šte¥nka 5 • lelo KLU • cena 500 din
CeUe, 4. februarja 1000
novi tednik je dlasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, siviarje pri jelšah in 2alec
Preveč Je praznih govorov
Pogovor s Cirilom Zlobcem objavlja-
mo na 12. strani.
Prvi l(upon za iziet 100
limečidii žensii na morje
Objavljamo ga na 10. strani.
Ropar se Je prei(vaiificirai v vlomilca
Organi za notranje zadeve so prijeli Leopolda Fluherja.
Stran 15.
Svoboda obveščanja
Novinarstvo je v zadnjem ča-
su pogostokrat tarča ostrih kri-
tik, negodovanj in političnih
ocen. Le redko pa so uredni-
štva deležna spodbudnih poh-
val, kar je nedvomno izraz tre-
nutne vsesplošne kritizerske
družbene klime, v kateri mno-
gi vidijo vse črno, na vse do-
bro, kije prej izjema kot pravi-
lo, pa radi pozabimo. Zato tudi
razmere v novinarstvu ne kaže
obravnavati ločeno od trenut-
nega stanja, s^ živimo v ob-
dobju hudih preizkušenj, kjer
so tudi možnosti za enostrano-
sti, občutljivost in odmevnost
do uredniške politike mnogo
večje. Potrebne so torej objek-
tivne ocene vseh spodrsljajev
tako v novinarstvu kot pri dru-
gih subjektih, katerih slabosti
v veliki meri vplivajo na pisa-
nje naših javnih glasil. Za takš-
no ravnanje pa nikakor ne mo-
rejo biti odgovorni le novinar-
ji, kot se to ponekod v zadnjem
času rado dogaja, s^ pisanje
o negativnih pojavih vendar ni
večji negativni pojav od poja-
vov samih. Pri tem pa tudi
mnogokrat radi pozabljamo,
da je ravno javno obravnava-
nje deviantnosti, problemov in
afer prispevalo k njihovemu
hitrejšemu razčiščevanju.
O tem in mnogo drugem je
tekla razprava na razgovoru, ki
ga je pred dnevi sklical MS
ZKS celjske regije, kjer so raz-
pravljali o programski zasnovi
časopisa Novi tednik in Radia
Celje. Ker pa ta javna razprava,
ki še vedno traja, sovpada
s pripravami na akcijsko kon-
ferenco novinaijev-komuni-
stov Jugoslavije je prav, da se
nakažejo vs^ nekatera odprta
vprašanja novinarstva, do ka-
terih se bo morala opredeliti
tudi ZK.
Vprašaru vsebinske, organi-
zacijske, tehnične, kadrovske
in materialne narave je mnogo.
V	tem prispevku n^j izposta-
vim samo razsežnosti nekate-
rih vsebinskih sklopov, ki zah-
tevno dopolnjeno idejno poli-
tično usmeritev; od tega, kako
oblikovati in razvijati javno
mnenje; kako z idejnim bojem
uveljaviti kulturo dialoga, ka-
ko preseči protislovje samo-
stojnosti uredništev in njihovo
integriranost, povezovanje ter
sodelovanje do forumov in
okolja; kako opredeliti odgo-
vornost do javnosti dela na
vseh ravneh tudi pri virih in-
formacij; do vloge novinarja-
komunista pri premagovanju
neskladja med besedami in de-
janji v našem družbenem raz-
voju in tudi v ZK.
Kljub nekaterim pozitivnim
premikom uveljavljana demo-
kratizacije lahko ugotavljamo,
da le-ta še ni ustrezno zajela
sistema javnega obveščanja.
V	praksi se še niso dovolj uve-
ljavile vse oblike vpliva pp-
družbljanja tega področja. Še
vse preveč imamo primerov
poizkusa forumskega zapira-
nja informacij, češ da so neka-
teri poblemi preveč občutljivi,
da bi o njih obveščali javnost.
Zato se za novinarstvo še
s posebno ostrino postavlja
vprašanje objektivnosti, digni-
tete in spoštovanje kodeksa
obnašanja, ki pa bi morala ve-
ljati ne le za novinarski stan,
temveč bi se moral uveljaviti
kot moralna konvencija in od-
govornost vseh udeležencev
v sistemu javnega obveščanja.
VIKI KRAJNC
Narava letos
prehiteva
vreme
če ste se čudili, ko so
vam na Silvestrovo na
celjski tržnici namesto
borovih vejic in smrečja
ponujali teloh, potem ste
se januarja najbrž že kar
navadili na šopke pomla-
danskega cvetja ter regra-
tovo solato.
Malce presenečeni so te
dni tudi kmetje in vino-
gradniki, saj posevki in
vinska trta izgledajo pri-
bližno tako, kot so običaj-
no šele sredi marca.
A kaj, pravijo, z delom bo
treba začeti, saj reza v vi-
nogradih ne smejo zamu-
diti. Če so bili sprva še
veseli mile zime, pa jih
zdaj kar precej pestijo
skrbi, kako bo z vreme-
nom v naslednjih dneh.
Pšenični posevki dobro
kažejo, a dolgotrajna zmr-
zal, za katero najbrž še ni
prepozno, bi jih lahko
uničila.
Narobe svet - si najbrž
misli Matilda Višnjar, ki
sta ji pri delu v vinogradu
pomagala tudi soseda Go-
renjakova iz Zreč, a mal-
ce zadovoljna je le, saj bo
delo, ki mora biti pravo-
časno opravljeno, tako
»naprej spravljeno«.
I. F.
Foto: EDI MASNEC
Po poti legendarne Štirinajste
Mladi s Celjskega se bodo
skup^ z vojaki celjske in
postojnske garnizije podali
na pohod po poteh borcev
XIV. divizije v soboto, 6. fe-
bruarja. Letošnji pohod so
organizatorji pripravili le
v prvi pohodni etapi, tako
da bodo mladi prehodili pot
od Sedlarjevega do Gračni-
ce pri Rimskih Toplicah.
Zadnjih nekaj let so imeli
organizatoiji - občinske
konference mladih osmih
občin celjskega območja,
skupaj z ostalimi družbeno-
političnimi organizacijami in
pripadniki	teritorialne
obrambe ter jugoslovanske
ljudske armade - kar precej
težav z udeležbo mladih, za-
to so letos sklenili, da pripra-
vijo pohod le v prvi pohodni
etapi. Slovesnost v Sedlarje-
vem se bo začela ob 10. uri,
pohodniki pa bodo pot zak-
ljučili v ponedeljek, 8. febru-
arja dopoldne v Gračnici pri
Rimskih Tophcah.
Tako kot pretekla leta, bo-
do tudi letos mladi preverjali
svoje znanje o Štirin^sti, s^
bo v nedeljo v Šentvidu pri
Planici kviz tekmovanje na
to temo, poslušali pa bodo
tudi predavanje o oborože-
vanju. Ob zaključku prvega
pohodnega dne v Šentvidu
pri Planini pripravlj^o tudi
tradicionalni miting z doma-
čini.
Sicer pa v vseh občinskih
konferencah mladih na Celj-
skem te dni še sprejemajo
prijave mladih, ki bi želeli
prehoditi del poti borcev
XIV. divizije.
I. F.
Kri za sočloveka
Rdeči križ Slovenije pri-
pravlja preko svojih občin-
skih organizacij v mesecu
februarju in marcu obsežno
krvodajalsko akcijo, ki bo
segla po vsej Sloveniji.
Na našem območju bodo
krvodajalske akcije marca,
in sicer: v Rogaški Slatini 3.,
na Polzeli 8., v Slovenskih
Konjicah 9., in v Podčetrtku
30. marca.
Prijave za to humanitarno
akcijo sprejemajo občinski
odbori Rdečega križa, v de-
lovnih organizacijah pa akti-
visti RK, odgovorni za krvo-
dajalstvo.	MP
Namesto na sneg - v vodo!
v športno rekreacijskem centru Golovec pravijo, da v njihovem bazenu že dolgo ni bilo
takšne gneče kot v letošnjih zimskih počitnicah. Snega ni - sankanje in smučanje po
bližnjih strminah so tako le že pozabljene sanje, ampak veselo je pa vseeno.
V golovškem bazenu se dnevno nabere toliko mladeži, da plavanje pravzaprav odpade.
Dovolj prostora in veliko časa pa šolarjem ostaja za zabavne igrice, nagajivo škropljenje in
- opa - veUkokrat se pod vodo znagde kakšna še posebej radoživa glavica. Sicer pa, hudega
tudi tistim, ki popijejo nek^ požirkov vode, ni! Le malce ohladijo svojo radoživo nagajivost,
da bi se utopili pa ni strahu, saj v bazenu sploh ni dovolj prostora.
I.F. - Foto: EDI MASNEC
Talcem v spomin
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenske
^^iijice pripravlja vsako leto spominsko slovesnost pri
l^fobovih stotih talcev na Stranicah pri Frankolovem.
^"di letos se bodo številni krajani, borci in najmlajši iz
osnovnih šol ob priložnostnem kulturnem programu
spomnili žrtev nacizma.
spominska slovesnost bo 12. februarja ob 10. uri. V kul-
iiirnem programu bodo nastopili pevci, in učenci osnovne
sole Edvard Kardelj in Dušan Jereb iz Slovenskih Konjic.
zS^^"^ bo govorila predsednica Občinske konference
^MS Slovenske Konjice Marinka Marzidovšek.	MP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
IVIladim pravico do
oblikovanja sveta
»če je v središču naših
razmišljanj skrb za jutriši^i
dan, je vaše delo eno tistih
na katerega pride najtežje
breme odgovornosti,« je
uvodoma v svojem govoru
dejal Milan Kučan, pred-
sednik predsedstva CK
ZKS celjskim učiteljem in
drugim pedagoškim delav-
cem ob Dnevu celjskih pro-
svetnih delavcev, ki je bil
prejšnji petek.
Milan Kučan je v nadalje-
vanju orisal družbenoeko-
nomski položaj Jugoslavije,
pri čemer je po njegovem bi-
stveno, da ne smemo izvze-
mati Slovenije iz konteksta
celotne družbenoekonom-
ske scene v Jugoslaviji.
V tem trenutku se mu zdi
najbolj nevaren pojav »infla-
cije nezaupanja na vseh rav-
neh in do vseh odločitev, ker
slabi povezovalno moč druž-
be, ruši sistem vrednot in je
že omajalo vero v moralno
moč zveze komunistov«.
Milan Kučan je govoril tu-
di o vlogi Zveze komunistov
Slovenije pri razreševanju
današnje gospodarske in po-
litične krize, pri čemer po
njegovi oceni ne gre za krizo
samoupravljanja, saj ob to-
likšnem administriranju
o njem ne moremo govoriti,
temveč o krizi etatizma.
Mlad človek, ki je danes
dovolj razgledan in informi-
ran o dogajanjih doma in
v svetu, doživlja sedanjo kri-
zo kot razkorak med teorijo
in življenjem, kar povzroča
negotovost in nezaupanje.
Zato sloni precejšnje breme
današnje krizne situacije tu-
di na šoli in prosvetnih de-
lavcih. Mladi ne verjamejo
več v črno-belo slikanje pre-
teklosti, zato smo jim dolžni
dati odgovore na vsa vpraša-
nja, ki jih zanimajo in »jim
pustiti pravico, da oblikujejo
svet v katerega vstopajo« je
med drugim dejal Kučan.
Z dnevom prosvetnih de-
lavcev, so v Celju sklenili iz-
obraževalni teden za vse uči-
telje in druge pedagoške de-
lavce celjskih osnovnih šol,
ki jih zanje med počitnicami
organizira njihova delovna
organizacija Združene os-
novne šole.
WE
Uradni dnevi v Laškem
Izvršni svet laške občine je z letošnjim letom uve-
del v upravnih organih uradne dneve. Odslej delajo
delavci teh organov za stranke ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih.
Za takšen ukrep so se v Laškem odločili zato, da bi
bilo delo teh organov učinkovitejše in bolj kako-
vostno. Strokovni delavci upravnih organov se doslej
niso mogh dovolj pozorno posvečati nekaterim nalo-
gam, ker so morali biti v vsakem trenutku na voljo
občanom. Pri takšnem sistemu dela je bila tudi vpra-
šljiva racionalna izkoriščenost delovnega časa. Na
drugi strani pa so tudi občani marsikdaj zastonj opra-
vili pot do občinske zgradbe, saj morajo določeni
upravni delavci precej nalog opraviti na terenu. Odslej
teh težav ne bo več: ob uradnih dnevih bodo delavci na
svojih delovnih mestih v pisarnah.
Tiste službe, ki pretežni del svojega dela opravljajo
s strankami, pa tudi letos uradujejo vsak dan. Tako
lahko občani še naprej vsak dan urejujejo vse matične
zadeve, registracije motornih vozil in prometnih dovo-
ljenj, urejajo osebne dokumente, dobijo potrdilo o pla-
čanih davkih, registrirajo račune in dobijo vse druge
informacije s področja davčnih zahtev, uredijo obvez-
nosti s področja ljudske obrambe in podobno.
NK
Poslej le splošni
stanovanjski sklad
Spremembe siano¥anJske politike?
Bolj prožna politika do-
deljevanja stanovanj in
večje možnosti, da pridejo
do družbenega stanovanja
mlade družine in najpro-
duktivnejši deli prebival-
stva, to sta temeljna vzroka
za spremembe pravilnika
o družbeni pomoči v stano-
vanjskem gospodarstvu
celjske občine, katerega os-
nutek so na včerajšnji seji
obravnavali delegati skupš-
čine samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Celju.
Če bo po javni razpravi
sprejet nov pravilnik, bodo
v celjski občini spremenili
način financiranja stanova-
nja z ustanovitvijo splošnega
sklada. Iz tega bi poslej fi-
nancirali vsa stanovanja iz
naslova družbene pomoči.
S takšnim načinom združe-
vanja in razpolaganja s sred-
stvi, bi omejili administrira-
nje in olajšali postopke za
dodelitev stanovanj. Možna
bo bolj prožna politika dode-
ljevanja stanovanj ter raci-
onalna izkoriščenost posa-
meznih	stanovanjskih
skladov.
Nekaj bistvenih spre-
memb so vnesli tudi v merila
za pridobivanje stanovanja
iz naslova družbene pomoči, t
Nadpovprečno bodo dvignili
cenzus, s čimer bodo omogo-
čili širšemu krogu prosilcev,
da konkurirajo za ta stanova-
nja. Bolj kot doslej pa bodo
pri tem upoštevali delovno
dobo in čas bivanja v občini.
Pripravljalci pravilnika so-
dijo, da bo le ta dal več mož-
nosti za pridobitev stanovanj
mladim družinam in aktiv-
nemu delu prebivalstva nas-
ploh, kije bilo »doslej po kri-
vici odrinjeno«, piše med
drugim v obrazložitvi.
VVE
Več nezadovoljnih delavcev
Lani na celjskem območju 29 prekinitev tJeia
Delavci se vse bolj pogo-
sto in v večjem obsegu odlo-
čajo za prekinit%ie dela, pa
naj bodo to štrajki, izsiljeni
sestanki ali izredni zbori.
Na celjskem območju so la-
ni na tak način izrazili svo-
je nezadovoljstvo devetin-
dvajsetkrat, kar je precej
več kot leto poprej, ko je
bilo prekinitev dela 12.
Danes bodo o nezadovolj-
stvu delavcev, stopnjevanju
njihove zaskrbljenosti, ne-
motiviranosti za delo, neza-
upanju in skrbi za socialno
varnost, spregovorili na seji
Medobčinskega sveta Zveze
sindikatov za celjsko območ-
je, na kateri bodo razpravlja-
h o stavkovnih pravilih, ka-
kršna je v javno razpravo po-
sredoval republiški svet.
Vzrokov in povodov za
prekinitve dela na celjskem
območju je cela vrsta. Segajo
od nizkih osebnih dohodkov
in nepravilnosti pri nagraje-
vanju po delu in delitvi oseb-
nih dohodkov do neustrezne
organizacije dela, slabih raz-
vojnih perspektiv organiza-
cij združenega dela, raznih
reorganizacij in premeščanja
delavcev, slabe skrbi odgo-
vornih za zagotavljanje soci-
alne varnosti in seveda na-
raščanja cen življenjskih ar-
tiklov in stanarin ter sploš-
nega upadanja življenjske
ravni.
Prekinitve dela so lani sin-
dikati zabeležili v vrsti orga-
nizacijah združenega dela.
V občini Celje: Celjske lekar-
ne - enota Celje, Zdravstveni
center - tozd operativni od-
delki z anestezijo. Lik Savi-
nja v stečajnem postopku
(delavci Lika so se tudi edini
odločih za protestni pohod
pred stavbo občinske skupš-
čine), Emo - tozd radiatorji
in tozd kontejner, Libela,
Cinkarna in Nivo. V občini
Laško so delo prekinili de-
lavci Lesnine - tozd Sopota
Radeče, Gostinskega podjet-
ja - tozd Savinja, TOK-a,
Rudnika, Tima, Merxove de-
lovne organizacije Potrošnik
-	Trgovina Laško ter Kore
Radeče. V Moziiju so rekinili
delo v Smreki Gornji grad.
Komunali in Turistu v Mo-
ziiju ter Elkroju v Strugešu.
V	občini Slovenske Konjice
Y	Uniorju Zreče, v občini
Šentjur v Topru in Alposu,
v Šmaiju v Vitalu Mestinje,
Prevozništvu Donat - meha-
nični delavnici in Korsu Ro-
gaška Slatina. V velenjski
občini so prekinili delo v To-
varni usnja Šoštanj in ESO
-	Velenje. V Žalcu pa so ga
prekinili v Lik Savinja - tozd
Pohištvo Šempeter ter v Fer-
ralitu.
MILENA B. POKLIČ
Prizidek
k velenjskemu
Zdravstvenemu
centru
Ob velenjskem Zdrav-
stvenem centru, v katerega
zahaja okoli 60 tisoč zavaro-
vancev, so po dolgotrajnih
in zahtevnih pripravah
v teh dneh končno stekla
dela za zgraditev prizidka.
Center je že dolgo pretesen,
da bi lahko dovolj hitro in
kvalitetno nudil zdravstvene
usluge občanom, zato je na-
ložba tudi ena prednostnih
v občini Velenje v tem sred-
njeročnem obdobju.
BP
Tudi letos akcija
»Očistimo okoMe«
Pod geslom Očistimo in
olepšajmo naše okolje so lani
v Celju opravili akcijo za lep-
ši videz mesta, ki jo je vodila
občinska konferenca sociali-
stične zveze. Dogovorili so se,
da bi letos akcijo nadaljevali,
saj je imela lani velik odziv
v vseh okoljih.
Letošnje aktivnosti naj bi
vodil in usklajeval občinski
komite za urejanje prostora in
varstvo okolja. Vendar želijo,
da bi skrb za čisto okolje ne
bila omejena le na spomladan-
sko akcijo, pač pa bi jo razširili
na vse leto.
Da bi letošnja akcija poteka-
la čim bolj uspešno, so predla-
gali, da bi v krajevnih skupno-
stih, delovnih organizacijah in
društvih pripravili podrobnej-
še programe aktivnosti. Vanj
bi vključili vse neurejene toč-
ke v svojh okoljih, opredelili
način in postopke za odpravo
nepravilnosti in predvideli na-
čin za financiranje akcije. Tak-
šen program bi bil obvezujoč
v vseh okoljih, kjer bi ga sesta-
vili in sprejeli. Do konca febru-
arja naj bi te programe pripra-
vili in jih poslali občinskemu
komiteju, ki bi nato aktivnosti
uskladil, da bi lahko v prvih
pomladanskih dneh akcija
stekla.
TC
Delegati proti enakemu varčevanju
Kljub temu so ukrepi za zmanjšanje porabe v zdravstvu potrebni
Delegati skupščine Zdrav-
stvene skupnosti Slovenije so
prejšnji teden soglasno zavr-
nili predlog ukrepov za uskla-
ditev programov zdravstve-
nega varstva z materialnimi
možnostmi. Zavrnili so jih za-
radi premajhne strokovnosti,
saj niso upoštevali možnih
posledic na zdravje prebival-
cev, predvsem pa zaradi nji-
hove linearnosti.
V številnih občinskih zdrav-
stvenih skupnostih so že pred
tem predlogom strokovnih
služb Zdravstvene skupnosti
Slovenije sprejeli svoje ukrepe
za uskladitev programov z ma-
terialnimi možnostmi. To velja
tudi za občinske zdravstvene
skupnosti in izvajalce zdrav-
stvenega varstva na celjskem
območju. Res pa je. da že spre-
jetih ukrepov niso povsod
v enaki meri uresničevali. Do-
datni ukrepi, ki bi veljali za vso
Slovenijo, bi tako prizadeli zo-
pet samo tiste, ki so se že do-
slej obnašali racionalno in ki
so že dodobro izkoristili svoje
notranje rezerve. Ukrepi bi to-
rej bili za najbolj prizadevne
kazen, namesto da bi jih
vzpodbujali k varčevanju.
Da pa so ukrepi potrebni, ni
nikakršnega dvoma. Denarja
za ohranitev ravni zdravstve-
nega varstva letos ne bo do-
volj. Dlje se bodo o ukrepih
prerekali, bolj globoko bodo
slej kot prej morali zarezati.
Z ocenami razmer v posamez-
nih okoljih - pa naj bo v samih
interesnih skupnostih ali pri
izvajalcih - bo treba pohiteti in
čimprej sprejeti dodatne ukre-
pe. Kako bo s samo organizaci-
jo zdravstvenih skupnosti - od
občinskih preko medobčin-
skih do republiške - bo več
znanega čez nekaj mesecev, saj
še ni zaključena analiza njiho-
ve organiziranosti in delova-
nja. Delegati republiške zdrav-
stvene skupnosti bodo o tem
spregovorili spomladi. Z ukre-
pi, ki bi pomagali uskladiti po-
trebe z možnostmi, pa ni mo-
goče čakati tako dolgo. Pri-
hodnji teden nameravajo o raz-
merah v zdravstvu obširno
spregovoriti tudi na seji sveta
osmih občin celjskega ob-
močja.
MILENA B. POKLIČ
Plani zaenkrat le okvirni
Prihodnji teden se bodo
v Celju zvrstile seje skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejav-
nosti.
Delegati bodo obravnavali
izhodišča programov za leto
1988, saj je v tem trenutku še
vse preveč neznank za družbe-
ne dejavnosti, da bi lahko od-
ločali že o predlogih progra-
mov in finančnih načrtih skup-
nosti. Le-te bodo sprejemali na
aprilskih zasedanjih skupščin.
Splošne usmeritve so znane.
Skupna poraba mora zaostaja-
ti za gospodarstvom za 8 od-
stotkov. Ker bo manj denarja,
bo treba racionalizirati progra-
me in se lotiti tudi temeljite
preobrazbe tako v samouprav-
nih interesnih skupnostih kot
pri izvajalcih.
Da pa delo na področju druž-
benih dejavnosti v začetku leta
ne bi zastalo, se ravnajo le-te
po navodilih republiškega Za-
voda za družbeno planiranje.
Po teh naj bi se po dogovorje-
nih programih, valoriziranih
lani decembra, dohodek v pov-
prečju povečal v prvem četrt-
letju za 45 odstotkov, material-
ni stroški za 58 odstotkov in
amortizacija za 30 odstotkov.
To so zgolj izhodišča za finanč-
ne načrte, s katerimi lahko po-
samezne skupnosti določajo
cene uslug.	VVE
Kdaj v JLA?
Ponovno se odpirajo
vprašanja o smotrnosti na-
šega nabornega sistema, ki
sedaj določa, da se mora že
devetnajstletnik oddolžiti
domovini z obveznim voja-
škim	usposabljanjem
v JLA. Zakonsko normirani
novi sistem je z letom 1980
izenačil pravice in dolžno-
sti vojakov med seboj tudi
po starosti. Dejstvo pa je,
da takšna rekrutacija pri-
naša poleg nekaterih do-
brih lastnosti tudi mnogo
slabosti, ki jih ne bi smeli
prezreti. Med drugim se za-
stavlja tudi vprašanje, ali
so res vsi devetnajstletniki
kljub svoji polnoletnosti že
toliko izoblikovane osebno-
sti, da so sposobni za oprav-
ljanje tako resne službe kot
je vojaščina?
Očitno so o tem pričeli raz-
mišljati celo v JLA, saj smo
nedavno lahko v Delu pre-
brali novico, da Je Zvezni se-
kretariat za ljudsko obrambo
poslal pismo skupnosti jugo-
slovanskih univerz, v kate-
rem predlaga, naj bi se vse
visokošolske ustanove v dr-
žavi opredelile o tem, ali je
primerneje služenje vojaške-
ga roka pred začetkom študi-
ja ali po njem. Znani sta že
tudi mnenji obeh slovenskih
univerz; medtem ko se
v Ljubljani zavzemajo (kdo?)
za služenje vojaškega roka
po končanem študiju, kot je
že bilo, so se v Mariboru
opredelili, da naj bi odloči-
tev o času odhoda v JLA pre-
pustili mladim - naborni-
kom samim.
Odgovorni so torej le spoz-
nali, da so se s pred leti uve-
denim novim sistemom pre-
naglili in premalo pozornosti
namenili med drugim tudi
vprašanju osebnostne zrelo-
sti in sposobnosti naborni-
kov. Vsi mladi pač pri teh
letih niso enako psihofizično
sposobni, saj so zaradi takš-
nih in drugačnih razlogov
med njimi velike razlike. Da
je temu res tako, kažejo tudi
dejstva, daje v zadnjem času
vedno več pojavov upiranja
in izmikanja vojaški obvez-
nosti, pojavljajo se razni al-
ternativni predlogi, obupana
pisma maminih ljubljenč-
kov, pobegi in razni drugi iz-
gredi. Zato bi za trdnost vo-
jaškega kolektiva bila veliko
bolj primerna različna sta-
rostna struktura, v kateri
zrelejši praviloma delujejo
bolj umirjeno in treznejše,
saj lahko marsikdaj pomaga-
jo starešinam ohladiti preveč
razgreto mladostno razigra-
nost. In da to podkrepim; tu-
di med NOV partizanske
enote niso bile sestavljene iz-
ključno iz samih sovrstikov,
temveč iz različnih starost-
nih skupin, ki jih je združe-
vala ideja in potreba po
obrambi. Zaradi tega pa nji-
hova učinkovitost ni bila nič
slabša, nasprotno.
Zato tudi danes razlika
v starosti ne more bistveno
vplivati na borbeno sposob-
nost naše armade. Naborni
sistem bi moral omogočiti
prosto izbiro naborniku,
kdaj bo med 18. in 27. letom
opravil svojo državljansko
dolžnost. Najbolj primerno
bi bilo v tem starostnem ob-
dobju takrat, ko se mladinec
- nabornik - sam čuti dovolj
sposobnega in ko bi ga tudi
ustrezne upravno strokovne
službe spoznale za psihofi-
zično sposobnega.
Zaradi teh in mnogih dru-
gih razlogov (prekinitev kon-
tinuitete šolanja, ipd.) kaže
ponovno razmisliti o novih
prožnejših možnostih odho-
da mladih na služenje voja-
škega roka, takih, ki bodo
v korist mladim in JLA. Da
pa gre za obojestransko ko-
rist, je razvidno že iz izjave
viceadmirala Draga Stoka,
kije povedal, »da so v arma-
di, odkar velja obstoječi si-
stem, ostali brez vrste stro-
kovnjakov, zlasti zdravni-
kov, veterinarjev, inženirjev,
profesorjev. Po tej plati bi bi-
lo služenje vojaškega roka
po študiju za vse bolj korist-
no. Toda o tem nočemo odlo-
čati sami, zato smo zaprosili
za mnenje jugoslovanske
univerze. Njihovo mnenje bo
dovolj pristojno.«
Kdaj bo prišlo do predloga
sprememb v tem trenutku
niti ni tako pomembno, po-
membno je že to, da so tudi
v JLA pripravljeni prisluhni-
ti civilnim ustanovam oz.
mnenju. Škoda je le, da so za
mnenje povprašali le vod-
stva univerz (šol), kajti veli-
ko bolj verodostojno in pri-
stojno mnenje bi lahko pri-
dobili, če bi povprašali še
študente, ZSMJ, starše in še
koga.
VIKI KRAJNC
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Bodo v žalskih stanovanjih zmrzovali?
756 stanovalcev ne plačuje ogrevanja
z intervencijskim ukrepom Zvez-
nega izvršnega sveta so bile limitira-
ne cene komunalnih storitev, med
drugim tudi akontacijska plačila
stroškov ogrevanja. Z interventnimi
ukrepi so se zvišale cene kurilnega
olja, premoga in električne energije
in to v povprečju za 66 odstotkov.
Glede na to bi morala žalska Komu-
nala že decembra povečati akontaci-
jo plačila za ogrevanje za 55 odstot-
kov, dovoljeno pa ji je bilo le 25 od-
stotno povečanje cen. To pa za Komu-
nalo seveda pomeni izgubo.
Izguba naj bi znašala okrog 110 mili-
jonov dinarjev v obdobju do konca
ogrevalne sezone. Občinski izvršni
svet pa seveda ima možnost, da odobri
zaračunavanje akontacijskih stroškov
za februar, marec in april. V nekaterih
slovenskih občinah so takoj po izidu
ukrepov povečali cene ogrevanja.
V Ljubljani za 49 odstotkov, v Kranju
znaša cena ogrevanja za kvadratni me-
ter 1200 dinarjev, cene za ogrevanje pa
so povečaU tudi v Celju. Tako se prav-
zaprav neverjetno sliši, da je v Žalcu
cena ogrevanja tako nizka, saj znaša le
606 dinarjev za kvadratni meter.
Občinski izvršni svet v Žalcu bo mo-
ral čim prej obravnavati problematiko
ogrevanja oziroma Komunale. Če tega
ne bo storil, pravijo pri Komunah, bo-
do nehali ogrevati stanovanja, saj zato
enostavno nimajo denarja. Da je polo-
žcO še bolj nezavidljiv, pa precej ljudi
ogrevanja niti ne plačuje. Trenutno je
na spisku 756 stanovalcev v stanovanj-
skih blokih.
Če bi hoteli pri Komunali preprečiti
izgube, bi morala biti cena za ogreva-
nje kvadratnega metra stanovanja vsaj
954 dinarjev, kar je manj kot v večini
slovenskih občin. Seveda pa cena ni
odvisna zgolj od velikosti stanovanj.
V stanovanjskih blokih ceno res zara-
čunavajo po kvadratnem metru, pone-
kod pa na osnovi inštahranih moči
ogrevalnih naprav, kar velja zlasti za
kulturni dom, dom SLO, Namo in
hotel.
JANEZ VEDENIK
Dramatičen zasuk
v »aferi Waldlieim«
Ko je mednarodna komisiia zgodovinarjev po večmeseč-
'nem delu že nameravala objaviti svoje »pomirljive«
izsledke o medvojni dejavnosti avstrijskega predsednika
Kurta Waldheima. je prišlo do senzacionalnega preobrata.
Oglasil se je beograjski zgodovinar Dušan Plenča in
v nekaj zaporednih intervjujih oznanil da je bilo delo
komisije pomanjkljivo in da ima sam neizpodbitne
dokaze, da je bil Waldheim kot poročnik Wermachta
v Jugoslaviji vpleten v vojaške zločine.
Senzacija je bila še večja, ko je zahodnonemški Der
Spiegel objavil fotokopijo dokumenta, ki mu jo je izročil
sam Plenča. Gre za brzojavko z 22. 7. 1942, v kateri je
dobesedno zapisano: »Poročnik Kuri Waldhaim iz štaba
generala Stahla zahteva, da od 4224 ujetnikov s Kozare.
med njimi večinoma žensk in otrok ter približno 15 odstot-
kov starih moških, 3514 napotijo v Grubišno Polje, 730 pa
v ZemurL*:
Če je dokument pristen to seveda pomeni, da Kurt Wald-
heim v drugi svetovni vojni ni bil le »majhen in nepomem-
ben oficir Wermachta. mar\^eč je bil neposredno odgovo-
ren za grozovite zločine na Kozari. Dokument bi obenem
prispeval dodatno težo za dosedanje štiri dokumente, ki so
Waldheima najbolj obremenjevali. Pr\n je vojni seznam
oficirjev geneala Stahla. na katerem je tudi ime Kurta
doslej Waldheima. Drugi je »kolajna kralja Zvonimira« za
hrabrost ob nemško-ustaški ofenzivi na Kozari. ki mu jo je
dodelil poglavnik NDH Ante Pavelič. Tretji dokument
potrjuje, da je Waldhaim odlikovanje sprejel, četrti pa je
seznam udeležencev ob Paveličevem odlikovanju gene-
rala Stahla.
Tako v svetu kot v Avstriji (in ne nazadnje tudi pri nas)
je objava Plenčinega dokumenta povzročila pravcato
vihro. Ker Plenča še vedno ni pokazal javnosti original-
nega dokumenta (obljubil pa je, da bo to kmalu storil) je
največja uganka seveda, ali je dokument pristen. Wald-
heim je sam izjavil, da gre za ponaredek in »gonjo iz
Jugoslavije«. Temu se pridružuje tudi (manjši) del avstrij-
skega tiska. Plenča pa je na to odgovoril s tožbo proti
Waldheimovem tiskovnem predstavniku zaradi lažnivega
obrekovanja.
Vsekakor seje moč vprašati, zakaj seje Plenča oglasil
šele sedaj. Ali je res s tolikšno zamudo dobil zeleno luč »od
zgoraj«, se pravi iz političnih krogov? In, ali poglavitne
dokumente še vedno skriva, »boječ se nekaterih ljudi«,
kakor trdi Spiegel. Odgovorov na ta vprašanja še ni, kakor
tudi ni mogoče odgovoriti tudi na mnogo bolj temeljno
vprašanje - zakaj je do »afere Waldheim« sploh prišlo šele,
ko je drugič kandidiral za avstrijskega predsednika, pred
tem pa je bil tudi generalni sekretar Združenih narodov.
Medtem pa vsa zgodba postna vedno bolj podobna prav-
cati »vohunski nadaljevanki«. Bo resnica sploh prišla na
dan?
Prinčev umik ali taktiziranje?
Princ Norodom Sihanukje poskrbel za prvovrstno poli-
tično presenečer^e, s^ je, kot je izjavil, »nepreklicno*
odstopil s položaja predsednika Demokratične Kampučije
in kot voditelj trojne odporniške koalicije. Mednarodno
priznana vlada Demokratične Kampučije in odporniška
koalicija sta tako ostali brez najavtoritamejšega kampučij-
skega voditelja, možnosti za skor£^jšen političen razplet
kampučijske krize pa so se močno zmanjšale.
Seveda, če si nestanovitni princ ne bo premislil, kakor
menijo nekateri opazovalci, ugibajoč, da gre morda le za
taktiziranje. Sihanuk n^ bi tako le izrazil svoje globoko
razočaranje nad zavrnilo svojih nedavnih političnih
pobud tako s strani svojih partnerjev v koaliciji kot provi-
etnamskega režima vPhnom Penhu in Hanoja (morda pa
celo svojega zaščitnika Pekinga).
Na svojih dveh - kot zdaj sam pravi, spodletelih - sreča-
njih s premierom phnompenškega režima Hun Senom je
Sihanuk predlagal ustanovitev začasne koalicijske vlade
Kampučijcev ob hkratnem umiku vietnamskih sil nato pa
splošne vohtve pod mednarodnim nadzorom. Sporno je
ostalo vprašanje razorožitve najmočnejše od skupin
odporniške koalicije Rdečih Kmerov, ki zavračajo kakrš-
nakoli pogajanja s Phnom Penhom brez udeležbe Hanoja.
Ko je Sihanuk nato predlagal Hun Senu ustanovitev
dvojne koalicije, so seveda tako Rdeči Kmeri pod vod-
stvom Khieu Samphana kot nacionalistično gibanje Son
Sana povzdignila glas, češ da se princ vede izdajalsko.
Sihanukuje tako spodletela tvegana, a obetavna pobuda,
s katero je želel presekati gordijski vozel devetletne krize.
Njegovo ogorčenje je bilo tolikšno, da je koalicijo ime-
noval »pošast«, Hun Sena pa »manipuliranega pohtika«.
Sledil je odstop in vlada Demokratične Kampučije,
v kateri je Son San premier, Khieu Samphan pa podpred-
sednik, je tako ostala brez svojega uglednega predsednika.
Kot naslednika v odporniški koaliciji pa je imenoval svo-
jega sina princa Ranaridha, ki je bil že doslej poveljnik
Sihanukove Nacionalne armade (ta šteje približno 10.000
borcev, kakor tudi Son Sanova Narodnoosvobodilna
fronta kmerskega ljudstva, sile Rdečih Kmerov pa kakš-
nih 40.000 gverilcev).
Pomenljiva pa je tudi njegova izjava, da se je še vedno
pripravljen pogovarjati s Hanojem zastran čimprejšnjega
umika vietnamskih vojakov (zdaj približno 120.000), ki so
v Kampučiji že dobrih devet let. Vietnam si, kot je videti,
prav tako želi odložiti breme kampučijske krize, ki zaradi
velikih težav domačega gospodarstva postna vedno težje.
Vendar pa še vedno upa na razplet, v katerem bo sedela
v Phnom Penhu, če že ne »satelitska« vlada, pa vsaj
takšna, ki ne bi bila zaveznica Pekinga. Kljub svojemu
zavezništvu s Pekingom je bil še najzanesljivejši garant
kampučijske neodvisnosti in nevtralnosti prav Sihanuk.
Ali bo prinčeva dramatična poteza res prisilila Hanoj
k dialogu, ostaja vprašanje.
V pomoč osebnostnemu razvoju mladih
v CeUu zametki mlaainske samopomoči, ki naj bi prerasli v široko gibanje
že pred leti so v Mladin-
skem kulturnem centru
KLJUB razmišljali o mla-
dinski samopomoči, ki naj
bi z različnimi delovnimi
metodami mladim pomaga-
la preživljati in reševati
številna osebnostna vpraša-
nja. Zdaj so v Celju že nare-
jeni prvi osnutki za delo
z mladimi, skupina srednje-
šolcev, ki jo bosta vodila so-
ciologinja Andreja Banič,
in psiholog Matej Žnuderl,
pa bo začela z delom po po-
čitnicah.
V okviru občinske konfe-
rence mladih so lani ustano-
vili posebno delovno skupi-
no, v kateri so s pomočjo so-
cioloških, pravniških in pe-
dagoških izkušenj opredelili
osnovno dejavnost mladin-
ske samopomoči. Tako so se
odločili, da najprej oživijo
skupino osebnostne rasti, ki
bo namenjena srednješol-
cem - kasneje pa naj bi v Ce-
lju ustanovili še center po-
poldanskega in večernega
otroškega varstva. V začetku
januarja so v mladinskem
glasilu Informator razpisali
pogoje za oblikovanje skupi-
ne srednješolcev, sestali pa
so se tudi člani Sveta za
vzgojo in izobraževanje, ki
so razpravljali o zastavljenih
metodah dela z mladimi.
Tako bo predvidoma takoj
v začetku drugega šolskega
poletja začela z delom skupi-
na osebnostne rasti, vanjo pa
bo vključenih 15 srednješol-
cev. Andreja Banič in Matej
Žnuderl, ki bosta vodila delo
v skupini, sta pripravila tudi
osnovna pravila, saj je pred-
pogoj za dobro delo v aktiv-
nem sodelovanju mladih.
Vsebinsko delo bodo zasta-
vili na mnenj skem razprav-.
Ijanju, od srednješolcev pa'^
oba strokovnjaka zahtevata
tudi iskrenost in zaupanje,
saj bodo vsa odprta vpraša-
nja, ki se mladim zastavljajo
v teh letih, poznana le čla-
nom skupine. Za dobro delo
pa bodo morali mladi tudi
redno obiskovati tedenska
skupinska srečanja, ki bodo
predvidoma omejena na pol-
drugo uro razprave.
Skupina osebnostne rasti
je zaenkrat prva oblika
mladinske samopomoči, ki
jo bodo po tri mesečnem de-
lu analizirali in na osnovi
narejene ocene delo morda
še razširili z zunanjimi stro-
kovnjaki, morebitnimi
okroglimi mizami in tribu-
nami.
Druga oblika mladinske
samopomoči, o kateri se za-
enkrat šele dogovcirjajo, pa
je popoldansko in večerno
otroško varstvo. V Celju so
pred leti o tem že razmišljali,
vendar so takrat ocenjevali,
da takšna obhka otroškega
varstva mladim družinam ni
potrebna. Zato nameravajo
v mladinski organizaciji naj-
prej ugotoviti, ali je zdaj pov-
praševanje večje. Pri tem jim
bo pomagalo društvo soci-
ologov, ki bo v prihodnjih
mesecih pripravilo javno-
mnenjsko anketo, mladinci
pa bodo pripravili tudi last-
no anketo v delovnih organi-
zacijah.
V uvajanju popoldanskega
in večernega otroškega var-
stva se bodo celjski mladinci
vzgledovah po ljubljanskem
Sezamu, študentski skupini,
ki zagotavlja popoldansko in
večerno varstvo malčkom že
od leta 1986 naprej. Seveda
se mladi zavedajo, da bo
v Celju nekaj posebnosti, te
pa bi radi izvedeli že iz an-
ketnih lističev. V skupino, ki
bo usposobljena za popol-
dansko in večerno varovanje
malčkov na njihovih domo-
vih, bodo vključili učence
Srednje pedagoške šole in
študente pedagogike, vsi pa
oodo morali opraviti tudi po-
seben preizkus znanja in os-
novne usposobljenosti za de-
lo z otroki. Če bodo rezultati
ankete kazali, da je popol-
dansko in večerno otroško
V zadnjih letih se je števi-
lo mladih družin v Celju po-
večalo, po podatkih, ki jih
imajo na občinski konferen-
ci mladih, pa je tudi vse več
staršev, ki v popoldanskem
in večernem času nimajo
varstva za svoje otroke. To
pa je bil tudi vzrok, da so
začeli razmišljati o organi-
zaciji popoldanskega in ve-
černega otroškega varstva.
varstvo v Celju potrebno, po-
tem bodo v mladinskih vr-
stah poiskali tudi koordina-
torja za delo v skupini, ki bo
zbiral želje staršev in odgo-
varjal za delo skupine.
IVANA FIDLER
Sindikat za delavce
Osnovna organizacija sin-
dikata delavcev zaposlenih
pri obrtnikih je v šentjurski
občini zaživela šele leta
1986, od 215 delavcev pa jih
je v sindikat vključenih ne-
kaj več kot 90 odstotkov.
V prvih dveh letih so
v Šentjurju namenili naj-
več skrbi počitniškem leto-
vanju delavcev, lani pa so
pripravili tudi prvi razpis
za dodelitev stanovanjskih
posojil. O tem so govorili
tudi na svoji programsko-
volini konferenci.
Delavci zaposleni pri obrt-
nikih v šentjurski občini
imajo še vedno na voljo po-
čitniško prikolico, ki jo pre-
stavljajo iz kampa Stella ma-
ris v Lanterno. Počitniško
prikolico imcuo sicer v naje-
mu, vendar v poletnih mese-
cih zagotovijo dovolj prostih
terminov, da lahko v njej le-
tujejo vsi, ki si želijo takšne-
ga dopusta.
Pomembna delovna nalo-
ga, ki sojo v osnovni organi-
zaciji sindikata delavcev za-
poslenih pri obrtnikih izpe-
ljali lani, pa je ustanovitev
sklada pri samoupravni sta-
novanjski skupnosti, kjer se
zbirajo namenska sredstva
za gradnjo in obnovitev sta-
novanj. Delavci zaposleni pri
obrtnikih doslej v šentjurski
Na programsko-volilni
konferenci osnovne organi-
zacije sindikata delavcev
zaposlenih pri obrtnikih so
izvolili tudi nov, 11-članski
izvršni odbor. Predsednik
osnovne organizacije je po-
novno Jože Gobec, tajniška
in blagajniška dela pa bo še
naprej vodila Majda
Škornik.
občini v pridobivanju stano-
vanjskih posojil niso bili ize-
načeni z delavci v združe-
nem delu, z ustanovitvijo
sklada pa imajo večje mož-
nosti. Lani se je na razpis za
posojila prijavilo 16 delav-
cev, razpisne pogoje pa jih je
izpolnjevalo 14.
Sklad za stanovanjska po-
sojila, v katerega združujejo
obrtniki poltretji odstotek
od bruto osebnega dohodka
delavcev, je namenjen za no-
vogradnje in obnavljanje sta-
novanj. Lani so med 10 upra-
vičencev, ki gradijo nove hi-
še in 4, ki obnavljajo stano-
vanja, razdelili 18 milijonov
dinarjev - posojila pa dodeli-
jo s 6-odstotno obrestno me-
ro za čas 10 let.
IVANA FIDLER
Sporazum za delovna mesta
Humana skrb za invaliile nI samo na papirju
Skrbi za invalide oziroma
Za težje zaposljive ljudi
v kot^iški občini niso od-
maknili na stranski tir, če-
prav so pred leti prisotno
misel o gradnji invalidskih
•lelavnic opustili.
So pa zato s Centrom za
Poklicno usposabljanje in
zaposlovanje invahdov Celje
pred letom dni podpisali sa-
moupravni sporazum o zdru-
ževanju dela in sredstev na
Področju usposabljanja, za-
poslovanja in prirejanja de-
lovnih mest za invalide.
Sporazum predvideva, da
01 Skupnost za zaposlovanje
Slovenske Konjice preko
prispevne stopnje financira-
la 15 delovnih mest, ki bodo
prirejena tako, da jim bodo
invalidi z območja Sloven-
skih Konjic kos.
Za to humano skrb za in-
valide pa je treba vložiti še
veliko naporov, da je uspeh
popoln. V obratu galvane je
Center za poklicno usposab-
ljanje invalidov Celje doslej
redno zaposlil eno invalidno
osebo in za prilagajanje na
delovno disciplino je bilo po-
trebno vložiti veliko napo-
rov. Trenutno je v obravnavi
pri Centru 10 težje zaposlji-
vih oseb iz konjiške občine.
Uspešno usposobljene de-
lavce bodo lahko zaposlili
v enem od obratov invalid-
skih delavnic: lesnem, ko-
vinskem, v galvani, šivalnici
ali ortopedski delavnici.
Vendar pa imajo tudi pri
Centru za poklicno usposab-
ljanje in zaposlovanje Celje,
so navedli v poročilu, ki gaje
obravnaval konjiški iz\TŠni
svet, hude težave zlasti s ko-
vinskim obratom. Trg za te
izdelke se namreč vse bolj
zapira. Zato se je Center obr-
nil po pomoč, pobudo in
medsebojno sodelovanje tu-
di na organizacije združene-
ga dela v konjiški občini.
MATEJA POD JED
Nove sindikaliste čaka kup nalog
Pred velenjskimi sindikalnimi aktivnosti je ta čas
veliko nalog. Čakajo jih obravnava zaključnih računov,
priprave na skupščinske volitve, javna razprava o ustav-
nih spremembah, priprave na občinsko volilno program-
sko sejo, ki bo sedmega aprila, in še marsikaj.
Nalog je torej veliko, pa še zahtevne so, zato bodo rriorali
velenjski sindikati veliko časa posvetiti tudi usposabljanju
sindikalnih aktivistov, saj je po zadnjih volitvah v občini
Velenje kar 70 odstotkov novih predsednikov osnovnih or-
ganizacij.	BP
4. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Učinkovito nad motnje
Programi ukrepov ne smelo blll formalni
v laški občini je v prvih devetih
mesecih lanskega leta enajst delov-
nih organizacij poslovalo z motnja-
mi. Med njimi sta dva sistemska zgu-
baša: Rudnik Laško in Tozd za pro-
met Zidani most Železniškega gospo-
darstva Ljubljana. Vsi ti kolektivi so
v skladu z zakonskimi določili spre-
jeli ustrezne programe ukrepov. Po-
ročila o izvajanju programov je
obravnaval tudi laški izvršni svet.
Ta je ugotovil, da se z uveljavljeno
prakso stalnega spremljanja in po-
globljene obravnave delovnih organi-
zacij, ki poslujejo z motr\jami, v teh
kolektivih uveljavlja spoznanje, da
zahtevEuo priprave ustreznih progra-
mov posebno pozornost in strokovno
delo, pa tudi to, da je pravočasno ob-
veščanje in ukrepanje nujno za uspeš-
no sanacijo nastalih težav. Vendar
takšna miselnost še ni prodrla povsod.
Nekatere delovne organizacije še ved-
no pišejo programe predvsem zato, da
zadostijo formalnim zakonskim zahte-
vam, ne pa zato, ker bi si resnično
prizadevali za dejansko uveljavitev po-
trebnih sprememb v poslovanju. Vse
prevečkrat so med vzroki za nastale
težave našteti zunanji dejavniki, pre-
malo pa je temeljitih analiz lastnih sla-
bosti in pomanjkljivosti. Drži, da ne-
urejeno tržišče, omejevalni predpisi,
neusklsoene cene in podobne slabosti
naše gospodarske politike v delovnih
organizacijah omejujejo pogoje za
uspešno poslovanje, vendar je povsod
tudi še dovolj neizkoriščenih notranjih
rezerv. Razen tega se pri odpravljanju
motenj ni mogoče zanašati na spremi-
njanje zunanjih pogojev, medtem ko
so notranje spremembe lahko hitro
učinkovite.
Pri sprejemanju programov naj bi
v bodoče več pozornosti namenili ugo-
tavljanju odgovornosti posameznih or-
ganov ali delavcev za nastale težave.
Laški izvršni svet bo tudi letos aktiv-
no kot doslej sodeloval pri razreševa-
nju težav v posameznih kolektivih.
Takšna praksa se je že doslej marsikje
pokazala kot zelo učinkovita. Sprotno
odpravljanje motenj - še preden se de-
lovna organizacija znajde v resni krizi
- je zabeležena tudi kot ena prednost-
nih nalog v razvojnih dokumentih ob-
čine pa tudi v programih nekaterih
družbenopolitičnih organizacij (reci-
mo sindikata).
Ker pa ponekod v posameznih sa-
moupravnih splošnih aktih še nimgjo
opredeljeno, kdaj se šteje, da so mot-
nje nastopile, je izvršni svet vsem tem
organizacijam združenega dela naložil,
da akte dopolnijo, pri tem pa upošte-
vajo tudi specifičnost svoje dejavnosti,
ki jih zakonski predpisi ne morejo do-
volj natnačno zajeti.
NADA KUMER
Vegrad v DR l^emčiji
Hotela In obeti za nove posle
čeprav prave zime na Celjskem
letos še nismo imeli, večina gradbe-
nikov v teh dneh počiva; tudi na
račun pomanjkanja gradbenih del,
saj se je obseg grade^ v Jugoslaviji
zaradi pomanjkanja naložbenih
sredstev dosedaj zmanjšal že za po-
lovico. Prav toliko pa imamo v Ju-
goslaviji prevelike tudi gradbene
zmogljivosti. To pa vsaj delno ne
velja za velenjsko delovno organi-
zacijo Vegrad.
Novembra so v Vegradovem sek-
torju DOM 101 uvedli še drugo izme-
no in delali tudi ob sobotah in nede-
ljah ter preko novoletnih praznikov.
Izdelovali so gradbene elemente za
samska hotela, ki ju bodo postavili
v Demokratični republiki Nemčiji.
Hotela bosta imela več kot petsto le-
žišč, Vegradu pa se že obetajo nova
naročila v vzhodni Nemčiji. Upajo,
da jim bodo zaupali še več podobnih
gradenj, saj nameravajo v tej državi
letos zgraditi še nekaj samskih hote-
lov s skupno pet tisoč ležišči, v nepo-
sredni biližini Berlinskega zidu pa še
pet tisoč kvadratnih metrov, obsega-
joče poslovne prostore. Dosedaj
sklenjena posla sta za Vegrad vredna
5 milijonov dolarjev ali 7 milijard di-
narjev. V Vegradu zatrjujejo, da ne-
davna združitev njihovih tozdov
v enovito delovno organizacijo že
ugodno vpliva na poslovanje, veliko
pričakujejo tudi od varčevalnih
ukrepov, ki so jih uvedli, dela v De-
mokratični repubUki Nemčiji pa so
že rezultat usmeritve, da skušajo čim
več del pridobiti na tujih trgih. BP
Težave
s Icomunaiijami
Prvič po letu 1984 je velenjska de-
lovna organizacija Vekos, ki uprav-
lja občinski vodovod in toplovod,
spet v težkem flnančnem položaju.
Čeprav so lani sprejeli in tudi izva-
jali več izrednih ukrepov za znižanje
stroškov, se jim zaradi zakasnelega
in premajhnega povišanja cen zdaj
obetajo izgube. Računajo, da bodo
imeli z vodovodom in toplovodom
okoli 300 milijonov dinaijev pri-
manjkljaja. Tako lahko Velenjčani
pričakujejo, da bo kmalu temperatu-
ra ogrevanja stanovanj znižana z 22
na 20 ali 19 stopinj Celzija, združeno
delo v občini Velenje pa bo moralo
čimbolj omejiti uporabo pitne vode
v tehnoloških postopkih, saj v občini
vse bolj primanjkuje tudi pitne vode.
BP
Strojna bo Icupila
Lilfov tozd
v Šempetru
Hmezadova delovna orga-
nizacija Strojna iz Žalca je
z upniškimi odbori vseh
tozdov delovne organizaci-
je LIK Savinja prejšnji te-
den podpisala sporazum
o kupoprodaji tozda Pohi-
štvo iz Šempetra. Strojna bo
za stavbe, material, repro-
dukcijski material, žagan les,
orodje, gotove izdelke in
zemljišče plačala 1,08 mili-
jarde dinaijev.	J.V.
EllcroJ za izvoz
Te dni v Elkrojevem šo-
štanjskem tozdu Konfekcija
delajo za nemško tržišče,
kar dva zahodnonemška ku-
pca pa sta se odločila za
večji naročili kot je bilo za-
pisano v pogodbah. Ker so
roki izdelave zelo kratki, bo-
do v šoštanjskem Elkroju
nadaljevali z delom ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih.
Že januarja so tako opravili
kar pet dodatnih delovnih
dni, zdaj pa pospešeno pri-
pravljajo še izdelke za po-
mladno in poletno kolekcijo
oblačil za tuja tržišča.
BP
Slabše plače pri
obrtnikih
Po podatkih za leto 1987
je bilo v celjski občini v 340
obratovalnicah pri obrtni-
kih zaposlenih 962 delav-
cev. Tako kot za delavce
v organizacijah združenega
dela je tudi zanje občinski
sindikalni svet vsake tri me-
sece ugotavljal primernost
osebnih dohodkov. Ti so zla-
sti v letu 1986 pričeli krepko
zaostajati za osebnimi do-
hodki delavcev v združenem
delu - kar za 22 do 35 od-
stotkov.
MBP
Razraste se
Številne prireditve bogatilo kulturni
Slovenski kulturni praznik so že in smo že od nekdaj
povezovali s Prešernovo Zdravljico, napitnico sloge, pri-
jateljstva in bratstva. Zato ne moremo reči, da bi bilo
letos, kljub stiskam in težavam v kulturi in politiki ali
gospodarstvu, drugače. Zdravljica je ena sama, napisana I
vsem narodom, za vse večne čase. Če je letos kje na kakšni
slovesnosti za slovenski kulturni praznik ne bodo pove-
dali in bodo namesto t^e recitatorji prebrali verze kakš-
nega mladega, najmlajšega pesnika, bo vseeno Prešeren [
z njo in s svojo drugo poezijo prisoten. In prav je tako. !
Kolo časa se vrti neizprosno naprej, dediščina ostaja. Le
skrbno očuvati jo je potrebno, da bi lahko ostali kot
narod. »Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev
dom.«
i
V osmih občinah na Celjskem so si kulturni delavci po '
svoje in na sebi dan način in možnosti zastavili praznovanje. '
Ponekod, kot na primer v velenjski občini, so si rekli, naj bo
za kulturo proglašen februar tak, kot so ostali meseci v letu.
In v velenjski občini se v resnici lahko pohvalijo, da kultur-
niški hlebec ali kos kruha ne grizljajo samo mesec dni. Spet
drugod, v šentjurski občini, na primer, so se domenili, da
bodo priznanja za kulturniško poslanstvo in delo podelje- ,
vali vsako drugo leto, da bi na tak način preprečili razvred-
notenje teh odličij in ne zato, ker bi jim zmanjkalo imen za
podeljevanje nagrad. Tudi iz celjske kulturniške scene je ;
bilo med predlaganimi za priznanje veliko imen. Odbor za
podeljevanje nagrad in priznanj zato ni imel lahkega dela.
Izbral je tri nagrajence. Kulturno življenje je razgibano tudi
med kozjanskimi griči, na Šmarskem, kjer letos že dvanaj-
stič zapored pripravljajo Kozjanski kulturni teden. V laški
občini pa ob številnih drugih nastopih kulturnih društev
pripravljajo tretjo občinsko revijo pihalnih orkestrov. Živ
bo tudi mozirski kulturniški februar, pa konjiški in žalski,
kjer povsod že pripravljajo dvorane, dvoranice in še manjše
odre za srečanja z domačimi kulturnimi ustvarjalci in gosti.
Marsikje so morali pri organizaciji kulturnih prireditev za
slovenski praznik misliti skozi dinar: dinar tu za dvorano,
dinar tam za ogrevanje, še dodaten dinar za trobojnico in
nagelj, pa morda za skromno zakusko, da bi nazdravili svo- ;
jim kulturnim ambasadorjem in se jim vsaj z napitnico •
oddolžili za njihovo poslanstvo. S tem pa bodo že preneka-
tere blagajne kulturnih skupnosti ah društev suhe kot cerk-
vena miš in potem se bodo začele nove bitke za kulturniški
dinar. Pa še se bo našel kdo tam pri vrhu, ki bo kakšen dinar
kulturi še odvzel in poleg tega še vzkliknil: in vendar se vrti!
MATEJA PODJED
Celje v znamenju
narodne pesmi
čeprav je Celje pravza-
prav tudi regijsko kulturno
središče, kjer kulturni do-
godki utripajo skozi celo le-
to, pa bo v tem mesecu še
posebej živahno, tako da na
tem mestu vseh prireditev
niti ne bomo mogli našteti.
Osrednja slovesnost pa bo
na sam kulturni praznik, 8.
februaija ob pol osmih zve-
čer v Narodnem domu. Le-
tošnja prireditev bo v zna-
menju slovenske narodne
pesmi. Pel bo Mešani pevski
zbor France Prešeren.
Odbor za podelitev nagrad
in priznanj pri Kulturni
skupnosti Celja je letos skle-
nil, da Prešernova priznanja
prejmejo: Maijan Lebič za
življenjsko delo na vokalno
glasbenem področju, Milena
Moškon za življenjsko delo
na področju proučevanja
muzealij premične kulturne
dediščine in Bojan Umek za
vlogo Sganarela v Moliero-
vem delu Zgrabite Sgana-
rela.
Mozirski kulturni
februar
Prireditve bodo po vseh
krajih v Gornjesavinjski
dolini. Nastopala bodo pro-
svetna in kulturnoumetni-
ška društva, več nastopov bo
imela tudi delavska godba
na pihala, pripravljajo tudi
likovne razstave ter gledali-
ške in lutkovne igre. Mozir-
ski kulturni februar bodo
okitili še nastopi pevskih
zborov, plesne ir recitator-
ske predstave, literarni veče-
ri in koncerti učencev glas-
bene šole. Osrednja sloves-
nost za praznik bo 6. februar-
ja v Novi Štifti, ko bodo po-
delili tudi zlate plakete in
priznanja Kulturne skupno-
sti in Zveze kulturnih orga-
nizacij občine Mozirje. Preje-
li jih bodo: Dare Atelšek, Ju-
re Repenšek, Danica Sever,
Fanika Poznič, Franja Naro-
ločnik, Matija Nadvežnik in
Elkroj Mozirje. Ta delovna
organizacija dobi priznanje
za afirmacijo knjige v Gor-
njesavinjski dolini.
Titovo Velenje
- skozi celo leto
v velenjski občini menijo,
da naj bo februar enako živ
na kulturnem področju kot
vsi ostali meseci. Posebej za
praznik pa se pripravljajo
učenci osnovnih in srednjih
šol. Slavnostna akademija
bo 10. februaija v domu kul-
ture. Program pripravlja
Gledališče pod kozolcem.
Priznanje kulturne skupno-
sti bo prejela: osnovna šola
Karel Destovnik Kajuh iz
Šoštanja, Napotnikovo pla-
keto Karel Hladin, Napotni-
kove diplome Slavica Peč-
nik, Ludvik Glavnik, Jože
Kranj C in Fotoklub Zrno,
Napotnikova priznanja pa
Ivana Lešnik, Vita Tomše,
Vida Polutnik, Karel Koč-
nik, Dominik Češek, Ciril
Camloh in Jože Jakopec.
V	Slovenskih
Konjicah renesančno
Na praznik, 8. februarja
ob šestih zvečer bo v kultur-
nem domu v Slovenskih Ko-
njicah večer baročne in re-
nesančne glasbe. Nastopil
bo ansambel Pro musica Ti-
biciania. Podelili bodo tudi
nagrade kulturne skupnosti,
ki jih bodo dobili: PD Žiče
za 90-letnico obstoja, Fran-
ček Šelih za dolgoletno delo
v kulturi in Slavica Kokot za
dolgoletno in uspešno delo
na področju lutkovne dejav-
nosti.
V	Šentjurju - dan
odprtih vrat muzeja
čeprav osrednje sloves-
nosti letos za praznik
v Šentjurju ne bo, kulturni
utrip v mesecu februarju ne
bo zamrl. Nasprotno. V os-
novnih šolah in v krajevnih
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
naj v košato drevo
utrip na celjsliem območju
skupnostih bodo priložnost-
ne proslave, kjer se bodo
predstavljali mladi skupaj
s člani kulturno umetniških
društev. Večina prireditev
bo od 6. do 12. februarja. Na
slovenski kulturni praznik
bodo na široko odprli vrata
Muzeja skladateljev Ipavcev
v Šentjurju, v rojstni hiši
šentjurskih glasbenikov bo-
do od 8. do 17. ure organizi-
rano vodili obiskovalce po
muzejskih prostorih. Sicer
pa v šentjurski občini letos
ne bodo podeljevali plaket in
priznanj kulturnim de-
lavcem.
V Šmarju
Kozjanski kulturni
teden
Osrednja prireditev bo 8.
februarja v zdraviliški dvo-
rani v Rogaški Slatini, kjer
bodo nastopili učenci os-
novne šole in gojenci tam-
kajšnje glasbene šole. Ob tej
priložnosti bodo podelili
Aškerčeva odličja. Nagrado
s plaketo bo prejel Marjan
Ungar, Aškerčevo plaketo
Jože Čakš in Mešani pevski
zbor KUD Savina Sekirnik,
Aškerčeva priznanja pa Mar-
jan Ceijak in Krešimir Špo-
Ijar ter godba na pihala Ste-
klarne Boris Kidrič in celo-
dnevna osnovna šola Ko-
strivnica.
Tega dne pa se bodo v ob-
čini pričeli tudi tradicionalni
in priljubljeni Kozjanski kul-
turni dnevi, ki so prikaz
amaterske kulturne dejavno-
sti v občini. Prireditve bodo
trajale do konca marca.
V Laškem pihalci
v laški občini bo osrednja
prireditev za slovenski kul-
turni praznik jutri, 5. febru-
arja v športni dvorani v Ra-
dečah. Pričela se bo ob 18.
uri. Slavnostni govornik bo
podpredsednik OK SZDL
Jure Krašovec. V okviru pri-
reditve bo tudi tretja občin-
ska revija pihalnih orke-
strov, na kateri bodo poleg
godb iz Laškega, Zidanega
mosta in Radeč nastopili tu-
di pihalci iz pobratenega Vr-
bovca. Prešernova priznanja
pa bodo prejeli: Ivo Gulič,
dirigent železničarske godbe
na pihala Zidani most, Pihal-
ni orkester radeških papimi-
čarjev in Moški pevski zbor
TIM Laško.
V Žalcu številna
Savinova odličja
Osrednja slovesnost za
praznik bo v Žalcu 15. febru-
arja ob pol osmih zvečer
v kulturnem domu v Žalcu.
Kot vsako leto bodo zasluž-
nim kulturnim delavcem po-
delili številna Savinova od-
ličja. Nagrade bodo prejeli:
folklorna skupina KUD
Šempeter, Anica Brišnik in
Konrad Brunšek; plakete pa
Julka Kučer, Anica Krčmar,
Bruno Goropevšek (posmrt-
no), Velerija Pukl, Glasbena
šola Risto Savin Žalec,
Franc Vipotnik in DPD Svo-
boda Griže - starejša dram-
ska skupina; priznanja bodo
prejeli Jože Meh, Marjan Za-
goričnik, Mira Cestnik, Jože
Slemenšek, Zvone Babič ter
Tone in Janez Kozmel.
V Savinovem razstavnem
salonu bodo 5. februarja od-
prli razstavo olj akademske-
ga slikarja Albina Lugariča
iz Ptuja.
Zbiralniki
stekla
tudi v Celju
Sredi januarja so delavci
Surovine tudi v Celju posta-
vili zbiralnike za steklo, ki že
dalj časa stoje v večini slo-
venskih mest. Tako bodo
zdaj tudi Celjani lahko ne-
vračljive steklenice, kozarce
in drugo steklo odmetavali
v posebne zbiralnike. Suro-
vina je v kontejnerje vložila
6 milijonov dinarjev, posta-
vili pa so jih na Hudinji,
v Novi vasi, na Dolgem polju
in Otoku, na tržnici in pri
Plavi laguni. Zaenkrat stoje
zbiralniki v bližini trgovin
oziroma poleg smetnjakov
Javnih naprav, kasneje pa
bodo zbiralnike postavili še
kje.
BP, Foto: E.MASNEC
Obrt potrebuje prostore
¥ mestnih jedrih Laškega in Radeč bi lahko uredili nekaj
poslovnih prostorov
Med prizadevanja za hi-
trejši razvoj obrti v laški
občini sodi tudi pridobiva-
nje poslovnih prostorov
predvsem za storitvene de-
javnosti v središču krajev
Laško in Radeče. Odbor za
gospodarjenje s poslovnimi
prostori, ki ga je imenovala
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Laško,
je v ta namen pregledal vse
prostore v obeh mestnih je-
drih.
Pri pregledu je odbor pre-
verjal tudi sedanjo namemb-
nost prostorov, predvsem ti-
stih, ki so v družbeni lasti.
Ugotovil je, da je le del tistih
prostorov, v katerih se je ne-
koč opravljala obrt, danes
namenjena tej dejavnosti.
S ponovno usposobitvijo teh
prostorov bi realno povečali
število poslovnih prostorov
za storitveno obrt, vendar ne
bistveno, ugotavlja odbor.
Precejšnji del primernih
prostorov - gre predvsem za
pritlične prostore ob glavnih
mestnih ulicah in trgih - slu-
ži zdaj namenom, za katere
bi lahko uporabili tudi druge
objekte. Tako so ponekod
urejena skladišča različnih,
predvsem trgovskih, delov-
nih organizacij, del prosto-
rov pa je tudi neurejenih ozi-
roma neizkoriščenih. Ko je
izvršni svet obravnaval poro-
čilo odbora, je pripomnil, da
je za takšno stanje morebiti
kriva tudi prenizka najemni-
na določenih prostorov.
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost bo še v tem
srednjeročnem obdobju pri-
čela z obnovo nekaterih ob-
jektov, ki bi lahko služili tu-
di obrti. Da pa bi bila politi-
ka razvoja, pridobivanja,
urejanja in oddajanja poslov-
nih prostorov v obeh krajih
kar najbolj usklajena, odbor
izvršnemu svetu predlaga,
da naj bi resorni upravni or-
gan poskrbel za izdelan pro-
gram potrebnih storitvenih
dejavnosti, za katere bi mo-
rali zagotoviti ustrezne pro-
store. Pri namenski ureditvi
poslovnih prostorov bi naj
sodelovah tudi najemniki
z lastnimi sredstvi. Skup-
nost pa bo vsakemu najem-
niku zagotovila projekt no-
tranje in zunanje ureditve,
pri čemer naj bi sodelovali
tudi krajevna skupnost in
Zavod za spomeniško var-
stvo. Pri obnovi namreč no
bodo pozabili na lep zunanji
videz stavb in na njihovo
zgodovinsko vrednost.
NADA KUMER
Otroci
s krivimi
hrbtenicami
Celjski zdravstveni de-
lavci ugotavljajo, da ima
vse več otrok v občini
slabo držo, deformacije
hrbtenice in prsnega ko-
ša. Po podatkih, s kateri-
mi razpolaga zdravstve-
na statistika pri Službi
za socialno medicino, je
imelo ob koncu leta 1986
40 odstotkov otrok slabo
držo, do 20 odstotkov pa
deformacijo hrbtenice in
prsnega koša. Ker so po-
datki zaskrbljujoči, je
0	njih na zadnji seji raz-
pravljal tudi celjski iz-
vršni svet.
V	analizi o sistematič-
nih pregledih zdravstveni
delavci ugotavljajo, da
ima skoraj vsak drugi šo-
lar slabo držo. Od 6 do 10
odstotkov jih ima defor-
macije prsnega koša, od
1	o 10 odstotkov deforma-
cijo hrbtenice in do 10 od-
stotkov druge deformaci-
je okostja.
V	zadnjih letih njihovo
število še narašča, zato
zdravstveni delavci predla-
gajo ukrepe za izboljšanje
stanja. Slabo držo imajo
otroci zlasti po vstopu v os-
novno šolo, še več pa jih je
v celodnevnih in posebnih
šolah. Deformacij hrbteni-
ce je več. čim daljše je šola-
nje otrok, medtem ko izra-
ženih deformacij pred vsto-
pom v šolo niso zabeležili.
To pa ne velja za deforma-
cije prsnega koša. ki so
pred vstopom v šolo naj-
večje in so večinoma posle-
dice rahitisa, v zadnjih letih
pa jih je vse manj.
Na osnovi teh podatkov
zdravstveni delavci ugotav-
ljajo, daje izrednega pome-
na sistematično pregledo-
vanje otrok v dobi rasti in
razvoja. Le na ta način lah-
ko odkrijejo izražene defor-
macije hrbtenice in pravo-
časno ukrepajo. S telr -ad-
bo in stezniki lahko ' epre-
čijo kasnejše defr nacije.
ki zahtevajo oper; po-
sege in dolgo'rujno zdrav-
ljenje ali cel' invalidnost.
Hkrati predi .gajo več ur te-
lesne vzgoj ^ v šolah, pravil-
fio držo med . edenjem, pri-
Iporno šolsko pohištvo in
dovolj gibanja v prostem
easu. čemur bi morali več
Pozornosti posvetiti tako
pedagogi kot starši.
TC
Ne le oblika, tudi vsebina
Na redni letni programski
konferenci, ki jo šentjurski
mladinci pripravljajo v pe-
tek, 5. februarja, bodo govori-
li o svojem delu v preteklem
obdobju. V poročilo o delu,
kjer so ocenjevali svojo
uspešnost, so zapisali, da jim
je končno uspelo prerasti ok-
vire manifestativnih mladin-
skih akcij in svojemu delu da-
ti tudi širšo družbeno vse-
bino.
Lani je mladim v občini
uspelo oživiti kar nekaj druž-
benih gibanj, največ skrbi pa
so vložili v razvoj mirovnega in
ekološkega gibanja. V okviru
občinske konference mladih
so mirovniki pripravili nekaj
odmevnih akcij, občani pa so
se z zanimanjem vključevali
v prireditve »Dajmo otroku
možnost«, »Rišemo mir, riše-
mo za mir«, ko so ob likovni
koloniji najmlajših pripravili
še izmenjavo militarističnih
Na programski konferenci
bodo šentjurski mladinci med
drugim zavzeli tudi dve sta-
lišči do vprašanj, ki so v pre-
teklem letu ostajala nerešena.
Mladi bodo govorili o nujno-
sti sprejetja zakona o domi-
cilnem zbiranju prispevkov iz
osebnih dohodkov občanov
v matično občino, saj menijo,
da bi v občini, kjer je polovi-
ca zaposlenih izven občinskih
meja, le to zagotavljajo ohra-
njanje družbenega standarda.
Razpravljali pa bodo tudi
o potrebnosti oziroma nepo-
trebnosti kviz-tekmovanja
»Tito-revolucija-mir«, saj so
mnenja mladincev o tem moč-
no deljena. Nekateri menijo,
da takšna tekmovanja niso
več potrebna, lanski, prenov-
ljeni kviz v Dobju pa je med
mladimi Šentjurčani vzbudil
vf liko zanimanja in prerastel
v jravo množično srečanje.
. račk za vzgojno bolj primer-
le ter spremljali razstavo di-
daktičnih igračk in mladin-
skih, mirovno usmerjenih pu-
blikacij. Mladinci so pripravili
tudi razprave o civilnem služe-
nju vojaškega roka, obeležava-
nju meseca mladosti in štafeti
mladosti ter vrsto ekološko
usmerjenih akcij.
Šentjurska občina je ekolo-
ško precej ogrožena, mladi pa
so poleg ekoloških demonstra-
cij pripravili še ekološki foto
natečaj ter nekaj očiščevalnih
akcij okolja z zbiranjem od-
padnih surovin. V svojem delu
pa so odmerjali kar precej časa
tudi kmetijskim vprašanjem.
Predvsem v aktivih mladih za-
družnikov so začenjali razpra-
ve o n^pomembnejših kmetij-
skih vprašanjih, poleg sploš-
nih kmetijskih neskladij, ki kr-
nijo in dušijo kmetijsko pride-
lavo, pa so obravnavali tudi
razvojne možnosti šentjurske,
kmetijsko usmerjen občine, in
z anketo preverjali uspešnost
dela pospeševalne službe Te-
meljne organizacije kooperan-
tov Kmetijskega kombinata.
Med šentjurskimi mladinci je
veliko zanimanja tudi za redna
letna tekmovanja v poznava-
nju kmetijstva, dobro pa sode-
lujejo tudi s Srednjo kmetij-
sko-živilsko šolo Šentjur.
Preraščanje oblike in doda-
janje vsebine v lastno delo pa
po mnenju šentjurskih mla-
dincev zahteva tudi redno izo-
braževanje. Tako so zadovoljni
s posveti predsednikov in se-
kretarjev osnovnih organizacij
Zveze socialistične mladine,
saj menijo, da s tem krepijo
svojo kadrovsko osnovo. Po-
leg rednih posvetov pa v obči-
ni vsako leto pripravijo tudi
mladinsko politično šolo, ki je
v zadnjih letih iz posameznih
sklopov predavanj prerastla
v pogovore in okrogle mize,
kar konec koncev med mladi-
mi tudi veča zanimanje za
takšne načine izobraževanja.
IVANA FIDLER
Problemi ostajajo
Seja zaradi spornega prispevka
Nitrati v vodi. PCB v oko-
lju in organizmih, težke ko-
vine v divjadi in domačih
živalih, z žveplovim dioksi-
dom in florom onesnažen
zrak - vse to so celjski eko-
loški problemi, ki bi zahte-
vali temeljite raziskave,
razprave in čimprejšnje
ukrepanje. Po ugotovitvah
komiteja za urejanje pro-
stora in varstvo okolja so
bili ljudje v zadnjih dveh
letih o tej problematiki do-
volj seznanjeni.
Kljub temu smo pričako-
vali, da bodo na zadnji seji
govorili o teh problemih, saj
so mnoge stvari še nejasne in
neraziskane. Vendar so se lo-
tili prispevka Janeza Črneja
iz Celja, kije v zadnji decem-
brski številki Novega tedni-
ka pisal o tej problematiki,
nekatere njegove trditve pa
so bile povod za reakcijo or-
ganizacij in ustanov, ki jih
v prispevku omenja. Te so
pripravile pismene ugovore
na nekatere Černejeve razla-
ge, na seji pa je sledila še
dodatna analiza spornih de-
lov prispevka.
Očitali so mu. da so neute-
meljene njegove trditve o ne-
varnosti triletnega kurjenja
gudrona v Cinkarni, kjer so
mu dodajali čisti PCB. Pri
navajanju podatkov o vseb-
nosti težkih kovin v divjih
živalih je po besedah inšpek-
torjev uporabil le najvišje
ugotovljene vrednosti. Ne-
katere trditve iz prispevka
pa po besedah prizadetih
mečejo slabo luč na celjski
zavod za socialno medicino.
Povsem jasno je, da sodi Ce-
lje z regijo med ekološko naj-
bolj ogrožene predele Slove-
nije. Dovolj zgovorni so že
podatki o tem, da je v regiji
znatno več pljučnega raka in
raka na dojki kot je povpreč-
je v Sloveniji. In da ima vse
več otrok obolenje dihal.
V zadnjih letih dodajajo spi-
sku strupenih in nevarnih
snovi v okolju vedno nove,
vrsta pa je še neraziskanih.
O PCB pred leti še niso go-
vorih, čeprav ugotavljajo, da
je prisoten tako rekoč pov-
sod in da v Celju verjetno ni
človeka, ki ga ne bi imel
v svoji maščobi. Dovolj zgo-
voren je tudi podatek, da ne
priporočajo uživati ledvic in
jeter divjadi iz nekaterih
celjskih predelov zaradi
vsebnosti težkih kovin. Pri-
bližno 40 odstotkov celjske
vode vsebuje nitrate preko
dovoljenih količin. Vseh teh
problemov ne moremo zani-
kati in je zato prerekanje le
okrog prispevka nesmiselno.
Eden izmed razpravljalcev je
na seji sicer menil, da je do-
bro, da prispevki kot je Čer-
nejev, vzbudijo pozornost.
Tako se začne o problemih
razmišljati, razpravljati, pa
tudi ukrepati. Kar je, upajmo
vsaj, bil namen tako Črnejc-
vega pisanja kot zadnje seje
komiteja za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja v Celju.
T. CVIRN
ČGP DELO
TOZD Novi tednik in Radio Celje
po sklepu zbora delavcev z dne 2. 2. 1988
razpisuje
prosta dela in naloge
dveh novinarjev
Od kandidatov zahtevamo:
-	visoko ali višjo strokovno usposobljenost novinar-
ske ali druge ustrezne družboslovne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj na področju novinarstva
-	poznavanje osnov grafične tehnike in radijskega
programa
-	ustvarjalnost, obvladanje novinarskega sloga in
komunikativnost
Vloge z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na
naslov Novi tednik in Radio Celje, Celje, Trg V. kon-
gresa 3 a.
Izbrana kandidata bosta sprejeta na delo s polnim
delovnim časom za nedoločen čas.
Poizkusno delo traja 3 mesece.
S stanovanji TOZD ne razpolaga.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zak-
ljučenem razpisu.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Celjani kar sami »urejajo« okolje
Garaže, prikolice in odsluženi avtomobili na parkiriščih
Pristojne občinske službe
se neprestano ukvarjajo tu-
di s samovoljno postavlje-
nimi zasilnimi garažami
v Celju, občinska straža pa
naroča odvažanje odsluže-
nih in večinoma oropanih
vozil s parkirišč novejših
stanovanjskih naselij na ro-
bu mesta. Proti marsikate-
remu občanu sicer lahko
ukrepajo, vsakogar pa le ne
morejo naučiti reda. To jim
preprečuje tudi večinoma
neurejena samouprava hiš-
nih svetov.
Darja Pahor, občinska ur-
banistična inšpektorica pra-
vi, da sicer sproti odstranju-
jejo na črno postavljene za-
silne garaže, da pa postopki
proti njihovim graditeljem
vendarle nekaj časa trajajo.
Tako prav zdaj iščejo lastni-
ka dveh garaž v Šaranoviče-
vi ulici, ki pa bosta zagotovo
kmalu porušeni. Prizadeti
občani se pri njih pritožuje-
jo, da bi vendarle radi imeli
za svoje jeklene konjičke
vsaj nekakšne nadstrešnice,
saj da za garaže nimajo do-
volj denarja. Žal kaj takega
ni predvideno v celjskem za-
zidalnem načrtu, če bi obča-
ni predlagali proučitev po-
stavitve enotnih nadstrešnic
Skladu stavbnih zemljišč, pa
bi morda lahko prišli do ce-
nenih nadstrešnic.
Mnoge stanovalce celjskih
blokov molijo tudi stalno
parkirane bivalne prikolice
na parkiriščih hišnih svetov,
vendar zaenkrat ni vzroka,
da bi »prikoličarje- pričeli
tudi preganjati s teh površin.
Občinski odlok o hišnih sve-
tih sicer govori o tem, da na
pristavbnih zemljiščih ni do-
voljeno parkirati neregistri-
ranih. dotrajanih vozil, pri-
kolic in avtobusov, vendar bi
morali hišni sveti postaviti
temu ustrezne prometne
znake. Če bi to res storili, pa
bi bila občina dolžna priza-
detim občanom zagotoviti
poseben parkirni prostor za
bivalne prikolice, saj tega za-
enkrat v Celju ni. Razmišljali
so sicer, da bi takšno zimo-
vališče prikolic uredili ob
Smartinskem jezeru, vendar
se zastavlja vprašanje, kako
zagotoviti čuvanje prikolic
in koliko bi to stalo, pravi
vodja celjske občinske stra-
že, Karel Kovačič.
Ob tem pa Kovačič po-
udarja, da so v Celju pričeli
uspešno reševati vsaj odstra-
njevanje odsluženih, nepo-
polnih vozil z javnih promet-
nih in tudi ostalih površin.
V Celju ne morejo odstra-
niti le na bok prevrnjenega
izropanega vozila s parki-
rišča na Glaziji. Ko so celj-
ski miličniki lastnika vozi-
la spravili za zapahe, so nje-
govo vozilo postavili na
parkirišče pri Postaji mili-
ce. Občinska straža vozila
noče odstraniti, saj jih lah-
ko lastnik ob prihodu iz za-
pora toži za odškodnino. Mi-
ličniki pa vozila niso posta-
vili na primernejše, varnej-
še mesto. Bodo celjski mi-
ličniki lastniku kupili nov
avtomobil?
Lastnike takšnih vozil naj-
prej opozorijo, nato pa na
njihove stroške vozila do-
stranijo.
BRANE PIANO
Črne garaže
v Celju, -tako kot seveda v vseh večjih
mestih, je f^araž še vedno premalo, čeprav
smo se pred leli odločili za množično zidavo
{še vedno spornih) garaž večjih naseljih.
Tisli. ki bih lakrat prepozni ali pa so se
jim zdele garaže predrage, si sedaj pomaga-
jo z zasilnimi rešitvami, za katere celjski
inšpektorji bolj ali manj vneto izdajajo nalo-
ge za rušenje. Takole sta zrastli tudi garaži,
ki smo jili posneli v Novi vasi; najprej je
garažo postavil eden izmed celjskih sodni-
kov. potem pa se mu pridružil še njegov
sosed.
Foto: EDI MASNEC
Nevenka IVlulej
»Politik mora po opravlje-
nem mandatu nazaj v zdru
ženo delo, dela naj tisto, za
kar se je v svojem šolanju
usposobil", meni predsedni
ca celjske mladine Ne\enka
Mulej. Razmišljanja o tem
Nevenki niso nova. prav ta-
ko pa je pred njo še kar nekaj
mesecev dela na čelu celjske
mladinske organizacije, saj ji
mandat poteče šele konec
maja prihodnje leto.
Sicer pa je Nevenka člo-
vek. ki razmišlja o sto in eni
stvari hkrati. Včasih kaj obr-
ne na šaljivo plat, a temu hi-
tro sledi resno razmišljanje.
Pravi, da morajo mladinci
svojo svetlo bodočnost da-
nes iskati z lučjo - v isti sapi
pa dodaja, da verjame v moč
argumentirane, tehtne in
strpne besede. »Le z dogo-
varjanjem. zagovarjanjem
naših utemeljenih pobud,
bomo spreminjali stvari <•,
razlaga in ob trditvi, da -mo-
ramo manj govoriti in več
narediti", za hip umolkne.
Hitro in živahno pa se spet
razgovori o _ delu celjskih
mladincev. »Če bi poskušala
našteti vse naše najpomemb-
nejše naloge, bi pravzaprav
ničesar ne povedala«, se na-
smehne in pove. da imajo
v mladinskih vrstah te dni
vendarle največ dela z usta-
navljanjem male produkcij-
ske enote Vizija. »Po Sintezi
naj bi bila v Celju to druga
mala produkcijska enota in
kaže. da jo bomo kmalu ime-
li. Malo sem sicer razočara
na, saj smo z računalniško
dejavnostjo nameravali zače-
ti že januarja, a razmišljanja
o novi mali produkcijski
enoti v združenem delu so
deljena-, pripoveduje Ne-
venka. ki je t'.idi sicer lesno
povezana z računalništvom.
Pred predsedniškim de-
lom v celjski mladinski orga-
nizaciji je službovala v Žele-
zarni Store, računalnik pa je
ni spremljal le v službi, am-
pak tudi doma. - Na Como-
dorreu sem sestavila tudi
SVOJ računalniški program,
a ne zato. ker bi si hotela do-
kazovati računalniško zna
nje. ampak zato. ker sem si
tako olajšala delo-, pripove-
duje m hilro dodaja, da se
v prostem času ukvarja tudi
z bolj -ženskimi- konjički
Velika ljubezen soji že nekaj
časa statve in v prvih mese
cih svojega tkalskega uspo-
sabljanja je nosila le doma
izdelane puloverje in šale.
»Zdaj pa se poskušam tudi
v malce bolj zapletenih vzor-
cih in za kaj takšnega so naj-
primernejše preproge, saj ni
treba paziti na kroj«, v šali
zaključuje klepet bodoča di-
plomantka Višje ekonomsko
komercialne šole, ki se bo
maja prihodnje leto vrnila
nazaj v štorsko Železarno.
IVANA FIDLEK
Pustolovščine v živo
Smo utfokoin duh dovolj mu/.nosti.
dii kljub pomanjkanju snega aktivno,
pestro in zanimivi) preživijo počitnicc
pod organiziranim varstvom in vod-
stvom
To vprašanje si že leta zastavljamo,
toda nikoli ni bilo tako aktualno kot
sedaj, ko nam je zima zagodla m so
otroci med zimskimi počitnicami osta-
h brez snežnih radosti.
Organizirane dejavnosti med počit-
nicami. Jii'' v sodelovanju z občin-
skimi Zvezami prijateljev mladine pri-
pravljajo najrazličnejša, predvsem
športna društva in šole. so postale se-
stavni del programa Zveze prijateljev
mladine. Zal pa so se v marsikateri
občini, kot imajo že leta navado, ome-
jili na zimske športe, (v konjiški, šmar-
ski in delno laški ter mozirski občini).
Drugje so ponudili več. Ta več posto-
poma razvijajo iz leta v leto. ne da bi
jih motilo, da je bil sprva odziv nanje
srkromen. Mislimo predvsem na najra-
zličnejše kulturne prireditve in dejav-
nosti. ki se večinoma dogajajo po šo-
lah (Titovo Velenje. Šentjur) v krajev-
nih skupnostih (predvsem v žalski in
mozirski občini) ter v celjskem pionir-
skem domu.
Čeprav se obisk le-teh iz leta v leto
veča. organizatorji ugotavljajo, da je
dopoldanski čas neprimeren zato. ker
otroci raje gledajo počitniški televizij-
ski program.
Doslej so najbolj resno svoje poslan-
stvo vzele številne športne ustanove in
društva. Povsod tam. kjer so med po-
čitnicami športne aktivnosti pod stro-
kovnim vodstvom, so dvorane polne.
Ne gre zgolj za rekreacijo, temveč tudi
za številne tečaje, kot so plavalni, ro-
kometni. pa tekmovanja m celo šahov-
ske turnirje. Organizatorji teh priredi-
tev celjskem športno rekreacijskem
centru Golovec in v Titovem Velenju
so napravili doslej največ.
Program, ki bi bil privlačen, pester
in dobro obiskani je treba pripravljati
načrtno m pravočasno, ne pa kot v la-
ški občini, kjer so se o njem dogovarja-
li tik pred počitnicami. Tako je mogo-
če pripraviti k sodelovanju tudi širši
krog sodelavcev iz najrazličnejših dru-
štev in organizacij. Otroci v Titovem
Velenju so se naprimer že navadih na
to. da gredo vsako leto med počitnica-
mi z lovci polnit krmišča. Letos jih jc
bilo nepričakovano veliko na tem po-
učnem. koristnem in še zabavnem izle-
tu povrhu. Lovce imajo v vsaki občini,
mar ne?
Čejc uspelo televiziji prikleniti otro-
ke s počitniškim programom, se bo
treba očitno bolj potruditi, da jih od
televizije odtegnemo s kakšno zanimi-
vo ponudbo. Ni vrag. da se ne bi otroci
raje šli kakšne pustolovščine v živo!
VVE
Savinjski
magazin za otroke
Da so v žalski občini znali
kar dobro poskrbeti za počit-
niško aktivnost šoloobveznih
otrok, smo že poročali. Med
tistimi, ki si zaslužijo pohva-
lo za to, je tudi kolektiv Sa-
vinjskega magazina.
V blagovnici Savinjka v Žal-
cu so namreč pripravili za šolo-
obvezne otroke kar štiri ure
sporedov risanih filmov. Pred-
stave so bile seveda dobro obi-
skane. Zadovoljni so bili starši,
pa seveda tudi otroci in prepri-
čani smo lahko, da bodo z akci-
jami, ki niso v neposredni zve-
zi zgolj š prodajo, v Savinj-
skem magazinu nadaljevali tu-
di v prihodnje.
JANEZ VEDENIK
VIdeo klub v Žalcu
žalski mladinci bodo v petek, 5. februarja razpravljali
o ustanovitvi Video-cluba, posredovalnice posnetih video
kaset, ki bi naj s sedežem na občinski konferenci mladih,
zaživela 1. marca.
Pobudniki te akcije predlagajo, da bi Video-club sprva deloval
le kot posredniška izposojevalnica, nekakšen servisni biro. kjer
bi lahko na eni strani mladinci posojali, na drugi strani pa za
največ teden dni najemali video-kasete. Z Icti. seveda, če bodo
Žakani takšno posredniško izposojevalnico sprejeli za svojo,
naj bi Vidco-club imel tudi lasten fond kaset, mlade pa bodo
tudi vzpodbujali in jim pomagali pri ustvarjanju lastnih pos-
netkov.
Kdor čaka - dočaka tudi strelio nad glavi
Dolga leta je odprta terasa, po kateri so vozili bolnike z oddelka za plast čno kirurgijo m
kirurgijo roke ter ženskega dela poškodbenega oddelka na operacije, p. eiskave in vse
ostalo, kar delajo v drugih delih bolnišnice, vzbujala nejevoljo in onemoglo jezo. Sestre so
dan za dnem vozile bolnike po mokri, mrzli, vroči ali zaledeneli poti, pogosto z dežniki nad
glavami in v stalnem strahu za bolnike. Ni bilo treba veliko, daje bolniški voziček zdrsnil na
mokri, na centimetre zmerjeni potki čez stopnice. Kdor je samo enkrat videl, kako poteka
takšen prevoz, je lahko brez dvoma v sebi zagotovil, da tako res ne gre. Tisti, ki bi lahko
problem razrešili, pa se zanj niso zmenili. Kar naprej so čakali dokončne, drugačne rešitve.
V dobro bolnikov in številnih zdravstvenih delavcev so končno tudi sami obupali in prehod
je dobil streho. Lahko jo vidite - črno na belem - na naši fotografiji.
MBP, Foto: EDI MASNEC
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Jubilej gasilcev
v Prožinski vasi
Januarja in februarja bodo
prostovoljna in industrijska
gasilska društva v celjski ob-
čini opravila redne občne
zbore.
Prejšnji teden jih je bilo pet
in sicer v Vojniku, Ljubečni,
Lopati in Trnov^ah. Nžgslo-
vesnejše je bilo v Prožinski va-
si, kjer so slavili tudi 50 letnico
društva, ki ima okoli 75 članov,
med njimi pa kar pet pionir-
skih desetin. Na občnem zboru
so tudi spregovorili o jubilejni
proslavi, ki bo v okviru celj-
skega občinskega praznika 17.
julija. Takrat bodo dobili novo
avtocisterno, za katero bodo
sredstva prispevali samou-
pravna interesna skupnost za
požarno varnost, občinska ga-
silska zveza Celje in krcyani
s prostovoljnimi prispevki. Na
proslavi pa bo deležnih poseb-
nega priznanja tudi šest usta-
novnih članov gasilskega dru-
štva, ki je bilo ustanovljeno le-
ta 1938 ob velikem požaru, ki
je zajel Prožinsko vas.
TV
Trgovina po večletnih sporib
y Dobrni Imajo tudi težave s cestami
Krajevna skupnost Dobr-
na je prostorsko dokaj ob-
sežna. vendar pa slabo po-
vezana, saj je večina od
skupno 30 kilometrov kra-
jevnih cest še makadam-
skih. Nekaj so jih v prete-
klih letih že asfaltirali, ce-
ste pa ostajajo na prvem
mestu tudi v letošnjem pro-
gramu. V kraju pa se veseli-
jo tudi nove trgovine, ki naj
bi jo letos končno začeli
graditi in s tem zaključili
desetletni spor okrog loka-
cije.
Predlani so asfaltirali 1200
metrov dolg odsek ceste
v Klanec, lani pa 2 kilometra
ceste v Brdce. Letošnji načr-
ti so dok^ obsežni, vendar
pa za vse gotov ne bo denar-
ja. V večini primerov namreč
računajo na sofinanciranje
občinske komunalne skup-
nosti, pa tudi na prispevke
kr^anov in njihovo prosto-
voljno delo. V osnutku letoš-
njega programa so zapisali,
da bi bilo treba urediti pri-
bližno 4 kilometre cest, vo-
dovoda v Klancu in Zavrhu
in nekco manjših komunal-
nih del. Del tega bodo letos
gotovo uresničili, težave pa
nastaj^o, ko ljudje mislijo,
da pomeni osnutek progra-
ma tudi njegovo celotno
uresničitev. Sicer pa za kra-
jevno skupnost Dobrna ve-
lja, da so ljudje pripravljeni
poprijeti za delo, ko gre za
reševanje njihovih življei\j-
skih problemov. To ugotav-
ljajo tudi v krajevni organi-
zaciji socialistične zveze, ko
ocenjujejo delo v preteklem
letu. Ugotavljajo, da aktiv-
nost na vseh področjih druž-
benopohtičnega življenja
upada. Po njihovem je glav-
ni razlog ta, da so ljudje izgu-
bili zaupanje v delo različnih
forumov. Na skoraj vseh se-
stankih v kržOevni skupnosti
imajo težave s sklepčnostjo,
edini izjemi sta svet krajevne
skupnosti in komisija za so-
cialo, kjer ljudje nagdejo ne-
kaj konkretnih aktivnosti.
Vse ostalo pa jemljejo kot
prisilo, ocenjujejo v sociali-
stični zvezi v Dobrni. Ugo-
tavlj^o, da jim tudi delegat-
ski sistem ne deluje tako, kot
bi moral, sgj imajo nenehne
težave z udeležbo delegatov
na skupščinah. Težave so tu-
di pri delovanju društev. Do-
bro delajo le tista, ki so na-
stala na pobudo krajanov
kot odraz njihovih resničnih
potreb in interesov. To velja
za gasilsko društvo, upoko-
jence in kulturno društvo,
ostala društva pa v kr^ju ni-
so zaživela. Ker aktivistov ni
veliko, so tudi težave pri se-
stavljanju različnih svetov in
komisij. Na terenu ljudje
večkrat ne vedo, kaj bi delali
ali pa so delovanje sociali-
stične zveze podvajala z or-
gani kr^evne skupnosti.
Večina ljudi se iz Dobrne
vozi na delo v Celje in Tito-
vo Velenje, medtem ko na
drugi strani delavci Zdravi-
lišča prihajajo od drugod.
V kraju namreč skoraj ni
možnosti za individualno
gradnjo, nekatere stare sta-
novanjske hiše pa so praz-
ne, ker brez temeljite obno-
ve niso primerne za življe-
nje. Krajevna skupnost si
zato prizadeva, da bi celj-
ska stanovanjska skupnost
te zgradbe obnovila, da bi
ljudje ostajali v kraju in bi
bilo tudi v delovanju kra-
jevne skupnosti manj ka-
drovskih težav.
K izboljšanju življenjskih
razmer v Dobrni pa bo pri-
spevala tudi nova trgovina,
ki naj bi jo letošnjo pomlad
končno začeli graditi na lo-
kaciji, predvideni z zazidal-
nim načrtom. S tem naj bi
zaključili večletne spore in
odlašanja, ki jih je sprožilo
društvo za varstvo okolja
Dobrne s svojo pritožbo. Vsa
prizadevanja za boljšo ureje-
nost kraja bodo prispevala
k njegovi pestrejši turistični
ponudbi, za kar si prizadeva
tudi ZdraviUšče. V prihod-
nje tako pričakujejo še več
njihove pomoči, saj mora bi-
ti skrb za razvoj kraja
skupna.
T. CVIRN
Prostor za žarne pokope
Na pokopališču v Žalcu so del prostora namenili za žarne pokope. Vreme v minulih dneh
je bilo Ingradovim delavcem naklonjeno, da so lahko uredili več kot sto mest na žarni
pokop. Na krajevni skupnosti v Žalcu so povedali, da je že možno na tem delu pokopališča
odkupiti mesta za žarne pokope. Na shki: Delavci Ingrada pri urejanju žarnega pokopališča.
T.TAVČAR
Med zelo aktivne krajevne organizacije RK v žalski občini
sodi tudi polzelska. Na posnetku vidimo aktiviste, ki po
lanski zbiralni akciji sortirajo oblačila in obutev.
Južna
obvoznica
z izgradnjo severne
obvoznice, se je promet
skozi mesto Žalec bistve-
no zmanjšal, sedaj pa so
se lotili izgradnje južne
obvoznice.
Nova obvozna cesta se
odcepi,na vzhodni strani
mesta Žalec blizu bencin-
ske črpalke in bo z nadvo-
zom prečkala železniško
progo Celje-Titovo Vele-
nje ter se v loku povezala
z lokalno cesto proti Gri-
žam. Gradnja obvoznice
je v začetni fazi. Z deli so
pričeli pred štirinžOstimi
dnevi.
T.TAVČAR
Darovali 694 litrov krvi
Občinski odbor Rdečega
Kfiža Žalec združile 18 kra-
jevnih organizacij. Tudi la-
so dobro delali.
Sekretarka Občinskega
odbora RK Dragica Pečar je
Povedala, da so z delom
^ preteklem letu lahko zado-
voljni. »Pripravili smo 15
'"^dnih in dve izredni krvo-
J^ajalski akciji. Kri je darova-
lo 2080 krvodajalcev, kar je
sicer za deset manj kot leto
Poprej, še vedno pa imamo
5,4 odstotkov občanov naše
občine med krvodajalci,
medtem ko je slovensko
povprečje 5 odstotkov. V teh
akcijah je bilo odvzetih 694
litrov krvi, kar pa je toliko
kot leto poprej. Zbrali smo
še 6 in pol ton raznih oblačil
in obutve, pripravili smo vr-
sto tečajev prve pomoči za
šoferje in gasilske častnike,
tečaje za nego bolnikov na
domu in drugo. Pri naših ak-
cijah so nam bili v pomoč
tudi mladi člani rdečega kri-
ža na osnovnih šolah in brez
njihove delavnosti marsi-
kdaj uspeh ne bi bil takšen
kot je bil,« je povedala Pe-
čaijeva.
Tudi za letos pri Občin-
skem odboru načrtujejo ena-
ko število krvodajalskih ak-
cij kot v preteklem letu, pre-
pričani pa so, da bodo tudi
druge zastavljene naloge
uspešno opravili.
T.TAVČAR
Radi plešete,
pa
ne znate?
Občinska plesna šola
v Celju, ki že vrsto let pri-
pravlja začetne in nadalje-
valne tečaje standardnih in
latinsko-ameriških plesov
popestrene z novitetami
modernega plesa, začenja
v soboto, 6. februarja z no-
vim tečajem.
Začetni tečaj, ki ga bo vo-
dila članica Zveze plesnih
učiteljev Slovenije Cvetka
Špiljar, je namenjen vsem,
ki radi plešejo, pa imajo teža-
ve s plesnimi koraki. Začetni
tečaj bo v telovadnici gabr-
skega Partizana, teč^niki pa
se bodo prvič sestali v sobo-
to ob 16. uri. Po zaključenem
začetnem tečaju bodo v red-
ni plesni šoli za najbolj
vztrajne plesalce pripraviU
tudi nadaljevalni tečaj.
I.F.
Mirko Kopač
Prve dni leta je v 77. le-
tu starosti umrl Mirko
Kopač, borec NOV, mno-
gokratni inovator in izu-
mitelj, ugleden obrtnik in
občan.
Rodil se je 1911. leta
v Laškem, obrtniško
uradniški družini. Zelo
zgodaj je zgubil očeta, ta-
ko da je materi s tremi
otroki in pomočjo tete
uspelo Mirku zagotoviti
srednjo šolo. Ker pa je
imel izredno nadarjenost
za tehniko in novosti
sploh, je ob pomoči svo-
jih s krajno varčnostjo
končal prvo stopnjo poli-
tehničnega instituta v Pa-
rizu.
Potem ko je pet let pre-
živel kot podčastnik v ju-
goslovanski armadi, je
v Laškem odprl družab-
niško mehanično delav-
nico in začel uresničevati
mnoge svoje zamisli na
področju tehničnega na-
predka. Bilje v vrstah so-
kolskih telovadcev, med
prvimi planinci, skratka
zelo aktiven mladi mož.
Ob začetku vojne se je
sicer izognil ujetništvu,
ne pa maščevanju pete
kolone, s^ je bil med pr-
vimi aretiran, prestal za-
pore v Celju, Mariboru,
nakar so ga skupaj mater-
jo, sestro in bratom izgna-
li v Srbijo, kjer seje zapo-
slil in vrh tega še z bra-
tom odprl obrtno delavni-
co. V osvobojenem Beo-
gradu je kot topniški pod-
častnik dal svoje znanje
v službo zračne obrambe
Beograda. V Beogradu se
je tudi poročil.
Po vrnitvi domov se je
z žarom posvetil delu,
ustanovil lesno-obrtno
delavnico ter snoval nove
in nove izdelke za takrat
nenasitno tržišče občega
pomanjkanja. Vendar pri
svojih snovanjih, pa tudi
zato, ker je bil zasebnik,
ni bil vselej razumljen,
narobe, pogosto je bil
oviran.
Ko je v Marijagradcu za
svojo družino, imel je dve
hčerki, ustvaril dom, je
v tem kraju vodil akcije
za elektrifikacije in zgra-
ditev vodovoda, bil pa je
tudi med pobudniki za
ustanovitev večjega po-
djetja iz tedanjih lesar-
skih delavnic in tako je
nastalo podjetje »BOR*
Laško. Prva žena mu je
umrla, ko sta bili deklici
še majhni, zato seje poro-
čil drugič, in hčerama pri-
skrbel dobro in skrbno
nadomestno mamo. Zara-
di svojih zamisli nera-
zumljen, zaradi hotenj, ki
jih je uporno hotel uresni-
čiti, je pogosto zadeval ob
odpor, a tudi v zasebnem
življenju je doživljal
udarce.
Živel je pokončno vse
do zadnjega dne, ko ga je
kot vzravnano drevo
spodsekala smrt. Množi-
ca, ki se je zgrnila k nje-
govi zadnji poti je bila do-
kaz, daje bil bolj priljub-
ljen in spoštovan, kot je
sam mislil.
J. K.
Milan Krenos
Po tragičnem padcu je
pred dnevi v celjski bol-
nišnici podlegel poškod-
bam v 37. letu starosti Mi-
lan Krenos iz Šoštanja.
Rodil se je 20. maja
1951 v Velenju in se po
dveh letih s starši preselil
v Šoštanj, kjer je kasneje
deloval v številnih orga-
nizacijah in društvih. Že
z osmimi leti je stopil
v pionirske vrste šoštanj-
skih gasilcev, kasneje pa
celo sam postal mentor
pionirjev.^ V Gasilskem
društvu Šoštanj je nadvse
požrtvovalno deloval pol-
nih 29 let. Zelo seje izka-
zal pri gradnji novega ga-
silskega doma, lani pa pri
gradnji prizidka. Še na
zadnji dan svojega življe-
nja je bil na udarniškem
delu pri gasilcih in se ve-
selil nove delovne zmage.
Sicer pa se je vedno rad
udeleževal različnih ak-
cij, zlasti kot šofer gasil-
skih vozil.
Mnogi krajani hribov-
skih vasi ga bodo zelo po-
grešali, saj je v sušnih me-
secih požrtvovalno razva-
žal vodo v gasilski cister-
ni. Za 29 letno delo v ga-
silstvu je prejel številna
priznanja in odlikovanja.
Poleg tega se je udeležil
kar devetih mladinskih
delovnih akcij po Slove-
niji in Jugoslaviji in se
vedno vračal kot udarnik.
Bil je tudi vnet planinec
in je obhodil domala vse
naše gore. Sodeloval je
tudi pri Društvu slušno
prizadetih in Društvu in-
validov občine Velenje.
Pomagal je povsod, kjer
je čutil, da je njegova po-
moč potrebna.
Sredi neumornega de-
lovanja v prid družbene
skupnosti ga je nepriča-
kovano doletela smrt, ki
bo v naših vrstah zapusti-
la globoko vrzel.
VIKTOR KOJC
Trgovino v Šempetru so zaprli
Zakaj je Savinjski magazin iz Žalca ukinil prodajalno tek-
stila ob glavni cesti v Šempetru, ne da bi o tem obvestil krajane,
se sprašujejo delegati iz te krajevne skupnosti.
To dejanje krajani Šempetra obsojajo in zahtevajo, da Savinj-
ski magazin odpre podobno prod^alno v ryihovem kr^u.
Delegacija iz Šempetra še ni dobila odgovora na to zastavljeno
vprašanje, mi pa smo se o tem pozanimali pri direktorju Savinj-
skega magazina, Tonetu Privošniku: »Prod^alna je bila tik ob
magistralni cesti Celje-Ljubljana in poseben problem je pred-
stavljalo parkiranje avtomobilov, da o dostavi blaga niti ne
govorimo, saj tovornjaki enostavno niso imeU dovolj prostora za
varno raztovaijanje. Tudi sami trgovski prostori so bili nefunk-
cionalni in niso ustrezali predpisom. Sama donosnost poslova-
nja pa tudi ni bila takšna, kot bi pričakovali. Podoben izbor
blaga kot je bil v tej trgovini, je sedcg na voljo kupcem v bližnji
blagovnici,« je povedal Privošnik.	JANEZ VEDENIK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Duhovita l(omedija na celjskili odrskih deskah
George Bernard Shaw je »Hudičevega učenca-, ki ga te dni pripravlja SLG Celje kot svojo
četrto (tretjo abonmajsko) premiero, bo celjskemu občinstvu prvikrat predstavljen v režiji Fran-
cija Križaja in v dramaturgiji Gorana Schmidta. Besedilo je avtor ironično označil kot melo-
dramo, dogajanje pa postavil v Severno Ameriko v čas osvobodilne vojne (1777), ko so se angleške
kolonije odcepile od Anglije. Osrednji osebi sta Richard Dudgeon, ki ga puritanska srenja izobči,
pa se zato sarn, zlagani morali v brk, proglasi za hudičevega učenca, ter pastor Andreson.
V odločilnem trenutku, ko so človeške vrednote postavljene v hudo preizkušnjo, oba zamenjata
svoji vlogi in obrneta kolo zgodovine. V tej duhoviti komediji bodo nastopili Mija Mencej. Bojan
Umek, Marko Boben, Bruno Baranovič, Sava Subotič, Drago Kastelic. Hana Komar. Mojca
Partljič k.g.. Stane Potisk, Anica Kumer. Jože-Pristov, Janez Eermež, Iztok Vlič, Igor Sancin.
Zvone Agrež, Borut Alujevič, Miro Podjed. Prevod je oskrbel Andrej Hieng. scena je delo Marjana
Kravosa, kostumi Cvete Mirnikove. Lektor je bila Brada Perčič, glasbo pa je izbral Ivo Meša.
Premiera bo v petek. 5. februarja.
Lepa kombinacija glasbe
Prejšnji četrtek je Zavod
za kulturne prireditve Celje
v celjskem Narodnem domu
pripravil IV. abonmajski
koncert, ki je izvenel ob za-
nimivi in redki instrumen-
talni kombinaciji kitare in
čela. V koncertnem progra-
mu sta se namreč občinstvu
predstavila Valter Dešpalj
s čelom ter Dušan Bogdano-
vič s kitaro.
Zanimiva instrumentalna
kombinacija je dokaj števil-
nemu občinstvu pričala bar-
vito paleto zvokov od nežnih
akordov, do razigranih in
temperamentnih stavkov
posameznih skladb, od kla-
sičnih sonat pa do jazza.
V programu sta oba umetni-
ka izvajala dela avtorjev:
Boccherinija, Villa-Lobosa,
Granadosa, Dvofaka ter last-
ne skladbe kitarista Dušana
Bogdanoviča. V tem skup-
nem sestavu oba umetnika
koncertirata že eno leto,
v tem času pa sta opravila
približno 40 koncertov v raz-
ličnih krajih Jugoslavije pa
tudi v tujini, v Holandiji in
Švici. Spoznanje, da se čelo
in kitara lahko v glasbenem
smislu dobro dopolnjujeta,
ju je vodilo pri odločitvi za
skupno koncertiranje. Hkra-
ti pa se lahko kitara, kot pra-
vi Valter Dešpalj, kot komor-
ni instrument odlično afir-
mira prav v duetu s čelom.
Oba umetnika sta v glasbe-
nem svetu, tako doma, kot
tudi v tujini dobro znana.
Valter Dešpalj se je že kot
otrok naučil igrati klavir in
pa violončelo. Po triletnem
študiju v Zagrebu, je odšel
v New York, kjer je leta 1969
tudi diplomiral, glasbo pa je
študiral tudi v Sieni in
v Moskvi. Danes je dobitnik
mnogih nagrad tako doma,
kot tudi v tujini. Koncertiral
je na mnogih odrih Evrope,
Amerike, Azije in Avstralije
in povsod se je predstavil
kot umetnik redke senzibil-
nosti in birljantne virtuoz-
nosti.
Dušan Bogdanovič je kon-
čal študij kitare in kompozi-
cije na ženevskem konserva-
toriju. Njegova glasbena pot
se je strmo dvigala, zlasti po
osvojeni prvi nagradi na tek-
movanju v Ženevi (1975) in
po nastopu v newyorškem
Carnegie Hallu (1977). Kot
skladatelj je vedno poln idej,
ki jih izraža s sodobno govo
rico, predvsem na svojem in-
strumentu. Trenutno pa po-
učuje in koncertira tako
v ZDA in tudi v Evropi, pov-
sod pa njegovo delo in nasto-
panja ocenjujejo z vrhunski-
mi ocenami.
Tudi četrtkov koncert je
celjsko občinstvo navduše-
no sprejelo, oba umetnika
sta morala po končanem
programu odigrati še dodat-
ne skladbe, hkrati pa je od-
ziv občinstva potrdil prime-
ren programski izbor Zavo-
da za kulturne prireditve
v letošnjem abonmajskem
programu.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Delegati o pogači
Te dni kulturne priredi-
tve za praznik dosegajo svoj
vrh, v delegatske klopi pa
bodo v sredo, 10. februarja
sedli tudi delegati skupšči-
ne kulturne skupnosti
Celje.
Z delegatskim gradivom je
mednje prišel med drugim
tudi program kulturnih de-
javnosti v celjski občini za
letos, ki pa bo delegate po-
stavil v dokaj težko nalogo,
saj je o dinarju v kulturi vse
teže in vse bolj tvegano odlo-
čati.
Zaradi neusklajenosti obse-
ga sredstev za skupne potrebe
v občini, je program priprav-
ljen v okviru dogovoijenih
sredstev za minulo leto. Sred-
stva za kulturo se tudi ob spre-
menjenih virih financiranja ne
bi smela krčiti. Osnutek pro-
grama, ki ga bodo delegati po-
drobneje pretresli, je vreden
nekaj več kot 1,2 milijardi di-
narjev. Od dogovorjene vred-
nosti za preteklo leto pa so od-
šteta sredstva za delovanje Za-;
voda za spomeniško varstvo in
Zgodovinskega arhiva. S 1. ja-
nuarjem letos se namreč finan-
ciranje redne dejavnosti zavo-
da in arhiva prenašajo na repu-
bliško kulturno skupnost. Od-
ločanje o obsegu programov,
vse spomeniško-varstvene ak-
cije ter skrb za prostore pa
ostajajo naloga občin ustanovi-
teljic. Odločitev o prenosu red-
ne dejavnosti v republiko je bi-
la sprejeta zaradi težav zavo-
dov in arhivov pri izvajanju
njihovih programov.
MATEJA PODJEI
Bil je lep večer...
z izidom tretje plošče slo-
venskih ljudskih pesmi in
glasbil smo Slovenci po za-
slugi Mire Omerzel-Terlep,
Matije Terlepa in pevke Be-
ti Jenko, bogatejši za izroči-
lo, ki bi brez njih morda ro-
malo v pozabo.
Petkov večerni koncert
v Zdravilišču Laško in v or-
ganizaciji in s sodelovanjem
kult^urno-umetniškega dru-
štva Anton Tanc iz Marija-
gradca bo poslušalcem še
dolgo ostal v spominu. Bila
je to pravzaprav neke vrste
promocija nove plošče in
predstavitev »v živo«, z novo
pevko Mojco Golež. Plošča
je v nakladi 3000 izvodov iz-
šla pri Dokumentarni, delno
s pomočjo Iskre in Krke.in
v veliki meri z lastno udelež-
bo Terlepovih.
Mira Omerzel-Terlep in
Matija Terlep že 15 let zbira-
ta ljudska glasbila in razi-
skujeta njihovo vlogo in po-
men. Mira je etnomuzikolo-
ginja, ki se je poleg razisko-
vanja glasbil lotila predvsem
raziskovanja zvočnosti glas-
bil in arhivske glasbene kon-
strukcije. Z Matijo Terle-
pom, sicer strojnim inženir-
jem in flavtistom, zbirata
ljudska glasbila ter s teren-
skim delom, predavanji in
koncertnimi predstavitvami,
kakor je bilo to tudi v La-
škem, dopolnjujeta etno-mu-
zikološko vedenje o sloven-
ski kulturni dediščini.
Nova plošča nosi naslov
Zvočnost slovenskih pokra-
jin. Vse tri doslej izdane
plošče so dragoceno izročilo
zlasti mlajšim rodovom, ki
se bodo po zaslugi Terlepo-
vih lahko ovedli svojih ko-
renin.
Na tretji plošči so pred-
stavljene stare, že davno po-
zabljene ljudske pesmi, od
Prekmurja do Rezije in od
Koroške do Bele krajine.
Stari ljudski godci izumirajo
ali pa so že davno umrli in
Terlepa sta v resnici prava
naslednika godcev na citre,
žveglo, trstenke, gudalo,
cimbale, piščali, drumlice,
oprekelj, navadne lesene žli-
ce, pojočo žago ali čisto na-
vaden glavnik... Z vsemi te-
mi instrumenti, z njihovo po-
drobno predstavitvijo in pe-
smijo, ki so jo ponesli šilrom
po svetu, tudi do naših izse-
ljencev v Kanadi in Združe-
nih državah Amerike, smo
bili njunega nastopa skupaj
s pevko Mojce Golež izredno
veseli. Bil je en lep večer...
MATEJA PODJED
»Naša beseda«
pod vprašajem
Mladinci Velenja so pred
časom razmišljali, da letos
ne bi pripravili prireditve
Naša beseda, na kateri se že
vrsto let predstavljajo ama-
terski kulturniki. Ugotav-
ljali so namreč, da so mladi
v svojih delovnih in življenj-
skih okoljih tako ali tako po-
budniki in nosilci kulturne-
ga življenja. Kljub temu so
se mladi Velenja zdaj odloči-
li, da razpis za Našo besedo
88 vendarle objavijo, če bodo
prireditev tudi izvedh, pa je
odvisno predvsem od zani-
manja mladih in števila
prijav.
BP
Počitnice je popestril ples
Za mlajšo folklorno sku-
pino kulturno-umetniškega
društva Anton Tanc iz Ma-
rija Gradca je bil prvi teden
počitnic nadvse delaven.
Mladi plesalci, med kateri-
mi je največ srednješolcev,
so se vsak dan dvakrat zbi-
rali v majhni dvoranici svo-
jega kulturnega doma in
pridno vadili. Tokrat so se
odločili, da bodo v svoj
plesni korak ujeli ritem srb-
skih narodnih plesov, zato
so na pomoč poklicali Miro-
slava Rističa iz pobratene-
ga srbskega mesta Trstenik.
Ko so v ponedeljek pričeli
z vajami, niso mladi Marija-
gračani obvladali še nobene-
ga plesnega koraka srbskih
plesov. V petek - po petih
dnevih vaje - so se že pred-
stavili na prireditvi v Zdravi-
hšču Laško. To najbrž pome-
ni, da so bili zelo pridni
učenci.
»Resnično sem zadovo-
ljen,« pravi Miroslav Ristič,
ki v Trsteniku vodi folklorno
skupino kulturno-umetni-
škega društva Prva petletka.
To društvo šteje kar 400 čla-
nov, starih od 10 do 25 let.
»Plesalci so redno prihajali
na vaje, disciplinirano sledih
mojim navodilom in pridno
vadili. Torej tudi rezultat ni
mogel izostati.«
Gostujoči učitelj je bil to-
krat že drugič v Marija
Gradcu. Pred osmimi leti je
podoben program naštudi-
ral s starejšo folklorno sku-
pino.
»Seveda je v začetku uče-
nja vedno nekoliko težav, saj
je način plesanja slovenskih
in srbskih plesov povsem
razhčen. Slovenski ljudski
ples je praznični ples, pleše
se s celim stopalom. Srbi
plešemo po prstih, z vzrav-
nanim telesom in večjim iz-
razom notranjega vedrega
razpoloženja. To je najbrž
pogojeno že s temperamen-
tom, saj so narodi na severu
hladnejši in počasnejši, južni
narodi pa bolj živahni. In ka-
kor se Slovenci težko nauči-
jo srbskih plesov, tako smo
imeli mi težave, ko smo se
učili slovenske.«
Vendar - vaja dela moj-
stra. V petih urah vaj dnevno
so se mladi folkloristi tako
izurili, da so v petek že lahko
nastopih pred občinstvom.
»To, kar smo se naučili,
bomo morali sedaj pridno
ponavljati,« pravi vodja
mlajše plesne skupine Slavi-
ca Smerc. »Še posebej zato,
ker so ti plesi za nas nekoli-
ko bolj neobičajni in gredo
hitreje v pozabo, če znanja
ne obnavljamo.«
Letos bodo skušali osvojiti
še bosanski »glamoč«, prid-
no pa bodo pilili tudi vse, že
naučene ljudske plese različ-
nih slovenskih pokrajin. Ča-
ka jih tudi precej nastopov,
saj so si z marljivim in vztraj-
nim delom že odprli vrata na
marsikateri oder.
NADA KUMER
»Bolj vzravnano!« Miroslav Ristič (na fotografiji levo) je teden dni poučeval srbske
plese v Marija Gradcu.
S knjižnega trga
Milo Kačič poznamo kot
kvalitetno gledališko igral-
ko in ugledno pesnico. Vse
od konca druge svetovne
vojne smo jo videvali v naj-
raznovrstnejših vlogah na
odru ljubljanske Drame in jo
gledali v mnogih filmih. Za
vlogo v filmu To so gadi je
dobila leta 1978 Zlato areno.
V	Celju pa smo jo leta 1986
na Tednu domačega filma
proglasili za igralko leta. Ob
tej svoji poklicni poti je že
leta 1951 napisala svojo prvo
pesniško zbirko Neodposla-
na pisma. 1961 ji je sledila
pesniška zbirka Letni časi in
nato leta 1973 razširjeni izbor
obeh pod naslovom Spomin.
Za svoje pesniško delo je le-
ta 1985 dobila tudi priznanje
La Gerla d'Oro, ki ga pode-
ljuje Akademija za kulturo
in umetnost italijanskega
mesta Serenalle Sissio. V de-
cembru leta 1987 je pri Pre-
šernovi družbi v Ljubljani iz-
šla njena četrta pesniška
zbirka z naslovom Okus po
grenkem. Tudi v tej pesniški
zbirki je ostala zvesta sama
sebi. Njena poezija je tako
v prvih treh zbirkah kot tudi
v tej zadnji večinoma ljube-
zenska. Pesmi so zelo ču-
stvene, intimne. Posvečene
so kiparju Jakobu Savinšku
in njunemu sinu Davidu.
V	pesmih odkrivamo dru-
gačno Milo Kačič, kot smo je
vajeni. Medtem ko je na odru
velikokrat upodobila komič-
ne like, je njena poezija od-
sev njenega izredno čustve-
nega in ranljivega notranje-
ga življenja.
Roman Somrak je drugi
del zajetne trilogije pisate-
lja Janeza Švajncerja. Izšel
je - tako kot prvi iz trilogije
Prelom - pri mariborskih
Obzorjih. Tretji del - roman
Svitev - bo tudi izšel pri
omenjeni založbi. Svoje ob-
sežno delo je pisatelj posve-
til Mariboru, čeprav v roma-
nu to ni omenjeno. Roman
Somrak zajema pet daljših
razdelkov v času od 1941 do
1945. Osrednja vloga je na-
menjena družini kolarja Sav-
nika, zavednega Slovenca, ki
ga niti trpinčenje v zaporu
ne odvrne od sodelovanja
z narodnoosvobodilnim gi-
banjem. Delo ne vsebuje
konkretnih podatkov. Avtor-
jev namen je bil prikazati ka-
ko zgodovino doživljajo in
v njej sodelujejo posamezni-
ki. Knjigo Somrak in ostali
dve iz trilogije je mogoče
brati tudi kot zaključeno ce-
loto, ne le kot del trilogije.
Vse tri knjige pa povezujejo
med seboj posamezni ju-
naki.
Po dolgem času je Mladin-
ska knjiga iz Ljubljane iz-
dala kmečko povest Vozar-
ji, pisatelja Janeza Jalna.
Vsebuje tri dele - Ovčar Mar-
ko, Tri zaobljube in Izpodko-
pana cesta. Pred dobrimi
dvesto leti je bila dežela Go-
renjska še neomadeževana.
Ni bilo industrije ne cest,
življenje je potekalo v gozdu,
na polju, na planinskih paš-
nikih. V to pokrajino je zase-
jal Jalen svojo pripoved. Vo-
zarji je obširna kmečka po-
vest, ki opisuje vzpon in lju-
bezen sirotnega pastirčks
Marka, ki z delom, pametjc
in dobroto postavi na nogf
trdno kmečko domačijo ir
na njej vzgoji dva rodova po
štenih kmečkih rok pa tud
šolanih glav, ki tudi mislijc
in govorijo slovensko. Po
vest je popolnoma prežeti
z idiličnimi opisi Gorenjskf
pokrajine z blejsko okolico
triglavskim kotom in Kara
vankami. Napisana je v na
ravnem kmečkem jeziku pi
sateljeve domače okolice
kar ji daje še dodaten čai
Povest bo prijetno branje z;
vse.
ZLATKA MIRNIf
OVČARK
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Gostinstvo se Laškemu ne sme izmuzniti
Na seji upravnega odbora
turističnega društva v La-
škem, namenjeni predvsem
pripravi gradiva za letno
društveno skupščino, je
sporočilo o razmerah v la-
škem gostinstvu sprožilo ži-
vahno razpravo. Članom
upravnega odbora je bila
dana informacija o tem, da
naj bi zaradi reorganizacije
celjskega gostinskega po-
djetja bila ukinjena temelj-
na organizacija v Laškem in
dobila podrejeni status de-
lovne enote.
V Laškem, ki polaga na
razvoj turizma precejšnje
upe in ki v programu razvoja
postavlja turizem med po-
glavitne cilje, se seveda ne
morejo strinjati s tem, da bi
se gostinstvo in vpliv na nje-
gov razvoj Laškemu izmuz-
nilo. Drži sicer, da je s se-
stavljeno	organizacijo
MERX bil vendarle dosežen
dogovor o nekakšnem mora-
toriju. Pol leta imajo v La-
škem zdaj časa, da ukrenejo
kaj okoli tega, da bi se name-
ravano ne pripetilo. Poleg iz-
vršnega sveta občine so se-
veda za to prvenstveno zain-
teresirani (če so?), kolektiv
laškega tozda. Zdravilišče
kot nosilec zdraviliškega tu-
rizma m seveda in nesporni
pobudnik hitrejšega turistič-
nega utripa - laška pivo-
varna.
Precej besed je bilo izreče-
nih tudi o Zdravilišču, ki je
med tremi zdravniškimi po-
djetji v celjski regiji najmanj
inventivno, da bi si zagotovi-
lo več obiska tudi mimo po-
sredovanih pacientov s stra-
ni zdravstvenih skupnosti
v državi. Jože Stanič je med
drugim omenil Dobrno, kije
bila pred leti v hudih škrip-
cih in je dosegla v nekaj letih
velik vzpon, da o Rogaški
Slatini ne govorimo.
Turističnemu društvu ne
bi smeli očitati neskromno-
sti pri ugotovitvi, da to dru-
štvo skupaj s hortikulturniki
in kulturnimi društvi Laške-
ga in okolice, kaže večjo zag-
nanost pri skrbi in delu za
razvoj turizma, kot to storijo
gostinci v Laškem. V zdravi-
lišču sicer gostinski del
uspešno pomaga razganjati
kronični laški dolgčas z raz-
nimi kulturnimi in zabavni-
mi prireditvami. To vzdušje
bi moralo skozi zidove zdra-
vilišča v kraj, v mesto, ki
svoj kulturni dom obnavlja
in posodablja tudi zato, da bi
bila turistična ponudba bo-
gatejša, raznovrstnejša. Vsa
ta prizadevanja pa bodo
ogrožena, če bi prišlo do na-
meravane popolne odvisno-
sti gostinstva v Laškem.
Da se razumemo. Kapo dol
pred Celjani in dobrososed-
stvom z njimi. Vendar je us-
klajevanje interesov čez ob-
činske meje še vedno težav-
na reč. Tudi Celje hoče biti
turistično v vrhu, zato boja-
zen. da bi Laško postalo de-
pandansa, odlagališče vsega,
kar bi središču kazalo porini-
ti na obrobje.
Seveda so se pogovorili tu-
di o bližnji letni skupščini,
sprejeli potrebna poročila, ki
bodo posredovana, toda
o tem takrat, ko se bo o poro-
čilih in programu izrekalo
članstvo.
K. J.
K zvezdicam še »zlata vilica«
Uredništvo revije Praktična žena podeljuje že
vrsto let najboljšim restavracijam v Jugoslaviji priz-
nanje »zlata vilica«. Pred dnevi je obvestilo o tem
priznanju prišlo tudi v hotel Dravinja v Slovenskih
Konjicah.
V opredelitvi piše, da prejme JJravmja »zlato vilico«
na predlog turističnih zvez občin, turističnih novinar-
jev in bralcev Praktične žene za uspešno delo v gostin-
stvu v letu 1987.
Tako se je hotel Dravinja uvrstil med 200 najboljših
restavracij oziroma hotelov v Jugoslaviji in upajmo
samo, da bo kljub pretresom, ki jih doživlja znotraj
delovne organizacije, obdržal ponudbo jedi in pijač, po
katerih je znan.
Uredništvo praktične žene pa je zaprosilo za recept
iz Dravinjine kuhinje. Konjičani bodo bralcem predla-
gali Artimidin zrezek.
MP
z društvom cvete turizem
Priznanja Turističnega društva Slavensite Konjice za
pomoč in lepo urejena okolja
Turistično društvo Slovenske Ko-
njice sodi med izredno delovne in
uspešne. Šteje več kot 200 članov,
med katerimi je veliko mladih. Vsi
pa imajo precej zaslug, da kraji in
vasi spreminjajo podobo in postajajo
turistično bolj privlačni in zanimivi.
Z organiziranimi akcijami bodo na-
daljevali tudi v prihodnje, so sklenili
v petek na rednem letnem občnem
zboru društva, kjer so ocenili tudi mi-
nulo delo in najzaslužnejšim za razvoj
turizma v občini in za lepo urejeno
okolje, podelili priznanja.
Pred kratkim je Turistično društvo
Slovenske Konjice dobilo tudi svoje
prostore v središču mesta, za kar je
bilo potrebno zbrati 7 milijonov dinar-
jev. Brez široke akcije in pomoči zdru-
ženega dela ne bi šlo. Tako pa imajo
delovne organizacije izreden posluh in
razumevanje za društvo. Za adaptacijo
prostorov je levji delež denaija prispe-
val Konus, nekaj pa ostale delovne or-
ganizacije v kraju. Novi prostori pa ne
bodo služili samo poslovno - admini-
strativnemu delu, temveč jih želijo
urediti tako, da bodo sestavni del turi-
stične ponudbe v kraju. Tu mislijo na
izdelke domače obrti, kuhnarične in
ročnodelske razstave in še kaj. Turi-
stično društvo Slovenske Konjice žeh
namreč obdržati sloves, ki mu ga je
s plaketo podelila Turistična zveza
Slovenije za najbolj urejen turistični
tranzitni kraj, in v prihodnje doseči še
več. Letos, so se odločili tudi na obč-
nem zboru, se bodo vključili v republi-
ško akcijo za najlepše urejena mesta in
vasi v Sloveniji.
Načrtov imajo še veliko, s svojim de-
lom pa bi radi vsaj opozorili na nekate-
re črne turistične točke, saj denarja
društvo za obnovo fasad in spomeni-
kov nima. Ponovno bo potrebno ure-
diti in očistiti športni park in urediti
otroške hišice, v parku Baronvaj ure-
diti cvetlične gredice in klopi. Prizade-
vali si bodo tudi, da bi stari hlapon
postal konjiška atrakcija in da bi puhal
od Konjic do Zreč. Opozarjajo na biser
evropske kulture, Žičko kartuzijo, ki
zavoljo pomanjkanja denarja za obno-
vo vse bolj propada.
Po končanem občnem zboru je dru-
štvo v hotelu Dravinja organiziralo pr-
Turistično društvo Slovenske Ko-
njice je podelilo priznanje delovni or-
ganizaciji Konus za vsestransko raz-
umevanje in pomoč pri delu društva
ter za lepo urejeno okolje. Priznanje
za lepo urejeno okolje sta dobila tudi
hotel Dravinja in Zdravstveni dom
Slovenske Konjice ter vse tri šole
v	kraju. Turistično društvo je letos
podelilo tudi več kot 50 priznanj po-
sameznikom za urejeno cvetje na bal-
konih in oknih.
vi	turistični ples, ki naj bi tudi v pri-
hodnje postal sestavni del dejavnosti
društva. Za zabavo je skrbel ansambel
Oliver Tvvist iz Celja s pevko Marjano
Deržaj in humoristična skupina Alko-
test iz Celja.
MATEJA PODJED
Snega ni - turistov pa tudi ne
Gornja Savinjska dolina te dni sameva. Kot nam je povedala
Sonja Bitenc, kije zaposlena v turistični poslovalnici Kompasa
v Mozirju, so se otroci, ki so se mudili na smučanju v Logarski
dolini in v Gornjem gradu, že vrnili domov, prav tako pa tudi
turisti, ki so v Gornji Savinjski dolini pričakali Novo leto. Tudi
kmečki turizem letos še ni prav zaživel. Vzrok temu je bojda
pomanjkanje snega. Čeprav je v Moziiju in okolici kar nekaj
turističnih kmetij, ki sprejemajo goste tudi pozimi, pa letos
kmetije v glavnem samevajo. V Mozirju zato že razmišljajo, da bi
skušali turiste privabiti v ta konec Slovenije kako drugače. Zato
se bodo turistični delavci Gornje Savinjske doline sestali ta
teden in skušali najti rešitev, ki bo zadovoljila tako turistične
delavce, kmete, ki oddajajo sobe, in seveda turiste.
N.G.
Že mislijo na
dopust
čeprav se je februar šele
začel, je sedaj čas, ko je tre-
ba pripraviti marsikaj za
dopuste.
V »Polzeli« imajo med
drugim tudi 12 počitniških
prikohc. Pripeljah so jih v to-
varno, sedaj pa jih Jože No-
vak in Jože Hriberšek, mi-
zarja, urejujeta. Nekatere iz-
med njih imajo za sabo že
deset sezon in marsikaj
v njih je že potrebno popra-
vila. Prikolice bodo potem
namestili v dva ali tri avto
campe ob obali.
T.TAVČAR
Koncert za goste
in domačine
Skomarje, majhna vasica
pod Roglo na zreškem delu
Pohorja, je nudilo v soboto
zvečer pravo zimsko sliko. Za
prijetno razpoloženje v vasici
pa so tokrat poskrbeli domači
pevci pod vodstvom Alojza
Kovšeta. Odločili so se za pre-
senečenje posebne vrste in za
dokaz, da je turistično ponud-
bo moč popestriti tudi s pri-
jetnim petjem.
Za goste, ki jih ta čas na Sko-
marju ni ravno malo, za števil-
ne vikendaše in seveda za do-
mačine so v domači cerkvici
pripravili koncert, ki je navdu-
šil. Začeli so z nabožnimi, na-
daljevali pa z narodnimi pe-
smimi, med katerimi je poseb-
no pozornost veljala »življenje-
pisu skomarskega pesnika Ju-
rija Vodovnika.« Pa tudi sicer
je treba zapisati, da ta zbor
s posebnim posluhom goji Vo-
dovnikovo pesem. Zato tudi ni
naključje, da so uspeli nastop
sklenili s skomarsko himno.
Poslušalci so bili navdušeni,
rodilo pa se je tudi spoznanje,
da so lahko takšni in podobni
nastopi hvaležno dopolnilo tu-
ristični ponudbi in da lahko
precej skrajšajo sicer dolge
zimske večere. Zato priznanje
skomarskim pevcem! a.F.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Mlečni tokovi so popili vse mleko
Medno vet blik za odkup mleka na posameznih področllh
Da imajo predelovalci
mleka zaradi zadi^ih ukre-
pov Zveznega izvršnega
sveta že tako ali tako dovolj
težav, je bilo zadnje čase nič
kolikokrat povedano. Znan
je tudi pregovor, da v sili še
hudič muhe žre in težav
med slovenskimi mlekarna-
mi je vedno več tudi zaradi
tako imenovanega gibanja
mlečnih tokov.
Ni še tako daleč naz^, ko
se je vnela mala vojna med
mozirsko Zgornjesavinjsko
kmetijsko zadrugo in Celj-
skimi mlekarnami. Mlekar-
na iz Aije vasi je namreč ho-
tela mleko odkupovati v mo-
zirski občini, češ da ima za to
kar precej pravic, saj sodi
Gornje Savinjska dohna re-
gionalno v celjsko regijo.
Gornjesavinjčani pa mleko
oddajo Ljubljanskim mle-
karnam, združenim v okviru
sozda Mercator, kamor sodi
tudi Zgornjesavinjska kme-
tijska zadruga. Mlekarna iz
Aije vasi je nameravala
v mozirski občini zgraditi tu-
di manjšo sirarno za proiz-
vodnjo specialnih vrst sirov,
po katerih je vehko povpra-
ševanja. Nekaj mlečnih pro-
izvajalcev iz mozirske obči-
ne je bilo pripravljenih mle-
ko odd^ati aijevaški mle-
karni. Sčasoma so se strasti
pomirile in vse skup£y je
ostalo pri starem. Kot vse ka-
že zgolj navidezno, kajti so-
du je izbilo dno dogajanje
pred novim letom v sevniški
občini. Tam je aijevaška
mlekarna odkupila nekaj ti-
soč litrov mleka dnevno,.
s prvim janu^em pa je mo-
rala zapustiti to področje.
Alojz Kampuš iz celjskih
mlekarn pravi, da zato, ker
so Ljubljanske mlekarne mi-
mo vseh sklepov Živinorej-
ske poslovne skupnosti, pro-
izvajalcem mleka začele za
mleko plačevati več denaija
kot Celjske mlekarne. Višje
cene so lahko plačevaU iz
sredstev sklada za preskrbo
mesta Ljubljana in ne iz last-
ne akumulacije. »Hec« je to-
liko večji, ker so pred tem
Ljubljančani in še nekateri
Ob vsem tem je treba ve-
deti še nekaj. Mozirjani bo-
do le težko za to, da bi mle-
ko oddajali v Arjo vas. Na
Ljubljano so vezani med
drugim tudi zaradi tega, ker
tja oddajo 28 milijonov kon-
zumnih jajc in tudi sicer naj
bi Mercator po njihovem
kar precej storil za razvoj
gomjesavinjskega kmetij-
stva. Po drugi strani pa je
spet res, da so proizvodne
zmogljivosti mlekarne
v Arji vasi neizkoriščene,
saj bi lahko vsak dan prede-
lali še najmanj 150.000 li-
trov mleka. Najbolj eno-
stavno bi ga bilo odkupiti
v Gornji Savinjski dolini.
drugi vplivni ljudje v Sevni-
ci Aijevaščanom začeli očita-
ti, češ da dobijo od samou-
pravne interesne skupnosti
za preskrbo občine Sevnica
po petdeset dinaijev še za
vsak oddan liter mleka.
V Celjskih mlekarnah pravi-
jo, da je to čista laž. Zakaj so
se naenkrat Ljubljanske
mlekarne odločile za odkup
mleka v Sevnici? V Celjskih
mlekarnah menijo, da tudi
zato, ker so pred veliko na-
ložbo, ki jo bodo v bodočno-
sti morali sofinancirati tudi
mlečni proizvajalci iz Sevni-
ce. Le-ti so bili doslej zado-
voljni z odnosi z mlekarno
v Aiji vasi, pa so zaradi višjih
interesov morali kloniti.
Če bi naj bili mlečni tokovi
že regijsko uokvirjeni, po-
tem bi to moralo veljati tudi
za odnose v celjski regiji,
pravijo v mlekarni v Aiji va-
si. Če se Ljubljanske mlekar-
ne obnašajo nefair, potem bi
lahko po tej logiki regijska
mlekarna iz Aije vasi odku-
povala tudi mleko v Gornji
Savinjski dolini in tam spo-
drinila Ljubljanske mlekar-
ne. Pravijo sicer, da ne žeUjo
ničesar doseči brez ustrezne-
ga pogovora z Zgornjesavinj-
sko kmetijsko zadrugo, da
pa so še vedno pripravljeni
zgraditi sirarno v mozirski
občini. Sestanek o tej pro-
blematiki je bil napovedan
že ob Ijmskoletni »mlečni
vojni pod Goltemi«, vendar
ga Mozirjani še doslej niso
organizirali.
Skratka - pri zaokroževa-
nju mlečnih tokov v okviru
posameznih sistemov gre za
vse hujšo konkurenco. Ljub-
ljanski poseg v Sevnico je te
tokove še pospešil, končni
zmagovalec v bitki pa bo ti-
sti, ki bo močnejši in ima
večje takšno ali drugačno za-
ledje. Upamo, da se kopja
takšnih bitk ne bodo spet lo-
mila predvsem na hrbitih
kmetov, mlečnih proizva-
jedcev.
JANEZ VEDENIK
Več pozornosti
znanju hmeljarjev
še danes do 14. ure bo
v botanični dvorani žalske-
ga Instituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo odprta zani-
miva razstava hmeljnih
vzorcev letnika 1987. Name-
njena je predvsem sloven-
skim hmeljarjem, saj jim
želijo organizatorji razsta-
ve na nazoren način prika-
zati, kakšen naj bo hmelj po
barvi, kompaktnosti kobul
in to, kako je s primesmi in
količinami dovoljenih stru-
penih snovi v hmelju.
Bitka za kakovost hmelja
na svetovnem trgu je vsako
leto večja in svetovne proiz-
v^alce piva zanima pred-
vsem kakovost. Savinjski
hmelj, zlasti Golding in
Aurora, v svetu zaenkrat še
uživata sloves visoke kako-
vosti in vse bo treba storiti za
to, da bo tako še naprej. Ve-
deti pa je treba, da se pri da-
našnji tehnologiji pojavlja
več problemov, na katere je
treba biti še kako pozoren.
Predvsem moreOo biti kobu-
le dobro zraščene in čim
manj zdrobljene, čim manj
pa mora biti v hmelju tudi
raznih primesi.
Obiskovalce razstave na
vse te stvari opozaijajo tudi
strokovni vodiči. Za vzorno
urejeno razstavo, ki pomeni
za hmeljne pravo učno uro,
si zaslužita pohvalo tako In-
stitut kot tudi soorganizator
razstave - Poslovna skup-
nost za hmeljarstvo in pivo-
varstvo Slovenije.
Tudi sicer je sedaj čas za
pridobivanje novih znanj.
V začetku marca bo Institut
za hmeljarstvo in pivi varstvo
pripravil seminar za hmeljar-
ske tehnologe, na katerem
jih bodo seznanili o tem, k^
vse morajo storiti za čim več-
ji in čim kakovostnejši pri-
delek hmelja.
JANEZ VEDENIK
CIK na 16. izletu
100 kmečkili žensk
Tiste, ki z nami še niste po-
tovale na izlet 100 kmečkih
žensk na moije, ste veijetno
težko pričakovale današnjo
številko Novega tednika,
kjer objavljamo prvi kupon.
Tako bo še naslednjih nekaj
tednov, saj bo treba zbrati
kupone od 1 do 4 ali pa eno
manjk^očo številko nado-
mestiti z rezervnim žohjem.
Dober mesec bo torej trajala
napetost, katerih sto kmeč-
kih srečnic bo z nami poto-
valo na 16. izlet, ki bo letos
25. in 26. marca. Tudi to pot
bo, cilj izleta Lucija pri Por-
torožu. Tam bomo zvečer
pripravili družabno srečanje,
kjer bo letos za najboljše raz-
položenje skrbel ansambel
Celjski instrumentalni kvin-
tet, ki je lani slavil 20 letnico
obstoja ter se dokončno uvr-
stil med najpopularnejše to-
vrstne ansamble v Sloveniji.
Pa še posebno opozorilo:
naj se ne prijavljajo tiste, ki
so z nami že bile, kajti spi-
ske udeleženk za vseh pet-
najst izletov imamo varno
spravljene.
Tudi letos bo žrebanje jav-
no. Torej z akcijo za 16. izlet
100 kmečkih žensk na moije
smo začeli, zaželimo si samo
toliko sonca, kot smo ga ime-
li večino januaija.
Kmetovalci se najbolj bojijo pozne zime
Ljudska modrost pozna
precej vremenskih rekov, ki
so primerni za vsako vre-
mensko situacijo. Tudi za
letošnjo čudno zimo. Toda
bolj kot vremenski prego-
vori lahko ta čas marsikate-
remu kmetijcu koristi pa-
meten nasvet.
Mila zima pravzaprav ta
čas še ni naredila kakšne ve-
like škode, ugotavlj^o kme-
tijski strokovnjaki. Tako na
primer ni škode na posejani
pšenici, celo nasprotno - lah-
ko se je normalno razrasla.
Vendar pa bi bilo sedaj do-
bro, če bi zapadlo nekaj sne-
ga, da bi pšenica počivala.
Če pa bo suho vreme z nizki-
mi temperaturami, lahko na-
stane škoda zaradi zmrzah.
Zmrznjena zemlja namreč tr-
ga korenine in škoda je lah-
ko precejšnja. Sicer pa zaen-
krat glede pšenice niso po-
trebni zaščitni ukrepi.
Nekateri vinogradniki so
že začeli obrezovati trto, če-
prav je do prave pomladi še
daleč. V vinograde jih je pri-
vabilo toplo vreme, vendar
pa se strokovnjaki (za nasvet
smo povprašah v Kmetijski
zadrugi Slovenske Konjice)
ne ogrevajo za zgodiye obre-
zovanje vinske trte. Obstoja
namreč nevarnost, da bi les
pri hitri temperaturni spre-
membi (na primer s plus 9 na
minus 2 stopinji Celzija)
zmrznil, ker je v njem že sok.
Manj nevarnosti je, da bi les
zmrznil pri počasnejši spre-
membi temperature.
Sadjaiji iz Mirosana pravi-
jo, da zaenkrat še ni škode na
sadnem drevju. Bojijo pa se,
da bo še nekaj časa toplo,
nato pa nenadne ohladitve in
zmrzali. Leta 1983 je bila po-
dobna zima, ko je ogromno
nasadov zmrznilo, vendar pa
se v takšnih primerih ne da
ukrepati oziroma zaščitni
ukrepi niso poznani, zato sa-
djaiji lahko samo upajo, da
jim bo zima tokrat priza-
nesla.
Kmetijci lahko tudi samo
upajo, da jim bodo v jeseni
prizanesli divji prašiči, ki že
sicer naredijo veliko škode.
Ker ni bilo snega, ko lahko
lovci sledijo divje prašiče, je
bil namreč letos lov precej
manj uspešen kot prejšnja
leta in odstrel manjši od na-
črtovanega. Letos bi namreč
morali lovci na Celjskem od-
streliti vs^ 200 divjih praši-
čev, doslej pa niso realizirali
niti dve tretjini odstrela. Če
bo kmalu zapadel sneg, po-
tem bodo zamujeno še lahko
nadoknadiU, sicer pa lahko
pričakujejo letos več od-
škodninskih tožb kmetov.
Na splošno pa so lovci kar
zadovoljni s toplo zimo, saj
divjad ni v stiski »n ima do-
volj hrane, brnijo pa se za-
poznele zime. Če bo še nekaj
časa tako toplo, bodo race in
z^ci imeli prva gnezda že
marca, zapoznela zima pa bi
bila usodna za zarod.
Topla zima je zaenkrat še
najbolj neugodna za čebelar-
je, ker čebelje družine poje-
do več hrane kot v zmrzlem
vremenu. Čebelarji zato na-
povedujejo, da bo prišlo
v veliko primerih do padca
čebeljih družin pri tistih last-
nikih panjev, ki so v jeseni
slabo nakrmili čebele. Mnogi
se bodo seveda potem izgo-
vaijali na bolezni, čeprav bi
morali najprej pomisliti na
to, da se priprave na nasled-
njo čebelarsko sezono prič-
nejo že prejšnje leto. Stro-
kovnjaki zato svetujejo čebe-
larjem, da te dni, ko je še bolj
toplo, dopolnijo manjkajočo
V pratikah je precej reko^
o vremenu. Poglejmo jih ne
kaj, ki se nanašajo na zimo
-	Če v prosincu ni snega
ga mali traven da
-	Svečnica zelena, cvetns
nedelja snežena
-	Na svečnico mušice
poznejše rokavice
-	Ako na svečnico jug dr
ži, bo še huda zima
-	Bolje na svečana videt
na polju volka kakor v sraj
ci moža
hrano v obliki dodeganja m«
denih satov ob gnezdu, ke
je bolje, da s tem posegor
malo vznemirijo čebeljo dri
žino, kot pa da jo čez mese
dni izgubijo zaradi poman,
kanja hrane.
Te, za ta letni čas prec<
visoke temperature, pa lal
ko čebelarji izkoristijo tu(
za zatiranje parazita YJ
ROE, ki naredi največ škoc
v panjih, in pa tudi za zatir
nje drugih bolezni čebel.
LESNIMA LJUBLJANA
TOZD Ll SOPOTA RADEČE
Pot na jez 12
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	lesni tehnik ali lesni delovodja
-	2 izvajalca za vodenje izmene
POGOJI:
-	lesarski tehnik - V. stopnja izobrazbe
-	dve leti delovnih izkušenj
-	dvomesečno poskusno delo
-	odslužen vojaški rok
-	delo za nedoločen čas
-	OD po pravilniku
2.	več KV mizarjev
za delo v proizvodnji
POGOJI:
-	IV. stopnja - KV mizar
-	dve leti delovnih izkušenj
-	dvomesečno poskusno delo
-	odslužen vojaški rok
-	delo za nedoločen čas
-	OD po pravilniku
3.	več PKV in NKV delavcev
za delo v proizvodnji
POGOJI:
-	končana osnovna šola
-	zaželjene 6-mesečne del. izkušnje
-	dvomesečno poskusno delo
-	odslužen vojaški rok
-	delo za nedoločen čas
-	OD po pravilniku
Pod tč. 1 nudimo eno stanovanje, ki bo vseljivo ob
koncu tega leta.
Ker naša TOZD razvija proizvodnjo izdelkov za izvoz,
se bodo sprejeti kandidati lahko angažirali pri reali-
zaciji naših izvoznih načrtov.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raz-
pisanih del in nalog, naj oddajo pismene ponudbe
z dokazili o strokovnosti v roku 8 dni v kadrovsko-
splošni sektor TOZD SOPOTA RADEČE, Pot na jez
12, kjer dobijo tudi vsa dodatna pojasnila.
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Pisci brez korajže
v uredniškem košu več-
krat obleži kakšno pismo
bralcev, ki bi si zaslužilo
objavo, vendar avtor ni
imel dovolj poguma, da bi
se podpisal. Ta rubrika in
časopis pa seveda ne more
biti mesto, kjer bi anonimni
pisci razpredali svoje misli.
Pred dnevi smo dobili
v uredništvo tudi prispevek
z naslovom »Zakcy celjsko
zdravstvo ne more na zeleno
vejo?« in podpis »Občan me-
sta Celja«. Avtor govori o ne-
pravilnostih oziroma slabih
poslovnih odločitvah v celj-
skem zdravstvenem centru,
na koncu pa kar grozi, da bo
prispevek poslal drugim ča-
sopisom, če ga ne bomo ob-
javili v Novem tedniku.
V našem uredništvu smo
in smo vedno bih za razu-
men dialog, za kresanje
mnenj, pa tudi za razgaljanje
napak, ki zahtevajo odgovor-
nost. Če je avtor želel ostati
anonimen pred širšo jav-
nostjo, njegovega imena in
naslova tudi nismo objavili.
Vendar pa vsaj mi v uredni-
štvu moramo vedeti, kdo je
avtor pisma.
Če avtor omenjenega pi-
sma ni tohko pogumen, da bi
se pod svoje misli in trditve
podpisal, mi v uredništvu še
ždaleč nismo tako naivni, da
bi njegovo pisanje objavih.
To nam brani tudi novinar-
ski kodeks.
Anonimni avtor grozi tudi
z objavo v drugih časopisih.
Če bo tudi tam ostal skrit za
»Občanom mesta Celja«, po-
tem zagotovo ne bo uspel.
Sicer pa so anonimno pismo
s skoraj identičnimi trditva-
mi (prav lahko bi bilo od
istega avtoija) kolegi v dru-
gem celjskem uredništvu
pred časom že prejeU. Seve-
da ga niso objavih.
Pismo torej še vedno čaka,
če bo avtor zbral dovolj ko-
Uredništvo
Društvo za
varstvo okolja
Dobrna za
lepši kraj
če je poglavitna naloga in
smisel vsakega društva za
varstvo okolja skrb za ohra-
njanje neokrnjene narave in
njenih lepot, skrb za naravno
in kulturno dediščino, za či-
sto in zdravo človekovo oko-
lje, ki je vse bolj ogroženo,
ima društvo za varstvo oko-
lja v Dobrni kot zdraviliško
turističnem kraju še tohko
večji pomen. Odgovornost
Dobrčanov za prihodnost
njihovega kraja povečuje
dejstvo, da je to eno najsta-
rejših slovenskih in evrop-
sko znanih zdravilišč, torej
ni le krajevnega, ampak vse-
slovenskega pomena.
Tako kot večino naših kra-
jev, tudi Dobrno najbolj
ogroža pretirana urbanistič-
no zgrešena pozidava zlasti
ravnic in plodne zemlje. Žal
tudi tu krajevna uprava in
družbenopolitični dejavniki
kljub načelnim izjavam
o varstvu okolja in zaščiti
plodne zemlje večinoma sto-
je na strani kratkovidnih
protiekoloških in protiurba-
nističnih, za zdravihški raz-
voj škodljivih pozidav in po-
segov v okolje, kar je že od
vsega začetka povzročilo ne-
soglasja med našim dru-
štvom in dobrško kr^evno
oblastjo.
Že leta 1981 se je društvo,
potem ko se ni uspelo dogo-
voriti s krajevnimi in občin-
skimi dejavniki, moralo obr-
niti na Ustavno sodišče SRS,
da je s svojim sklepom raz-
veljavilo za Dobrno popolno-
ma neprimeren zazidalni na-
črt. Takrat je tudi naše dru-
štvo na pobudo inž. arh. Mar-
jana JegUča z ZPI in v sode-
lovanju s strokovnjaki urba-
nisti iz Ljubljane poskrbelo
za predlog zazidalnega načr-
ta. Po njem naj bi v ožjem
središču (kakih 500 metrov
od spomenika NOB) zaščitih
vse zelenice. Tu naj bi zidah
le ncgnujnejše objekte sploš-
nega pomena: zdravstveni in
kulturni dom, trgovino in
pozneje še kako hotelsko
zgradbo, vendar vse izključ-
no na prostoru dotr^anih
zgradb, ki jih je tu dovolj in
ki kazijo podobo kr^a. Po
mnenju urbanistov in ekolo-
gov v središču Dobrne ni
mogoče več graditi stano-
vanjskih zgradb, ker je ta kot
turistično zdraviliški kr£o že
povsem pozidana. Ta načrt
so na celjskem komiteju za
urbanizem in varstvo okolja
ocenili kot odhčen, vendar
ga pri svojem načrtovanju
niso upoštevaU. In tako so
1983 potrdili lokacijo za no-
vo trgovino, ki jo je s prvot-
no zadovoljive lokacije (iz le-
ta 1980) vodstvo KS Dobrna
predstavilo na sredino zele-
nice v središču Dobrne ter
s tem sprožilo zadnji, več let
trajajoči, tudi v republiškem
merilu in tisku odmevni
spor med našim društvom in
uradnimi krajevnimi, delo-
ma tudi občinskimi forumi.
Pri tem naše društvo ni na-
sprotovalo sami gradnji trgo-
vine, kot so to uradno in ne-
resnično širili vest krajevni
predstavniki, ampak le njeni
daljnosežno škodljivi lokaci-
ji, ki bi ustvarila precedens
za nadaljnjo pozidavo središ-
ča Dobrne, kar je bil ns^jbrž
tudi vzrok, da so hoteU kra-
jevni dejavniki po vsej sili in
kljub razumni in prepričlji-
vim argumentom strokov-
njakov postaviti trgovino na
sporni lokaciji; povpraševa-
nje po parcelah za zasebno
gradnjo je seveda izredno
- zlasti na ravnici sredi zdra-
viliškega kraja! In praksa ka-
že, da nekateri neodgovorni
odgovorni posamezniki radi
zasebniške interese razglaša-
jo za širše družbene interese
in se ponašajo, kot da zarye
zakonitosti, zakoni, dogovori
in sklepi ne veljajo (skrajno
ostro obliko je tak odnos do-
bil v Veliki Kladuši in Vev-
čanih). Spor zaradi lokacije
trgovine je dosegel svoj vi-
šek na proslulem zboru ob-
čanov, ki je potekal v nedo-
pustno nedemokratičnem,
represivnem in hujskaškem
ozračju, ki ni imelo nič skup-
nega s samoupravnim odlo-
čanjem ah dialogom, na ka-
kršnega se sklicuje poročilo
v krajevnem listu »Dobrčan«
z dne 6. 2. 1987. Predvsem
vsako samoupravno odloča-
nje pomeni izbiranje med
različnimi (alternativnimi)
predlogi in je enakopravno,
trezno in preudeirno prever-
janje stvciri z razhčnih zornih
kotov, tu pa je šlo zgolj za to,
da bi za vsako ceno izsilili
potrditev edinega, spornega
uradnega predloga!
Če pa si dobrški funkci-
onaiji »demokratični dialog
z DVO Dobrna in poskus us-
kladitve pogledov na zazi-
dalni načrt« zamišljajo tako,
da na podlagi neresničnih tr-
ditev (namreč, da DVO pre-
prečuje gradnjo trgovine) in
z namigi o represalijah na-
hujskajo neinformirane kra-
jane zoper člane društva, se
poslužujejo celo prisile (tudi
fizične) zoper vse, ki se noče-
jo podrediti uradni (samo)
volji, če naj bi bila to zanje
»demokracija«, tedsg lahko
samo upamo, da bodo taki
samopašnosti in neodgovor-
nosti (tudi zaradi grozljivih
zgledov drugod) čimprej na-
redih konec.
V tem upanju nas podpira
tudi odločitev Komiteja za
urbanizem in varstvo okolja,
ki je pred kratkim na pobu-
do našega društva preveril in
prepovedal gradnjo nove tr-
govine na sporni lokaciji.
Da so načela DVO Dobrna
pravilna in se kljub naspro-
tovanjem ekološka zavest
počasi le uveljavlja, priča tu-
di izjava predsednika turi-
stičnega društva na Dobrni
in zdraviliškega delavca
Venčeslava Flereta v Delu
(21. 7. 1987): »Dobrno želimo
ohraniti kot zeleno oazo mi-
ru, ki bo svoj razvoj gradila
na kakovostni zdraviliški po-
nudbi. Številni gosti se nam-
reč vračajo k nam prav zara-
di prelepega okolja in neokr-
njene narave, ki ji ne grozi
ekološko oporečna industri-
ja...« Pri tem je V.Flere po-
zabil povedati, da se ima Do-
brna za to, da je ostala taka,
zahvaliti predvsem DVO in
vsem, ki so ga podpirali
v njegovem vztrajnem in ne-
lahkem boju.
Seveda pa dobljena bitka
še ne pomeni končne zmage.
Zavedati se je treba, da se
bodo občasno še pojavljale
takšne ah drugačne težnje
krajevnih vpUvnežev, ki bo-
do hoteU nasilno posegati
v okolje. Zato predlagamo,
da bi čimprej izdelah celovit
zazidalni načrt Dobrne, ki bo
upošteval perspektivni raz-
voj kraja in to ob sodelova-
nju predstavnikov vseh pri-
zadetih, predvsem neodvis-
nih strokovnjakov iz repu-
blike - to bi bilo edino pri-
merno glede na pomen Do-
brne.
Če sodimo po dosedanjih
izkušnjah, so hoteli Dobrno
urbanistično in ekološko
uničiti prav tisti, ki bi jo bili
morali po službeni dolžnosti
varovati. Zato je naloga na-
šega društva, da skrbi za ne-
okrnjeno Dobrno, toliko tež-
ja in zahtevnejša. Zato se
obračamo na vse tiste Dobr-
čane, ki im^o čut za naravne
lepote našega kraja in spreje-
majo program, ki je napisan
v našem statutu in predlogih
za urbanizacijo Dobrne ter
vabimo vse, ki jim je pri srcu
tudi usoda našega kraja in
naših potomcev v njem, da
se nam pridružijo. Tisti, ki so
doslej nasprotovah našemu
programu, pa se lahko včla-
nijo v društvo šele, ko bodo
s svojim ravnanjem dokaza-
h, da so bistveno spremenili
svoj odnos do razvoja Do-
brne. KARL ŽERJAV,
predsednik Društva za
varstvo okolja Dobrna
Res je, mnogo časo-
pisov imamo. Marsi-
kaj izveste iz njih. To-
da so stvari, ki jih
najdete samo v NO-
VEM TEDNIKU To
so novice o dogod-
kih in ljudeh iz vaše
neposredne bližine.
Iz vaše krajevne
skupnosti, občine,
regije. Novice o stva-
reh na Celjskem, ki
vas življenjsko zadevajo in zato najbolj zanimajo.
Vsak četrtek v NOVEM TEDNIKU.
Pa pravite, da prav ob četrtkih ne greste mimo
nobenega kioska. Ali pa pridete prepozno in
NOVEGA TEDNIKA že zmanjka.
Rešitev je preprosta. Postanite NAROČNIK.
Vsako leto izide 52 številk NOVEGA TEDNIKA. To je
pri sedanji ceni 26 tisoč dinarjev.
Toda celoletna naročnina za NOVI TEDNIK je samo
21 tisoč in 20 dinarjev in polletna le 10 tisoč in 20
dinarjev.
Naročniki torej dobivajo NOVI TEDNIK deset ted-
nov zastonj.
To pa še ni vse. Naročniki imajo vsako leto pravico
do enega brezplačnega malega oglasa v NOVEM
TEDNIKU in 50 odstotkov popusta pri eni čestitki
na Radiu Celje.
NOVI TEDNIK - o vsem, kar je novega okrog vas.
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V petek, torej jutri bo ob
19.30 uri premierna predstava dela Georga Bernarda Shawa:
Hudičev učenec. Predstava, ki jo je režiral Franci Križ^ bo za
premiemi abonma.
V soboto, 6. februaija bodo v celjskem gledališču Hudiče-
vega učenca uprizorili ob 19.30 uri za abonma sobota večerni in
izven, v torek, 9. februarja pa bo predstava Hudičev učenec za
abonma torek večerni in izven prav tako ob 19.30.
Kulturni dom Vojnik: V vojniškem kulturnem domu bo
v soboto, 6. februarja premiera komedije Friedericha Durren-
matta Fiziki, s katero se bo na premierni predstavi domačemu
občinstvu predstavila mladinska gledališka skupina Elektra iz
Vojnika. Po predstavi bodo nastopili pevci moškega pevskega
zbora domačega kulturno-umetniškega društva pod vodstvom
Mire Kodrun.
Kulturni dom Vitanje: Člani gledališke skupine kulturno-
umetniškega društva Zarja Trnovlje bodo v nedeljo, 7. febru-
aija gostovali v Vitanju. V tamkajšnjem kulturnem domu bodo
ob 16. uri uprizorili komedijo Nikolaja Erdmana Samomorilec,
ki jo je režiral Štefan Žvižej.
Dom kulture Šoštanj: Jutri bo v šoštanjskem kulturnem
domu Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki uprizo-
rilo komedijo Prihranjeni dolar. Predstava, ki so jo priredili
v spomin na nenadkriljiva igralska mojstra, Arnolda Tovor-
nika in Volodjo Peera, se bo pričela ob 19. uri.
Dom kulture Titovo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki:
V	soboto, 6. februarja bodo z lutkovno predstavo Zdeneka
Floriana Tobija v Šaleški dolini gostovali člani kulturno-umet-
niškega društva Kobanci iz Kamnice. Predstava v velenjskem
domu kulture bo v soboto ob 9. uri zjutr^, v šoštanjskem
kulturnem domu ob 11. uri in v domu kulture v Šmartnem ob
Paki ob 15. uri.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje: Kulturni
center organizira v torek, 9. februaija obisk v Cankaijevem
domu v Ljubljani, kjer bo Simfonični orkester Slovenske fil-
harmonije izvajal popularne skladbe mojstra dunžuskih valč-
kov Johanna Straussa. Odhod avtobusa bo v torek ob 16.30 uri
izpred Rdeče dvorane, prijave za obisk tega koncerta pa spre-
jemajo v kulturnem centru.
Kulturni dom Zarja Trnovlje: V kulturnem domu Zarje bo
jutri ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Štorskih železaijev,
ki jim dirigira prof Zupane. Organiziran bo tudi poseben avto-
busni prevoz iz Celja ob 18.45 uri iz postajališča mestnega
avtobusa pri novi avtobusni postni.
Zadružni dom Ljubečna: Tam bo v nedeljo, 7. februaija
gostovala folklorna skupina iz Cezanjcev pri Ljutomeru. Na
prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri pa se bodo predstavili tudi
recitatorji KUD Zarja Trnovlje.
Kulturni dom Zidani most: V soboto ob 18. uri gostuje KUD
Anton Tanc s prikazom kmečke ohceti iz prejšnjega stoletja.
Kulturni dom Dobje: V kulturnem domu bo v nedeljo, 7.
februaija domače kulturno društvo uprizorilo komedijo Noela
Cevv^arda Nedeljski oddih. Predstava bo ob pol dvanajstih
dopoldan.
Razstavni salon Rogaška Slatina: Nocoj bo ob 19.30 uri
nastopil ansambel kitar iz Ljubljane, v razstavnem salonu pa si
lahko ogledate tudi razstavo del Franje Grčar in Andreje Pe-
klar.
Zdravilišče Dobrna: Danes ob 20. uri bo v hotelu Dobrna
nastopila humoristična skupina Alkotest, jutri, v petek ob 19.
uri pa bo v dvorani Zdraviliškega doma nastopil pevski zbor
TAM 12 iz Maribora.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V klubu kul-
turnih delavcev bo v sredo, 10. februarja ob 18. uri pogovor
o prvih povojnih kulturnih dogodkih v Celju.
Mesec kulture v občini Mozirje: V Kulturnem domu
v Moziiju bo v nedeljo, 7. februaija ob 18. uri koncert, na
katerem bodo nastopili Mešani in moški pevski zbor prosvet-
nega društva Moziije in Dekliški pevski zbor Prosvetnega
društva Nazarje.
KLjUB - Mladinski kulturni center Celje: V KLjUBu bodo
nocoj ob 19.30 uri vrteli video film Hercules in New York, jutri
ob 20.30 uri bo v okviru Jazz cluba nastopil Lee Harper iz ZDA,
v soboto, 6. februarja pa se bo ob 19. uri pričel plesni večer
z d.j. Šporišem.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu je odprta
razstava slikarskih del Lojzeta Logaija. Razstava, ki so jo
posredovale Obalne galerije iz Pirana, bo odprta do 20. febru-
arja.
Galerija kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje:
V	galeriji je odprta razstava risb Daliboija Zupančiča. Razstav-
ljen ciklus risb »Ljubezen, oblast, smrt« bo na ogled do 9.
februaija.
Razvojni center Celje: V avli Razvojnega centra razstavlja
akademski slikar Vojko Pogačar iz Maribora. Razstava njego-
vih del bo odprta do 9. februarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Lahko si ogledate raz-
stavo Celje na starih razglednicah. Razstava bo odprta do
konca meseca februarja.
Muzej revolucije Celje: V ponedeljek, 8. februarja bodo
v Muzeju revolucije odprli razstavo o revolucionaiju in parti-
zanskem pesniku Karlu Destovniku-K^juhu. Razstava bo
odprta do 15. februaija.
Proslave ob kulturnem prazniku
Osnovna šola Strmec pri Vojniku: Na strmški osnovni šoli
bo proslava v soboto, 6. februaija ob 18. uri. Nastopile bodo
sekcije prosvetnega društva Tone Tomšič in učenci osnovne
šole.
Dom krajanov Zagrad: V domu krajanov v Zagradu bo
proslava v soboto, 6. februarja ob 19. uri. Nastopile bodo
sekcije DPD Svoboda Zagrad.
Osnovna šola Frankolovo: V telovadnici osnovne šole Fran-
kolovo bo proslava ob kulturnem prazniku v nedeljo ob pol
devetih zjutraj. Nastopili bodo Moški pevski zbor prosvetnega
društva Anton Bezenšek, učenci osnovne šole Frankolovo,
tamburaški zbor DPD Svoboda iz Celja in sekcija citraijev
DPD Svoboda Zagrad.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V čitalnici knjižnice bo
proslava v sredo, 10. februaija ob 10. uri. Izbor pesmi iz zbirke
Alojza Gradnika Svetle samote bodo recitirali člani kulturne
skupine 3. f razreda srednje družboslovne šole.
V ponedeljek, 8. februaija pa so v Celju pripravili tudi vrsto
zanimivih ogledov. Ob 10. uri dopoldne si lahko ogledate
kultume znamenitosti Celja. Zbirališče bo na Tomšičevem
trgu, ogled pa bo pod strokovnim vodstvom.
Ob 9., 11. in 16. uri bo tudi vstopnine prost ogled Pokrajin-
skega muzeja pod strokovnim vodstvom, od 9. do 16. ure pa si
lahko ogledate tudi zbirke v Muzeju revolucije. Ob 17. uri pa
bo v knjižnici Edvarda Kardelja tudi ogled s strokovnim vod-
stvom po Levstikovi sobi.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FE
Preveč je praznih govorov
Pogovor s Cirilom Zlobcem, slovenskim kulturnikom In politikom
Po kratkem, prisrčnem kulturnem programu, se je ob buč-
nem aplavzu polne dvorane kulturnega doma v Žalcu iz prve
vrste z dinamičnim korakom povzpel na oder in sedel za mizo,
pokrito s prtom, ki je skupaj z majoliko in nageljni dajal videz
domačnosti. Ni bilo treba dolgo čakati, da je začel. Ni govoril
počasi, lahko bi rekli ravno prav hitro, da smo lahko začeli
vsrkavati njegove globoke misli, kritične, jedke, pronicljive,
nemalokrat zašpiljene z vedrino in ironijo, da se je človeku
odvalil kamen od srca. V govoru Cirila Zlobca, politika in
književnika, književnika in politika, ni bilo čuti utrujenih
besed, za katere je treba iskati prevod v slovarčku tujk. Kdor
je hotel, ga je lahko razumel in polna dvorana ga je razumela.
Razumela tako, kot razume današnje misionarje dobre volje in
poštene besede od Smoleta, Kmecla, Partljiča in še koga, pa
vse do Kučana in Zlobca. »Ljudje imajo danes dovolj praznih
govorov,« je dejal Zlobec, ko je pojasnjeval, zakaj ga tako
toplo in sproščeno sprejmejo. »S tujkami postajamo tujci, mi
pa bi le radi bili mi sami z vso dobroto in lepoto!«
Govori mirno, kot misionar
dobre volje. V besedah je sok
poezije Krasa, od koder je do-
ma. Kras pa je s svojim kam-
nom trd in borovci na njem
zdržijo najhujše prijeme sko-
raj vsakdanje buije. V takem
svetu postane človek plemenit
in takšen Ciril Zlobec je. Mož
je poln energije, pa čeprav de-
la v enem dnevu dva dni sku-
paj. Razpet je med poezijo,
prevajalstvom, kulturo, politi-
ko, družbenimi funkcijami,
družino, domom, svojim
Krasom.
NT: Kako ob vsem tem pre-
življate prosti čas?
Zlobec: »Sploh ga ne preživ-
ljam, ker prostega časa ni-
mam. Lani sem bil samo tri
dni na dopustu in čakam, da
bom našel čas, da bom lahko
izkoristil lanski dopust. Pred-
lanskega sem žrtvoval, še ene-
ga pred njim pa tudi...
NT: Kako pa preganjate
slabo voljo?
Zlobec: »Preganjam jo z de-
lom, ki mi je bližje od tistega,
ki me spravlja v slabo voljo.«
NT: Ste lahko pri tem mal-
ce bolj konkretni?
Zlobec: »V dobro voljo me
spravlja intimno pisateljsko
delo, dobre volje sem, če napi-
šem dobro pesem, predvsem
pesem. Zdaj sestavljam veliko
antologijo slovenske poezije,
skratka ukvarjam se s tistim,
za kar mislim, da sem nekako
bolj usposobljen in ki mi že
tudi celo življenje postaja ne
samo glavno opravilo, ampak
tudi čedalje bolj moja intimna
usoda, to pa je literatura v šir-
šem smislu in v ožjem pesni-
štvna, kar seveda ne pomeni, da
je to neka dejavnost, ki jo člo-
vek lahko opravlja aU pa ne.
Če je človek za nekaj rojen,
brez tega ne more shajati in če
tega ne opravlja, postane slabe
volje. Čeprav se kot občan te
družbe zavedam, da si nihče
med nami ne more privoščiti
takšnega razkošja, da bi živel
sam sebi v veselje.«
NT: V zadnjem času ste
močno prisotni na političnem
področju. Ali zaradi tega va-
še osnovno, književno delo,
kaj bolj trpi?
Zlobec: »Lahko bi rekel, da
je prizadeto najintimnejše, to
je področje poezije, vendar pa
me izkušnje na kulturno poli-
tičnem področju, nacionalna
problematika ker to je
v ospredju z vsemi svojimi od-
tenki - povezuje z javnostjo
mnogo širše kot prej, tudi bolj
polemično, v nekem smislu
celo globlje. Tako se moram
neprestano odzivati na občut-
ja in razpoloženja širše javno-
sti in s tem se bogatijo moje
izkušnje iz razpoloženja širše
javnosti. Na takšni podlagi sta
nastaU tudi dve moji zadnji
knjigi, od katerih je zlasti tista,
kije izšla tudi v hrvaškem pre-
vodu, zelo uspešna. To je Slo-
venska samobitnost in pisa-
telj. Druga pa je v tisku z na-
slovom Priznam, rekel sem,
kjer skušam na skoraj hecen
način skozi odlomke svojih
javnih izjav, intervjujev, ki so
nastali takole kot najin, ali
karkoli sem pač prosto govo-
ril. Pogosto so me tudi klicali,
zlasti iz Beograda v poznih ve-
černih urah domov, tako so
nastajali praktično intervjuji,
ki jih nisem nikoli avtoriziral,
zelo neposredni, tikali so se
vsemogočih načinov dela in
življenja in misli in tako je na-
stal iz odlomkov vprašanj in
odgovorov neke vrste moj du-
hovni življenjepis o spominu
na otroštvo, vezanost na Kras
kot rodno pokrajino, starše, do
pisane besede, poezije, celo do
mojega pojmovanja ljubezni
kot človeške izkušnje in kot
pesniške preokupacije. Ta
knjiga je v tisku in naj bi izšla
marca. Nobena od omenjenih
knjig pa ne bi nastala, če ne bi
imel te družbeno politične,
kulturne ali druge izkušnje.«
NT: Vam še ostane kaj pro-
stega časa za branje? Vemo,
da ob vašem delu človek mo-
ra veliko brati!
Zlobec: »Veste, imam ženo,
ki zelo veliko bere. Ni v službi,
je pa intelektualka in me stal-
no opozarja, kaj je novega, in
kaj je treba nujno prebrati. Že-
na mi zaradi tega pomeni »al-
ter ego« v branju, tako da jaz
v posameznih knjigah pogosto
preberem samo tista poglavja
ali odlomke, ki so res viški,
preostalo mi mimogrede pri-
poveduje žena med delom in
vsakdanjim življenjem. Tako
je žena postala prava ,dekla
gospodova' aU prostovoljna
sodelavka v dobrem pomenu
besede in zasužnjen del mene
samega. Bi pa seveda imel ve-
liko več časa za branje. Tola-
žim se kot vsi norci, da nekoč
bo že prišel tisti čas, ko bom
šel v penzijo in bom vse tisto
nadoknadil, kar zdaj zamu-
jam. Žal pa se to običajno ne
zgodi.«
NT: V zadnjem času vse po-
gosteje govorimo o pesnikih
in pisateljih med politiki
v Sloveniji, malo pa je politi-
kov med pisatelji in pesniki?
Zlobec: (malce ironično)
»Poglejte književne liste Dela,
saj politiki pišejo epigrame, da
je čudo božje. Res da so pripo-
mogli, da se je ta plemenita
pesniška zvrst popolnoma raz-
vednotila, da je samo rimanje
na neko medsebojno zmerja-
nje, ni pa več estetski užitek.
Ob tem pa moram reči, da so
nekateri, na primer Šetinc, na-
pisali nekatere zanimive in tu-
di kvalitetne knjige. Tu mi-
slim tudi beletristične narave.
Seveda je lažje pisatelju vsto-
piti med . politike, ker je pisa-
teljski dar vendarle kombina-
cija prirojenega nagnjenja in
nekega neprestanega udej-
stvovanja od zgodnjih mladih
dni in tudi vednosti, kaj je na
tistem področju nastalo. Zato
si politik težko privošči literar-
no delo, medtem ko se obrat-
no politika toliko ponavlja in
ima toUko splošnega v sebi.
Vendar moramo o politikih re-
či še nekaj pozitivnega: ima-
mo vrsto knjig memoarne lite-
rature, ki pa so lahko zelo do-
bre. Pogleje izrazitega politika
Mačka. Njegovi spomini so ze-
lo dobra knjiga. Res je, da jo je
on samo narekoval, drugi pa
oblikovali, vendar poznavalci
pravijo, da je vse skupaj do-
volj avtentično. V Jugoslaviji
imamo celo vrsto literarnih
uspešnic politikov pa tudi celo
vrsto dolgočasnih branj, zlasti
tistih, ki so zbirali svoje poli-
tične govore v knjige. Dober-
šen del njihovih razmišljanj je
že zdavnaj mrtev, ker jih je čas
že zdavnaj pregazil ali postavil
na drugo raven.«
NT: Vaše mnenje o paroli
bratstvo in enotnost?
Zlobec: »To je tako, kot bi
danes trdili za zakonsko zvezo,
da velja zvestoba do groba, če-
prav vemo, da pride vsaki tret-
ji ali četrti zakon do razveze.
Danes govorimo o bratstvu in
enotnosti kot politični katego-
riji življenja v Jugoslaviji
z večnacionalnimi skupnost-
mi, hkrati pa se soočamo z ge-
nocidno politiko v praksi na
Kosovu, z večnimi spori med
republikami, navsezadnje tudi
med Slovenijo in nekaterimi
drugimi katerim dokazujemo
unitaristične ali separatistične
težnje ali nacionalni egoizem.
Kakorkoli že, stvar je tako
medsebojno zapletena, pre-
maknjena na druge ravni, da
je naravnost smešno pogovar-
jati se o bratstvu in enotnosti
kot tisti kategoriji, ki bi bila
temelj našega sožitja. Jaz pra-
vim, da bi že veliko dosegli, če
bi uveljavili korektnost odno-
sov in si ne bi očitali raznih
nečednosti.«
NT: Kaj je za vas nacional-
ni jezik?
Zlobec: »Zelo preprosto, to
je kultiviran, izoblikovan je-
zik, ki ga izoblikuje nacional-
na kultura, zlasti literatura in
ki ga ima neko ljudstvo, ki se
ima za narod, ima pa svoje te-
meljno občilo. Torej narod, ki
komunicira v materinem jezi-
ku in sicer v vseh oblikah po-
treb in porabe, to je jezik, ki
zajema vse - od umetniškega
ustvarjanja, pisanja, do upora-
be v gospodarstvu, politiki, fi-
lozofiji, psihologiji - skratka
totalna usposobljenost jezika
in hkrati totalna zavestna
usposobljenost jezika, ki ga
deduješ iz roda v rod, izpolnju-
ješ in ohranjaš živega ter pri-
merjaš z jeziki, ki imajo takšen
ali podoben razvoj.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Ciril Zlobec: »Tudi najbolj resne stvari se da posredovati
s kancem humorja, ironije in včasih jedkega posmeha, kajti
življenje s^o je preplet vsega. Življenje je tragikomično, zato
imaš do njega tudi takšen odnos, kije najbolj normalen. Vemo,
da je tudi javno razmišljanje o življenju sestavljeno iz resnob-
nih sestavkov in kakšnega bumornega dovtipa ali vložka, tako
'da ljudje ne bi zapustili pogovora z občutkom čiste potolče-
nosti.«
Jubartov limonovec je tudi v tem zimskem
sadežev. Sicer pa mora drevo prezimiti pri 8 d
njah Celzija, da se nekoliko spočije.
Llmonskl h
Jože Juhart si sam pridela dovolj
Limone sodijo v subtrop-
ski pas, ker potrebujejo več
sonca. Pri nas uspevajo
v južnem delu Dalmacije in
črnogorskem Primorju,
vendar pa limonovci, ki so
kar precej občutljivi, tudi
v teh krajih radi pozebejo,
če je zima bolj ostra. Pri nas
na kontinentu so limonovci
bolj redki, ker uspevajo le
v lončkih ali pa v rastli-
njakih.
Med tistimi, ki jih limone
dobro uspevajo tudi na kon-
tinentu, je gotovo Jože Ju-
hart iz Medloga 44 pri Celju.
Jože je drevo posadil pred
šestnajstimi leti, limonovec
pa je ne samo ostal pri življe-
nju, ampak se tako razrastel,
da mu mora Jože sedaj vsa-
ko jesen nekohko porezati
veje, da ga spravi v klet, kjer
čaka pomladi.
»Idejo sem dobil pred pri-
bližno sedemnajs
pravi Jože, ki je ti
šen »plehmuzika
krat smo bili z žel(
godbo na obisku v
v veliki dvorani ti
ga doma JNA smo
lepo razvitih lit
Vojaki, ki so bili ts
monah zelo malo v
eno pa sem se c
bom doma tudi
skusil.«
Jože, ki je bil vi
prevoznik, potem
zel kmetijo v Medl
vtaknil v zemljo r
ninih koščic. Zra
drevesa, ki jih je i
goval. Po petih 1
obral tudi že prve
»Pravo veselje s
krat, ko limonove
diti. Žal, ali pa na
tako nimam dovo
je rodilo samo en(
to sem moral drug
kati.«
Kako se je obrtr
Zgodba Nežike Smole je vsakdan
Lani jeseni - petega novembra je
to bilo - je Marjan Jeranko, ki na
celjskem sindikatu skrbi za delav-
ce, zaposlene pri obrtnikih, na no-
vinarski konferenci opozoril na
vedno pogostejše odpuste delav-
cev. Problem je postal v občini pe-
reč, saj so delavce pričeli odpušča-
ti ne le slabi obrtniki, temveč tudi
dobri, ki so se zaradi vrste nedore-
čenosti v njihovih pogojih poslova-
nja znašli v denarni stiski. Med pri-
meri odpusta delavcev, ker se je
zmanjšal obseg poslovanja, je na-
vedel Antona Poženela iz Celja in
delavko Nežiko Smole. Kot primer,
kako se z delavci ne bi smelo rav-
nati.
Nežika je bila natakarica v Pože-
nelovem lokalu, kije doživela na de-
lovnem mestu roparski napad. Zara-
di poškodb je bila na bolniški, v tem
času pa je dobila odpoved. Takrat
nas je obiskala in povedala: »Na
vsak način se me hoče znebiti.-
Neža
Prip
me, d
- kajti
delavl
torica
bila, k
B1988
NOVI TEDNIK-STRAN 13
toln Jože Juhart je ponosen tudi na sobno mandarino, ki že
opi- cveti in tudi rodi.
It iz Medloga
iti,«
du-
Ta-
5ko
i in
ije-
Več
ra:
^se-
da
po-
fto-
•ev-
res
no-
tri
ne-
' je
ta-
ro-
ker
)ra,
za-
)se-
V teh enajstih letih so pri
Juhartovih obrah že kar pre-
cej kilogramov limon, ki so
precej debelejše kot tiste, ki
jih ponavadi lahko kupite
v trgovini. Limonovec je
pravzaprav zelo hvaležno
drevo - rodi skoraj skozi vse
leto. Prav ta čas je na dreve-
su veliko lepo rumenih sade-
žev in precej še majhnih ze-
lenih, ki bodo zreli šele po-
leti.
Pred leti je Juhartov hmo-
novec dobil še okrepitev.
»Brat mi je dal cepljeno
drevo rekoč, ti, ki si tak li-
monski brat, ga boš že znal
l^o negovati,« pravi Jože.
»Žal pa z njim nisem zadovo-
ljen; nekeg sadežev je že
imel, vendar so popadali na
tla preden so dozoreli.«
Poleti imajo Juhartovi
pred domačijo lep park. Li-
monovcema se pridruži še
lovor, palme in še nekaj zim-
zelenih dreves, pa tudi sobna
mandarina, ki tudi že pridno
cvete in rodi. Vsi pri Juhar-
tovih so ponosni na to ze-
lenje.
»In kako diši,« je takoj pri-
stavil Jože. »Še posebej lepo
dišita limonovca, ko cve-
tita.«
Poznamo Citrus limonio,
katere sadež ima tanko lu-
pino in Citrus media s sade-
ži z debelejšo lupino. Juhar-
tova limona je Citrus me-
dia, ker ima debelejšo lu-
pino.
Juhartovi Um on že nekaj
časa ne kupujejo, Jože pa jih
tudi precej razdeU sorodni-
kom in prijateljem, zakaj li-
mon ne goji zaradi zaslužka,
ampak zaradi veselja do teh
dreves.
SREČKO ŠROT
Foto: EDI MASNEC
znebil delavke
t ZBto nič mani boleča
je, kako ne veija-
obseg dela
ne bi najel nove
ccHove delavke inšpek-
r^.krila). Prizadeta je
fr^ik med njeno bolez-
nijo zanjo ni zmenil, ker ji je po nje-
nem neupravičeno zmanjšal osebne
dohodke na 80 odstotkov. Vsega se
je nabralo toliko, da je zaključila:
»Zgubila sem zaupanje v vsakega
privatnika.«
To je bilo še novembra. Potem pa
je končno našla obrtnika in mu se-
veda tudi povedala, kje vse je bila
s svojo zgodbo. Obrtnik ji je dovolil,
da ostane na delu pri njem, mi pa
smo na Nežiko skoraj pozabili.
A zgodbe še ni bilo konec. Decem-
bra ji je obrtnik dokončno zaključil
delovno knjižico in Nežika Smole iz
Polžanske gorce pri Šmaiju je brez
zaposlitve. Išče ji jo sindikat, ki na-
merava dati tudi predlog, da obrtni-
ku prepovejo zaposlovanje.
Obrtnikova zgodba je razumljivo
drugačna. A v takšnih spornih pri-
merih je vedno tako, za razsojanje
pa je veliko bolj pristojnih. Kakor-
koli že je, Nežika je tista, ki so jo
postavili na cesto. V tem pa njena
usoda ni osamljena.
MILENA B. POKLIC
Svinjski sejem bil je živ
Na prostoru ob Voglalnl so minuli teden trgovali, da le bilo kal
Prostor ob Voglajni se je v zadnjih
letih močno spremenil. Voglajna je
upadla, okoli nje pa so zrastle nove
stavbe. Med železnico, reko, stavba-
mi in obvoznico Celje-Štore je ostalo
še toliko prostora, da je lahko na
njem vsako sredo svinjski sejem. Da-
leč naokrog ni podobne prireditve, ki
bi privabila veliko prodajalcev in še
več kupcev. Vsak si pač želi doma (če
ima za to možnost) zrediti pujska in
iz njega narediti takšne izdelke, da se
ob pogledu na njih cedijo sline.
Celjski svinjski sejem sega v prva
povojna leta. Takrat so poleg svinj pro-
dajali še krave, bike in teleta, pa kak-
šen konj se je tudi našel vmes. Danes
so ostale samo svinje. Zadnjo sredo,
ko smo sejmišče obiskah, je prišlo tri-
deset prodajalcev s 502 prašičkoma.
Največ jih je bilo iz okolice Planine in
Šmarja.
Dan je bil lep in kot nalašč za sejem-
ski praznik. Če so prišh prodajalci iz
različnih krcOev, velja to tudi za kupce.
Ko smo se z njimi pogovaijali, so pove-
dali, da so iz Laškega, Mislinje, Mozir-
ja... Sicer pa to ni niti čudno, saj je
poleg Brežic, celjski sejem edini te vr-
ste na najširšem celjskem območju.
Prašički so lepo oprani počivali v ve-
likih gajbicah, postlanih s steljo. Neka-
teri so bih tiho, drugi so peli svojo
krulečo pesem in žalostno mežikali
v strupeno sonce z željo, da ne bi pre-
hitro zamenjali lastnika, kajti v doma-
či kletki je najbolje. Vsi prodajalci so
v en glas trdih, da so pujski hranjeni
z domačo hrano, kar je seveda težko
veijeti. To, da so cepljeni proti vsem
boleznim, smo lažje verjeli, saj smo na
ušesih videh dokazne plombice.
Najtežje je bilo z denarjem, čeprav
so vsi v en glas trdih, da so pujski
poceni. Takšni od 20 do 30 kg so bili po
štiri do šest in pol starih milijonov din.
Malo večji pujski, okoh 120 kg, pa so
bih po 180 starih tisočakov za kilo-
gram žive teže. Pri barantanju za ceno
se prodajalci niso dali kaj prida zmesti.
da bi popustili. Pripovedovali so o svo-
jih težavah, kako so draga krmila in
vse ostalo. Po kratkem prerekanju pa
so bili vsi zadovoljni: prodajalec, ko je
dobil sveženj denarja in kupec, ko je
domov odpeljal živahno živinče. »Sa-
mo da bi bilo zdravo,« so vsi ob slove-
su trdili.
Sicer pa je o celjskem svinjskem sej-
mu težko pisati, lažje ga je doživljati.
To je kot film z vso svojo sočnostjo
preprodajanja.
Pujski so iz udobnih ležišč, pokritih
s slamo, rajžali v vreče, kartonaste za-
boje, s polivinilom pokrite prtljažnike
in zraven »jokali«. Novi lastniki so jim
obljubljali, da jim bo kmalu lepše in
udobnejše. Mnogi so kupili tudi po tri
ali štiri prašičke, dva zase, nekaj pa za
preprodajo. Vsi so na svinjskem sejmu
uživali, n^lepša pa je bila pesem puj-
skov in stiskanje rok s štetjem denaija.
Preprosto zapisano, svinjski sejem
v Celju je treba videti!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Pujski v gajbicab, denar v rokah.
Na ušesu je plombica, ki dokazuje, da je pujs cepljen.
Zaj pa le domov z novim družinskim članom.
Kdo jih bo kupil.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Zdravo,
prijatelji!
Saj ni res, pa je! Počitnicje
ostalo še čisto majčkeno. Šo-
la je torej že čisto blizu. Blizu
pa je še nekaj drugega: tisto,
kar nekateri še veliko bolj
nestrpno pričakujejo kot šo-
lo. Naša prva avdicija za mla-
de sodelavce. Tokrat bomo
povabili številčnejšo, mlajšo
skupino. Tiste prijavljene, ki
obiskujejo šolo do sedmega
razreda. Kasneje bomo avdi-
cijo pripravili za osmošolce
in srednješolce. Sicer pa:
vsem bomo poslali vabila
z natančnimi pojasnili in na-
vodili. Prvo avdicijo bomo
pripravili pod streho Pionir-
skega doma Cvetke Jerino-
ve, saj je prijavljenih toliko,
da jih največji prostor v naši
hiši ne more sprejeti.
Torej: na svidenje vam
kličem!
Vaša Nadja
S šopki do denarja za potrebščine
Narava, ki med letošnjimi zimskimi počitnicami ni poskrbela za tisto
najpomembnejše, sneg, je vendarle naredila tudi nekaj koristnega. Spodbu-
dila je zgodnje pomladansko cvetje, da je pokukalo na dan nekaj prej kot
sicer in med drugimi sta to koristno izrabila Simon in Vikica Kaučič iz
Dobrne. Šopek cvetja sta na celjski tržnici prodajala po 500 din ter tako
prislužila nekaj denaija za šolske potrebšine, kijih potrebujeta v II. polletju.
EDI MASNEC
Negovala sem ptičko
Bil je hladen, že zimski dan.
Pod drevesom sem zagledala
ptičke. Bila je vsa premražena.
Stekla sem ven. Ko sem se ji pri-
bližala, je hotela zbežati. Prijela
sem jo in jo nesla v stanovanje.
Dala sem jo na tla. Ugotovila
sem, da ima poškodovano nogo.
Ogledovala sem jo, a nisem vede-
la, kaj naj storim. Opazovžila sem
njeno perje, glavico in kljunček.
Kar pogovarjati sem se pričela
z njo. Naenkrat meje zmotila ma-
mica. Povedala sem ji, da ima
ptička zlomljeno nogo. Nekaj dni
smo jo imeli v stanovanju, da je
ozdravela. Potem sem jo nesla
v ptičjo hišico.
Ptičke imam rada, ker tako le-
po prepevajo.
RENATA ŠKOPORC, 3. c
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Laž Ima kratke noge
Laž ima kratke noge, pravi sta-
ri pregovor. To sem velikokrat
slišal. Prebral sem tudi knjigo
z naslovom Laž ima kratke noge,
vendar ne vem, če je resnica.
Vendar se mi ta ljudski pregovor
zdi čuden. Vem pa le, da ta pre-
govor ni resničen. Resničen pa ni
zato, ker še nihče ni imel kratkih
nog.
Laž ima poleg kratkih nog še
dolg nos. Tako sem bral v Ciciba-
nih in drugih revijah. Poznamo
laž s kratkimi nogami in laž z dol-
gim nosom.
T i dve laži se mi zdita čudni.
Čudni zato, ker ima ena dolg nos,
druga pa kratke noge.
BOŠTJAN MILINOVIČ, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Rekreativni odmor
Naš rekreativni odmor je pre-
kratek. Vendar se ga zelo vese-
lim, ker se lahko malo sprostim.
Lahko bi ga imeli v večjem pro-
storu, kjer bi bil bazen, v kate-
rem bi lahko med odmorom pla-
vali. V odmoru preveč divjamo,
tsko da se lahko mimogrede na-
redi nesreča. Ampak ne nesreča
iz plastelina. Morali bi na vsako
stran priti rešilci. Lahko bi imeli
v odmoru frizerja, slaščičaija, ku-
harja in cirkus. Gledali bi cirkus
in jedli slaščice iz slaščičarne.
KARMEN ŠPILJAK, 4. a
OŠ" Peter Šprajc-Jur
ŽALEC
Dlmljenl zrezki
Moj oče sicer večkrat kuha,
ampak to, kar se mu je zgodilo
med lanskimi zimskimi počitni-
cami, se mu ni še nikoli.
Z očetom sva ostala sama do-
ma. Po kratkem prepirčku sva se
odločila, da bo skuhal zrezke,
krompir v kosih in cvetačo. Oče
se je lotil kuhanja, jaz pa sem
odšla v dnevno sobo in vzela
v roke knjigo Robin Hood. Po
nekaj straneh zanimivega in na-
petega branja me je premagal
spanec. Oče se je ta čas ukvarjal
z zrezki. Ko jih je začinil in pričel
pripravljati za peko, je opazil, da
nima dovolj olja. Z glasnim kli-
cem me je vzdignil iz postelje in
morala sem, čeprav ne rada, oditi
v trgovino. Na poti iz trgovine
sem srečala Romino. Vprašala
me je, če ji lahko prinesem slo-
venski in matematični zvezek,
ker je morala nekaj prepisati. Do-
ma sem očetu izročila olje in ga
prepričala, da se bom hitro vrnila
od Romine. Pri Romini pa je bila
tudi Petra in kmalu sem bila sre-
di zanimivega pogovora. Ko mi
je končno pogled obvisel na uri,
sem opazila, da sem že pol ure pri
Romini. Odhitela sem domov.
Pred vrati stanovanja mi je do
nosa priplaval močan vonj po
zažganem mesu. Vneto sem zvo-
nila, da mi je oče, ves zaspan,
končno prišel odpret. Dobro se
mu je poznalo, da sem ga zbudi-
la. Hitro sem odprla vTata kuhi-
nje in jo zagledala vso v dimu.
Stekla sem do okna in ga odprla.
Oče se je končno zagledal v zrez-
ke in odkril, da so od njih ostali
le črni koščki nečesa, čemur ne
moreš reči meso. Pohištvo je bUo
črno od te očetove mojstrovine.
Hitro sva vzela v roke krpe in
začela čistiti. Ta dan sva se mora-
la zadovoljiti s krompiijem in
cvetačo, ker nobeden od naju ni
bil zadovoljen z zažganimi zrezki.
Mama n^u je, ko je prišla do-
mov, vprašala, če sva hotela zrez-
ke dimiti.
SONJA RATEJ, 6. a
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Obisk lovca
v šoli nas je obiskal lovec. Pri-
povedoval nam je o življenju
gozdnih živali. Nato smo šli k rib-
niku. Tam smo videli divje račke.
Srnam smo nesli krmo, koruzo in
sol. Bila sem zelo vesela lovčeve-
ga obiska, saj sem se veliko na-
učila o gozdnih živalih.
LUCIJA SEVŠEK, 1. b
OŠ VOJNIK
Letos bo lepo, ker...
...bom končala šolo in se vpisala
na srednjo.
...bomo imeli plesni venček in
valeto.
... bom postala mladinka, članica
ZSMS.
...bomo jeseni, mi sedmošolci
postali glavni na šoli.
...vedno upam, da bo naslednje
leto bolje.
Učenci
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Moj delovni dan
Zjutraj vstanem, se umijem in
grem k stari mami. Ob pol osmih
greva z Ano v šolo. V šoli se naj-
prej lovimo, potem pa se začne
pouk. Ob 12. uri imamo kosilo, še
prej pa malico. Pred varstvom se
igram. Po varstvu grem domov.
Doma dokončam nalogo. Potem
imam prosti čas.
UROŠ TREBOVC, 2.r
OŠ KOMPOLE
MoJ Oče
Sem v rosno mladih letih in
svojega očeta imam zelo rada. Pri
delu mi večkrat pomaga, še bolj
pa me vzg^a in bodri.
Spominjam se predšolskih ob-
dobij, ko sem bila še m^hna in
razigrana deklica. Bila sem želj-
na znanja in zato sem očya ne-
prestano spraševala. »Zak^?...
'Zakaj?... Zaksg?... Med takimi
vprašanji je bUo tudi tole: »Ali
lahko miličnik zapre miličnika?«
Oči se je veliko ukvaijzil z me-
noj. Imel je tudi veliko harmoni-
ko. Ker sem bila majhna, jo je
položil na tla, jaz pa sem pritiska-
la na tipke tako kot pri klaviiju.
Meh pa je vzdigoval oči. Seveda
nisem igrala kar tako, saj mi je
oči napisal na tipke notno abece-
do. Nato pa mi je napisal tudi
note za pesmico. To je bUo moje
prvo navdušenje za glasbo. Da-
nes, ko igram klavir, ga večkrat
povabim, da prisede in skup^
štiriročno zaigrava kakšno melo-
dijo.
Prve vožnje s kolesom sem
opravila z njegovo pomočjo. Oči
me je držal za sedež in tekel ob
meni. Vendar pa je moj oči zvit
tako kot lisica. Spustil je sedež in
še vedno tekel ob meni, da bi bilo
videti, kot da me še drži. Jaz pa
se tega seveda nisem vedela in
sem mimo vozila dalje. Tako pa
sem se naučila voziti kolo.
Poleti, ko smo šU na moije, me
je naučil plavati. V moije je odčo-
fotal do takšne višine, da mu je
voda segala do pasu. Meni pa je
govoril: »Pridi, Tanja, plavj«, pla-
val« Toda ko sem že omenila, je
bil prebrisan. Medtem, ko je go-
voril, se je neopeizno premikal
dlje v moije, jaz pa sem se tako
naučila plavati.
Ko končujem ta spis, znova
ugotavljam, da se mi oči res veli-
ko posveča in ga imam resnično
rada.
TANJA RAUTER, 6. a
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	čeprav je zima mila, bi
30-letni Matjaž K. iz Titove-
ga Velenja vseeno rad ne-
kam na toplo - kjer bi mu
po možnosti tudi stregli.
Edino rešitev je videl
v tem, da pride v zapor. Ta-
ko se je najprej oglasil pri
sodniku za prekrške v Ce-
lju in zahteval, da ga zapre
zaradi klateštva. Sodnik za
prekrške ga je napotil na
celjsko postajo milice, kjer
pa so natančno preučili nje-
gov primer in ugotovili, da
nima potrebnih kvalifikacij
za klateža (to, da nima služ-
be in da ima zelo malo de-
narja, pač ni dovolj). Matjaž
jo je žalosten mahnij proti
domu, zakžo njegove sarye
o zavetju v zaporu so se raz-
blinile.
•	Vojko P., Srečko Š. in
Peter K. so bili dva dni (ne-
povabljeni) gostje gostilne
Ribič v Celju. Ob koncu
tedna, ko je bila gostilna z.a-
prta, so dvakrat vlomili
v prostore in se do sitega
najedli in kar precej popili.
Vikend so jim pokvarili mi-
ličniki, ki so jih zasačili in
prijeli po drugem vlomu
ter jih takoj odpeljali k pre-
iskovalnemu sodniku.
•	Jože S. je v noči s pet-
ka na soboto prišel na
obisk k svoji bivši ženi, ki
pa ga, kot kaže, ni bila nič
vesela. Ker mu ni odprla
vrat, je Jože pograbil sekiro
in vrgel vrata s teč^ev. Pri-
šel je v prazno stanovanje,
ker je bivša žena medtem
že uspela pobegniti. Jože je
prav tako pametno ugoto-
vil, da mora tudi sam »po-
tegniti črto« in res je uspel
pobegniti še pred priho-
dom okrepitev (milični-
kov), ki jih je poklicala nje-
gova bivša žena.
•	Franca L. iz Zagrada
so miličniki n^šli prejšnji
teden nekoliko okrvavlje-
nega na tleh pred Turško
mačko. Odpeljali so ga na
postcOo milice, ker so skle-
pali, da je Franca nekdo
pretepel. Vendar pa se je
v čakalnici pri miličnikih
Franc razkuril in začel raz-
grajati, proti vratom pa je
vrgel pisalni stroj. Milični-
ki so FYanca naročili za čez
nek^ dni, ko se je umiril.
Res je prišel na postno mi-
lice veliko bolj umiijen
vendar pa je - izgubil
spomin.
•	Stanislav L. iz Huma
na Sotli se je pripeljal v Ce-
Ue z osebnim avtomobi-
lom, potem pa se ga precej
nacedil. Ustavili so ga mi-
ličniki in mu prepovedali
vožryo za ta dan, ker je ba-
lonček preveč pozelenel.
Vendar pa se Stanislav ni
dal; sedel je naz^ za volan
vendar le do naslednje pa-
trulje miličnikov. Ker je bil
preveč vztrajen, so ga mi-
ličniki prenočili v prostorih
zatreznenje,	S.Š.
Potovanle gollufivega poštarja
Anton Malgai ie pNgolJufal tlenar od upokojencev In odpotoval
v GrčUo In Turčijo
Letos 15. januarja so pri-
prli 21-letnega Antona Mal-
gaja iz Spodnje Ponikve pri
Grobelnem, ki je osumljen
goljufije in ponarejanja li-
stin.
Anton Malgaj je slišal, da
se da v Grčiji dobro zaslužiti.
0	tem so pri nas časopisi že
pisali; v Grčijo bolj množič-
i no odhajajo Makedonci in se
prav tako množično tudi vra-
čajo - ponavadi še bolj obu-
I božani.
! Anton, ki je bil brez služ-
; be, je upal, da bo v Grčiji
dobil dobro službo in prišel
do lepega kupčka deviz. To-
da, ker je bil brez denaija, je
1	potreboval še šop dinarjev.
Tako je lam drugega sep-
tembra srečal svojega prija-
telja - poštarja (tudi Anton
Malg£y je prej delal na pošti)
Bojana Š., ki je ravno ta dan
raznašal pokojnine. Anton se
mu je ponudil, da mu bo po-
magal, ker je poznal delo po-
štarja, nakar mu je Bojan Š.
zaupal kar precejšnjo vsoto
-	nek^ več kot 2,6 milijonov
dinapev - ki naj bi jo razno-
sil trinajstim upokojencem.
Anton Malgaj je razdelil le
pet pokojnin, osmih upoko-
jencev pa ni obiskal. Te upo-
kojence je v rubriki »prejem-
nik« podpisal kar sam, denar
-	vsega skupaj skoraj 1,8 mi-
lijona dinaijev - pa si je pri-
lastil. Dovolj, da se je lahko
odpravil v Grčijo.
Anton Malgaj je odšel na
pot brez potnega lista, ven-
dar mu je vseeno uspelo pre-
stopiti jugoslovansko-grško
mejo. V Grčiji se je na lastne
oči prepričal, da se tam ne
cedita med in mleko; ker ni
dobil službe, se je odpravil
naprej v Turčijo (še vedno
brez potnega lista).
Ker tudi v Turčiji ni mogel
dobiti dela, mu je prigoljufa-
ni denar pošel. Zato je odšel
na naš konzulat, da bi mu
izdali potni list. Pri preveija-
nju podatkov za potni list so
ugotovili, da je za njim izda-
na tiralica. Antona Malgaja
je po dolgem vandranju ča-
kala samo še pot nazaj do-
mov - naravnost v pripor.
S.ŠROT
Precenjevanje voznih razmer
čeprav razmere na cestah
niso tako slabe kot v neka-
terih prejšnjih zimah, pa je
bilo na cestah na našem ob-
močju že v prvem mesecu
tega leta precej hudih pro-
metnih nesreč, najhujša
prejšnji petek v Črnovcu
pri Titovem Velenju.
Nesreča v Čmovcu na ma-
gistralni cesti Aija vas-Tito-
vo Velenje seje pripetila, ker
je voznik osebnega avtomo-
bila, 37-letni Alojz Grobin iz
Dobrne vozil prehitro po
mokri cesti (takrat je tudi
močno deževalo). V blagem,
preglednem desnem ovinku
je Grobinovo vozilo zaradi
prevelike hitrosti zaneslo, ta-
ko da je bočno drselo po na-
sprotnem voznem pasu. Iz
nasprotne smeri je takrat
pripeljal z osebnim avtomo-
bilom 22-letni Damjan Gor-
jup iz Celja. Prišlo je do silo-
vitega trčenja, ko je obe vozi-
li nekoliko dvignilo, potem
pa zaneslo na rob ceste.
V nesreči so umrU voznik
Alojz Grobin in sopotnika
v Goijupovem -vozilu: 78-let-
na Ana Goijup in Ivan Gor-
jup. Voznika Damjana Gor-
jupa so huje ranjenega pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
S.Š.
Mopedist umrl
v soboto dopoldne se je 42-
letni pismonoša iz Zidanega
mosta Franc Zidar peljal s kole-
som z motorjem po cesti proti
Rimskim Toplicam. V Velikem
Širju je zavil v levo, ne da bi prej
nakazal spremembo smeri. Za
njim je takrat pripeljal z osebnim
avtomobilom 35-letni Peter Bez-
govšek iz Titovega Velenja, ki je
hotel prehiteti mopedista. Prišlo
je do trčenja, tako da je mopedi-
sta vrglo na pokrov motorja
osebnega avtomobila, nato pa na
bankino, kjer je obležal mrtev.
Ropar se je preicvaiiticiral v vlomilca
Organi za notranje zadeve so prijeli Leopolda Fluherja
Delavci organov za notra-
nje zadeve so prejšnji mesec
prijeli Leopolda Fluherja iz
Celja, ki je pobegnil iz mla-
doletniškega zapora v Ce-
lju, pred tem pa precej časa
vlamljal (največ v stanova-
nja) v Celju in okoliških na-
seljih.
Fluher je pobegnil iz za-
porniške delavnice 14. okto-
bra lani. Zatekel se je na
osamljeno kmetijo na
Ostrožnem, ki je že nekaj
sa opuščena. Da bi se čim-
bolj udobno počutil, je takoj
začel urejati svoje novo sta-
novanje. Z bližnjega »A«
droga je v hišo napeljal elek-
triko, okna pa zadelal z žim-
nicami, da ne bi nekoliko od-
daljeni sosedje opazili luči.
Leopold Fluher - v zaporu
je bil zaradi ropa na pošti na
Tehaijah - je potem začel
opremljati prostore. Vlomil
je v deset zasebnih stanovanj
ter v prostore osnovne šole
Veljko Vlahovič in Mlekeime
v ^i vasi ter skup^ nakra-
del za več kot 20 milijonov
dinaijev stvari in denaija.
Tako je imel v svojem zato-
čišču vse od jedilnejga pribo-
ra in posod do televizoija, vi-
deo recordeija, računalnika,
stereo kasetofona in še dru-
go drago opremo. Med svoji-
Del opreme oziroma plena iz Fluberjeva pribežališča na Ostrožnem.
Foto: UNZ Celje
mi vlomilskimi pohodi je na-
kradel tudi precej zlatnine,
ki jo je hranil, dinaijev in de-
viz, ki sta jih preprodajala
njegova znanca. Ta dva
znanca sta bila nekakšna vez
med njim in svetom - nosila
sta mu časopise in ga obve-
ščala, kzO se dogaja. Fluher
pa ju je za te usluge tudi bo-
gato nagr^eval.
Fluher je vlamljal v glav-
nem dopoldne, ko je računal,
da so ljudje v službah. Pona-
vadi je pozvonil; če se je kdo
oglasil, se je izgovoril oziro-
ma ksO nepomembnega
vprašal, če pa je ugotovil, da
v hiši ni nikogar, je vlomil.
Vse nakradeno blago je po-
tem še podnevi pretovoril
v svoje pribežališče na
Ostrožnem.
Organi za notranje zadeve
so Fluherja iskali že zaradi te-
ga, ker je pobegnil iz zapora,
že nekaj časa pa so tudi sumi-
li, da je kriv za številne vlome
v Celju in okolici. Potem, ko
so Fluherjevo fotografijo ob-
javili v časopisih, so od obča-
nov dobili več telefonskih kli-
cev in tudi namig, da bi se
ropar lahko skrival na
Ostrožnem.
Trinajstega januaija dopol-
dne sta dva delavca celjskih
organov za notrarge zadeve
vdrla v osamljeno hišo na
Ostrožnem in Fluheija zalotila
med spalnem. Seveda so ga ta-
kojpriprU.
Reševalci na Rogli
imajo veliko dela
Reševalci so si komaj ma-
lo oddahnili potem, ko so
iskali dva šolarja - brata, ki
sta se izgubila (o tem smo
pisali prejšnji teden), ko so
morali znova organizirati
akcijo. Prejšnji četrtek so se
namreč na Rogli izgubili še
trije smučarji.
V Petrovi koči pod Roglo
so bili skupaj s starši 25-letni
Davorin Mesarič iz Poljčan,
18-letna Sabina Kovačič in
njena 14-letna sestra Irena iz
Loč. Potem, ko so se odpra-
vili s smučmi po Pohoiju in
se niso pravočasno vrnili, so
jih začeli v četrtek proti ve-
čeru iskati. Ker jih starši ni-
so našh v hotelu na Rogli in
v koči na Pesku, so sporočili
miličnikom, ki so skupaj
z reševalci organizirali akci-
jo, v kateri je sodelovalo 33
ljudi.
Smučarska trojka se je iz-
gubila in zašla na mislinjsko
stran. Ker se je znočilo, so
v siU vlomili v vikend hišico
na Tolstem vrhu. Tam so si
skuhali čaj in nekaj pojedli
ter prespali. Zjutraj so se od-
pravili po svoji sledi nazaj
proti Petrovi koči. Med potjo
jih je srečala skupina reše-
valcev, ki se je prav tako od-
pravila po njihovi sledi.
Letošnjo zimo je to že dru-
gi takšen primer na Rogli, ki
pa se je tudi srečno končal.
V obeh primerih so smučar-
ji, ki so se izgubili, pokazali
kar veliko prisebnosti in zna-
nja. Toda žal šele takrat, ko
so bili v stiski, medtem ko
prej niso pomislili, da preti-
ravajo oziroma izzivajo ne-
srečo. Zagotovo bi v obeh
primerih reševalcem in star-
šem prihranili precej skrbi
in truda, če bi pravočasno
razmišljali o vrnitvi v kočo
oziroma v hotel.
S.Š.
Skočila pred avto
Prejši^i torek so pripeljali
v celjsko bolnišnico šestletno
Janjo B. s Ceste na Roglo v Zre-
čah. Mala Janja je nenadoma
skočila na cesto v trenutku, ko je
po njej pripeljal z osebnim avto-
mobilom 35-letni Boris Uhan
s Trate pri ŠkoQi Loki. Voznik je
zaviral in se umikal v levo, ven-
dar nesreče ni mogel preprečiti.
Deklico je zadel in zbU naz^ na
pločnik, kjer je obležala huje ra-
njena.
z avtom v larek
v torek zvečer, malo pred 22.
uro je voznik osebnega avtomo-
bila 33-letni Milan Goleš iz
Šmarja pri Jelšah pretiraval pri
hitrosti, ko je vozil iz Rogaške
Slatine proti Podplatu. V Teka-
čevem je zato njegovo vozilo za-
čelo zanašati, zapeljal je s ceste
v jarek in potem drsel bočno še
več kot deset metrov. V nesreči
se je voznik lažje ranil, njegova
sopotnica 36-letna Bojana Božič
iz Smaija pa težje.
Zbil pešca
v četrtek zvečer je 36-letnl
voznik kolesa z motorjem Franc
Lopan s Črnega vrha zadel 62-
letnega pešca Jožeta Korošca iz
Ulice Talcev v Žalcu. Kolesarje
dohitel pešca, ki je v temi hodU
brez kresničke, in ga pretesno
prehiteval, tako da ga je zadel
s krmilom. Pri padcu se je pešec
hvije ranil, kolesar pa lažje.
Nepreviden voznik
Precej nepreviden je bil voz-
nik, ki je pripeljal z osebnim av-
tomobilom do gostilne na Klan-
cu v Mozirju in stopil v lokal ter
pozabil zakleniti vrata avtomo-
bila. Spreten tat, ki je to opazil,
je izkoristil neprevidnost vozni-
ka in iz avtomobila zmaknil de-
namico z devizami za približno
dva milijona dinaijev.
Peljal pri rdeči luči
v soboto popoldne je 28-letni
Miran Dragan iz Titovega Vele-
nja zapeljal z osebnim avtomo-
bilom v križišče Šaleške ceste
in Ulice Veljka Vlahoviča v Ti-
tovem Velenju, čeprav je takrat
na semaforju gorela rdeča luč in
bi moral počakati. Dragan je za-
to trčil z vozilom, ki ga je uprav-
ljal 30-letni Ekrem Babič, prav
tako iz Titovega Velenja. V ne-
sreči se je voznik Dragan huje
ranil.
Strela ranila delavca
v sobotnem neurju z bliska-
njem in grmenjem - kaj nenava-
den pojav za ta zimski čas - je
strela udarila tudi v Zidanem
Mostu in ranila 44-letnega od-
pravnika vlakov Petra Veča iz
Vrhovega.
Večje bil v službi na železniški
postaji v Zidanem mostu, ko je
ob 13.20 uri telefoniral. V levi ro-
ki je držal slušalko, z desno pa se
je dotikal komandnega pulta. Te-
d^ je v bližini udarila strela in
zaradi zvečane napetosti je Veča
vrglo po tleh. Nek^ minut je le-
žal nezavesten, pri padcu pa si je
zlomil dve rebri. Hitro so ga pri-
peljali v celjsko bolnišnico, ven-
dar je bil kmalu zun^ nevar-
nosti.
Sumijo, da je bUa naprava sla-
bo ozemljena, zakeg v normalnih
okoliščinah udar strele ne bi
smel povzročiti takšnih posledic.
Kradli v cerkvi
Preiskovalni sodnik je priprl
36-Ietnega Antona K. in 39-let-
nega Jožeta K. Osumljena sta, da
sta lani 14. septembra ukradla
štirin^st shk Križevega pota iz
cerkve v bližini Podčetrtka. Kri-
minalisti so ju izsledili prej pre-
den sta uspela prodati slike.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Vračun zmagal
v Italiji
Osem mladih celjskih pla-
valcev in plavalk se je ude-
ležilo mednarodnega pla-
valnega mitinga Gymnasi-
um Fordenone v Italiji, kjer
so poleg domačinov nasto-
pili še predstavniki sedmih
klubov Madžarske in Jugo-
slavije.
Celjski plavalci so sedaj
sredi pripravljalnega obdob-
ja za republiška in državna
prvenstva, zato so rezultati
tudi nekoliko slabši, kot smo
jih pričakovali. Osem tekmo-
valcev - Dejan Tešovič, Jure
Vračun, Matjaž in Andrej
Košar, Klemen Plausteiner,
Andrej Ocvirk, Tanja Drez-
gič in Simona Selič - so star-
tali petintridesetkrat ter
osvojili štirinajst medalj,
med njimi tudi eno zlato.
Zmagal je Jure Vračun na
100 m prsno, ostale medalje
pa so dodah: Vračun na
200 m mešano, Tešovič 200 m
kravi, Matjaž Košar 100 m
kravi, 100 m delfm, 200 m
kravi, 200 m mešano in 50 m
kravi (štiri srebrne in ena
bronasta), Plausteiner 2. na
100 m prsno, Andrej Ocvirk
3. na 100 m prsno in Sehč 3.
na 100 m kravi, 2. na 100 m
hrbtno, 3. na 200 m kravi in
tudi 3. na 200m mešano.
Brez medalj sta ostala An-
drej Košar in druga najboljša
športnica Celja Tanja
Drezgič.
TV
Brez poraza tudi po
vojvodinsifi turneji
»Sedaj nam je cilj ostati ne-
poražene, kot lani v republi-
ški ligi. Na težavnem gostova-
nju po Vojvodini smo dosegle
dve visoki zmagi in zlasti ti-
sta proti tretje uvrščenem
Kristalu za 156 kegljev je dra-
gocena. Edino težje gostova-
nje nas čaka še na Reki in slo-
venski derby v Ljubljani«,
nam je ob povratku dejala
kegljavka Metka Lesjak, ki se
je našla s formo in dosegla
dva zelo solidna rezultata.
Celjska ženska kegljaška
ekipa EMO Celje je po 12. kolu
prepričljivo v vodstvu z 24 toč-
kami. Zasledovalke imajo kar
osem točk manj. Vprašanje pr-
vaka je že odločeno in tudi le-
tos bodo celjske kegljavke
v Italiji nastopile na Pokalu pr-
vakov. Upamo, da bolj uspeš-
no in rutinirano kot v Prešovu.
Toda, vrnimo se k rezulta-
tom. V soboto so Celjanke pre-
magale Spartak v Debeljači
(2511:2397) za 114 kegljev in
v nedeljo Kristal v Zrenjaninu
za 156 (2503:2347) kegljev. Pre-
pričljivo! Ta uspeh so dosegle
Lesjak 434 prvi in 414 drugi
dan, Razlag 404, 418, Mikac
429, 392, Gobec 406, 394, Nagy
398, 456 in Šeško 440 in 429
podrtih kegljev.
V soboto (ob 13.30 uri) se bo-
do celjske kegljavke pomerile
na kegljišču Golovca proti
Varteksu iz Varaždina in v ne-
deljo (9.30 ura), proti Podravki
iz Koprivnice.
Moški kegljači EMO Celje so
gostovali v Zagrebu proti vo-
dečima moštvoma. Proti Med-
veščaku so v soboto imeli 392
in v nedeljo proti Grmoščici
579 podrtih kegljev manj od
zmagovalcev. Na lestvici so
predzadnji in imajo samo dve
točki. V soboto ob 16. uri se
bodo v Celju pomerili proti be-
ograjskemu Partizanu.
J.KUZMA
Celjski hokejisti Cinkarne so osvojili 7. mesto. Stojijo (od leve) Damjan Rezek, Mitja Sodja,
Marek Bialek, Witold Pulka, Miran Strašek, Franc Grabler (kapetan), Leszek Kuczynski, Nace
Filipovič in Aleš Ostrožnik, spredaj trener Jure Maleš, tehnični vodja Ivan Žorko, Jure
Majnik, Peter Podsedenšek, Milan Bernjak, Robert Žolek in Jernej Arncl.
Foto: TONE TAVČAR
Hokejisti osvojili sedmo mesta
Končano je državno pr-
venstvo v zvezni hokejski
ligi za uvrstitev od 7. do 10.
mesta. Predstavniki Cin-
karne Celje so osvojili 7.
mesto, potem ko so v zadnji
tekmi po izvrstni igri doma
premagali Kranjsko goro
10:5 (3:1, 4:2, 3:2).
Strelci so bili Žolek in Bi-
jalik po 2 ter Strašek, Režek,
Ostrožnik, Kuczynski, Maj-
nik in Grabler po enega. Cin-
karnarji so presedeli na ka-
zenski klopi 16, gostje pa
8 minut. Sodih so pred 300
gledalci Priboj iz Subotice
ter Celjana Zorko in Belcer.
Celjski hokejisti ne bodo
počivali, saj jih danes, v četr-
tek, 4. februarja, čaka nova
preizkušnja za pokal, ko se
bodo doma v Mestnem par-
ku pomerili z beograjsko Cr-
veno zvezdo. Tekma se bo
začela ob 18. uri. V primeru
zmage se bodo celjski hoke-
jisti uvrstih v nadaljnje tek-
movanje.
Mladinci Cinkarne pa so
v zvezni ligi za razigravanje
od 5. do 8. mesta doma pre-
magali Medveščak Gortan
7:4 (3:2, 2:1, 2:1), strelci pa so
bili Krobat 5 ter Mauh in Mi-
lidragovič po enega. Kazen-
ske minute Cinkarna 18,
Medveščak Gortan 12. Sodi-
la sta Celjana Zorko in Bel-
cer, naslednjo tekmo pa bo-
do Celjani odigrah s sarajev-
sko Bosno. V skupini je še
kranjski Triglav.
3. kolo občinska sindikal-
na liga: Kovinotehna - Ko-
nus 5:1, Zlatarna - GD Lo-
krovec 3:0, Grofija je bila
prosta. Naslednje kolo: Gro-
fija - Konus GD Lokrovec
- Kovinotehna, prosta Cin-
MARJAN SORŠAK
Ivan Zorko, tehnični vo-
dja HK Cinkarna Celje po
končanem prvenstvu 1987/
88: »S 7. mestom in najboljšo
uvTstitvijo v drugi skupini
zvezne lige smo zadovoljni.
Potrdih smo, da sodimo med
najboljše hokejske ekipa
v Jugoslaviji. Tudi gospoda-
rili smo uspešno, saj drugače
ne bi mogli končati prven-
stva. Zadovoljni smo tudi za-
to, ker smo takšen uspeh do-
segli kot edina ekipa (poleg
Kranjske gore), ki se ponaša
z amaterskim statusom.
V četrtek igramo pokalno
tekmo z beograjsko Crveno
Zvezdo, ki bo tudi memorial-
na, v spomin na našega prez-
godaj umrlega igralca Jane-
za Kokalja.«
Nova zmaga
Hmezada
v II. republiški keg:ljaški ligi
vzhod je Hmezad iz Žalca dose-
gel novo zmago, ko je doma pre-
magal Rudnik iz Hrastnika
5123:4980. Najboljši pn zmago-
valcu je bil Sivka, ki je podrl 878
kegljev. Ostali dve ekipi sta izgu-
bili: Prebold v Litiji 4991: 4884
(najboljši Fidej 837), Ingrad pa
doma s trboveljskim Rudarjem
5051:5171. Vanovšekje podrl 862
kegljev.
V	II. republiški ženski ligi
vzhod je EMO II doma premagal
Korotan 2289:2250, Šentjur pa je
v gosteh izgubil z Branikom
2279:2239.
BERTL RAMŠAK
Zmaga Marjana
Črepana
Zadnje dni januarja je bil
v prostorih Celjskega šahovske-
ga kluba prvi letošnji hitropo-
tezni mesečni turnir, kjer je na-
stopilo 13 šahistov. Zmagal je
Marjan Črepan pred Janezom
Pešcem, Janom Ber\'arjem, Sta-
netom Pertinačem, Tinetom Pri-
slanom, Robertom Ceglarjem,
Milanom Lesjakom itd.
Prvenstvo ŠK Šentjur
Po devetih kolih vodi Franc
Gazvoda pred Štefanom Arzen-
škom, Marjanom Drobnetom
itd. Na januarskem hitropotez-
nem turnirju je zmagal dr. Stan-
ko Ošep pred Karlijem Janeži-
čem, Francijem Gazvodo, Marja-
nom Drobnet9m, Zvonetom Le-
skovškom, Štefanom Arzen-
škom, Albinom Potočnikom itd.
5. srečanje v Sevnici
v Sevnici je bil 5. tradicional-
ni dvoboj za prehodni pokal
med šahisti Radeč in Sevnice,
na osmih deskah. Zmagali so
Sevničani 36,5:27,5 in že drugič
osvojili pokal. Pri Sevnici je bil
najboljši Janko Blas, pri Rade-
čah pa Martin Povše. Povratni
dvoboj bo oktobra v Radečah.
FRANC PEŠEC
Šah na Lavi
šahovska sekcija v KS Lava
je pripravila dvokrožni turnir,
kjer je nastopilo 13 mladincev.
Zmagal je Boris Burč pred Grego
Pungarškom, Alešom Mlinar-
jem, Boštjanom Jurkovškom,
Urošem Nenezičem itd.
Jutri, 5. februarja, bo igrala de-
set članska ekipa KS Lava prija-
teljski dvoboj po ševeniškem si-
stemu z ekipo obrtnikov iz Zreč.
V	nedeljo, 7. februarja, bo
v klubskih prostorih KS Lava
mesečni hitropotezni turnir, kjer
se bodo v prvi skupini pomerili
člani, v drugi pa mladinci.
TONE ČERNJAVIČ
Najboljši strelci Iz
Uboj
Na strelišču v Šempetru S(
končalo občinsko prvens
z zračnim orožjem občine Ža|
Zmagala je ekipa SD Bratov;
vatin iz Liboj pred SD Šemp^
SD Polzela, SD SIP Šempe
SD S. Šlander Šempeter II
Žalec II itd. Med posamezniki
bili najboljši Bernard Martine
iz Liboj, za njim pa so se uvr;
Alojz Zagoričnik iz Šemps
Poldi Valant iz Liboj, Berta P
še iz Šempetra, Srečko DžucJ;
iz Liboj itd.
Zmaga Helence
Lavrinc
Na strelišču v Ljubljani j«,
lo 3. republiško pozivno teki
vanje, s standard zračnim oi
jem, kjer je med mladinki
s pištolo osvojila 1. mesto
lenca Lavrinc iz Rečice pri
škem, 2. pa Denis Bola iz T.
lenja. Med mladinci so Velenj
ni Fortunat Legner, Lud
Pšajd in Boris Klančnik osv(
drugo, četrto in peto mesto, n
člani pa Janez Stuhec ter A
Trstenjak tudi iz T. Velenja c
go oz. peto mesto.
Zmaga Pivovarne
Laško
Na strelišču v Rečici pri
škem se je končala občinsk
ga s serijsko zračno puško.
ekipami je zmagala Pivov^
Laško, med posamezniki pa
drej Brunšek iz Rečice pri
škem.
VINKO lavr:
Branko CImperman
v Poreču
v Poreču so bile zvezne f
prave mladinske državne refl
zentance v karateju za nast
na evropskem prvenstvu v
pronu na Madžarskem. V su
lahki kategoriji je med štir
kandidati bil tudi član kai
sekcije pri Partizan Žalec Bi
ko Cimperman.
Janez Turnšek drui
v Planici je bilo na 40 meti
skakalnici tekmovanje pioi
jev A od 11 do 13 let za po
Cocte.
Nastopilo je 60 tekmovale
velik uspeh pa so dosegli pi
stavniki SSK Celje. (2. Ja
Turnšek, 12. Matej Oprešnik,
Igor Lotrič, 33. Simon Repar,
Damjan Repar in 51. Uroš
dečnik).
Na 70 meterski skakalnici
so se pomerili mlajši mladii
kjer je bil Robi Oblak iz Brask
- Andraža odličen petnajsti ir
osvojil prve točke.
UPRAVNI ORGANI OBČINE
LAŠKO
Komite za družbeno planiranje in
razvoj
razpisuje
deia in naloge
kmetijske in vodnogospodarske
inšpekcije
Poleg splošnih pogojev, določenih v 156. členu Za-
kona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu
Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
organih, se za opravljanje teh nalog zahtevajo še
naslednji pogoji:
-	VII/2 stopnja strokovne izobrazbe agronomske
smeri
-	opravljen strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj
-	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in
razvijanju socialističnega samoupravnega sistema
-	znanje slovenskega jezika
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgo-
vornostmi. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in
je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju zahtevanih pogojev pošljejo v roku 15 dni od
dneva objave na gornji naslov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
končanem zbiranju prijav.
KREATOR Celje, p.o.
Celje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge:
1.	dve šivilji za šivanje ženske
konfekcije
-	nedoločen čas - z naslednjimi pogoji:
-	končana poklicna šola tekstilne smeri oz. IV. stop-
nja izobraževalnega programa tekstilno-tehnološke
usmeritve
-	eno leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljene
delovne zmožnosti,
-	poskusno delo tri mesece
2.	dve šivilji za šivanje ženske
konfekcije
določen čas (nadomeščanje delavke v času porodni-
škega dopusta) s pogoji navedenimi pod tč. 1.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 15. dneh po objavi kadrovski službi
delovne organizacije »Kreator« Celje. Ul. mesta Gre-
venbroich 11.
Kandidate bomo obvestili v 15. dneh po sprejemu
sklepa o izbiri kandidata.
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Zanimiv
turnir
v Titovem Velenju bodo
v soboto prišli na svoj ra-
čun ljubitelji rokometa.
V Kdeči dvorani se obeta
zanmiiv rokometni turnir,
ki se ga bodo udeležile eki-
pe Šoštanja, Borca. Metalo-
plastike in jugoslovanske
državne reprezentance.
Turnir, ki ga organizira ro-
kometni klub Šoštanj ob
tridesetletnici obstoja, ki jo
letos praznuje, se bo pričel
ob petnajstih. Ekipa Šošta-
nja se bo pomerila najprej
z Metaloplastiko, Borac pa
z državno reprezentanco.
Zmagovalca oziroma pora-
ženca obeh srečanj, pa se
bosta pomerila za prvo,
drugo, tretje in četrto
mesto.
Nov start
v 11. zvezni ligi
Rokometaši, ki so lani
prekinili tekmovanja
v II. zvezni ligi - vzhod
bodo rokometni ples na-
daljevali v soboto.
Celjani se bodo v Za-
grebu pomerili z ekipo
Zagreba. Celjski rokome-
taši so se pridno priprav-
ljali na nadaljevanje pr-
venstva že od decembra.
Med drugim so bili na pri-
pravah v Poreču, odigrali
pa so ludi nekaj prijatelj-
skih srečanj. Minuli te-
den so se pomerili proti
Medveščaku. včeraj pa
proti državni reprezen-
tanci. ki je na pripravah
na Rogli. V celjski ekipi
optimistično pričakujejo
nadaljevanje prvenstva,
borili pa se bodo za svoj
cilj - čim višjo uvrstitev
v prvi polovici lestvice.
N.G.
Košarka za dobre živce
v soboto je bilo razburlji-
vo na košarkarskem sreča-
nju na tehniški šoli v Celju.
V tekmi 18. kola med Mer-
xom in bivšim prvoligašem
Slobodo Dita iz Tuzle, so
Celjani iztržili dve točki, in
si s tem pridobili upanje, da
ostanejo v 1. B zvezni košar-
karkaski ligi.
Sobotno srečanje, ki si ga
je ogledalo precej gledalcev,
je bilo prava poslastica za
ljubitelje košarke. Celjani, ki
so ves čas vodili, so si zmago
skoraj zapravili v zadnjih se-
kundah srečanja. Že kmalu
po začetku drugega polčasa,
je zaradi petih osebnih na-
pak moral na klop Gole.
Kmalu so se mu pridružili še
Medved, Urbanija in Bursič,
trener Zrinjski pa je moral
na igrišče poslati mlajše
igralce. Odlično se je izkazal
Aleš Pipan, ki je dosegel kar
45 točk, dobro pa je ves čas
igral tudi Sašo Govc. Gostje
so izkoristili prednost, ki so
jo pridobili zaradi oslabljene
ekipe Merxa in so se Celja-
nom nevarno približali, v tri-
deseti minuti pa so rezultat
celo izenačili. Celjanom je
uspelo zopet povesti, sede-
minštirideset sekund pred
koncem pa je Cencelj s pro-
stima metoma dosegel konč-
ni rezultat, ki je bil 88:87 za
Merx. Srečanje, ki se je pri-
čelo ob pol osmih zvečer, se
je končalo šele nekaj minut
po deveti uri, kajti do zapleta
je prišlo sedem sekund pred
koncem. Žoga je bila v rokah
Celjanov, ko je eden izmed
igralcev gostujoče ekipe na-
pravil prekršek. Zato je bilo
srečanje prekinjeno z zvo-
kom sirene. Cencelj. ki je
očitno mislil, da so se zadnje
sekunde že iztekle, je žogo
brcnil visoko v zrak, sodnika
pa sta prekinila srečanje.
Kar nekaj minut je trajalo
pogajanje za zapisnikarsko
mizo. Nepremišljeno potezo
Cenclja, ki bi Celjane lahko
stala celo zmage, pa sta sod-
nika vendarle razumela in
dosodila žogo Celjanom, ki
sojo do konca srečanja obdr-
žali v svojih rokah.
Celjani si z zmago v soboto
delijo predzadnje mesto na
lestvici z Montingom, s kate-
rim pa se bodo pomerili
v prihodnjem kolu.
NATAŠA GERKEŠ
Borac iz T. Velenja v Žalec
Zgodilo se je tisto, kar ni-
smo pričakovali v dobi, ko
govorimo o Sloveniji kot tu-
ristični deželi in poskušamo
odpraviti vse napake, ki za-
virajo razvoj te pomembne
gospodarske panoge. Slove-
nija postaja Meka za pripra-
ve različnih športnih ekip.
Pri tem ni izjema tudi celj-
sko območje. Trenutno je
nekaj rokometnih ekip na
čelu z državno reprezentan-
co na Rogli, v Titovo Velenje
pa so se namenili člani prve
zvezne lige rokometaši Bor-
ca iz Banja luke. Titovo Vele-
nje verjetno niso izbrali sa-
mo zaradi odličnih pogojev,
ampak tudi zaradi vezanosti
na Iztoka Puca, njihovega
člana, sicer pa Velenjčana,
pa tudi nekaj igralk iz Banja
luke je igralo za velenjske ro-
kometašice. Zaradi tega so-
lidnega sodelovanja bi člo-
vek pričakoval tudi velenj-
ski soliden odnos do gostov.
Pa seje zapletlo v hotelu Pa-
ka. Rokometaši iz Banja lu-
ke so mladi fantje in zaradi
močnih treningov potrebuje-
jo obilnejšo hrano kot »na-
vadni Zemljani«. Prosili so za
okrepljene obroke (te bi tudi
doplačali), vendar so naleteh
na gluha ušesa. Jejte tisto
kar jejo drugi je bil odgovor
ljudi v hotelu Paka. Roko-
metaši pa so vztrajali pri svo-
jem ter po zajtrku vzeli v ro-
ke potovalke in se preseliU
v Žalec, kjer so jih ljubezni-
vo sprejeli v hotelu Golding
Rubin, trenirajo pa v moder-
ni šolski telovadnici.
Povedati je treba, da bo 23
članov banjaluškega Borca
na pripravah kar 12 dni. Saj
je prav, da so našh dobro za-
točišče v Žalcu, vendar je po-
teza Velenjčanov le prene-
umna za današnji čas in lju-
di, ki se ukvarjajo z gostin-
stvom ter turizmom. Pravilo
»turizem smo ljudje«, vse ka-
že, ne drži vedno...
TONE VRABL
Strelk! v Bolgariji
z velikega mednarodnega
tekmovanja v Sofiji v Bolgariji
sta se vrnili strelki Helenca La-
vrinc iz Rečice pri Laškem in
Denis Bola iz T. Velenja. S stan
dard zračnim orožjem pištolo je
bila prva sedemnajsta, druga pa
devetnajsta.
Vlničarji radi igrajo
po Sloveniji
v Mariboru že osem let
pridno prepevajo člani an-
sambla Viničarji. Dva brata
Silvo in Tone Snofl, sta že
od mladih nog sanjala
o tem, da bi imela svoj na-
rodno zabavni ansambel.
Doma so bili namreč vsi
glasbeniki in ker jabolko,
kot pravijo, ne pade daleč
od drevesa, sta tudi Silvo in
Tone vzljubila glasbo.
Pred osmimi leti se jima je
izpolnila želja. Ustanovila
sta svoj narodno zabavni an-
sambel. Do danes so se člani
že nekoliko zamenjali, Silvo
in Tone pa sta mu ves čas
ostala zvesta. Že od začetka
sta imela vzornika: koga dru-
gega kot ansambel bratov
Avsenik. Tudi poguma jima
ni manjkalo. Čeprav so bih
v začetku vsi člani ansambla
amaterji, so se že takoj na-
slednje leto odpravili na
Ptujski festival. Tam so pri-
čeli spoznavati, kako je treba
delati, dobili so nekaj korist-
nih nasvetov in potem je šlo
vse lažje.
Danes jih vsi ljubitelji te
glasbene zvrsti verjetno poz-
nate po skladbi Imejmo se
radi, s katero so priplezali tu-
di na Lojtrco in se uvrstih
v finale. Pesem pa se uspeš-
no vrti tudi na valovih radia
Maribor. Za prijetne viže
skrbi predvsem Silvo Šnofl,
pevka ansambla, Marjana
Šef pa tu in tam napiše bese-
dilo, čeprav je glavna teksto-
piska Ančka Sumenjak. Vi-
ničarji se odpravijo tudi čez
mejo. Lani so bili v Nemčiji,
Švici in Avstriji, seveda pa
igrajo tudi po Sloveniji.
»Igramo po veselicah, po
različnih prireditvah, najde-
jo nas skoraj povsod na Šta-
jerskem koncu,« je povedal
Tone.
Tudi o snemanju plošče
razmišljajo, toda to je danes
že precej drago, zato jo bodo
verjetno izdali kar v samoza-
ložbi. Tudi letos nameravajo
čim več nastopati. O tem, če
jih bomo videli in slišali tudi
na Celjskem koncu pa je To-
ne rekel: »Tudi v Celje bomo
prišh, ni problema, samo če
nas kdo povabi!«
NATAŠA GERKEŠ
Ansambel Mira Klinca bo v bo-
doče kvintet, nam je sporočil vodja
ansambla, ki pospešeno pripravlja
skladbe za novo ploščo in kaseto
v novi zasedbi • Igor Korošec nc
»združuje« več igranja v skupini
Nočna izmena, čeprav ima o tej
skupini še vedno zelo dobro mne-
nje • Laški instrumentalni kvintet
se bo, po zamenjavi več kot polovi-
ce članov, zopet predstavil javno-
sti. Na pustno soboto bo igral v Li-
bojah • Edini snemalni studio
v naši regiji - Bonton iz Rogatca, ki
ga vodi Zvone Tepež (Plamen) - se
vse bolj uveljavlja, saj vse več an-
samblov, predvsem zabavnoglas-
benih, snema v njem • Tudi mlada
skupina Morana iz Celja je posnela
v njem skladbo Železni križec. Ta
skupina pa v bodočnosti pripravlja
naskok na Pop delavnico • Ljubi-
telji narodnozabavne glasbe pozor:
žirija Radia Celje, ki bo glasovala za
Lojtro domačih, se bo sestala prvič
v nedeljo, 21. tega meseca. Tisti, ki
želijo sodelovati v žiriji, naj sporo-
čijo naslov v naše uredništvo • Pri-
čenjajo se tudi priprave na festiva-
le. Te dni so objavili že razpis za
festival Melodije morja in sonca,
zato - skladatelji na delo •
18. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Štrajkajoče območje
Podatki O štrajkih v občinah na celjskem
območju za lansko leto kažejo, da njihovo število ni
V sorazmerju z gospodarsko močjo občin - čeprav
je Celje tudi tu prvo.
V Slovenskih Konjicah, kot sorazmerno naju-
spešnejši občini, so imeli lani le en štrajk; če bi pa
bila ta občina že razdeljena, v konjiški ne bi imeli
niti enega.
Unimaskiranost
Za pusta imamo pri nas vse bolj enake
maske. Pa še nadeti si nam jih ni treba.
Take z dolgimi nosovi!
Pomoč
žalsko občino so v zadnjih treh tednih
obiskali kar trije pomembni kulturni de-
lavci: Matjaž Kmecl, Ervin Fritz in Ciril
Zlobec.
Verjetno so jih povabili Žalčani medse
zato, da bi vsaj ti malo poživili žalsko
kulturno mrtvilo.
Konjiški konj
Konjiček je že dolgo dobo simbol Slo-
venskih Konjic. Vendar pa je na raznih
simbolih raznih organizacij in drugod
uporabljen na zelo različne načine. Neka-
teri so nad tem že kar malo zaskrbljeni.
Drugi pa pravijo: da smo le še na
konju.
Draga imena
Crvena zastava nas je
pred dnevi prepričala,
da so pri nas krsti kar
dragi. Nekaj njihovih
avtmobilov je dobilo no-
va imena - in seveda no-
ve cene. Toda treba jim
je priznati vsaj izvirnost.
Stoenko so na primer
preimenovali v skalo.
Trdni kot skale morajo
biti kupci, da take cene
prenesejo.
Ne zamerite, če bo naslednja se-
ja skupščine občine Celje bolj pu-
sta saj so jo, verjamete ali ne, skli-
cali za naslednji torek, na pusta!
P Strah
če poslušamo razprave, ki jih zadnji čas ni malo,
o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, se
zdi, da je največji problem v tem, da se bojimo
viška delovne sile.
A je problem v višku razprav in izgovorov.
Nekateri se očitno
nič ne bojijo aidsa.
Še vedno nam pije-
jo kri!
Po novem
v Cinkarni dva meseca ne bo
do mogli objaviti povprečni!
osebnih dohodkov po indeksih
Take podatke so namreč dosle
redno posredovali delavcem. Ta
ka objava zdaj ni mogoča, kei
bodo izračun osebnih dohodko
prenesli s starega računalnika nj
novega.
Delavce zanima, če jim bo nov
računalnik lahko izračunal tud
nove (višje) osebne dohodke.
Radovanje preplašen zdrsnil s konja. Naglo je spoznal
hunske brzde, sedlo, jermenje. Pričel seje tresti in Iskati
po izpognjenem kopitu. V travi je zadel ob črno kepo,
prijel, dvignil, pogledal. Zavihnjeno kopito! Črna kepa
mu je padla iz rok, spodnja ustnica se mu je izveznila,
lice mu je zaigralo, zrušil seje na tla in zatulil v strašnem
joku. Valjal in kotalil seje po travi, po mahu, grebel s
prsti po tleh, kopal zeleno grivo in krulil kakor zadet
merjasec. Pastirji so stali otrpli ob njem in zateglo vekah
in javkali. Radovan je obležal na obrazu in pogrkaval
vedno tiše, dokler ni umolknil in so se mu stresala samo
še dvignjena pleča. Počasi seje preobrnil, vstal in pogle-
dal na konjsko razdejanje. Takrat pa ga je popadel srd.
Zaletel se je z dvignjenimi pestmi v pastirje in bil in
suval ter tulil grozne kletve.
»Proč, proč, pasji gobci, lopovi, morilci mojega sina!
Vi ste ga tirali volkovom v goltanec! Zakaj ga niste
povabili in prenočili? Proč, pravim, sicer vam urečem
čredo, da še nocoj pocrka vse, kar bleja in muka! Proč,
morilci, proč od nesrečnega očeta!«
Pastirji so strahoma kakor plašne sence poizginili v
gozdu in godec je še kričal, ko že ni bilo ob njem žive
duše. Ko se je nabesnel, si je otrl čelo in razpenjene
ustnice. Obupan seje ozrl na raztrgano sedlo, prevzela
ga je zopet žalost, sedel je pod bukev in ihtel kakor
deklica.
Ko se je najokal, mu je odleglo. Stisnil je glavo in
preudaijal, kaj bi sedaj. Ali ni se mu rodila pametna
misel. Po glavi mu je bobnelo kakor v votlem hlodu. K
sreči seje pripasel proti njemu njegov konj, ki se je pa s
studom in strahom okrenil, ko je zaduhal kosti svojega
tovariša. Ted^j je Radovan zagledal meh. Udaril se je po
čelu in ročno skočil za konjem.
»Vino me napolni z modrostjo!«
Meh je zavlekel pod drevo in pil iz obupa. Pijača ga je
razgrela, pogum mu je zrastel, daje kričal nad pastirje,
zval na boj vesoljni svet in grozil s strašnim maščeva-
njem. Domislil seje Tutyuša, kije odšel v Bizanc.
»Ne ognem se ti, kravjerepnik, ne uideš mi! Za teboj -
in zabodem te, tako mi moje modrosti! Zob za zbo! Tudi
tvoje vino ne potolaži več mojega srda!«
Majhen ostanek je še pustil v mehu, zajahal in se
škrtaje z zobmi napotil proti cesti, ki drži v Filipopel, s
trdnim sklepom, da pojde naravnost v Bizanc iskat
Huna.
Ker je prebrodil vse kraje po Meziji, je kmalu prišel iz
gozda na cesto. Sicer seje spuščal že večer, toda godec
je pogumno gnal po poti proti Hemu.
Ali niso se še užgale vse zvezde, ko se je na ovinku
posvetil visok ogenj. Radovanu je hipoma upadel
pogum, v spominu se mu je posvetil Tunjušev obraz.
Potegnil je konja s tako silo, da se je popel na zadnje
noge.
Ko je premagal prvi strah in pomislil, da Tunjuš še ne
more priti iz bizanca, se gaje lotila vnovič srčnost; jezdil
je korakoma proti jugu. Kmalu je zagledal voz, konje,
sulice, ljudi.
»Trgovci,« je razsodil in pognal.
Ko seje približal, je od daleč pozdravljal:
»Pax, eirene, pax, pax!«
Ob ognju so se dvignile sence in segle po kopjih.
»Pax, šalem, pax,« je kričal Radovan in zagodel na
plunko.
Dobro oboroženi vojščaki so ga obkrožili in vprašali,
kdo in kam.
Medtem seje razgrnil majhen šotor, k ognju je stopil
pred Radovana visok, trgovsko oblečen gospod in zagr-
mel nadenj: »Kaj iščeš, Hun ?«
Tedaj pa je godec izbuljil oči, razkrilil roke, skozi
široko odprta usta je bučal nerazločen glas, dokler ni
izbruhnil:
»Oj, Numida!«
Dvajseto poglavje
Gosposki trgovec s temnopoltim obrazom je ob Rado-
vanovem vzkliku stopil za korak nazaj. Čelo je naguban-
čil v temne oblake. Kakor znan odmev, ki zadoni preko
kipečih valov, pa utone v burji, se mu je zdel glas, kije
udaril iz Hunovih kosmatih prsi. Strmel je oblastno v
jecajočega Huna-Radovana. Vse spremstvo je čakalo
povelja z rokami ob drogih kopij in na ročnikih mečev.
»Kaj blebečeš, Hun ? O kom sanjaš, da izgovarjaš nez-
nano ime?«
Trgovčev glas je zvenel tuje zadirčno. Radovana je
popadla skrb. Če seje zmotil! Ozrl seje na spremstvo.
Neznani, resni obrazi. Na njih nikakega usmiljenja;
vsaka guba, vse poteze kakor iz jekla. Radovan se je
priklonil trgovcu v veliki ponižnosti.
»Velmožni, ne streljaj strehe iz svojega obličja na
popotnika, ki ti prinaša mir in nosi v srcu svete skrivno-
sti. N^j tvoja brezmejna velikodušnost ponudi uho
popotniku. Tako ti Krista, ne pokesaš se!«
Trgovec je pazil na starčev glas s tankim posluhom
Daljni odmev se je čimdalje bolj bližal. Nekaj kako
znana povest mu je vstajalo v duši.
»Izvoli za menoj v šotor!«
Za trgovcem in popotnikom se je strnila zavesa o
vhodu. Spremljevalci so zapičili kopja v zemljo in s
zbrali ob ognju.
»Govori, Hun! Pod šotorom umrjo tvoje besede. Zi
upaj!«
Radovan se je ob veseli lučki ozrl v trgovčeve oč
»Naj me sreča volkodlak, če ni Numida.«
»Prejasnost, poslušaj! Prelesti ne bo v moji besed
Hun si mi rekel, ker si me pogledal. Toda nisem. Slove
sem, pevec, ki cestujem od severa na jug in z juga li
sever. Gradišča Slovenov me goste in Bizanc odpin
taberne, ko zapoje moja struna. In ne samo taberm
godel sem pred despotom, v vili Epafrodita veljaka seil
prebival.«
Trgovec je stisnil ustnice in se nagnil s stola pral
Radovanu.
»V vili Epafrodita? Kaj govoriš? Ne imenuj teg
imena! On je upornik, izdajalec svetega dvora.«
»Gospod, rekel si, da umro moje besede pod šotorom
Ne verjamem, da je izdajalec. Otemal je nedolžnost. Ote
je Iztoka, otel Ireno!«
»Ne izgovarjaj teh imen! Smrt zadrgne usta tistemiii
kijih izgovori.
Trgovcu se je jasno približal odmev pretekle zgodbe
Stopil je pred godca, položil mu roko na rame in si
vsesal s pogledom v drobne, sive oči Radovanove.
»Mir s teboj, očka Radovane! Jaz sem Numida! Nisi &
motil.«
Tedaj je Radovan vnovič nastavil, da bi zagnal krik
razpelje roke in segel po Numidi. Ta pa mu je pritisni
dlan na usta, dvignil kazalec in zapovedal:
»Skrivnosti so mrtve! Ne smejo iz šotora!«
u februar 1988
»i*"'""......................
novi tednik - stran 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
Sabljasti triplat
Sabljasti triplat je sorodnik detelje in lucerne in
spada med metuijnice. Je enoletna rastlina in zraste
do pol metra visoko. Ima trodeine liste, ki so poraz-
deljeni po steblu izmenično. Cvetovi so metuljasti in
bledo rumeni ali beli in včasih po dva skupaj. Plod je
do 10 cm dolg strok, zvit kot kozji rog in v njem je
nekaj ploščatih in zelo trdih semen. Semena v vodi
močno nabreknejo in kožica se razpoči. Imajo močan
vonj, so sluzastega okusa in v prah jih zelo težko
stolčemo.
Plodovi vsebujejo približno 30-odstotkov sluzi,
veliko proteinov, maščobnega olja, malo alkaloida tri-
gonelina, eterično olje v sledovih, čreslovine, sapo-
nine, fitin, fitosterole, smole, nekaj kumarina in veliko
fosforja, železa in kalija.
Za zdravilo se nabirajo samo semenke in jih nabi-
ramo tedaj, ko so popolnoma zrele.
Sabljasti triplat je starodavna zdravilna rastlina,
o čemer pričajo zapisi na papirusih iz faraonskih
časov. V srednjem veku so z njim menihi zdravili vse
mogoče bolezni, od težav z jetri in ledvicami do razbi-
janja srca, zastupitve krvi, vročine, slabega vida itd.
Zmleto seme prelijemo s toliko vrele vode in kisa, da
dobimo mazilo, podobno marmeladi. Namažemo ga za
prst na debelo na gazo in s tem delamo obloge na
otekline, ture, rane, zastrupljene rane. Lahko si
kuhamo čaj ali pa si naredimo pilule iz triplatovega
semena in encijanovih korenin v prahu in dobimo
grenko zdravilo, ki v malih količinah vzbuja tek osla-
belim bolnikom, rekonvalescentom pa vliva novih
moči zaradi pomembnih rudninskih soli, obnavlja
rdeče krvničke in zaloge porabljene energije. Triplatov
prah lahko zmešamo tudi z medom v enakih delih in
vsak dan uživamo mešanico po malih žličkah pred
jedjo. Popravil se bo apetit, dvignilo se bo razpoloženje
in dobra volja. Zaradi obilice saponinov je triplat kori-
sten pri bronhitisu, pljučnici in drugih težavah.
Seveda je triplat močno delujoča zdravilna rastlina,
zato moramo notranje zdravljenje po tednu dni preki-
niti in lahko nadaljujemo šele čez en teden. To je
potrebno zaradi prisotnosti alkaloida trigonelina, ki je
rahlo strupen. V malih količinah (za noževo konico) so
triplatov prah uživale doječnice, da so imele dovolj
mleka.
Bolj pogosta je zunanja uporaba in sicer vročo kata-
plazmo polagamo na obolele predele kože, na ture in
ognojke, da hitreje zore. Vroče obkladke delamo tudi
pri drugih obolenjih, tako naprimer pri kroničnem
revmatizmu, torej povsod, kjer je potrebna velika vro-
čina na ozko omejenem delu telesa. Z vodo, v kateri
amo kuhali nekaj semenk, lahko grgramo pri obolenjih
grla in ustne votline.
B.J.
Sirova torta
Potrebujemo: zavitek hrhkega testa, tri del bešamelove
omake, nekoliko smetane, tri jajca, 200g nastrganega trdega
sira, sol in poper ter nekaj nastrganega muškatnega oreščka.
Krhko testo razvaljamo in z njim obložimo model za pito.
Pripravimo bešamelovo omako (tri del mleka damo v manjšo
posodo ter dodamo začimbe: rezino čebule, manjši lovorov list,
nekaj poprovih zrnc; vse kuhamo, da zavre in precedimo.
V kožico damo žlico masla in, ko se raztali, odstavimo ter
primešamo žlico moke. Prilijemo polovico mleka in mešamo
toliko časa, da postane vse enakomerno gladko. Dodamo še
preostalo mleko in kuhamo, da omaka zavre in se zgosti. Zači-
nimo s soljo in mletim poprom).
Bešamelovi omaki dodamo smetano in, ko se ohladi, ume-
šamo jajca in nastrgan sir, dodamo začimbe in nastrgan
muškatni orešček. Mešanico zlijemo v model in pečemo v pečici
25 minut pri 200°C.
Zrak v Celju
v preteklem tednu je bila onesnaženst zraka z SO^
v Celju nizka. Najvijše 1/2 urne in 24 urne povprečno kon-
centracije SO. v zraku so se gibale znatno pod najvišjo
dovoljeno vrednostjo.
Nizka onesnaženost zraka je posledica toplega m vetrov-
nega vremena, ki onemogoča tvorbo dolgotrajnejših tempe-
raturnih inverzij.
»Come back« krila
Dve pomembni
italijanski modni
hiši - Litriceo in
Sarli - sta na okto-
brski reviji organi-
zirani v okviru pr-
vega Internacional-
nega modnega sre-
čanja poskrbeli za
pravo osvežitev.
V ospredje sta na-
mreč zopet postavi-
li kar preveč dolgo
zapostavljeno
krilo!
Stroge, predimen-
zionalne linije so za-
menjali z mehkimi
in čistimi formami,
tako da predstavlja-
jo nova krila izredno
kombinacijo načrt-
ne geometrije in
krojaške spretnosti.
Opazno je tudi kraj-
šanje kril, ki pa ni
drastično, saj se dol-
žina po navadi
»ustavi« čisto malo
nad kolenom, tako
kot v šestdesetih
letih.
Skoraj izključno so krila ozka, razen tistih ultra kratkih, balo-
nastih. Nekaj je položenih v eno ali več gub s podlogo v kon-
trastni barvi. Tudi razporek, ki se zapira s kovinsko zadrgo, se
pojavi tu in tam. Pogosto so sešita iz usnja ali gladkega žameta.
Vzorcev skorajda ni, razen morda kakšen droben pepita.
Barve pa so zopet klasične: črna, bela, siva. ijava.
Preprosto, elegantno, modno ter primerno za skoraj vse
postave in rojstne letnice!
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
4. FEBRUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
4. FEBRUAR 1988
V Kapli so
šrangali
stara slovenska navada, da so ženi-
na in nevesto šrangali, je pred časom
nekoliko zamrla, v zadnjem času pa
so jo v nekaterih vaseh fantje spet
oživili.
Tako so storili tudi v Kapli v KS
Tabor v žalski občini. V soboto so po-
stavili šrango za nevesto Martino
Kranjc in ženina Toneta Zupančiča, ki
je doma iz sosednjega Gomilskega.
Fantje so se za to priložnost temeljito
pripravili. Za svate in ženina, s kateri-
mi so se pogajali za odkupnino, so pri-
pravili vse, kar si je mogoče zmisliti in
tako so nazadnje za nevesto dobili re-
kordnih 40 starih milijonov. Šranganje
je trajalo dobre pol ure, poleg svatov in
fantov pa se je ob šrangi zbralo še veli-
ko drugih vaščanov. -p TAVČAR
O neumnosti
človeku je toplo pri srcu ko vidi, da v njegovem mestu
sledijo vzgledu evropskih mest. V Celju so namreč pred
nedavnim (končno) poskrbeli tudi za slepe in slabo-
vidne. Na križišču Stanetove in Cankarjeve ulice so na
viseči semafor pritrdili zvočni signal, ki slepe in slabo-
vidne opozarja, kdaj je prehod prost.
Do tod je vse lepo in prav. Iz človeške nevednosti pa se
marsikdaj poraja neumnost. Dokaz za to je bil pogovor
dveh tovarišic srednjih let, ki sta pred nekaj dnevi ob
zvoku signala »pametno« razmišljali, kako mora ta
sirena motiti prebivalce, ki stanujejo tam okoli. Tovari-
šici prav nič nista zardeli ob svojih neumnih izjavah.
Niti v sanjah jima verjetno ni prišlo na um, da sirena ne
piska zato, da bi tiste, ki dobro vidijo, pa kljub temu
prečkajo cesto pri rdeči, opozarjala na to, kdaj smejo čez
cesto. Morda pa le ne bi bilo slabo, ko bi ob podobnih
priložnostih držali raje jezik za zobmi, kot pa da z lažnim
sočustvovanjem z jezikom zbodemo, četudi nehote,
koga, ki mu je zvočni signal na semaforju zares name-
NATAŠA GERKEŠ:
Semena po 300 din
Vse, kar potrebujejo vrtičkaiji, je vsako leto na voljo
dovolj zgodaj. Tako so v nekaterih prodajalnah in blagovni-
cah že na voljo zavitki semen solate, špinače, zelja, rdeče
pese, korenja, peteršilja in druge zelenjave ter raznih vrst
rož. Njihova cena je z lanskih 120 poskočila na 300 dinaijev.
Tudi zaščitna sredstva, mineralna gnojila in druge potrebš-
čine niso več poceni. Na sliki: zaloga semen v blagovnici
Savinjskega magazina na Polzeli.
T.TAVČAR
V Žalcu zares za vsakogar nekaj
v časih, ko kupna moč zaradi padca življenj-
ske ravni vse bolj upada, se sliši naravnost
neverjetno, da je ponekod vedno več novih
trgovin. Le-teh je tudi v žalski občini vedno
več, potem ko so pred časom sprejeli občinski
odlok o možnosti odpiranja zasebnih proda-
jaln. V Soseski V. je trgovino odprla tudi Zor-
ka Kos.
V tem primeru ne gre za kakšno komisijsko
prodajalno ali prod^aLno kmetijskih proizvo-
dov, pač pa za prodajalno, kjer je mogoče poceni
kupiti različna darila. Dobro obiskana prodajal-
na je dokaz več, da je bila odločitev Zorke Kos
pravilna, s^ lahko kupci v njej dobijo darila za
vse priložnosti, še posebej pohvalno pa je, da
lastnica strankam svetuje, kaj velja kupiti za
takšno ali drugačno priložnost. Med zanimivimi
in poceni darili, so tudi ročni izdelki iz Indije,
Indonezije, Kit^ske in Japonske. Z mnogimi
prodajnimi akcijami, ki nast^ajo v sodelovanju
z nekaterimi uvoznimi organizacijami združene-
ga dela, pa ponudbo še dodatno bogatijo. Velja
zapisati še, da v tej prodajalni ponujajo tudi
številne didaktične igrače za otroke, ki jih je
sicer težko dobiti na večini prodajnih mest.
JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER
V Žalcu le
odpihnilo strehoj
Na skladišču hmelja Hmi
zadove delovne organizaci}
Export-Import v Žalcu je ra
čan vrtinec vetra v petek pi
poldne dobesedno odpihni
polovico strehe, ki jo je i
Gradiš napravil obrtnik
Kranja.
Pri tem je nastalo za okro
75 milijonov dinaijev škod
Takoj so začeli z akcijo in i
tez noč so namestili novo strt
ho. Dejanskega vzroka, zaki
se je to zgodilo, še ne vedj
v vsakem primeru pa gre i
malomarnost pri gradil
strehe. jaNEZ VEDEND
Foto: LJUBO KORBE
Kovač IVIiha je prelisičil smrt
Devetnajstoštiriinštiride-
seto, na gosto posejano z do-
godki, ki so napovedovan
konec zla, se je izteklo sredi
črnivških globač, pokritih s
snegom. Toda za šmiklavške
Suhovršnike, trdne, mogoč-
ne kmete na samini pod Le-
penatko v gornjegrajskih
hribih, kjer so se v negotovih
nočeh, polnih žametov in pa-
sti, prebijale partizanske
enote, je ta zima pomenila
nekaj običajnega, vse je te-
klo po že zdavnaj ustaljenem
redu. ki so ga nekako neho-
te, pač razmeram ustrezno,
prinesli prvi partizani že zelo
zgodaj. Navajenost na nevar-
nost je postala del velike
igre, v kateri je Suhovršniko-
va družina odkrito položila
karte na mizo, vendar je bila
to igra, ki ni poznala zgolj
zmage in poraza, pač pa tudi
ne poti nazaj. Bili so navaje-
ni: vselej so plačevali, ti hri-
bovci, nekakšen zapitek, za-
to so tudi tokrat ostali po-
mirjeni sami s seboj, trdno
odločeni, da branijo svojo
zemljo. Da stopijo na stran
vsakega, ki bo storil isto.
Preprosta odločitev.
Tona in Matija sta odšla k
partizanom, Miha pa je bil
potrebnejši doma.
Devetindvajsetega decem-
bra so nenadoma vdrli v hišo
Nemci. Presenečenje je bilo
popolno.
Kovač Miha. ki je v tistih
dneh moral ostati doma, ne
oziraje se na pretečo nevar-
nost, na Suhovršnikovem in
kovati najrazličnejše malen-
kosti, potrebne partizanom,
nabijati konjem podkve in
postoriti tisoč in eno stvar, v
teh dneh kuha oglje. S
smrečjem oblaga kopo in sr-
ka vase vlago, ki prihaja v
toplem spomladanskem son-
cu že kar nekam blagodejno
iz grape izpod Lepenatke. Le
še vlažna zemlja, vržena na
smrečje in kopa bo nared.
Malokje je moč videti to sta-
rodavno umetnijo, ki ji je na
tem koncu menda kos le še
kovač Miha in usojeno je, da
bo odšla z njim v grob.
Oglja bo za letos dovolj.
Dovolj za skromno kovačijo,
ki se ji tudi na novi domačiji
v Šmiklavžu ni odrekel.
V tistih urah, ko bdi nad
kopo in se med režami suklja
v mrzko noč na desetine sv^e-
Miha Suhovršnik
drastih kodrov dima, priha-
jajo na obisk znanci in prija-
telji, ki so ostali v grapah:
brat Janez, Lojze Košir iz
Ljubljane, Viktor iz Slovenj-
gradca, Gričarjev, Jernej Ma-
li iz Šmiklavža. Skupaj so
korakali pred Nemci s Suho-
vršnikove domačije tistega
devetindvajsetega decem-
bra. Partizani, ki so se za-
drževali na domačiji. Ničesar
ni pozabil Miha, vse je živo:
vlekli so jih na Hribr, kjer je
bil nemški štab, ki se je uk-
varjal z vodenjem velike
ofenzive proti silam narod-
noosvobodilne vojske. Od
tam na Gornje Slugovo.
Nemci so potrebovali zanje
krvavo potrebne vesti o par-
tizanskih premikih, številu
ljudi, oborožitvi, name-
nih . . . Fantje niso povedali
ničesar! Navsezadnje, saj kaj
prida tudi vedeli niso.
Miha ogleduje oglarsko
kopo. Še kakšen dan in skozi
smrečje in blato se bo začel
valiti dim. in mora misliti tu-
di na to, ne le na Slugovo,
kjer jim je Nemec zabrisal v
brk tiste kratke, osorne bese-
de: vse ustreliti!
Pripoved nenadoma po-
stane igra, kovač Miha igra-
lec, oder je isti, osebe iste,
razen Mihe izgubljene v času
in nemiru neznanega, le čas s
kopo. kdove katero, blatom
in smrečjem, s hišico, pritis-
njeno k bregu je drugi. Vrača
se nazaj, na cesto proti Se-
dovniku, v goščo, na koli
voz, po katerem so kolovrat
li s smrtjo za vratom in z J
nezovimi besedami, »Mih
zdaj nas bodo,« pomešanir
z grenkimi občutki... 2
njimi petnajst nemških v
jakov!
Miha ve. da je pogled
brata Janeza, toda takrat,
že zaropotalo. Zapeklo ga,
pri ključnici, topo udarilo
obe nogi, padel je, se zvrr
čez obronek in se valil, v
lil . . . Ni se posrečilo: zgori
na kolovozu, so za vedi
ostali Janez, Jernej, Vikti
in Lojze.
Sleherni milimeter poti
je z vso težo in bolečo ostril
zadri v Mihov spomin. Tal
je, kadar se človek reši smf
ko ti brat reče. »Miha, kon'
je!« Obremenjen postaneš
vse dni in noči, ko kuješ tis
malenkosti, ki jih potrebuj
jo kmetje za svoje vozove
traktorje. Nabijaš, da se
smilijo vsa ta sedemdese
leta. ki sijih prigaral pod L
penatko. Kasnim vrhom
Črnivcem, zroč z jasnim P
gledom v prijazno Menino
(Nadaljevanje prihodnjič)