MLW®lEi%C
,k\ ,
CENA230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA

NADZORNI ODBOR str. 4
MESEC KULTURE LJUBEZNI IN MASK r str. 6-7 rf
ODBOJKARICE ČAKAJO DERBI str. 8
VESELOIGRA ALI KOMEDIIA ZMEŠNJAV ?
POMLAD
Lahko si zdrav, lahko bolan, na videz star, a v srcu mlad, če rad imel bi dober dan, počakaš, da bo spet pomlad. Potem poiščeš pravo mizo, kjer sonce te lahko ogreje, in zlahka greš čez vsako krizo, in kar naenkrat se ti smeje. Če imate veze vi z Mandrača, naj strela udari zdaj to zimo in naj se več nazaj ne vrača, ko pride pust naj bo res mimo.
(Mef) Pred nami je mesec, ki očitno ni čisto pri sebi, saj bo letos najprej gostil kulturni praznik, nato praznik zaljubljencev, za konec pa se bo še našemil v pustno opravo. Skratka: februar ne bi smel biti dolgočasen mesec.
In res bomo v Izoli imeli kar nekaj prireditev a se žal ni moč otresti vtisa, da so pripravljene zgolj zato, da so, da jih izvajalci lahko zapišejo v svoja poročila in da si prislužijo pričakovani proračunski tolar. Ta vtis smo Izolani lahko dobili že ob novoletnih praznovanjih, ko so na nas z vseh plakatnih	mest	vabili	Pirančani, Koprčani in
Sežanci, mi pa smo zmogli le plakat silvesterskega zabavljača Korada na katerega je nekdo s flomastrom pripisal: Silvestrovanje na prostem* In tudi v začetku živahnega februarja ni nič drugače.
Pa je že kazalo, da bomo presegli podobo malega podeželskega mesteca, a nam je zastal korak, potuhnili	smo	se	sami vase, postali smo
samozadostni in samozadovoljni, za povrh pa še nekritični, saj se še vedno skušamo prodajati kot mesto prireditev, čeprav je žalosten pogled na seznam	izolskih
organizacij, ki imajo spletne strani in preko njih objavljajo svoje prireditve in dogodke.
1C Banka Koper
2. februar 2006
Koprsko gledališče, portoroški Avditorij, Obalne galerije, Studijska knjižnica, koprski in piranski muzej, arhiv, Pina, študentske organizacije in množica lokalov na spletnih straneh daje vse potrebne podatke, kontakte, programe in možnost nakupov vstopnic. V Izoli pa boste zaman iskali spletno stran Centra za kulturo, šport in prireditve, Javnega sklada za ljubiteljsko dejavnost, Muzeja Parenzana ali katere od galerij. Še knjižnica premore zgolj naslovno stran in celo mladinski center računalništva na Kristanovem trgu ne premore strani, kjer bi normalen uporabnik lahko prebral, kaj se tam dogaja. Niti TIČ nima spletne strani, kot jo imajo vse turistične agencije in hoteli v občini, ali pa volonterji Kluba študentov ali Shoto klub. Stroški za domeno so namreč smešno nizki in si jih privošči vsak mule, če boste v iskalnik vpisali TIC Izola pa vas bodo preusmerjali nekam v Ravne, od tam pa boste prišli na spletno stran občine Izola, kjer boste le izvedeli, da prireditve v Izoli so.
In tako spet postajamo najmanj razvito območje Slovenske Istre, pa čeprav smo že pred pol stoletja, tudi v Izoli, igrali, režirali in gledali Moliera in loneska. In niti nov izolski kulturni dom tega stanja duha ne bo rešil.
Začetek gradnje bi se moral začeti v glavah.
OBALA V MALEM
k nepremičnine ^ I L	immobili
m brezplačna telefonska številka
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
IZOLA ZASTOPALA SL0VENI|0
Na Slovaškem imajo turistični sejem, ki je vsako leto večji in privabi vse več razstavljalcev iz vseh kontinentov	sveta.
Letos jih je bilo rekordno	veliko,
prišli so od povsod, le iz Slovenije jih ni bilo.
Pravzaprav je prišla le Izola in z njo še par krajev s Primorske, pa še to zgolj zato, ker smo njihovo partnersko mesto. Naši turistični vizionarji bodo menda raje odšli v Avstralijo.
AVTO C £ N T E R
Avto C«ntw JM«b. Iioln wwv#.o tl
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTT's NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
DVE CVETKI IZ JAGODJA
Sprehod ob lepem vremenu po novonastajajoči mondeni zazidavi Jagodja mi je nudil pogled na dve veliki nasprotji:
1.	Na eni strani smo dobili, po moji skromni oceni dokaj zelo drage a nepotrebne, stopnice za pešce, invalidske vozičke in otroške vozičke - ki pa jih bo uporabljalo bore malo ljudi. Veliko lepše in varneje je hoditi po lepem novem pločniku (fotografija zgoraj)
2,	Na drugi strani pa imamo popolnoma razrito stezo za pešce, ki je že desetletja v uporabi, saj jo koristijo tako domačini kot turisti. Izvajalec zemeljskih del pri gradnji ene od bodočih hiš nove zazidave, je pred tednom dni pretrgal večjo vodovodno cev in povzročil nagel izliv večje količine vode. Ta je s svojo erozijo popolnoma uničila pešpot, tako daje za varen prehod neuporabna.
[|P*
Računovodja
Komercialist
Poslovni sekretar
Informacije: eva.cervar@gea-college.si • telefon: 05/67 10 257,05/67 10 252
www.gea-college.si
Na poškodbe	te steze	?	^	-v.-JŽtPiS
nastale/	zaradi	1 drugega
gradbišča,	sem	septembra
opozoril	tudi	Občinsko
inšpekcijo	- pa brez učinka,	^	?V '
'
Izgleda, da se morajo prej
da se £
v Sfc
zgoditi hujše nesreče, zganejo pristojne službe.
i up
'J
o---j i-----j—	------- ' t,	■	>
tem primeru sem prepričan,^-,	4-.:
da	bi moral povzročitelj*,.	>*%,,
poplave	pešpot	popraviti
oziroma	naročiti popravilo
drugemu izvajalcu. (Anton Horvat)
ALI VLADA NOČE MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA NA OBALI ?
Slovenija je v skladu z Lizbonsko strategijo v svojih razvojnih dokumentih izrecno zapisala, da vidi svojo prihodnost predvsem v razvoju visokih tehnologij. Edina pot v svet visokih tehnologij pa vodi skozi okrepljeno visokošolsko izobraževanje na področju naravoslovja in inženirstva oziroma tehnike. Takšno pot vidimo začrtano tudi v strateških dokumentih Vlade RS.
Univerza na Primorskem je v svoji razvojni strategiji prav tako zapisala krepitev področij naravoslovja in tehnologije ob vsesplošnem konsenzu Senata UP in tudi Sveta zaupnikov UP, katerega člani so najvidnejša podjetja Primorske in tudi širše Slovenije.
Univerza na Primorskem je pripravila prve in edine bolonjske programe na področju naravoslovja in tehnike v Sloveniji, ki jih je tudi potrdil, se pravi akreditiral, Svet za visoko šolstvo RS in hkrati tudi potrdil začasno razširitev dejavnosti UP Pedagoški fakulteti Koper (do ustanovitve nove -fakultete za področje naravoslovja, matematike in tehnike), da bi lahko že izvajala akreditirane programe v šolskem letu 2006/07. Govorimo o programih Matematika ter Računalništvo in informatika in govorimo o mesecu decembru 2005. Istočasno je Vlada RS dala tudi predhodno soglasje na razpis v oba študijska programa.
Hkrati je MVZT vložilo v vladni postopek spremembo odloka o ustanovitvi UP, ki bi v resnici udejanil potrjeno razširjeno dejavnost UP Pedagoške fakultete Koper. Na usklajevalni medresorski seji 3. januarja 2006 je razširitev dobila tudi pozitivno mnenje. Žal pa je na naslednji seji vlade razširitev dejavnosti bila umaknjena z dnevnega reda, kljub temu da so se zaradi tega UP morda zaprla vrata za razpis dodiplomskih študijskih programov v študijskem letu 2006/07.
Ob vsem povedanem smo bili na UP začudeni ob objavi novice z včerajšnje seje Vlade RS, saj verjamemo, da sta nova programa ključni korak na poti izpolnjevanja dolgoročne strategije ne samo razvoja Republike Slovenije na področju novih tehnologij kot take, ampak tudi regionalno uravnoteženega razvoja naše domovine.
Na UP imamo žc prisotno področje naravoslovja in tehnologije, ki ga razvija Primorski inštitut za naravoslovje in tehnologijo ter zatorej na ravni Univerze ne gre za nikakršno razširjanje področja dejavnosti, ker le-to že obstaja. Morda je to pravi trenutek, da se le odmaknemo od starega koncepta konfederirane univerze k sodobni integrirani univerzi, kot to začrtuje tudi bolonjska strategija in razvija UP. Saj, ne nazadnje, študijske programe razpisuje univerza in prav tako UP razpisuje nova dodiplomska študijska programa Matematika ter Računalništvo in informatika.
Zato na UP verjamemo, da še vedno obstaja možnost, da se oba dodiplomska programa razpišeta že v študijskem letu 2006/07, in smo
prepričani, da bomo tako UP kot Vlada RS naredili vse, da se bi programa res razpisala. Še posebej, ker za to obstajajo tako strokovni temelji (sklep Sveta za visoko šolstvo), kot politična volja (izrecno zavzemanje za programe tako predsednika Vlade RS g. Janeza Janše kot tudi resornega ministra dr. Janeza Zupana).
Ne nazadnje, na UP so v zadnji fazi priprave tudi magistrski in doktorski programi iz teh področij, ki so bili prav tako zasnovani ob zgledovanju po najsodobnejših programih v svetu tako v Severni Ameriki kot v Evropi. Področje se očitno na UP pospešeno in kakovostno razvija in bila bi res škoda, da se ga omeji zaradi takšnih birokratskih ovir.
Dr. Andrej Brodnik, prorektor za študijske zadeve UP Prof. dr. Dragan Marušič, predstojnik Oddelka za matematiko in računalništvo
28. seja OS
NADZORNI ODBOR IZ VIHARIA V BONACO
V četrtek 9. februarja se bodo občinski svetniki sestali na 28. redni seji in že v uvodu poslušali poročilo Nadzornega odbora, ki si je lani dal kar veliko dela s pregledovanjem finančnega poslovanja nekaterih neposrednih porabnikov proračunskih sredstev.
Čeprav se je nekajkrat zdelo, da Nadzorni odbor dobro stiska in natačno pregleduje nekatere od porabnikov denarja iz proračuna se na koncu ni izcimilo prav veliko in poročilo v glavnem govori o tem kaj so v tem letu delali, zato ne gre dvomiti v to, da bodo svetniki poročilo sprejeli.
Iz dokaj obsežnega gradiva pa vendarle povzemamo izvlečke iz zaključnih poročil po pregledu Komunale v zvezi s projektom Svetilnik in Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine v zvezi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka za parkirne površinev poslovnem objektu LCI in Avto Jereb.
JE 60 MILIJONOV ODŠKODNINE PREVEČ?
V zvezi s postavitvijo objekta in izgradnjo poti na Svetilniku je delovna skupina Nadzornega odbora v sestavi Jožica Radujko, Slobodan Dražič in Aleksander Frantar ugotovila:
1.	da je javno podjetje Komunala Izola dobilo zavrnjeni obe pritožbi (za poti in plažni objekt na svetilniku). Komunala se je pritožila na odločbi upravne enote Izola, ki ji je naložila plačilo nadomestila (kazni) za degradacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje tako obeh poti kot plažnega objekta. Skupna kazen po obeh odločbah je 762.120 sit, ki pa jo Komunala ni poravnala ker je vložila tožbi;
2.	da je Komunala vložila tožbi na Upravno sodišče s katerima izpodbija obe zgoraj navedeni odločbi. Tako tečejo ta trenutek štiri pravde pred upravnim sodiščem RS zaradi spornih posegov na svetilniku;
3.	da je do sedaj znana in ocenjena škoda na osnovi obračunov Komunale iz decembra 2004, 19 milijonov tolarjev, povečana za stroške rušenja nekaj več koti milijona tolarjev in odmerjeno kazen v višini 762.120 sit Odškodninski zahtevki najemnikov pa so naslednji: Salija Adnan -14 mio sit in Marie Reni - 44,6 mio sit.
Oba najemnika sta napotena na pravdo, to je izterjavo preko sodišča, saj je nadzorni odbor kot tudi uprava podjetja oba zahtevka ocenila kot neutemeljena.
4.	Najemni pogodbi v notarskem zapisu sta po mnenju delovne skupine vprašljivi saj vsebujeta nekaj določil in nejasnosti v zvezi z dograditvijo objekta in zaračunavanjem najemnine ter da po navedenih najemnih pogodbah ni bila zaračunana nikakršna najemnina za leto 2004, zato ni obveznosti za vračanje eventualnih avansov najemnikov, kot je bilo zapisano v nekaterih sredstvih obveščanja.
Nadzorni odbor je še ugotovil, da sta Občina in Komunala sklenili aneks k pogodbi o prenosu v upravljanje območja svetilnik in z njim začasno zamrznili izvajanje pogodbe do konca lanskega leta. Trenutno so v pripravi idejne zasnove, ki bodo dane drugo leto v javno obravnavo.
V dokončnem poročilo o opravljenem nadzoru na Uradu za okolje, prostor, gospodarstvo in mepremičnine občine Izola glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za parkirne površine v poslovnem objektu LCI d.o.o. in AVTO JEREB d.o.o. IZOLA je skupina v sestavi: Jožica Radujko, Slobodan Dražič in Tomislav Lotrič ugotovila:
- da je Občinski svet občine Izola leta 1998 sprejel sklep, da se oprosti plačila komunalnega prispevka v višini 80% izračunane obveznosti za parkirne površine v poslovnem objektu investitorjev LCI in Avto Jereb pod pogojem, da so te površine zmeraj brezplačno dostopne vsem uporabnikom in da so kot take vidno označene. Občinski svet je s sklepom pooblastil Županjo Občine Izola, da sklene pogodbo z investitorjema, v kateri določi način zavarovanja njihove obveznosti do Občine Izola. Celotna vrednost takratne skupne obveznosti je znašala približno 8 milijonov tolarjev, investitorja pa sta plačala 20%, kar je znašalo približno 1,6 milijona tolarjev. Skupina je pe ugotovila, da pogodba z investitorjema, s katero bi se zavarovala eventualna njihova obveznost do Občine Izola, ni bila sklenjena vse do danes. Parkirne površine niso bile dostopne brezplačno in kot take vidno označene, kar je razvidno iz dopisa občinske inšpekcije, dopisa nadzornega odbora iz leta 2000, izjav posameznikov in zapisov medijev. Zato NO ugotavlja, da sklep občinskega sveta v večjem delu ni bil realiziran.
Občina je leta 2002 sprejela Odlok o komunalnem prispevku, ki med drugim določa tudi oprostitev plačila komunalnega prispevka za prispevno površino garažnega prostora. V primeru kasnejše spremembe namembnosti garažnega prostora je komunalni prispevek treba plačati. To določilo velja tudi »za nazaj«. Odlok omogoča oprostitev plačila prispevka za nazaj vsem investitorjem, ki so bili v času pred uveljavitvijo tega odloka oproščeni plačila dela komunalnega prispevka za delež, namenjen graditvi vkopanih garaž.
Na koncu Nadzorni odbor ugotavlja, da občinska inšpekcija skupaj z Uradom za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola nista vodila pravilno vseh postopkov v zvezi z delno oprostitvijo komunalnega prispevka, da ni sklenjene pogodbe z investitorjema, v kateri se določi način zavarovanja obveznosti investitorjev do Občine Izola kar pomeni, da sklep občinskega sveta ni realiziran. Nadzorni odbor tudi ugotavlja, da je treba preveriti izvajanje Odloka o komunalnem prispevku v celoti, tako pri investitorjih, ki so bili oproščeni plačila kot tudi pri tistih, ki jim je bila vloga zavrnjena.
a
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 ^
OBALA V MALEM
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
nepremičnine
080 18 33 immobili
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
___________________________________________________________________J
v v
v v v
Parkiranje v mestu
IMAMO NOVO PARKIRIŠČE. PARKIRNA HIŠA SE ČAKA
Parkiranje je izolski problem in tako bo vse dokler ne bomo dobili parkirne hiše v središču mesta, kjer je lokacija na Lonki vse bolj aktualna, in druge parkirne hiše na robu mesta. Do takrat pa si pomagamo z gradnjo oziroma urejanjem novih parkirnih prostorov na obrobju mesta. Nov del parkirišča pri Ladjedelnici bo omogočil dodatno parkiranje kakšnih 170 avtomobilov, parkirišče bo osvetljeno in varnejše, kljub temu pa za stanovalce zahodnega dela starega mesta vendarle nekoliko oddaljeno.
Odgovorni za to področje pa razmišljajo tudi o nekaterih ukrepih na obstoječih parkiriščih. Na Velikem trgu bi radi predvsem rešili problem vzvratnega parkiranja pred gostinskimi lokali, saj v teh primerih avtomobili dobesedno zakadijo goste lokalov. Med rešitvami je tudi ideja, da bi parkirna mesta ob marketu, pred inšpekcijo in Ribičem zarisali poševno, tako da vzvratno parkiranje ne bi bilo mogoče. Nekaj mest bi s tem morda res izgubili a bi bilo speljevanje
varnejše, pred lokali pa J manj izpušnih plinov. "(Lastnik Marinčka pa 15 razmišlja, da bi nekaj


parkirnih mest odkupil in tako svojim gostom omogočil prijetnejšo uporabo terase, seveda pa tudi njemu ni do tega, da bi zmanjševal že tako skromno število !i parkirnih mest v tem j delu starega mesta.
Obetajo se tudi nekatere spremembe na parkirišču za pošto, kjer bo v bodoče prehod med pošto in igralnico. Najverjetneje bodo tam parkirišče razširili na dele vrtov, vendar se želijo o tem najprej pogovoriti s krajani. (D.M.)
VPIS V 1. RAZRED
OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007
ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER UANNO SCOLASTICO 2006/2007
Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1.2000 do 31.12.2000, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu:
Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2000 al 31/12/2000 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue:
V
RAZPIS EKOLOŠKEGA SKLADA
V Uradnem listu Republike Slovenije je bil 27. januarja objavljen javni razpis Ekološkega sklada Republike Slovenije za kreditiranje okoljskih naložb občanov in sicer za celo vrsto namenov, vsi pa so povezani z ekološkim in energetskim varčevanjem posameznikov v lokalni skupnosti. Na voljo je blizu 2 milijardi tolarjev (1,85 milijarde SIT), obrestna mera je 3,2%, odplačilna doba pa lahko znaša največ 10 let. Kredit se lahko odobri v višini največ 90% priznanih stroškov naložbe oziroma največ 5 milijonov SIT.
In za kakšne namene lahko zaprosite Ekološki sklad Republike Slovenije? Za vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, za rabo obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, izraba sončne, vetrne energije, biomase...),zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov: (stavbno pohištvo, izolacija), gradnjo ali obsežnejša rekonstrukcija stanovanjskih objektov, pri katerih bo specifična poraba toplote za ogrevanje nižja od 45 kWh/m2 leto (gradnja, vgradnja zunanjega stavbnega pohištva, sten izolacije...), nakup energetsko učinkovitih naprav: - nakup velikih gospodinjskih aparatov (štedilniki, pečice, hladilniki in zamrzovalniki ali njihove kombinacije, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter klimatske naprave), ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A ali višje, v skupni vrednosti najmanj 500.000 SIT; nakup okolju prijaznih vozil - nakup osebnih avtomobilov in motornih koles/koles z motorjem na električni ali hibridni pogon; odvajanje in čiščenje odpadnih voda (priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne
odpadne vode,..), nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo
nevarne snovi, učinkovito raba vodnih virov (namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice, naprave za mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode) ter oskrbo s pitno vodo kjer javna oskrba ni predvidena (MOK)
OŠ LIVADE	PON/LUN TOR/MAR	6.2.2006 7.2.2006	10.00-17.00 8.00-12.00
OŠ VOJKE	PON/LUN	6.2.2006	10.00 -17.00
ŠMUC	TOR/MAR	7.2.2006	8.00-12.00
SE DANTE ALIGHIERI	PON/LUN	6.2.2006	10.00-13.00 16.00 -17.00
Za vpis zunaj šolskega okoliša starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu in vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.
V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo otroci iz obeh okolišev.
Per iserivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devono iserivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo.
Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iseritti i bambini provenienti da entrambi i distretti.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Per informazioni aggiuntive potete chiamare:
OŠ LIVADE: 6625-566 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-157 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-244
r	^
NOVO v Reviti
Tehtnica za dojenčke
Posebej izdelana tehtnica za tehtanje dojenčkov: varno in enostavno, stalno na tekočem o stanju vašega otroka.
natančnost 50 g, nosilnost 20 kg UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
Turistična ignoranca	v
SLOVENSKEGA TURIZMA NE ZANIMAJO SLOVAŠKI TURISTI
S Slovaške, natančneje z mednarodnega turističnega sejma ITF SLOVAKIATOUR, se je v začetku tedna vrnil direktor gospodarsko interesnega združenja za turizem Alojz Pečan, ki je na tem sejmu zastopal Izolo, na nek način pa kar celo Slovenijo. Slovenska turistična organizacija se namreč ni odločila za sodelovanje na tem sejmu, udeležba Izole in še nekaterih manjših ponudnikov s Primorske pa je prejkoslej rezultat sodelovanja partnerskih mest Izole in Pezinok.
Na Slovenski turistični organizaciji so verjetno ocenili, da ta sejem ni na ravni Berlinskega ali Dunajskega, vendar se je pokazalo, da se pomen tega sejma, za razliko od nekaterih zahodnoevropskih, ki stagnirajo, veča, saj so letos sejem postavili na rekordnih 8,350 kvadratnih metrih površin, sodelovalo je kar 485 razstavljalcev iz 26-tih držav. Prisotne so bile: Bolgaria, Ciper, Češka, Kitajska, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Indija, Indonezija, Izrael, Madžarska, Meksiko, Nemčija, Poljska, Avstria, Romunija, Slovaška, Španija, Švica, Italija, Tajland, Tunis, Turčija in Velika Britanija. Le Slovenije ni bilo, če seveda odštejemo prisotnost Izole, Kopra in Posočja, ki pa so se vsi skupaj stiskali na slabem metru površina, ki jim jo je odstopilo partnersko mesto Pezinok.
Glede na to, da si je sejem ogledalo okrog 25.000 obiskovalcev, ki niso le firbce pasli ampak so izbirali kraj letošnjega dopustovanja, bi lahko rekli, da je Slovenija zamudila priložnost za poceni, vendar učinkovito promocijo. V primerjavi z načrtovano promocijo v Avstraliji bi bila udeležba na sejmu v Bratislavi zares mačji kašelj. Sicer pa je lani pri nas gostovalo nekaj več kot 9 tisoč Slovakov, Avstralcev, med katerimi pa je bila velika večina
naših rojakov, pa je bilo blizu 14.000. Hrvati, ki so se sejma udeležili z množico, v slovaščino prevedenega propagandnega gradiva, z bogatim glasbenim programom in predvsem na zelo organiziran način, že vedo, zakaj so bili tam. (D.M.)
BOMO KMALU VSI IZOLANI PRIKLJUČENI?
Prejšnji teden je internet zasvojence razveselila vest, da je podjetje Gratel, ki se ukvarja z gradbeništvom, inženiringom in telekomunikacijo, začelo z gradnjo najsodobnejšega telekomunikacijskega omrežja. Vse objekte, v katerih delujejo javni zavodi oziroma društva in so v lasti Mestne občine Koper, bodo na novo omrežje lahko priključili brezplačno, poleg tega pa bo občina optično vlakno lahko uporabljala tudi za potrebe nadzora prometa.
Po besedah Gratela bodo lahko zainteresirani novo omrežje uporabljali po ugodnih cenah, omrežje pa bo omogočalo najhitrejši možni prenos neomejene količine podatkov prek interneta, gledanje domačih in tujih televizijskih programov prek spleta ali spremljanje programov na več televizijskih sprejemnikih sočasno, govorno in video telefonijo prek spleta,...
Glede na to, da izolska občina še vedno ni v celoti pokrita niti s televizijskim kabelskim sistemom smo želeli izvedeti ali se takšna sodobna komunikacija obeta tudi naši občini, vendar odgovora še nismo dobili. Zato pa se je naš spletni guru pozanimal za kakšno ponudbo sploh gre in izbrskal še nekaj informacij.
Podjetje Gratel je do leta 2002 gradilo telekomunikacijsko omrežje za Telekom, pozneje pa so se odločili za lastne projekte. Z Mestno občino Ljubljana (MOL) so že lani podpisali pogodbo za postavitev telekomunikacijskega omrežja, najbolj aktivni pa so v Kranju, kjer predvidevajo, da bodo lahko začeli tržiti storitve julija ali septembra 2006. Storitve po omrežju gratel naj bi ponujal telekomunikacijski operater T-2. Matevž Turk, direktor podjetja T-2, sicer ni hotel niti potrditi niti zanikati teh neuradnih informacij.
Če naj bi se to res zgodilo bo Gratel (v navezi s T2 ?) postal resen konkurent SlOL-u in drugim ponudnikom internetnih storitev, saj tehnologija njihovega omrežja (optika -100Mb, 1Gb) dopušča zelo visoke prenose, ki so temelj širokopasovnih povezav v splet (internet, IP-telefonija, digitalna televizija).
Da je nekaj na teh govoricah resničnega daje slutiti tudi dejstvo, da je bila tema o podjetju Gratel umaknjena iz Siolovega foruma... (magic)

ram
PEZINOK A PARTNERSKE HKm MOSONMftGVABdVAR JlOlfl JMSItl
HIŠ
BRALO SPRAŠUJEJO ODGOVORNI ODGOVARJAJO
Prejšnji teden je naša bralka vprašala kdo skrbi za drevesa v Izoli in na koga naj se obrnejo ko imajo občutek, da drevo že ogroža njihovo hišo oziroma mimoidoče. Odgovor je posredoval Danilo Markočič, ki je v občini zadolžen za stike z javnostmi.
Za popolnejši odgovor v zvezi s stanjem okrasnega in parkovnega drevja v Izoli smo zaprosili odgovorne v Javnem podjetju komunala Izola, ki bodo odgovor pripravili za naslednjo izdajo časopisa.Splošno znano pa je dejstvo, da se v okviru vzdrževanja opravlja preglede parkovnega fonda. Ob tem se tudi izvede potrebne zimske ali zelene rezi z odstranjevanjem posušenih in poškodovanih vej. Drevored platan v Cankarjevem drevoredu pa je bil že urejen z močnejšo rezjo, tako, da so bile ogrodne veje močno skrajšane.
Celoten odgovor na postavljeno vprašanje pa bomo posredovali v uredništvo takoj, ko ga bomo prejeli iz JP komunala Izola.
Danilo Markočič
Dodajmo še, da smo od objave vprašanja v prejšnji številki prejeli še nekaj pripomb občanov v zvezi z urejanjem dreves v mestu, posebej ogorčeni pa so bili stanovalci bloka v ulici IX. korpusa, ki so pred dolgimi leti sami posadili in ves čas skrbeli za lepe jelke ob blokih, zdaj pa so jih delavci Komunale enostavno obglavili, saj so jim odrezali vrhove. Zanima jih, kdo sprejema takšne odločitve. Verjamemo, da bo odgovor JP Komunala zadovoljil tudi njih.
Naš bralec pa je naslednje vprašanje naslovil Rižanskemu vodovodu.
V Primorskih novicah št. 279 z dne 2. decembra 2005 je bil objavljen intervju z g. Leopoldom Gorjupom, v katerem je navedel, da so vrtalna dela končana in da so v globini naleteli na izjemno bogat vodni vir 15 do 18 1 /s, kar omogoča izvedbo planiranih del. Poleg tega je navedeno, da je v globini 100 m in 200 m tudi sladka voda . Navedeno je, da so našli še pet možnih vrtin.
Glede na to, da se Rižanski vodovod še vedno bori za vodne vire, ki bi omogočili nemoteno oskrbo obale me zanima, ali so prisluhnili tem podatkom in ali jih bodo izkoristili? Verjetno možnosti ni zanemariti posebej, ker se dosedaj nihče ni odločil iskati vodo na ta način. Imamo vse mogoče variante z zajezitvami (zadnja v Brkinih). Ali nam ti izsledki nudijo tudi drugačno možnost?
Za vsak slučaj bomo vprašanje poslali odgovornemu za stike z javnostmi tudi po elektronski pošti in pričakujemo odgovor vsaj do srede 15. 2. 2006 dopoldne, tako da jih bomo lahko objavili že v naslednjem Mandraču, skupaj z novim vprašanjem.
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
Mesec kulture
NEKATERI BEREIO TUDI ZA DRUGE
Kot uvod	v mesec kulture so v	izolski knjižnici včeraj
predstavili program februarskih kulturnih dogodkov. Na pobudo izolske Občine so ob tej priložnosti podelili tudi nagrado za najbolj vestne izolske bralce, o načrtih, oziroma novih pridobitvah izolske	kulturne	infrastrukture	pa je v
uvodni besedi govorila županja Breda Pečan.
Beseda je	tekla o novem	kulturnem	domu, ki po	županjinih
besedah v Izoli nima enake vloge kot v večini večjih krajev, saj naj ne bi bil namenjen le ponudbi predstav in dogodkov, ampak naj bi bil	v mešani rabi	kulturnih	dogodkov in	dejavnostih
kulturnih društev.
Bliža se tudi čas, ko bo Mestna knjižnica Izola v sedanji stavbi prišla do nekaj novih prostorov, saj namerava občina letos odkupiti zgradbo v območju vrtca v ulici oktobrske revolucije. V
letu 2007 naj bi tako potekal prvi del selitve preostalih štirih oddelkov vrtca v Livadah, v letu 2008 pa naj bi dokončno adaptirali prostore v Livadah in jih namenili uporabi knjižnice.
Marina Hrs, direktorica mestne knjižnice je ob predstavitvi študijskega krožka »Beremo s starši« pohvalila pobudo občine, da nagradi najboljše bralce v preteklem letu, saj se na takšen način knjižnica lahko zahvali tistim, ki jih najbolj redno obiskujejo in veliko preberejo.
Letos so se odločili za tri kategorije; med bralci do 18 let je nagrado prejel osnovnošolec Mihael Solar, med odraslimi bralci je najbolj vneta bralka Vera Poropat, najbolj »bralna« izolska družina pa je družina Škrinjar.
Avtorji zgibanke Mesec kulture 2006, Center za kulturo in šport so na kratko predstavili program 'kulturnih prireditev, posebej pa opozorili na okroglo mizo »Kultura v lokalni skupnosti«, ki bo 6. februarja v Hotelu Marina, opomnili pa so tudi na srečanje gledaliških skupin ki bo na programu 17. in 18. februarja. (Magic)
Prejeli smo	v
KULTURNO MLADINSKI PRORAČUNSKI HOTEL
Ogledal sem si razstavo projektov predvidenega Mladinskega centra v Izoli. Projektanti so se potrudili, občina plačala cca Smilj. Sit, načrtuje se naprej. Pomisleke imam, če do gradnje pride, na hrupnost, predvsem na terasi (kino in podobne hrupne zabave) ker je v neposredni bližini stanovanjsko naselje.
Imam pa svoje pogled na gradnjo Mladinskega hotela. Ne poznam mladinca Skoka (Aleksij Skok, predsednik Mladinskega sveta Izola op. ur.), po dragih publikacijah in strankarski aktivnosti pa ga primerjam z nekaterimi povojnimi aktivisti, ki so za družbeni denar hodili po svetu in ustvarjali sindikalne in druge vezi. Izola že nekaj let organizira razne prireditve za mladino, seveda na stroške proračuna (občanov), ne vem pa kakšne koristi imajo od tega naši občani. Zato se bojim, da bo mladinski hotel še ena negospodarna investicija. Že samo obratovanje (brez investicije) bo za občino dodatno breme, kar je omenjeni predstavnik mladih že napovedal ob otvoritvi razstave elaboratov (vir PN). Izolska mladina, po mojem mnenju, potrebuje prostore za svojo dejavnost, pa ne megalomanski objekt, ampak skromnejše prostore, kjer bi svobodno delovala po različnih dejavnostih. Spomnim naj, da smo tudi ob otvoritvi Gaviolija in KT1 dejali kako bodo ti objekti dobro služili naši mladini, zdaj pa vemo, kako je stem.
Za primer lahko povem, kako v skoraj nemogočih pogojih v Shoto klubu pod Belvederjem mladina koristno izrabljajo prosti čas in ustvarjajo, zato sem prepričan, da bi dodatni prostori za
mlade,


j*.
>-i%L
v sklopu nastajajočega HHPv. kulturnega doma, zadoščali.
Glede hotela za mlade, takoimenovanega "hostela" ali "jouth / *	'	\
hostela" pa mislim, da v Izoli še ni ti potreben, čeprav ga v občinskih načrtih nenehno obljubljajo. Nova univerza bo gotovo nujno potrebovala študentski dom, saj že sedaj študenti stanujejo	„
[j po dragih privatnih sobah in tak študentski dom bi se v Sij času počitnic lahko uporabil za nastanitev mladih turistov.
MM Za našo mladino bomo naredili veliko več, če jim I | bomo dali nekakšno vizijo j boljših časov, več možnosti za zaposlitev, najem ali nakup I stanovanja in srečnega j življenja nasploh.
To pa bomo dosegli z gospodarskim razvojem, gradnjo stanovanj in predvsem z gospodarnim trošenjem denarja. Denar za investicije dobiva občina pretežno od prodaje stavbnih zemljišč, čeprav je teh vse manj, ker so jih poceni dobila gradbena podjetja, ki tu gradijo zgradbe z apartmaji. Te Pl68P»tisw*aW zasedajo lastniki od drugje, občina pa nima od njih niti davka (saj so v veliki meri le fiktivni stanovalci). Najdragocenejša zemljišča gredo v ta namen, namesto, da bi zasebni, ne proračunski kapital, ob morju gradil hoteli in druge turistične kapacitete, ki bi zaposlovale tudi Izolane. Stanovanja in industrija ter obrt pa lahko gredo v zaledje mesta.
V	regiji imamo najvišjo stopnjo nezaposlenosti, nataliteta pada, zato imam vse te pomisleke o upravičenosti gradnje mladinskega centra s hotelom.
V	kolikor so moja stališča napačna oziroma nisem dovolj seznanjen z vsebino projekta, prosim poznavalce, da me javno dopolnijo.
Anton Horvat
Mesec kulture
PRIREDITVE PRVEGA IN DRUGEGA REDA
Izola premore lepo število prireditev, ne le ob mesecu kulture ampak tudi druge dni v letu, vendar tega ne zvejo vsi, še Izolani ne. Ni skrivnost, da nekateri prireditelji enostavno ne smejo na občinske biltene prireditev v času turistične sezone, zdaj pa se celo dogaja, da se eni organizatorji pojavljajo	na enih,	drugi	pa	na drugih seznamih	prireditev in tako
imamo v uredništvu oba seznama prireditev v mesecu februarju.
Po uradnem seznamu, ki ga je naročila Občina Izola, se februarske kulturne prireditve	dogajajo zgolj v	organizaciji Centra za	kulturo, šport in
prireditve,	Javnega	sklada	za	ljubiteljsko kulturno	dejavnost, Galerije
Insula in	Skupnosti	Italijanov	(glej desno), na spisku prireditev, ki ga
medijem dostavlja TIC pa so tudi prireditve, ki jih organizirajo bolj ali manj neproračunski organizatorji, kot so Klub študentov, Shoto klub, KT1, Eho klub in Gavioli.
Kdo ve, morda pa na ta način priznavamo, da imamo organizatorje prvega in drugega reda, če pa to pomeni, da imamo tako razvrščene tudi obiskovalce prireditev pa stvar postaja kar malo zaskrbljujoča. Kakorkoli že, tisti ki ste prepričani, da je kultura le v gledališču, kinu, galeriji ali knjižnici uporabite uradni seznam prireditev. Če pa mislite, da je kultura lahko tudi drugačna in predvsem drugje pa si pomagajte tudi s spodnjim seznamom. Na obeh so prireditve do 16. februarja, nadaljevanje pa sledi čez 14 dni.
Petek, 3.02.06 Ob 21.00 - KIŠD pod stadionom v Izoli
Koncert: ELECTRIC JAZZ TRI0(smooth jazz)
Zasedba: Tomi Purič (bobni, Slo), Klemen Kotar (saksofon, Slo), Giovanni Toffoloni (bass, Ita) in Fabio Valdemarin (klaviature, Ita). Predstavitev nove zgoščenke!
Sobota, 4.02.06 ob 21.00 - Shoto klub pod Belvederjem Koncert: ZEUS FABER (Cro) Metal
Sobota, 4.02.06 ob 18.00 - KIŠD pod stadionom v Izoli Potopisno predavanje O JUŽNI AMERIKI Študentka defektologije v Ljubljani, Živa Ketiš, bo predstavila njeno potovanje po južni Ameriki, natančneje Peru in Čile, ki gaje opravila v zgodnji jeseni. Poskrbljeno bo za pijačo in vzdušje. Vstop prost!
Torek, 7.02.06 ob 19.00 - Kulturni dom Izola SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 0'Balca - koncert vstopnine ni!
Četretk, 9.02.06 ob 19.00 - Kulturni dom Izola Večer novogrške književnosti. Glasbenica in prevajalka Klarisa Jovanovič bo predstavila knjige, odlomke prebrala igralka Sonja Polanc. Vstopnine ni!
Sobota, 11.02.06 ob 21.00- Shoto klub pod Belvedeijem Koncert: FATHER (Cro),
FIFTH SEASON (Slo) Metal
Sobota, 11.02.06 ob 22.00 - Ambasada Gavioli Izola Slovenski house seje v preteklih letih opazno razvil, tako v smislu ustvarjanja kot poustvarjanja. Prikazu in dokazu glasbenega napredka in inovacij je namenjen Winter House Convention, ki postaja slovenska klubska tradicija. Vstopnina: Do polnoči: 3.000 sit, Po
polnoči: 4.000 sit. Vstopnine so brez flyerja za 500sit dražje.
Sobot, 11.02.06 in Nedelja; 12.02.06 - Park Pietro Coppo in prostori skupine »Zvezdice«
Čez dan Sejem pustnih mask in izdelkov.
Organizacija; Društvo prijateljev mladine
Petek, 17.02.06 ob 20.00 - Kulturni dom Izola »KOMEDIJA« komedija gledališča STEPS Izola.Vstopnina: l.500sit.
Petek, 17.02.06 ob 21.00 - Shoto klub pod Belvederjem
Koncert: KIMONO (Islandija) Experimental indic
Sobota, 18.02.06 ob 17.00- Kulturni dom Izola »BIM&BUM« predstava za otroke gledališča STEPS Izola Vstopnina: 800sit.
Sobota, 18.02.06 ob 21.00 - Shoto klub pod Belvederjem Koncert: MAKAKO JUMP (Ita) Ska
ZAKKAMAN & THE REVOLUTIONARV TRIBE OF LIONS(Ita) Reggae
mesec kulture 2006
Ml URATOMI*	NASLOV DOGODKA	NOSTUC.' - 7	
20.januar- GilerijaInsuk	AIred de Locatelb (slike)	Galerija Insula Izola
15. februar	osebna razstava soriškega avtorja	
Sreda , ob 10.00	Novinarska bnferenca	Mesina knjižnica Izola,
1, (ebruar Mesina ImjUnia	(podelitev najrad naj bralcem)	Občina Izola
ob m	Spela Pabor • ura pravljic: 0l$ica in mavrica,	Mesina knjižnica Izola
Mesina kjibia	pravljica iz Benečije	
1.-28. Galeri/aMSode!}'	Razstava del Mara	Caleri/aAriSocietv
februar		
g H 1 »-ra	Razstava del udeležencev tečaja slikanja	/SKD, 01 Izola
februar od 1100 do 19.00 uie)		
Sončna dvorana		
Četrlek ob 19.00	Drajica Micki: Akti.	CK^P Izola
2. februar Galerija Aljja	otvoritev razstave	
Petek ob 20.00	Zafrkon-satirični kabaret,	OT Izola
3, februar klimi Dom	igrata Boris Kobal in Sergej Verč	
Ponedeljek ob 10.00	Pika nogavička v čarovniški šoli,	CKSP Izola
6. februar klimi Dom	predstava za Vrtec Izola	
ob 1100	Okrogla miza:	Občina Izola
Hotel Marina	»Kultura v lokalni skupnosti«	
Torek ob 1100	Spela Pabor • ura pravljic Rdeča kapica malo drugače •	Mesina knjižnica Izola
?. februar Mesina knjižnica	s slamnikom, z rolkami, s pobarvanko v košarici,...	
ob M)	Hvala, Dario! • spominska slovesnost ob 1. obletnici	Skupnosl Italijanov
Palača Mamioli	smrti Daria Scbera. Njegovo življenje bodo predstavile	•Dante Alighieri'
ob 19.00	kulturne skupine; sledila bo otvoritev fotografske razstave v njegov spomin. Osrednja proslava ob Slovenskem kulturnem	CI$P Izola,
klimi Dom	prazniku	Občina Izola
Četrtek ob 19.00	Večer novogrške književnosti s Klariso jovanovii, ki bo	CtiPlzola
9. februar Murni Dom	predstavila knjigo Maniker in Nevarna kuhinja	
Petek ob 16.00	Marina Kurtin: »Srce je bogastvo, ki se daruje«;	Mesina krjižnia Izola
10. februar Mesina knjižnica	brezplačna delavnica kaligrafije za odrasle, uvod v osnove	
ob 18.00	kaligrafije, pisava unciala, pisanje voščilnice Literarni večer z Liviano Poropat, otvoritev razstave	Samoupravna italijansb
Palača Manzioli	originalnih ilustracij b knjigi »Queicino mac e gli altri«	narodna skupnost Izola
Sobota ob 20.00	založbe Rai ERI. Razstavljena bodo tudi druga avtončina dela. Sledila bo podelitev nagrad VIL literarnega in likovnega natečaja 2005. »Porte chiuse«; komedija v izvedbi gledališča	Skupnosl Italijanov
11. februar klimi Dom	»Teatrolncontro« iz Trsta.	iPaspualeBesenghideijli
	Režija: Spira dala Porta Mas	(Igfiii
Ponedeljek ob 19.00	Koncert orkestra iz Friuli Venezie Giulie	Skupnosl Italijanov
13. februar Palača Mamioli		•PaspualeBesensbidesli
Torek	ob 16.00	Prodajna razstava: Unicef delavnica društva FAROS	tlgfii« Mestnaknjižnicalzola
14, [ebruar Mesina knjižnica	Lucija.	
ob 11.00	Nives Kaligarič-ura pravljc	Mesina knjižnica Izola
Mesina knjižnica	iz zakladnice slovenskih ljudskih pravljic	
Sreda ob 1100	Špela Pahor-ura pravljic Tončič,	Mesina knjižnica Izola
15. februar Mesina knjižnica	pravljica iz Benečije	
Četrtek ob 19.00	Nataša Benčič ■ Zanimivi izolani: Neva Zajc,	Mestnaknjižnicalzola
16, februar Mestna knjižnica	novinarka, prevajalka, dolgoletna direktorica Primorskega	
ob 19.00	poletnega festivala Matija Milkovič Biloslav (ambient) umetniški projekt	Galerija Insula
Galerija Insula	»angažirane umetnostii mladega avtorja	
Ob kulturnem prazniku
KAKO JE FRANJO SORNIK ODŠEL IZ IZOLE
Vse se je začelo z vprašanjem, kaj se je zgodilo z grobom Franja Somika, človeka, ki so ga vsi v Izoli poistovetili z gledališčem, knjižnico, godbo na pihala, skratka s kulturo. Novinarju, ki je svojo mladost preživel v drugem kraju takšno vprašanje najprej ne pomeni prav veliko, potem pa ob misli, da smo pred kulturnim praznikom vendarle vpraša, kam je iz Izole odšel Franjo Somik. In se začenjajo vprašanja. Najprej o tem, kdo je sploh bil ta mož zanimivega imena, ki ga poznajo vsi Izolani, starejši od petdeset let.
Verjetno imajo v izolskem Kulturnem domu shranjenih bistveno več podatkov kot sem jih dobil sam, a vendarle:
Franjo Somik je s soprogo prišel v Izolo v začetku petdesetih let, najverjetneje zato, da bi pomagal k kulturni rasti tega okolja. Takrat so namreč prihajali v te kraje ljudje s posebnimi nalogami, saj je vendarle šlo za območje, ki je bilo po vojni kadrovsko zelo osiromašeno. Sogovorniki se ga spominjajo kot astmatičnega možakarja nekoliko grbastega videza, ki pa je imel v sebi toliko energije, da je premaknil kolesje kulturnega življenja Izole, ki se je po vojni dokaj ustavilo.
Že pred njim je sicer Viljem Tomšič zbral prvo amatersko	gledališko
skupino in z njo postavil Klopčičevo Mati, potem pa je moral v Celjsko gledališče in delo je prevzel Somik. Ivana Krnel, ena od igralk, ki so to dejansko postale med pripravami na Miklovo Zalo pove, da je imčl toliko energije, da enostavno niso imeli časa za : utrujenost. Vaje so bile skoraj vsak dan, v igro pa je-vključil skoraj 80 ljudi. Poleg igralcev še zbor in mali orkester. Dvorana je bila neogrevana in zeblo jih je v noge, vaje pa so bile v glavnem zvečer, tako da so se morali, kljub horalegalisu, vračati pozno domov. Toda vse je bilo vredno uspeha, ki ga je ta predstava doživela v Izoli in povsod, kjer so z njo gostovali. Sornik je bil v prvi vrsti organizator, čeprav je tudi režiral in poučeval gledališko igro, vendar je vabil k sodelovanju tudi režiserje od drugod in tako je v Izolo prišel tudi Slavko Tič, ki je režiral Tartufa in še nekatere predstave, saj so letno pripravili najmanj eno, včasih pa celo dve predstavi.
»Franjo Sornik je bil kulturnik od glave do pete« pripoveduje Anton Juriševič, še eden od udeležencev tistega kulturniškega preporoda v ribiškem mestu. »Ni mu bilo dovolj, le da je sestavil gledališko skupino, lotil se je tudi popravila dvorane, ki je bila pred tem namenjena kinopredstavam.
Moliere je sprejet.
Izoli vedno lepo
Franjo je trdil, da gledališka dvorana ne sme imeti ravnega poda in tako je nastal današnji nagib dvorane. Tudi reflektorje je zvlekel od nekje pa drugo tehniko in človek bi pomislil, da mu je dovolj, vendar se je lotil še mnogih drugih stvari. Najprej knjižnice.«
Potem mi pripovedujejo o tem, kako je Sornik naredil prostor za knjižnico v prostorih, kjer je še danes, le da je bila tam pred tem gostilna in so prve knjige izposojali kar z gostilniškega pulta. Potem je iz Idrije zvabil brata Lampič .in ponovno sestavil godbo na pihala. A tudi to še ni bilo dovolj. Nekaj glasbenikov je želelo igrati še kaj drugega pa so sestavili še nekakšen big band s katerim so igrali na plesih in koncertih.
»Veliko nas	je bilo« se
spominjajo akterji takratnega dogajanja »a v glavnem isti.
Bili smo v	gledališču, pri
tabornikih, veslali smo in hodili skupaj na izlete. Še danes držijo nekatera od teh prijateljstev in tudi ljubezni	ni manjkalo«.
Spomnijo se Janeza Marinška,
Nika Jamnika, Bojane Jež,
Tineta Kotarja, Mira Pavlice,
Petra Dodiča, prof. Gorjupove in še mnogih, ki so takrat živeli tudi za izolsko kulturo.
Mnoga prijateljstva so se razšla po Sloveniji in tudi po svetu.
Ob kulturnem prazniku
KAKO IE FRANIO SORNIK ODŠEL IZ IZOLE
Skupaj so odšli tudi na izlet v Jagodje. V ozadju pa je stara Izola
In vsi so povedali, da je bil Franjo Sornik izjemen človek in da je bil prvi, katerega krsta ob njegovi zgodnji smrti je bila postavljena v kulturni dom, na pogrebu pa se je zbralo toliko ljudi, kot jih Izola do takrat še ni videla. Pokopali so ga v Izoli, potem pa se je soproga preselila nazaj v Ruše in z njo je odšel tudi Franjo.
Za njim je ostalo veliko in nič. Ostali so spomini, ostala je izolska kultura, izginilo pa je ime Mladi oder Franja Sornika, ostalo je le še DPD Svoboda Izola. Kot da bi se kdo sramoval njegovega imena. Ali pa se ga morda bal.
Ko danes listamo telefonski imenik Slovenije v njem ne boste našli priimka Sornik, našli pa boste Kulturno umetniško društvo Franjo Sornik iz Ruš, pa likovno in folklorno sekcijo tega društva z istim imenom. V Izoli pa ni ostalo skoraj nič Še kulturni dom, ki ga je s tako ljubeznijo urejal bo to jesen menda padel pod gosenice buldožerjev.
To sem želel napisati ob poslušanju številnih pripovedi mojih sogovornikov. Za kaj več pa bi potreboval knjigo. (Mef)
KAPUČINO
Sp***
Mali nogomet-fulsal
KIX MD0VSCIIUJZ01A 6:2 (12)
Strelci: Žigon 0:1 (5), Pejakič 1:1 (16), Meš 1:2 (17); Vodopivec 2:2 (26), Peljhan 3:2 (28),
Pišot 4:2 (38), Pejakič 5:2 (39), Sukanovič 6:2 (39).
Izola: Horvat (v), Martinelli, Ivkovič, Meš,
Žigon, Djurdjevič, Mujkič, Stampfer M.,
Lakoseljac, Stampfer Ž.(v),
Trener: Stanko Žunič
RIBARI OGRELI TRADICIONALNO HLADNE AJDOVSKE POLICE
Ajdovščina - Žal je lahko tistemu ljubitelju športa na ajdovskem, ki si v soboto ni ogledal srečanja med Kixom in Izolo. Videli smo vse in še več kar bi si želeli gledati na vseh športnih srečanjih; polne tribune, glasno navijanje ter ogorčen boj in všečno predstavo na igrišču.
Izolski Ribari so od začetka tekme dajali ton navijanju ter glasno vzpodbujali svoje ljubljence, predvsem v drugem polčasu pa jim niso ostali dolžni niti domači privrženci, ki so po dolgem času vstali s svojih sedišč in tako za izjemno predstavo nagradili domače nogometaše. Lepo kuliso so žal z manjšim incidentom pokvarili najprej igralci na igrišču in nekaj neodgovornih navijačev, ki pa jih je varnostna služba hitro umirila.
Kixi so od prvega sodniškega žvižga ostro napadli Izolane že na njihovi polovici in jim niso pustili razviti igre ter tako prihajali do številnih priložnosti, ki pa so jih slabo zaključevali ali pa je odlično posredoval izvrstni vratar Horvat. Kar niso zadeli domači je uspelo gostom in to po prvi pravi priložnosti, ko je protinapad uspešno zaključil Žigon. Domačih to ni zmedlo in so še naprej napadali vrata gostov, a so potrebovali kar deset minut, da so rezultat izenačili ko je po lepi podaji Borša zadel povratnik v ekipo Pejakič. Ko je proti koncu polčasa postajalo jasno, da gostje s samo sedmimi igralci (Valdi Lakoseljac je zaradi poškodbe tekmo spremljal s klopi) od katerih kapetan Štampfer sploh ni zapustil igrišča ne bodo zdržali naletov domačih, so le-ti storili nepotrebno napako kar je izkoristil Meš in Izolane pripeljal v novo vodstvo z 2 proti 1. S tem izidom sta ekipi tudi odšli na odmor.
V drugem polčasu smo gledali podobno sliko kot v prvem, torej izredno borbo obeh ekip, terensko premoč domačih in dobro obrambo gostov. Pričakovan padec gostov je prišel v 25. minuti ko je po podaji Likaija za izenačenje zadel Vodopivec. Po tem zadetku so sc gostje le malo odprli kar je omogočilo domačim več prostora za izvajanje napadov in že po dveh minutah je Ajdovce prvič v vodstvo popeljal Peljhan . Takrat so postajali malo konkretnejši tudi Izolani, ki so si vendarle ustvarili par priložnosti a so bili nenatančni ali pa je izvrstno posredoval domači čuvar mreže, Emil Djukič. V tem obdobju igre sta domačim igralcem in gledalcem malo dvignila pritisk tudi sodnika, ki nista dosodila dveh šestmetrovk ter izključila vrataija Horvata, ki je podrl kapetana Sukanoviča potem ko je bil ta v samostojnem prodoru ter v izgledni situaciji za dosego zadetka.
A na srečo Kixov je v 37. minuti dvome o zmagovalcu rešil Pišot, ki je žogo po visoki podaji z atraktivnim volejem zabil v gostujočo mrežo. Po tem zadetku so se gostje dokončno predali in domači so prihajali do številnih napadov od katerih so izkoristili še dva. Najprej je zvito podajo Bizjaka iz auta še drugič izkoristil Pejakič, končni rezultat pa je po podaji Borša postavil kapetan Sukanovič in tako na najboljši možen način kronal svojo dobro igro.
Kot smo dejali že na začetku je žal lepo predstavo pol minute pred koncem pokvaril gostujoči igralec Mujkič, ki je v protinapadu domačih od zadaj grobo podrl Sukanoviča in ga med padcem še nesramno obrcal kar je povzročilo reakcijo še nekaterih drugih igralcev in gledalcev, a so se strasti po posredovanju varuhov reda na tribunah ter treznih glav na igrišču hitro umirile.
Sobota, 4.2.2006 ob 18 uri Športna dvorana Litija ZLATARNA LEA LITIJAilZOLA
Zbor in odhod avtobusa bo ob 15:00 uri pod izolskim stadionom. Cena prevoza znaša 2000 sit prijave pa zbirajo pri Ribarih in v Artis baru.
Rokomet
1.SRL-ženske ŽRKIZOLA:RK BORJA ŠKOFIJE 26:20 (9:101
Rokometna dvorana Kraška ulica, gledalcev 300
Sodnika: Puntarič, Pajič ŽRK Izola: Tutnjič, Karajkovič, Poljak, Mitruševska (2), Maršič, Lesnik (2), Bizjak, Benčič (1), Culina, Poljšak (1), Barič (9), Poropat
Gatarič (4), Adamič (7)
RK Burja: Petkovič, Kocjančič, Bombač (1), Rojc, Lukič (3), Čmaj,
Korenika, Šmitran D., Pahor (2), Šmitran B., Kožul (10), Kučinič (4),Grižančič, Jakomin
Sedmmetrovke: Izola 9/7, Burja 6/6 Izključitve: Izola 14 minut, Burja 14 minut Derbi, morda eden zadnjih, so Izolanke zasluženo dobile. Kot že nekaj tekem doslej so dobro začele, povedle in dale vedeti, da bodo Točke ostale v Izoli. Igralkam Burje le uspe zaustaviti domače igralke in s serijo golov 5:0 povedejo 9:6. Domače poiskušajo zadeti Vendar njihove poiskuse uspešno rešuje Biljana Šmitran. Proti koncu polčasa pa se domače le približajo na gol razlike. Nadaljevanje tekme pričnejo boljše igralke Buije. Povedle so za tri gole in razliko obdržale do 45. Minute. Domače vztrajno lovijo razliko in v 48. Minuti prehitijo in povedejo 17:16. Time out trenerja Černigoja ekipi ni pomagal sdj domače ne izpustijo več vodstva in razliko še povišajo. Končni rezultat (razlika) je morda previsok, toda Žadnjih deset minut tekme so Izolanke odigrale res zelo dobro. Poraz je ekipo Burje prikoval na zadnje mesto, Izola pa je bliže rešitvi, potrebni sta še dve zmagi. (Žarko Kovačič)
KADETINJE
RK KETING AJDOVŠČINA: ŽRK IZOLA 21:27 110:101
Kadetinje so v nedeljo gostovale v Ajdovščini in premagale tamkajšnjo ekipo. Kljub zmagi pa ne moremo biti zadovoljni s prikazano igro. Ves prvi polčas so se Izolanke trudile, da bi povečale razliko, vendar so bile pri strelih zelo nenatančne in so iz ajdovske vratarke delale junakinjo. Šele sredi drugega polčasa so Izolanke strnile svoje vrste in počasi povečevale razliko.
ZRK IZOLA: Redžič Amela, Lugarov Teja, Bajrektarevič Ajda 8, Hiršel Rebeka 3, Jačimovič Dejana, poropat Sabrina 2, Derdaj Aleksandra 2, Perič Ana, Barič Anja 6, Tomič Mateja 1, Sušelj Sara, Udovič Asja, Maijanovič Maja 5
STAREJŠE DEKLICE RŠPIRAN:2RKIZ0LA 17:31 19:16)
Starejše deklice so gostovale v Piranu in brez vsakršnih težav premagale domačinke. Izolanke so bile strelsko razpoložene, saj so se vse razen vratark vpisale med strelke.
ŽRK IZOLA: Maslo Špela, Gajzer Maja, Čebulj Sabina, Hrvatin Karin 1, Sušelj Sara 3, Udovič Asja 6, Smodiš Lili 1. Marjanovič maia 12. Viler Mersedes 5. Žerial Valentina 3
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Vse se je izteklo kot smo želeli. Moška reprezentanca se je nekoliko poigrala z našimi živci, vendar popoln izkupiček točk omogoča tudi polfinale. Verjamem, da so dosedanje tekme pustile posledice, ne samo pri naših. Redke so reprezentance, ki bodo
kompletne nadaljevale prvenstvo. Priznati je treba, da postaja rokomet preveč grob. Žal ob vseh poskusih, da bi igro "normalizirali" vsi pozabljajo pravila. Ta se niso bistveno spremenila že dolgo. Nekaj novosti je, toda ta so le napisana, v praksi pa si jih vsak razlaga po svoje. Zato tudi veliko govora o sodnikih. Potrebne so spremembe, rokometni Sodniki imajo preveč "svobode". Dokler se zmaguje še gre, ob porazih pa .... Naše prvakinje so končno le zaigrale kot je potrebno. Zmaga in to kar izdatna, vendar se stvari tudi pri njih zapletajo. Trenerju Tislju se isteka pogodba, napovedani so odhodi igralk. Nobena skrivnost ni, da tudi njim zmankuje "časa". Kako bodo te spremembe vplivale na ženski rokomet je prezgodaj napovedovati. Sigurno bo vrh bolj dostopen, koliko pa bomo tedaj tekmovalni navzven bo pokazal čas. Tudi izolska dekleta so z zmago v derbiju naredila velik korak. Bilo je težko, obema
ekipama je igrala samo zmaga. Vprašanje je, kdaj bomo zopet videli nov derbi? Burja ima morda še malo možnosti, predvsem pa upa, da ne bo nobena ekipa želela napredovati. Druga rokometna ženska liga tudi po kvaliteti ne sledi prvi, lahko pa se zopet spremeni tekmovalni sistem. Vse skupaj ni dobro za obalni ženski rokomet, po Piranu lahko isto doleti tudi Škofije. Čedalje bolj bodo v ospredje prihajali klubi, kateri pač stavijo na svoj potencial. Vsaj pri tem nam gre dobro in upam, da bomo tako tudi nadaljevali.
Morda pa je blizu čas, ko se bodo združile rokometne moči na Obali in bomo skupno "grozili" Sloveniji.
www.goldenindex.com
POKROVITELJ
AMT
IZOLA
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
MLAJŠE DEKUCE A
RŠ PIRAN: IRK IZOLA 13:22 (6:R)
Mlajše deklice A so se tokrat morale kar krepko potruditi za zmago. Tako v obrambi kot v napadu so igrale zelo nezbrano. Šele po vstopu dveh mlajših igralk so se Izolanke uspele odlepiti od domačink in zabeležile zmago. Najuspešnejši igralki sta bili Perič Mateja in Čauševič Sabina.
ŽRK IZOLA: Markežič Anja, Strelec Ana, Jazbec Tjaša 1, Baltič Mateja 3, Lenarčič Katja 2, Štefanec Doris 2, Lozar Barbara 1, Simič Samanta, Mattica Anja, Boljat Donna, Perič mateja 6, Čauševič Sabina 7, Jagurdžija Amina
V	VIDMU PRIČAKOVANA ZMAGA STAREJŠIH DEKLIC
CUS UDINEtŠD MAESTRAL ŠIFRA NEPREMIČNINE 23:38 /14:16/
BOŽIČ, ZORKO 4, FINK 3, BAJIČ 2, DŽURANOVIČ 1, CUDER - SKRLIČ 2, JERMAN 4, NARDIN 1, ROJC 6, PETRINJA 3,	BARIČ	10,
BARIŠIČ 1,	ROBIN	1,
KARLOVIČ, MARGETIČ Starejše deklice so pričele tekmo dokaj ležemo,	"škripalo"	je
predvsem v obrambi, kjer so se nasprtnice dokaj neovirano "sprehajale" do šest meterske črte in s kombinatorno igro in trdno obrambo, kjer je nekajkrat prerasla v grobost zaustavljale napade naših deklet. Ob polčasu je bilo "le" pus 2 za naša dekleta.
V	nadaljevanju pa povsem drugačna slika. Takoj je bilo opaziti, da je obramba trdnejša, odločnejša, v napadu pa so maestralovke z lepimi akcijami in streli pričele rešetati mrežo nasprotnic in v nekaj minutah je bilo na semaforju plus 10. Do konca tekme so naša dekleta stopnjevala tempo, nasprotnicam pa so pošle moči. Do zaključka srečanja je razlika narasla na plus 15.
ALI TRENERJI NE RADIJOZNANJAP
Športna agencija EUROFEST d.o.o. je organizirala v petek, 27.1. na OŠ Anton Ukmar v Kopra " trenerski seminar " na temo " Metodika dela z najmlajšimi kategorijami ( mini rokomet). Nazorno je prikazal metodiko vadbe vseh faz igre (protinapad, napad, obramba,..) v sistemu igre 5:5 in opozoril na problematiko ( napakami ),ki se pojavlja pri delu s to starostno kategorijo.
Predavatelj je bil prof. Tone Goršič iz Celja, ki je treniral največje celjske bisere : Vlado in Miha Bojoviča, Stanka Anderluha, Slavka Iveziča, Igorja Razgora,Teteya Banfro, Aleša Pajoviča...
Seminarja se je udeležilo 11 trenerjev oz. učiteljev športne vzgoje iz Umaga, Reke, Novigrada, Pirana in ŠD Maestral. Kljub vabilu vsem primorskim klubom čudi tako slab odziv, saj vemo, da ravno z najmlajšimi dela veliko" trenerjev" z neustrezno izobrazbo.
Seminar se je zaključil na " okrogli mizi ", kjer so udeleženci s prof. Goršičem komentirali rokometno problematiko in niso mogli mimo Evropskega prvenstva za moške. Naslednji seminar bo predvidoma v mesecu marcu, namenjen pa bo programu dela z rokometaši starimi 13-16 let.
NAMIZNI TENIS
KADETI ČETRTI V RRltVI
V	soboto in nedeljo je v Logatcu potekalo finale državnega prvenstva ekipno za kadete in kadetinje. Na prvenstvu je nastopilo osem najboljših ekip v vsaki kategoriji, ki so si pravico priborile na predhodnih kvalifikacijah.
Kadeti so pričeli prvenstvo presenetljivo dobro in že v prvem dvoboju premagali 4:2 Tempo iz Velenja. Nato je sledil poraz proti Muti 1:4 ter zmaga proti Logatcu 4:1. Tako so se uvrstili med štiri najboljše ekipe. V nedeljo so z 1:4 izgubili proti Murski Soboti, drugi dvoboj so igrali proti Kerni izPuconcev, ki je odločal o tretjem mastu. Izolani so tu nastopili kot favoriti, vendar so po obetavnem začetku povsem popustili in dvoboj izgubili z 2:4. Za ekipo so nastopili Luka Argenti, Blaž Petrina in David Škerjanc. Kadetinje so na prvenstvu nastopile brez obolele Kristin Fatorič. Tako niso mogle računatina uvrstitev med tri najboljše kar je bil letošnji cilj. V predtekmovalni skupini so izgubile vse tri dvoboje 2:4 z Merkurjem, 1:4 proti Kajuhu ter 0:4 proti kasnejšim državnim prvakinjam iz Logatca. Naslednji dan so v razigravanju od 5.do 8. mesta prvo tekmo izgubile z 2:4proti Fužinarju.
V	drugem dvoboju so 4:2 premagale Preserje ter tako osvojile končno sedmo mesto. Za ekipo so nastopile Maja Griželj, Urška Bemetič in Vita Vatovec.
Dekletom in fantom gredo vse čestitke, saj so vse dvoboje odigrali borbeno in s športnim pristopom.
Tudi letos je bil Arrigoni edini slovenski klub, ki mu je uspela uvrstitev v ekipni finale z doma vzgojenimi tekmovalkami in tekmovalci v vseh štirih mladinskih kategorijah.
Odboikarice znova na parket
Igralke CPK Hitachija so bile minuli vikend proste, kljub temu pa redno trenirajo za nove prvenstvene obračune. V soboto, 4. februarja, odhajajo na gostovanje k Benediktu, ki je sicer težek nasprotnik, a naša dekleta vendarle niso povsem brez možnosti. Bolj pomembna tekma pa čaka Izolo v soboto, 11. februarja v Livadah, ko pride znova v goste Luka Koper. Ta igra po poškodbi nekaterih deklet zdaj kompletna, tako da bo srečanje zagotovo napeto in zanimivo.
Na lestvici še naprej vodi mariborski Branik pred Luko Koper in Benediktom. Šentvid je na četrtem mestu, Izolanke pa so pete in imajo štiri točke prednosti pred ljubljanskim Vitalom.BV
Tae Kwon do
IAK1HURAIES - ZMAGOVALEC 2. MERNARODNEGA TURNIRJA GOLGEN RELT
V	dneh 28. in 29.01.2006 se je v italijanskem mestu Moreno di Piave odvijal 2.mednarodni turnir v kickboxingu, imenovan GOLDEN BELT.
Na turnirju je sodelovalo 680 tekmovalcev iz 7 evropskih držav, med njimi tudi tekmovalec Kluba borilnih veščin KIT Izola Jaka HUDALES. Omenjeni je nastopil v disciplini šemi kontakt, v kategoriji dečkov do 145 cm. Po uvodnih treh borbah v katerih je dominiral, je prispel do polfinala. Tu je za nasprotnika dobil it.tekmovalca, zmagovalca zadnjega SAP turnirja De Blasio Umberta iz Winner Teama. Po uvodni obojestranski izmenjavi točk je Jaka HUDALES potek borbe spreobrnil v svojcr korist in zmagal z rezultatom 6 proti 2.
V	finalu ga je čakal ravno tako it.tekmovalec, zmagovalec druge skupine, Valle Gabriele, član Oyama fight klub-a. Tu je Hudales pokazal, da osvojeno 3.mesto na zadnjem turnirju CROATIA OPEN ni slučajno in v tokratnem finalu zmagal z rezultatom 4 proti 2, ter postal zmagovalec 2. mednarodnega turnirja GOLDEN BELT v svoji kategoriji.
S KGŠARK8 DO ZRRAVEGA DUHA V ZDRAVEM TELESU
V	soboto, 28. 1. 2006, so v Piranu košarkarji KK Izola letnikov 1993/94 odigrali tekmo v okviru Obalno-kraške lige proti Dutovljam.
V	prvi tretjini so Kraševci vodili z 8 : 2, v drugi pa so jih Izolani skoraj dohiteli (19 : 18). Najbolje je zadeval koš Tilen Hribar, toda tudi to nam ni prineslo zmage. Končni rezultat je bil 30 : 22. Tekmeci so si zmago pridobili zaradi nestrokovnega sojenja in nešportnega obnašanja njihovega trenerja. Takšnega kričanja in nesramnega vedenja vodje ekipe na tekmah teh mladih košarkarjev nismo doslej še nikoli doživeli! Upamo, da je bilo to prvič in zadnjič, saj namesto, da bi mlade vzgajali v zdravem športnem duhu, jim s takim barbarstvom dajamo izredno slab zgled. V Izoli podpiramo naš podmladek, starši se skupaj s trenerji trudimo spodbujati in vlivati samozavest izolskim mladim športnikom, s tem da se med seboj razumemo in družimo. Saj sta v sodobnem času, polnem skrhanih medsebojnih odnosov, prijateljstvo in spoštovanje vrednoti, na kateri ne smemo pozabiti. (J.M.)
SMUČARJI ZA POKAL DANKE KDFER
V	soboto 4.februarja bo v organizaciji Smučarskega kluba Izola, na smučišču Zoncolan v Karnijskih Alpah, potekala tradicionalna med klubska tekma v veleslalomu za POKAL BANKE KOPER, katera je tudi generalni sponzor prireditve.
Pričakuje se več kot 450 smučarjev in deskarjev iz sedmih klubov Notranjsko-Kraške-Obalne regije, sicer članov smučarskih klubov Capris Koper, SK Izola, SK Sežana, SK Snežnik Ilirska Bistrica, SK Portorož, SK Pivka in SK Kalič Postojna.
Samo tekmovanje je razdeljeno v kategorije, od najmlajših »super baby« do najstarejših »super dam in veteranov«. Tekmovanje je lepa prilika za druženje in ne le borba za sekunde, čeprav ima tudi samo tekmovanje in udeležba na njem svoj čar.
V	lanskem letu je Prehodni pokal Banke Koper osvojil Smučarski klub Portorož.
IZOLSKE DRUŽINE NA SNEGU
Smučarski klub Izola vabi izolske družine, ki jim je »bela opojnost« pri srcu, da se jim pridružijo na smučarskem izletu 8. februarja, na znano »izolsko« smučišče Zoncolan. Pripravili so ugodno ponudbo, saj imata tretji in četrti član družine brezplačen prevoz.Prijave za udeležbo na izletu sprejemajo v četrtek 2. februarja in v ponedeljek 6. februarja, v klubskih prostorih SK Izola, v Bazoviški 4 (kulturni dom) od 17. do 19. ure.
DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE USPEŠNO ZA PRIMORCE, MANJ ZA IZOLANE
Zlate gimnastičarke z OŠ Anton Ukmar Koper in srebrne z OŠ Cirila Kosmača Piran V Športni dvorani v Izoli se je v četrtek 26.1. 2006 odvijalo Državno prvenstvo v skokih z male prožne za osnovne in srednje šole na katerem je sodelovalo okrog 280 otrok in mladostnikov iz Slovenije in zamejstva .Organizacijo je prevzela Osnovna šola Vojke Šmuc iz Izole z »dušo gimnastike« na tej šoli Greto Vatovec.
Živahno četrtkovo dopoldne se je že prevesilo kar v pozno popoldne, ko so se na podelitvi dobrih rezultatov veselili tudi primorski tekmovalci.
Med mlajšimi deklicami so prvo mesto zasedle učenke OŠ Anton Ukmar iz Kopra, drugo mesto pa učenke OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, med starejšimi učenkami pa je bila šola Antona Ukmarja druga.Mlajši učenci iz Idrije so si prav tako prislužili 1. mesto.
Med srednješolkami je bila na 2. mestu Sr. Ekon. in trgovska šola Nova Gorica ter njihova učenka Aida Karabegovič, na 4. mestu gimnazija Nova Gorica, na 5. mestu Gimnazija Koper in na 6. Sr. Ekonomsko poslovna šola Koper, na 5. mestu je bila tudi njihova učenka Sara Herceg. Na 6. mestu so pristali dijaki gimnazije Piran, gimnazijke pa so bile bile brez lanskoletne državne prvakinje Urše Jakin na 8. mestu.
Posamezno je postala državna prvakinja Karin Rodman z iste šole, na drugem mestu med starejšimi učenkami je bila Leja Romana Zupančič, med mlajšimi učenci pa Blaž Michelizza iz OŠ Ivana Roba Šempeter na 3. mestu pa je bila Tonja Senčar iz Pirana.
Priznanja podeljuje Vasilij Žbogar, ob njem pa organizatorka Greta Vatovec
Članek napisala Stasja Mehora trener šp.gimnastike_______________________________________
Februarski dogodki
KAKO $0 NEKOČ POKONČALI jANKA FRNIKOLO
Letošnji februar nam bo, poleg Prešerna in Valentina postregel še s Pustom. Ta bo konec meseca, 25., 26. in 28. februarja dokončno skušal pregnati zimo tudi iz naših krajev. Morda mu bo to tudi uspelo a kot vse kaže bo imel še več dela s preganjanjem nedomiselnosti organizatorjev pustovanja. Tudi letos se nam namreč obeta več kot tradicionalno nedeljsko otroško rajanje v Hotelu Riviera, v Manziolijevi palači in sobotni pohod maškar iz Kort po starem mestu.
Tako je že kar nekaj let in slabo kaže, da bo pust dobil pomembnejšo vlogo v našem mestu, ki pa je bilo njega dni, prav po zaslugi pusta znano tudi daleč naokrog. Bila so leta, ko je bil Pust v Izoli velik praznik. Takrat se je v mestu dogajalo marsikaj, še posebej na pustni torek, ko so Pusta oziroma Janka Frnikulo vsem na očeh najprej obsodili, potem pa ga še slavnostno pospremili na oni svet. V uredništvo smo dobili nekaj originalnih tekstov takratnih zasedanj veličastnega sodnega zbora v katerem so sedeli Pijanus Kleptoman, Veseljko Briagus, Jaka Sabotaža, Delabojsega Zabuševič, Jaka Trdodlaka, Smrdislav Alkoholius in podobni ugledni liki iz našega okolja. Tako je bilo kar nekaj let, potem pa se je prireditev počasi izpela. Dokler ni dokončno izzvenela. VPrimorskih novicahso ob eni zadnjih izvedb zapisali:
V bodoče organizacijo v roke TD
Tudi letos so v Izoli ob že tradicionalni zaključni pustni prireditvi zajemali šegavi domačini norčavosti z veliko žlico. Več kot deset tisoč Izolanov, okoličanov in celo gostov iz Kopra, Pirana in drugod je spremljalo »pogrebni« karnevalski sprevod s huronskim vreščanjem otročadi, »žalujočih ostalih« in odraslih opazovalcev. Zal je bil sprevod letos občutno krajši v primerjavi z lanskim letom, čeprav prevladuje splošno mnenje, da je bilo tokrat opaziti več okusa pri izbiri mask. Letos pa je zatajila iz neznanih vzrokov »motorizacija« pustnega sprevoda, da ne omenjamo otroških mask. Izolski otroci so imeli namreč letos izredno posrečeno pustno prireditev z vrsto domiselnih pustnih »modnih« novosti, kar bi lahko nedvomno zelo popestrilo zaključno prireditev.
Tudi strežba, ki so jo napovedali na prostem, je zatajila kljub idealnemu vremenu. Skratka — pripravljalni odbor ni pravočasno poskrbel za vse priprave, organizatorji pa menijo, da bi lahko bilo mnogo bolje, če v mnogih primerih sodelavci ne bi zgolj obljubili svojega deleža. Seveda si z obljubami še tako prizadevni »očetje« izolskega tradicionalnega kurentovanja niso mogli mnogo pomagati.
Da ta zanimiva prireditev ne bi izgubila na privlačnosti, so v Izoli mnenja, da bi prepustili v bodoče zaključno pustno prireditev turistično-olepševalnim društvom obalnih občin, ki bodo nedvomno znala že vpeljanemu in daleč naokrog znanemu izolskemu kurentovanju vdahniti več atraktivnosti in okusa in privabiti na — seveda dobro pripravljeno — »zadnjo pot« Pusta, tudi turiste iz notranjosti, (b - Primorske novice)
Za zadnjo februarsko številko Mandrača bomo povzeli nekaj najbolj zanimivih odlomkov iz omenjenega pokopa Pusta, tiste, ki morda hranite fotografije s te prireditve pa vabimo, da nam jih posodite za pripravo kvalitetne pustne priloge, ki bo izšla 23. februarja._______
PREŠERNOVANJE 2006 na Tartinijevem trgu v Piranu
OTROCI PRIMORJA DARUJEJO MIKIJU MUSTRU
Gani Llalloshi: računalniška simulacija projekta Torek, 7. februar 2006 na Tartinijevem trgu Piran Otroška slikarska delavnica: med 10 in 12. uro Zaključek in predstavitev javnosti: ob 12. uri V torek, 7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, Obalne galerije Piran organiziramo že tradicionalno Prešemovanje na Tartinijevem trgu, namenjeno učencem višje stopnje osnovnih šol Primorja. Avtor ideje, zasnove projekta in mentor otroške slikarske delavnice
MIKIJU MUSTRU smo poimenovali letošnji dogodek: učenci bodo na velikem platnu (9 x 6 m) naslikali prizor iz znamenitega Zvitorepca (v primeru slabega vremena v Mestni galeriji), ki ga bomo okrog 12. ure razstavili in predstavili javnosti na fasadi Tartinijeve hiše (v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov G. Tartini Piran ). Tako bodo pionirju in klasiku slovenskega stripa Mikiju Mustru, ki je konec prejšnjega leta praznoval osemdesetletnico, ob osrednjem prazniku kulture otroci Primorja poklonili svojevrstno in izvirno darilo.
Seveda vas prisrčno vabimo, da si dogodek ogledate, zlasti pa ob 12. uri, ko se nam bodo na piranskem Tartinijevem trgu pridružili še malčki Vrtca Piran ter ko bo po pozdravnem nagovoru županje Občine Piran, ga. Vojke Štular, še uradna predstavitev ob prisotnosti častnega gosta MIKIJA MUSTRA.
Ustvarjalnica za učence osnovnih šol
je tudi letos ak. slikar Gani LLalloshi. OTROCI PRIMORJA DARUJEJO
Nadaljevanje projekta Inter-akt
V petek, 3. februarja 2006, se v multimedijski prostor KT1 v Izoli vrača projekt, ki je pred tremi tedni navdušil mnoge obiskovalce KT1. Tedaj smo lahko prvič spremljali nastajanje slike v živo, ki je potekalo sočasno s petkovim glasbenim dogodkom E-rotica. Tokrat bo Eilipinino, študent na Fakulteti za gradbeništvo, ki se ljubiteljsko ukvarja s slikanjem na platno, pri svojem projektu, ki ga je poimenoval Inter-akt, uporabil nov model. V improviziranem umetniškem ateljeju bo v spodnjem perilu pozirala zmagovalka lepotnega izbora Lepa soseda 2005, Neža Marolt.
Od 21. ure dalje bo KT1 tako ta petek ponovno gostil mladega umetnika, ki bo pred očmi obiskovalcev ustvarjal novo sliko. Ta slika bo kasneje, predvidoma meseca aprila, skupaj z drugimi nastalimi slikami razstavljena, prav tako v multimedijskem prostoru KT1, kije omogočil izvajanje projekta Inter-akt.
Petek 3.2. ob 20.00 - Kulturni dom, Izola
ZAFRKON
satirični kabaret
Izvajata: Boris Kobal in Sergej Verč
Znana kabaretna dvojica, bivši poprovski tandem, sc ponovno vrača na odrske deske! Opozarjata na vrsto vprašanj (težav), ki ta trenutek pestijo slovensko družbo... od politike do šolstva in zdravstva, od kulture do medijev, od divje kapitalizacije do brezobraznosti nekaterih nekoč spoštljivih vrednost - vse kajpada zabeljeno z znano in preverjeno hudomušnostjo, iskrivostjo in neposredno odkritostjo....
Torek, 7. 2. ob 19.00 - Kulturni dom, Izola
Slovenski kulturni praznik
0 BALCA
koncert
Vstopnine ni!
Sreda, 8. februar 2006 ob 20 uri Izo^- hotel Defin
44. LITERARNI VEČER OB SLOVENSHEM KULTURNEM PRAZNIKU
ALGA
galerija
Zbirno vas na otvoritev razstave slik avtorice
DRAGICE MICKI
v četrtek, Z.februarja ob 19.00
Galerija Loža Koper
Otvoritev razstave slik ^petek, 3. februar 2006, ob 19. uri
Andraž Šalamun Slike

*
flT » a

Kavama Zvon - Izola Slikarska razstava
Silvio Majkus OLJKE in SOLINE
galcriialNSVLA |
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
ALFRED DE LOCATELU
Razstava bo na ogled do 10. februarja 2006.
Območna izpostava JSKD Izola vabi na razstavo likovnih del
TEČAJ SLIKANJA
Zapela vam bo in hkrati recitirala Prešernovo poezijo ženska pevska skupina »Dekleta s Škofij« pod vodstvom Marjetke Popovski.
Vabljeni!
v izolsko Sončno dvor&no (ul. Giordana Bruna 6).
Razstava bo na ogled do 15. februarja 2006 / ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
Ob ponovnem odprtju hotela Delfin pa vas vljudno vabimo obsredah na redne literarne večere in ob četrtkih na pevske večere » Zapojmo si», s pričetkom ob 20 uri.
Lahko pa si ogledate tudi nove predstavitve Društev upokojencev iz različnih krajev Slovenije (pesem, recitacije, ples, skeči, igranje inštrumentov....). Informacije dobite v hotelu Delfin ali na GSM : 041/ 435-207 (Marjetka).
Rodoslovci, pozor!!!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, 2. februarja ob 16. uri v mestni knjižnici Izola.
Vabljeni!	______________
Mestna knjižnica Izola
Oddelek za otroke in mladino
Ure pravljic v februarju - mesecu slovenske kulture
Torek, 7. februar ob 17h v pravljični sobi:
Rdeča kapica malo drugače - s slamnikom in rolkami, s pobarvanko v košarici. Pripoveduje Špela Pahor
Torek, 14. februar ob 17h v pravljični sobi:
Slovenske ljudske pravljice pripoveduje Nives Kaligarič
Sreda, 15. februar ob 17h v pravljični sobi:
Ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku.
Tončič e la strega - Tončič, pravljica iz Benečije.
Pripoveduje Špela Pahor
Torek, 21. februar ob 17h v pravljični sobi:
Štručka in druge slovenske ljudske pravljice.
Pripoveduje Špela Pahor
Občina Izola in Mladinski svet Izola Vas vabita na ogled
razstave natečajnih del javnega, anonimnega, enostopenjskega, projektnega natečaja za idejno zasnovo
arhitekture Mladinskega centra Izola.
Razstava jc odprta do 6.februaija vsak delovni dan med 15.00 in 19.00 v Manziolijevi palači.
galerija
ARI SOCIETV
razstavlja nemška slikarka
MARA
liIbrIis
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite.
Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
g6»,KIKHE»MV»'«‘
CtElEVlZlJSUh USPEŠNICA, NI SE PE0VAJA NA MV SLOVENIJA,
pi*.	V četrtek, 2. februarja 2006 ob 17. uri, bo na sporedu pravljica,
»ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI«
»E J ,3 V) v jVJVilHfl p0 prav|jiCj se bodo otroci prijetno zabavali.
Pravljične urice vodi Elka Sabadin. luRNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
Kino odeon -Artiuno
v
IliMMO SREC(K)0L0VlitlliInsttnaili:MiliniNilinkiilD 1.-311120.00 In UiktOlRUSKI Z AKL AD ležlii In scenarij: Alelisinlr Sikum 2-3./0.-01IIH8.00 tet 4111)20.00 KOT V NEBESIHonIiia:NarkWatnn 5.-E.2.1020.00 inl.-Il.i010.0oCABOS MORA UMRETI oniija ueianlnlinni
1.2.in20.00HOTEL RUANDAoeiijainsennarikTeiniGeint
v
0.-10.2.11)20.00 in 11.2.1018.00 FILM ZA ZENSKEleliia:Filip lent
9.-10./12.-13.2.1018.00 ter m.ni201)0 SENCA PRETEKLOSTI Inžiia:DavilCnnnnDen
12.10 131 10 2000 1014.m(511018.00 VELIKO POTOVANJE
14.172 iO20.00 UGLAŠEVANJE
Torek,2t2oii8.oni.2o.3D VVITHIN SH0TS Enodnevni festival »Sarajevo 1992 -1995«
Ob 18.00:$»|evskl kvartet / SanltnU jaexl19S4; Hehlt Teli HadOsmilovIc / (ojil kino v Saralen / kalni klie r Saralen, 1994; lehlt SrOlai tiktic/Imartci rolil /1. marec t rata, 1993; lihlt Snllai Metle / Otroci aa nott I Traielhg cumrti 1994; Ida: litmOi laflca I Debilka / SMa, 1993; lehb; Srt iai Medc / Prometel / Prometleis, 1995; luila; Datka larailc / Unar / Talar. 1995; liNIt Pl« laka I Prelistan / PrfreDla, 1995; Behlt Kedrad Beg. vic / Tim. utrudi / lat. dlKl, 1994; Idila: Nediad Begoric / bjortili moistnma / tsiiiled moistmia. 1992; Delila: Ismet tnaitalic, Ob 20.30: Toda / linlU995: telila; ketliad Begoric / Toda k kil /Toda lin, 1993; Ivtavta; Uniin Hd|a l ferid Pašoric / PotenMi isl / Skltilce In gsl. 1993 kehlt Hatko la vaalc / Fadlla / Fadla.1994; Belila: ledlad logorie / OkiNk go Imen doli / tamac.1992: Behla; Plev ulica / Mola mama Sem / Mola mama SoU. 1992; lehlt Bails Taioric / Otrod kot vsi dngl / CMdreo llo UT olkr.1995; leSb; Plet 2aBca / Sežigal sem ooge / Pslle sam »ge, 1993; Behlt Srtlao Kibuc 1 Pismo / Ptsmo, 1992; Ivtor: Uravlo Breko SoorodPo irilalollom / Nolm irtlitcllimt 1993; lotila: Saba la vade
Gledališče v knjižnici
STRUNJANSKI OTROCI SO SPOZNALI MAČKA MURIJA
' HHI
l«
V četrtek, 19. januarja je bila v Mestni knjižnici gledališka predstava Maček Muri, ki jo je uprizorilo Družinsko gledališče Kolenc, naši gostje pa so bili otroci in strunjanske osnovne šole Elvira Vatovec ter njihovi P spremljevalci. Predstava je bila jčf.l nagrada Mladinske knjige za ' ' uspešno izveden Unicefov projekt Spoznavajmo otroke sveta, ki smo ga v knjižnici izvajali v preteklem šolskem letu.
Predstava Maček Muri je priredba, nastala po istoimenski knjigi Kajetana Koviča. V tej igri je Maček Muri navaden maček iz Mačjega mesta, ki obišče otroke v gledališču. Poznan je zaradi svoje mačje knjige. Ker jo na poti izgubi, nam ne more pripovedovati o dogodkih iz Mačjega mesta. Predstava je bila narejena tako, da so bili otroci aktivno vključeni vanjo: ploskali so, peli, govorili v mikrofon in plesali. Mačku Muriju so pomagali poiskati knjigo in med iskanjem ugotovili, kaj vse se vsak dan dogaja v Mačjem mestu.
Na koncu se je Maček Muri le pojavil. Vsakega otroka je prisrčno objel in mu povedal, kako zelo rad ga ima. Na koncu so se otroci skupaj z mačkom Murijem pri knjižnem pultu še fotografirali.
Družinsko gledališče Kolenc sestavlja pet članov družine Kolenc: mama Anka, oče Zvone ter hčere Jana, Mojca in Špela. Gospa Anka ima vlogo idejne voditeljice in režiserke. Od leta 1978 na Vačah vodi Gledališče GEOSS. Za režijo svoje igre "Naj živim v miru" je leta 1986 dobila zlato Linhartovo značko. Leta 1992 je uspešno zaključila izobraževanje na Šoli za dramatike in scenariste. Je profesorica slovenskega jezika ter univerzitetno diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. V okviru Družinskega gledališča Kolenc vodi tudi Zavod za razvoj zavesti. Gospod Zvone je upokojeni profesor biologije, ki ima zelo rad živali. Dela učne poti in zanje pripravlja naloge. Najraje se ukvarja z igrami, ob katerih se preko doživljanja nehote veliko naučimo. V prostem času rad slika. Jana študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za glasbeno pedagogiko. Igra klavir, ustvarja glasbo za predstave družinskega gledališča, pleše in poje. Rada tudi riše, ukvarja se s kaligrafijo, v prostem času pa tudi pesni. Mojca je profesorica razrednega pouka in manager družinskega gledališča. Igra klavir, kitaro in kljunasto flavto. Rada piše, poje, pleše in
Vačah vodi podmladek Gledališča GEOSS. je najprej končala Srednjo šolo tiska in vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. V litijski glasbeni šoli se je učila klavir, balet in jazz balet.
V	službi	je v Ljubljani, v
vrtcu za	Bežigradom. Rada
pleše, poje, recitira in igra.
V	prostem času igra kitaro.
Družinsko	gledališče
Kolenc se	ukvarja z
gledališkimi in lutkovnimi predstavami,	v katerih
gledalci aktivno sodelujejo, sooblikujejo dogajanje na odru in pri tem s pomočjo umetnosti	globoko
doživljajo.	S temi
predstavami gostujejo v
vrtcih, trgovskih centrih, v gledališčih, v knjižnicah in v dvoranah po vsej Sloveniji. Za učence in njihove učitelje izvajajo kulturni dan, ki obsega predstavo, reševanje zabavnih nalog, delavnico	in kviz s	križanko, skeče ali
sestavljanje	časopisa. Izvajajo	tudi	naravoslovne dni z	živimi živalmi za
šolo ali vrtec, v katerih so glavni junaki živali: udav, gož, jež, gerbil, krastača, muren, želva, paličnjak, golobica, polž ahatnik, kunec, legvan, polh. Po dogovoru pridejo na šolo, v vrtec ali kam drugam. Lahko jih obiščete tudi doma na Vačah. Vodijo tudi ekskurzije na Vače: otroci pridejo na Vače in ob igri v naravi
spoznavajo območje geometričnega središča Slovenije. Spotoma rešujejo križanko in se srečujejo z vaškimi znamenitostmi: s palčkom, z Ilirom, rastlinami in živalmi. Po dogovoru pripravljajo tudi pastirske igre v naravi, srečanje z grajskimi služabniki ter zaključno zabavo z družabnimi igrami. Prirejajo gledališko doživljanje turističnih poti po območju Vač, zabave za zaključene družbe, seminarje za učitelje in vzgojitelje. Sodelujejo na domačih in mednarodnih strokovnih kongresih s področja vzgoje in izobraževanja. Bistvo njihovega delovanja je v širjenju inovativnega pristopa do vzgoje. Njihov namen je ob lastnem predanem doživljanju voditi učno vzgojni proces s pomočjo umetnosti, narave in igre.
Špela Pahor
se ukvarja s koreografijo. Na Zelo rada ima naravo. Špela papirja, nato pa še Srednjo
V sredo se je v Shoto klubu zgodil težko pričakovani koncert švedskih indie pop rockerjev Nervous Nellie. Indie pop in indie rock nista, kot mnogi mislijo, povezana z indijo in njenim eteričnim sporočilom. Indie je preprosto okrajšava za independent oziroma neodvisen. Neodvisen, vsaj ob skovanju izraza, pa naj bi bil od velikih medijev, založb, koncertnih organizatorjev in seveda od Idasičncga, starorockerskega ali punkerskega glasbenega izročila. Toda s časom se je zadeva seveda nekako spremenila in indie je ostal samo še način ustvarjanja in aranžiranja skladb, večinoma odetih z obilico drugače uglašenih kitar.
Koncert so sicer začeli domači Back Bone Gurru in kar navdušili občinstvo s svojimi iznajdljivimi kitarskimi frazami in novo ritmično preobleko. Polurni program so dopolnili z govori in neutrudnim skakanjem vokalista Birota, ki je nabiral kilometrino tudi v imenu ostalih, sicer dosti bolj statičnih članov benda.
Nato pa so že bili na vrsti Nervous Nellie in kaj hitro je bilo jasno, da smo imeli pred seboj odlično skupino. Švedi so začeli udarno, z nekaj hiti iz prvega in doslej edinega cd-ja in se hitro vsilili v ušesa prisotnih. Toda koncert je po prvih nekaj komadih začel stagnirati, in vsi smo pogrešali tisto dinamičnost in tisto raznolikost, ki jo ponuja ta glasbeni žanr, da ne govorimo o odrski energiji in nastopu, ki sta bila kar odsotna. Sicer daleč od tega, da se fantje ne bi trudili ali da koncert ni bil na nivoju. Če skupine ne bi spremljal sloves revolucionarjev švedskega rocka in tričlanska MTV ekipa, ki je neutrudno snemala vsak njihov gib na odru, bi bili s koncertom več kot zadovoljni. Toda ob takih napovedih, te skupina težko popolnoma zadovolji. Kakorkoli, odličen koncert, ki pa bi lahko bil še boljši. In bolj doživet.
Petek je bil dan za metalcore in nastopili so Radio Riot Right Now iz Vicenze. Najprej so občinstvo dobro ogreli domači Human Host Body s svojevrstnim metalcorom, ki bolj sloni na metalu kot na coni- Trdi riffi in globoko rjovenje so bili prisotni, prav tako bolj metal kot core publiki, očitno kar všeč. Škoda le za proverbialno odrsko statičnost obalnih skupin, saj večerni headlinerji, italijanski Radio Riot Right Now, niso pokazali dosti več glasbenega znanja od damačinov, niti ne kakšnega presunljivega aranžiranja popevk. Toda skakanje, plesanje in nasploh poziranje na odru je vse to prekleto dobro zamaskiralo in občutek si imel, da te kar vleče za njimi. Je pač tako, da hrupna in divja glasba potrebuje tudi hrupno in divje premikanje na odru, oziroma ga tudi po malem pričakuje. In tega se težko navadiš. Moraš pač glasbo še bolj čutiti in z njo živeti. Moraš s sceno dihati in jo podpirati. Moraš o temu debatirati in ne biti samo nekdo, ki glasbilo igra, ker ga pač zna igrati, glasba in koncerti pa ga v bistvu več kot toliko ne zanimajo.
Problem obalnih skupin je treba poiskati na začetku, nekje v osnovi koncertnih načel. Ker potencial imamo, raznolikost tudi in glasbeno znanje prav tako, kot so v petek potrdili marežganski metalcorovci. Manjkajo le izkušnje, in to ne samo lastne. Manjka to, da bi se klubsko sceno in predvsem poslušalstvo začelo graditi pri temeljih, torej pri skupinah, ki to sceno tvorijo. In ko bo prišlo do tega, bo ostalo prišlo samo od sebe. Tudi skakanje in vrtenje. Ne zato, ker je to lepše videti. Sploh ne. Preprosto zato, ker bo to naravno in nemogoče bi bilo stati na miru. Komurkoli.
j 4 [Tm sobota 4.2.2006 ob 22.30
Zeus Faber Sensation
Bend obstaja od leta 1997. Ves čas od nastanka! so se soočali z menjavami članov v postavi, vendar so kljub temu uspeli izdati 3 uspešne demo posnetke, ki so bili dobro sprejeti pri kritikih revije Metalhammer (4 pesmi - 1998, J Tease EP - 2000, 4 pesmi - 2001). Leta 2002 so podpisali pogodbo z zagrebško založbo Dinaton in 2004 izdali prvenec »Way out«. Celovečerni izdelek je definitivno težko kategorizirati, saj se na njem najde mešanica metala in industriala, h katerim odlično primešajo tudi etno. Trenutna postava šteje 5 članov (vokal, kitara, bas, sampler, bobni). Kritiki jih sicer na groba uvrščajo v industrial metal sami pa sc zgledujejo po skupinah, kot so Nine inch nails, Dcftoncs, Tool...
http://ww.myspace.com/zeusfaber
Med ostalimi številnimi koncerti, so igrali tudi kot predskupina večjim bendom od katerih je vredno omeniti imena svetovnega formata kot so: Sepultura 2003 in pa Soulfly 2004. Sensation niso neznanka na obalnih odrih. So Sensation s svojo Sensation muziko. Novost pa je pravzaprav to, da se bodo prvič javno predstavili z novim basistom in tudi nekaj novimi pesmimi.
Prispevek: 600 sit.
(obala) - sensation mušic
Sobota, 11.02.06 ob 21.00
FATHER F1FTH SEASON
(Slo) Metal
No. 253
\
2 II 2006 J
Cultura e minoranza
Siamo entrati nel mese della cultura, e tra un paio di giorni in Slovenia saremo anche nel pieno della settimana culturale, festa comandata per onorare il poeta France Prešeren.
Noi, che spesso e volentieri nei nostri discorsi e nelle nostre affermazioni facciamo ricorso alla parola “cultura”, anche in riferimento alla nostra condizione minoritaria e, soprattutto, in riferimento alla necessita di una maggiore cura e cultura della nostra tutela, non sempre abbiamo chiara la correlazione tra minoranza, maggioranza, cultura, convivenza, identita.
11 “Dizionario di sociologia” acuradi Franco Demarchi e Aldo Ellena alla voce “cultura” ribadisce che con questo termine si definisce ilprocesso diformazione della personalitd umana. L’accezione moderna del termine in sociologia, pertanto, staad indicare la forma di organizzazione sociale e dei costumi di un popolo o di un gruppo sociale.
Secondo il “Nuovo Vocabolario illustrato della lingua italiana” di G. Devoto-G.G. Oli, il sostantivo femminile “cultura” sta a significare innanzitutto “guanto concorre alla formazione delTindividuo sid piano intellettuale e morale e alTacguisizione della consapevolezza del ruolo che gli compete nella societd”. Nel suo significato piii composito significa anche, “il patrimonio delle cognizioni e delle esperienze acguisite tramite lo studio, ai fmi di una specificapreparazione in uno o pili campi de! sapere ”, e, ancora, “il complesso delle realizzazioni artistiche e scientifiche mat ur at e in un determinato ambiente ”, maanche, infine, insensoantropologico, “ilcomplesso delle manifestazioni delta vita materiale, sociale e spirituale di un popolo o di un gruppo etnico, in relazione alle varie/asi di un processo evolutivo o ai diversi periodi storici o alle condizioni ambientali”. Poiche tutte queste classificazioni ci riguardano in parte o del tutto, anche se in nessuna di queste ci riconosciamo pienamente, abbiamo deciso di controllare ancora il significato del termine “minoranza”, una voce nella quale ormai da piii di mezzo secolo siamo stati costretti ariconoscerci. Sempre secondo il Vocabolario Oli-Devoto il sostantivo “minoranza” sta ad indicare: “inferioritd numerica, rilevabile in rapporto alla fisionomia o al comportamento di un insieme o di una collettivitd ” e ancora “gruppo di cittadini che neU’interno di uno Stato si distinguono per il ceppo etnico e culturale, la religione o la lingua”. Al contrariodi “maggioranza” che, invece, sta ad indicare: “superioritd numerica capace di caratterizzare il comportamento di una collettivitd”.
Avendo presenti gnesti concetti, diventa forse pid chiaro che il collante con il gnale sarebbe possibile conseguire una sempre pid normale convivenza tra maggioranza e minoranza potrebbe scaturire proprio da gueirenzima che definiamo “cultura” in tutte le accezioni sopra descritte, ma alle gnali noi aggiungeremmopure “rispetto e tutela delle peculiarita e delle diversita altrui”.
Per il momenti), non siamo de! tutto certi che i festeggiamenti dei prossimi giorni ahhiano comefine il conseguimento di guesto traguardo. In ogni caso, auguri!
Silvano Sau
Bilancio comunale: approvato...
Anche questa volta la montagna partori il topolino, oppure, dicendola con i vecchi modi di dire "Tanto tuono che alla fine si rassereno": il bilancio di previsione del Comune di Isola per il 2006 e stato approvato giovedi scorso quasi alfunanimita. Se non andiamo errati soltanto tre consiglieri si sono espressi negativamente. Anche i rappresentanti della Comunita nazionale italiana, dopo che sono stati corretti alcuni errori di calcolo, hanno votato senza opporre obiezioni. Alla Comunita Italiana andrannocomplessivamente 48.869.524 Talleri. Praticamente senza dibattito anche Temendamento proposto dai gruppi consiliari della coalizione e della Comunita Nazionale Italiana che prevede un aumento di 8 milioni ai mezzi destinati al sanamento della facciata meridionale del Duomo, portando la cifra a 15 milioni di Talleri.
Ouesfanno il bilancio e pesante ben oltre cinque miliardi con uscite che superano di poco i quattro miliardi e mezzo. Un bilancio, quindi, che il Sindaco e la coalizione che lo sostiene hanno pensato bene di armonizzare in tempo, sapendo che un dibattito troppo acceso in merito non sarebbe stato opportuno nel momento in cui non solo sta iniziando 1'anno finanziario, ma pure 1'anno che concludera questa legislatura e che gia nei prossimi mesi, se non nelle prossime settimane, dara inizio alla campagna preelettorale per le amministrative del prossimo autunno.
Santa Maria d’Alieto, facci una grazia!
: ’ *
A mo' tli commento tli “Non c 'e piii religione ” in seconda pogin a riproponiamo guesto testo di Gianfranco Siljan, pubblicato il 2 settembre del 2002:
Sta crescendo bene la restauranda chiesa S. Maria d’Alieto di Isola. Verni consegnata al pubblico, stando alle dichiarazioni del titolare del progetto, 1'architetto Daniela Tomšič della Sovraintendenza ai beni culturali e naturali di Pirana, entro il prossimo anno. Comeprevisto, cioe. Infatti, I 'architetto Maja Stepanov che diede il via ali 'opera aveva parlato de! 2003 come data della conclusione dei lovori. Neli 'incontro avuto con ta Tomšič, ipiesta ci aveva delto che il tutto poteva essere terminato entro 1'anno in corso. Pero, in un certo momento delpercorso sono ventili a mancare i mezzifmanziari per Taccelerazione deli'opera. In guesto periodo sono guasi terminali i restauri (legli affreschi e degli stucchi, ornamenti bellissimi iTepoca barocca. Ricorderemo che la S. Maria d’Alieto, nella sua particolare forma ottagonale attuale, venite eretta nel Settecento e guesto sulle fondamenta di una chiesetta romanica delTundicesimo secolo. Sono dati gnesti contenuti negli scritti deli'architetto Daniela Tomšič che ha svolto un 'interessante ricerca sulle chiese di Isola.
Ethnolnsula 2006: “E Bairav Ensemble”	Non c'e piu religione
Santa Maria di Alieto facci una grazia. Timploriamo perche vorremmo, dopo troppi anni di attesa, vederti restituita alle tue funzioni. Ci avevano promesso che nelle piii pessimistiche del le previs ioni avremmo goduto del le tuebeltdnell 'amo 2001. Poi, caitsanuoviintoppifinanziari.doveviesserci restituita nel giugno del 2002. Siamo gid nel 2006 e ci troviamo ancora costretti ad attendere.dopo malte dedne di anni, la tua riapertura. Sard farse perche ti travi ubicata in una piazza non baciata dalla fortuna com ’e laPiazzaManzioli?Crediamopropriodisi. Infatti, ancheiltuodirimpettaio Palazzo Manzioli non gode di maggiori considerazioni. Una piazza che nanos tante le sue bellezze e importanze storiche non riesce ad assumere un aspetto che se la meriterebbe veramente. Ora, contro chi lanciare i nostri strah? Sinceramente abbiamo tentato di lanciarli contro tutti i possibili bersagli. Come risultato abbiamo ottenuto un ulteriore invito alla pazienza e ad aspettare tempi migliori. Quali e quando? Insomma, a /sola anche le Sante sono costrette a lunghe, lunghissime attese.
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice...
Riprende al Manzioli di /sola Ethnolnsula, la serie di eventi dedicati algenere etno-music organizzata dalla Comunitd Autogestita detla Nazionalitd Italiana di /sola. IIprimo concerto del 2006 ha vistoprotagonista venerdi scorso, a Palazzo Manzioli, ilgruppo “E Bairav Ensemble ” composto da Fabrizio Meloni alclarinetto, Emiliano Rodriguez a! sassofono, Michele Francesconi al pianoforte e Roberto Bartoli a! contrabbasso. 1 i/uattro musicistiprovengono da esperienze mušicah molto diverse tra loro (classica, jazz, etnica e altri) ma sono accomunati dalla passione per la mušica zingara e, soprattutto, affascinati dali 'espressivitd del modo di suonare “alta tzigana”. L’ensemble ha presentato un programma di mušica popolare deipaesi balcanicifatta conoscere in Europa dagli zingari rumeni ed ungheresi. Musiča che veniva suonata in occasione di matrimoni, fidanzamenti, riti di iniziazione e feste propiziatorie. Brani struggenti e travolgenti al tempo stesso, provenienti per la maggiorparte da autoripopolari, moltidei qualisconosciuti, o da compositori legati alla tradizionemusicale halcanica. Branispesso trascritti aha sorgente e adattatipoi dai vari esecutori. Come rivisitati, spesso in stile jazzistico, erano ipezzi eseguiti dal E Bairav Ensemble. Sono stati gli inserti in stile jazzistico che hanno dettato l’uso del pianoforte - strumento inconsueto per questo genere di mušica - o e stato il pianoforte che ha richiesto lo stile jazzistico? La stessa riflessione vale anche per 1’assenza del violino, strumento leader della mušica tzigana.
In ogni caso, iquattro musicisti, con dimostratapadronanza dello strumento, hanno saputo ben presentare una delte sfaccettature di questa mušica meravigUosa ed hanno ben riscaldato gli onimi del numeroso ed eterogeneo puhblico presente.
Testo e foto: Claudio Chicco
TEATRO TEATRO TEATRO TEATRO
Il Dramma italiano di Fiume ha presentato il secondo spettacolo della stagione, questa volta a Capodistria (ci san) qualche rappresentazione di qualitd ad Isola, sempre con lo stesso sistema di trasporto gratuito degli spettatori da una localitd alTaltra?). Si tratta di una produzione nuova e interessante. H dramma Delitto ali 'isola delte capre eun capo Zavoro dello scrittore italiano V go Betti diforte impatto emotivo. In esso il simholismo e lo spiritualismo si intrecciano a forti temi di eticitd morale. Isuoipersonaggisiaggirano nellospazio deh’isola senza via diuscita, con il peso di una vita atroce, desolata, percorsa da febbrili sforzi per una riscossa delTistinto. Protagonisti della nova messinscena il regista, nonche drammaturgo, scenograf o e costumista Damir Zlatar Frey, gli attori Andrea Blagojevič, Elena Brumini, Rosanna Bubola e Mirko Soldano. Originale la scenografia: un piano inclinato coperto di terni rossa istriana rappresenta, anche in senso metaforico, il suolo delPisola. Da ricordare ancora, /odevale iniziativa, i sottotitoli in lingua slovena che accompagnavano le battute degli attori.
M.M.
SCUOLAŠPORT SCUOLA ŠPORT
Al campionato regionale di judo per le scuole elementari, che si e tenuto il 21 gennaio u.s. hanno partecipatopure un bambino della Scuola materna l’Aquilone e due alunni della Scuola elementare Dante Alighieri. Buoni i risultati raggiunti neha categoria dei pesi leggeri, doveAlessia Švagetj (neha foto) si e aggiudicata Uprimo pošto e Dar Veter Larikov ha conseguito il terzo.
M.M.
Andiamo a occuparci della voce “ramengo”. Vi diciamo subito che si tratta di una voce dialettale veneta, usata spesso nella locuzione: Va a ramengo. E una locuzione equiva!ente a: Va al diavolo! Va in malora! E accettabile - pure con la piu frequente variante: remengo - nel parlar famil iare. Vi ricordiamo che “ramengo” e deformazione di “ramingo”. Čredo che basti, altrimenti finiremo ramengo.
G.S.
attivitA comunitarie
BIBLIOTECA
La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli e sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30.
La Biblioteca Civica di Isola
(Via Fronte di Liberazione 15) invitai bambini dai quattro anni in poi alle ore della favola in lingua italiana che hanno luogo ogni mercoledi alle ore 17 nella Sala cristallina delle fiabe.
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Martedi 7 febbraio, ore 18, Isola, Palazzo Manzioli GRAZIE DARIO -
Commemorazione in occasione del primo anniversario della scomparsa di Dario Scher, presidente e assiduo attivista della Comunitš degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola. Interverranno i gruppi culturali deirassociazione. Organizzazione : Comunitš degli Italiani Dante Alighieri Isola.
Venerdi 10 febbraio, ore 17, Isola, Palazzo Manzioli FESTA DELLA CULTURA - In
occasione della Festa della cultura slovena, serata letteraria con Liviana Poropat, inaugurazione della mostra delle tavole originali del libro “ duercino Mac e gli altri ", Edizioni Rai ERI. In guesta occasione saranno esposte anche altre opere deirautrice.
Seguira la premiazione dei lavori partecipanti al
VII CONCORSO LETTERARIO E Dl ARJI FIGURATIVE 2005
promosso dalla Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola per bambini in eta prescolare e alunni delle scuole in lingua italiana residenti a Isola. Organizzazione:	Comunita
Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola.
Sabato 11 febbraio, ore 20, Časa della Cultura
“PORTE CHIUSE” - commedia di Jean-Paul Sartre presentata dal gruppo “Teatro Incontro” di T rieste. Regia di Spiro Dalla Porta Xidias. Organizzazione: Comunitš degli Italiani Pasguale Besenghi degli Ughi di Isola. Ingresso libero.
Lunedi 13 febbraio, ore 19, Palazzo Manzioli CONCERTO DELL’ORCHES-TRA DA CAMERA DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA - II complesso sarš diretto dal maestro Romolo Gessi. Al pianoforte: Nazareno Carusi. II concerto e organizzato in collaborazione con TUniversilš Popolare di Trieste e 1’Unione Italiana di Fiume, delTAsso-ciazione. Musicale Aurora Ensemble e con il contributo della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia.
Organizzazione: Comunitš degli Italiani Pasguale Besenghi degli Ughi di Isola. Ingresso libero.
// Mnndracchio,
foglio della Comunitd italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Reilazione: C. Chicco, M. Maurel,
S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32 wwvv.can-is.si can.isola@can-is.si
Intelektualna samoobramba	v
SPOZNAJTE CHOMSKEGA A SE PREJ SAMEGA SEBE
mm
Od oktobra 2004 do junija 2005 smo v Mestni knjižnici Izola enkrat mesečno poslušali predavanja dr. Dušana Rutarja s skupnim naslovom Tečaj intelektualne samoobrambe.
Kot zaključek teh predavanj pa želimo posredovati krajši seznam ali, kot temu rečemo knjižničarji, bibliografijo del, ki so povezana z vsebino predavanj, zato da bi posredovali to, kar smo spoznali, še drugim. To so tudi knjige, ki ne gredo pogosto s polic in jih ne reklamirajo časopisi ali drugi mediji, zato jih želimo poslati med nove bralce.
Pred seznamom še nekaj besed o predavatelju. Dr. Dušan Rutar je psiholog, filozof, strokovnjak za delo Freuda, psihoanalitik in zaposlen kot terapevt na Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Je tudi avtor številnih knjig in člankov. Piše o psihologiji, psihoanalizi, filozofiji, vzgoji, šolstvu, hendikepu, filmu, anarhizmu in v zadnjih letih o delu Noama Chomskega.
In prav delo Noama Chomskega in njegova spoznanja o današnji družbi so bila vsebina predavanj in pogovorov študijskega krožka. Noam Chomsky (1928) je eden izmed največjih znanstvenikov na področju jezikoslovja, mislec in predvsem borec za pravičnejši svet. Njegova analiza današnje družbe, zahodnih demokracij, politike ZDA, ideologije, vloge intelektualcev in medijev je ostra in daljnovidna. S svojimi knjigami, govori in nastopi nas vzpodbuja k razmišljanju.
Intelektualna samoobramba pomeni prav to: misliti kritično, dvomiti, preverjati ustaljene obrazce, po katerih smo navajeni razmišljati in živeti, ter, ne verjeti »na prvo«, kar nam ponujajo mediji in politika.
Dr. Dušan Rutar se v eni izmed svojih knjig sprašuje: »Zakaj se zdi, da je na svetu zelo malo moralno pokončnih ljudi? Zakaj je vtis, da zelo veliko ljudi, ki predvsem gleda televizijo, ničesar ne reče ali pa čveka o vremenu in o horoskopih? Zakaj tako veliko ljudi molči in ne zine nobene, medtem ko se dogaja polno nasilja? Zakaj obstaja molčeča množica, ki jo zapeljujejo strokovnjaki za propagando in indoktrinacijo? Zakaj se ne upira?« (Rutar, D.: Etika Noama Chomskega in duh renesanse, 2005)
Preberite katero izmed naslednjih knjig, ne bo vam žal, razmigajo možgane, poženejo kri, dajo upanje, a hkrati zarežejo.
Njegove knjige delujejo očiščujoče, režejo in odrežejo tisto, kar ni zavezano resnici in pravičnosti. Zahtevajo pogum in brezkompromisen pogled v samega sebe, a hkrati dajejo voljo za upor in ga osmišljajo. (Damjana Ivančič)
ODPRTJE AMERIŠKEGA KOTIČKA NA UP
V ponedeljek, 6. februarja bodo v Pretorski palači v Kopru slavnostno odprli kulturno-informacijski center Ameriški kotiček Koper, ki je nastal kot oblika sodelovanja med Univerzo na Primorskem in Veleposlaništvom Združenih držav Amerike. Partnerja projekta sta tudi Mestna občina Koper in Emona Obala d. d.
Ameriški kotiček Koper je prvi tovrstni kotiček v Sloveniji. Ameriški kotiček Koper bo študentom in zainteresirani javnosti ponujal informacije o ZDA na področju kulture, znanosti, politike, ekonomije, prava, naravoslovja in turizma ter brezplačen dostop do knjižnih zbirk, podatkovnih baz in interneta. Prirejal bo različne dogodke tematsko povezane z ZDA, in nudil svetovanje o študiju v ZDA ter informacije o študijskih in raziskovalnih štipendijah v ZDA. Odprt bo od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je kotiček opremilo s knjižnimi zbirkami in periodiko ter z računalniško in drugo opremo (fotokopirni stroj, DVD projektor, LCD zaslon). Univerza na Primorskem bo krila stroške poslovanja in vzdrževanja kotička ter zaposlenih. Mestna občina Koper je zagotovila prostore, v katerih kotiček deluje (70 m2 v pritličju južnega krila Pretorske palače). Emona Obala d. d. je prostore opremila s pohištvom in gostinsko opremo, v prihodnje pa bo sodelovala tudi pri izvajanju programa in izmenjavi dobre gospodarske prakse s študenti.
Na slavnostnem odprtju, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2996, ob 12.00 v sejni sobi Pretorske palače, bodo goste nagovorili rektorica UP, dr. Lucija Čok, veleposlanik ZDA, g. Thomas Robertson, župan MOK, g. Boris Popovič, in predsednik uprave Emone Obala d. d., g. Aleš Škraba. Častni gost bo zunanji minister RS, dr. Dimitrij Rupel.
Prvi dogodek v okviru Ameriškega kotička bo predavanje pesnika, prevajalca in dobrega poznavalca ameriške kulture dr. Aleša Debeljaka z naslovom Amerika: Med ideali in resničnostjo. Predavanja bo ob 18.00 v novoodprtih prostorih v pritličju južnega krila Pretorske palače
Drugi dogodek bo okrogla miza z naslovom Islam in zahodni svet, ki bo predvidoma v torek, 21. februarja, ob 15.00. Na njej bodo sodelovali slovenski, bosanski in ameriški strokovnjaki.
POSLANSKA PISARNA SDS
Poslanec SDS g. Černač obvešča, da bo poslanska pisarna namesto v ponedeljek 6.2. odprta prihodnji ponedeljek 13.2 .05 ob 18 uri.
PRIJATELJI IZOLE GREDO NA JUG
Klub prijateljev Izole organizira petdnevni izlet v Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Medjugorje in slapove Krke od 19. do 23. aprila 2006.
Prijave in informacije dobite pri Tončku 640 51 51 ali 041 807 800.
UPOKOJENCI, IZOBRAŽUJTE SE!
Društvo upokojencev Izola organizira TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, ki bo predvidoma začel v drugi polovici februarja 2006 (oziroma po dogovoru).
Dodatne informacije in prijave interesentov sprejemamo v pisarni društva,
Plenčičeva 3 Izola ob
ponedeljkih od 9.00-11.00 ure
sredah od 15.00-17.00 ure
Telefon 05 6>T97 37, Gsm 041 338 945
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER
vabi na
INFORMATIVNE DNEVE
v petek, 10.2. 06, ob 10. in 15. uri, v soboto, 11.2.06, ob 12. uri na Glagoljaški 8 v Kopru (I. nad., velika predavalnica).
Dodatne informacije dobite po tel. 05/663 77 40 ter 05/663 77 41 ali po e-pošti: referat@fhs-kp.si.
OBČNI ZBOR INVALIDOV
Društvo invalidov Izola vabi na občni zbor, ki bo
V	soboto 4. februarja ob 16. uri
V	Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli
Ko odidem in vam pripravim prostor Bom spet prišel in Vas vzel k sebi, *
Da boste tudi vi tam kjer sem jaz In kamor jaz grem poznate pot (Jn 14,3-4)
Frančiška Žužek
V torek 17. januarja je v starosti 93 let, v mira in tiho odšla k svojima najdražjima, možu in sinu, Frančiška Žužek, rojena Zadel, nam pa je pustila velik zaklad modrih besed, ki se jih bomo dolgo spominjali.
Nona, velika hvala za vse!
Marica, Vukelja s sinovoma Ivico in Valentom z družinama. Izola, 1.2.2006
In memoria
Domenico Bevitori
1906-2006
Dieci anni fa il tuo cuore si e fermato per sempre.
Nei nostri pensieri sei sempre presente.
Lo ricordano La moglie, i figli, i nipoti, la nuora e Stojan
Policija je zadovoljna
BODO POLICISTI SPET POSTALI ZAŠČITNIKI
Izolska policijska postaja, točneje rečeno, izolski policisti so že od začetka lanskega leta vključeni v projekt samostojne policijske postaje, kar pomeni, da imajo določeno samostojnost pri organiziranju in načrtovanju dela, povezavah z lokalno skupnostjo in še kaj. Kot so povedali na četrtkovi tiskovni konferenci so z doseženimi rezultati zadovoljni, saj se trudijo, da ohranjajo občutek varnosti pri ljudeh, in da dosežejo večje zadovoljstvo ljudi z delom policije.
»Projekt se je izredno dobro prijel na vseh področjih dela«, je povedal komandir Viktor Zinreih, »za kar gre zahvala vsem sodelavcem, posebej pa lokalni skupnosti in lepemu številu Izolanov in Izolank, ki so tako ali drugače prispevali k boljšem počutju nas vseh tudi na področju varnosti«.
»Konec koncev se lahko pohvalimo, da smo za naše delo dobili kar nekaj pohval in sicer od Študentske organizacije Univerze na Primorskem in Društva novomeških študentov (organizatorji Cvičkiade), do skupine stanovalcev iz Jagodja (40 podpisnikov), OS D. Alighieri, Tranfuzijske postaje Izola (policisti so redni krvodajalci) in Županje občine Izola za izvedbo preventinega projekta Gostimo Varnost. Poleg tega smo prejeli tudi 7 pisnih pohval na delo posameznih policistov. V enoti pa imamo tudi dva policista ki sta predlagana za znak HRABRO DEJANJE, to sta Igor Šegel in Matej Turščak, ki sta posredovala ob dveh različnih požarih in s hitro ter učinkovito intervencijo preprečila večjo materialno škodo. Trije policisti, Damjan Sever, Tomaž Mrak in Andreja Šantelj pa so dobili priznanje republiškega Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu.«
PRITOŽB NA DELO POLICISTOV NI VELIKO
Seveda bi bilo nerealno pričakovati, da v tem času ni bilo nobenih pripomb na delo policistov, res pa je, da jih je bilo dokaj malo. Uradno so na policijski postaji prejeli 4 pritožbe, od teh je bila ena upravičena, saj so policisti naredili postopkovno napako oziroma so napačno vročili poziv občanu, kar so kasneje tudi popravili. V enem primeru so pritožbo rešili v takoimenovanem pomiritvenem postopku, kar pomeni, da so z občanom, ki se je pritožil na ravnanje policistov dosegli dogovor s katerim sta bili obe strani zadovoljni. V dveh primerih pa sta bili pritožbi neutemeljeni.
To je zagotovo tudi rezultat izvajanja projekta samostojne policijske postaje, saj dejansko policisti delujejo podobno kot vodje policijskih okolišev, kar pomeni, da so bližje ljudem in skušajo probleme predvsem reševati, manj pa zgolj kaznovati za različne prekrške. Tako je tudi v primerih prometnih prekrškov, kjer so lani izrekli za polovico manj ukrepov za takoimenovane lažje prekrške, zato pa so izrekli bistveno več ukrepov za težje prekrškarje in povratnike Tudi zato so leta 2005 poslali k prekrkovnemu sodniku kar 743 kršiteljev, leto pred tem pa 716. Kaznovali so predvsem tiste, ki so na cesti divjali ali vozili pod vplivom alkohola oziroma mamil.
zt iccL mimmrM
MOJA DRUGA DRUŽINA
N! fCT	T 4 V IZOLI IMAM MOJO DRUŽINO:
■	i'v'	MOJEGA OČETA, MOJO INES,
BORISA, ŠPELO, DOMENA. IMAM JIH ZELO RAD.
ZADNJE ČASE HODIM V PROSTEM ČASU V ARTIS. TO JE EN LOKAL V IZOLI POD STADIONOM.TAM SEM SPOZNAL ALJO. ONA JE DRUGAČNA, PRIJAZNA. SE POGOVARJA, MI PLAČA PIJAČO, KLEPETA.
EN DAN PRED BOŽIČEM MI JE ZAZVONIL MOBI. BILA JE ALJA: »VLADO, GREŠ Z NAMI V CELJE? NISEM MOGEL VERJET. PRIŠLA ME JE ISKAT DOMOV. JAZ SEM BIL TAKO VESEL. Z NAMA STA ŠLI ŠE DVE NJENI PRIJATELJICI. KO SMO PRIŠLI K NJIM SEM SPOZNAL NJENE STARŠE, BRATA, SESTRO. BILI SO VESELI, DA SEM PRIŠEL. VSI SMO SKUPAJ VEČERJALI KOT PRAVA DRUŽINA. DRUGI DAN SMO ŠLI MALO PO CELJU. TUDI NOVO LETO SMO ČAKALI ZUNAJ. SPOZNAL SEM VELIKO NOVIH PRIJATELJEV. SEM TUDI PLESAL.
V PONEDELJEK SMO ŠLI NAZAJ V IZOLO. NISEM VEDEL, DA BOM IMEL TAKO LEPE PRAZNIKE. NISEM VEDEL, DA MI BO NOVO LETO PRINESLO TAKO LEPO, ŠE DRUGO DRUŽINO.(VLADO)
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
LIPO JE MOC PREPREČITI
Seveda tudi na tej konferenci ni šlo brez primera Lipa in podobnih kršitev, ki se dogajajo pač povsod, kjer se zbira večje število mladih. Izolski policisti so takšno nevarnost zaznali v primeru belvederskega The Cluba in so dovolj hitro reagirali ter o nevarnosti obvestili Svet za varnostne zadeve pri Občini Izola, ki je sprejel sklep s katerim je skrajšal čas obratovanja lokala in od prireditelja zabav zahteval dodatne varnostne ukrepe. Zdaj je na tistem območju red in mir, res pa je, da za mlade, verjetno zaradi skrajšanega delovnega časa, lokal ni več tako atraktiven kot pred tem.
Uspešna je bila tudi pobuda policista, ki je predlagal, da bi z obiski in svetovanji lastnikom lokalov pred turistično sezono bistveno zmanjšali število raznovrstnih kršitev. Zdaj ugotavljajo, da je bila akcija uspešna, saj je bilo kršitev bistveno manj.
NADZOR KOPALIŠČ
Kopališča so v poletni sezoni priljubljeno zbirališče nepridipravov in vrsto let so se različne kraje kar vrstile. Lani jih je bilo bistveno manj, gotovo tudi zato, ker so upravljalce kopališč dodatno opozarjali na pomen varovanja kopališč in kopalcev, nekaj je prispevalo samozaščitno obnašanje kopalcev, nekaj pa tudi dejstvo, da so na kopališča večkrat poslali tudi uniformirane policiste, kar je vplivalo na samozavest nepridipravov.
Stopnja kriminalitete je v rahlem upadanju, saj so zabeležili 516 kaznivih dejanj, medtem ko jih je bilo leto pred tem 559. Žal pa je nižja tudi stopnja preiskanosti oziroma odstotek odkritih izvršiteljev teh dejanj, saj so jih razrešili 41 odstotkov oziroma 5 odstotkov manj kot leta 2005. Res pa je, da so številne preiskave še odprte in je ta podatek relativen, saj včasih odkrijejo storilca kakšnega dejanja tudi leto ali dve po samem dogodku.
ODPRTI TELEFON PREMALO IZRABLJEN
Komandir Viktor Zinreih, ki je sklical tiskovno konferenco skupaj z obema vodjema policijskih okolišev, Damjanom Severjem (mesto) in Mitjo Rebernakom (podeželje) je še povedal, da občani možnost komuniciranja preko odprtega telefona premalo izrabijo. Na ta način bi zagotovo lahko policiste opozorili na kakšne varnostne težave v svojem okolju ali dobili odgovore na vprašanja, kako zagotoviti večjo varnost ljudi in imovine. Res pa je tudi, da mnoge odgovore podata že oba vodja policijskih okolišev. Sever je povedal, da ima veliko dela tudi s primeri kršenja javnega reda in miru ali celo nasiljem v družini, medtem ko ima Rebernak več opravka z lastniškimi zemljiškimi spori. Spomnili so še na veliko preventivno akcijo GOSTIMO VARNOST, ki je na izolski stadion privabila izredno veliko obiskovalcev, na tedenske preventivne spote na dveh komercialnih radiskih postajah, zloženke o tatvinah, vlomih, parkiranju, varni poti v šolo itd.
KOMANDIR PIŠE KNJIGO
Ob koncu tiskovne konference nam je komandir Viktor Zinreih še povedal, da zbira zanimive zgodbe iz policijskega dela na izolski policijski postaji in če bo šlo po sreči jih bo enkrat uredil, ustrezno literarno obdelal ter izdal v obliki knjige. Glede na vsebino vsakokratnih kriminalij zabavnega branja ne bo zmanjkalo.
KRIMINALNE
PODEŽELSKA SRAKA
Izolski policisti obravnavajo dva vloma v Kortah. Vlomilec je najprej poskušal pri eni hiši, kjer pa mu ni uspelo. Nato je stopil do sosednje hiše, kjer je vlomil. Ukradel je videokamero, mobilni telefon in 150 EUR gotovine. Podobno je bilo tudi v bližnjih Vinjolah pri Luciji. Tam je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, jo temeljito preiskal, ukradel pa je nekaj kosov nakita, nekaj gotovine, DVD predvajalnik in dva mobilna telefona. Lastnika je oškodoval za 400.000 SIT.
Tl KOPRČANI
Izolanka je pri Koprčanu naročila in plačala pohištvo. Koprčan pa pohištva ni dobavil, niti ni vrnil prejetega denarja. Seveda ga bodo ovadili pristojnemu sodišču pa bo videl svojga vraga.
GOSPODIČ S TELEFONOM
Kot so zapisali izolski policisti so gospodiču iz Ljubljane zasegli GSM, ki ga je ta dobil s tatvino, saj ga je ukradel Izolanki. Seveda so policisti telefonček lastnici vrnili, gospodiča pa ovadili pristojnemu sodišču. Uredništvu ni znan podatek, kako si je omenjeni mladenič pridobil tak lep naziv.
DOGOVARJANJE NA TRDO
OKC je sprejel klic, da se v gostinskem lokalu v Jagodju pretepa več oseb. Policisti so odhiteli na kraj dogodka in ugotovili, da sta se tam, po poprejšnjem dogovoru, srečala znanca, ki sta morala razrešiti nekatera dolžniška razmerja, oziroma se dogovoriti o plačilu že opravljenega dela. Tudi tokrat ni prišlo do dogovora, je pa prišlo do pretepa med obema akterjema, zatobodo zoper oba podali obdolžilni predlog Okrajnemu sodišču.
DVA TOPOLA MINUS VEJA
V prejšnji številki smo zapisali, da v Izoli, razen bolnice, večjih težav z burjo ni bilo, a smo se zmotili. Prav zaradi burje se je pri domu Dva topola odlomila večja veja z bližnjega drevesa in padla na tam parkiran osebni avtomobil ljubljanske registracije. Zadevo bo obravnavala zavarovalnica, Doma pa ne bodo preimenovali.
KOLESNI ESTET
Neznani lump je s parkiranega osebnega avtomobila na parkirišču pri ladjedelnici, s kolesnih obročev snel okrasne pokrove in jih odnesel seboj. Oškodovanki je povzročil za približno 25.000.00 tolarjev škode
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108
-	Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765
-	V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 727
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli ali okolici Izole - za daljši čas. Tel: 031 356 345
-	3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas Tel. 070 204 274
-	V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 011 544 428
-	Oddam 2 sobno stanovanje v Izoli paru brez otrok za daljši čas. Informacije na tel. 05 641 86 04
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje / pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
Motorna vozila
-	Prodam avto, Vugo koral letnik 1990,registriran do avgusta, v voznem stanju, za 50.000 sit. in Prodam tudi 4 nove letne gume z 10% popustom, tel.031 201 908
-	Prodam renault 5, letnik 92,registriran do maja 2006, v dobrem, voznem stanju. Cena po dogovoru tel 041 557663
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707 621
-	Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040752 708
Delo
-	Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam laminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko I (ali drugače po dogovoru)pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
- Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. PRAVA TEL. ŠTEVILKA 040 888-518
PES JA, PAS NE
Na policijsko postajo je poklicala ženska iz Jagodja in prijavila, da jo je med sprehodom ugriznil pes. Policisti so izsledili lastnico psa in ji izdali plačilni nalog za 50.000 tolarjev, tako kot to določa zakon o zaščiti živali. Zakona o zaščiti ljudi namreč še nimamo.
SRAKE SRAKARSKE
Na policijsko postajo je prišel krajan Dekanov in povedal da je v Izoli opravljal zidarska dela. Med delom pa mu je neznani predrznež ukradel denarnico z vsebino. Denarnico je imel, skupaj z oblačili odloženo na pralnem stroju, v stanovanju kjer je izvajal omenjena, zdaj slabo plačana, dela.
SEDMICE NI ZADEL
Neznani storilec je vlomil v prostor, kjer prodajajo srečo oziroma se vplačujejo listki za srečo. Toda, zmikavt ni imel prav nič sreče, saj je skušal najti ključe blagajn in je seveda vse razmetal a ključev ni našel. Potem se je ročno s pripomočki lotil trezorja a je bil tudi tam neuspešen. Tako mu ni preostalo nič drugega, kot da je slabe volje zapustil prostore brez plena, saj po izjavi uslužbenke nič ne manjka), vse kar je dosegel pa je materialna škoda in dejstvo, da ga zdaj pospešeno iščejo.
Prejšnji teden so izolski policisti obravnavali še dve kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti (nasilje v družini), štiri poškodbe vozil na parkirišč in dve prometni nesreči.
MATRIARHAT JE ŽE POVSOD
Voznik je ob alkotestu napihal solidnih 0.86 mg/l, a to ni nič v primerjavi z voznico, ki je napihala 1.09 mg/l. Pa naj še kdo kaj reče na račun "šibkega" spola.
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Prodam orbitrek zelo lepo ohranjen, malo rabljen, z vsemi potrebnimi nastavitvami.Cena:30.000 Sit. Tel:040/896-538
-	Prodam arbitrek platinum - ekliptični trenažer - tel: 041 571 308
-	Brezplačno odstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKiperbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozom! Izola, Livade, pritličje. 031 346220
-Domače vino refošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu.
Naročila na 041 613 299.
-	Podarimo lepo mlado mucko navajeno hišne čistoče. Je zelo igriva in simpatična, primerna tudi za v stanovanjc.040/896-538
-	Računalnik Pentium, torbo za notesnik, rač.programe,rač. igre ugodno prodam. Nudim tudi inštrukcijetel:05 64 15 818-
-	Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam Oprema sestoji iz prašno banane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319
je tednik Izolanov
Naslov: VeUkTtrg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05. 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
Še en, športa poln teden je za nami. V rokometni dvorani smo gostili državno prvenstvi v skokih s ponjave, kjer so bili zelo uspešni tudi Primorci, čeprav Izolanov ni bilo prav veliko med najboljšimi. Vse več mladih pa se odloča za šport z belimi kimoni in nekateri so že pravi mali šampioni.
MOTOHOV KOT
	MOKt/E	m
	SONCE	Sl
	LEVO	&
	bESNO	s
	KAMEN	g
	TSOŽICA	j
__iL
EvM-Kl
IJ
A^L

NOVI ČASI, NOVI POGGft, NOVI OHCAJi
Nič ni več tako kot je bilo. Vreme je že nekaj časa takšno, da si ga niti ribiči ne upajo napovedovati, tako hude oseke, da bi pri nas nasedale letalonosilke pa vendarle nismo pričakovali. Pa se je zgodilo v nedeljo popoldne, ko je jadrnica z imenom Letalonosilka na privezu pri gostinski obstala tako-le.
i .j;	Pa se ne spreminja
le vreme, tudi navade	se
spreminjajo in to ne le pri ljudeh ampak tudi pri živalih.
Ta-le položaj ob spolnem aktu mačk s terase pri Ribiču nam daje misliti, koga so si vzele za vzornika.
NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
dostava na dom 041/ 650 333	rezervacija miz 041/ 675 953