim, zaradi katerih jih ze v prejsnjih letih niso radi zaposlovali. Marsikatero so odpustili Ie zato, da so lahko na njeno mesto kasneje namestili moskega. V casu, ko so bila podjetja prisiljena zapo­ slovati delavce ne glede na dejanske potrebe, pa je bil pogost tudi pojav, da je bilo pri fizicno lahkih in strokovno nezahtevnih delih zaposlenih preveliko stevilo delavcev, se posebej zenskega spola. 47 Te so posebej tadi odpuscali. Vzrok za vecjo nezaposlenost zensk je bila tudi nezado- 42 Joze Princic, Slovenska industrija v jugoslovanskem primeZu, Kapitalna, kljucna kapitalna in tcmeljna investicijska izgradnja v Sloveniji (1945-1956), Novo mesto 1992, str. 108. 43 Ekonomski polozaj zene na obmocju danasnje LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Siovenije, LjubJjana 1955, stl'. 44. (Odslcj: Ekonomski polozaj zene ... ) 44 Dusan Bilandzic, Zgodovina Socialisticne federativne republike Jugoslavije, Ljubljana 1980, str. 167. 45 Statisticni pregled zaposlenosti in nezaposlenosti deJovnih zena v LR Sloveniji, Zavod za statistiko jn evidenco LR Slovenije, Ljubljana 1953, str. 5. (Odslej: Statisticni pregled zapo­ slenosti in nezaposlenosli delovnih zena ... ) 46 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, Enakopravnost in enakovrednost delovne silc, brez datuma (1952 ali 1953). 47 Statisticni pregled zaposlenosti in nezaposJenosti delovnih lena .. . , str. 5. 272 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALIZEM stna izobrazba,48 ki je bila glavni razlog za zmanjsanje stevila zensk v drzavni upravi.49 Marsikatera zenska pa je zaradi slabih stanovanjskih razmer in neurejenega otroskega varstva sarna zapustila delovno mesto. Precejsnje stevilo ljudi obeh spolov se je vrnilo nazaj na podezelje, kar je bilo v novih razmerah ocenjeno kot izrazito pozitiven pojav: »Biro­ kratsko vodenje gospodarstva in namescanje de10vne sile po planu ne pa po potrebi je zaposlovanje del.ovne sile privedlo do tega, da je bilo v nekaterih podjetjih in ustanovah prevee zaposlenih ljudi, doCim je bilo v kmetijski proizvodnji pomanjkanje delovne sileo S teznjo stabilizacije v nasem gospodarstvu v letu 1951 in 1952 se je precejsnje stevilo Ijudi vrnilo nazaj na vas, kar je edino pravilno za nas nadaljnji gospodarski razvoj tudi v kmetijstvu. Ustvarjanje premeseene delovne sile na drugih delovnih mestih bo nujno pripomoglo na visji standart delovnih Ijudi.((sO Po letu 1952 so odpusti postali redkejsi, ponekod so se spet pojavljale celo potrebe po novih delavcih. Vendar to dejstvo ni bistveno vplivalo na zmanjsanje nezaposlenih zensk, saj so podjetja se vedno raje zaposlovala moske, cetudi je bilo razpisano delovno mesto enako primerno za oba spola. S1 Stevilo novih iskalk zaposlitve pa je narasealo, saj mozeva placa pogosto ni zadoseala niti za kritje najnujnejsih izdatkov druzine) zato so se seznami brezposelnih zensk se daljsali.s2 Tako je bilo ob koncu leta 1953 v Sloveniji 11.282 nezaposlenih, od katerih je bilo Ie 2526 ali 22,4 % moskih in 8756 ali 77,6 % zensk. 53 Politicni voditelji so svoj odnos do zenskega dela prilagodili spre­ menjenim gospodarskim razmeram: ))Brez dvoma je res, da kljub temu, da gospodinjstvo postaja vedno bolj del celotnega gospodarstva, pri nas zaradi nase tehniene zaostalosti danes se zelo veliko dela v hisi pada na zenina ramena, zato prav nie ne podcenjujemo dela, ki ga opravljajo matere v nasih druzinah in jih ne silimo, da se zaposle izven doma. Bilo bi celo iluzorno, ee bi hoteh zaposliti vse zene, ker bi nam res primanj­ kovalo delovnih mest - kakor bi nam primanjkovalo delovnih mest tudi, ce bi hoteli zaposliti tudi drugo premalo zaposleno delovno silo n.pr. iz 48 Pray tam) str. 1-2. 49 Pray tam, str. 5. 50 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, Enakopravnost in enakovrednost delovne sile (brez datumo, 1952 ali 1953). 51 Pray tam. 52 Statisticni pregled zaposlenosti in nezaposlenosti delovnih fena ... , str. 1-2. 53 SOlanje dorascajoce zenske mladine ... , str. 73. ZAPOSLENA ZENSKA 273 nasega kmetijstva.((54 Zaposlovanje »za vsako ceno« ni bilo vee priporoe­ Ijivo, zenskam bi bilo treba Ie zagotovhi pravico do dela: »Ne gre torej za to, da bi danes zahtevali zaposlitev vsake zene, ampak za priznanje njene pravice do dela gre ter za resnieno moderno in socialistieno orien­ tacijo nasih delavskih kolektivov glede tega vprasanja. Principe, ki v nasi socialistieni drzavi zagotavljajo zenam vse pravice, bi pray tako kakor zene morali budno euvati vsi napredni delavci! Vsa zakonodaja ustvarja pri nas te napredne principe ... «55 2. Tradicionalni pogledi na vlogo zenske kot matere in gospodinje V prvih letih po vojni, ko so mnogi verjeli v moznost hitre uresniCit­ ve vseh revolucionarnih naertov in so politieni voditelji ter javna glasila v skladu s sovjetskim vzorom poudarjali ideal zaposlene in moskemu po sposobnostih povsem enakovredne zenske, so tisti z drugaenimi po­ gledi, vsaj v javnosti, obieajno moleali. Po sporu z Informbirojem pa so se hkrati s pomisleki 0 pravilnosti sovjetske poti pojavili tudi prvi, od­ krito izrazeni dvomi 0 koristnosti uvajanja zenske enakopravnosti na vseh podroejih. Vedno glasnejsi so postajali tisti, ki so menili, da bi bilo treba moskim zagotoviti tako visoke place, ki bi zadoseale za prezivljanje druzine, zenske pa naj bi ostale doma. V maju 1953 je v listu Delavska enotnost potekala burna razprava na osnovi nekaterih dopisov na temo »zena naj ostane doma - zena je predvsem mati«.56 Nekateri delovni ko­ lektivi so namree resno razpravljali 0 smotrnosti zaposlitve zena, nekate­ ri pa so tudi ze kar ukrepali. V podjetju Gradis v Kidrieevem so namrec ugotovili, da prosta delovna mesta niso ustrezna za zenske. Vendar jih pri tern ni vodila skrb za zdravje delavk niti strah, da bi krsili predpise s podroeja delovne zasCite, ampak zgolj preprieanje, da naj zena ostane doma. Podobno je bilo tudi drugod. Misljenje delavca iz ljubljanskega Litostroja nikakor ni bilo osamljeno: »Ona naj dela to, za kar je rojena: vzgaja naj otroke in za red v hisi naj skrbi((. Zaposleni v Kidricevem so 54 Vida Tomsic, Zenska enakopravnost - sestavni del pridobitev delavskega razreda, v: Ob­ zornik, priloga Delavske enotnosti, st. 10, Ljubljana, 22. maj 1953, sty. 90. 55 Prav tam. 56 Opisana je V: Ne dovolimo, da bi nam kdo kratil pravice, ki smo si jih pridobile, V: Nasa zena, St. 6, Ljubljana 1953, str. 161. 274 SLOVENK£ NA PREHODU V SOCIALIZEM na primer prediagali, da naj bi bile zaposlene »Ie samice, zene, katerih mozje so pri vojakih ali v zaporu«, nekdo pa je priporocal, »da naj bi vsi uradi, ustanove, podjetja in mnozicne organizacije zaposlili porocene zene sele takrat, kadar bi bila vsa ostala delovna sila ze zaposlena.«57 Da se bo to v kratkem tudi zares zgodilo, so verjele tudi tiste zenske, ki »se niso mnogo borile proti odpustom«, ampak so se cel0 zavzemale zato, »da naj bi ddava poleg dajatev za otroka dajala prispevek tudi poroce­ nim zenam, ker itak bodo morale porocene zene iz sluzbe.«58 V polemiko so posegli tudi politicni voditelji ali bolje receno vodite­ Ijice. Vida Tomsic je odlocno zavrnila mnenje, ces da zaskrbljujoce velika brezposelnost zahteva odpuscanje zensk v korist nezaposlenih moskih: »ee pogledamo statistike nasih posredovalnic za delo, potem se lahko zacudimo nad dejstvom, da pravzaprav sploh ne moremo govoriti 0 tem, da je problem pri nas nezaposlenost moskih delavcev. Dejstvo je na­ mrec, da ostajajo moski delavci vseh vrst v najslabsem slucaju Ie nekaj tednov brez posla in danes ze lahko govorimo 0 relativnem pornanjkanju predvseln nekvalificirane moske delovne sile v gradbenistvu. Na dru­ gi strani pa je res, da je v posameznih mestih predvsern nezaposienost zensk vecji ali manjsi problem.«59 Nacelno nasprotovanje zaposlenosti porocenih zena je imela za izjernno skodljivo: »Ce bi pa tako diskrirnina­ cijo po spolu sprejeli kot princip, potern bi se ta pojav sarno se povecal. V sistemu delavskega upravljanja pa bi obenem pomenil zelo negativ­ no stalisce delavk proti svoji tovarni in delavskemu kolektivu, ki ga bo predvidoma zapustila v kratkem. Poleg tega pa bi pospeseval tudi iz­ venzakonske zveze in stem siabil moralnost mladine. Saj ze danes tu pa tam cujemo, da se zaradi takega stalisca posameznih ustanov in podjetij nekateri miadi pari ne upajo porociti, kef bi zena izgubila sluzbo.«60 Se posebej neumestni so se ji je zdeli izgovori, ces da je zenskemu zaposlo­ vanju nasprotno misljenje skladno z izjavarni politicnega vodstva: »Klic po odstranitvi porocenih zena 1Z sluzb se popolnoma zgreseno sklicuje na nase voditelje, ces da poudarjajo vaznost zeninega dela v gospodinj- 57 Vida Tomsic, Zenska enakopravnost - sestavni del pridobitev delavskega razreda, v: Ob­ zornik, priloga Delavske enomosu, st. 10, Ljubljana, 22. maj 1953, str. 91 . . ~8 Tako stalisce so zavzele na primer nekatere zenske, ki so bile zaposlene v .. Ljubljanski bol­ nici in nekatcre zene iz upravnega aparata Sveta za industrijo LRS«. (AS 1800, GO AFZS, fasc. 3, mapa 3, Probleroi zaposlenih delavk.) ')9 Vida Tomsic, Zenska enakopravnost - sestavni del pridobicev delavskega razreda, v; Ob­ zornik, priloga Delavske enomosti, St. 10, Ljubljana, 22. maj 1953, str. 91. 60 Pray tam. - ZAPOSLENA ZENSKA 275 stVU in njeno materinstvo, nekako v nasprotju z javno zaposlitvijo zena. Svojih konservativnih misli naj ne podtikajo ljudem, ki se bore predvsem za to, da tudi pri nas postane dele Cloveku potreba in uzitek.«61 Prepri­ cana je bila, »da pri celi zadevi ne gre toliko za resno resevanje vprasanja brezposelnosti, ampak za vdor malomescanske reakcionarne in politicno filistrske miselnosti, ki pac ne sluh v cast komunistom in zavednejsim ' delavcem v podjetjih, kjer se take ideje porajajo!«62 Zelje po ohranitvi tradicionalne delitve vlog med spoloma pa ni bilo mogoce izkoreniniti niti takrat niti kasneje. 3. Izobrazba Misljenje, da je za druzino najbolje, ce je mati nezaposlena, je torej vsaj deloma vplivalo na manjso izobrazenost zensk, ta pa je ozila njihove moznosti za zaposlitev. 63 Leta 1950 naj bi bilo v Sloveniji 143.334 delav­ cev, od tega 101.029 ali 71 % moskih in 42.305 ali 29 % zensk. Od 18.501 pomoznih delavcev je bilo 9323 ali 50,5 % zensk, od 32.527 pol priuce­ nih je bilo 14.946 ali 46 % zensk, od 32.599 priucenih je bilo 12.492 ali 39 % zensk, od 28.122 izucenih je bilo 4050 ali 14 % zensk, od 19.917 samostojnih delavcev je bilo 1079 ali 5 % zensk, od 11.668 specialistov pa Ie 215 ali 1,8 %.64 Najvec izueenih oziroma kvalificiranih delavk je bilo v tradicionalno zenski industrijski panogi - v tekstilni industriji. Nekoliko vee kot drugod, a bistveno manj kot v tekstilni industriji, jih je bilo se v llsnjarski, gumarski in filmski industriji. Po podatkih, ki so na voljo, so si prizadevale, da bi svoje delo dobro opravljale. V letu 1949 je bilo namree od vseh proglasenih udarnikov 28,9 % zensk, kar se priblizno ujema z odstotkom vseh zaposlenih delavk v tern letu, ki je znasal 29,9 %. Delav­ ke so torej v udarnistvu zaostajale za delavci Ie priblizno za 1 %.65 61 Prav [am. 62 Prav ram. 63 Prav tam. 64 Ekonomski polozaj zene ... ) su. 46. V abdobju 1945-1953 so bile balj v rabi besede kvalifici­ rani in nekvalificirani delavci. Vsi pomozni delavci so bili prej imenovani nekvalificirani, za kvalificirane de1avce pa so imeh le tiste, ki so jih kasneje imenovah izueeni delavci. V tej publikaciji se vcasih uporabljata besedi pomozen in izucen, vcasih pa kvalificiran in nekvalificiran. 65 Ekonomski poloZaj zene ... , Str. 47 -48. 276 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM Po oceni Zavoda za statistiko je bilo leta 1951 66 v vseh slovenskih pod­ jetjih in ustanovah zaposlenih 31.814 usluzbenk, od katerih jih je imelo priblizno 6083 najmanj srednjesolsko izobrazbo, in sicer: srednjo stro­ kovno solo (1583), uciteljisce (2527), gimnazijo (1026), visjo solo (181), akademijo (57) in visokosolsko oziroma fakultetno izobrazbo (709). Naj­ visjo povprecno izobrazbo so imele zenske, ki so bile zaposlene v tako imenovani socialno-kulturni dejavnosti (pedagoski poklici), kjer je bilo 596 zensk z visokosolsko izobrazbo in 2365 z uCiteljiscem. Precej manj izobrazene so bile tiste, ki so bile zaposlene v drzavnih organih, indu­ striji in rudarstvu, trgovini, prometu, gradbenistvu, kmetijstvu, stano­ vanjski in komunalni dejavnosti, prostih poklicih, gozdarstvu in ohrti. 67 Odstotni delez zensk od vseh enako izobrazenih pa je bil naslednji: med vsemi s koncano gimnazijo je bilo 35,5 % zensk, z uciteljiscem 69 %, s srednjo strokovno solo 40,2 %, z visjo solo 61,6 %, akademijo 28,1 %, s koncano visoko solo ali fakulteto pa Ie 18,4 %.68 4. Place Zakonodaja je zenskam zagotavljala pravico do enakega plaCila za enako delo. Taksno doloCilo je vsebovala ze uredba 0 ureditvi mezd in plac delavcem in namescencem v drzavnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah z dne 20. april a 1945,69 ta pravica pa je bila zapisana tudi v 24. Clenu drzavne ustave z 31. janu­ arja 1946.7 0 V praksi pa ni bilo povsem tako. V drzavni upravi, politicnih organizacijah, solstvu, zdravstvu in drugih negospodarskih dejavnostih se dohodki moskih in zensk na enakih delovnih mestih niso razlikovali. Drugace j e bilo na podrocju gospodarstva. Place delavcev so bile namrec odvisne od njihove storilnosti, ki se je merila v odnosu na zastavljeno normo. Po mnenju slovenskih sindikatov je bilo pray normirano delo tisti razIog, ki je povzrocal najvecje razlike v placah. V Sloveniji so po 66 Morda je bilo za leto 1951 zato zbranih toliko podatkov, ker je v tern letu potekala anketa o zaposlenih zenskah. 67 Ekonomski polozaj zene ... , str. 50. 6S Pray tam, str. 51 . 69 1. clen uredbe pravi: ... Mezde so za delavce in delavke pri istem poslu in z istim uCinkorn enake«. (Uradni list DFJ, st. 24/1945.) 70 Uradni list FLR}, 51. 10/1946. ZAPOSLENA ZENSKA 277 no rmah delali 4 % vseh zaposlenih, najvec v tekstilni industriji (35 %), nato v rudarstvu (32 %), v usnjarski industriji (31 %) itd. Ti so s prese­ ganjem norme lahko zasluzili veliko vee, medtem ko tisti, ki so delali pri nertormiranih delih, te moznosti niso imeli. Zaradi tega je prihajalo do precejsnjih razlik med moskimi in zenskimi dohodki. Z izjemo tekstilnih delavk so bile zenske vecinoma zaposlene na taksnih delovnih mestih, kj, er delo ni bilo normirano. Zato je bila razlika med moskimi in zenski­ mi placami veCinoma manjsa v krajih, kjer je v tovarnah z normiranim delom delalo veliko stevilo zensk in obratno. 71 Bile pa so se druge teza~ ve. Tkalke v tekstilni tovarni Hlacevina v Celju so imele na primer na razpolago Ie nekvaliteten material, zato svojega dela niso mogle uspesno opraviti, poleg tega pa je bila za vsako napako predpisana se denarna kazen. Kaksen dan se je celo zgodilo, da je bila kazen, ki so jo morale pla­ cati, visja od njihovega dnevnega zasluzka. 72 Vsi ti razlogi so pripomogli k temu, da je razlika med moskim in zenskim delavskim zasluzkom leta 1946 v Sloveniji znasala 27,5 %, na celotnem jugoslovanskem ozemlju pa nekoliko manj, priblizno 20 %.73 Stanje se tudi kasneje ni bistveno spremenilo. V petdesetih letih naj bi razlika med placami delavcev in delavk znasala priblizno 25 %,74 V posameznih podjetjih tudi veliko vecJ5 Seasoma je postalo ze povsem 71 V Sloveniji je bila na primer leta 1946 najmanjsa razlika v Mariboru (11,5 %) in Kranju (14)5 %), kjer je bila razsirjena tekstilna industrija} v kateri je veliko stevil0 zensk delal0 po normah, najveeja pa v Trbovljah (43,5 %), ker so bili na tistih delih v rudnikih, kjer se je dalo s preseganjem nor rue se posebej veliko zasluziti, zaposleni veCinoma mosh (AS 540, RS ZSS) knjiga 13/14/, PoroCilo 0 delu GO ESS za leto 1946.) 72 AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, ProbJemi zaposlcnih delavk (nedatiran spis> po letu 1950). 73 AS 540, RS ZSS, knjiga 13 (14), PoroCilo 0 delu GO ESS za leto 1946. 74 Leta 1951 so na primer rooski v cnero meseeu zasluziJj povprecno 4000 din, zenske pa 3000. Vee 0 rem v: AS 1800, GO AFZS, fase. 23, Anketa 0 zaposlenih zenah v LR Sloveniji 1951, Analize la, St. 4 - 1954, Zavod za sratisriko in evidenco LR Slovenije, Ljubljana, no­ vember 1954, str. 14. Za primerjavo naj navedem, da je povprecna razlika med mosko in zensko placo po drugi svetovni vojni v ZDA znasala 36,1 %> kasneje naj bi se se povecala in leta 1973 naj bi bila ze 43,4 %. V osemdesetih letih 20. stoletja so zenske v Avstriji dobivale za enako delo priblizno za tretjino ndje dohodke, v Belgiji za priblizno 40 %, na Finskem pa je bila zenska plata priblizno za 20-40 % nizja od moske. (Maca Jogan, Zenske na poti od delne druzinske do eelostne druzbene uveljavitve, v: Jogan in ostali, Zenske in diskri­ minaeija, Ljubljana 1986, str. 14.) 75 V zelezarni v Storah so bile delavke za enako delo v zunanjem obratu placane za 31 % manj kot moski - zenske 11 din na uro, moski 16 din na uro. (AS 1800, fase . 3, mapa 3, Kako ziv! v Sloveniji zaposlena zena in Problemi zaposlenih delavk loba spisa sea nedati­ rana, vendar sta nedvomno nastala po lctu 19501.) 278 SLOVENKE NA PREHODU V SOClALIZEM obicajno, da so bile place v tako imenovanih feminiziranih poklicih in panogah nizje kot tam, kjer je bilo zaposleno vecje stevilo moskih. 76 s. Otrosko varstvo, pomoc V gospodinjstvu in otroski dodatek Splosno veljavno prepricanje, da so otroci predvsem zenska skrb, manjsa povprecna izobrazba zensk in pogosto tudi manjse place, so vpli­ vah tudi na odnos do otroskega varstva in gospodinjskih servisov. Poli­ ticno vodstvo si sicer takoj po koncani vojni ni delalo utvar, da bi bilo na tern podrocju mogoee karkoli bistveno spremeniti kar eez noc. Prica­ kovalo pa je, da bo gospodarski razvoj ze v bliznji prihodnosti omogocil znatne spremembe. 77 Vendar pa je proces ustanavljanja tovrstnih usta­ nov potekal se pocasneje, kot je bilo pricakovano. Poleg financnih tezav, pomanjkanja gradbenega materiala, opreme in strokovno usposoblje­ nega osebja je bilo namrec prisotnih tudi veliko psiholoskih zaddkov, ki so ostali tudi potem, ko so se materialne razmere izboljsale. Ljudje na otroske jasli in vrtce vecinoma niso bili navajeni. 2ato so jih g]edali z nezaupanjem, ceprav nesrecni slucaji, ki so se dogajali otrokom brez ustreznega varstva, niso bili redki. Drzavnim ustanovam otroskega var­ stva niso nasprotovali Ie nasprotniki socializma, ki so svarili pred komu­ nisticnim naCinom zivljenja, ces »v Rusiji je mati sarno do casa, ko vstane iz porodniske postelje, nato ji otroka vzamejo, oddajo v boljseviski za­ vod, mater pa pozenejo na delo«.78 Tudi mnoge od tistih mater, ki se niso bale nove vzgoje, so bile sprva prestrasene in nezaupIjive. Pomisleke so izrazali tudi nekateri zdravniki, ki so menili, da naj »mati ostane cuvar- 76 Leta 1951 je povprecna placa v tekstilni industriji, kjer so bile zaposlene pretezno zenske, znasala 3040 din (priblizno 1000 manj ad s]ovenskega pavprecja), ceprav je bil precejsen del dda normiran, v kovinski stroki, kjer je bila zensk manj, 3860 din (pribbZno toliko kat je bila slovensko povprecje), v izrazito maskih panogah, kot na primer v rudarstvu, pa bistvena vec. (AS 1800, GO AFZS, fase. 3, mapa 3, Prablemi zaposlenih delavk; fase. 23, Anketa a zaposlenih zenah v LR Sloveniji 1951, Analize la, st. 4 - 1954, Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, Ljubljana, november 1954, str. 14.) i7 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Problem otraskih jash in dnevnih zavetisc, Referat v zvezi z anketo z dne 23. avgusta 1945. 78 Dnevna zavetisca (avtor Clanka Alojz Diaeci, clan GO ZSS), v: Delavska enotnost, st. 26,28. junij 1946, str. 3. ZAPOSLENA ZENSKA 279 ka, negovalka in vzgojiteljica otrok in naj ne posega v javno zivljenje, ker je po njihovern rnnenju to nerentabilno za druzino in za drzavo.«79 Propaganda s strani politienih organizacij, eeprav skrbno pripravlje­ na) ni mogla premagati stevilnih ovir. V letu 1945 ni bilo ustanovljene niti ene varstvene ustanove, leta 1946 pa je bilo odprtih dvanajst vrtcev, pamenjenih otrokorn, starejsih od treh let, v katerih je bilo prostora za rtekaj vee kot 100 otrok.~w Leta 1947 je zanimanje za otrosko varstvo na­ raslo zaradi potreb petletnega plana, ki je sarno v Sloveniji predvide1 po­ vecanje stevila zaposlenih zensk v industriji kar za 10.000. 81 Medtem ko so bili sprva za ustanavljanje ustanov otroskega varstva zadolZeni pred­ vsem sindikati, se je odslej v ta prizadevanja v veeji meri vkljuCila tudi zenska organizacija pa tudi republiska planska komisija, ministrstva in krajevni ljudski odbori.82 Ustanovljenih je bilo vee kot 40 novih vrtcev, ki so se v tem letu preimenovali v domove igre in dela (DID).83 Ti naj ne bi sluZili Ie varstvu otrok zaposlenih mater, ampak naj bi bili tudi ne­ kaksna »501a socializma« za najmlajse. 84 V letu 1947 so bile ustanovljene tudi prve jasli.85 Leta 1948, ko je predsednik drzave in partije proglasil vzgojo otrok kot enD izmed izjemno pomembnih podroCij za nadaljnji razvoj sociaIiz- 79 Pray tam. 80 AS 540, RS ZSS, knjiga 18, Pregled dela GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa (april 1949). 81 Ziva Kraigher, Ustanavljamo nove domove igre in dela, v: Ljudska prosveta, st. 129, 4.6. 1947, str. 3. Cit. po: Ales Gabric, Slovenska agitpropovska politika 1945-1952, Ljubljana 1991, str. 558. 82 AS 540, RS ZSS, knjiga 14) Porocilo 0 dc1u GO ESS za leto 1947. 83 AS 540, RS ZSS, knjiga 18, Pregled dela GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa (april 1949). 84 Njihove namen je bil: "Dvigniti zavest nasega ljudstva, da se bo moglo osvoboditi v Cim vecji meri ideoloskega pritiska starega kapitalisticnega sistema) da bodo nasi deJovni Ijudje postali svobodni Ijudje, k.j bodo zavestno urejaJi svojo bodocnost za sebe in svoje potomce.« (Veliko politicno zborovanje v LjubJjani: podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj je govoril svojim volivcem, v: Delavska enotnost, St. 34,22. avgust 1947, str. 1.) 85 Uspesno so delovale le jasli pri predilnici in tkalnici v Mariboru, ki so se nastanile v vili z bazenom, v kateri je bilo prostora za 28 otrok in je bila prej last nekdanjega direktorja. Jas­ li pri mestnem ljudskem odboru v Celju so sieer nudile prostor priblizno petinstiridesetiro otrokom, a niso imele niti primerne opreme niti urejene prehrane. Se slabse so bile jasli pri Tobacni tovarni v Ljubljani, ki so jih odprli kljub prepovedi ministrstva za zdravstvo, vendar pa nobena mati ni hote1a pripeljati otroka v tako »primitivne« in »nehigienske« jasli, zato so jaslim namenjene pros tOTe zaceli uporabljati za druge namene. (AS 540, knjiga 14, PoroCilo 0 delu GO ESS za leta 1947.) 280 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ma,86 je stevilo otroskih varstvenih ustanov nekoliko naraslo, vendar je anketa, ki so jo izvedle sindikalne in zenske organizacije v 16 slovenskih okrajih, pokazala, da na prostor v jaslih caka se 1809 otrok, v dornovih igre in dela (DID) pa 2326 otrok. 738 zensk se je moralo odpovedati za­ poslitvi, ker niso nasle varstva za svojega otroka. 843 jih je bilo v dilerni, ali naj ostanejo doma ali pa naj obcasno koristijo neplacane dopuste, 6434 zensk pa je izjavilo, da bi se zaposlile, ce bi njihov otrok dobil pros­ to mesto v varstveni ustanovi. 87 Gradnja novih otroskih varstvenih usta­ nov ni potekala vzporedno z zaposlovanjem nove zenske delovne sile in aprila 1949 je bilo v Sloveniji se vedno Ie 13 jasli in 77 DID. Matere so nemalokrat puscale otroka brez ustreznega varstva, precej otrok, zlasti soloobveznih, se je v tern casu »potepalo«, kar je bilo pogojeno s slabim solskim uspehom. Zaradi tega se je marsikatera mati raje odpovedala zaposlitvi.88 Pojavljati pa so se zaceli se novi problemi. Vecali so se izostanki ma~ ter od dela zaradi bolezni otrok, pokazale pa so se se nekatere druge, bolj nepricakovane posledice. Pokazalo se je, da so otroci, ki obiskujejo varstvene ustanove, veckrat »jako neubogljivi, da zelo grdo govorijo in preklinjajo in hodijo umazani((.89 Roditeljski sestanki so bili slabo obis­ kani, starsi se niso prevec zanimali, kaj se dogaja z otroki v casu njihove odsotnosti. Tam, kjer je bil delovni cas varstvenih ustanov prilagojen po~ poldanskemu in nocnemu delu, se je veckrat dogajalo, da so bili otro­ ci nekaterih tovarniskih delavk, predvsem tistih, ki niso bile zaposlene v kraju stalnega bivalisca, v jaslih kay »preko celega tedna'(. Nekatere matere so celo zelele, da hi bili otroci v jaslih tudi ob nedeljah. Upra~ ve podjetij so pogosto podpirale taksno ravnanje mater in jih silile se k prostovoljnemu delu, ces »zakaj pa smo potem napravili jasli((. Slovensko sindikalno vodstvo je taksno ravnanje zavracalo kot nedopustno, ceprav je priznavalo, da zaposleno mater caka doma se veliko dela. Veliko razu­ mevanja pa je pokazalo za enake probleme politicnih delavk in aktivistk: »lmamo ze vee primerov, da bodo morale pray najbolj znane politicne 86 Marsal Tito je govoril 0 nasih nalogah (Iz Titovega govora na 2. kongresu AFZ Jugoslavije januarja 1948), v: Nasa zena, st. 2, Ljubljana 1948, str. 35. 87 AS 540, RS ZSS, knjjga 15, PoroCilo 0 delu GO ZSS za leto 1948; knjiga 18, Pregled de1a GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa ZSS (april 1949). 88 AS 540, RS ZSS, skatla 112, mapa 5, PoroCilo referata za jasli in DID za drugo tromesecje 1949; knjiga 18, Pregled dela GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa ZSS (april 1949). 89 AS 540, RS ZSS, skat]a 112, mapa 5, PoroWo referata za Jasti in DID pri GO ZSS za 1. tro­ mesecje 1949 z dne 3.4.1949. ZAPOSLENA ZENSKA 281 delavke zapustiti sluzbo, ker ima vsaka po par otrok. Sluzkinj nikakor ne morejo dobiti. Jasli in DID pa jim ne koristijo dosti, ker delajo sarno preko dneva, t.j. do cetrte ure popoldne) kajti delovni pogoji politiene delavke pa zahtevajo tudi vee, pred vsem delo na terenu in to pozno zvecer.« 90 Politicni voditelji in javna glasila so sieer pogosto opozarjali, da je vprasanje otroskega varstva pray tako vprasanje »delavea kot delavke«,91 hlrati pa tudi opozarjali, da si morajo za resitev problemov najbolj priza­ devati tisti, ki jih ti najbolj tezijo. Celo zenska organizacija je v resolueiji svojega 2. kongresa zapisala, da je uresniCitev ustanov otroskega varstva v prvi vrsti naloga delavk in usluzbenk samih.92 Te so se res lotile dela in marsikaksna otroska ustanova je bila zgrajena z njihovim prostovolj­ nim delom. 93 AFZ je matere tudi vzpodbujala, naj si v casu pomanjkanja drzavnih ustanov pomagajo z raznimi zasilnimi ukrepi, kot je bila orga­ nizacija posebnih aktivov zena, ki so se ukvarjali z varstvom otrok zapo­ slenih mater, s pomocjo otrokom pri ueenju in pisanju domaCih nalog, z ureditvijo otroskih igrisc ipd. 94 Kljub nekaterim izjemam taksna pornoc ni zazivela. Zavest 0 pomenu ustreznega varstva otrok zaposlenih mater za dusevno in telesno zdravje naroda v prvih povojnih letih torej se ni bila razvita v toliksni meri kot skrb za druge socialne in zdravstvene ustanove, ki so pravzaprav sluZile istemu cilju. Medtem ko je bila v Slo­ veniji po osvoboditvi Ie ena otroska bolnica, so bile leta 1949 ze 3, stevilo »decjih domov« je v enakem obdobju zraslo od 1 na 6, mladinskih domov od 3 na 14, otroskih dispanzerjev od 28 na 42, otroskih poliklinik od 19 na 46, posvetovalnic za matere od 1 na 159 ipd. 95 90 AS 540, RS ZSS, skatla 112, mapa 5, Porocilo referata za jasli in DID za drugo (romesecje 1949. 91 Sindikati - pomocniki uresnicevanja zenske enakopravnosti (Ern a Muser), V: Delavska enotnost, St. 7, 13. februar 1948, str. 6. Glej tudi: Zene delavke moramo razbremeniti dela doma in z veseljem se bodo vkJjuCile v borbo za plan (iz pogovora z Angelo Oeepkovo), v: Delavska enotnost, st. 10, 5. maree 1948, str. 4, itd. 92 AS 1800, GO AFZS, fase. 11, spis St. 236/48, "Resolueija 2. kongresa AFZ Jugoslavije 0 brizi za djeeu j mlade narastaje". 93 V letu 1949 je bilo 5 novih jasli in 17 DID odprtih sarno 5 pomocjo prostovoljnega dela sindikalnih organizaeij. (AS 540, RS ZSS, knjiga 17, PoroCilo 0 delu GO ZSS za letO 1949.) 1)4 AS 1800, GO AFZS, fase. 6, mapa I, Referat na konferenei okrajnih in mestnih sekretark ter predstavnic iniciativnih oblastnih odborov AFZ pri GO AFZ Slovenije 15.7.1949. 95 AS 540, RS ZSS, knjiga 18, Pregled dela GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa ZSS (april 1949). 282 SLOVENKE NA PREHOT)U V SOCIALIZEM Se manj pozornosti kot otroskim varstvenim ustanovam je bilo po­ svecene organiziranju dejavnosti, ki bi zenam in rnaterarn olajsale oprav­ ljanje gospodinjskega dela. Se najvec skrbi je bilo namenjeno prehrani. Podjetja in ustanove so dokaj hitro poskrbele za ustanavljanje delavskih kuhinj ali menz,96 za katere so bili zainteresirani zaposleni obeh spolov, denar se je nasel tudi za solske kuhinje, ki jih takoj po vojni sploh se ni bilo, leta 1949 pa jih je bilo ze 680. 97 Veliko manj razumevanja je bilo za ustanavljanje pralnic, sivalnic, krpalnic ipd. Ljudski odbori so se jih pogosto branili, ces »s tern bomo imeli sarno izgubo(c. 98 Taksni servisi so bili razumljeni predvsem kot razbremenitev zene pri opravljanju njenih dolZnosti in manj kot pomoc vsej druzini. Zato so uspesno delovali ,pred­ vsem tam, kjer so zenske same pokazale dobrsno meTo samoiniciativno­ sti in iznajdljivosti. 99 Uprave podjetij in Ijudski odbori torej niso pokazali prevec zanlma­ nja za problematiko otroskega varstva in gospodinjskih servisov niti v casu, ko je mnozicno zapos1ovanje zensk pomenilo enD izmed prioritet­ nih politicnih nalog in neizogibni sestavni del petletnega gospodarskega nacrta. Po letu 1950 so se razmere se poslabsale. Spremenjena gospodar­ ska politika je omogocala podjetjem in ustanovam manjse zaposlovanje zensk, stem pa je interes za gradnjo in vzdrzevanje otroskih varstvenih ustanov in gospodinjskih servisov se upadel. Hkrati se je povisala stop­ nja prispevka starSev za varstvo otrok v jaslih in vrtcih, otr05ki dodatek pa se je povecal. Odslej zaposlitev zenske ni vec nujno pomenila izbolj­ sanja financnega stanja druzine. Dodatek za enega otroka, ki je dotlej znasal 500 din, se je z uredbo z dne 25. oktobra 1951 100 povisal na 1300 din. V si, ki so imeli pravico do tega dodatka, pa so prejemali se 425 enot industrijskih bonov, kar je preracunano v denarno vrednost zneslo 1700 din. Tako je otroski dodatek odslej znasa13000 din mesecno. Z odlocbo 0 96 Vee 0 tem v: Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, Ljubljana 1995, str. 142-145. 97 AS 540, RS ZSS, knjiga 18, Pregled dela GO ZSS od ustanovitve do 2. kongresa ZSS (april 1949). ')8 AS 1800, GO AFZS, fase. 7, mapa 1, spis Sl. 310/48, Politicni referat na 3. kongresu AFZ Siovenije 13.12.1948. 99 Delavke ljubljanske tovarne Saturnus so same ustanovile pralnico, krpalnico in kopalisce. (Nina Vodopivec, Podoba zenske v Iistu Nasa zena med leti 1945 in 1951, v: Kronika, st. 1-2, Ljubljana 1999, str. 163.) 100 Uradni list FLRJ, St. 4811951, 6. clen Uredbe 0 dodatkih za otroke. ZAPOSLENA ZENSKA 283 Krpalnica in sivalnica AFt Ljubljana. AS1202j304, fototeka Nasa zena. Delavke in de/avci tovarne Litostroj pri kosi/u v novi menzi. AS1202j260) fototeka Nasa iena. 284 SLOVENKE NA PREHODU v SOCIAUZEM financiranju otroskih jasli in vrtcev z dne 15. januarja 1952 101 je prispe~ vek starsev za enega otroka znasal 2000 din mesecno (tocka 4), ta Vsota pa je presegala eelotni mesecni zasluzek marsikatere slovenske delavke. Povprecna placa industrijskega delavca je namrec v letu 1951 znasala 3950 din, nekvalificirana delavka pa je na primer v Tiskanini v Kranju zasluZila 2659 din, v Tovarni emajIirane posode v Celju pa Ie 1260 din.102 Place drzavnih usluzbencev so se po temeljni uredbi 0 nazivih in placah usluzbeneev drzavnih organov z dne 22. marca 1952 103 gibale od 5000 do 22.500 din glede na plaCilni razred (3. Clen), stem da so imeli vodilni usluzbenci se pravieo do polozajnega dodatka v visini od 300 do 6000 din (39. clen).104 Delavke Z otroki, ki so bile v velikem stevilu zaposle­ ne Ie iz ekonomskih razlogov, so torej v precejsnji meri izgubile glavno motivacijo za zapos]itev. Bili pa so tudi primeri, ko se matere zasluzku sicer niso odpovedale, a so izpisale svoje otroke iz varstvene ustanove, ker niso zmogle stroskov ali pa so se jim ti zdeli previsoki. Njihovi otroei so bili zato veasih po vee ur sami v stanovanju, starejsi pa so bili pogosto prepusceni »vzgoji uliee«.105 Vee ustanov otroskega varstva po vsej drZavi je prenehalo z de1om. 106 V Sloveniji se je v letu 1953 stevilo otroskih varstvenih ustanov v pri­ merjavi s prejsnjim letom znizalo za po]ovicO. 107 Ne zaradi pomanjkanja financnih sredstev: »Nase materialne moznosti so vecje od tega, kar smo ustvarili v pomoc zaposleni zeni - mated. Po vojni smo imeli ze vecje stevilo otroskih ustanov - decjih jasE, vrtcev, igrisc, solskih kuhinj, vee raznih usluznostnih podjetij kot sedaj. Takrat, ko smo vse planirali iz 101 Uradni list FLRJ, St. 6/1952. 102 AS 1800\ GO AFZS, fase . 23, Anketa 0 zapos)enih zenah v LR Sloveniji\ Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, Ljubljana 1954, str. 14. 103 Uradni list FLRJ, st. 14/1952. 104 V ilustracijo: profesor srednje sole, konservator, restavrator, konservator, kustOs in arhivar so bili uvrsceni od 14. do 6. plaCilnega razreda in so prejemali od 7200 do 15 .000 din, red­ ni profesor na univerzi, ki je bil v 2. ali 1. razredu, pa je prejemal od 21.000 do 22.500 din mesecno. 105 Glej: Splosno navodilo 0 sprejemanju in oskrbi otrok v ustanovah za varstvo in razvoj otrok . in mladine z dne 23.2.1949 (Uradni ljst FLRJ, St. 3911949); AS 540, RS ZSS, skatla 112, mapa 5, PoroCilo referata za jasli in DID za drugo trimesecje 1949. 106 Leta 1951 je bilo v Jugoslaviji 159 jasli in 524 domov igre in dela, v letu 1953 pa le !ie 81 jasli in 262 DID. (Hasan Hadziomerovic, Ekonomija zenskog rada i polozaj zene u drustvu, Sarajevo 1959, str. 336.) 107 Resolucija 0 otroskih ustanovah, sprejeta ba zadnjem kongresu AFZ Jugoslavije septembra 1953, v: Organizacijski vestnik Socialisticne zveze delovnega ljudstva Slovenije, st. 7-9, Ljubljana 1953, str. 176. - ZAPOSLENA ZENSKA 285 centra, smo poskrbeli za te ustanove, sedaj, ko je skrb zanje prepuseena okrajem, obeinam, podjetjem, samim volilcem, pa jih je manj ... Ponekod mislijo, da te ustanove sploh niso vee potrebne in trosijo denar za manj pomembne stvari, na otroske ustanove in usluznostna podjetja pa poza­ bljajo ... «108 Vsega tega ni bilo dovolj niti v mestih in veejih industrijskih krajih, kaj sele na podezelju, kjer je stevilo zadrug narasealo, ni bilo pa niti otroskih jasH in vrtcev, kaj sele otroskih restavracij in gospodinjskih servisov. Nekatere zadruznice niso koristile niti porodniskih dopustov, marsikje so morale delati po enakih normah kot moski, za varstvo otrok je bilo poskrbijeno Ie malokje, veliko je bilo tezav pri preskrbi, pri spre­ jemanju pomembnejsih odloCitev pa so imele zenske obieajno le malo besede. 109 Besede 0 pomenu zenske enakopravnosti, ki jo lahko zagotovi le ekonomska neodvisnost, so vse pogosteje izzvenele kot prazne fraze. III. I(oliksno je bilo stevilo zaposlenih zensk in kaksne polticnih dezelah napravljene analize, kedaj in kje je potrebno, da je za oddelkovodja predmojstra, mojstra .lena delavka, posebno tam kjer je vee .lena. Pray gotovo je tam bolje razumevanje, ce mu je nadrejen clovek, ki cuti z nekom in je bliZje z njim. Ce kapitalisti vedo ~ kaj je bolje za njih in za pro­ izvodnjo, bi se mi morali od njih utiti vse kar je pozitivnega.« (AS 1800, GO AFZS, fasc. 18, mapa 2, Razprava Vide Tomsic na okrajnem plenumu SZDL Kranj / nedatiran spis, najverjemeje je nastalleta 1953 ali 1954/') 159 Pray tam. 300 SLOVENKE NA PREHODU v SOCIALIZEM dinjstvo, na skrb za otroke pa se je se vedno gledalo »kot na nalogo, ki jo je narava nalozila sarno materi.«160 Mnenje partijskega vodstva je pred zadnjim kongresom AFZ Ju­ goslavije, ki je bil septembra 1953, predstavila Vida Tomsic. Izrazila j ,e prepricanje, da je vecina tezav, ki tarejo zaposleno zensko, le odsev se obstojeCih »patriarhalnih odnosov v druzbi in druzini«.161 »Pod plascem demokracije« naj bi ponovno oziveli stari nazori: »Mnogi so decentrali­ zacijo in demokratizacijo druzbenih odnosov tolmaCili kot vrnitev nazaj, kot vrnitev v kapitalizem. Najrazlicnejse malomescanscine so se zacele proglasati za demokracijo. V odnosu do zene je to povzroCilo vrnitev k obravnavanju zene v prvi vrsti kot zene, ki caka, da se poroCi, ali kot soproge, ki je popolnoma odvisna od zasluzka svojega moza. Mislim, da so razui neprimerni dovtipi in prispevki na zenskih straneh nekaterih nasih dnevnikov in drugih listov podpirali taka naziranja 0 zeni, v zenah samih pa so razvijali stari odnos do mode, zadrzanja itd. Nihce ne misli pri tem, da bi v socializmu moraE nositi vsi enake obleke ter pozabiti na raznolikost in lepoto, toda to je nekaj popolnoma razlicnega od oCitnih prizadevanj, da se zena spet spremeni v lutko, ki misli, da je za njen druzbeni polozaj najvecjega pomena njen zunanji videz in da si samo s tern, ne pa s svojim delom, zagotavlja mesto v druzbi.«162 Resitev je videla v bm vetji pomoCi zaposleni zeni in materi tako s strani njenih druzin­ skih Clanov kot s strani podjetij, ustanov, 10kalnih oblastnih in politicnih organov: »Ne mis1im, da bomo uniCili nase domace Zivljenje, toda mnogo bo treba spremeniti! Ne sarno stem, da bomo vedno bolj uvajali v nase hise nove in nove tehnicne moinosti, ampak tudi v miselnost vseh dru­ zinskih clanov! Delo v gospodinjstvu bo moralo postati skupna skrb vseh Clanov gospodinjstva in ne sarno zen in kaksne so naloge ocetov v vzgoji otrok itd.! Vprasanje brezposelnosti, v kolikor sploh ze pres ega za nase gospodarstvo potrebno in normalno stevilo nezaposlenih, bomo moraE resevati z razsiritvijo produkcije, ne pa z novo delitvijo delovnih mest! Ali nimamo nobene svetlejse in smelejse perspektive 0 nasem jutrisnjem dnevu? Ali nasi delavci niso poklicani, da pokrenejo v okrajih, obcinah 160 Mesto in vloga zenskih organizacij na danasnji razvojni stopnji socialisticnih druzbenih odnosov (lz poroCila Vide Tomsic za 4. kongres AFZJ septembra 1953), v: Nasa zena, st. 11, Ljubljana 1953, str. 293. 161 Pray tam. 162 Pray tam. Glej tudi: AS 1800, GO AFZS, fase. 23, mapa 3, Dopis iniciativnega odbora Zveze zenskih drustev 08. mareu z dne 11.2.1954. - ZAPOSLENA ZENSKA 301 razpravo 0 novi proizvodnji, 0 dvigu storilnosti, 0 novem bogastvu, ki nam bo omogocalo boljse in vrednejse zivljenje. Za to pa so potrebne tudi roke nasih zena!«163 Vse »delovne ljudi« je pozivala, naj prenehajo z godrnjanjem in se dejavno vkljuCijo v delo »organov 10kalne samoupra­ ve« in v izpolnjevanje »splosnih gospodarskih planovH, saj naj bi bilo Ie tako mogoce zagotoviti boIjse zivljenjske pogoje ne Ie zenskam, ampak tudi vsem Clanom njihovih druzin. 164 Vendar pa se tisti, ki so bili izvoljeni v organe odlocanja, za taksne in podobne nagovore niso kaj dosti menili, tiste, ki so bile najbolj prizadete, pa moznosti kakrsnegakoli odlocanja najveckrat niso imele. Situacija je bila veCinoma povsod taksna, kot jo je predstavila sindikalna predstav­ nica lZ Kranja: »Zene pray malo sodelujejo v javnem zivIjenju, v organih delavskega upravljanja, ljudske oblasti itd. Zene zato dostikrat dopusti­ mo, da drugi sklepajo namesto nas, me smo pa potem zagrenjene.«165 163 Vida Tomsic) Zenska enakopravnos[ - sestavni del pridobitev delavskega razreda) v: Ob­ zornik, prtloga Delavske enotnosti, SL 10, Ljubljana, 22. maj 1953, str. 91. 164 Mesto in v]oga zenskih organizacij na danasnji razvojni stopnji socialisticnih druibenih odnosov (Iz poroCila Vide Tomsic za 4. kongres AFZJ septembra 1953), v: Nasa zena St.) 11, Ljubljana 1953, str. 293. 165 Tovarisica Vida Tomsjceva med delavkami v Kranju) S posvetovanja delavk iz Kranja, Trzi­ ca in Skofje Loke, v: Nasa zena, st. 6, Ljubljana 1953, str. 164. 302 ZENSI hi je izgubila mola v narodnoosvobodilnem boju> se je ude/elila volitev kljub starosti in bolezni} pa lepra v jo je bilo treba na sto/u odnesti na vo/isle. Ljubljana} 11. 11. 1945. AS 1202/305) fototeka Nasa zena. V voli/ni komisiji so bile tudi ienske. Vo/isle na srednji tehnilni soli na Mirju v Ljubljani} 11. 11. 1945. AS 1202/305) fototeka Nasa iena. 304 SLOVENKE NA PREBODU V SOCIALIZEM je mislila pri tem vee. Mislila je, da zena v javnem zivljenju ostane tudi takrat, ko bodo mozje ze doma in ko bodo lahko vse svoje sile posvetili obnovi nase domovine in urejanju nasega bodoeega zivljenja.«1 Voditelji narodnoosvobodilnega gibanja so obljubljali, da bo prihodnja J ugoslavija omogoCila zenam, rnateram in njihovim otrokom sreenejse zivljenje. Ne­ katere vodilne Clanice slovenske zenske organizacije pa so se ze takrat zavedale, da se utegne zgoditi, cia bi tudi oblastni organi nove drzave pozabili na uresnieevanje interesov zena in mater, zato so zenske takole pozivale: » ... kakrsno oblast si bomo zgradile, kolikor bomo tudi zene na oblast vplivale, toliko bo pac ona v resnici zgrajena pray za nase zenske koristi. Gotovo je, da ce bomo pustile, da jo bodo zgradili brez nasega 50- delovanja, bo zgrajena brez ozira na posebne potrebe zena v narodu.«(4 V drugi Jugoslaviji so slovenske zenske prvic dobile moznost stopi­ ti na politicno prizorisee. Ustava FLRJ iz leta 1946 je doloeala enako­ pravnost med spoloma »na vseh podrocjih drzavnega, gospodarskega in druzbenopoliticnega zivljenja«. 5 Zenske so dobile pravico voliti in biti izvoljene v vse organe drzavne oblasti. 6 Formalnih ovir, ki so zenskam v prvi Jugoslaviji prepreeevale uveljavljanje njihovih zelja in zamis]i v politicnem zivljenju drzave, ni bilo vee. Vprasanje pa je, v koliksni men so te svoje pravice uresnieile v prakticnem zivljenju. J ugoslovanski in slovenski politicni voditelji so veckrat poudarjali, da zenske v jugoslovanskem prostoru niso postale »vazen dejavnik politic­ nega zivljenja po parlamentarni poti, temvec v konkretni politicni akciji, v narodnoosvobodilni vojni, v Ijudski revoluciji«,7 Podelitev pravic zen­ skarn torej ni terneljila na konsenzu sirse druzbene skupnosti, eeprav he morerno zanikati, da si je vsaj del slovenske javnosti ze vee desetletij prej prizadeval za enakopraven polozaj zenske,8 temvec je izhajala 1Z povsem 3 AS 1664, GO SPZZ, Pismo GO SPZZ za Slovenijo pokrajinskemu odboru SPZZ za Primor­ sko z dne 17. januarja 1945. 4 Organizacijski referat Helene Puhar na l. kongresu SPZZ, v: Slovenke v NOB II-l, str. 37. 5 24. tlen ustave FLRJ z dne 31. januarja 1946 (Uradni list FLRJ, st. 10/1946); 23. tIen ustave LRS z dne 16. januarja 1947 (Uradni list LRS, k 4.AI1947). 6 23. (len ustave FLRJ z dne 31. januarja 1946 (Uradni list FLRJ, st. 10/1946); 22. (len ustave LRS z dne 16. januarja 1947 (Uradni list LRS, St. 4.A/1947). 7 Mesto in vloga zenskih organizacij na danasnji razvojni stopnji socialisticnih druibenih odnosov (lz porocila Vide Tomsiceve na 4. kongresu AFZ Tugoslavije septembra 1953), v; Nasa .lena, st. 11, Ljubljana 1953, seL 292. !l Glej pogJavje 0 prizadevanjih zenskih drustev za enakopravnost med obema vojnama. • ZENSKA V POLITICNEM ZIVLJENJU 305 specifienih okolisCin vojnega in revolucionarnega obdobja. 9 Kaj kmalu se je pokazalo, da imajo pravico do sodelovanja pri pomembnih politic­ nih odloCitvah sarno tiste zenske, ki so si to pravico dejansko »priborile«. Vsem ostalirn pa se je bilo uveljaviti zelo tezko. Po vojni, ko je bil spornin na zensko pomoc v vojnih in revolucionar­ nih easih se ziv, ljudje pa nasploh dovzetnejsi za sprernembe, je bilo ste­ vilo zensk v politicnem zivljenjem veeje kot kasneje. V obdobju torej, ko je partijsko vodstvo vodilo vse dogajanje v drzavi, so zenske na zahtevo nadrejenih politicnih organov se dobile doloeeno stevilo mest v oblast­ nih organih. V casu po letu 1950, ko je »ljudstvo~~ pocasi zacelo dobivati nekaj vee moinosti samostojnega odloeanja, pa se je pokazalo, da si to Illjudstvo(( zeli zensk v politiki se veliko manj kot drzavno in republisko partijsko vodstvo. To dokazuje tudi dejstvo, da je republiska kadrovska politika, ki jo je vodil slovenski partijski vrh, sicer poskrbela zato, da so tiste predvojne komunistke, ki so imele pomembno vlogo v vojni in re­ voluciji, dobile svoja mesta tudi v slovenski skupsCini in republiskih vod­ stvih politicnih organizacij. Drugace je bilo v lokalnih organih oblasti in politicnih organizacij. Ni znano, koliksno je bilo stevilo taksnih zensk po posameznih upravno-teritorialnih enotah, vprasljivo pa je tudi, koliko se jih je po osvoboditvi prostovoljno urnaknilo iz politicnega zivljenja, saj S0' zenske v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovale bolj iz domoljub­ nih in humanitarnih nagibov kot iz politicnih razlogov. lO Tistim, ki niso sodelovale v vojni in revoluciji, pa se je bilo tezje uveljaviti kot moskim. Ceprav je ideoloska usmeritev stela vee kot izobrazba in izkusnje, so bile zenske, ki so bile veCinoma manj izobrazene in brez politienih izkusenj, pri kandidiranju za delo v oblastnih in politicnih organih nedvomno v slabsem polozaju kot moski, se posebej ce upostevamo tudi stevilne za­ koreninjene pomisleke 0 zenski nezmoznosti za politiko. V prid tej pred­ postavki govori tudi dejstvo, da so bile zenske se slabse kot v politienih in oblastnih organih zastopane v samoupravnih organih gospodarskih organizacij, kjer ocitno niti Clanstvo v partiji ni bilo obvezno, saj naj bi 9 Bozo Repe, Pomen prvih povojnih volitev in z njimi povezanih sprememb za zensko eman­ cipacijo v Sloveniji, v: Nase zene volijo, Ljubljana 1999, str. 95 . 10 Glej poglavje Odnos KPJ do zenskega vprasanja med drugo svetovno vojno. 306 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM bila v letih 1951-1953 Ie dobra cetrtina Clanov delavskih svetov in upra~ vnih odborov vClanjena v KP oziroma ZK.11 Tudi stevilo zensk v oblastnih in politicnih organih je zacelo upadati pray kmalu po koncani vojni. Vida Tomsic je ze leta 1946 ugotavljala, da je v »nasih ljudskih odborih vedno manj zena«, kar naj bi bilo »povsem napacno«: »Zena se mora brigati za politiko. Brez zene ne bomo izvoje~ vali nase borbe za izgraditev ljudske oblasti. Zavedati se rnoramo, da bo borba na terenih se ostrejsa in da tisti, ki danes govorijo, da zena ni za politiko, ravno zato zeno drzijo ob strani, da bi jo na volitvah poslali na volisce za njih glasovat.« Zato bi bilo treba }'pravilno pristopiti in jim vse pravilno razlagati«.12 Kljub stevilnim poizkusom taksnega »pristopa«, predvsem v obliki govorov in diskusij, kongresnih resolucij, clankov ipd. v prihodnjih letih ni bilo nic drugace. Tako je Edvard Kardelj na 5. kon~ gresu KPJ leta 1948 ugotavljal, da »aktivnost zena« v politicnem zivlje­ nju, namesto da bi narascala, v prirneri z vojno dobo celo upada, kar naj bi bilo se posebej opazno v organih Ijudske oblasti. 13 Cloveski predsodki so bili oCitno mocnejsi od politicnih smernic, Crka zakona, ki je dolocala zensko enakopravnost, je bila mnogim sicer vsecna na papirju, v praksi pa so jo zaobsli, ce je bilo Ie mogoce. 14 Pojavila so se tudi taksna razmis­ ljanja: »Tisto je ustava in treba je, da je taka, naj svet vidi, da nekaj zna­ rno in si upamo. In lahko velja, po drzavi ali kje ie, doma pri sebi pa ji born jaz pisal svojo ustavo.«15 Tudi javna beseda velikokrat ni sovpadala z osebnim prepricanjem. Predsodkom so podlegali eelo nekateri politic­ ni aktivisti. Tudi med njimi so se namrec znasli taksni, ki so svoje zene odvracali od politicnega dela, saj so menili, »da so se zato porocili, da bodo imeli bolj ugodno zivljenje, ne pa zato, da bodo zene po sestankih hodile((,16 Tisti, ki so zagovarjali zensko enakopravnost, pa naj bi se zanjo veckrat borili na naCin, ki je zenskam bolj skodoval kot koristi1. Slednje je predsednik slovenske vlade Miha Marinko po volitvah v ljudske od- 11 Mateja Reiek, Politicne spremembe v Sloveniji v desetletju po sporu z Informbirojem (Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulte(a, Oddelek za zgodovino), Ljubljana 1999, str. 27. 12 AS 1800, GO AFZS, fase. 9, Predavanje Vide Tomsic 26.8.1946, str. 15 . 13 V. kongres Komunisticne partije Jugoslavije, Beograd, od 21. do 28. julija 1948, Referat Edvarda Kardelja z naslovom Komunisticna partija Jugoslavije v borbi za novo Jugoslavjjo, za Ijudsko oblast in socializeru, str. 374. 14 Giej poglavje 0 zaposlovanju iensk. 15 Ljudska pravica, 1.1.1948, str. 9. 16 AS 1800, GO AFZS, fase. 4, mapa 2, Zapisnik 1. konference okrajnih sekretark AFZ 11.1. 1950 pri Oblastnem odboru AFZ v Postojni. - ZENSKA V POLITICNEM ZIVLJENJU 307 bore takole pokaral: »Nasa agitacija je vse prevee izzvenela v tern, da je treba na doloceno stevilo zen a dati tudi zenskega kandidata. Izzvenela je takozvana formalna enakopravnost, premalo pa je bilo zigosanja, kje se otepajo neke dobre zene in zaradi tega raje kandidirajo slabsega moske­ gao Take pojave bi bilo treba sibati z vso silo in imam vtis, da je nekoliko odbijala agitacija za zene kot zene, ne pa za zeno kot druzbeno aktivnega eloveka, ki tam velja po svoji sposobnosti. Ce bi sli po tej poti sem prepri­ can, da bi ze stern imeli vee uspeha in bi se tudi uspesnejse in lazje tol­ kli proti konzervativizmu, ki je brez dvoma velik in proti kateremu se ne moremo tolci na nek formalisticen naCin, z neko formalno enakoprav­ nostjo.(( Menil je) da bi bilo treba zene - kandidatke »braniti na drugacen nacin, povedati ljudem njen zivijenjepis in povedati kaksne uspehe ima ter kaksne so njene sposobnosti.« Vendar pa neuspeha zensk na volitvah v ljudske odbore Marinko ni smatral »za nek vazen poraz(( niti ni menil, da bi iz tega dejstva izhajale kaksne posebej usodne posledice. 17 Te bese­ de predsednika slovenske vlade morda zvenijo nekoliko neobicajno, saj je Ie en mesec pred Marinkovim govorom, na 6. kongresu KPJ, obstojece stanje na zenskem podrocju veliko ostreje obsodil predsednik drzave in partije: »Ze veekrat smo poudarjali, da je bila vloga zen a v nasi revoluciji velikega pomena. Poudarili smo tudi, da ni v nadaljnjem revolucionar­ nem razvoju njihova vloga nie manj pomembna v celotnem druzbenem zivljenju: v politicnem, gospodarskem in drugem. Te nase ugotovitve niso temeljile na kaki potrebi po demagoski propagandi, marvec na stvarnih dejstvih, na tem, da so nase zene pokazale svojo druzbeno vrednost na vseh podrocjih dejavnosti, in to ne manj kakor moski. Vendar pa je ze danes mogoee ugotoviti pri nas neko podcenjevanje vloge zena, posebno v gospodarstvu ... Podobna tendenca je tudi glede zena v Ijudski oblasti. Tudi tu se je pokazalo, da stevilo zen a v Ijudskih odborih upada skoraj v vseh ljudskih republikah, ceprav stalno narasca stevilo zena, ki sodeluje­ jo pri volitvah. Medtem ko je glasovalo pri volitvah v Ustavodajno skup­ sCino leta 1945 80 % zena, je volilo leta 1950 v Narodno skupsCino FLRJ ze 90,29 % zena; od skupnega stevila volivcev, ki so giasovali pri volitvah v republiske ljudske skupscine, pa je glasovalo 52,8 % zena. Torej je bila zavest 0 njihovi doHnosti do nove druzbene skupnosti v nekem oziru J7 AS 537, Republiska konferenca Socialisticne zveze delovnega ljudstva Slovenije (RK SZDLS), skatla 25, Zapisnik seje Izvrsnega odbora OF Slovenije, 12. december 1952, Govor Mihe Marinka. 308 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM celo mocnejsa kakor zavest moskih.«18 Politicna zastopanost zensk se je zmanjsevala tudi v naslednjem letu in v razgovoru z delegaeijo zensk ob 4. kongresu AFZJ septembra 1953 je Tito izrazil nezadovoljstvo, da se stari naCin gledanja na zensko vraca celo pri komunistih. 19 Oktobra 1953 je Tito v govoru prebiva1cem Bjelovarja ugotavljal, da je celo v nekaterih od tistih drzav, ki nimajo soeialisticnega druzbenega sistema, velik del zensk na najodgovornejsih mestih, in to ne Ie v domovini temvec tudi v mednarodnih institucijah. Menil je, da ni mogoce, da bi bile jugoslovan­ ske zenske, ki so se znale skupaj z moskimi boriti v vojni, manj sposobne od pripadnie drugih narodov, in poudaril, da se morajo zenske ukvarjati tako s politiko kot z gospodarstvom, moski naj bi bili bolj poklieani Ie za nosenje puske, ce bi bilo potrebno. Zenskam je poiozil na sree, naj bodo prodornejse in naj ne dovolijo svojim tovarisem, ocetom, mozem in bra­ tom, da bi jih dajali v nie Ie zato, ker so zenske. Izrazil je prepricanje, da pri odlocanju 0 najpomembnejsih politicnih in drugih problemih ne sme biti nobene razlike med moskim in zensko. Materinstvo pri tern ne bi smelo pomeniti nikakrsne ovire, nasprotno, pray zaradi tega, ker je zena mati in vzgojiteljica novih rodov, bi morala imeti se vecjo pravico do besede. 20 Politicni voditelji so torej veekrat izrazili svoje nezadovoIjstvo z majh­ no udelezbo zensk v politicnem zivljenju. Stem pa najverjetneje niso mislili, da bi morale zenske v vecjem stevilu sodelovati pri odlocanju o najpomembnejsih drzavnih zadevah, saj so bila mesta v najvisjih ob­ lastnih in politicnih organih rezervirana Ie za redke partijske izbranke in izbranee. 21 Vecja zastopanost zensk je bila najbrz zazelena predvsem v lokalnih organih oblasti, kjer se je odlocalo 0 zadevah krajevnega pome- 18 6. kongres KPJ (ZKJ), Ljubljana 1952, iz Titovega govora Borba komunistov Jugoslavjje za socialisticno demokracijo (poglavje Poloiaj in vloga zen a v novi Jugoslaviji), str. 87. 19 Vida Tomsic, Komunistieka partija Jugoslavije u borbi za emancipaciju iena, v: Tho, Cetr­ deset godina na celu SKJ, Beograd 1980, str. 356. 20 V originalu se zadnji stavek glasi: "Tacno je, da je zena u prvom redu majka, ali bas zato sto ana najvise daje od sebe odgajajuci nove narastaje, ona ima jos vece pravo da kao majka kaze svoju rec u zajednici kakva je nasa - u socialistickoj zajednici.« (Vida Tomsic, Komu­ nisticka partija Jugoslavije u borbi za emancipaciju zena, v: Tito, Cetrdeset godina na ce\u SKI, Beograd 1980, str. 356-357.) 21 Delovanje Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, ki je imel kat oblastni organ republiskega glavnega mesta posebno pornembna vlogo, je na primer slovenski politbiro stalno usmer­ jal in skrbno bedel nad izbiro njegovih Clanov. Vee 0 tern v: Darinka Drnovsek, Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954, v: Viri 15, Ljubljana 2000, str. 89, 327-329 itd. - - ZENSKA V POLITICNEM ZIVLJENJU 309 na. Vedno oCitneje je namrec postajalo, da predstav 0 tradicionalni de­ litvi dela med moskim in zensko ne bo tako lahko odpraviti. Nenaklonje­ nost zenski zaposlitvi in njeni politieni dejavnosti je bila vee let po vojni rued ljudmi se vedno precej razsirjena, zaradi cesar so tako podjetja in ustanove kot oblastni in politicni organi kazali premalo razumevanja za vzpostavitev zaposleni zeni in materi prijaznih delovnih in zivljenjskih pogojev. Zato je partijsko vodstvo zenske vzpodbujalo, naj z vecjo pri­ sotnostjo v politienih organizacijah in organih oblasti svojega kraja ter v delavskih svetih in upravnih odborih gospodarskih organizacij same poskrbijo zato, da bodo Ijudski odbori, podjetja in ustanove namenili vee sredstev za ustanavljanje otroskih jasli in vrtcev, gospodinjskih servisov, solskih kuhinj itd., skratka, zenske naj bi same poskrbele za uveljavitev svojih interesov. To pa je bilo vse prej kot enostavno! V sposobnosti svo­ jega spola so dvomile celo zenske same, saj so pogosto raje volile moske in marsikatera se je branila politicnega dela, ces, da jo bo to se dodatno obremenilo. Vida Tomsic jih je takole opozarjala: »Ne sarno, da nas mo­ ski ne marajo, tudi same se ne uveljavljamo, da bi se borile za tis to kjer si same sebi lahko pomagamo. Res je, da je lepse iti z druzino in otrokom na sprehod kot pa sedeti nekje in poslusati stvari 0 katerih je treba vca­ sih temeljito premisliti kako odloCiti, da bo bolj pray. V sakdo od nas bi raje to delal kot pa recimo razpravljal 0 obcinskem programu z volivci in jim dokazoval kje nimajo in kje imajo pray. Sarno namesto nas tega ne bo nihee napravil.«22 Odziv pa ni bil zadovoljiv niti takrat niti kasneje. 23 I. Zastopanost zensk V oblastnih organih Po drugi svetovni vojni je Slovenija postala sestavni del druge Ju­ goslavije, ki je uvedla nov pravni red. Na podlagi Ustave Federativne 22 AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2, Referat Vide Tomsic na okrajnem plenumu SZDLS Kran; (brez datuma, najbTi leta 1953). 2:\ 25 let kasneje, na 11 . kongresu ZKJ junija 1978, je namrec Tito se vedno opozarjal: »Brez sodelovanja iena v druzbenem in politicnem zivljenju ni popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora nasa druzba v celoti mnogo bolj prizadevati za uspdncjse resevanje problemov, ki izhajajo i2 neskladja med vlogo zene v zdruzenem delu in druzbi nasploh in njenimi se vedno velikimi obvezami v druzini.« (AS 537, RK SZDLS, fase . 81 Istevilka je zacasna, ker gradivo se ni dokoncno urejeno/, Stalisca in sklepi problemske konferenee Delavka v zdruzenem delu j 19.2.1979.) 310 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM ljudske republike Jugoslavije iz leta 1946 24 je bila FLRJ zvezna drzava republikanske oblike (1. Clen), Slovenija pa ena od njenih sestih republik (2. Clen). Vsa oblast naj bi izhajala »iz ljudstva« in pripadala "ljudstvu« (6. clen), vendar pa pod pojmom Ijudstvo niso bili misljeni vsi pripad~ niki naroda, ampak le delovni ljudje, zato je bila »ljudska demokraci­ ja(( po vsebini diktatura proletariata pod vodstvom KPJ.25 Medtem ko je ustavna ureditev tako imenovanih mescanskih drzav, med katere je sodila tudi prva Jugoslavija, temeljila na delitvi oblasti na zakonodajno, izvrsilno~upravno in sodno, je v FLRJ veljalo nacelo enotnosti oblasti,26 kolikor je bilo seveda izvedljivo. Ustava je dolocala, da »ljudstvo izvysuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniskih organih drzavne ob~ lasti, ljudskih odborih (od krajevnih ljudskih odborov do skupscin Ijud~ skih republik in Ljudske skupsCine FLRJ) /6. Clen/. Predstavniski organi so bili izvajalci zakonodajne oblasti. Izdajali so splosne pravne predpise, in sieer zakone (zvezna in republiske skupsCine) ter odloke (ljudski od~ bori). Opravljanje drugih nalog so prenesli na izvrsilno-upravne organe in organe pravosodja. 1. Zakonodajni organi Zenske so v slovensko parlamentarno zivljenje prvic vstopile med drugo svetovno vojno, ko je bilo na zasedanju odposlaneev slovenskega naroda v Kocevju oktobra 1943 v 120-Clanski Slovenski narodnoosvo- 24 Uradni list FLRJ, St. 1011946. 25 Ivan Kristan, Ustavni razvoj Jugoslavije, v: Strobl, Kristan, RibiCic, Ustavno pravo SFR Jugoslavije, Ljubljana 198], str. 68. 2() Nacelo enotnosti oblasti je uterneljeval Lenin, ko je vlogo parlamenta v kapitalisticnih drZavah z vecstrankarskim politicnim sistemom takole oznaCil: »Odlocati enkrat vsakih par let, kateri clan vladajocega razreda naj tlab in tepta delovno ljudstvo v parlamentu - v tern je prvo bistvo mdcanskega parlamentarizma ... « Izhoda pa ni vide] v odpravi predstav­ niskih ustanov in volivnosti, ampak v spremembi parlamenta iz "klepetalnice« v delovno ustanovo. Meni! je, da je treba parlamentarizem, ki pomeni loCitev zakonodajnega dela od izvrsiJnega, odpraviti in upravo spojiti z zakonodajo. (Cit po: Makso Snuderl, Ustavno pravo Federativne ljudske republike Jugoslavije, Druga knjiga, Druibeni in politicni orga­ nizmi, Univerza v Ljubljani/Pravna fakulteta, Ljubljana 1957, stl". 23.) - ZENSKA V POLITICNEM ZIVLJENJU 311 bodilni odbor (SNOO) izvoljenih tudi 12 zensk.27 Na prvem zasedanju februarja 1944 v Crnomiju je SNOO, ki se je preimenovai v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), sprejel odlok, da se stevilo njegovih Clanov poveca s 120 na 180. Dodatnih 60 Clanov naj bi bilo izvoljenih na postopnih dodatnih volitvah, ki naj bi potekale v skladu s povece­ vanjem osvobojenega ozemlja. 28 Zaradi pomanjkanja razpolozljivih po­ datkov zastopanosti zensk v tem organu, ki je deiovai do jeseni 1946, ni bilo mogoce ugotoviti. 29 26. oktobra 1946 je bilo v siovensko ustavodaj­ no skupscino izvoljenih 120 posiancev, od tega 9 poslank (7,5 %),30 Z ukazom prezidija Ustavodajne skupsCine LRS je bila 17. januarja 1947 sklicana prva seja prvega izrednega zasedanja Ljudske skupsCine LRS.31 Sestava poslancev se ni spremenila, slovenska Ijudska skupscina je imeia enakih 9 poslank kot pred njo ustavodajna skupsCina.32 Zenske, ki so predstavijaie dobro polovico vsega slovenskega prebivalstva, so bile torej v najvisjem zakonodajnem organu v republiki zastopane s 7,5 %. Skup­ sCina je iz svoje srede izvolila predsedstvo oziroma prezidij, ki ga je se­ stavljalo 19 oseb, od katerih je bila Ie 1 zenska (5,2 %).33 Po prikljuCitvi Primorske se je stevilo poslancev povecaI0 za 25, prejsnjim poslankam 27 Vida Ddelak - Baric, Vloga in poloiaj zensk v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji 1941-1945, v: Nase zene volijo, Ljubljana 1999, str. 39. To so bile: Ahlin Pepca, IvanCic Marija, Jordan Marija, Kidric Zdenka, Majcen Toncka, Oeepek AngeJa, Rupena Mara, Rupena Zora, Stritar Bogdana, Sent jure Lidija, Slander (kasneje Marinko) Mica in Tomsic (kasneje Svetina) Mira. Seznam clanov in Clanie SNOO se nahaja v: Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kocevju od 1. do 3. oktobra 1943, Do­ kumenti, Ljubljana 1953, str. 167-168. 28 Metod Mikuz, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, III. knjiga, Ljub­ ljana 1973, str. 218. 29 Seznama clanov in clanic SNOS nisem nasla niti v ohranjenem arhivskem gradivu tega organa niti v tozadevni literaturi. Ve pa se, da je clanica SNOS postala na primer Vida Tomsic. (Vida Dez.elak - Baric, Tomsic Vida, v: Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana 1999, 5tr. 286.) 30 In sieer: Bester Mara, Bohinc Rozika, Gabrovec Milica, Kidric Zdenka, Ocepek Angela, Sent jure Lidija, Tomsic (kasneje Svetina) Mira, Tomsic Vida, Vrabie Olga. Glej: Stenograf­ ski zapiski sej ustavodajne skupsCinc, 18.11.1946, Ljubljana 1950, str. 2J4. Tiskane zapisni­ ke sej slovenske skupsCine, tudi za obdobje 1945-1953, hrani Dokumentacijsko-knjiznicni oddelek Driavnega zbora RcpubJike Slovenije. 31 Stenografski zapiski 1., 2. in 7. seje ustavodajne skupsCinc, Sl. 1, 3,4, 9 in 144, Ljubljana 1950; Stenografski zapiski Ljudske skupsCine LRS, 1. seja, I. izredno zasedanje, st. 2, Ljub­ ljana 1952, str. 3. 32 Stenografski zapiski sej Ljudske skupsCine LRS, 1. redno zasedanje 14.4.1947, St. 2, Ljublja­ na 1952, srr. 253. 33 Claniea prezidija je bila Angelca Ocepek. (Stenografski zapiski sej Ljudske skupscine LRS, 1. red no zasedanje 14.4.1947, St. 2, Ljubljana 1952, str. 254.) 312 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM se je pridruzila se ena, tako da je bilo v republiski skupscini od tedaj 10 zensk ali 6,8 %,34 sestava prezidija pa je ostala nespremenjena. V letu 1951 je potekel mandat poslancem prve skupsCine. 10. aprila 1951 je bilo prvo redno zasedanje novih poslancev Ljudske skupsCine LRS, ki jih je bilo odslej 283. 35 Poslank je bilo odslej 9,6 % oziroma 27.36 Izvoljen je bil nov prezidij, ki je imel 23 Clanov) od teh sta bili dve zenski (8,7 %).37 Po ustavnem zakonu 0 temeljih druzbene in politicne ureditve in 0 organih oblasti Ljudske republike Slovenije z dne 30. januarja 1953 je bila repu­ bliska skupsCina dvodomna, sestavljena iz republiskega zbora in zbora proizvajalcev (31. clen). Vseh poslancev je bilo 194,38 od tega 18 poslank ali 9,3 %. V republiskem zboru je bilo 9,8 % ali 12 poslank od 122 po­ slancev,39 v zboru proizvajalcev pa 8,3 % ali 6 od 72.40 Glede na to, da je 34 Nova poslanka je bila Mozetle - Cigler Mirka. (Stenografski zapiski sej Ljudske skupsCine LRS, II. redno zasedanje 15.12.1947, 5t. 3, Ljubljana 1952, str. 351.) 35 Sprva je bilo 285 poslaneev, med 2. in 3. zasedanjem, med deeembrom 1951 in mareem 1952, pa se je njihovo steviio zmanjsalo za 2. Glej: Stenografski zapiski sej Ljudske skupsCi­ ne LRS, st. 9, Ljubljana 1952, str. 218-219, in st. 1, Ljubljana 1952, str. 38-39. Upostevala scm stevilo 283 poslaneev, ki je navedeno tudi v publikaeiji Ekonomski polohj zene na ob· mocju LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana 1955, str. 53. 36 To so bile: Bohine Rozika, Borovsak Helena, BostjanCic Angela, Bostjanelc Stana, Bozic Sla­ viea, Cight Mirka, Dernikovic Toncka, Drakslar Marija, Fjfolt Marija, Gregoretic Darinka, Humek Draga, Kaspar Tilcka, Krivie Ada, Kurent Ancka, Meiek Marija, Oeepek Angela, Paulus Dolfka, Pokorn Nina, Rogan Emilija, Serdinsek Angela, Skubic Pepea, Svecina Mira, Sent jure Lidija, Sme Marija, Tomsic Vida, Vodopivee Cvetka, Vrhovsek Jelka. (Stenografski zapiski sej Ljudske skupsCine LRS od 10.4.1951 do 16.9.1953, st. 9: str. 144-145,218-219; st. 10: 170-171; st. 11: 38-39, 125-126; St. 12: 216-217; st. 13: 182-183,217-216, St. 14: 15-16, 85-86; Ljubljana 1952.) 37 AngeIca Oeepek in Lidija Sent jure. (Zapisnik 1. zasedanja Ljudske skupscine LRS drugega skliea dne 11. aprila 1951, v: Uradni list LRS, st. 2111951.) 38 Na prvem zasedanju je bilo 193 poslancev, 121 v republiSkem zboru in 72 v zboru proiz­ vajalcev, kasneje je bi! v republiSkem zboru en poslanee vee. (Stenografski zapiski sej slo­ venske skupsCine, St. 15/ 1, str. 248-249, in St. 15110, str. 500, Ljubljana 1952.) Upostevala sem stevilo 194, kot ga navaja tudi publikacija Ekonomski polofaj zene na obmocju LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana 1955, str. 53. 39 Bozicnik Zalka, Dermastia Mihaela, Globacnik Ancka, Krivic Ada, Marinko Mica, Oeepek Angela, Pokorn Nina, Stropnik Lojzka, Svetina Mira, Vodopivee Cvetka, Vrabic Olga, Vr­ hovsek Gabriela. 40 Jez. Pepea, KovaCic Terezija, Omladic Milica, Paddnik Julka, Peterka Jolanda, Pirkovic ing. Vilma. (Stenografski zapiski sei slovenske skupsCine, st. 15/1, str. 248-249, Ljubljana 1952). Natancnejsa shka zbora proizvajalcev je bila taksna: 1. proizvodna skupina (industrija, tr­ govina, obrt) - od 59 vseh 5 iensk ali 8,5 %; II. proizvodna skupina (kmetijstvo) od 13 vseh 1 zenska ali 7,7 %. (Ekonomski po]ozaj zene na obmocju LR Slovenije v ]00 letih, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana 1955, str. 53.) Nova skupsCina ni imela vee prezidija, ampak Ie predsednika, podpredsednika in tajnika, vsak zbor pa si je lahko za enD leto iz· volil predsednika in podpredsednika. c ZENSKA v POLITICNEM ZIVLJENJU 313 bilo v vojnem casu v izvrsilno-zakonodajnem organu nove oblasti (v sep­ tembra 1943 izvoljenem SNOO) 10 % zensk,41 je razvidno, da se odstotek udelezbe zensk v slovenskem parlamentu po vojni ni povecal, ampak se je celo zmanjsa1. 42 Se opaznejse je bilo upadanje stevila zenskih predstavnic v niZjih organih oblasti: B V okrajne, mestne in krajevne Ijudske odbore je bilo leta 1945 izvoljenih 14.833 ljudi, od tega 1620 ali 10,9 % zensk, leta 1947 pa 16.920 ljudi, od tega 1374 ali 8,1 % zensk. V okrajne in mestne ljudske odbore je bilo leta 1948 (18. januarja in 21. marca) izvoljenih 20311judi, od tega 143 ali 7,1 % zensk, leta 1950/51 (10. in 17. decembra 1950 ter 7. januarja 1951) pa 2703 ljudi, od tega 157 ali 5,8 % zensk. V okrajne in mestne ljudske odhore je bilo leta 1952 izvoljenih: v okrajne in mestne zbore 1121. Ijudi (7. decembra 1952), od tega 92 ali 8,3 % zensk; v okrajne in mestne zbore proizvajalcev je bilo od 23. novembra do 6. decembra 1952 izvoljenih 672 ljudi, od tega 56 ali 8,3 % zensk, novembra 1953 pa 936, od tega Ie 17 ali 1) % zensk (vse so bile v I. proizvodni skupini - industrija, obrt, trgovina, v 2. proizvodni skupini - kme6jstvo ni bila izvoljena nobena zenska). V krajevne in rajonske ljudske odbore je bilo v letih 1949 (11. in 18. decembra 1949) ter 1951 (7. januarja 1951) izvolje­ nih 20.850 Ijudi, od tega 2785 ali 13,3 % zensk. Leta 1953 (7. decembra 1953) pa je bilo v obCinske Ijudske odbore izvoljenih 6743 Ijudi, od tega Ie 260 zensk (3,9 %) .44 41 Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kocevju od 1. do 3. oktobra 1943, Dokumenti, Ljubljana 1953, str. 167-168. 42 Poudariti je treba, da sodelovanje v oblastnih organih ni bilo dostopno niti vsem moskim. Ceprav je ustava doloeala, da >ooblast izhaja iz ljudstva in pripada Ijudstvu« in se je takrat govorilo sarno 0 »ljudski oblasti« , ki zastopa interese "ljudstva«, pa niti demokracija ni velja­ la za vse driavljane niti ni bilo vsem dostopno sodelovanje v oblasti. Pojero )Jljuds(va« na· mrec ni vkljueeval vseh predstavnikov naroda, ampak se je nanasalle na »delovne ljudi~. (Makso Snuderl, Zgodovina Ijudske oblasti, Ljubljana 1950, Slr. 8 in 14.) 43 Organi ddavne oblasti v upravno-teritorialnih enotah so bili Ijudski odbori, ki so bili v za­ devah lokalnega znacaja najvisji driavni oblastni organi na svojem obmocju. Imeli so svoj statue in tako kot federacija ter republike tudi svoj proracun. (Ustava LRS z dne 16. janu­ arja 1947, elena 88 in 90.) Upravno teritorialne enote so se pogosto spreminjale, tako da so v obravnavanem obdobju delovali okrozni (1945-1947), oblastni (1949-1951), okrajni (od leta 1945 dalje), krajevni (1945-1952), obCinski (po lecu 1952) in mestni Ijudski odbori. 44 Ekonomski polohj zene na obmocju LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Slove­ nije, Ljubljana 1955, str. 53. 314 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM Zastopanost zensk v predstavniskih organih se je v obdobju 1945- 1953 spreminjala priblizno takole: Leto SkupsCina Okrajni LO in MLO KLO, abc. LO 1945 10,9 % I 10,9 % 1946 7,5 %, .. 1947 6,8% 8,1 % 8,1 % 1948 I - 1949 13,3 % I 'i' 1950 5,8% 1951 9,6% 5,8% 13,3 % 1952 8,3 % 3,9% 1953 9,3% 5,0% - -~ Iz zgornjega preg1eda je razvidno, da je bila zastopanost zensk v 10- kalnih organih oblasti ob koncu obravnavanega obdobja rnanjsa kot leta 1945 in da se je odstotek zensk znatneje zmanjsal v nizjih kot v visjih organih. 2. Izvrsilno-upravni organi V slovenski vladi, ki je bila najvisji izvrsilni in upravni organ drzavne oblasti v Ljudski repub1iki Sloveniji do republiskega ustavnega zakona v letu 1953, s katerim je funkcijo prejsnje vlade deloma prevzel republiski izvrsni svet, so bile v 1etih 1945-1953 sarno tri zenske: Vida Tomsic, Lidi­ ja Sent jure in Mira Svetina. 45 Vida Tomsic je bila ministrica za socialno politiko v prvi slovenski vladi (od maja 1945 do marca 1946).46 Marea 1946 je hila imenovana za predsednico republiske kontrolne komisije. 47 Z zakonom 0 reorganizaciji vlade LRS 48 z dne 6. aprila 1946 je ta komisi~ 45 Ada Krivic je postaJa clanica republiskega izvrsncga sveca sele 16. decembra 1953. (AS 223, Vlada Republike Slovenije, skatla 303, Zapisniki sej vlade od 1945 do 1953.) 46 Brane Kozina, RepubliSki upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, ser. 47. 47 Brane Kozina, Republiski upravni argani v LRS ad 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 51. 48 Uradni list LRS, S(. 20/1946. - ZENSKA V POLITICNEM ZIVLJ ENJD 315 ja postala organ vlade, njena predsedniea pa Claniea vlade LRS.49 Po 20. februarju 1948, ko je bil imenovan drug predsednik kontrolne komisije,50 nekaj let sieer ni bila Claniea vlade, a je bila veckrat, zlasti v letu 1952, prisotna na vladnih posvetih in seiah. Januarja 1953 je postala Claniea Izvrsnega sveta LRS.51 Lidija Sent jure je bila ministriea za prosveto od novembra 1946 do 8. avgusta 1947. 52 Od novembra 1947 do 25. aprila 1949 je bila ministriea za komunalne zadeve. 53 Lidija Sent jure je bila vcasih prisotna na sejah in posvetih vlade tudi v casu, ko ni bila njena claniea. Od 30. oktobra 1951 do januarja 1952 je bila redno prisotna na razsirjenih sejah vlade kot Clanica gospodarskega sveta. 54 Mira Svetina je postala 15. novembra 1950 predsednica kontrolne komisije,SS ki se je januarja 1949 preimenovala v Komisijo drzavne kontrole LRS in je bila 6. februarja 1951 ukinjena. 56 Tudi Mira Svetina je bila obcasno prisotna na sejah vlade v casu, ko ni bila njena Clanica. 57 Za udelezbo zensk v izvrsilno-upravnih organih ljudskih odborov (iz­ vrsnih odborih) ni razpolozljivih statisticnih podatkov, arhivsko gradivo pa je pomanjkljivo ohranjeno in Ie delno urejeno. Zato bom v ilustracijo navedla Ie primer izvrsnega odbora Mestnega Ijudskega odbora Ljublja­ na (MLO). V letu 1946 je imel ta organ s predsednikom, podpredsedni­ kom in tajnikom skupno 15 58 Clanov, od tega so bile 4 zenske - ok. 27 %: Modic Dekleva Marica (poverjeniea prosvetnega oddelka), ing. Marentic Vera (poverjenica kmetijskega oddelka), Kuslan Maricka (poverjenica za sindikate in oddelka za delo) Buser Tilka (poverjenica za soeialno skrbstvo in zdravstvo).59 V casu od januarja 1947 do aprila 1948 so bile v izvrsnem odboru MLO Ljubljana se vedno iste stiri Claniee, ker pa. se je stevilo Clanov povecalo na 16, je odstotek zensk znasalle se 25 %. 10. aprila 1948 je bil imenovan nov izvrsilni odbor, ki je stel 18 clanov, od 49 Brane Kazina, Republiski upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 51. 50 Pray tam, str. 52. 51 AS 223, Vlada Republike Slovenije, skatla 303, Zapisniki sej vlade od 1945 do 1953. 52 Brane Kozina, Republiski upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 64. 53 Pray cam, str. 71. 54 AS 223, Vlada Republike Slovenije, skatla 303, Zapisniki scj vlade ad 1945 do 1953. 55 Brane Kazina, Republiski upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 74. 56 Pray tam, str. 52-53. 57 AS 223, Vlada Republike Slovenije, skaLla 303, Zapisniki sej vlade od 1945 do 1953. 58 Stevilo clanov se je nekoliko spreminjaJo. 59 ZAL, LJU 465, MLO Ljubljana, Predsedstvo, Seje Izvrsilnega odbora, 1946, skatla 16. 316 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM tega 16,7 % ali 3 zenske: Podbregar Ema (predsedniea planske komisije), Rakar Iva (zadolZena za personalne zadeve, za Ijudsko zdravstvo in so~ eialno skrbstvo) in Repic Ivanka (solstvo).6o Ta odbor je deloval do 23. januarja 1951) ko je bil izvoljen nov izvrsni odbor, ki je imel 20 Clanov, od tega 15 % ali 3 zenske: Podbregar Erna, Rakar Iva in Resnik Ju16. Od junija 1952, ko se je stevilo Clanov izvrsnega odbora zmanjsalo od 20 na 11, v njem ni bilo nobene zenske vec. 61 Predvidevamo lahko, da tudi drugod po Sloveniji situacija ni bila bi­ stveno drugacna in da so bile zenske v izvrsilno-upravnih organih se dosti slabse zastopane kot v zakonodajnih. 3. Sodni organi Zastopanost zensk na tern podrocju je bila se skromnejsa kat drugje. V zrok je verjetno iskati v dejstvu, da zenske v prvi J ugos1aviji niso mogle opravljati sodniske sluzbe,62 kar je bi1 najbrz tudi eden od razlogov, da se niso v vecjem stevilu odloca1e za studij prava. Prve zenske so diplomi~ rale na Ijubljanski pravni fakulteti sele v studijskem letu 1929/30 in do leta 1945 je bilo vseh diplomantk prava Ie 60. 63 Res je sieer, da so ze med drugo vojno pa tudi kasneje dobili moznost postati sodniki tudi nepra­ vniki (odlok predsedstva SNOS 0 zacasni ureditvi sodisc in 0 narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944; zakon 0 ureditvi narodnih sodisc z dne 26. avgusta 1945)64, vendar so bili sodniki brez pravne izobrazbe v Sloveniji ze takrat redki in njihovo stevilo se je iz leta v leto se kr610. 65 Po vojni 1ahko najdemo zenske med Clani in tajniki tako imenovanih so disc narodne casti, ki so v Sloveniji delovala med junijem in septem- 60 ZAL, LJU 465) MLO Ljubljana, Predsedstvo, Seje Izvrsilnega odbora, 1947-1950, skatla 17. 61 ZAL, LJU 465, MLO Ljubljana, Predsedstvo, Seje Izvrsilnega odbora, 1951-1952, skalla 18. 62 Glej poglavje 0 polozaju zensk v Sloveniji med obema svetovnima vojnama. 63 V istem casu (1929-1945) je na pravni fakulteti v Ljubljani diplomiralo 939 moskih. Veliko vee zensk je ze takrat diplomiralo na primer na filozofski fakulteti, kar 372. Glej: Eko­ Domski polozaj zene ... ) str. 22-23. 64 Uradni list DFJ, st. 67 /1945. 65 V zaeetku leta 1951 je bilo od 144 slovenskih stalnih sodnikov sarno se 20 nepravnikov, po juniju 1951 pa sodnikov brez pravne izobrazbe sploh niso vee vo1ili. (Mateja Coh, Ozadje kazenskih sodnih procesov 1945-1952 Iv Mariboru in Ptujul magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Pedagoska fakulteta, Odde1ek za zgodovino, Maribor 2001, str. 89.) • ZENSKA V POLITICNEM ZrVLJENJU 317 brom 1945. Z odlokom Predsedstva SNOS z dne 29. junija 1945 je bilo na primer za Clane sodisc imenovanih 116 oseb (tudi 15 zensk, med kateri­ mi so bile delavke, gospodinje, kmetiee, dye uradnici in ena dijakinja), za tajnike senatov pa 17 oseb, med njimi tudi dye zenski. 66 Z odlokom z dne 13. julija 1945 sta bili za clane teh sodisc imenovani se dye zenski, kmetica iz Ptuja in odvetniska pripravnica iz Celja. 67 Zensk s pravno izobrazbo je bilo tudi po vojni se zelo malo, saj je v letih 1945-1953 studij prava v Ljubljani zakljuCilo Ie 42 zensk,68 medtem ko jih je na primer na medicinski fakulteti v tern casu diplomiralo 167, na filozofski pa 221.69 Zato pravzaprav ni presenetljivo, da med sodniki Vrhovnega sodisca LRS se leta 1952 ni bilo nobene zenske, redke pa so bile tudi na nizjih sodisCih.70 II. Zastopanost zensk v samoupravnih organih gospodarskih organizacij V socialisticnem obdobju je bilo zaradi tesnega prepletanja gospodar­ skih in politicnih nalog tudi delo pri vodenju gospodarskih organizacij neke vrste politicna naloga, zato born tudi zastopanost zensk v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij ter v zadruznih vodstvih obravnava­ la v sklopu poglavja 0 njihovi politicni dejavnosti. Po uvedbi novega sistema ekonomske in politicne ureditve drzave - samoupravljanja, katerega koncni cilj je bilo dejavno sodelovanje vseh drzavljanov tako pri upravljanju gospodarslcih organizacij kot pri uprav­ Ijanju drzave, so obstajala pricakovanja, da bodo v novih razmerah tudi zenske preprosteje uveljavljale svoje interese. Zaradi lazje predstave 0 tern, kaj bi zenske v samoupravnih organih lahko dosegle, bom na krat­ ko predstavila njihovo dejavnost v obravnavanem obdobju. Prvi zacetki samoupravljanja so sieer potekali v drzavnih gospodarskih podjetjih ob koncu leta 1949, po sprejetju temeljnega zakona 0 gospodarjenju z dr- 66 Uradni list SNOS, St. 13/1945. 67 Uradni list SNOS, st. 17/1945. 68 V istem casu je na pravni fakulteti diplomiralo 269 moskih. 69 Ekonomski polozaj zene na obmocju danasnje LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana] 955, str. 22. 70 AS 1237, Vrhovno sodisce Republike Slovenije, Sodna uprava (SU) 1952. 318 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALlZEM zavnimi gospodarskimi podjetji in z visjimi gospodarskimi zdruzenji po delovnih kolektivih z dne 2. julija 1950 71 pa je bilo delovanje delavskih svetov in upravnih odborov tudi zakonsko doloeeno. Delavski svet je stel 15 do 120 elanov, v podjetjih z manj kot 30 delavci in usluzbenci pa so ga sestavljali vsi zaposleni (10. Clen). Njegove Clane so volili vsi zapo­ sleni neposredno s tajnim glasovanjem na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo je lahko predlagala sindikalna organizacija ali doloeeno stevilo zaposlenih (11. in 12. Clen). Delavski svet je potrjeval temeljne plane in zakljueni racun podjetja, sklepal 0 gospodarjenju podjetja, izdajal pravi­ la podjetja, odlocal 0 razdelitvi tistega dela dohodka, s katerim je lahko razpolagalo podjetje oziroma delovni kolektiv, volil in razreseval je Cla­ ne upravnega odbora podjetja in obravnaval njegove sklepe (23. Clen). Upravni odbor, ki je bil odgovoren za izvrsitev plana in za pravilno po­ slovanje podjetja, doloeal notranjo razdelitev dela, vodil kadrovsko poli­ tiko, skrbel za strokovno napredovanje zaposlenih in za izvajanje pred­ pisov 0 delovnih odnosih, placah, zasCiti pri delu ipd. (27. Clen), je imel vkljueno z direktorjem podjetja od 3 do 11 Clanov (25. Clen). Zenske bi torej s sodelovanjem v teh organih dobile moznost vpliva na zenskam bolj naklonjeno kadrovsko politiko, na dosledno izpolnjevanje zakonskih predpisov 0 zasCiti zaposlenih zena in mater, na ustanavljanje otroskih jasli in vrtcev pri podjetjih in ustanovah ipd. Vendar pa je iz razpolozljivih podatkov razvidno, da je bila udelezba zensk v samoupravnih organih glede na spolno sestavo zaposlenih majh­ na. Razlogi so bili razlicni. Zaradi slabe izobrazenosti in zaposlenosti na nizjih, slabo placanih delovnih mestih, se je bilo zenskam »zelo tezko zriniti v delavski svet, v upravni odbor, ker je ze taka navada, da svojega mojstra pozna delavnica in ga voli, eno ubogo zeno za strojem pa malo­ kdo pozna in je ne voli. Poleg tega pa se mentaliteta, da vsak rad voli Cloveka, ki je v podjetju na polozaju, ker se mu ze stem avtomatieno priznava neko vecjo moznost odloeanja po dolocenih vprasanjih 1 zato ni eudno, ee zene niso tako izvoljene kot si mi to zelimo in kot bi moralo biti.« 72 Pogoste so bile tudi razlage, da zenske same ne zelijo sodelovati v organih upravljanja, saj so ze brez tega preobremenjene z delom v sluzbi 71 Uradni list FLRJ, 51. 43/1950. i2 AS 1800, GO AFZS, fase. 18, mapa 2, Razprava Vide Tomsic na okrajnem plenumu SZDL Kranj (brez datuma, verjetno 1953). c iENSKA v POLITJC:NEM ZIVLJENJU 319 in doma. 73 Z leti je stevilo zensk celo upadalo. Tako je bilo na primer leta 1952 v delavskih svetih podjetij s 30 in vee zaposlenimi od 15.458 Clanov 2922 ali 18,9 % zensk, v letu 1953 pa od 16.296 Clanov Ie 2502 ali 15,4 % zensk) ceprav naj bi bilo rued volilnimi upravieenci 27,4 % zensk. Leta 1952 so imeli upravni odbori podjetij s 7 in vee zaposlenimi 7282 elanov) od tega 1260 ali 17,3 % zensk, leta 1953 pa je bila od 7567 vseh elanov 1291 ali 17,2 % zensk. 74 Zastopanost zensk v delavskih svetih je lazje predstavljiva, ee pogledamo stanje v nekaterih podjetjih: v ljub­ Ijanskem Litostroju je bilo zaposlenih 1092 delavcev in 203 de]avke, v delavskem svetu pa sta hili 2 zenski; v mariborskem podjetju TAM je bilo 2472 delavcev in 450 delavk, v delavskem svetu ni bilo nobene zen­ skej v Predilnici in tkalnici Maribor je bilo 180 delavcev in 636 delavk, v delavskem svetu je bilo 15 zensk; v tovarni Hlaeevine v Celju je bilo 159 delavcev in 347 delavk, v delavskem svetu je bilo 10 zensk; v Tobaeni tovarni Ljubljana je bilo 139 delavcev in 319 delavk, v delavsken1 svetu je bilo 9 iensk itd.7 5 Tudi v upravnih odborih zadrug so bile zenske slabo zastopane, cetudi je bilo med njihovimi Clani vsaj polovica zensk.7 6 Ceprav je imel direktor podjetja v obravnavanem obdobju se vedno zelo pOlnembno vlogo,77 pa so dobili Clani delavskih svetov, se posebej upravnih odborov Ie neke moznosti uveljavljanja svojih interesov. Pre­ majhna prisotnost zensk v organih odlocanja je povzroCila, da se ti niso dovolj potrudili za ustvarjanje zenam in materam prijaznih delov.nih po­ gojev: »pozabljali« so na nujnost ustanavljanja otroskih jasli in vrtcev, na organiziranje prostorov, namenjenih osebni higieni, dopuseali so raz­ likovanje po spolu pri zaposlovanju novih delavcev, krsitve predpisov 0 delovni zasClti ipd. 73 Ekonomski polozaj zene na obmocju danasnje LR Slovenije v 100 letih, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana, marec 1955, su. 54. 74 Pray tam, str. 53-54. 75 AS 1413, Osebni fond Vida Tomsic, skada 85, Stenografske belcike razsirjene seje Izvrsne­ ga odbora AFZJ 23. in 24. septembra 1952, Govor Milene Korie. 76 AS 1413, Osebni fond Vida Tomsic, SkaLla 72, Pismo Mare Rupcna - Osolnik, ki je bila v okviru ienske organizacije zadolzena za vprasanja kmeckih zensk, Vidi Tomsic z dne 21.1 0.1950. i7 Organiziral je delovni proces, neposredno vodil izvajanje plana in poslovanje podjetja. Vsi zaposleni so bili za svoje dele odgovorni direklOrju podjetja, ta pa je bil neposredno od­ govoren za izpolnjevanje zakonov, drugih pravnih predpisov in zahtev pristojnih drZavnih organov in je lahko zadrzal sklepe upravnega odbora, ce se fiU je zdelo, da nasprotujejo zakonskim predpisom ali zahtevam nadrejenih organov. (Teme1jni zakon 0 gospodarjenju z dri3vnimi gospodarskimi podjetji in z visjimi gospodarskimi zdruzenji po dclovnih ko­ lektivih z dne 2. julija 1950, Cleni 36-40.) 320 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALIZEM III. Zastopanost zensk V komunisticni partiji Komunisticna partija je bila najpomembnejsa izmed druzbenopo­ liticnih organizacij (imenovanih tudi politicne, druzbene ali mnozicne organizacije), ki so bile v socialisticni Jugoslaviji »oblike prostovoljnega in svobodnega druzbenopoliticnega zdruzevanja«. To so bile »organizacije posebne vrste((,78 saj niso bile zamisljene kot politicne stranke v parla­ mentarnih demokracijah, ampak kot »specificna oblika interesne organi­ ziranosti delovnih Ijudi in obcanov na podrocju, kjer se ti interesi izrazaj1 0 v obliki ideologije, politike, znanosti, splosnih druzbenih interesov in po­ dobno«. Omogocale naj bi tudi »neposredno povezovanje vodilnih idejnih in politicnih sil druzbe in posebno Zveze komunistov Jugoslavije z najsir­ simi delovnimi mnozicami.«79 Pravzaprav je partija druge tako imenova­ ne mnozicne organizacije 80 (OF oziroma SZDL, sindikate, AFZ, mladin­ ske organizacije) ustanovila Ie zato, da je z njihovo pomoejo posegala na vsa podroeja druzbenega zivljenja. Naloga teh organizacij je bila namrec predvsem v tern, da poskrbijo za politieno vzgojo Ijudstva v socialistienem duhu, sluzile pa so tudi kot oznanjevalke in izvajalke zahtev partije, ki v obravnavanem obdobju svoje vloge se ni hotela povsem razkriti. V tern je bil tudi razlog, da ustavni dokumenti iz prvega povojnega casa (niti ustava FLRJ iz leta 1946 niti ustavni zakon 0 temeljih druzbene in politie­ ne ureditve FLRJ in 0 zveznih organih oblasti iz leta 1953 kakor tudi ne ustrezni republiski dokumenti) tovrstnih organizacij sploh niso omenjali. Dusan Necak je zapisal, da je to »veliko nesorazmerje med dejansko vlogo druzbenopoliticnih organizacij in njihovim normativnim urejanjem(( iz­ hajalo neposredno »iz tozadevne prakse narodnoosvobodi1nega boja, kjer se tudi v kljucnih dokumentih 0 vlogi KPJ govori razmeroma skopo ali nie, saj je bilo to potrebno zaradi strategije in taktike vodstva NOB tako na notranjepolitienem kot tudi na mednarodnem pociroeju«.81 78 Kranjc Stane, Druzbenopoliticne organizacije, v: Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana 1988, 5tr.380. 79 Edvard Kardelj, Smeri razvoja politicnega sistema socialisticnega samoupravljanja, Ljub­ ljana 1977, str. 177. so Sprva so se imenovale ronozicne ali politicne organizacije, kasneje se je uveljavil naziv druzbenopoliticne organizacije. 81 Dusan Necak, Oris vloge in pomena druzbenopoliticnih organizacij v Sloveniji po osvobo­ ditvi, v: Arhivi, st. 1-2, Ljubljana 1983, Str. 35. - ZENSKA V POLITICNEM ZIVLjENJU 321 Kakor v Sovjetski zvezi je bila tudi v prvih letih socialisticne Jugosla­ vije KP tista politicna sila, ki je imela vse vzvode oblasti v svojih rokah. Vodilne in najodgovornejse polozaje so zasedli pray tisti politiki, ki so bili tudi v partijskem vodstvu in jim je partija popolnoma zaupala. Kot je bil po sovjetski ustavi iz leta 1936 Vrhovni sovjet kot predstavniski organ ljudstva najvisji drzavni organ, ki naj bi izvrseval vso zakonodaj­ no oblast J v praksi pa je drzavo v bistvu vodila KP in je bil yes drzavni organizem Ie oblika za izvrsevanje njene politike, tako so bile tudi pri. nas zvezna in republiske skupsCine Ie organi za potrjevanje ze pripravlje­ nih pravnih aktov. 82 Te so obicajno pripravili cIani izvrsilnih organov. 83 Partijsko vodstvo je imelo sicer v rokah vso kadrovsko politiko (zbori volivcev, na katerih naj bi drzavljani izbirali svoje predstavnike po last­ ni volji in jim, ce hi tako hoteli) tudi izrekali nezaupnice,84 so bili zgolj mrtva crka na papirju) in je pazilo) da je na vsa vodilna mesta v zakono­ dajnih organih postavilo svoje Ijudi. Se posebej pa se je potrudilo, da so mesta v izvrsilnih organih zasedli najbolj predani cIani stranke. V vsem obravnavanem obdobju se je namrec v republiskih izvrsilno-upravnih organih na razlicnih pomembnih funkcijah zvrstilo Ie pribllzno 20 po­ litikov, okoli 30 pa je bilo takih, ki so svojo funkcijo opravljali Ie krajsi cas. 85 Pri izbiri cloveka za dolocen polozaj je bila sposobnost kandidata Ie deloma upostevana, najpomembnejsa je bila zvestoba partiji in njeni politiki. Taksne ),zanesljive« Ijudi je partijsko vodstvo postavilo na vsa pomembnejsa mesta tako v drzavi in republiki kot tudi v okraju, mestu, kraju itd.) hkrati pa jih je tudi odstavljalo zaradi strokovnih ali politicnih »napak(.86 Moznost uveljavitve v politicnem zivljenju so imele torej Ie tiste zenske) ki so bile Clanice KP. Koliko zensk pa je bilo v Sloveniji med partijskim Clanstvom? 82 Makso Snuderl, Ustavno pravo Federativne ljudske republike Jugoslavije, Druga knjiga, Druzbeni in politicni organizmi, Ljubljana 1957, str. 23-24. 83 Ceprav so najvisji organi oblasti obicajno lakonodajni organi in so jim izvrsilni organi za svoje delo odgovorni, irnajo pray izvrsilni organi zelo pomembno vlogo, saj skrbijo za urc­ snicevanje tistih pravnih akwv, ki jih zakonodajni organi sprejrnejo, poleg tega pa imajo pray oni iniciativno funkcijo - oblikujejo in predlagajo zakonske predpise, ki jih potem zakonodajni organi sprejmejo. (Povzeto po: Jelka Melik, Namesto uvoda, v: Pravo - zgodo­ vina - arhivi, I, Prispevki za zgodovino pravosodja, Ljubljana 2000, str. 11-12.) 84 72. Clen Splosnega zakona 0 ljudskih odborih z dne 1. apriJa 1952. (Uradni list FLRJ, St. 22/1952.) 85 Brane Kozina, Republiski upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 19. 86 Vee 0 tern: Darinka Drnovsek, Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954, v: Viri 15, Ljubljana 2000, str. 10. SLOVENKE NA PREHODU V 87 Zveze komunistov ~lovenll1e, '-'I " v 'I ,'-' uu sty. 67-69. Prav tam, str. 98, lOt 89 Darinka Drnovsek, l,.;<1IJ1'Hlll" .,,,ii,th"rn'rg,amza(:iia je znana Savez komunisticke omladine 1""'l'ld"n,i';p Darinka Drnovsek, .;:.,al.}lOl.lHl\,l ~~I;+h;_~; CK KPSIZKS 1945-1954, 2000, str. 23-24. 92 2. 93 ::>4 na peda!~oskelrn mirala na farmacevtski fakulteti Filozofski fakulteti V Vida Tomsic Ada Krivic pa je tudi lera 1941 Ql~)!OJnll'aJa Filozofski fakulteti. LC)JHI';;I.JJ;::>a na 324 SLOVENKE NA PREHODU V SOCIALJZEM Olge Vrabie, ki ni bila poroeena, so bile vse zene revolucionarjev. 95 Poleg partijskih funkcij so opravljale se stevilne druge pomembne naloge v oblastnih organih in mnozicnih organizacijah. Tako je bila Pepea Kardelj na primer tudi elaniea republiskega in zveznega sindikalnega vodstva, Clanica IzvrSnega odbora OF Slovenije, Zdenka Kidric poslanka repu~ bliske in zvezne skupsCine, claniea vodstva OF oziroma SZDL Slovenije, Ada Krivic poslanka slovenske skupsCine, pomocnica republiskega mini­ stra za prosveto, clanica republiskega izvrsnega sveta, Angelca Ocepek poslanka republiske skupseine, predsedniea slovenske zenske organizaci­ je, CIaniea Izvrsnega odbora OF Slovenije, Mira Svetina (rojena Tomsic) poslanka slovenske skupsCine, Clanica slovenske vlade (kot predsednica republiske kontrolne komisije), Clanica Izvrsnega odbora OF Slovenije, Lidija Sent jure poslanka republiske in zvezne skupsCine (tudi podpred­ sednica zvezne skupsCine), ministrica za prosveto in kasneje za komu­ nalne zadeve v slovenski vladi, elanica Izvrsnega odbora OF Slovenije, Vida Tomsic poslanka republiske in zvezne skupseine (tudi sekretarka zvezne skupsCine), ministrica za socialno politiko v prvi slovenski vladi, kasneje pa Clanica slovenske vlade kot predsednica republiske kontrolne komisije, clanica Izvrsnega odbora OF Slovenije, predsednica AFZ Ju­ goslavije, clanica repubEskega in zveznega vodstva Zveze borcev, Olga Vrabie pa je bila poslanka republiske in zvezne skupsCine. 96 Najpomembnejsi sta bili Vida Tomsic in Lidija Sentjurc, ki sta bili tudi Clanici jugoslovanskega partijskega vodstva. 97 Prva je bila izvoljena v CK KPJ ze na peti drzavni konferenci KPJ oktobra 1940 v Zagrebu, druga je leta 1948 postala kandidatka za CK KPJ, leta 1952 pa njego­ va clanica. V vodilnem politieno-izvysilneln organu, politicnem biroju (politbiroju ali na kratko biroju) n1 bilo nobene predstavnice zenskega spola. V CK KP] so bile leta 1948 ob 5. drzavnem partijskem kongresu od 95 Vida Tomsic je bila porocena z revolueionarjem Tonetom Tomsicem, ki so ga Italijani ustrelili leta 1942, Pepea Kardelj, Zdenka Kidric in Lidija Sent jure so bile iene vodilnih slovenskih in jugoslovanskih polilikov Edvarda Kardelja, Borisa Kldrica in Sergeja Kraig­ hcrja, Mira Tomsic (Svetina) in Angelca Oeepek sta bili poroceni s partijskima funkcio­ narjema Vladimirjem - Ivom Svetino in Lojzetom Ocepkom, Ada Krivlc pa s predvojnim komunistOlU in kasnejsim javnim toii1cem, sodnikom vrhovnega in ustavnega sodisca itd. V1adimirjem Krivicem. % Podatki so povzeti po Enciklopcdiji Slovenije in Enciklopediji Jugoslavije (Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb) ter po uvodni studiji k 15. stevilki Virov, Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954, avtorice Darinke Drnovsek (Viri 15, Ljubljana 2000). 97 Glej tudi: Brane Kozina, Republish upravni organi v LRS od 1945 do 1953, Ljubljana 1996, str. 19 in 26-28. ZENSKA V POLlTICNEM ZIVLJENJU 325 Vida Toms;, na 5. kongresu KP Jugoslavije, 1948. AS 1413) Osebni fond Vida Tomsic) skatla 277 Lidija Sen~urc na S. kongresu KP Jugoslavije, 1948. AS 1413, Osebni fond Vida Tomsi~ skatla 277 326 SLOVENKE NA PREHODU V SOC1ALIZEM 63 Clanov le 3 zenske ali priblizno 4 %, kandidatov za Clane pa je bilo 42, od tega tudi sarno 3 zenske. 98 V casu 6. jugoslovanskega partijskega kon~ gresa je bilo v CK ZKJ izvoljenih 109 Clanov, med njimi 6 zensk ali 5,5 %. Slovenke so bile torej v zenskern delu tega organa z dvema Clanicama zastopane kar s 33,3 %. V izvrsnem komiteju CK ZKJ, ki je nadomestil prejsnji politbiro CK KPJ, ni bilo nobene zenske. 99 Na vodilnih mestih drugih mnozicnih organizacij so bile vee ali manj iste zenske, ki so imele pomembna mesta tudi v KP. Do leta 1950 je bilo . namrec obieajno, da je bil na primer partijski sekretar tudi predsednik okrajnega Ijudskega odbora, hkrati pa se predsednik okrajnega izvrsnega odbora OF, pa tudi po letu 1950, ko naj bi se funkciji predsednika partij­ skega in oblastnega organa pocasi zaceli locevati, je se vedno obstajala tendenca, da bi se ohranila personalna povezava med polozajema sekre­ tarja partije in predsednika fronte, »ker je politicna funkcija in ne vzame mnogo (asa«.100 98 Darinka Drnovsek, Zapisniki politbiroja CK KPSIZKS J 945-1954, v: Viri 15, Ljubljana 2000, str. 23, in V. kongres Komunisticne partije Jugoslavije, Ljubljana 1948, str. 383, 584-589. 99 Borba komunistov Jugoslavije za socialisticno demokracijo, VI. kongres Komunisticne par­ tije Jugoslavije (Zveze komunistov Jugoslavije), Ljubljana 1952, str. 311-315. 100 Mateja Reiek, Politicne spremembe v Sloveniji v desetletju po sporu z Informbirojem (Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Odde1ek za zgodovino), Ljubljana 1999, str. 32. - 327 v ZAI