URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO III. 25. septembra i958 št. 20 V S E BINA: OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJU ' -06. Odlok o določitvi položajnih plač uslužhvn.ce\ upravnih 0rganov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Celje. -07. Odlok o razveljavitvi odloka o dajanju poslovnih prostemu v najem /a območje občine Celje. 208. Odlok o dopolnitvi odloku o rujonizuciji kmetijske proizvodne v okraju Celje. 20V. Odredba o pogojih za zasaditev novih površin s hmeljem ' okraju Celje. 210. Pravila o organizaciji in poslovanju finančno samostojnega Zi*vpda Avtoservis« Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 211. Odlok o dopolnitvi odloka o občinski dokladi na dohodke 0ora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel ODLOK o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Celje. t. člen Položajne plače uslužbencev upravnih organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Celje se določajo v razponih, ki jih predpisuje za ustrezne položaje in delovna mesta ta odlok, v kolikor zanje položajne plače niso določene po posebnih predpisih. 2. člen Položajne plače se določijo v tehle skupinah in mejah razponov: Skupina Delovno mesto din neto * bruto I. a) tajnik 8.000—15.500 15.700—24.000 fl. a) načelniki tajništev b) direktor zavoda za planiranje c) šef uprave za gozdarstvo č) šef uprave za ceste 6.000—15.500 10.200—24.000 lil. a) okrajni javni pravobranilce b) predsednik senata za prekrške e) direktor zavoda za statistiko č) predstojniki zavodov (razen prosvet. in zdravstv.) d) šefi katastrskih uradov e) šef uprave za dohodke f) šefi inšpekcij g) šefi odsekov na delovnih mestih, za katera je predpisana visoka strokovna izobrazba h) inšpektorji na delovnih mestih, za katera je predpisana visoka strokovna izobrazba 4.000—12.500 6.800—22.000 IV. a) b) b) c) šefi odsekov na delovnih mestih, za katera je predpisana srednja strokovna izobrazba 1 inšpektorji na delovnih mestih, za katera je pred- pisana srednja strokovna izobrazba referenti na delovnih mestih, za katera pisana visoka strokovna izobrazba referenti na delovnih mestih, za katera pisana višja strokovna izobrazba referenti na delovnih mestih, za katera pisana srednja strokovna izobrazba 5.000 - 9.000 5.100—15.900 pred- 4.000— 8.000 6.800—15.800 pred- 5.000— 6.000 5.100—10.200 pred- 2.000 5.000 5.400— 8.500 Skupin a Delovno mesto neto din bruto VI. a) izvršilni in pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana srednja strokovna izobrazba b) strojepisci I. a razr., stenografi in stenodaktilografi 2.000— 4.000 3.400— 6'800 VII. a) izvršilni uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba b) strojepisci J. b razreda 1.500— 3.500 2.500— 5.000 VIII. u) pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba b) strojepisci 11. in HI. razreda 1.000—2.000 1.600— 3.300 3. člen Položajne plače šolskih inšpektorjev se določijo v tehle razponih: 1. šolski inšpektorji z visoko strokovno izobrazbo 5.500—12.300 9.400—22.400 2. šolski inšpektorji z višjo strokovno izobrazbo 4.500—10.000 7.700—17.100 3. šolski inšpektorji s srednjo strokovno izobrazilo 3.000— 9.000 5.000—15.200 4. člen Položajne plače pripravnikov se določijo v telile mejah: u) pripravniki za nazive prve vrste do 4.000 do 6.800 b) pripravniki za nazive druge vrste do 3.000 do 5.100 cj pripravniki za nazive tretje vrste do 2.000 do 3.400 č) pripravniki za nazive četrte vrste do 1.000 do 1.600 5. člen Odločbe o položajnih plačah izda uslužbencem na predlog okrajne komisije za uslužbenskc zadeve ornran. ki je pristojen za izdajo odločb o imenovanju. Odločbe so podvržene presoji zakonitosti no Sekretariatu izvršnega sveta za občo upravo LRS v Ljubljani. 6. člen Položajne .plače za uslužbence tajništva za notranji; zadeve določi Državni sekretariat za notranje zadeve LRS s svojimi predpisi. 7. člen Uslužbenci, ki so v skladu z dosedanjimi predpisi prejemali iz naslova dopolnilne plače izredno zvišane dopolnilne plače in iz naslova položajnega dodatka višje zneske kakor bi jim pripadali iz naslova položajne plače po tem odloku, obdržijo dosedanje prejemke te vrste. 8. člen Ta odlok velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se od 1. januarja 1958. Št. 01/3-7676/1-58 Celje, dne 8. julija 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odboru Rilco Jerman I. r. 207. Okrajni ljudski odbor Celje je po 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 17. septembra 1958 sprejel ODLOK, o razveljavitvi odloka o dajanju poslovnih prostorov v najem za območje občine Celje. 1. člen Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Šoštanj (Uradni list LRS, šj. 22-241/53). ki je bil razširjen s 4. členom odloka okrajnega ljudskega odbora Celje o izenačenju predpisov za okraj Celje (Uradni list LRS, št. 15-78/56) .po ukinitvi okraja Šoštanj na celotno območje okraja Celje, preneha veljati za območje občine Celje. 2. člen Ta odlok velja takoj. Objavi sc v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-9670/1-58 Celje, dne 17. septembra 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbori* Riko Jerman I. r. 208. Okrajni ljudski odbor Celje je jk) drugem odstavku 15. člena in 15. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) tet 15., 17., 18. in 19. členu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, številki* 40-171/57) na seji okrajnega z, bo ra in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1958 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloku o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje. 1. člen V 8. členu odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-162/58) se doda poseben odstavek kot drugi odstavek, ki se glasi: »Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo Okrajnega ljudskega odbora Celje bo s posebno odredbo predpisal pogoje za saditev hmelja na novih površinah, pogoje za obnavljanje hmeljišč in pogoje v zvezi z načinom proizvodnje hmelja na obstoječih hmeljiščih. 2. člen Ta odlok velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje in v Uradnem listu LRS. Št. 01 /5-7739/2-58 Celje, dne 17. septembra 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman I. r. 209. Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo Okrajnega ljudskega odbora Celje po 1. členu odloka o dopolnitvi odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje št. 01/3-7739/2-58 z dne 17. septembra 1958 in 8. členu odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-162/58) ter 129. členu zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) na seji dne 18. septembra 1958 izdal ODREDBO o pogojili za zasaditev novih površin s hmeljem v okraju Celje. 1. Da bi se zagotovilo smotrno, strokovno pravilno in čimbolj gospodarstveno zasajevanje novih površin s hmeljem, je na območju okraja Celje dovoljeno sajenje hmelja le v proizvodnih okoliših, določenih z odlokom o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje in na način, ki ga predpisuje ta odredba. 2, Na območju okraja Colje razen občin naštetih v 3. točki te odredbe se smejo nova hmeljišča zasaditi le na tak način, da bo z izvajanjem plana razširitve hmelja zajamčen strnjen kompleks vsaj 5 ha. Zato mora kmetijska zadruga za vse tiste individualne kmetijske proizvajalce, ki nameravajo na novo nasaditi hmelj ali obnoviti hmeljišča, pozvati posebno občinsko strokovno komisijo, ki v vsakem primeru posebej predpiše način saditve. To posebno komisijo, katere naloga je pregledati zemljišča individualnih proizvajalcev in določiti kriterije za saditev hmelja, imenuje občinski ljudski odbor. Komisija mora upoštevati načelo strnjenosti nasadov v smislu določil te točke. V hribovitih predelih se lahko izjemoma odstopa od načela strnjenosti parcel, vendar se mora tudi v takih primerih upoštevati načelo gospodarnosti in pravilne strokovne in tehnične saditve novih nasadov. Rok prijave za izdajo dovoljenja naprave novih hmeljišč je najpozneje do 1. novembra vsakega leta. 3. Na območju občin Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje in Slovenske Konjice je dovoljena naprava novih hmeljišč za zasebne proizvajalce le na strnjenih površinah (kompleksih), ki merijo najmanj 3 ha. 4. Kmetijske zadruge na območju občin, naštetih v 3. točki, kot investitorji za vse nasade pri zasebnih proizvajalcih in pa vsa družbena kmetijska gospodarstva v okraju Celje morajo izdelati investicijski program z vso potrebno ekonomsko, agrotehnično in tehnično dokumentacijo, ki mora obvezno vsebovati tudi agropedološko mnenje Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu o primernosti zemljišč za sajenje hmelja. Investicijski program mora |x>trdili okrajna komisija za revizijo investicijskih programov v kmetijstvu. 3. Na novo napravljenih hmeljiščih se sme hmelj saditi le v razdalji 2 X 2 m oziroma 2 X 1 m in to le na žično oporo, narejeno po tipskem načrtu, ki ga ho izdelal Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. 6. Za novo saditev se sinejo uporabljati le sadike sorte »Golding«. Vse sadike mora predhodno pregledati Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, ki izda uradno potrdilo o uporabnosti sadik za sajenje. Nove ali obnovljene površine, na katerih bo na osnovi investicijskega programa oziroma po posebnih občinskih strokovnih komisijah odobrena saditev hmelja, se smejo zasaditi le v skladu z določili zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS. št. 40-171/57). 8. Organizator proizvodnje hmelja v zasebnem sektorju kmetijstva je kmetijska zadruga. Kmetijska zadruga mora skleniti z individualnim proizvajalcem posebno kooperacijsko pogodbo, s katero se določi katere investicije izvrši kmetijska zadruga lin katere individualni proizvajalec, katere agrotehnične ukrepe bo izvrševala kmetijska zadruga in katere individualni proizvajalec. V pogodbi se mora točno precizirati lastninske odnose v kooperacijski proizvodnji hmelja. Pogodba mora vsebovati določilo, kakšna je delitev dohodka med kmetijsko zadrugo in individualnimi proizvajalci glede n n njihovo udeležbo. S to pogodbo med kmetijsko zadrugo in individualnimi proizvajalci se določi minimum agrotehničnih ukrepov in vrsta del, ki jih vsaka od pogodbenih strank prevzema. Agrotehnični minimum predpiše za vsako leto posebej Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. 9. Za kršitelje predpisov te odredbe se uporablja 9. člen odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje. 10. Ta odredba začne veljati takoj in se uporablja za proizvodno leto 1958-59. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-7739/3-58 Celje, dne 17. septembra 1958. Predsednik Predsednik sveta za kmetijstvo Okrajnega ljudskega odbora in kmet. zadružništvo Riko Jerman 1. r. Franc Lubej 1. r. 210. Po 7. členu pravilnika o servisih in o uporabi osebnih avtomobilov v posebnih servisnih organizacijskih enotah (Uratlni list FLRJ, št. 21-586/58) v zvezi s 19. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) in 6. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 predpisal PRAVILA o organizaciji in poslovanju finančno samostojnega zavoda »Avtoservis Celje«. I. Splošne določbe 1. Finančno samostojni zavod »Avtoservis Celje« je bil ustanovljen z odločbo OLG Celje št. 01/3-7479/1-58 z dne 8. julija 1958. 2. Zavod posluje pod imenom »Avtoservis Celje«. Sedež zavoda je v Celju, Trg svobode 9. 3. Zavod dela po predpisih, ki veljajo za finančno samostojne zavode, po uredbi o uporabi družben h sredstev za osebne avtomobile (Uradni list FLRJ. št. 14-222/58), po praviln iku o servisih in o uporabi osebn h avtomcibdov v posebn-h servisnih organizacijskih enotah (Uradni list FLRJ. št. 21-386/58), odredbi o cenah za prevoz z osebnimi avtomobili za službene potrebe (Uradni list FLRJ, št. 21-381/58) in drugih predpisih, ki se Učejo uporabe osebnih avtomobilov ter po teh pravilih. 4. Zavod je pravna oseba, ki odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi svojega predračuna in s skladi. 5. Delovno področje in naloge zavoda so določene v odločbi o ustanovitvi zavoda. Upravni odbor določa natančneje, kako se bodo izvrševale naloge zavoda. 6. Delo in poslovanje zavoda nadzoruje okrajni ljudski odbor. 7. Zavod sestavlja svoj predračun dohodkov in izdatkov. Presežek dohodkov nad izdatki razdeljuje svet za družbeni plan in finance na podlagi zaključnega računa. Morebitni primanjkljaj se krije iz prostih skladov zavoda oziroma iz okrajnega proračuna. 8. Organa zavoda sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor ima vštevši direktorja 9 članov, od katerih imenuje dve tretjini okrajni ljudski odbor, eno tretjino članov pa izvoli delovni kolektiv zavoda. Drektor zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora, ne more biti pa njegov predsednik. II. Upravni odbor 9. Upravni odbor izvoli izmed svojih članov predsednika. Predsednik upravnega odbora vodi seje odbora in skupno z direktorjem zavoda pripravlja dnevni red sej. 10. Upravni odbor dela kolektivno in sklepa samo na sejali, ki jih po potrebi sklicuje predsednik. Predsednik mora sklicati sejo upravnega odbora, če to zahteva ena tretjina članov upravnega odbora ali direktor zavoda. 11. Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Sklepe sprejema upravni odbor z večino glasov navzočih članov. 12. Člani upravnega odbora so imenovani za eno koledarsko leto. Člani so lahko razrešeni tudi pred potekom to dobe in namesto njih imenovani drugi. Mandatna doba člana upravnega odbora, ki je bil imenovan namesto razrešenega članu, traja do konca mandatne dobe upravnega odbora. Člane upravnega odbora lahko razreši pred potekom mandatne dobe okrajni ljudski odbor. 13. Član upravnega odbora, ki misli, da je sklep upravnega odboru nezakonit ali škodljiv za zavod ali za družbeno skupnost in zanj na seji, na kateri je b'l navzoč, ni glasoval, lahko to sporoči svetu za družbeni plan in finance. Član upravnega odbora lahko suino na seji odbora razloži svoje pripombe o delu direktorja zavodu. Člani upravnega odbora morajo varovati uradno tajnost. 14. Upravni odbor skrbi za splošen napredek in razvoj zavoda in za to, da zavod dosega postavljene naloge. Pri tem ima zlasti te-le pravice in dolžnosti: 1. sprejema predlog predračuna dohodkov in izdatkov zavoda in sklepni račun ter ga predloži pristojnemu državnemu organu v potrditev; 2. sprejema letni delovni plan; 3. gospodari s premoženjem zavoda; 4. predlaga razdelitev presežka na sklade; 5. predpisuje tarife in cene zavoda v skladu s tozadevnimi predpisi; 6. nadzoruje materialno in finančno poslovanje zavoda; 7. predlaga spremembe'in dopolnitve pravil; 8. predpiše v soglasju z OLG Celje |x> potrebi pravilnik o plačah uslužbencev in delavcev zavodu in pogoje za njihovo napredovanje; 9. predpiše po potrebi poslovnik za notranje poslovanje zavoda in delovni red za delavce in uslužbence; / 10. določi sistematizacijo delovnih mest in jo predlaga pristojnemu državnemu organu v potrditev; 11. odloča o lastnih investicijah v mejah razpoložljivih sredstev in predlaga nove investicije; 12. daje pritrditev k odločbam direktorja o namestitvi in razrešitvi vodilnih uslužbencev; 13. daje predloge o postavitvi in razrešitvi direktorju; 14. odloča na direktorjev predlog o delitvi nagrad iz sklada za nagrade; 15. odloča o pritožbah delavcev in uslužbencev zoper postopek in ukrepe direktorja v zvezi z opravljanjem službe, razen če gre za odločbe o delovnem razmerju, zoper katere je dopustna redna pritožba: 16. ustanavlja poslovne enote zavoda in odloča o njihovi ukinitvi; 17. rešuje druge zadeve, za katere je pristojen po veljavnih predpisih. III. Direktor zavoda 15. Direktor zavoda neposredno vodi zavod. Pri tem inia zlasti te-le pravice in dolžnosti: 1- zastopa zavod pred državnimi organi in v premoženjsko pravnih razmerjih; 2. skrbi za to, da se izvršujejo sklepi upravnega odbora in poroča upravnemu odboru o svojem delu in o delu zavoda; 5. pripravlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov in sklepnega računa zavoda; 4. je odredbodajalec za izvrševanje predračuna in nadzoruje materialno ter finančno poslovanje zavoda; 5. izdaja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev ter sklepa pogodbe s honorarnimi uslužbenci in druge pogodbe; s pritrditvijo upravnega odbora postavlja in razrešuje vodilne uslužbence; 6. skrbi za .strokovni dvig uslužbencev in delavcev zavoda; 7. skrbi za delovno d'"scmlino in je disciplinski starešina za uslužbence in delavce zavoda; 8. daje upravnemu odboru predlog za .podelitev nagrad uslužbencem in delavcem zavoda po zaslišanju sindikalne podružnice; 9. sestavlja in predlaga upravnemu odboru v potrditev tarife in cenike uslug in storitev zavoda; 10. daje predlog za razpolaganje s sredstvi skladu za nadomestitev im dopolnitev v sklepanje upravnemu odboru; .11. opravlja še druge naloge, ki mu jih posebej naloži upravni odbor. D'rektor zavoda I n h ko vsak sklop imraviu^n odbora, za katerega nvsli. da ie v nasprotiu z vol javnimi predpisi pristojnih državnih organov ali z nalogami zavoda, začasno zadrži, mora pa o tem takoj poročati svetu za družbeni plan in finance. Če svet za družbeni plan in fhiance ne izda v 50 dneh odločbe o spornem vprašanju, je sklep upravnega odboru obvezen za direktorja. IV. Poslovanje zavoda 16. Naloge zavodu so določene v odločbi o ustanovitvi zavoda in v tozadevnih predpisih o uporabi osebnih avtomobilov. Naloge servisa so zlasti: 1. kupovanje, prodajanje in uporabljanje osebnih avtomobilov za službena opravila v skladu z veljavnimi predpisi; 2. prevažanje uslužbencev in delavcev za opravljanje službenih opravil v kraju in za službena potovanja ter vožnjo določenih funkcionarjev z osebnimi avtomobili; 5. prevažanje po voznih nalogih oziroma po odločbah o službenem potovanju uslužbencev in delavcev; 4. opravljanje servisnih storitev za osebne avtomobile (hramba v garaži, pranje, mazanje in dr.); 5. popru vi jan je avtomobilov in opravljanje drugih tehničnih storitev v zvezi z njihovim vzdrževanjem; 6. preskrbite v šoferju za vožnjo: 7. opravljanje drugih poslov v zvezi s servisno službo. Naloge iz prejšnje točke lahko opravlja zavod sam ali po poslovnih enotah. 17. Zavod ima poslovne enote v Šmarju pri Jelšah. Šoštanju in Žalcu. Delo poslovnih enot se vrši po teli pravilih. 18. Zavod ima delavnice za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov (garaže in delavnice). Delo g'araž in delavnic se vrši po teli pravilih in po navodilih direktorja in upravnega odbora. 19. Na zavod se lahko obračajo za usluge in storitve zlasti Okrajni ljudski odbor Celje z vsemi svoj ini organi in zavodi,, občinski ljudski odbori s svojimi organi in zavodi ter sodišča na območju okraja Celje. Zavod opravlja storitve in usluge prvenstveno za Okrajni ljudski odbor Celje in občinske ljudske odbore na območju okraja Celje. 20. Evidentiranje, obračunavanje in plačevanje opravljenih storitev in uslug bo določeno naknadno z dodatkom k tem pravilom. Isto velja za določitev vrst in tipov avtomobilov glede na vrsto prevozov (.prevoz za službena opravila v kraju, za službena potovanja in za vožnje brez posebnega naloga). 21. Premoženje, ki ga ima zavod v upravi in s katerim gospodari, sestavljajo nepremičnine, potrebno število osebnih avtomobilov, stroji, orodje in druge priprave za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov. Določeni osebni avtomobili, stroji, orodje in druge priprave za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov in pa garaže ter stavbe, v katerih bodo delavnice za popravljanje in vzdrževanje avtomobilov, ki so jih doslej imeli državni organi in zavodi, ki se obračajo na scrv:s, se bodo prenesli brez povračila med premoženje, ki ga ima v upravi servis. 22. Zavod vodi knjigovodstvo po veljavnih predpisih. 23. Odredbodajalec za izvrševan ic n red račun a dohodkov in izdatkov zavoda je direktor zavoda. Direktor lahko s pismeno odločbo prenese posamezne pravice glede izvrševanja predračuna na pomožnega odredbodajalca, vendar samo s pristankom upravnega odbora. Pomožni odredbodajalec ne more dalje prenašati odredbodajalčcvih pravic. 24. Vodja računovodstva kot računodajalec ima naslednje dolžnosti : 1. manipulira na podlagi pismene odredbe odredbodajalca s sredstvi zavoda, skladov im tekočih računov; 2. organizira in vodi evidenco o izvršitvi predračuna in izdatkov skladov ter tekoč li računov; 3. organizira in vodi evidenco o stanju premoženja; 4. sestavlja predloge predračuna; 5. sestavlja periodične obračune, in letni zaključni račun; 6. sopodpisat j c vse listine finančnega in materialnega značaja. Za svoje delo je odgovoren odredbodajalcu. 25. Sklepi im navodila upravnega odbora glede razpolaganja z denarnimi sredstvi po predračunu in skladi zavori a so obvezni za odredbodajalca. Ce odredbodajalec misli, da je sklep ali navodilo iz prejšnjega odstavka v nasprotju s predpisi ali s temi pravili ali da mi v skladu z nalogami zavoda, lahko zahteva, da o tem odloči svet za družbeni plan in finance, Predračun dohodkov in izdatkov izvršuje direktor zavoda. Predlog predračuna dohodkov in izdatkov sprejme upravni odbor na direktorjev predlog in ga predloži v potrditev pristojnemu državnemu organu. 27. Obratna sredstva za kritje zalog materiala in nerealiziranih stroškov med letom daje zavodu na razpolago okrajni ljudski odbor iz svojih sredstev. Zavod ima svoj tekoči račun pri Komunalni banki v Celju. 28. Dohodki zavoda so plačila za opravljene storitve in usluge, dotacije iz okrajnega proračuna in občinskih proračunov in drugi dohodki. Izdatki zavoda so: materialni stroški, družbene obveznosti, plače in drugi izdatki. 29. Zavod lahko s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora poveča predračun izdatkov, če to dopušča povečanje dohodkov. 50. Cene za storitev in usluge zavoda se izračunajo po odredbi o cenah z« prevoz z osebnimi avtomobili za službene potrebe (Uradni list FLRJ. št. 21-581/58) in po drugih predpisih, pri čemer se upošteva kalkulacija osebnih izdatkov (plače in dodatki s prispevki za socialno zavarovanje, stanovanjski sklad in proračunski prispevek), materialni izdatki in drugi stroški. Storitve in usluge, za katere je cena določena po predpisih, ceniku ali tarifi se lahko zaračunavajo samo skladno -s -terni določili. Ostale usluge in storitve se zaračunavajo po posebnih pogodbah. V. Skladi 51. Zavod ima sklade, ki jih predpisuje odločba o ustanovitvi zavoda. Zavod ima lahko tudi druge sklade, če to odobri okrajni ljudski odbor, zlasti rezervni sklad. Sredstva, izločena v posamezne sklade, vplačuje zavod za vsak »klad posebej na poseben namenski račun pri banki. Sredstva vsakega sklada se lahko uporabijo samo v njegov namen. 52. V sklade se stekajo presežki lastnih dohodkov nad izdatki, ki jih zavod doseže z uspešno organizacijo dela in tako, da s povečanjem obsega svoje dejavnosti doseže večje dohodke, kot so po predračunu planirani, ali pa da brez škode za kakovost storitev in uslug zmanjša planirane izdatke. V sklade se ne stekajo dotacije razen tistih, ki so izrecno dodeljene za sklad za nadomestitev in dopolnitev. Presežek dohodkov se ugotovi s sklepnim računom zavoda na koncu vsakega poslovnega leta. Tako ugotovljeni presežek porazdeli na posamezne sklade upravni odbor s pritrditvijo sveta zn družbeni plan Im finance. V sklad za nadomestitev in dopolnitev se steka tudi izkupiček za prodana osnovna sredstva, povračila uslužbencev in delavcev ter drugih fizičnih in pravnih oseb za škodo, povzročeno na osnovnih sredstvih in zavarovalnina, ki jo dobi zavod za zavarovana osnovna sredstva. 35. Sklad za nagrade se uporablja za nagrade delavcev in uslužbencev na predlog direktorja s pritrditvijo upravnega odbora. 34. Sklad za nadomestitev in dopolnitev se uporablja za lastne investicije zavoda in za investicijsko vzdrževanje njegovih osnovnih sredstev. O razpolaganju s sredstvi iz prejšnjega odstavka odloča upravni odbor na predlog direktorja. 35. Zavod sestavi sklepni račun o izvršitvi predračuna dohodkov in izdatkov in o skladih ter ga predloži pristojnemu državnemu organu v potrditev. VI. Organizacija zavoda in določila o delavcih in uslužbencih 36. Zavod ima naslednje organizacijske enote: a) upravo b) računovodstvo c) -skladišče č) garaže d) delavnice e) poslovne eno tv 37. Delavci in uslužbenci zavoda se postavljajo na sistemizirana delovna mesta. Sistemizacijo določi upravni odbor in jo predloži okrajnemu ljudskemu odboru v -potrditev. Zavod lahko sprejema hono-rarno uslužbence samo za izvrševanje posebnih nalog. 38. Delavci in -uslužbenci zavoda dobivajo plače po zakonu o javnih uslužbencih in uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 7-88/58). Po potrebi pa lahko upravni od-bor zavoda predpiše pravilnik o plačah in napredovanju. 39. Na čelu -poslovnih enot in drugih organizacijskih enot zavoda so po potrebi šefi, ki jih postavi in razrešuje direktor s prilrditvijo upravnega odbora. 40. Odločbe o imenovanju in druge odločbe o delovnih razmerjih izdaja direktor zavoda, ki sklepa tudi pogodbe o sprejemanju delavcev na delo. Odločbe o imenovanju vodilnih uslužbencev zavoda in njihovi razrešitvi izdaja direktor s pritrditvijo upravnega odbora. O pritožbah zoper odločbe -iz prejšnjih odstavkov odloča okrajni ljudski odbor. 41. Nagrade se izplačujejo iz sklada za nagrajevanje v odstotku plač nagrajencev. O podelitvi in višini nagrad odloča upravni odbor zavoda na predlog direktorja po poprejšnjem zaslišanju -sindikalne podružnice. Pri podeljevanju nagrad je -troha upoštevati prizadevnost uslužbencev in delavcev, uspeh pri delu in določila predpisov o plačah delavcev in uslužbencev zavoda. 42. Ob vsakoletni delitvi sklada za nagrade se izločijo sredstva v višini 15 % ustvarjenega sklada za premije, ki se izplačujejo za poiscbne prihranke p-ri delu po posebnem premijskem pravilniku, ki ga izda upravni odbor -s pritrditvijo sveta za družbeni plan in finance. VII. Končne določbe 43. V kolikor ta pravila nimajo podrobnejših določb, veljajo predpisi o uporabi osebnih avtomobilov v službene svrhe, predpisi temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih in drugi tozadevni predpisi. 44. la pravila veljajo od dne 8. julija 1958. Št. 01/5-7479/2-58 Celje, dne 8. julija 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 211. Po 1. členu zakonu o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-241/57 in 55-710/57), 1.. 2. in 5. točki XVIII. poglavja družbenega plana ObLO Celje za leto 1958 ter 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Colje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. avgusta 1958 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 1. člen V 3. členu odloku o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva (Uradni vestnik okraja Celje, številka 13-120/58) se v 2. točki k naštetim vasem z 18 % stopnjo doklade dodajo še vasi Čret, Začret in Za-vodna, v 3. točki naštetim vasem z 20 % stopnjo doklade pa se doda še vas Lokrovec. 2. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1958. Št. 01/2-3137/2-58 Celje, dne 28. avgusta 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Andrej Svetek 1. r. 212. Občinski ljudski odbor Kozje je po 12. členu zakona o proračunske,m prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. julija 1958 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. I. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se predpiše za naslednje gospodarske organizacije po tehle stopnjah: a) 8% za »Trgovsko podjetje Kozje in »Trgovsko podjetje Bistrica ob Sotli«; b) 5% za podjetje Kozjanka« v Kozjem, Kmetij-sko gospodarstvo v Kozjem, splošne kmetijske zadruge m njih obrate. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev plačujejo gospodarske organizacije, navedene v t. členu tega odloka po določbah zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev, določbah pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ, št. 12-193/58 in 28-551/58) in drugih tozadevnih predpisih. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. septembra 1958 dalje. Št. 01/1-2232/1-58 Kozje, dne 27. julija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje Jože Lojen 1. r. 213. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih liudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 18. točki 105. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57). 29. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ. št. 29-344/54 in (9-185/56) ter 3. in 8 členu temeljnega zakona o .prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 58-633/55) je občinski ljudski odbor Kozje na seji občinskega zbora dne 15. septembru 1958 »prejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu. Odlok o hišnem redu (Uradni vestn!k okraia Cel je, št. 17-352/57) se spremeni in donolni tako, da se prečiščeno besedilo sedaj glasi takole: ODLOK o splošnem hišnem redu. 1. člen S hišnim redom se urejalo razmeria med najemodajalcem ter najemniki in podnajemniki stanovanjskih in .poslovnih prostorov ter se z njim določi obseg in način uporabe v najem danih prostorov kakor tudi dolžnosti in pravice hišnega sveta, stanovaniske uprave, hišnega lastnika (upravitelja) in stanovalcev. 2. člen Stanovanjske hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, upravljajo hišni sveti, zasebne hiše izven stanovanjske skupnosti pa lastniki teh hiš v mejah zakonitih predpisov. Hišni sveti oziroma lastniki so upravičeni v mejah upravljanja in vzdrževanja h;še po poprejšnjem obvestilu pregledati stanovanjske prostore in naprave. Pri tem morajo posebej paziti na to, da je uživalcu stanovanja v največji meri ©čuvano mirno in nemoteno uživanje stanovanja. 3. člen Hišni svet sklepu na sestankih, ki so po potrebi. Sklepi, ki jih sprejme hišni svet, se vpišejo v knjigo sklepov, ki jo vodi in hrani predsednik hišnega sveta. Ta tudi skrbi, da se sprejeti sklepi izvršijo. Hišni svet predstavlja predsednik ali od hišnega sveta pooblaščena oseba. 4. člen Najemodajalec sklepa stanovanjske pogodbe z najemniki stanovanj samo na podlagi pravomoene odločbe o dodelitvi stanovanja pristojne stanovanjske uprave. 5. člen Stanovanjske in podnajemniške pogodbe ter pogodbe o najemu poslovnih prostorov morajo biti napravljene pismeno in jih je treba registrirati pri stanovanjski upravi v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma po vselitvi podnajemnika ali najemnika lokala. 6. člen Lastnik hiše izven stanovanjske skupnosti je dolžan skleniti stanovanjsko pogodbo s tistim, ki mu je bilo stanovanjc pravnomočno dodeljeno. Če tega ne stori, sklene namesto njega pogodbo stanovanjska uprava. Brez pravnomočne stanovanjsko-dodelitvene odloebe vselitev ni dovoljena. 7. člen Stanovanje oziroma poslovni prostor se mora izročiti uživalcu v uporabnem stanju ta pa ga mora v takem stanju tudi vzdrževati. Stroški tega vzdrževanja bremene »klad za vzdrževanje hiš. Po prenehanju pogodbenega razmerja, mora uživalec izročiti najete prostore v stanju, v kakršnem jih je prevzel, upoštevajoč redno obrabo. 8. člen Stanovanjska pogodba preneha na podlagi odpovedi ali razveljavitve pogodbe med stanovanjsko upravo oziroma lastnikom hiše ter uživalcem stanovanja v mejah predpisov 59. in 60. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ter 26. in 50. člena uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. 9. člen Hišni svet oziroma lastnik mora vsako izpraznjeno stanovanje ali del stanovanja priglasiti stanovanjski upravi v 8 dneh po izpraznitvi. Prav tako mora javiti stanovanjski upravi v roku 5 dni alco se oseba, kateri je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, ni vselila v 15 dneh po pravnomočnosti dodelitve odločbe, odnosno ako se je kdo samovoljno vselil v stanovanje, za katero ni imel odločbe o nakazilu. 10. člen Najemnino pobira stanovanjska uprava po svojem pooblaščenem članu, blagajniku ali hišniku oziroma v hišah izven stanovanjske skupnosti lastnik hiše. O plačilu najemnine se mora izdati pobotnica. 11. člen Hišni svet oziroma lastnik hiše je odgovoren za vzdrževanje reda in čistoče v hiši in izven nje; zato izdaja potrebne ukrepe, določi vrstni red uporabe in čiščenja skupnih prostorov in poravnava nesporazume med uživalci stanovanj ali poslovnih prostorov. Skupni prostori in naprave morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. 12. člen Dvorišču se morajo vzdrževati v redu in se redno čistiti ter no potrebi posuti s peskom ali drugim materialom. Zlasti'je treba počistiti blato, da ga ne prenašajo bodisi pošel, zlasti pa kolesu in vozilu na javne ceste in pota. Ograje in žive meje je treba vzdrževati, da bodo služile svojemu namenu in da ne bodo kazile zunanje podobe ob javnih poteh. Dvorišče in vrtove ter zemljišča ob javnih cestah je treba očistiti kopriv in drugega plevela. Vrtovi in nasadi ob hišah morajo biti obdelani odnosno v redu vzdrževani. 15. člen Zgradbe se morajo v redu vzdrževati. Zlasti se morajo popraviti zidovi, okna, žlebovi, dimniki ter strehe, ki morajo imeti nameščene zaščitne ograje za zadrževanje smoga tam, kjer bi bila sicer nevarnost za stanovalce ali za mimoidoče. 14. člen Pločniki ob zgradbi odnosno zemljišču se morajo redno čistiti v večernih urah. Pred pometanjem je treba pločnik poškropiti, da sc ne dviga nepotreben prali. Sneg je treba odstraniti s pločnikov in ob hiši brez odlašanja. Ob poledicah se mora pločnik posipati z žaganjem, pepelom ali peskom. Odvažanje snega z dvorišča na javne ceste je prepovedano. 15. člen Vsaka hiša. ki je v stanovanjski skupnosti, mora imeti popis inventarja, t. j. predmetov, ki spadajo k hiši in so v skupni uporabi odnosno se rabijo v skupne namene. Vsi ti predmeti morajo biti tudi ocenjeni. Podpis inventarja hrani hišni svet. 16. svet Predsednik hišnega svetu oziroma lastnik hiše ♦nora hraniti seznam vseli stanovalcev hiše. Seznam mora vsebovati: priimek in ime, poklic in označbo ali je oseba najemnik, podnajemnik ali družinski član ter lego stanovanju po nadstropjih ali številkah. 17. člen Pred vselitvijo oziroma izselitvijo je dolžan najemnik javiti dan vselitve oziroma izselitve hišnemu svetu oziroma hišnemu lastniku. Oh prevzemu in predaji sc ugotovi stanje stanovanjskih prostorov z zapisnikom, ki ga podpiše najemnik in hišni lastnik oziroma njegov zastopnik. 18. člen Najemnik ne, sine pri izselitvi predati stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov v slabšem stanju kot jih je prevzel in mora vsako okvaro na svoje stroške popraviti kolikor ni nastala po normalni obrabi, sicer stori to lastnik na najemnikove stroške. Ob izselitvi je najemnik dolžan izročiti lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu vse ki inče stanovanju, vežnih vrat in drugih prostorov, morebitne izgubljeni' ključe pa nadoknaditi. 19. člen Prezidave sinejo najemniki vršiti le po poprejšnjem 'privoljenju lastniku oziroma stanovanjsko uprave. Ob izselitvi mora najemnik pustiti prostore brez odškodnine v neizpremenjenom stanju, razen če je bil sklenjen med lastnikom in najemnikom oziroma hišnim svetom drugačen dogovor. 20. člen Najemnik je dolžan: 1. vzdrževati najete prostore v rabnem stanju. kakor jih je prevzel; 2. paziti na red in čistočo najetih in skupnih prostorov; 5. vesti se tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev posebno od 22. do 6. ure: 4. takoj javiti lastniku oziroma hišnemu svetu pomanjkljivosti, ki jih mora najemodajalec dati popraviti ; 5. skrbeti, du sc ne okvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave oziroma inštalacije posebno zaradi mraza in mokrote; 6. plačati najemnino do vsakega 5. dne v mesecu vnaprej, če s pogodbo ni drugače določeno; 7. pri dovozu kurivu, vselitvi in izselitvi takoj l,('istiti hodnike in druge prostore. Na lastne stroške mora najemnik: L pobeliti stanovanje oziroma poslovne prostore, kakor hitro se za to pokaže potreba, ki jo ob sporu ugotavlja sanitarni in gradbeni inšpektor občinskega ljudskega odboru, kuhinjo pa mora pobeliti vsaj vsako tretje leto; 2. uničiti mrčes, če se pojavi; 3. očistiti štedilnik vsak mesec, peč pa po potrebi zlasti pred začetkom ogrevanja v jeseni; 4. oskrbeti takoj po okvari mala popravila kot popravilo električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključev in ključavnic, razbitih pečnic ob pečeh in štedilnikih, plovk in tesnil v rezervoarjih, stranišč z vodnim izpiranjem, razbitih stekel in podobno; 5. razkaže vati stranišča brez vodnega izpiranju s primernimi desinfekcijskimi sredstvi; Najemnik je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti.. Če najemnik sam ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti, izvrši to lahko lastnik oziroma hišni svet na njegove stroške. 21. člen Najemnikom stanovanj in skupnih prostorov je prepovedano vsako dejanje, ki hi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju ali v poslopju ali pa motiti mirno sožitje med stanovalci. Prepovedano je zlasti: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. v času nočnega počitka med 22. in 6. uro igrati uu zvočnih instrumentih, peti ali kako drugače kaliti nočni mir; 3. igrati na dvorišču nogomet ali drugo podobno igro, ki bi utegnila ogrožati varnost stanovalcev ali pa povzročiti škodo na poslopju, vpiti na dvorišču ali hodnikih: 4. pljuvati na tla ali kako drugače ponesnažiti poslopje; 5. iiztepati predmete ali odlagati pepel in odpadke na mestih, ki niso za to določena, na določenih mestih pa samo v času. ki ga določijo stanovalci \ sporazumu s hišnim svetom oziroma lastnikom hiše; 6. metati odpadke ali druge predmete v stranišče, vodovodne školjke ali odtočne cevi; 7. zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem lepakov v vežah, na stopnicah ali hodnikih. Uradne objave je treba lepiti na mestih, ki so za'to ^določena; 8. zastavljati veže, hodnike ali stopnišča s kakršnimi koli predmeti, postavljati kolesa ali otroške vozičke izven določenega mesta; 9. prekomerno močiti tla. pomivati ali barvati parkete. močiti in umivati mehke pode, ki so impregnirani z oljeni, ne da bi se impregnacija obnovila: 10. po nepotrebnem trošiti vodo, v skupnih prostorih puščati prižgano luč. v stenskih izlivkih pomivati posodo; 11. postavljati na okna nezavarovano posodo za cvetlice ali zalivati cvetlice tako, da vodu odteka po fasadi; 12. polivati kurivo z bencinom, petrolejem ali drugimi močno vnetljivimi sredstvi; 13. hraniti na podstrešju vnetljive predmete; 14. rediti živali brez privolitve lastnika oziroma hišnega sveta, kolikor tega ne prepovedujejo že drugi obstoječi predpisi ter imeti pse in mačke brez sporazuma z drugimi stanovalci v hiši; 15. storiti kakršnokoli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju ali Pripadajočem zemljišču. 22. člen Hišnik je dolžan: 1. vsak dan pomesti pločnik, pozimi očistiti sneg do 6. ure zjutraj, ob poledici posuti z žaganjem ali pepelom, odmetati sneg od hiše im očistiti prehode; 2. vsak dan pomesti stopnišča, hodnike in veže, enkrat mesečno vse te prostore ribati im umivati oikna na hodnikih, stopniščih ter vežah; 3. čistiti dvorišča, prižigati in ugaševati luč; 4. zavarovati inštalacije pred okvarami, zlasti vodovodov pred mrazom: 5. skrbeti, da na podstrešju ni vnetljivih snovi; 6. naznanjati hišnemu svetu oziroma lastniku hiše okvare in predlagati potrebna popravila. 23. člen V hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, določi hišnika hišni svet. Kjer ni hišnika, opravljajo njegovo delo stanovalci oziroma najemniki po dogovoru s hišnim svetom oziroma zasebnim lastnikom Inše. 24. člen Kršitve predpisov iz 5„ 12., 21. in 22. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000 din. Kršitve predpisov 6. in 9. člena se kaznujejo po 34. členu uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS, št. 19-86/55). 25. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 01/1-2241/3-58 Kozje, dne 15. septembru 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje Jožko Lojen 1. r. 214. Občinski ljudski odbor Laško je po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS, št. 19-88/52) in 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 10. aprilu 1958 sprejel ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1958. I. člen Proračun občine Laško za leto 1958 s prilogami obsegu: din 1. Občinski proračun: z dohodki z izdatki II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki 92,600.600 92.600.000 25,131.000 z izdatki 33,323.856 in presežkom izdatkov 10,192.856 III. Predračune proračunskih skladov: z dohodki 1,200.000 z izdatki 1,200.000 2. člen Presežek izdatkov v predračunu finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 10.192.856 din se krije z dotacijo iz občinskega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki imajo po svojem predračunu presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo ta presežek takole: 1. v sklad za nagrade največ 50% z omejitvijo, da znesek ne sme presegati ene dvanajstine zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1958; 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. 4. člen Za kritje nezadostnih sredstev za izvršitev izdatkov tekom proračunskega lota sme občinski ljudski odbor, a ko bi dohodki neenakomerno dotekali, najeti pri banki kratkoročno posojilo. 5. člen V letu 1957 je bilo deponiranih pri Komunalni banki Laško 525.000 din kot garancija za posojilo za investicije tovarne »Volna« Laško. V letu 1958 se lahko vplača za garancije iz prejšnjega odstavka največ 800.000 din. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada prenesena iz letu 1957 znašajo 1.000.000 dinarjev. 7. člen Sredstva, katera vračajo pristojni zavodi za so-c:alno zavarovanje po 24. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev v korist posameznih pozicij osebnih izdatkov proračuna obči niškega ljudskega odbora, se smejo koristiti samo s soglasjem sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Laško. 8. člen V breme partij in pozicij funkcionalnih izdatkov po proračunu občinskega ljudskega odbora se ne morejo vršiti izdatki, ki imajo v proračunu odgovarjajoče pozicije v osebnih in operativnih izdatkih. 9. člen Krediti, predvideni za izplačevanje honorarjev in posebnih dodatkov se ne smejo povečati potom virmanov. 10. členov Nastavitev novih uslužbencev se sme izvrševati samo v okviru odobrene sistemizacije delovnih mest in odobrenih proračunskih sredstev. V kolikor sistematizacija delovnih mest še ni izvršena, se lahko izvrši povečanje delovnih mest samo v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance. 11. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. jan. 1958. št. 04/1-1242/1-58 l uško, dne 10. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE LAŠKO ZA LETO 1958 (po delih) Dohodki Izdatki a) Proračun din a) Proračun din 1. del Dohodki iz gospodarstvu 2. del — Dohodki od prebivalstva 3. del — Dohodki uradov in ustanov 4. del — Ostali proračunski dohodki 26.866.000 60,568.000 150.000 5.016.000 1. del — Prosveta in kultura 2. del — Socialna zaščita 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del Državna uprava 8. dol — Dotacije 9. del — Obvezn. in garancije 10. del — Proračunska rezerva 13. del — Sredstva 28,368.186 7.076.000 5,365.900 19.040.131 12,692.856 5,700 000 12,056.927 2.300.000 Skupaj dohodki 92.600.000 Skupaj izdatki 92,600.000 b) Finančno samostojni zavodi Lastni dohodki Po odbitku viška dohodkov vplačanih v proračun 23.131.000 b) Finančno samostojni zavodi — Skupaj izdatki — Po odbitku dotacije, predvidene v proračunu za pokritje viška izdatkov nad dohodki 33.323.856 10.192.856 Skupaj dohodki 23,131.000 Skupaj izdatki 23,131.000 rj Proračunski skladi Lastni dohodki Po odbitku viška dohodkov vplačanih v proračun 700.000 c) Proračunski skladi Skupaj izdatki Po odbitku dotacije, predvidene v proračunu za pokritje viška izdatkov nad dohodki 1,200.000 500.000 Skupaj dohodki 700.000 Skupaj izdatki 700.000 Vsi dohodki skupaj 116.431.000 Vsi izdatki skupaj 116,431.000 215. l\> 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 106. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list r LRJ, št. 15-126/56) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajal- Smreka- Gornji grud. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev plačujejo podjetja navedena v 1. členu tega odloka po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list l'LRJ, št. 52-647/57), določbah pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ, št. 12-195/58 in 28-551/58 )in drugih tozadevnih predpisih. 5. člen ‘ lu odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okruja Celje, uporablja pa se od I. septembra 1958. Št. 01/1-4395/1 Mozirje, dne 29. avgusta 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Anton Zupan 1. r. AKTIVA TRGOVINA »PRI MOSTU« VRANSKO PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 81 Sklad osnovnih sredstev 81 Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 252 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi Dolgoročno posojilo in finansiranje invest. 303 B) Obratna sredstva Drugi viri za finansiranje investicij . . Celotna obratna sredstva 3.197 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . 2.734 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Sklad obratnih sredstev 56 Kupci in druge terjatve 109 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Druga aktiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva 445 Skupaj . . 3.619 Skupaj . . 3.619 Računovodja: Presekar Franc I. r. Predsednik UO: Blatnik Fanika I. r. Poslovodja: Laurič Jože I. r. IIOTEL »SLOVAN« VRANSKO A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 603 Sklad osnovnih sredstev ..... 354 Investicije v -teku Razni skladi 651 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 409 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 269 B) Obratna sredstva B) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 91 Celotna obratna sredstva 741 Pasivne časovne razmejitve . . . C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Investicijsko posojilo za obratna sredstva 500 Kupci in druge terjatve 85 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Druga aktiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva 195 Skupaj . . 1.838 Skupaj . . 1.838 Računovodja: Presekar Franc 1. r. Upravnik: Trstenjak Žalika I. r. AKTIVA TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« CELJE PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 5.656 Investicije v teku .... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 2.296 B) Obratna sredstvo Celotna obratna sredstva 32.012 C) Sredstvo v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 550 Druga aktiva 45 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1.529 Dolgoročna posojila za dokončane invest. Razni skladi Dolgoroč. posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . Investicijsko posojilo za osti. sredstva . . 4.115 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 20.504 Sklad obratnih sredstev 1.068 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 5.407 Druga pasiva 5.936 Skupaj . . 38.559 Skupaj . . 38.559 Računovodju: Sajovic Brigita I. r. Predsednik UO: Tomc Zlatko 1. r. Direktor: Pibrovc Rudolf' 1. r. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 5. 1952. lina tri pošlo vulnice in trguje v glavnem z galanterijskim blagom, tekstilnimi izdelki, potovalnimi potrebščinami, droge riiškim, in tofo blagom, kemikalijami itd. Zaposluje povprečno 26 oseb je promet napram letu 1956 preše glo za 36%. SADNA DREVESNICA MIROSAN PETROVČE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 56,792 Investicije v teku 3.866 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 14.721 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 11.144 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 1.523 Druga aktiva 73 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 50.362 Razni skladi 18.094 Investicijsko posojilo za osnovna sredstvu 6.084 Drugi viri zn finansiranje investicij . . . 629 Dolgoročno posojilo za finans. investicij 3.617 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 600 Sklad obratnih sredstev 414 Investicijsko posojilo za obratna sredstva 6.980 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 1.318 Druga pasiva 21 Skupaj . . 88.119 Skupaj . . 88.119 Računovodju: Rozman Ivan 1. r. Predsednik UO: Glinšek Jože 1. r. Direktor: Korber Franc 1. r. Dohodek je znašal 10,163/m din, proizvodni načrt je bil izpolnjen 102.4%. Glavni panogi sta drevesničarstvo in sadjarstvo. Za investicije je bilo porabljenih 9.701/m din. Povprečno zaposlenih je bilo 23 oseb. TRGOVSKO PODJETJE »JADRAN« CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 2.375 Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 3.248 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 27.504 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 4.643 Druga aktiva 54 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 2.136 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi 5 658 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . 239 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . 25.617 Sklad obratnih sredstev >|9H C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 3.976 Druga pasiva Skupaj . . 37.824 Skupaj . . 37.824 Računovodja: Kovačič Štefka I. r. Predsednik UO: Kruleč Jože I. r. Direktor: Bratina Jože I. r. AKTIVA TRGOVSKO PODJETJE »JELKA« GORNJI GRAD PASIVA Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva....................... 327 Investicije v teku...................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 157 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva.............. 238 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............... 372 Druga aktiva . . . ,................. 8.036 Skupaj . . 9.130 Računovodja: Žerovnik A. 1. r. Predsednik UO: Naziv postavke V 000 din A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev............................ 53 Razni skladi...................................... 685 Drugi viri za finansiranje investicij ... D Investicijsko posojilo za osnovna sredstvu 260 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 3.500 Pasivne časovne razmejitve.......................... - C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 4.616 Druga pasiva............................. Skupaj . . 9.130 Hren Slavko 1. r. Poslovodja: Zavolovšek Ivan I. r. TRGOVSKO PODJETJE »VOLNA« CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 18.817 4.352 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Razni skladi . Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 18.609 5.468 208 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 47.084 B) Viri obratnih sredstev Banka—kredit za obratna sredstva . . . Sklad obratnih sredstev 72.178 349 C) Sredstvu v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva 27.461 120 C) Viri sred. v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva 1.022 Skupaj . . 97.834 Skupaj . . 97.834 Računovodja: Videnšek 1. r. Predsednik [JO: Žekar 1. r. Direktor: Podsedcnšek Karl I. r. Kolektiv je dosegel izreden uspeh, saj se je promet zvišal za 24%. Spored no s tem so se zvišali skladi in izvršil se je nakup večjega števila osnovnih sredstev ter stanovanjskih prostorov. Asortiment je bil v tem letu pestrejši in izbira ugodnejša. Vse to je vplivalo na razvoj in doseženi uspeh. PROJEKTIVNI BIRO CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ................................ 1.254 Investicije v teku......................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 837 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva . . ’..................... 215 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve.......................... 2.509 Druga aktiva...................................... 34 Skupaj . . 4.849 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.............. 1.236 Razni skladi......................... 1.491 Investicijsko posojilo za os n. sredstva . . 18 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . 251 Pasivne časovne razmejitve.............. 200 Sklad obratnih sredstev................. 183 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 1.470 Druga ipas"iva .'.......................... Skupaj . . 4.849 Računovodja: Lah Zlata 1. r. Predsednik UO: Hartman Janko 1. r. Direktor: v. d. ing. Milovanovič Ž. I. r. Poslovanje podjetja je bilo v letu 1957 v splošnem uspešno in rentabilno. V letu 1957 je bilo v podjetju zaposlenih povprečno 11 nameščencev, članov DS, sodelovalo pa je občasno, na osnovi vsakokratnih pogodb večje število zunanjih sodelavcev — projektantov. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraju Celje v Colju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din. cena posamezni številki 30 din Tek. račun: 603-70/2-599