r
-fi i i II rik ww * »r» I W rww f »» i W i ■
jrv W.MM
Eio^iíüigl am a 0 NOY
tfys ^ i n .
(/, J *
4». St« vilka
Izhaja vsak četrtek ta velja s poštnino vred in v Marino na s pošiljanjem na dom zs celo ieio 4 K, pol leta 2 K in la četrt leta 1 K. Narofciita £* Nemčija <s IC, >k dran tetnutmiltlN «cftato * & Kfior bodi sam po njega, plača na teto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravsižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Lis? se dopcšBja do edoovedL -Udjn ..KatoHsSše** drai?v»a dobivajo list brez posebne naročnine. — Posimroii listi stanejo 10 vin. —• Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi »e ne vračajo. - UpravtsiShro Korolka ite* f. i^mEI
naročnino, inserate in reklamacije.
Za tesersie te plačuje od entistopne petitvrste za enkrat 13 vin., ali kar je isto, i kvsdr?.tni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku «Mala stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Jnserati se sprejemajo do Žorks opoldne, - - Nezaprte rekkraadje ko poltnine prost*.
i£3

1 CESi
CESAR FRANC JOŽEF
Ko dobijo čitatelji naš list v roke, bodo telesni ostanki cesarja Franca Jožefa I. v grobnici oo. ka-pneinov na Dunaju že položeni k večnemu počitku. Množi o« ljudstva, ki ga bodo spremljale na zadnji poti, se bodo zopet razkropile na vse štiri vetrove sveta in se vrnile na svoje domove. Toda spomin na tifttgopokojnega cesarja bo živel med narodi naprej.
Tiha žalost nad izgubo mnogoletnega viadarja je med vsemi narodi velika. Kazala se je v tisočerih sblikah. Raz hiše so plapolale žalne zastave, v ok-aih so brlele lučice pred napol zakritimi cesarjevimi podobami in sohami, v občinskih odborih, društvih, mvodih so se obdržavale žalne seje, na tisoče in tisoče brzojavov z besedami sočutja je pohitelo na cesarski Dunaj, po cerkvah so se služile sv. maše za rajnega, in iz Rrc vernikov so kipele vroče molitve ssa njegovo dušo. Vse se je požurilo, da tudi na zu-aaj izrazi svojo globoko notranjo žalost nad prebrid-ko izgubo.
Tudi med nami Slovenci je žalost vsled smrti aesarja Franca Jožefa velika in splošna. Bili smo aau vedno zvest in udan narod, delili smo ž njim vse Kalostne m vesele dneve," kateri so dohiteli v dolgem Sašu njegovega vladanja našo domovino, bili smo mu avaležni za vse naprave, ki so pospeševale naš narodni, prosvetni in gospodarski napredek, za to nam j« sedaj njegova smrt zasekala globoko rano v naše gre«. Spomin na preblagega vladarja ostane med nar ari slaven in trajen, vsi Slovenci kličemo soglasno:
Slava njegovemu spominu!
/
Živel cesar Karol L!
&...
Vemo da izpolnjujemo Slovenci le željo rajnega cesarja, ako prenesemo vso ljubezen in zvestobo, ki smo jo gojili dosedaj do njega, na novega, mladega cesarja Karola I. in na njegovo plemenito sopro j go cesarico Cito. Za to stopamo sedaj v duhu pred j ofegov prestol ter mu iz dna svojega mehkočutečega, j zvestega slovenskega srca kličemo: Živel cesar K a- j roí I., živela cesarica Cita!
Živel cesar Karol I.! Stoletne in stoletne zgodovinske vezi nas vežejo na slavno vladarsko hišo Habsburžanov. Pod njihovim močnim žezlom smo si ohranili svojo narodnost, si zasnovan lepo prosvetno življenje in si ustanovili krepek gospodarski obstoj. Za to smatra vsak Slovenec za zločin, ako bi mu tudi samo njegove misli le za trenotek uhajale preko mej habsburške monarhije, smatra pa tudi za zločin, ako kdo le dvomi nad njegovo podedovano in v stoletnih viharjih utrjeno in kot skupno narodno posest varovano ljubezen in zvestobo do Habsburžanov in ajih države. Na nas Slovence lahko novi cesar ra-Snni povsod in vsikdar. Kadar bo nas klicala njego-v. cesarska beseda, se bomo vsi do zadnjega Slovenca zbrali okoli njegovega prestola in mu ponudili blago in kri na razpolago. Prepričani pa. smo, da bo mladi cesar z očetovsko dobrohotnostjo in ljubeznijo ari tudi na naš udani mu slovenski narod ter mu na-klanjal svojo vladarsko milost, da. se bo lahko naprej razvijal v svoje dobro in v dobro skupne domovine SvBtrije.
Živela cesarica Cita! Odkar nam je zločinska 5"0ka laškega anarhista Lukenija vzela cesarico Elizabeto. nismo imeli cesarice. Za to nas navdaja dej-
stvo, da smo dobili zopet cesarico, z neko očarujočo navdušenostjo, In podvojeno, potrojeno je naše veselo razpoloženje, ker vemo, da smo dobili v novi cesarici pobožno, plemenito in velikodušno cesarico. Zvesta katoličanka, vzorna žena, blaga mati bo visoka gospa tudi avstrijskim narodom močna zaščit-nioa, ubogim in žalostnim sočutna pomočnica, vsem državljanom dobra, plemenita mati!
živela avistrijska cesarska dvojica, cesar Karol I. in cesarica Cita!
Zadnje dni pred smrtjo.
Bolehati je cesar začel pred kakimi tremi tedni in sicer na popolnoma nepomembnemu katarju — tako da niti ni bil zaslizen. Še le dne 8. novembra so se uo;avile neznatne bolečine pri opršni mreni. Dne 12. novembra je cesar prvikrat občutil bolečine v desnih pljučih, ne da bi bil mogel cesarjev telesni zdravnik, ki je vsak dan preiskal cesarja, dognati vnetja pljuč. Dne 15. novembra se je cesarjevo zdravstveno stanje obrnilo tako na slabše, da je vzbujalo skrbi, kaiti vladar ni mogel ničesar več jesti in lotila se ga je tudi vročica. Počutil se je zelo utrujenega. V petek in soboto se je njegovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo, kajti telesna toplota je postajala večino večja, bolnik pa vedno bolj slab. Kljub temu je cesar delal kakor po navadi
V	pondeljek, dne 20. ^sovembra, se je podal cesar prej nego navauno 1 ;očitku, dihala so bila še vedno prosta Le huda mrzlica se je zdela spričo visoke cesarjeve starosti zelo nevarna. Na večer so mu ie zavest nekoliko omotila.
V	torek, 21. nov., je vstal cesar, toda imel je hudo vročico, počutil se je zelo trudnega in je velel, da se pristavi k njegovi mizi naslanjač, kar sicer ni bila nikdar njegova navada. Zjutraj je spal čaši-oo čaja in povžil dva kosca gnjati, ob S. uri je pa spil kozarec kislega mleka. Za zajutrek ni skoraj nič zavžil, pač pa proti večeru krožnik dobre juhe in košček kuretine. Počutil se je vedno bolj slabega, tako da je proti 6. uri zvečer sam zahteval, da ¡.v spravijo v posteljo, Zavest ga je začela zapuščati. Telesni zdravnik dr. Kercl in profesor dr. Ortner sta bila celi čas pri cesarju. Kljub opa-snemu zdravstvenemu stanju sta bila oba zdravnika še vedno mnenja, da je pričakovati če že ne ozdravljenja, pa vendar toliko, da bo cesarjeva bolezen trajala, še 2 do 3 dni. Cesar je ležal v postelji mirno, ne da bi mu bilo hropelo v prsih, ni težko dihal in tudi ni dal od sebe nobenega glasu, da trpi bolečine. Cesarjeva hči nadvojvodinja Marija Valerija in princesinja E-lizabeta Wi.ndiscbgratz sta bili celi čas pri cesarju. Ob 7. uri zvečer sta zdravnika vnovič preiskala cesarja, ki je močno zaspal. Ko sta prišla med 8. in 9. uro zopet k cesarju, sta vsa osupnjena 'dognala, da je žalibog v najkrajšem času pričakovati cesarjeve > smrti. Nadvojvodi njo Marijo Valerijo, ki se je po j hčerko odpeljala proti kolodvoru, so hitro poklicali nazaj Dvorni župnik Seydl je v navzočnosti članov cesarske rodbine podelil cesarju poslednje olje.
Krog bolniške postelje so se zbrali poleg prestolonaslednika Karola Franca Jožefa in nadvojvodi-nie Cite številni člani cesarske hiše. Cesarju se je začelo blesti in dihanje je bilo izredno globoko. Navzoči so glasno molili za srečno zadnjo uro cesarjevo. Ob 8. uri zvečer je cesar zaspal, nato je pričel globoko dihati; 5 minut po 9. uri pa je mirno v Gospodu zaspal.
Cesar lunrl kot veren katoličan.
Cesar je pri popolni zavesti in z globoko pobo-žnostjo v torek, dne 21. novembra, predpoldne prejel sv. zakramente. Spovedal ga je ter mu podelil sv. obhajilo dvorni župnik, prelat dr. Seydl. Cesar je, dasiravno je še vedno bil prepričan, da ozdravi, sam izrazil željo, da bi rad sprejel sv. zakramente. V ponedeljek popoldne je dospel v Šenbrun apostolski nuncij, ki je «poročil, da je sv. Oče Benedikt XT. poslal bolnem* cesarju svoj blagoslov. V torek
zvečer je dr. Seydl podelil umirajočemu cesarju zakrament sv. poslednjega olja, in je zmolil ob njegovi postelji molitve za umirajoče. Cesar je umrl s križem in rožnim vencem v rokah.
Katere so bile cesarj ^zadnje besede ?
V	dunajski cerkvi z naslovom „Na dvoru" je samostanski prednik o. Kofler v pridigi povedal, da je cesar Franc Jožef v torek, ob 6. uri zvečer, v naslonjaču hotel moliti večerno molitev, pa so ga sreai med molitvijo zapustile moči. Ko so ga hoteli spraviti v postelj, se je na rahlo branil z besedami. „I-mam še veliko moliti!" Nato jo zaspal.
Na mrtvaškem odru.
Mrtvo truplo cesarjevo so prve dni po smrti pustili ležati v postelji sobe, kjer je umrl. Pokrit je bil do prs z odejo, na kateri je ležal šopek ovetlic. V mrtvaški sobi so se neprestano opravljale molitve za cesarja. Dne 24. novembra so položili krsto na mrtvaški oder in sicer v kotu pisalnice poleg spalne sobe. Po stari navadi so cesarja mazilili in mu odvzeli srce in drobovino. Srce so shranili v srebrno posodo» drobovino pa v bakreni kotlič in je s truplom vred pokopano v kapucinskem grobišču.
Cesar ,'se_ držal na odru v sklenjenih rokah m al črn križ i* oekaj cvetlic. Truplo je pokrivala odeja iz zlatenine; otroci cesarjeve rodbine pa sc položili na oder male šopke cvetlic. Krsto je pokrivala prozorna tančica. Cesar je ležal kot da bi počival. Glava je počivala na beli blazini iz atlasa. Na cesarjevem obrazu ni bilo opaziti nobene spremembe, tako, da je izgledal, kakor da bi še živel, tako dobro so truplo mazilili.
Cesar je bil oblečen v uniformo avstr. maršala "Truplo je bilo najprvo položeno v črno žametno krsto, katero so obdajali visoki srebrni svečniki« Pred krsto je stal velik križ in posoda z blagoslovljeno vodo. Pri mrliču se je neprestano noč in uan molilo. V soboto so krsto zaprli. V pondeljek so Črno krsto položili v kovinasto rakev
V	pondeljek, dne 27. novembra, ob 10, uri zvečer so krsto z mrtvaškim vozom, v katerega je bilo vpreženih 8 vrancev, prepeljali iz Senbruna v grajsko cerkev Ko so truplo blaigoslovili, je bilo položeno v cerkvi na mrtvaški oder Občinstvu je bil vstop v grajsko cerkev dovoljen v torek in sredo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer in v četrtek od 8. do 12. ure opoldne Velike množice ljudstva so hodile kropit mrtvega vladarja.
Na mrtvaškem odru so ležale na črnih zlatoobrob-ljenih žametnih blazinah avstrijska cesarska krona, ogrska krona sv. Štefana, nadvojvodski klobuk, rodovi, sablja in drugi znaki, ki jih je nosil naš umrli cesar
Zadnja pot iz Senbruna v cesarski dvor.
V	pondeljek, dne 27. novembra, malo pred 10« uro zvečer, je v Senbrunu duhovščina v navzočnosti cesarske dvojice, članov cesarske hiše in nekaterih dostojanstvenikov blagoslovila cesarjevo truplo in o-pravila mrtvaške molitve. Ganljivo je bilo slovo od ljubljenega gospodarja. Rakev so nato ob svitu gorečih bakelj zanesli na voz. Točno ob 10. uri se je pričel pomikati žalni sprevod. Na čelu sprevoda sta jahala dva dvorna, jahača s svetilkami, njima je pa sledil eskadron kavalerije. Nato se je peljal dvovpre-žni voz s cesarskimi služabniki; temu so sledili dvorni komisar na konju, dva dvorna jahača s svetilkami, 4 šestvprežni črni dvorni državni vozovi, v katerih so sedeli cesarjevi pribočniki, oba generalna pribočnika, oba cesarjeva knežja komornika in kon* čno prvi najvišji dvorni mojster knez Monl|enuovo.< Sledil je črno prevlečen mrtvaški voz, v katerega je bilo vpreženih osem vrancev. Konje sta vodila dva dvorna jahača. Na desno od rakve je korakalo P mož avstrijske, na levi strani pa 8 mož ogrske telesne straže. Poleg teh je spremljalo krsto po 8 jezdecem


tetesjie straže ua desni in levi strani. Nadalje je voz spremljalo na vsaki strani po šest cesarjevih telesnih strežnikov. Tik za vozom pa je jahalo po G ineÜ mož avstrijske in ogrske telesne stražo, na čelu jim ena garrina šarža. 'Med njimi in sledečima dvema vozovoma z dvornim osobjem Nj. Veličanstva sta jahala zopet dva dvorna jahača. Eskadron konjenice je zaključil žalni sprevod. Straže, ki so stražile grad, ki ga cesar ni več zapustil, odkar je izbruhnila vojska, so zadnjikrat spoštljivo pozdravile svojega najvišjega gospoda. Tisočere množice so po ulicah, po katerih se je vil sprevod, tiho in spoštljivo odkrit; n glav j)Ozttravljale prominulega cesarja. Proti 11. uri ponoči je uospel sprevod v cesarski dvor. Ko se jO truplo blagoslovilo, so krsto prenesli, v dvorno kapelo Pred krsto so stopali pevci dvorne kapele, peva-joč „Miserere", za krsto pa so šli najvišji dvorni mojster knez Montenuovo, najvišji dvorni dostojanstveniki, ogrski dvorni maršal, vsi pribočniki, komor nflri itd. V kapeli se je truplo zopet blagoslovilo in nato položilo na mrtvaški oder. Dvorna kapela je vsa Srno prevlečena. Tudi oltarji so črno zagrnjeni. V sredini kapele je razprostrt črn baldahin čez mrtva- j gki oder. Tudi cerkvena tla so črno zagrnjena. O- ' gromne množice ljudstva od blizu in daleč so te dni j obiskal« rajnega cesarja in molile zanj.
Mrtvaški voz.
Mrtvaški voz, s katerim so peljali mrtvega cesarja k zadnjemu počitku, je mojsterski proizvod ko-larske umetnosti. Narejen je iz hrastovega, črno pobarvanega lesa. Kolesa mrtvaškega voza so pravi velikani, voz sam je bogato okrašen ter je 8 metrov dolg, 3 metre širok in 5 metrov visok. Nad njim se razpenja mogočen baldahin, nad katerega se dviga velika cesarska krona. Za vprego mrtvaškega voza je določenih osem izbranih lepih črnih žrebcev iz hlevov cesarjeve telesne straže. Na tem vozu sta se ie peljala k zadnjemu počitku rajni cesarjevič Rudolf in cesarica Elizabeta.
Cesarjev sprevod je obstojal iz 40 kočij, v katerih so se peljali člani cesarske in drugih vladarskih rodbin ter visoki dostojanstveniki. Vozovi, na kar fcerih so se vozile cvetlice in venci, niso vračunjeni. Vozovi so bili vsi črno preoblečeni. Sestava vprege je brila naslednja: osmerovprežni mrtvaški voz, še-sterovprežni voz, ki so ga peljali črni žrebci, štiri vozovi, v katerih je bilo vpreženih po šest parov žrebcev rjave barve, trije dvovprežni vozovi s konji-r-javci. Sest parov konj mrtvašega voza je vodil raz i kočijaškega sedeža dosedanji cesarjev telesni kočijaž Jožef Walter, ki je bil oblečen v stapošpansko kočija-ško obleko. Četrti par konj je vodil jezdeči dvorni kočij až Killian.	*
Pogreb.

Pogrebni sprevod se je vršil danes v četrtek, dne 30. novembra, popoldne, iz dvorne cerkve po raznih ulicah najprvo v cerkev sv. Štefana in od tam r kapucinsko cerkev, kjer je bila rakev položena v cesarsko grobnico k večnemu počitku.
Vspored pogreba je bil sledeči: Po blagoslovitvi t dvorni cerkvi so ob % na 2 rakev tzanesli na mrtvaški voz, ki je stal pripravljen v švicarskem dvoru. Visokega mrliča so nato še enkrat blagos^o-li V tem so zazvonili vsi zvonovi vseh dunajskih •erkva. Nato se je začel pomikati žalni sprevod čez Gra'ski trg, Burgring, Opernring, Ring-cesto, Fran 3ožefovo obrežje, po Rotenturmerski cesti v cerkev sv. Štefana, kjer so pričakovali sprevoda člani ce-
sarske hiše, tuji vladarji in zastopniki tujih držav, višji dostojanstveniki, duhovščina, uradniki, državno zastopstvo, generali itd. Ko je dospel voz z mrličem pred cerkev sv. Štefana, so rakev dvignili z voza in jo zanes.i v oerkev, kjer je kardinal Pilil tiuplo znova blagoslovil. Po slovesni blagoslovitvi visokega mrliča so rakev prepeljali v cerkev očetov kapucinov.
Mrtvaškemu vozu so sledili vozovi, v katerin so sedeli: Cesar Karol I. in cesarica Cita, tuji vladarji, nadvojvodi, tuje najvišje gospe in nadvojvodinje, posebni zastopniki tujih dvorov, zastopstva inozemskih častniških zborov itd. Na potu iz cerkve sv. Štefana v kapucinsko cerkev so odposlanstva čet, ki stojijo na fronti, delala špalir. Ko je dospel sprevod pred cerkev oo. kapucinov, so duhovniki oprejeii ra-kev, ki, se je zanesla v cerkev in položila ua mrtvaški oder. Truplo se je nato še enkrat blagoslovilo, nakar so rakev med žalnim zvonenjem in z vojaškim spremstvom zanesli v grobnico. Rak vi so sledil' cesar Karol I., prvi najvišji dvorni mojster in cba vrhovna komornika. V grobnici se je truplo še enkrat blagoslovilo, nakar je po končanih molitvah prvi najvišji dvorni mojster izročil ključe cesarjeve rakve gvardjanu samostana oo. kapucinov in izročil mrliča njegovemu varstvu. Ko se je cesar Karol I. vrnil iz grobnice, je zapustil ves dvor in nato tudi drugi udeleženci pogreba oerkev.
Pomenljiv obred t kapucinski grobnici.
Ko so cesarjevo mrtvo truplo iz kapucinske cerkve ponesli doli v grobnico, se je tamkaj izvršil nrav pomenljiv obred. Ko so namreč s cesarjevo krsto prišli do vrat grobnice, je najvišji obredni mojster s palico polrkal na zaprte duri. rKdo je tukaj?" je vprašal gvardjan ter ni odprl, „Njegovo Veličanstvo najsvetlejši cesar Franc Jožef, je odgovoril najvišji obredni mojster. „Ignosco = ne poznam ga." „Avstrijski cesar in apostolski ogrski kralj!" „Ne poznam ga." Tretji krat je udaril obredni mojster na zaprta vrata. „Kdo zahteva vstop?" „Grešni človek, naš brat Franc Jožef!" Nato so se vrata odprla-
Tuji vladarji pri pogrebu.
Pogreba cesarja Franca Jožefa I. so se udeležili: nemški cesar s svojo soprogo, saški kralj Avgust in princ Ivan Jurij, bavarski kralj Ludovik in princ Leopold. Švedskega kralja je zastopal kraljevič Gustav Adolf, španskega pa princ Ferdinand Bavarski. Večina teh r-4eležencev je že v torek in sredo dospela na Duria.,.
Cesar Franc Jožef o novem cesarju.
Cesar Franc Jožef se je nedavno o novem cesarju izrazil napram tajjnemu svletniiku Berzev5cky-ju sledeče: „Star sem že in ne morem več dolgo živeti. A bodite pomirjeni, moj naslednik je vrl in odličen mlad mož. Imam veselje nad njim. Imate lahko polno zaupanje do njega."
Cesar Karol L prevzame, vlado,
Ko je cesar Franc Jožef I. po skoraj 681etnem vladanju za vedno zatisnil svoje oči, so se zbrali v mali dvorani šenbrunsk^ga gradu dvorni, državni,
hi vojaški dostojanstveniki okoli prestolonaslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa. Minister cesarske ; hiše in zunanjih stvari,, baron Burian, je sporočil {.restolonasledniku cesarjevo smrt, nakar so vsi navzoči dostojanstveniki izrazili prestolonasledniku svo-•e sožalje. Nato pa je stopil minister baron Burim | ponovno pred prestolonaslednika, se trikrat pokloni? pred njim in vprašal, ali hoče sprejeti prestol, čig^r edini upravičeni dedič je. Prestolonaslednik je odgovoril: „Hočem!" S to izjavo je prišla vlada starodavne mogočne habsburške mogarhije v nove, ml ude roke, v roke nadvojvode Karola Franca Jožefa.
Se isto noč je bil sestavljen proglas novega v-í ladarja na narode avstro-ogrske monarhije, na kaife j rem se je dotedanji prestolonaslednik prvikrat podpi-j sal kot vladar, cesar avstrijski, kralj češki itd., in apostolski kralj ogrski. Podpis na proglasu se glasi „Karol" in je potemtakem prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef nastopil vlado kot: cesar Karol I
Prisega na avstrijsko ustavo.
Iz političnih krogov poročajo, da se bo vršila prisega novega cesarja pred obema zbornicama dne 10, decembra t. 1. .f	Iz poslanskih krogov se poroča, da bo cesar k
í temu dejanju prišel v parlament, kjer t» v steborni i dvorani, ki gosposko zbornico veže s poslansko, iz,-¡ vršil ustavno prisego. Smatra se pa tudi za verjet-, j no, da bo cesar člane državne zbornice povabil k se-| bi na cesarski dvor, kjer se bo vsa svečanost vršila ! v prestolni dvorani.
Kronanje za ogrskega kralja.
Cesar bo še meseca decembra kronan za o¿r-| skega kralja. Kronanje se vrši na ta načta, da bo j kot zastopnik in pooblaščenec prebivalstva sklican i ogrski državni zbor, ki sklene navadno pet točk obsegajoče besedilo kraljevske listine. Cim je kralj to i listino podpisal in nanj prisegel, je spis pravno-| veljaven Kraljevska rodbina pride dan pred krona-: njem z vsemi nadvojvodami in diplomatičnimi zastopniki v Budimjsešto. Se tisti dan pride odposlanstvo državnega zbora v kraljevski grad, kjer bo knoz-pri-I mas Cernoh prečita! listino o kronanju in povabil v-ladarja na kronanje. Dan kronanja stopi ves drža-; vni zbor pred kralja in kraljico, ki bosta stala pred prestolom. Po zapriseženju novega čuvarja krone pa > gredo vladar, oblečen v magnatsko obleko in vse druge dvorne osebe v cerkev sv. Matije, kjer jih pred glavnim oltarjem sprejme knez-primas. Pred kraljem pojaejo ministrski predsednik grof Tisza, ki bo nesel krono sv. Štefana, najvišji sodnik baron Orczy, ki bo nesel kraljevsko žezlo, hrvatski ban baron Skerlecz, ki bo nesel zlato državno jabolko, knez Esterhazy, ki bo nesel meč sv. Štefana, potem škof, ki bo nesel dvojni ogrski križ in grof Appony, ki bo nesel mali ogrski križ. Sledilo jim bo deset mag:satov z zastavami
Po kratkem ogovoru kneza-primasa bo škol iz Kaloče pozval kneza-primasa, naj kralja krona. Cim je kronanje izvršeno, si opaše kralj meč sv. Štefana, ga potegne iz nožnice in udari ž njim, obrnivši se proti solncu, trikrat po zraku. Po maši gre kralj s krono sv. Štefana na glavi, opasan z mečem sv. Štefana, držeč v desnici žezlo, v levici državno jabolko, v drugo cerkev, kjer zasede prestol in podeli
TRML
Vojni spomini«
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Župnik je menil drugo jutro pri slovesu:
„Le korajžno, čez dobre tri tedne se pa itak že vrnete!"
Jedino človeško bitje pa, ki je potočilo za menoj srčno solzo slovesa, je bila — kaplanijska Loj-za. Da pa me ne bi kdo izmed bralcev obrekel, in morda sikal besed ljubosumnosti radi te moje Lojze, bodem pač zapisal nekaj vrstic hvaležnost Evini potomki, ki je sula iz oči solze, ker je odhajal na vojsko -- hribovski kaplan.
Lojza je bila in je menda še eno, že od davnih prednikov podedovano — kaplanijsko zlo. Stare, dokaj zadehle krstne bukve remšniške župnije so mi kmalu po nastopu kaplanovania zaupale, da je tekla \ Lojzi zibelka na strmem Radiu, pod nogami svete Pankraca. Torej vrh gore, bliže neba, rodila se je Lojza Ko sem jo podedoval jaz kot postrežnico, je že M'zu 20 let gledala očaka Abrahama in služila, ol-tsrju
Ustno izročilo, ki je edin vir Lojz;ne zgodovine ud njene mladosti, nas pouči, da s« je razvila Lo;za iz otroka v vitko, planinsko lepo in ljubko dekle. In kdo bi zameril, kdo se spodtikal, Če ustno izročilo o menja: Lo;ziko \t v dobi dekliško bujnega cveta u-friznil črv ljubezni, ki po navadi ne prizanese no %©oemu zotnljanu, Vendar na ta nepozabni vrtec
ve ljubezni siroti ni posvetilo solnce zakonske sreče. Slana nevošljivih jezikov ji je posmodila ženina in ji vsilila mesto moža samsko palico kot družico po kolovozih in grabah življenja. Kot od sile 1 ogamolno dekle Lojza ni gasila pogorišča prve in zadnje posvetne ljubezni z vodo obupnih solz in telesnega hiranja, ampak prav s korenom vred je izruvaia plevel ljubavi. Posvetila se je z dušo in telesom cerkveni službi.
Stopila je na samostansko pot jg^mozatajevanja z delokrogom cerkven» pevke. To vtfcii pa rečem, da je še Lojza kot hudo zimsko dekfe"V moji dobi pela in žvrgolela na koru kot slavček Čisto, mehko in pravna lahno tresoče. Vsakemu svetcu na čast je znala zaokrožiti veselo pri spominu rojstva, a žalostno, v srce segajoče na dan njegove smrti. Ljubki glas je pripomogel Lojzi do onega brezskrbnega življenja, ki ga opisuje sam sv. evangelij z besedami:
„Poglejte ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih redi."
Kratko in malo: Lojza je zapustila očetov krov in se preselila z Radia k fari sv. Juriia in posedla majhno izbo v mežnariji. Tukaj pa tudi za mojih časov ni sejala, ne žela, in Oče nebeški jo je preživljal in hranil z obilnimi milodari.
Manj bogaboječi jeziki so jo prekrstili v drugega, pomožnega kaplana. Menda radi tega, Ir«r je pela ali molila pri vsaki službi božji. Opravljala je križev pot po deset krajcarjev; zmolila vsako obnemoglo remšniško dušo na oni svet in jo poškropila pri pogrebu z obilnim hudournikom solz.
Bodi še omenjeno: moliti je znala Loiza. Molitve iz kniige, ponajveč kar iz glave, kratice in po eela ure dolge T?azlično so bile zložene in zltite, za
vsak letni čas in ubrane na žalostno, resno ter veselo plat. Umela je pač kot malokdo, ukloniti in uravnati se po trenotnih razmerah.
Moj Bog, kolika radovednost me je trla, da U vsaj enkrat smel pokukati v njene velike, črno prikrojene bukve, v katerih so bili zapisani vsi ženi in vsi zagovori kot lek proti različnim uimam in nezgodam. Pa v dolgi dobi treh let se nu to ni posre-iilo. Lojza je nad vse čuvala pred tujim očesom in roko dva najdražja zaklada: črne, molitvene bukve zagovorov in svoja koščeno obrobljena očala. Vsakega novorojenega farana je pozdravila z molitvijo pri krstu in mu nazdravila s kupico v gostilni. Rajala je po vseh gostijah v fari.
Kazala pa je tudi brezdna žalosti za umrlimi; na zunaj v črno-žalni obleki, na znotraj pa, ker ]e jedla in pila pri običajni sedmini v krčmi
Polea molitev, žegnov in zagovorov je znala deliti Lojza razne nasvete in sejala je seme tolažbe v vsako, k njej zateklo potrto srce.
Njej na čast bodi povedano, aa ni po zgledu navadnega Adamovega rebra zbirala, ne trosila napak bližnjega po župniji. Niti srce niti usta jej niso bila ubrana na prepirljivo ali obrekljivo stran.
Iz dosedaj povedanega bo lahSo uvnfel vsak5o, da so Lojzi po božji in človeški postavi zasluži aa pripadali obilni milodari radodarnih remšniški); ¿rc. Po zunanjost1 je "bila Lojza za mojih dob sicer staro-trhlega, a precej krepkega zdravja. Le tuintam se je potožila ob slabem vremenu, da jo zvija in šči >1]8 „revmatiš." Pa si je znala prepodili to telesno nadlego s svežimi veveričinimi kožami, ki jih je kot W. vezali kro? ščipanih in drapanih udov.
(Dalje firiii.)
r
več plemičem po starem običaju z udarci z mečem vi-teštvo. Potem zasedejo kralj in spremstvo konje, a kraljica pa sede v slavnostni voz ter se ob grmenju topov odpravijo v parlament. Tam ponovi kralj prisego in jezdi potem na grič kronanja, ki je narejen iz zemlje, prinešene iz vsakega mesta in vsake župa-nije na Ogrskem in naredi s konja z mečem križ na vse štiri strani sveta. Ko jo to končano, se vrne ) kralj v grad Državni dostojanstveniki, v prvi. vrsri ministrski predsednik grof Tisza in knez,-primas, i o-do jahali za kraljem, finančni minister Telesky ; bo s konja metal zlat in srebrni denar med ljudi. Pri kronanju se bo dotaknil škof Prohaska iz Belega Stolnega Grada s krono tudi pleč kraljice.
Kd« bo kronal odrsko kraljico?
Kraljico Cito bo v Budimpešti takoj za kraljevim kronanjem kronal vespritnski škof kardinal baron Hornig. Ves; rimski škofje imajo že staro pravico od leta 1215, da kronajo ogrsko kraljico.
Denar trosijo na eeste.
Na Ogrskem je prastara navada, da ob priliki, kraljevega kronanja finančni minister trosi zlat in srebrni denar med ljudstvo in sicer še le potem, k so slavnosti kronanja v cerkvi končana. Tudi letos bo baje finančni minister Telesky trosil po cesti razni denar.
Cesar Karel L
Mladostna leta cesarja Karola I.
Mladostna leta je preživel mladi nadvojvoda vo-čjidel pri svoji materi nadvojvodmji Mariji Jožefi, ki je bivala v krasnem gradu Persenbeug, {>otein v vili Vartholc v Rajhenau-ju, ali na Dunaju in (¡ osebno v poznejših letih), tudi v gradu Miramarju pri Trstu, kjer je slovensko okoličansko in mestno prebivalstvo imelo neštetokrat priliko biti priča ljubeznjivim in prisrčnim prizorom v Visoki rodbini in občudovati budomilost in srčno dobroto nadvojvodinje in obeh njenih ljubljencev, že kolikor toliko resnega, svojega bodočega visokega poklica se zavedajoeega, a vendar proti vsakomur prijaznega in ljubeznjivega nadvojvode Karola ter otroško veselega in živahnega 8 let mlajšega nadvojvode Maksa z njegovim dvovure-žnim vozičkom.
Doba učenja.
Nadvojvoda Karol Franc Jožef se je že v svoji zgodnji mladosti skrbno pripravljal na svoj bodoči poklic. Že kot otrok se je učil raznih jezikov, ki jih govore narodi v monarhiji in tudi drugih. Nadvojvoda se je popolnoma priučil češkemu, madžarskemu, francoskemu in angleškemu jeziku. Gimnazijske Studio je dovršil na znameniti dunajski gimnaziji pri Škotih, a za versko vzgojo je v prvi vrsti skrbela n'egova mati, ki je znana kot zelo pobožna žena. V vojagkih stvareh mu je bil vzgojitelj polkovnik grol Wallis. Jeseni leta 1903 je nadvojvoda, star 18 let, vstopil v vojaško službo, s čimer pa nikakor ni prenehala zanj doba študij. V tem času je bival v Pragi Znani češki učenjak in strokovnjak, poznejši poljedelski minister prof. dr. Braf, ga je poučeval v finančni vedi, trgovinski politiki in narodnem gospodarstvu, profesorja Albrich in Pfaff v pravoslovju, in profesor Ott v kanonskem in cerkvenem pravu.
Mlado ni ška doba.
Proglasitev nadvojvode Karola Franca Jožefu za polnoletnega sje je vršila na njegov 20. rojstni dan. dne 17. avgusta 1907, v vili Vartholc v Rajhen-au-jU. Na mesto dotedanjega vzgojitelja polkovnika grofa Wallisa je stopil voditelj novega nadvojvodo v e-ga dvorjanstva. komorni predstojnik princ Zdenko Lobkovic.
Vojaška leta.
V vojaško službo je vstopil nadvojvoda Karol Franc Jožef leta 1903 i* sicer pri nekem lovskem ba-tal'onu v Bilinu na Češkem. Služil je najprvo kol poročnik pri ulancih, potem pri dragoncih. Mlad čast-niK je bil od leta do leta povišan v službi in je bil dne 16. junija 1915 imenovan za generalnega major ja in kontre-admirala, povodom prevtzetja pOASljništ-va napadne armadne skupine na Tirolskem pa dne 18. marca 1916 za podmaršala in po|dadmirala. Kmalu nato je prevzel poveljništvo skrajnega desnega krila zveznih čet na gališko-bukovinski fronti. Oo tej priliki je bil prestolonaslednik dne 12. avg. 1016 imenovan za generala konjenice in admirala. Ko je dne 27. avgusta 1916 napovedala Rumunska Avstriji vojno, je prestolonaslednik sprejel vrhovno povelji.i- ; Štvo tudi nad rumunsko fronto. Dne 12. novembra t. 1. je bil prestolonaslednik imenovan za generalnem polkovnika.
Kakšen je novi cesar.
* -a
Dasiravno cesar Karol I. kot določen1 naslednik prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda ni bil dosti znan javnosti in je še le po smrti svojega strica kot prestolonaslednik stopil v širši svet, je vendar znana o njem marsikatera dogodbica, ki
kaže njegovo plemenitost in ljutiomilost. sylošno znana pa je velika ljubezen, ki vlada moid njim ter njegovo materjo in bratom. Znano je, da je porod sedanjega cesarja stal njegovo mater skoro živijo ne. Nadvojvodinja Marija Jožefa je dolge tedne po porodu nevarno bolehala in le največja skrbnost zdruv nikov ji je rešila življenje. Okrevala je šele po del gem času. Nadvojvoda Karol Franc Jožef je bil kot otrok zelo slaboten in se je utrdil šele pozneje. Veliko mu je v tem pogledu pomagalo tudi zdravljenje z mrzlo vodo v Briksenu na'Tirolskem, kamor je zahajal v dečji starosti. Znano je, da je bil mladi nadvojvoda poseben ljubljenec cesarja Franca Jožefa m cesar se je dal s svojim ljubljencem nekikrat celo fotografirati. Slika kaže cesarja Franca Jožeta v civilni obleki ob morski obali, držečega z desnico svojega pranečaka v deški mornarski obleki.
Karol Franc Jožef ne kaže tipa (¡izraza) Habs-buržanov, pač pa po materi saksonsko pokolenjc. Pravijo, da je bil posebno v svojih mlajših letih v glavo, po svojih plavili laseh in svetlih očeh zelo podoben svojemu stricu, saksonskemu kralju Frideriku Avgustu, bratu nadvojvodinje Marije Jožefe. Po svojem očetu je podedoval veliko veselje do lova. Dne 2. januarja 1905 se je prigodila nadvojvodi Karolu Francu Jožefu na Dunaju nesreča, da si je pri drsanju zlomil nogo. Zdravnikom se je posrečilo, da so ga opolnoma ozdravili, tako da ta nezgoda ni imela zanj zlih posledic.
Dne 21, oktobra 191; se je poročil, kakor smo. že zadnjič poročali, s princesinjo Cito Parmsko in Burbonsko.
Cesarica Cita.
Cesarica Cita Marija Adelgunda Mihaela Rafaela Gabrijela Josipina Antonija Lujza Neža je bila rojena dne 9. majnika 1892 v Villa reale de lie Pi-anore v Viareggiu pri Lucei v Italiji kot hči Roberta, voivode Farmskega in Burbonskega in njegove druge soproge vojvodinje Marije Antonije, princesi-nje portugalske
Rodbina Parma.
Vojvode Parmski so bili vladarji v mali Vojvodini Parma do leta 1859. Bili so zavezniki Avstrije in so se po izgubljeni bitki pri Solferinu morali u-makniti pijemojntskemu kralju Viktorju Emanuelu 2., ki je leta 1860 vojvodino Parmsko združil z drugimi pokrajinami vred v kraljestvo Italijo. Vojvodinja, ki je vladala tedaj za svojega sina vojvodo Roberta, je sicer protestirala proti tej ugrabitvi dežele, toda ta ugovor je ostal brezvspešen.
Cita ima 19 bratov in sester.
Zakon vojvodo Roberta je bil zelo plodovit iz prvega zakona je bilo osem otrok, med njimi sedaj vladajoči vojvoda Henrik in pa princ Elija, ki je član naše armade in se nahaja na primorski fronti, ter je poročen z nadvojvodi njo Marijo Ano. hčerjo vrhovnega armadnega poveljnika, nadvojvodo Friderika. Iz drugega zakona vojvode Roberta je izšlo 12 otrok in prineesinja Cita, sedanja cesarica, je bila peto dete. Oče prineesinje Cite, vojvoda Robert, je umrl leta 1907. Cesar in cesarica sta si celo v daljšem sorodstvu, kajti cesar je nečak, cesarica pa nečakinja nadvojvodinje Marije Anuncijate.
Mladostna leta cesarice Cite.
Svoja prva mladostna leta je prineesinja Cita preživela v vili Pianore, razkošno urejenem gradiču sredi celega gozda pinij in oljk. Vzgajali so jo strogo, v strogo verskem duhu. Značilno za pobožni duh, ki vlada v vojvodski rodbini, je dejstvo, da sestra prineesinje Cite, vojvodinja Adelajda, živi kot pripro-sta nuna v nekem inozemskem samostanu. Po dovršenem 10. letu je prišla prineesinja Cita v zavod sa-lezijank v Cangberg na. Bavarskem, kjer se je vzgajalo več nčera vladarskih in najvišjih plemiških ro-Idovine. V Cangbergu je ostala do leta 1903. Nekaj časa se je mudila nato v samostanskem vzgojevališ-ču benediktink na angleškem otoku Wigntu.
Cita v šoli.
Do 10. leta fe ostala prineesinja Cita v rojstni hiši, nato so jo dali v samostan benediktink Vi Cangberg na Bavarskem, kjer je bila vzgojena. V samostanu je bila prineesinja Cita ljubljenka součenk. Bila je izvrstna učenka, zlasti v računanju je prekosila vse druge. Bila je tudi izborna orglavka ter je v samostanski cerkvi včasih oskrbovala orglanje. V samostanu je bila šest let. Brhko princesinjo, vedno veselega obraza, je vse rado imelo. Nastale prepire med součenkami je vselej razumela poravnati, ker je bila zelo prikupljivega in obenem resnobnega vedenja. Vsaki součenki je rada pomagala v tej, ali v oni zadevi, če je le mogla. Do učenja je imela veliko veselja, ne da bi se bilo Ž njo v samostanu vsled njenega knežjega rodu drugače ravinalo, kakor z drugimi učenkami.
Cita zvesta prijateljica.
Ko je nedavno obiskala neka bivša součenka našo sedanjo cesarico, takrat še prestolonasledniko-vo soprogo, na Dunaju, si je ni upala tikati, marveč I
o je začela v pogovoru v ikafc. Visoka gos^a pa ji reče 1. ubeznjivo-priprosto: „Bile sve součenki in pri-; jaiel/ei v šoli in kot take še ostane ve tudi v bodoče, i Zakaj me torej vikaš, ker ti vendar nisem storila ni-
| česar?"
Zaroka In poroka.
!
Z nadvojvodom 'Karolom Francom Jožefom se ie seznanila leta 1909 v Francovih varih na Češkem, ko sta oba ; osetila skupno teto nadvojvodinjo Marijo Anuncijato, ki se je teda,j zdravila v tapiošinjih kopel m. Ko sta se zaročila, je bila nadvojvodinja Cita stara komaj 18 let. Odtlej je bil nadvojvoda večkrat gost v vili Pianore, Mlada zaročenca sta večkrat zahajala v Lucco na Laškem, se udeleževala tam bud-sk Ji veselic in bila sta oba kmalu zelo priljubljena med domačim prebivalstvom» Prihodnje leto se pa je prineesinja Cita s svojo materjo preselila v »rad Svarcau, ld ga jo kupil vojvoda Robert že pred nekaj časom. Tu se je vršila potem dne 21. oktobra 1. 1911 poroka. Poročil je mlado dvojico mnsgr. Bioleti, ki ga je v ta namen poslal papež iz Rima. Navzoč pri poroki je bil tudi cesar Franc Jožef, ki je pri slavnostni pojedini nazdraMl novoporočenčai in v začetku svoje zdravice dejal: „Vse osrečujoča poroka, za katero smo se danes zbrali, da jo slovesno praznujemo, me zelo veseli in me navdaja'z velikito zadovoljstvom. Nadvojvoda Karol si je izvolil za družico življenja princesinjo Cito Parmsko, Čestitam mu ¡v tej srčni izvolitvi in pozdravljam nadvojvodinjo Cito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše." Prisostvovala sta poroki tudi oba ženinova strica nadvojvoda Franc Ferdinand in saksonski kralj.
Cita kot žena.
Nadvojvodinja Cita je bila že takoj od začetka prava žena vojaka. Sledila je svojemu soprogu na njegovih vojaških potovanjih in je tako tudi dosegla, da ga je smela spremiti na maršu, ko je njegov polt bil premeščen iz Bran.dysa v Kolomejo. Bala se ni nikakoršnih težav in je tako v Misteku stanovala s svojim soprogom v neki navadni meščanski hiši, ne pa v bližnjem grajdu nadvojvode Friderika. Posebno rada je spremljala svojega soproga, ko je nadziral vojaške hleve. Ravno tako pa je tudi nadvojvodinja sedaj v vojnem času sledila svojemu soprogu na bojišče in je tamkaj obiskovala vojaške bolnišnico. - -Prav v zadnjem času se je poročalo o takem obisku vojaških bolnišnic na rumunski fronti, kjer je ijutio-rnila in dobrosrčna vojvodinjia tolažila ranjence i . begunce In jim delila darove, zapuščajoč povsod v srcih vseh sliko pravega angela tolažb« in prisrčne dobrote.
Cesarjeva družina.
Na gradu Vartholc pri Rajhenau-ju je dne 20 novembra 1912 povila svojega prvorojenca, sedanjega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Jožela O-tona. Meseca januarja 1913 se je naetvojvodska dvojica preselila v novourejeni grad Hecendorl pri. Dunaju, ki ga je jima daroval in preuredil cesar Fran Jožef. Tu je povila nadvojvodinja Cita dne 3. januarja 1914 deklico, ki so jo krstili za Adelajdo Marijo Jožefo. Tretji otrok, nadvojvoda Robert Karol Ludo-vik, je bil rojen dne 8. februarja 1915, četrti, nadvojvoda Feliks Friderik Avgust, je bil rojen dne 3s. majnika 1916, ko se je nadvojvoda Karol Franc Jožef nahajal kot poveljnik na tirolski fronti in za lo tudi ni mogel prisostvovati krstu, ki se je vršil v cesarjevi navzočnosti v Senbrunu in je bil kum novorojencu saksonski kralj Friderik Avgust.
Cita svoje otroke sama dojila.
Naša cesarica je vse svoje otroke sama dojila. Hodila je tudi ali sama ali v spremstvu svojega soproga ali svoje dvorjanice grofice Nostic v dvorno lekarno, da v lekarni osebno nakupi za otroke potrebnih predmetov. O kakovosti živil, ki so bila namenjena za njene otroke, se je vselej hotela sama prepričati. Vsa njena skrb je posvečena vzgoji otrok, katere sama uči sklepati rokice in moliti. Naša mlada oesarioa je vzor krščanske matere.
Cesarjevič.
Vsi štirje otroci cesarske dvojico so telesno in duševno krepko razviti. Najstare>ši sin in prestolonaslednik Oton je ravno dopolnil 4. leto svoje starosti in je zal in ljubeznjiv otrok. Bil le tudi ljubljenec rajnega cesarja, katerega je večkrat na član obiskal. Cesar ga je vselej z veseijem sprejel
Novo stanovanje cesarja Karola.
Cesar se bo po pogrebu cesarja Franca Jožefa preselil iz Senbruna v cesarski dvor, kjer že pridno pripravljajo novo stanovanje za cesarsko družino.
Dve leti že stanuje cesar Karol I. v Senbrunu na tisti strani grada, ki sega na vrt. Prejšnje stanovanje v gradu Hecsndorf mu, jo bilo za številno družino premajhno.
Državni zbor.
Avstrijska državna zbornica bo sklioaua na zasedanje nekako okrog 15. januarja 1917. Zbornioa
Stran 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
30. novembra 1916.
to baje imela nekako v tistem času, kolikor ie sedaj znano, samo dve seji,. V prvi seji si bo zbornica izvolila predsedstvo, zapisnikarje itd., v drugi seji se pa bo vršila prisega novega cesarja. Redno zasedanje državne zbornice se bo vršilo še le v mesecu marcu.
Visoko odlikovanje kranjskega pešpolka št, 17.
Naš cesar je izdal sledeče armadno povelje:
Hočem, da bo moj prvorojeni sin. katerega mi je podarila milost božja, pripadal od sedaj naprej k armadi in ga imenujem za polkovnega imejitelja peš-polka štev. 17, kateri se naj imenuje od sedaj naprej „prestolonaslednik."
Z odlikovanjem junaškega pešpolka štev. 17 je najš cesar odlikoval ves slovenski narod in vse slovensko junaštvo. V zahvalo za odlikovanje naših vr-li\ slovenskih junakov kličemo: Bog živi našega cesarja Karola I.! Bog živi našega cesarjeviča Otona!
Nove deželne naklade na vino, vinski mošt in vinsko drozgo»
Brez deželnega zbora, .ki ima edini pravico, nalagati nove davke, ¡proti volji obeh kmetsKih zastopnikov in kljub utemeljenemu ugovoru zastopnika Slovenskega Stajerja odbornika dr. V e r s t o v š e-k a je deželni odbor sklenil na predlog finančnega referenta dr. pl, Kaana, da uvede davek na vino, ki ni že podvržen užitninskemu davku.
Ce se potrdi ta postava, se bodo naprtila tako dalekosežna bremena vinogradnikom, da že moramo danes opozoriti na ta davek. Obdačilo se bode vino in vinski mošt z 9.5 K na 1 hektoliter ali 9.5 vin. za liter, oziroma za vinski mošt na 7.14 K. Ta davek bode moral plačati vsakdo, ki nima vina obdačenega z državnim davkom ali užitnino, Krčmarji plačajo u žitnino, so torej deželnega davka prosti. Pač pa bi moral plačati za vsak liter 9.5 v vinogradnik sam, koiikor ga popije doma ali kolikor ga popijejo njegovi posli. Ta davek bi bil nekaj najhujšega, da bi bil prisiljen pridelovalec plačevati za sebe, za družino lii posle davek na svoj lastni pridelek in za lastno uporabo. Davek bode moral plačati pa tudi vsak posameznik, ki pije vino doma in ne zahaja v gostilne.
Kmet-vinogradnik bode moral naznaniti svoje pridelke deželnemu odboru. Kakor hitro odprodavino ali vinski mošt, mora naznaniti kupca in njegov na slov. Ce je dotični kupec krčmar, se temu naloži državni davek, užitnina, če je pa kupec privatna os" ba, mora ta plačati deželne tloklade. Kmet-vinogradnik pa plača deželne doklade za vino, katero je popil doma in ga je porabil za ¡domače potrebe, Ce vinogradnik proda vse vino, ga davek ne doleti, } ga mora plačati vedno kupec; toda ravno v tem tir za bodočnost velika nevarnost za naše vinogradništvo. Dobro se še spominjamo, da naši vinogradniki niso moyli za ceni denar prodati svojega vina, ostalo jim je, da so ga morali spiti doma. Kako pa naj kmet v takem slučaju poplača še visoki davek? Neverjetno je, da si večina deželnega odbora le upa, naložiti tako breme vinogradnikom! Poleg tega se bode vršilo povsod vohunstvo in ovadulštvo. In še več! »Uradnik ima pravico vsak čas in kolikokrat se mu zdi potrebno, pregledati kleti kmeta i,n tudi posameznika. Kam bodemo prišli, če ne bodemo brez skrbi in prosto več mogli uravnavati svojega djela na svojih gospodarstvih, ampak morali z uradniki, kadar se jim zdi primerno, hoditi v kleti? Kako si misli deželni odbor, da naj plačuje slovtenskoštajerski kmet za svojo izabelo, katero pridela in večinoma, le doma porabi za posle in družino, 9.50 K za hektoliter? To je neznosni davek! Posledica bode, da bodo kmetje odpuščali svo^e vinograde. Vinogradništvo s-ploh, ki je tako važna panoga našega gospodarstva na slovenskem Štajerskem, bode propadalo. Posestnik se z veliko težalvo bori leto za letom z raznimi uimami in škodljivci, obdelovanje ga stane torej veliko denarja, sedaj mu pa nfltvezajo še novi davek. Večina deželnega odbora je prizadjala. s tem sklepom vinogradniškemu prebivalstvu Spodnjega. Stajerja najhuiši udarec, posebno če se pomisli, da morajo i-meti posestniki pijačo za posle, ker jih sicer ne dobijo. Za vso to še tako slabo pijačo, kakor izabelo i. t. d., bode plačeval približno 10 v za liter, dasi ostane prost takega davka srednji in gornji del dežele za sadni mošt, kateri je često boljši kakor kaka domača pijača pri nas. Odpor proti temu davku je bil od strani slovenskega odbornika velik, z vsemi dovoljenimi sredstvi se ga bodo brlanili tudi poslanci in vse lmdstvo.
Kako se naj branimo nove deželne naklade.'
Deželni odbor štajerski je v seji preteklega tedna proti glasovoma dr. Vershivšeka in Hagenhofer-
ja sklenil, da se pobira deželna naklada na vino, vinski mošt in vinsko drozgo v visočim 9.50 K za hektoliter. Osrednja vlada še mora kajpada ta sklep potrditi in mu pripoznati postavno moč. Zato je še sedaj za vse, ki tega davka ne odobravajo, dolžnost in čas, da se pravočasno oglasijo pri c. kr. vladi v Gradcu in posebno na Dunaju. Na vsak način se je treba obrniti na ministrsko predsedstvo, dobro je trdi narediti ulogo na finančno ministrstvo, poljede.s-ko ministrstvo in c. kr. namestništvo v iGradcu.
Okrajni zastoji, občine, kmetijske podružnice so sedaj naj podvizajo, ako hočejo, da se naklada ne naloži. Sedaj še je čas, pozneje bo vse prepozno. V naslednjem podaaemo obrazec prošnje, ki se seveda lahko poljubno spremeni.
Visoko c. kr. ministrsko predsedstvo, Dunaj!
Štajerski deželni odbor je sklenil, pobirati ue-želno naklado na vse vino, vinski mošt in vinsko drozgo, ki ni že podvrženo državnemu ali občinskemu užitninskemu davku, v višini 9.50 K na 1 hektoliter.
Izmera davka, 9.50 za hi, je silno velika in pomeni ugonobitev vinogradništva na Štajerskem. Noben posestnik si ne bo prideloval tako drage domače pijače. Z uničenjem vinogradništva bi odpadla za državo precejšnja davčna svota, ker se na Štajerskem nahajajo vinogradi skoraj izključno v bregov.tih krajih, kjer se ne morejo gojiti kulture, ki bi se e-nako izplačale. Nadalje je treba pomniti, da se vinogradništvo na Štajerskem še ni prenovilo proti, trtnj uši ali še vsaj ni prebolelo tega prenavljanja, vsled česar bi bila naklada za vinogradnike v podvojeni meri občutljiva. Tudi so v sedanjem času delavci in delo, n. pr. galica, kolje, vezila, so<ii itd, neizmerno dragi, ako se sploh dajo dobiti.
Da bo vinska trgovina s štajerskim vinom v-sled nove naklade silno otežkočena, če ne naravnost onemogočena, je brez vsakega dvoma.
Postavni načrt je, kakor smo dognali, zelo pomanjkljiv in nepopolen. Najslabša, samo za domačo pijačo uporabna vina, 11. pr. iza.bela, so ravno tako visoko obdačena, kakor vina najslovitejše kakovosti, čeprav se ne dajo niti kakovost niti njih cene v trgovini niti primerjati. Vsaj za domačo uporabo neobhodno potrebna množina bi morala biti naklade popolnoma j)rosta, za kar pa se v načrtu ni poskrbelo. Vse za, dom namenjeno vino se obrlači takoj kot mošt, pri čemur se ne upošteva, da se že prej kot v teku 5 let s pretakanjem, osuišenjem, sploh kletarjenjem izgubi količine gotovo vsaj ena tretjina. Tudi na možne nesreče se zakonski načrt ne ozira.
Deželni odbor sicer zatrjuje, da so naklade nameravane samo za prihodnje leto in da pri sedanji!i visokih cenah nikakor niso občutljive. Toda znano je, da. se enkrat upeljane naklade ne ukinejo več, a visoko cene pa bodo minile in so sedaj do gotove višine opravičene zaradi neizmerno podraženega i ri-delovanja
Z ozirom na vse to prosimo v imenu štajerskega vinogradništva, da visoko c. kr. ministrsko predsedstvo ne privoli v to, da postane načrt štajerskega deželnega odbora za naklade na vino, vinski mošt in vinsko drozgo postava.
Kraj, dan, podpis.
Romansko bojišče.
N a š i p r o d i r a j o od zahodne in jugo-za-bodne strani proti rumunskemu glavnemu mestu Bukarešti. Dne 23. novembra smo zasedli mesti O r š o v o in 'T1 u r n - S e v e r i n ob Donavi, Ma-ckensenove čete so ta ¡dan na več mestih prekoračile I) o n a- v o, naši so naslednje dni prekoračili reko A 1 u, t o, zavzeli mesti R i m n i k V a 1 -c e a (ob Alu.ti jugozahodno od Kampolunga) in pa C u r t e a d'A r g e s (vzhodno od Rimni.ka). Mackensen :e zavzel te dni mesti A' 1 e k s a n d r i j a (70 km jugozahodno od Bukarešte) in J u r j e v o ob Donavi (dobrih 50 km južno od Bukarešte).
Cela četrtina R u m u n i j e je že sedaj v naših rokah.
Bukarešta, glavno mesto Rumunske, je ogroženo od naših armad od treh strani in sicer : od juga na Črti D o n a v a — Jj u r j e v o — A -leksandrija — Aluta; od zahoda na črti i z-liv Alutfei—rekaJ Velde — mesto R i m n i k-> V al c e a in na severu na črti: C u r t e a d'Arges —K a m p o 1 u in g — S i n a j a — prelaz B o d z a . Mogočen štirikot naših prodirajočili armad se proti Bukarešti vedno bolj zožuje Od severa, in zahoda i-majo naši do Bukarešte samo še 90 do 100 km, od juga pa samo do 50 km hoda.
Na prostoru pred Bukarešto se utegne biti že prihodnje dni velika bitka, ker se sovražnik silno ojačuje. Rumunsko ljudstvo beži ne samo iz Bukarešte. ampak tudi iz cele pokrajine zahodno od glavnega mesta.
V zasedenem zahodnem romunskem kotu, ki se imenuje Via. hi j a in je naj rodov Itnejši del Evrope, so naši dobili veliko plena. Vplenjene zaloge žita. moke, riža, živine, kave itd. so ogromne. Velike vojaSke in delavske čete spravljajo uplenjeno j blago v naše kraie.
Donava ie od ()ršoye do Crnevode v Dob-
ruči prost a. Po tem veietoku mrgoli prevoznih ladij in narnikov, ki vozijo navzdol vojno gradivo, a navzgor pa uplenjeno blago.
V Dobruči nič novega.
Na mesto našega cesarja Karola 1. je vrhovno poveljstvo naših čet v Rumu-ari prevzel nadvojvoda Jože f.
Musko bojišče.
Na ruski fronti je nastopil hud mraz. Od morja do Karpatov večinoma mir. V vodstvu ruske zunanje in notranje politike je nastopila sprememba. Dosedanji minister zunanjih zadev in ministrski predsednik Stiirmer, ki se je bolj nagibal k m.rovni stranki, je moral odstopiti. Na njegovo mesto je j ri-šel minister T repov, ki je baje pristaš struje, ki hoče brezobzirno nadaljevanje vojske.
Italijansko bojišče.
Nekatere dni se sicer na italijanskem bojišču odlašajo na obeh straneh topovi, sicer pa nič posebnega. Italijani so baje že te dni nameravali pričeti z deseto ofenzivo na Primorskem, ki so jo pa za sedaj opustili, ker so baje naši postaviti na kraško fronto močno artilerijo.
Macedonsko bojišče.
V dolini vzhodno, severno in severno-izahodno od Bitoha ter ob reki Črni hudi boji. Velik naval Sarrailove armade na bolgarsko-nemške postojanke na črti Trnovo—'Makovo—Grunište dne 27, novembra je bil odbit. Sovražne izgube so bile zelo velike. Cetverosporazum zahteva od Grč',je, cia mu izroči vse topove, puške in sploh vsa vojaška skladišča za 0-rožje in strelivo. Zahtevi se bo morala Grčija skoro gotovo udati. Na četverosporazumovo zahtevo so morali vsi poslaniki Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije zapustiti Atene. Venizelosova vlada v Solunu je napovedala vojsko Bolgariji, Avstriji, Nemčiji in Turčiji,. V nekaterih delih stare, Grčije so izbruhnili nemiri
Na francoskem bojišču vsled trajno slabega v-remena razven običajnih artilerijskih bojev nobenih posebnih dogodkov.
Naše žrtve za domovino.
Iz Slivnice pri Mariboru se nam piše: Dne 8. septembra t. 1. popoldne smo pokopali tukaj telesne ostanke nam ljubega Konrada ljedinek, desetnika pionirjev, ki je umrl vsled ran na soški fronti v graški bolnišnici dne 5. septembra. Bil je rojen dne 20. februarja 1888 in izučen stavbeni mizar. Ko je tri vojaška leta doslužil, je bil nameščen kot mestni stražnik na Dunaju do izbruha vojske. Starši, sorodniki in nevesta globoko žalujejo za dobrim junakom, — Dne 25, oktobra t. I. pa smo spel položili truplo 231etnega topničarja Janeza Lešnika, p d. Grilov Hanči, ki je umrl dne 20. oktobra v dunajski bolnišnici. Bil je na laški fronti težko ranjen in se zdravil v Tridentu, Inomostu in Dunaju. Bil ie odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno. Ker je bil mirnega značaja, je bil povsod priljubljen. Ob smrtni uri si je zapel svojo priljubljeno pesem, bil je namreč izvrsten goslar, in ž njim izgubi Lešnikov zbor, ki je bil ob veselicah in gostijah tako priljubljen, svojo najboljšo moč. Njegov dedec Janez Pun-gartnik v Slivnici si ga je izbral za svojega naslednika, toda božja volja je drugače odločila, Obema se je želja izpolnila, da počivata v domači zemlji.
Zonet je pošta prinesla žalostno vest h dobri Škorjančevi rodbini v Bezini pri Konjicah, da je padel že drugi sin Karol. Spomladi so dobili poročilo, da je Jožef v Galiciji padel, sedaj pa, da ie Karol pri Lokvici junaško se boreč za domovino, žrtvoval svoie življenje. Bila sta pridna fanta, za to ;e žalost staršev tem večja. Na italijanskem bojnem polju pa so še trije sinovi: Janez, Alojzij in Ferdinand
Od Sv Benedikta v Slov. gor. ram pišejo: Zadet od granate dne 9. novembra je dal svoje mla|do življenje za domovino Anton Lelja iz Zagajskega vrha. Sla jo, ljubi Anton, Tvoja duša tja gor k očetu in materi, za Teboj pa loka-io Tvoji mladi bratje in sestre, sedaj še bolj osiroteli Prosi pri Bogu za nas in svojo ljubljeno domovino!

Gotovo ne samo mene, temveč slehernega njegovega tovariša je pretresla vest. da je padel na južnem bojišču ljubi nam prijatelj in sobrat Ivan Jer-šič iz teharske I a r e pri Celju. Bil je dober prijatelj ter zvest ud naših društev. Čeprav mnogokrat utrujen in zadržan od dela v cinkarni, je vsakokrat ob i rostem času rad in z veseljem pritiitel v našo sredino, bodisi k telovadbi ali kakoršmkoli drugi prireditvi. Tocia ne samo v društvu, ampak tudi doma e bil znatna podpora svojim skrbnim staršem, ki zato tem bolj čutijo njegovo izgubo. Rad bi se še bil vrnil domov ter nam podal še enkrnjt roko, a ni Ti bio usojeno. Poslovil si se od nas ter šel po zasluženo plačilo k Vsemogočnemu, pri katerem izprosi tudi za nas srečno večnost in veselo svidenje nad zvezdami! Počivaj mirno, dragi Ivan, tam v tuli trdi kraški zemlji! Čeprav Ti ie nemila usoda izbrala gomilo daleč od nas, nam boš ostal vedno v trajnem spominu! Staršem in sorodnikom moje najiskre-nejše sožalje! Vsem prijateljem in čitateljem „Slov. Gospodarja" pošiljam tem potbm najlepše pozdrave! Udani L Pišek.
Dne 1. novembra je padel na južnem bo4išču junaške smrti za, cesarja in domovino Franc Goršič v Pušencih pri Ormožu.
Na polju Časti je padel Ivan MegliČ iz Z a -b o v e o pri Ptuju. Zidela ga je italijanska kro-gia.
Na južnem bojišču je padel Rudolf Tomaž:čod Smarjete ob Pesnici Živel je od malih nog pri svojem stricu Jožefu Kurniku v Vosku, kateremu je z otroško udanostjo vsak čas daroval vse svoje lastne moči ter ga tako že leta in leta podpiral. Bil je Še v poletju doma na dopustu. Ob slovesu so se mu, kot nikdar poprej, orosile oči, sluteč, da gre tokrat naravnost v smrt V 23. letu svoje starosti se je preselil v boljšo domovino. Gruda daljna, bodi v Gospodu mu laJika! — M. V.
Na italijanskem bojišču je padel/ od sovražne svinčenke zadet desetnik Jakob Kovačec od Sv. A n-d r a ž a v Si o v. gor. Bil je od pričetka vojske z-miraj na fronti. V Galiciji je bil ranjen v roko. Ko je ozdravel, je šel branit domovino proti izdajalskemu Lahu, ali tukaj mu je nemila smrt pretrgala nit življenja. Cez par dni je imel iti na dopust, katerega se je silno veselil. Večkrat mi je rekel: „Enkrat bi še rad pogledal k svojim domačim. Ali ta želja se mu ni izpolnila. Odlikovan je bil z dvema hrabrost-nima kolajnama. Ko se je novica raznesla pri stot-niji da je mrtev naš dragi Jakob, je imel vsak solzne oči in slišati ie bilo: „Skoda ga je!" Ljubi Jakob! Poslovil si se od nas v boljši kraj, kjer ni več voiske in ne trpljenja. Kličemo ti besede: Oh z Bo-oom, z Bogom, drago srce ti! Na svidenje nad (zvezdami! V imenu 3. stotnije vam, dragi starši, izrekam iskreno sožalje. — Josip Krajne od Sv. Ruperta- v Slov gor.
Žalno odposlanstvo pri c. kr. namestniku. ;
Zadnjo soboto, dne 25. novembra, sta poslanec dr. Korošec in deželni odbornik dr. Verstovšek prišla k e. kr. namestniku grofu Claryju v Gradec ter ga kor izvoljena zastopnika Slovencev na Štajerskem prosila, da javi na Najvišjem mestu najgloblje sožalje slovenskega' prebivalstva na Štajerskem povodom smrti Nj. Veličanstva ce-saria Franca Jožefa I. Slovenci ne stojijo ob cesarjevem mrtvaškem odru samo žalostni, ampak tudi hvaležni, ker je bila pod modro vlado pokojnega ce-saria dana tudi Slovencem možnost, da so v narodnem, prosvetnem in gospodarskem oziru ukoreninili pogoie za svoj obstanek. Obenem sta slovenska poslanca izrazila cesarskemu namestniku željo, da javi tudi novemu vladarju izraze neomajljive zvestobo in udanost i štajerskih Slovencev napram Njegovi visoki osebi, cesarski hiši in monarhije. Odkar živijo Slovenci poti močnim žezlom Habsburžanov, so bili vedno zvesto udani Habsbur-žanom. Taki ostanejo Slovenci tudi v bodoče. C. kr. namestnik grof Clary se je zahvalil za izraženo so žalje, dobro vedoč. da prihaja iz odkritosrčnih src slovenskega naroda. Z veseljem je sprejel tudi uda-nostno izjavo, povdarjajoč, da svojo zvestobo Sloven-
oi izražajo ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju na. bojiščih in v zaledju.
Sožalje katoliško-narodnih slovenskih organizacij. Sožalje povodom smrti presvitlega cesarja Franca Jožefa so izrekle in obljubo zvestobe in uda-nosti napram vladarski hiši Habsburžanov in novemu cesarju Karolu so obnovile na pristojnih mestih katoliško-narodne slovenske organizacije: Slovenska Kmečka Zveza, Slovenska Krščinskn-Socialna Zveza. Katoliško tiskovno društvo. Pododbor Telovadnega društva Orel, Slovenska Straža, Ljudska Posojilnica itd.
Visoka vojaška odlikovanja. Naš cesar je odlikoval nadvojvodo maršala Friderika z najvišjim, av-striiskim voiaškim redom, podelil mu je veliki križec MarPa Tereziiinega reda. — Naš cesar je imenoval nadvojvodo Evgena, vrhovnega poveljnika naših armad proti Italiji, za. generala-feldmaršala. — Naš cesar ie imenoval načelnika našega generalnega štaba. generalnega polkovnik)! Konrada nI. Hecendorf.
za generala-feldmaršala. — Naš cesar ,e podelil vrhovnemu poveljniku avstrijske vojne mornarice, velikemu admiralu, pl. Haus, veliki križec Leopoldove-ga reda z vojn.m okraskom. — Naš cesar je podelil našemu vojnemu ministru baronu Krobatinu veliki križec reda sv. Štefana, domobranskemu ministru p;-, znak posebnega aohvalnega priznanja, — Cesar je jodelil obema generalnima pribočnikoma^ umrlega cesar grofu Paar in baronu Bolfras vojaški zaslužni križec 1. razreda z vojnim okraskom.
Odlikovan SiO rliSra	uubuv. ik. Vi\ g.
v^ji *o;ni hur^t Hubert Rani, ki je bil pr -. d voj sko vojaški ouhjvmk. mariborske posadke, bil zopet od; Kovan v težkiui križctm Franc Jožefo-veg;t reua z vr>jrnrn okrisiom
Slovenski župnik — navaden inianterist. Na
kraškem bojišču se bojuje proti Lahom slovenski koroški žuDnik — infanterist Ivan Maierhofer. Zdaj se nahaja župnik v rezervi v neki vasi pra;v blizu bojne črte. Znano je, da je Maierhofer eden tistih slovenskih koroških duhovnikov, ki je bil začetkom vojsko preganjan in obsojen. Daz dejanjem pokaže svoje domoljubje in popolno neresničnost o b r e k o v a n j, je šel kot p r o 's t a k prostovoljno na bojišče! V deveti laški olenzivi se je odlikoval s tremi junaškimi čini. Med najhujšim artilerijskim ognjem je prenašal poročila in je vpostavil že pretrgano zvezo pri polku. Bil je trenutek, ko je del njegovega polka prešel k naskoku, drugi del ni o tem nič vedel. Prostak župniif Maierhofer je z izredno neustrašenostjo in drznostjo ta drugi del za naskok alarmiral. Bil je odlikovan. Zanimivo je, da je njegov stotnijski poveljnik nek domači koroški učitelj, s katerim sta si bila v mirovnem času narodna in politična nasprotnika. Župnik-prostak Maierhofer nosi sedaj dolge lepe brke. Med vojaki-tovariši je zelo priljubljen. Ce je le mogoče, opravlja na bojišču sv. mašo.
Občina In posojilnica. Ako si hoče občina pri naših posojilnicah vzeti denar za vojno posojilo, je treba tako-le postopati: 1. Občinski odbor sklere, koliko namerava vzeti vojnega posojila ter stopi s posojilnico v zvezo. 2. Najhitreje se naj skliče zborovanje volilcev-občanov. kakor zahteva to § 75 občinskega reda, da odobrijo sklep glede posojila Zborovanje se skliče tako, da je v povabilu oznanjeno, kaj da nasvetuje občinski odbor in pristaviti se mora, da velja glede tistih, ki ne pridejo k zborovanju, kakor da so odborovemu nasvetu pritrdili. Glasuje se ustno in sicer tako. da se reče ali „da" ali „ne' m odločuje večina glasov vseli volilcev. 3. Pri okr. zastopu se prosi za odobrtev sklepov,. - Za posojila. ki se dajejo občinam in okrajnim zastonom v. svr-ho vojnega posojila, ni treba plačevati pristojbin v-sled odloka finančnega ministrstva z dne 11. novembra 1916. d. z. št. 382, § 21, pač pa je trel a za to zaprositi deželno finančno ravnateljstvo — Denar se posodi občini na zadolžnico, ki mora biti podpisana od župana in dveh odbornikov. Tako podpisana zadolžnica se pošlje deželnemu odboru v odobrenje.
Posojil n ieain v vednost! Po cesarski naredbi z dne 28. avgusta 1916 so se zvišali razni davki, o-ziroma pristojbine, upeljali so se tudi novi davki. Posojilnice naj uvažujejo sledeče: 1. Rentni davek se je povišal za 100% in se mora isti znesek, ki se je letos že plačal, še enkrat plačati in sicer do dne 1 dec. t. 1. 2. Koleki po lestvici prvi in drugi so se znatno zvišali ter stopijo novi koleki v veljavo dne 1 dec. t 1. 3. Za legalizacijo podpisov pri sodniji se je prej plačalo 72 v, sedaj se mora plačati 1 K. 4. Upeljala se je takozvana rentabilitetna doklada k pridobninskemu davku, katero bi naj plačale posojilnice in druge zadruge, ki so do sedaj plačevale pridobninski davek. Zadruge, ki niso do sedaj plačevale. pridobninskega, davka, osobito vse Raiffeisen-ovke, so tudi v bodoče pridobninskega davka in ren-tabilitetne doklade proste. Ker je rentabilitetna doklada z ozirom na majhno lastno premoženje zadrug neutemeljena, je Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju, pri kateri so včlanjene vse kmetijske zadruge vložila prošnjo na- finančno ministrstvo, naj vse zadruge oprosti od te doklade. 5. Vse zadruge naj vsa*: plačilni nalog, katerega dobe, pošljejo Zadružni Zvezi v Maribor, da ga pregleda, in primerno svetuje. 6. Podpisujte 5. vojno posojilo In poročajte, koliko ste sami podpisali, koliko pri Vas člani in vlagatelji: vse prijave pošljite v lastnem interesu Zadružni Zvezi v Ljubljani. — Kmetsko ljudstvo naj podpisuje pri kmetskih posojilnicah!
Občine in vojno posojilo. Občinam nasvetuje-mo, da iz domoljubnih nagibov podpisujejo peto vojno posojilo ter da se poslužujejo v svrho podpisovanja domačih denarnih zavodov. Ako pa se pogajajo zaradi denarja z bankami, naj se že sedaj zagotovilo, da j;m ne bo treba, zdaj ali kedaj pozneje plačevati upravne prispevke, ki se pri bankah navadno menjavajo od obroka do obroka.
Deželno In gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Štajersko v Gradcu nam je poslalo računski izkaz za leto 1914, 1915 fin 1016. iz katerega, je razvidno, da društvo izborno deluje v prid potujočim voiakom in ubogim ranjencem ter bolniknm. Društvo je v tem času žrtvovalo skoro 1,(700.000 K za človeko-
ljubne in domoljubne svrlie in torej zasluži popolno zaupanje. Citatelje opozarjamo na insérât Rdečega križa na 7. strani današnjega „Slovenskega Gospodarja."
Slovenska Kmečka Zzeza sklicuje o .borovo sejo, v kateri se bo posvetovala o različnih gospodarskih vprašanjih, posebno o novi deželni dokladi na vino in vinski mošt.
Gospodarske »sovic«*.
Naročajte galico! Občine morajo do dne 10. decembra jjoslati okrajnim zastopom sezname, koliko galice se bo leta, 1917 potrebovalo v občini. Sestaviti se mora natančen seznam, koliko hektarjev (ali oralov) vinogradov ima posamezni vinogradnik. Na podlagi teh seznamov se bo od vlade določila množina bakrene galice, ki je potrebna za boj proti peronos-pori. Zupani naj te sezname skrbno sestavijo, da. ne bo pri dobavi galice nihče prikrajšan* Vinogradniki se naj sami takoj oglasijo pri občinskem uradu, in naj naročijo potrebno množino galice.
Kaj je s prosom? Ker ponekod pomotoma zahtevajo mlinarji dovoljenje za phanje prosa, vprašajo nas kmetje, kako je z zadevo. Poslanci Kmečke Zveze so se zadnjo soboto, dne 25, novembra, oglas 1. pri c, kr. namestništvu v Gradcu ter izvedieli sledeče: Cez proso je sicer izrečena zapora, toda ker ga je malo in se rabi za otroško prehrano na deželi, se niti ne odjema niti se vračuna med količino žita, ki je za osebo na leto določena. Vsled tega ni treba za pnanje imeti nobenih dovoljenj, mlinarji lahko prosi pšejo, posestniki prosto vozijo na stope. To se je od c kr. namestnije javilo tudi vsem okrajnim glavarstvom.
Mlini.ob Muri. Cesarski namestnik grof Clary je na prošnje občin Cenšak in Selnica ob Muri odredil. da te sme odslej kmetsko žito iz teb dveh občin dajati v Rupov mlin v Gersdoiiu ob Muri v zmletje. Seveda se mora poprej odposlati od občine na glavarstvo običajna karta za mlin. Posestniki so tega uspeha zelo veseli in so hvaležni za to cesarskemu namestniku m našim slovenskim poslancem, ki so posredovali v prid posestnikom.
Najvišje cene za deteljno seme. Vlada je določila za deteljno seme najvišje cene, ki se glede kakovosti blaga gibljejo med 275 K do 550 K za me-terski stot. Promet z deleljnim semenom U< i ivjt-val, kakor smo že poročali, poseben i «d v , i.i.f-delskem ministrstvu.
Boh zaplenjen. Notranje ministrstvo je odredilo, da je zaplenjen tudi bob (konjski bob), katerega se sicer sme prosto rabiti za živež in krmo, a se ga ne sme prosto prodajati.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcir je bilo po-praševanje po štajerskem hmelju precej živahno. Trgovec iz Nemčije je poku; il veliko množino štajerskega hmelja za 120—125 K za 50 kg. Cene za štajerski hmelj so nekoliko padle in so se gibale med 120 (to 135 K za 50 kg. Razpoloženje na hmeljskem trgu mirno, toda trdno.
ULasusie voirie®.,
Za 100.000 K klobas zagrebli. Rudniško vodstvo v Seegrabnu na Gornjem Štajerskem je dobilo prejšnji teden iz Ogrskega vagon klobas-braunšvei-gerc. Klobase so tehtale 10.000 kg in so bile vredne 100.000 K. Pri preiskavi so videli, da so bile klobase /»okvarjene in nevžitne. Odredilo se je, da so te klobase blizu mesta Ljubno zagrebli v zemljo. Ponoči pa so hodili ljudje iskat klobase, ki so baje še bile vžitne. Oblast je nazadnje napravila izkopavanju klobas konec s tem,, da jo postavila ob zakopališču klobas vojaško stražo. Okrajno glavarstvo pa je te dni odredilo, naj se klobase zopet izkopljejo, da se jih še enkrat natanko preišče, ali so vžitne, ali ne. Osebe, ki so jih uživale, niso zbolele. — Ob sklepu uredništva smo izvedeli,, da je komisija dognala, da ie velika večina klobas vžitna in da je že več kot polovica klobas — izginila! Ljudje so jih po cele košare nosili domov, a nihče ni ne zbolel, ne umrl.
Novo kovino iznašli. Ameriški listi pišejo, Ha se je dvema v Ameriki živečima švedskima inženirjema posrečilo izumiti novo kovino, ki je neka zmes ¡7 L ikra in aluminija, zlato-rumene trpežne barve in ie posebno pripravna za izdelovanje raznega lekar niškega in zdravniškega orodja. Iz te kovine so že tudi napravili razno lepotičje, kot prstane, uhane, žepne ure. verižice itd., ki se glede barve in dru.-e zunaniosti težko razločujejo od zlatih. Novi iznajdbi n-ipisujejo veliko važnost.
Zepnt robci iz papirja. Nedavno je začela, neka jaoonska. tovarna izdelovati žepne robco iz papirja in jih uvažati kot novo iznajdbo v Ameriko. Žepni robci iz papirja, so se v kratkem Amerikancem tako priljubili, da bodo bržčas izpodrinili žepne robce iz platna.
Vinska letina v Srbiji. Iz Belgrada. se poroča, da so imeli v Srbiji letos zelo ugodno vinsko letino,
katera se ceni na 50.000 hl, kar je za Srbijo zelo veliko. Najbolj razvito vinogradništvo je v okrožjih Smederevo, Kragujevao in Kruševac. Grozdje se je plačevalo po 50 do 60 K 100 kg, za vino pa je določena najvišja cena 1.60 K 1 liter.
Lf o illii»
Maribor. Avstrijska petrolejna prometna družba, ki ima tudi v Mariboru svo.,o podružnico, na-znanja, da odslej ne more več prodajati petroleja trgovcem ne v mestu in ne na deželi, ker dobi samo 20% dosedanje množine petroleja. Petrolej se proda-j.i samo v malili množinah (1 1) posameznim strankam. Iz tega sledi, da bo nastalo na deželi pomanjkanje petroleja, ker je pač nemogoče, da bi ljudje n. pr iz šentlenartskega okraja hodili po več ur daleč v Maribor po 1 liter petroleja. Dobro bi bilo, da bi se tudi tukaj, kakor pri razdelitvi sladkorja, zavze^ ]o okrajno glavarstvo za naše kmetsko prebivalstvo.
Sv. Peter pri Mariboru. Vojni kurat c. kr. domobranskega polka štev, 27 v Ljubljani je semkaj naznanil, da je dne 12. oktobra t. 1. padel in umrl za cesarja in domovino četovodja Friderik Wosohnig ter bil še isti dan pokopan. Božnik-Woschnig ni j. nas doma Pač pa so bili nekdaj posestniki' tega i-mena na Vodolah, na Košakih. Kakor se je izvedelo, stanujejo starši pajdlega nekje v Mariboru, pri Sv. Magdaleni. — Župnijski urad.
Ruše nad Mariborom. Ob pril ki poroke c. kr. računskega podčastnika g. Rudolfa Dolinšek od Sv. Lovrenca naxi Mariborom z gdč. Pavlino Schweiger iz Ruš je nabral g. organist Ivan Slaček 22 K 60 v za avstrijski Rdeč križ, Bog plačaj! Novoporočence-ma obilo sreče!
Brezno ob Dravi. Smiklavška nedelja se obhaja letos prvo advjentno nedeljo, dne 3. decembra t. i Služba božja se prične ob devetih: farna sv. maša, pridiga, slovesna sv, maša za bratovščino. Tej so podelili odpustke papež Klemen IX. dne 22. marca 1669. Bratovski oltar je od sv. Očeta Klementa XIV, z dne 23. nov. 1773 privilegiran, objdarovan s posebnimi odpustki, kadar se na njem mašuje za rajne. Udje molijo na dan očenaš in češčeno Marijo, darujejo letno 20 v ter so deležni nedeljskega spomina in bratovskih sv. maš med letom. — Ob enem bo isto nedeljo slovesen spomin (s pridigo in molitveno uro) stoletnice, odkar so od benediktincev (poslednji je tu pastiroval do srede avgusta 1816, pater Sajfried Valentin Seelaoher) prevzeli župnijo v oskrbo posvetni duhovniki. Kot pridigar bo nastopil priljubljen cerkven govornik č. g. župnik Anton Pod-vinski iz Remšnika. — Zvonova težka 1236 in 886 kg), vlita v Ljubljani 1907, sta odšla ovenčana v vojsko v torek, dne 14» novembra: vse za vero, dom, cesarja, za cesarja blago, kri!
St. II] v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo uljudno vabi k predstavi v Slovenskem Domu v nedeljo, dne 3 dec. Igra „Junaške Blejke" se ponovi na občno željo. Je pa tudi res podučna, vspodbudna in pristno slovenska. Zavedamo se popolnoma silno resnega časa, ali taka lzprememba dnevnega reda bo vsakemu v prid. Dobiček se podari oslepelim vojakom. Igro „Prepirljiva soseda" predstavljajo fantje. Upamo, da nas Jareninčani in drugi sosedje zopet posetiio v obilnem številu!
Sv. Jakob v Slov. gor. V soboto, dne 18. novembra, je po daljši bolezni umrla, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, 701etna posestnica Jožefa Dogonik. Rajna je bila vrla slovenska in katoliška gospodinja in mati. Vse svoje otroke je vzgojila v strogo krščanskem in slovenskem duhu. Čuvala je stare slovenske navade: molitev in pošteno vedenje svoje družine. V Dogonikovi hiši je „Slovenski Gospodar" star in dober prijatelj. Pogreb, ki se je vršil ob obilni udeležbi dne 20. novembra, je vodil ob spremstvu obeh domačih čč. gg. dunovnikov nr\ poko;ne, vlč. g. Avguštin Jager, župnik v C pri Žalcu. Svetila blagi pokojnici večna luč!
St. Vid na Planini. Na god sv. Katarine smo spremili v prerani grob vzorno gospodinjo, dobrot-Ijivo sosedo, krščansko in narodno zt edno mater Lucijo Kovač, p. d. Lastinsko. Poleg osirotelih treh hčerk žaluje mož, trije sinovi-vojaki in vsa žlahta za dobro, ljubeznjivo Cilko. N. v m. p.!
Zadnja porodila, dolla v četrtek, 30, nov.
Cesar Karol molil ob cesarjevi krsti.
V torek popoldne se je podal cesar Karol I. v dvorno-župnijsko cerkev, kjer je ob krsti rajnega cesarja opravil kleče tiho molitev za dušo blagopokoj-nega cesarja, V cerkvi se je cesar Karol mudil četrt ure.
Trni vladarji na Dunaju
Na Dunaj so te dni došli k pogrebnim svečar-nostim: nemški cesar Viljem se je pripeljal dpe 28. novembra in, se je že drugi dan zopet odpeljal; bolgarski kralj Ferdinand s prestolonaslednikom Borisem in princem Cirilom: ba-
varski kralj L j u d o v I k s kraljico Terezijo in drugimi člani bavarske kraljevske hiše; saški kralj Friderik Avgust in prestolonaslednik Ivan Jurij; veliki knez Friderik II. Badenski, veliki knez Friderik Franc IV. Meklenburški, vojvoda Ernst Braunšveiški, vojvoda Kari Edvard Sa-ško-Koburški in Gotha, knez Adolf Schaumburg-Lippe, vojvoda Robert in vojvodinja Marija Imakulata VViirttemberška, knez Viljem in kneginja Actelgunda Hohenzollern^Si|gmarin*gen, vojvoda Bernhard Sachsen-Meiningen. vojvoda Ernst II, Sachsen-Altenburg, Ernst Günther vojvoda Schlesvvig-Holsteinski in vojvodinja Doroteja, knez in kneginja Waldeck in Pyrmont, knez, kneginja in dedni princ Turn-Taixis, turški prestolonaslednik V a h i d E d -d i n E H e n d, i, princ Lkmrbonski, prestolonaslednik švedski itd.
Sv. Oče zastopan pri pogrebu.
??2*r.......•<• j • v »».v^-^c^-iii
Sv. Oče je pooblastil dunajskega nuncija, ga zastopa pri pogrebu cesarja Franca Jožefa posebni odposlanec.
Naval k mrtvaškemu odru.
da kot
K mrtvaškemu odru mrtvega cesarja v dvorni cerkvi je bil vse dni grozen naval. Samo v torek, dne 28. novembra, do 5. ure popoldne, je šlo mimo odra do 15.000 ljudi. Pred vhodom pa je še čakalo naimanj 60.000 oseb^ Močna vojaška straža je delala red v cerkvi in zunaj cerkve.
Naši poslanci pri pogrebu.
Pri pogrebnih svečanostih v cerkvi sv. Štefana je pripravljenih 100 sedežev za naše državne poslance. Pogreba so se udeležili tudi mno*i slovenski poslanci.
lajBOTejie avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 29. novembra.
Uradno se razglaša:
Vzhodno bojišče.
Armada generala pehote pl. Falkenhayn prodira zmagovito v V 1 a n i j i, Močni ruski napadi v gozdnatih Karpatih in na sedmograški vzhodni fronti so se izjalovili ob žilavi vstrajnosti avstro-ogrskih in nemških čet. Obdržali smo vse postojanke. Za posamezne dele jarkov se še vrše boji.
Italijansko bo ¡išče.
Položaj se ni spremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: p' 'IWe?. podmargal,
nemško walii fg|§S Iporoöüo»
Berolin, 29. novembra.
Bnmunsko bojišče.
Gibanje donavske armade je v soglasju s sila-mi, ki se bojujejo dalje proti severu. V Dobruči samo malenkostno bojno delovanje.
Macedonsko bojišče.
Po izjalovljenju razbremenilne četverosporazu-move ofenzive od juga, je sovražnik včeraj p odvzel le delne sunke severozahodno od Bitolja in pri kraju Grumšte (vzhodno od Črne). Tudi tukaj ni mogel doseči nobenih vspehov.
Cel rusfei polk utonil
Stockholm, 28. novembra.
(Uradno.) Dva velika ruska prevozna parnika, ki sta bila na potu iz Helsingforsa v Reval, sta se dne 28. oktobra z 428. ruskim polkom, ki je štel toliko moštva, kakor v vojski, potopila. Ladji sta najbrž zadeli na mino.
Pos§iilnicP v Harfeoris
(Načelni dom)
Bf sprejema prijave za"
peto avstrijsko vojno posojilo
¿j.- if» *><
ter daje potrebna pojasnila vsak delrvnik od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. 7se
Listnica uredoihn.
M V. Pesem je sicer lep». » je radi velikega pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Oprostite! — F. K., Štras: Takih raji ne ememn priobčiti. Bi bil» v Ista bela lis» Pozdravi — Al. Poznič: Radi podpore nai gre žena k obč. uradu in tis j napravi novo prošnjo, r kateri naj navede, da ima 4 maie in ae se.mo 2 otroka. PoseNno se naj v prošnji ometoi, koliko sie zaslužili na dan, prednr, nte bili vpo-
kliemii: Ako bi pa nié ne pomagalo, naj se obrne do okrajnega po-možurga odboja pri okrajni sodniji, kjer ji bodo napravili pritožbo &a deželni pumi iui odbor in če treba, pritožb« na upravno sediMe. — Št. IljpriValeaju: če priobčimo, nas zapletrjo. Pritožit« s» adi sladkrrja na okrajno glavarstvo. — Dopisnikom z kojiši: Kadi obilega neodložljivega gradiva smo tokrat morali maago dopisov z bojtèé odložiti. Prosimo vrle naše vojne poročevalce potrpljenja. Kar ne bo zastarelo, pride &» vrsto v pniiodajih številkah „Gospodarja.* nekaj fradiva pa izročim« „Straži/ Pozdrave reem vrlicn jiofen-skiin bojevnikcml
Loterijske številke.
Oraiifc, dne 22. novemora 1916: 31 18 75 61 44 Line, dne 25. novem i» 1916: 63 16 14 lt 51
fina beseda stane 5 vinarjev, petitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila ia »hvale vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 36 vinarjev. Za vfi iratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačila. Zadnji čas za sprejemanje inseratov torek opoldne. fig
Invalid, izobražen, v c. kr. vojni invalidni šoli, išče «lužbe v kakšni pisarni. Nastop a 1. januarjem. Na.lo»: Adolf Fišer, Maribor Mlinska nI. 45.	761
Čebelnl panji s čebelami vred, vosek, p< gače in čebelarsko orodje se proda. Studenci pri Maribora, UfeiBtragre fc7.	768
Stare poštne znamke kupuje četovodja Makso 8i košek, trdaj topnih polk 4.-5. poljska stotnija, Pula.	758
Kuharica srednje starosti m išče z novim letom za veiiko trgovsko hišo v glovensk« štajerskem trgu. Ista naj razume potrebna dela v vrtu. Ponudbe naj se pošljejo n-pravoištvu Slovenskega Gospodarja v Mariboru p* d , Kuharica it. 757."
Hiša v Celju
(eno nadstropna) se proda. Obstoji iz 3 lokalov, sposobna za vsako obrt. Lahki pogoji. Naslov pove upravništvo Blov Gospodarja._ 766
Čevljarski učenec se takoj sprejme
v triletno učno dobo, brez plačila, 2 leti oblek* prost z dobro oskrbo. Istočasno sprejmem tudi pomočnika v stalno delo od koi». Naslov: Janez Harb, čevljarska delavnica, Zir; *4, (tirolsko) pri Inomostn.	756
Sprejme se pridna poštena dekla za krmljenje svinj, takoj ali za pozneje. Plšča 20 krm. Pismene ponndbe na: Mariio Karloviek. trgovko, Lava pri Celju. 768
Posestne» na Pohorju sprejme nbogo deklico, ki je brez starše v, 8—14 let staro, popolnoma za svojo. Biti mora lepega vedenja. Ponudbe sprejme iz dobrote ead-žurnijski urad v Hočah. 665
Lepo posestvo z» okrog »0.000 K kupi v mariborski okoliši takoj Janez Rokavee, Maribor, Kasern-gasse 10.	762
Gospodično
Bistrice) ,katera je v soboto pomotoma vze a zavoj s črnim žametom in sivim vložkom se prosi, da istega nert udoma vrne na?aj na tvrdko J. N Šoštarič, Maribor, Gosposka nliea 6.	716
Hlapca, 16—17 letnega za postrežbo 4 vlav goveje živine išče vinarska šola v Burgwaldu pri Mari-born. MeBečna plača 20 K. 678
Zahvala
Precast ti kn. štr. p sarni v Mariboru se slovenski črnovojn ki prav iskreno zahvaljujemo za brezplač no dopoBlene knjige Nedeljski evan-gelji, katere smo prejeli ob morsko oba!. Tukaj ne sliaimo nikdar nobenega zvona in si t;-k o s temi knjigami lij$amo srce ob nedeljah in se spominjamo naš'h pridigarjev, ki so oam oz isnjevali v domačih žopoijah boi.io besedo. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem v bojni črti trpečim našim sotrudnikom pa tjdi vsem našim čita eljem „-lov. Gospodarja" v domovini. Miha Golob iz Kamnice pri Ma boru, Franc ¡<olet.>ik iz Zavrla, Ivan Nograš k iz Trške gor^, Jožef Maur.č iz Trsta. Jožff Majfr od Sv. Florjana, Jakob Maren od Litije, v«i pri Btrainem bataljonu ob mortki obali št. 3^3.
razglas.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah naznanja, da je v svoji sknpni seji dne 27. nov. sklenila znižati s 1. jan. 1917 obrestno mero in sicer od hranilnih vlog od 4*/,% na 4°/0 in od posojil od i1/»0/» na 5°/o- Obenem b« da vlagateljem na prosto, tekom decembra vndigoiti svoje hranilna i vloge.	765
ïojasiii m iiapnsB
nikiaste ali iz >ekts K 16»-, 14 -— ii 18 K, i radiu» svit-l«bno plošia K 14 - 18— 32., s Ia kolesjem K 24 - 3C—. ■ radiom svitlobno pk>Mo K 82-—, 86 —, z presiaijakim kolesjem K 50-—, srebrna «r» z »ategljivo zapestnico K 3»'—, SO-—, zlata ura s »atefrtjm sapestnko K 90—, 100 -- .3letno jamstvo. Zamenjava d-'vo-ljeaa, ali pa deaar noža*. Pošilja se preti povzetja; m bo-jiMe proti prejšnje* u n&kaaii« deaaija poleg 80 v «a po^tniao
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
s. i. k. dvomi dobavitelj v 3rfiat 800 na Oelk». 2 D
Slaikinja za vva domača dela » takoj ali 1. de«, sprejme pri uradniški rodbini. Kuhati ni treba znati, pač pa šivati. Naslov v uredništva, ________74&
Mlin in žago
na ve<5 tečajev bi rad knpil 9to-venec iz Goriškega. Žeh se voč posestva zraven. Ponudbe do 1. dee. 1916 na oredništvo Slov. Gosp. pod Goriški mlinar.	762
Zanesljiv, trezen, marljiv, oienjett vlnlčar, brez malih otrok, se s 1. januarjem 1017 sprejme pri A. Faleschnijivih špargeljserih lit sadnih na<td;b v Libni p. Videm na Štajerskem. Letne plače 600 K ? 9*t»Vim. 1 njiva, stanovanje, kaaaava, mleko, na k to 1 prasa » pijača. Viaičaika ima skrbeti m vrt in živino.	729
Močan učenec se sprejme. Mizarstvo, Kaiserstrusse 18 Maribor. 73&
Išč«m učenca (kateri ima. veselje do trgovine) od poštenih starišev, smožen slovenščine in vsaj ne naj nemščine. Lud. Kuharič, trgove« Ormož.	783
jabolka kupuje trrdka M. Berdajs, Maribor, po najboljši ceni. 685
Sprejme se takoj učenec pri g.
Ptihek modičer. Maribor. 643
Sdo ima na prodal kaj lovski o Sibsr (svinčenih srn), naj mi nar-nani : Franc Ferlinc, lupi» in aa~ kupnik lova v Selnici ob Mori, p. 8t. llj v Slov. gor.	62i>
Močan učenec z dobrimi šolskim' spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Joîef Wagner, Šmarje pri Je.lšsih.	74»
Vlničar s 3 do 4 delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri Karlu Worsche, trgovcu manufakturnega ?>laga v Mariboru, Gosposka uL 10.	789
Kuharica, vajena gospodinjstva, želi službo v župmšču. Naslov pri npravBištTu pod „Ormož št 764.*
Pristno laneito olje in flrnež iz lanenega olja knpu^e od 1 kg naprej rsako množino ¿a ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka uL 19.	086
Kiio feajve?
Brata Peter in Rodek Podrepšek se že pogrešata od 7. ofenziva, ki se je vršila pri Gorisi, to je od moieca septembra, Bila sta pri
87. pešpolku, i. stotoiji vojna pošta 73. Odgovor se prosi na naslov; Leopold Podrepšek 8?. Šte-« fan št. 10, p. Šmarje pri Jelšah.
3fl. »ov«mb*a 1016.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran &
■ .	........•	............ ...	v
Deželno- m gospe j no pomožno društ^r» Rdečega križa za Stajersk .
društva sss ias od % ia»usr§a 1914 d® 31. oktobra 1916.
Izdatka.
Blagajniško stanje dne 1. januarja 1914 ....
F^edni darovi ...............
iJdnina . ................
Darovi podružnic..............
Ie~upi6ek ea dopisnice podružnic .......
Obresti .................
Dvienjen vojni sklad pri deželi ........
Tekoči zneski...............
Zlato za železo ...............
Podpora vojaškega erarja..........
Voini darovi (vštevši Rdečega križa in dohodki drugih prireditev.............
Zboljšanje vojaške hrane...........
Prodaja razglednic grofice Leutrum ......
Zbirke v šolah...............
Prodani znaki Rdečega križa.........
Prispevki vojaškega erarja k transportnim sredstvom
Prodani spominski listi ...........
Vplačane Častne kolajne...........
Dohodki dvojnih dopisnic ..........
K	v
5.209	54
5.961	66
60.828	47
118.534	25
590	64
18.663	74
264.790	33
12.719	02
14.555	95
8,986.633	38
1,135.361	56
7.543	05
14.822	12
55.018	80
399	20
20.000	_
453	_
1.345	15
41	40
10,723.471
26
1491.-500.-897.-803.-304.-180.— 210.-
1131,-2000.-1000.-1000.-200.-
30% donesek glavnega društva zveznemu vodstvu
40% donesek mirovnemu skladu.......
Tekoči zneski.....t.........
Plače .................
Remuneracije..............
Tiskovine ...............
Izdatki pisarne .............
Poštarina in brzojavi...........
Izvanredni izdatki............
med temi so 1915 Tovornina za perilo, tvarino itd. . . Učni pripomočki v bolnišnicah . . . Potovalni izdatki .%.>.... Izdatki za brijače v bolnišnicah . . . Odškodnina za nosače bolnikov . . . Prispevek za infekcijski tečaj ....
Božičnica.....^.....
1916
Naprava stranišč v kolod. vojašnici Sola za služkinje in posredovalnica . . Podpora usm. sestram Vinc. Pavi. . . Podpora poctr. Bruck za boln. voz . . Učni pripomočki v bolnišnicah , . . Deželna komisija, donesek k stavbi barak na hribu Lassnitzhöhe..... 3000.—
Podpora strežnicam........700.—
in razni drugi mali izdatki.
Predujem sanitetnim zavodom.........
I kolona profesorja dr. Witteka........
Centrala za perila.............
Priboljšek hrane po Rdečem križu.......
Sanitetna higijenična pomožna akcija......
Železniško okrepčevalna služba........
Prostovtoljni rešilni oddelek .... i......
Grofa Claryja ranjeniški vlaki.........
Preskrba z divjačino............
Oskrba z avtomobili.............
Zavarovanje za jamstvo...........
Nezgodno zavarovanje......... . . .
Dodatna streha na kolodvoru.........
Preskrba s sadjem...........
Oddelek za prevoz ranjencev.........
Božičnica.................
1L kolona, pl. Eisenstein . ..........
Nabave ob začetku vojske: zdravilni pripomočki, postelje, matrace.............
Brückner & Co., stavbeno podjetje.......
Delno odplačilo za še ne zaračunane izdatke za stavbe .....j...........
Podpore, poduk o Röntgen-zaravljenju......
Bolgarski vlak...............
Enkratne podpore..............
Prevozni voz................
Inventarna nadomestitev ...........
Saldo dne 31, oktobra 1916..........
K	v
995	67
5.916	—
14.575	14
1.414	—
9.943	05
8.644	47
9.681	79
1.183	84
18.763	85
9,472.863 6.473 91.520 9716 4.706 25.884 24.022 25.777 668 73.636 5.064 5.627 •¿.401 978 640 785 18.699
94.670 8.000
3.000 500 7.797 60 4.639 10.173 754.046
10,723.471
89 80
79
,09 02 56 28 75 86 ,02 55 79 75
18 88
06
31
50 33 04
26
Gradec, dne 31. oktobra 1916.
Friderik Frie plem. Fr zberg 1. r. Finančni referent.
Ta izkaz se je primerjal s kDjigami in drugimi dokazih in se vse red* našlo. Izkazan preostanek K 754.046 04 je popolnoma krit z raznimi predmeti, vlogami pri hranilnicah in bankah.
Gradec, dne 15 novembra 1916.
Revizijski odbor: Emil Nieman 1. r. Edvard, plem. Keil-Biindten i. r. Julij Oberransrnayer 1. r.
Računski izkaz in tozadevne knjige in dokazila so vsakemu pri finančnem referenta, cesarskem svetniku pl. Frizberga, Bnrgring 4, III. nadstr. (Gradec) v pogled na
razpolago	*	i
PREDSS9NIŠTVO,
646 a
prodaje Kmetijska Zadruga v Racah.
y>9	^
Jožef Marto, Maribor
(ustanovljeno 1860) razpošilja:	70i
gaianterr sko5 igralno, pleteno blago in drobnarre
po najcenejših dnevnih cenah Naro&i* in vprašanja se točno šujejo.
iS
M%\
$» Friedrih»
trgovec v Ptuju, kupuje proti takojšnjemu plačila v gotovini po najvišjih cenah
vinski kamen, suhe jedilne gobe,
sveže svinjske kože, svinjske ščetine,
in konjsko dlako.
Kapljice za svinja
F ?J	i?
Cena 1 steklenice je t K. O dobrem očioko» *.nju teh kapljic imam oonog« priznalnih in po» valnih pisem. F. P^u8Žt mestna lekarna „psi . kr. orla" M a r i b © r, Glavni trg št 16.
Zakrili.
Ninam verjel, da bi i« kapijio* kaj pomagale. 9»i»,j ko s»io k '«pričal, da res pomagajl», Vam izreku» lepo tiralo ter pripore«»» ■ zdravile vsem svinjtrejcem. Prosim, pošljite mi «pet svinjskih kap ¡ic za rdečico ia sicer kitr» kakor «»rute t »teklecl«. 8 pfetdravor 'an Skorjr.no.
Srednja m, dne 6. »vgaste 1916.
Vila
uevMicianit s 8 «obsu^;. 4 predsob»,, 4 1> »Iiinje 2 vodo. Veliki vrt * Maribora. Lahki pogoji. Cen» i8 tisoč kron. Več po7« spr&vniit« i»«d „Vila 172".
Pozor! Cepljene trte'
Dveletne zelo močne od vrst; laški ril!ek, bala žlahtnima, muškatna žlahtaisa, lipo», portugalka, kal' burgnndce, medra kapčina in iz» bela, eepijeue ua različnih pr.pc roženih p*f!lsg.ih. Dveletne divja-k« G6tbe »ter. 9 prodaja Antoc Blodnjak, trtnar iu posestnik, p Juršinci ri Ptnjn, otaj. Gena po dogovoru.	688
I
Amerišku gospodarska kava, vi so koaromatična, izdatna in varčna 5 k j' z: poskufinjo v vrečici, t »otrsbaim sladkorjem vred sani'. J8 K po noitjiam oovaotju pošiljat A. fcpira, ra^poS'Üainloe kave ftalanta -m, (Ogrsk«), 62(
„Solzna Avstrija.4
Knjigo pod naslovom , Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašen» s slikami, pošlje Matija Belec pri Sv. Bolfanka v Slov. goricah, via Ptnj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek J krono 20 v v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta spomin na «vistovn» vojno, naj a» manjka v nobeni hiš» I — Nov» krasna Romarske Marijina pesem
za 30 vinarjev. Na brezp'ačnh naročila Be pa ne-mormo ozirati!	63$
Dvonadstropni
hiša
zraven ie drago poslopje, novo-zidana za pokanja. Peč z paro se postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostora,
tudi na dar de 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo ua lečo 4500 kion. 8e pod lithkimš pogoji za 60.000 kron proda. Vpraša se
v Mozartatr-ssu 9, Matrike:. 657
Plafč-kožuh, nov, se pv «eni proda. Cena: 170 K. Naslov: :3chw&rz-gasse 6 Maribor.	752
Stran g.
SLOVENSKI GOSPODAR.
lovaahra IIIS.
Hranilnica in posojilnica «ta !P0i«
zeli razglaša, da bo s l^pr&sincem 1917 znižala obrestno mero za hranilne vloge
Najbolj priporočljivi so:
Pfaff-brzošivalnistroji
na 4
0*
Vlagateljem, ki se ne strinjajo s tem znižanjem obrestne mere. ,)e dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti prei potekom tega roka. Hranilnica in posojilnica na Polzeli r. z. z n. z-dne 27. novembra 1916.
Franc Korber,
načelnika namestnik.
Alojzij Predovnik
načelnik.
Hranilnica in posojilnica v
Kamnšci flj Mani
ki so najpopolnejši in najboljši na svetovnem trgu.
tO letna pismena garanti- ug cija. Posebno pripravni za u-metno »«tenje («tikanje) krpanje perila, »o<ovic itd. o čamnr dajam brezplačen pouk. Lahek in tih kroglična tek; šivajo uisprej in nazaj.
MM cene it npfldo oiplataaje.
IG N. VOH
speoijatna trgovina s šivalnimi atrojl In PUCH-kolesl.
,4»ssa Sadna ulica 7.
Zastopnike iprejmem
742
naznanja, da bo s 1. januarjem 1917 znižala^obrest-no mero za hranilne vloge na
401
I.
(F. Erlich)
v Kani ž? pri Pesnici je
zopet t polnem trku.
V zmletje se sprejme vsake vrste žito (ako be prinese dovoljenje c. kr. okrajnega glavarstva). 743
Vaše svinje
morajo biti hitro debele in mastne, krave morajo da i več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc, ako jim redno dajete
Bartheln»io klajiif» tipu««
primešano v hrano. 5 kg za poskušajo K 4*50 od Dunaja, 50 kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael Barthel & G<n. Dunaj, X/I. Siccardsburggasse 44 (Tvrdka ustanovi j. 1781.) ,	Moste.
Prošnja do rojakov ria Slovenskem Štajerju.
Kdor ima kako posestvo, ah del posestva d-v
v najem ali rabi pridnih slovenskih delavcev	na.'
se obrne na naslov: Ivan Mermolja. Tacen pri	Lju-blaul želez, postaja Vižmarje
prodaje ZiMti'u^ftS \ Haét&Is«
646 b
S&niečksi lirmiflsiicm in poNoJIlntcst v Ptuju,
(mmoritski samostan) naznanja vsem strankam, ki so podpisale IV. avstrijsko vojno posojilo pri njej, da se dobijo zakladn-- listni« med uradnimi urami rsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Posojilnica sprejema prijave za
peto avstrijsko vojno posojilo,
ter daje poirebna pojasnila vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne
Podpisujte pe'o vojno posojilo pri domaiih denarnih zavodih.
mm
km Ä «ti^.
iudi za najhujše kile, trebušne obveze, ¡vuspenzorrje, podlage za ploske noge, brgie, umetne ude, kakor roke 10 noge i. t d Uit pokončne držaje sn drugi različne stroje proti telesrus poškodbam po zdravniške»: predpisa izdeluje izvrstno ir dobro staro-znana tvrdka
Franc PodgorSek,
bandažist.
3 V.)
-Maribor, Burggasse ?
r<». gl
CUHa
Vi'-3,
y Mariboru
r. z. z n z.
obrestuje od 1. januarja 1917 naprej do preklica
navadne hranilne vloge po 4%, vloge proti trimesečni odpovedi pi po 474%.
Maribor, 27. novembra 1916.
To»	Nate^stvo.
iffmmmmmm
kupoj^ po vi-o - h cenah, vsaki množino, Janko Artman, Št. Jur ob juž. železnici.	754
V ime
inJíjeyovoga Veličanstva cesarja!
O V fi 36116-3-
C. kr. okrajna soduija v Ptuju odd. V je o obtožbi opravitelja državnsga prtvdniš sa Pristolitsch zoper Marjeto Bezjtk, 62 let staro, r. k. vdovljeno posestnico t Slojncih, zavoljo prestopka po § 18 ces. odredbe z dne 21. avs'. 19 ' 6 št. 261 dr. zak. v navzočnosti opravitelja državnega pra«dništv» ia vsled neprihoda obtoženke Marjete Bezjak po danes dognasi glavni razpravi po predlogu obtoži telja razsodila tako: Obtožena Marjeta Bezjak je kriv», da je meseca oktobri 1S16 v Stojncih izrabljajo po vo nem stanju povzročene izvanredne razmere zahtevala za en p&r kokoši, torej za neobhoduo potrebne reči očividno pretirano ceno po 20 kron; zagrešila je s tem prestopek po § 18 ces. odredbe z dne 21. avg. 191 i št. 261 drž. zak. in s* obsodi v kazen deset (10) dni zapora in v denarno kazen dvesto (200) kron, v slučaju neiztirljivosti na lt dni zapora in po § S89 k. p. r. t povračilo strošov kazenskega poitopanja in izvršbe.
V smislu § SS ces. odredbe z dne 21. avg. 1916 št. 261 drž. zak. je enkrat objaviti razsodbo v listih v „Slovenskem Gospodarja" in „Štajercu" na stroške Marjete Bezjak.
C. kr. okrajna sodnija t Ptuju, odd. V., dne 7. novembra 1916.
Franc m. p.
Dr. Mal I j m. p.
760
Vinogradniki pozor!
Na suho cepljene trte so na prodaj. /
Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis in na Gohe št. 9. Trte se dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vkore-ninjene, za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (L. 1915). Cena trtam je po dogovoru. Franc Siodnjak. trtnar v Rotmanu pošta Juršinci pri Ptuju.	692
Kupim vsako množino
starega in novega vin«
po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom* v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit.	«io
vnikar
Na
trgovina špecerijskega kolonijalne ga blaga barv in zaloga mineralnih
mm!	voda
Graška cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristno strd in vosek.
Kaj delajo trapisti?
O tem lahko izveš v mični novi knjižici: „Brat Ga-briel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgn.' Dobiva se pri trapistih v Rajhenburgn, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl in Urban Horvat v Novem mesto m po vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga vel j h K 2 50 in v platno vezana K 3 50, pe pošti pa pri obeh po 20 vin. več. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernim) podobami okrašena, ampak ravnotako podudna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni ¡olarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse Šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnice Marijinih družb itd.!	681
gwmus imu« ¡nw———
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte za»j vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
V časn
s© vaiiki tinevt srefei
1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih
izbor.iih srečk:
Novih srečk Avs tri j. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3% zemljiških srečk iz L 1889 60.000 in 100.000 K
17 žrebanj *?sak© i®*© I Svota glavnih dobitkov I. 1917:
3,230.000 kron oziroma frankov. MR- Mesečni obrok samo K T— oziroma K 375, 1M Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakoi pri loterijah v slučaju ueizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo ia igralni načrt, hitite i naročilom I
Srs&kovno zastopstvo 16, Ljubljana,	490
"V.".	Z*'
teborao |e obnMla s» T»|*ko v vo|«M (k iplob tu
Tgakcgs kot najboljfe
bal ofoiažujofe mazanja
pri pr*hl*j«njc. rprnatiKou, protinu, prsni, rrstni te bolesti v hrbta
Dr. Bibter-j*
(S®
Sidro - Liniment
Nadomestilo 7x Sidrs» < Btetlenica kron. --
capsici compos.
Fßtm « Expe!í«r>
•60, 1'dO, 2'—.
Dobiva se v lekarnah sli direktno » Dr. Kicbtcr-j» lekarni „Pri «latfiK !»rc* Prs^ffi, I,, Elizabeta» ««8tR 5, no«?»« raspolUlattl».

te eK^SsSSa P^faB»« IvVmm JJsssfe,
DdfOTrnral urednik: ydnisltv Btnpwi
35ÜB.V fí»*«rTi' «r»e Dlr»a » HztKGX-íu