PRAZNIČNEM OBISKU V občini Vransko PRILOGA . . _ _ „ str. 29-31 TV SPORED ■o -m IT"- im ■vi im lo -Г-- Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 20/ Leto 75 / 14. maj 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Na zelenicah zacveteli tudi športniki Ob sproščanju omejitev v času epidemije se različne novice vrstijo iz dneva v dan. Sredi prejšnjega meseca so celjske nogometaše s Skalne kleti prepodili policisti, konec prejšnjega tedna pa so že lahko vadili v večjih skupinah ob doslednem upoštevanju predpisov. Nesojeni kralj športa, nogomet, se vrača med žive! str. 19 INTERVJUi NASA TEMA Anja Medved, sodelavka v Gostinci v primežu ukrepov zavetišču za brezdomce str. 26-27 r, Ж Simonov zaliv str. 12-13 M ГОЛТТЈ /tM^&d^ UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! novi tednik I radio celie /f ATP Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Razumem, da sta potrebni odgovornost in zavedanje za zdravje naših otrok, a zdravje ni le zaščita pred virusi. Zdravje pomeni tudi skrb za socialni in čustveni razvoj otroka.« Taja Steblovnik, direktorica Vrtca Bambi »Ves čas razmišljam, kdaj bo skozi vrata stopil inšpektor in me oglobil, ker morda maske nimam pravilno nameščene. Zdi se, da so vsi poklicani zato, da nam mečejo polena pod noge in ne da bi nam jih pomagali odmikati.« Tadej Kozovinc, gostinec »Lep občutek je, ko vidiš, da je človek zaživel spet samostojno, da je vstopil v svobodo in spet pridobiva samozavest ter vero vase, da zmore.« Anja Medved, strokovna delavka v Zavetišču za brezdomce »Nevarnost preveč >su-verenega< voznika je, da se počuti nedotakljivega. V takšnih primerih rado pride do napak, voznik vozi na pamet in ni več pozoren na dogajanje na cesti.« Vojko Safran, inštruktor varne vožnje »Zbrali smo se po zelo dolgem času. Občutki? Pomislil sem, da je bilo kot takrat, ko smo šli prvič v šolo. Vsi smo bili veseli.« Dušan Kosič, trener nogometašev Celja ČETRTEK 1 1 PETEK I ✓ 25 12 yr ^ 22 Sr/^ wtm • • 11 • • SOBOTA I I NEDELJA I f Ч'/ 19 \l/ 25 i i * i..... Zdravstvo nikoli več ne bo enako »Bili smo pripravljeni na najhujše« Splošna bolnišnica Celje se v zgodovini še nikoli ni »srečala« s takšnimi razmerami in takšno reorganizacijo kot ob epidemiji. To je bil izziv za vse zaposlene. Za tiste, ki so bili v žarišču zdravljenja bolnikov, a tudi za tiste, ki so bili na čakanju doma. »Oboje je težko,« pravi poslovna direktorica celjske bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek. Vsi si zdaj želijo normalno delo, vendar zdravstvo nikoli več ne bo enako, dodaja sogovornica. Epidemija nas je vse izučila. »A to, da smo jo uspeli obvladati skupaj, nas pomirja. In za to sem hvaležna vsem,« še poudari. SIMONA SOLINIC »Verjamem, da bomo v primeru drugega vala zmogli in znali še bolje. Ocenjujem, da je bolnišnica delovala odlično. Vanjo ni bilo vdora okuženega bolnika, s čimer bi bili ogroženi zdravstveno osebje in ostali bolniki. Imeli smo samo dva pozitivna zdravstvena delavca z (verjetno) okužbo na delovnem mestu, kar pomeni, da smo dobro poskrbeli za zaščito. Predvsem naša služba za preprečevanje bolnišničnih okužb pod vodstvom dr. Tanje Selič Kurini-čič je delovala odlično. Na delovnem mestu izven SBC so bile okužene štiri medicinske sestre, ki so pomagale v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Ves čas je dejavno delovala posebna poveljniška skupina in samo zahvalim se lahko vsem tesnim sodelavcem. Ta čas nas je povezal in naredil še močnejše.« So izpostavljene ekipe zelo utrujene? Bila je posebna situacija. Vem, da so zelo utrujene ekipe na tako imenovanih covid deloviščih. Predvsem v delu za intenzivno nego in ekipe infektologov, ki so zdravili bolnike, ki niso potrebovali intenzivne nege. Enako velja za ekipe covid urgentnega centra in za zaposlene, ki so pomagali v domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah. Na drugi strani je bil del zaposlenih na dopustu oziroma čakanju. Treba se je zahvaliti vsem, saj s psihološkega vidika tudi čakanje na domu ni lahko. Bili so potrpežljivi, priskočili bi na pomoč takoj. Razumeli so, da delo ni takšno kot pred epidemijo. Tudi sama sem utrujena, vendar nas zdaj, ko postavljamo bolnišnico nazaj v ustaljene tire, čaka še ogromno dela za zagotovitev varnih obravnav. Je reorganizacija pokazala kaj novega v načinu dela? Ekipe so se zelo povezale. Internistične in kirurške medicinske sestre so delale skupaj na novih ustanovljenih covid oddelkih. Izobraževali smo vse, da bi znali čim bolje delati s covid bolniki, če bi prišlo do italijanskega scenarija. Kajti če bi se to zgodilo, bi v Celju po naši oceni imeli vsaj 135 covid bolnikov, pripravili smo 20 dodatnih intenzivnih postelj z respiratorji, s civilno zaščito smo se dogovarjali za dodatnih sto postelj v telovadnici zdravstvene šole. Bili smo pripravljeni na najhujše. »Zaznala sem tesno povezavo različnih strok, ko ni bilo več mej med oddelki. Prišlo je do sodelovanja, ki ga drugače ne bi bilo. To je izredno pozitivna izkušnja.« Kako so vse to dojeli ostali bolniki? Ves čas je bilo v bolnišnici približno 300 hospitaliziranih bolnikov. S svojci so razumeli, kakšna je situacija. Zanje je bila najhujša negotovost, obiski so bili prepovedani, informacij morda ni bilo dovolj v vsakem trenutku. Zato se vsem opravičujemo, a drugače ni šlo. Opazili smo, da se je vez bolnikov in svojcev močno digitalizirala, videvali so se s telefonom in ta način stika je bil vsem v pomoč. Nekoliko drugače je bilo v intenzivni enoti, kjer so bolniki v umetni komi. Tam smo poskušali biti na voljo svojcem, kolikor se je le dalo. Celjska bolnišnica se je začela na epidemijo pripravljati zelo zgodaj. Že sredi februarja smo pripravili ukrepe, izobraževali o oskrbi covid bolnikov, na- vodilih za uporabo zaščitne opreme. Ti posnetki so na našem Youtube kanalu in ogledalo si jih je približno osem tisoč zdravstvenih delavcev iz Slovenije. Delali smo usklajeno, podporno. Tudi v poveljniški skupini. Zame je to dragocena izkušnja v življenju, saj toliko podpore, kot sem jo imela zdaj, tudi pri nabavi opreme, še nisem čutila nikoli. Zdravstvo verjetno nikoli več ne bo enako. Zagotovo ne bo več tako, kot je bilo. Epidemije še ni konec in v bolnišnici imamo še vedno vse varnostne mehanizme. Do prekuže-nosti populacije bomo morali z virusom živeti. To bo bistveno spremenilo življenje in delovanje bolnišnic, zdravljenja, triaže, zaščite, vseh postopkov, obravnave se bodo podaljšale. Pri mnogih dejavnostih, ko so ORL, maksilofacialna kirurgija, okulistika, se bo moralo marsikaj spremeniti. Tu je izpostavljenost virusu največja. Pogovarjamo se o ravni zaščitne opreme, vemo, da so prenašalci virusa tudi asimp-tomatski bolniki. Hkrati se dogovarjamo, kako izvajati kirurgijo, še posebej v nujnih primerih, kjer moramo bolniku takoj pomagati, a ne vemo, ali je morda okužen. Zato so in bodo še naprej vzpostavljene t. i. sive cone. Je strah pri zdravstvenih delavcih še vedno prisoten? Vsak človek strah občuti drugače glede na situacijo. Najprej sem se bala, da bomo ostali brez zaščitne opreme in da ne bomo imeli dovolj ventilatorjev, da bomo morali odločati o življenju in smrti. Na srečo se to ni zgodilo. Zaposleni so bili pogumni, vem, da bi šli v »boj« z »Videli smo, da je na koncu to, kar šteje, res le zdravje. Lahko imamo denar, razne dobrine, a v primeru bolezni vse to zgine. Bili smo ogroženi. Vsi. Celoten svet. In ta strah je bil zelo prisoten na kolektivni ravni. Morda smo se naučili vzeti čas za stvari, za katere nam ga je prej zaradi življenjskega drvenja zmanjkalo. Mladim je bilo tudi težko. Niso se mogli družiti, čeprav je to čas zaključka šole, maturantskih plesov. To so izgubili. Za nas, ki smo to imeli, je to lekcija, da znamo danes to še bolj ceniti. Ker obstaja generacija, ki tega ni mogla doživeti. In nihče ji tega ne more vrniti.« AKTUALNO 3 Bolnikov ne bodo več klicali po telefonu dan pred obravnavo, ampak bodo prejeli pisno vabilo z datumom in časom obravnave po pošti. Vabilu bo priložen tudi anketni vprašalnik z vprašanji o znakih, ki bi lahko kazali na okužbo z novim koro-navirusom. Vstop v bolnišnico in zdravstvena obravnava sta mogoča le, če so vsi odgovori v vprašalniku negativni. Tisti, ki ob prihodu s seboj ne bodo imeli izpolnjenega vprašalnika, v bolnišnico ne bodo mogli vstopiti. O:: V bolnišnici veljajo strogi varnostni ukrepi, saj želijo z njimi onemogočiti vnos okužbe v prostore. »Epidemija bo pokazala, da denarja, ki ga Slovenija namenja zdravstvu, ni dovolj. Podražila se bo oprema, obravnave bodo daljše in s tem dražje. Na začetku epidemije slovensko zdravstvo ni bilo pripravljeno, predvsem kar se opreme, postelj in opreme na intenzivnih enotah tiče, kjer smo bili na evropskem repu. To bomo morali bistveno popraviti. Izteklo pa se je dobro, bolje od večine držav.« ustrezno opremo ali brez nje. Nekateri zaposleni so sami v tvegani skupini ali imajo doma svojce, ki so tvegani. Tem smo zagotovili, da niso bili v službi ali niso delali na tveganih deloviščih. Opremili smo se tudi za delo od doma, in sicer tam, kjer je to možno. Je epidemija dala priložnost mladim zdravnikom? Prvič se je zgodilo, da smo imeli in še imamo vse specializante in zdravnike pripravnike v bolnišnici. Pri nas jih je kar 135. Razen seveda tistih, ki so imeli zdravstvene zadržke. Delali so na vstopnih, triažnih točkah in v urgentnem centru pod strokovnim nadzorom. To je zanje življenjska izkušnja. Videli so reorganizacijo bolnišnice, protokol dela, učili smo jih delati na vseh deloviščih. Bili so izredno vpeti v delo, skladno z zmožnostmi in znanjem. Močno so se povezali z bolnišnico. Vsa ta leta je celjska bolnišnica, čeprav premore ogromno strokovnjakov, spomnimo samo na robot- sko kirurgijo, vendarle premalo omenjena v primerjavi s kliničnima centroma. Vas to moti? Celjska bolnišnica je največja regionalna bolnišnica. V svoji strategiji smo jo zato opredelili kot t. i. akademsko bolnišnico, kar pomeni, da je to vmesna stopnja med kliničnim centrom in splošno bolnišnico. Da smo bili v epidemiji edina splošna covid bolnišnica, kaže, da nam je ministrstvo za zdravje zaupalo. Ljudje so videli, da smo dobri v strokovnem in organizacijskem smislu. Ne pozabite tudi, da smo na Celjskem imeli največje žarišče - Šmarje pri Jelšah z okolico. Ne samo zaradi doma ostarelih, pri nas je bilo največ ho-spitaliziranih bolnikov ravno s tega območja, tudi mlajših. Ni šlo samo za sodelovanje z domom v Šmarju pri Jelšah. Ne. Naš strokovni direktor Franc Vindišar je bil tudi regijski koordinator na področju sodelovanja z vsemi domovi za ostarele v regiji in opravil je več kot izjemno delo. Več kot to ni mogoče! Tudi direktorji vseh bolnišnic smo bili povezani bolj kot kadarkoli doslej. Iz ure v ure smo se prilagajali in razmišljali, kaj narediti, da bo varno za vse. Veseli me, da je ta situacija povezala tudi slovenske bolnišnice, saj vemo, da včasih prihaja do tekmovanja, predvsem za finančna sredstva in programe, tokrat pa smo bili izredno povezani in smo si pomagali. Bolnišnice smo znale v kritični situaciji stopiti skupaj. Foto: SBC »Epidemija nam je vsem >dala veliko šolo<. Stik z družino se je okrepil. Dojeli smo bolečino, ko ne moremo biti s svojimi starši ali s starimi starši, dojeli smo, kako hudo je, ko ne moremo ljubljenih videti v živo, in kako hudo je, ko ne moremo človeka objeti. Veliko pišemo, da je objem zdravilen, ampak zdravje objema je šele zdaj dobilo svoj pomen.« Vstop bolnikov v bolnišnico bo še naprej na triaži, ki jo izvaja medicinsko osebje pri vhodu št. 1 ter pri vhodih št. 9 (ginekološke in neonatalna ambulanta), št. 14 (otroške ambulante), št. 12 (očesne ambulante). V bolnišnico je treba priti največ 15 minut pred predvidenim časom obravnave. V prostorih bolnišnice bodo tako imenovane sive cone, kar pomeni, da bodo namenjene obravnavi tistih, pri katerih vseeno obstaja sum okužbe. Gre za prostore, kjer je dodatna varnost še večja. V bolnišnici izvajajo večino ambulantnih specialističnih storitev, izjema so le nekateri dermatološki in okulistični pregledi, ki so še vedno omejeni, in kardiologija, ki znova začenja delo v ambulantah v teh dneh. Poklonite zvezek! Slovenska karitas že dvanajsto leto vabi k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. S pomočjo akcije želijo v karitasu zbrati čim več novih velikih črtastih zvezkov ter ostalih šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke, ki tudi v Sloveniji potrebujejo tovrstno pomoč. Zbrane šolske potrebščine bodo sodelavci Karitas med poletjem razdelili družinam, ki sami nimajo dovolj sredstev za nakup šolskih potrebščin. Starši in njihovi otroci lahko zvezek ali tudi šolske potrebščine odložijo v nakupovalne vozičke v trgovinah Mercator, v spletni trgovini in papirnicah Office&More ali s SMS-sporočilom »zvezek« ali »zvezek5« na 1919 in darujejo 1 ali 5 evrov. Več podrobnosti je na spletni strani www.karitas.si/pokloni-zvezek. NT novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 11. 5. 2020, v času uradnih ur (7.30-16.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslova marketing@radiocelje.com ali agencija@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje 4 GOSPODARSTVO Izredne razmere prekrižale načrte pri sklicevanju letnih sej skupščin Unior bo prvi Epidemija koronavirusa in uvedba izrednih razmer sta marsikateri delniški družbi prekrižali načrte tudi pri izvedbi letne seje skupščine. Nekaj že napovedanih sej je bilo preklicanih in novi datumi še niso znani, nekaj družb, med njimi tudi Cinkarna Celje, seje še ni napovedalo in bodo to storile takrat, ko bodo dopuščale razmere, nekaj datumov sej je že znanih. Zreški Unior je na primer konec prejšnjega tedna objavil sklic seje skupščine, ki bo 10. junija. JANJA INTIHAR Delničarji zreškega Unior-ja, v katerem ima največji lastniški delež država, so bili na Celjskem že do zdaj med prvimi, ki so se zbrali na redni letni seji, letos bodo očitno prvi. Na seji, ki bo 10. junija, se bodo seznanili s poročilom o lanskem poslovanju družbe ter odločali o bilančnem do- bičku in o zaupnici upravi in nadzornemu svetu. Čeprav je Unior tudi lani posloval zelo dobro in imel malo več kot šest milijonov evrov čistega dobička, konec leta pa je bilančni dobiček znašal 13,5 milijona evrov, delničarji tudi letos ne bodo dobili dividend. Razlog je še vedno sindici-rano posojilo, ki ga je podjetje konec leta 2016 najelo pri šestih bankah. Posojilna pogodba namreč določa, da bi v primeru, če bi izplačal dividende, banke lahko od Uniorja zahtevale takojšnjo predčasno odplačilo posojila. Na zadnji dan minulega leta je zreška družba dolgovala še 76,9 milijona evrov. Ne glede na zaveze bankam uprava in nadzorni svet ocenjujeta, da izplačilo dividend tudi sicer ne bi bilo poslovno vzdržno. Unior je v zadnjih letih res zelo izboljšal svoje poslovanje, saj je še leta 2016 imel 16,3 milijona evrov nepokrite izgube, lani je bilančni dobiček že znašal 13,5 milijona evrov. Vendar poleg odplačevanja glavnice posojila podjetje potrebuje denar zaradi povečanega obsega poslovanja v zadnjih letih, letos pa za premagovanje težav zaradi pandemije. Na delu že polovica vseh zaposlenih V Uniorju, ki je skoraj v celoti vezan na avtomobilsko industrijo, so v drugi polovici marca zaradi pomanjkanja naročil omejili obseg proizvodnje. Stroje so morali ustaviti v svojem najpomembnejšem programu Odkovki, kjer je zaposlenih približno tisoč ljudi, ter v programu Ročno orodje, ki zaposluje malo manj kot 400 ljudi. Edini program, ki ves čas obratuje normalno, je Strojegradnja, ki izdeluje obdelovalne stroje za avtomobilsko industrijo, s 170 zaposlenimi. V zadnjih tednih so se razmere nekoliko izboljšale, tako da v programih Odkovki in Ročno orodje že dela od 25 do 50 odstotkov zaposlenih. Število prisotnih na delovnih mestih se namreč iz dneva v dan spreminja. Je pa trenutno, pravijo v podjetju, na delu že približno polovica vseh zaposlenih. Kdaj bo tovarna spet začela delati »na polno«, v Uniorju težko ocenjujejo, saj bo to v celoti odvisno od potreb njihovih kupcev. Kot pravijo, avtomobilska industrija postopoma, v majhnih korakih, ponovno začenja proizvodnjo, zato je napovedovanje, kdaj bodo v Zrečah spet delali v podobnem obsegu kot pred krizo, trenutno nemogoče. Pri tem navajajo, da so pred razglasitvijo pandemije načrtovali proizvodnjo za mesec naprej in imeli najave naročil za tri mesece, zdaj pa zaradi nenehnega spreminjanja potreb svojih kupcev delo načrtujejo iz tedna v teden. V podjetju pričakujejo, da se bodo razmere postopno izboljševale, vendar bo okrevanje dolgotrajno. Pri tem računajo na finančno pomoč države, pomagali si bodo tudi z dobičkom, ki so ga ustvarili v preteklih letih. Sip o dividendah, PUP o zamenjavi vodstva Konec marca bi morali biti seji skupščin šempetrskega Sipa in velenjskega PUP, a sta vodstvi obeh družb letno srečanje svojih delničarjev, čeprav jih nobena od njiju nima veliko, odpovedali. Novih datumov sej še nista objavili. Lastniki Sipa bodo poleg obravnave poročila o poslovanju podjetja v letu 2019 odločali tudi o delitvi bilančnega dobička. Ta je na zadnji dan lanskega leta znašal 7,9 milijona evrov. Letos si delničarji nameravajo razdeliti malo manj kot 600 tisoč evrov dobička, bruto dividenda na delnico bo znašala 1,5 evra, kar je pol evra več kot lani. Sip podatkov o tem, kako je posloval v letu 2019, še ni objavil. V velenjski družbi PUP, ki se ukvarja z vzdrževanjem javnih površin in je v lasti podjetij Tomaža Ročnika, za letošnjo sejo skupščine načrtujejo sprejetje nekaj statusnih sprememb in zamenjavo vodstva. Delniška družba naj bi se preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo, zaradi česar bo prenehal mandat tričlanskemu nadzornemu svetu, na seji pa naj bi imenovali tudi novega direktorja. Namesto Janeza Herodeža bi vodenje podjetja prevzela Zala Ročnik, sedanja prokuristka. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Borisu Kupcu nov štiriletni mandat Nadzorni svet Elektra Celje je Borisu Kupcu podelil še en 4-letni mandat predsednika uprave. Celjska elekt-rodistribucijska družba, ki v Sloveniji skrbi za dobavo električne energije gospodinjstvom in podjetjem na približno petini njenega ozemlja, je tudi lani poslovala zelo dobro. Finančni podatki o lanskem poslovanju celotne skupine, v kateri sta poleg Elektra Celja še družba Ece, ki skrbi za dobavo električne energije in drugih energentov, ter inženirsko podjetje Ovi, še niso uradno znani. Elektro Celje je lani preseglo predlanske rezultate še za nekaj odstotkov. Ustvarilo je 68,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za približno 2 odstotka več kot v letu 2018, čisti dobiček je bil od predlanskega višji za 8 odstotkov in je znašal 9,2 milijona evrov. V Ele-ktru Celje so lani za naložbe porabili 24,6 milijona evrov, kar je prav tako nekoliko več kot predlani. Elektro Celje skrbi za upravljanje, vodenje in vzdrževa- Boris Kupec bo Elektro Celje, ki je v večinski lasti države, vodil še en mandat. nje elektrodistribucijskega sistema v 40 občinah v celoti in še v dveh delno na območju savinjske, koroške in spodnje--posavske regije. Ima malo več kot 170 tisoč odjemalcev. Letos je družba začela pripravljati nov strateški načrt celotne skupine za naslednjih pet let, ki temelji na novih smernicah razvoja te dejavnosti ter na elektrifikaciji, decentralizaciji in digitalizaciji. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Bisolu še eno priznanje za blagovno znamko Podjetje Bisol iz Ladkove vasi pri Preboldu je za visoko prepoznavnost svoje blagovne znamke v Italiji in Belgiji prejelo priznanje Top Brand. Takšno nagrado, ki izvira iz obsežne raziskave nemškega svetovalnega podjetja EuPD Research med distributerji, monterji in končnimi kupci, je Bisol leta 2018 dobil tudi za dobre rezultate v Franciji. »Nagrada je zelo pomembno priznanje vsem, ki cenijo in razumejo v Evropi narejene izdelke,« pravi Uroš Merc, ustanovitelj in predsednik uprave Skupine Bisol, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov. Bisol svoje izdelke prodaja v več kot 80 državah po svetu. Najbolj je še vedno uspešen na tradicionalnih evropskih trgih, v zadnjih letih prodajo povečuje v baltskih in skandinavskih državah, pa tudi na Bližnjem vzhodu in nekaterih državah v jugovzhodni Aziji. Lani je Skupina Bisol količinsko prodajo povečala za petino ter ustvarila približno 40 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov čistega dobička. Velika pridobitev je bila lani posodobitev strojev in celotnega proizvodnega procesa, s katero je Bisol svoje proizvodne zmogljivosti povečal za 60 odstotkov. Naložba, ki jo je podjetje v celoti financiralo z lastnimi sredstvi, je bila vredna 2,5 milijona evrov. Letos je Bisol iz svoje tovarne v Ladkovi vasi poslalo na trg novo serijo fotonapetostnih modulov. Gre za povsem nov izdelek na svetu, ki ga odlikuje 100-odstotno jamstvo izhodne moči. JI novi tednik radio celie Država ostaja solastnica Cetisa Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) tudi nov poskus prodaje delnic Cetisa ni uspel. Država ima v celjski družbi malo več kor 15-od-stotni lastniški delež. V SDH na vprašanje, ali je prispelo kaj ponudb, ne odgovarjajo. Pravijo le, da je bil postopek prodaje »zaključen brez transakcije«. SDH, ki ima 7,5 odstotka delnic Cetisa, in Kapitalska družba, ki je lastnica 7,8 odstotka delnic, sta iz lastništva Cetisa želela izstopiti že pred tremi leti. Razlog takrat in tudi ob letošnjem ponovnem poskusu prodaje ni le, da podjetje že nekaj časa lastniško obvladuje ljubljanska družba MSIN, ki ima malo več kot 80 odstotkov vseh delnic. Dejstvo je namreč, da država na vodenje in upravljanje Cetisa že nekaj časa nima vpliva. Vendar je zanimivo, da državni podjetji pred dvema letoma nista sprejeli prevzemne ponudbe, ki jo je objavil MSIN. V SDH takšne odločitve niso želeli pojasniti, neuradno naj bi bila razlog prenizka cena. Družba MSIN je za delnico Cetisa ponudila malo manj kot 62 evrov, kar pomeni, da bi takrat država za svoj delež dobila približno 1,9 milijon evrov. Prevzemna ponudba, ki jo je leta 2018 objavil MSIN, je bila zadnja po zakonu obvezna. Država mora torej zdaj, če se želi znebili delnic Cetisa, za to poskrbeti sama. Tokrat je zavezujoče ponudbe za nakup delnic zbirala le kratek čas, manj kot mesec. K oddaji ponudb je povabila tako posameznike kot podjetja doma in v tujini. JI GOSPODARSTVO 5 V Zrečah in Vojniku ogorčeni zaradi zaprtja poslovalnic Abanke že vnaprej izgubljena« »Bitka je bila Združitev Abanke z Novo KBM v eno pravno osebo, ki naj bi po napovedih bila končana do konca leta, bo očitno med uporabnike storitev prinesla veliko jeze. Posledica združevanja je namreč tudi zapiranje nekaterih poslovalnic. Abanka ima oziroma je imela na Celjskem poslovalnice v vseh večjih krajih. Večino je pridobila s prevzemom Banke Celje pred petimi leti. Nekaj jih je že zaprla, zdaj napoveduje, da od 1. junija ne bo več imela tudi poslovalnic v Zrečah, Vojniku in Rogatcu, v Celju ne bo več na voljo njena poslovalnica v Miklošičevi ulici. JANJA INTIHAR V Abanki pojasnjujejo, da gre za manjše poslovalnice, ki odstopajo od minimalnih standardov, ki jih zagotavljajo svojim strankam. »Odpiranje in zapiranje poslovalnic ter uvajanje novih storitev so del stalnega procesa,« pravijo v Abanki in poudarjajo, da odločitve o krčenju poslovne mreže sprejemajo na podlagi podrobnih analiz poslovanja enot in potenciala širšega okolja. Tako v Zrečah kot v Vojniku občinsko vodstvo ni ogorčeno samo zaradi zaprtja bančnih poslovalnic, ampak tudi za- radi načina, na kakršnega je bilo o tem obveščeno. V Voj-niku so o tem, da prebivalci bančnih storitev od 1. junija ne bodo več mogli opravljati v svojem kraju, izvedeli iz govoric, v Zrečah sta predstavnici banke obiskali župana in ga obvestili, da poslovalnice, ki so jo začasno zaprli zaradi epidemije koronavirusa, ne nameravajo več odpreti. Težave in stroški »Abanka je torej svojo namero o zaprtju poslovalnice uresničila že 23. marca, in to pod plaščem uvajanja iz- jL v Boris Podvršnik: »Poskušali smo narediti vse, vendar se temu, da vedno več bank zapira svoje poslovalnice, ne bomo mogli upreti. Nobene prošnje in nobeno moledovanje ne pomagajo.« rednih razmer v državi,« je ogorčen zreški župan Boris Podvršnik. Preprosto ne more razumeti, da banka svojo fizično prisotnost ukinja v občini, ki ima sicer le 6.500 prebivalcev, vendar je gospodarsko zelo močna, saj zagotavlja 4.300 delovnih mest in je tudi na področju turizma ena bolj prepoznavnih lokalnih skupnosti v Sloveniji. »Po 33 letih vrata zapira edini bančni servis pri nas. Banke ne skrbi, kaj bo s starejšimi ljudmi, ki ne uporabljajo sodobnih načinov bančnega poslovanja in so nas že do zdaj opozarjali, da imajo s tem, ko jih banka usmerja v Slovenske Konjice, nepotrebne težave in stroške. Po drugi strani takšni koraki pomenijo izrazito nadaljevanje pretirane centralizacije države,« opozarja Podvršnik. Najprej je še upal, da banka poslovalnice v Zrečah vendarle ne bo zaprla, napovedoval je tudi iskanje drugačnih rešitev, a ga je nedavni telefonski klic Jožeta Leniča, predsednika uprave Abanke, postavil na trdna tla. »Pravzaprav ni povedal nič novega, njegov klic je bil bolj vljudnostne narave. Iz njega sem razbral, kar je bilo že jasno, da je banka zaprtje poslovalnice v Zrečah načrtovala še pred razglasitvijo epidemije. V občini smo zelo nezadovoljni in tudi žalostni, čeprav smo pravzaprav vedeli, da je naša bitka že vnaprej izgubljena,« pravi župan. Občinsko vodstvo se je pozanimalo tudi pri drugih bankah, ali bi morda katera od njih bila pripravljena odpreti podružnico v Zrečah, a je pri vseh dobilo odgovor, da imajo že zdaj poslovalnic preveč in bodo njihovo število zmanjševali. »Poskušali smo narediti vse, vendar se temu, da vedno več bank zapira svoje poslovalnice, ne bomo mogli upreti. Nobene prošnje in nobeno moledovanje ne pomagajo. Tudi peticija, ki jo je podpisalo več kot 300 občanov, ni spremenila ničesar.« Manj tudi bankomatov? Za starejše, ki niso vajeni elektronskega bančništva, bo ukinitev bančne poslovalnice vsekakor velik problem, poudarja Boris Podvršnik. V občini jim bodo odslej poskušali pomagati tako, da jih bodo do najbližje poslovalni- ce vozili prostovoljni vozniki, ki so vključeni v projekt Pro-stofer. Pri tem župan upa, da bo v občini ostal vsaj kakšen bankomat. V Zrečah so zdaj trije bankomati, od tega ima Abanka dva. »Prepričan sem, da bo Abanka enega od njiju ukinila, upam pa, da bo ohranila vsaj tistega na Rogli,« pravi Podvršnik in se sprašuje, koliko ogorčenih občanov bo morda zdaj bančni račun odprlo pri kateri drugi banki. »Ampak Abanke to najbrž ne skrbi,« pravi. Branko Petre: »Še nedolgo nazaj se je kriza v bančništvu reševala z dokapitalizacijo, tudi z našim denarjem. Zdaj nas puščajo na cedilu.« Bančniki povabljeni na sejo občinskega sveta Tako kot v Zrečah so ogorčeni tudi v občini Vojnik, kjer župan Branko Petre Abanki očita, da je o zaprtju poslovalnice izvedel iz govoric, namesto da bi ga o tem pravočasno in na ustrezen način obvestilo vodstvo banke. »Z vašo odločitvijo se ne morem strinjati in ostro protestiram,« je na pismo s pojasnilom o zaprtju, ki so ga z zamudo vendarle poslali iz Ljubljane, izvršni direktorici Abanke za poslovanje s prebivalstvom Nataši Damjanovič odgovoril župan. »Vaš odgovor zveni bolj kot propagandno sporočilo, kjer mi skušate povedati, da je za nas bolje, če manjšo poslovalnico, ki ne ustreza vašim standardom, zaprete in nam dobrosrčno omogočite obisk vaših poslovalnic v Celju,« je bil oster Branko Petre, ki banki tudi očita, da glavni razlog za zaprtje poslovalnice v Vojniku ni skrb za visoko raven storitve, ampak čim višji dobiček. Župan je banko tudi opozoril, da ima občina Vojnik 9 tisoč prebivalcev, da živi v njej veliko starejših in upokojencev, ki niso vešči elektronskega poslovanja, da ima dom starejših občanov s 168 stanovalci, da so v občini tudi invalidi in gibalno ovirani ljudje in da v njej delujejo številni podjetniki in obrtniki. Branko Petre je zaradi vsega tega vodstvo Abanke prosil, naj še enkrat premisli o svoji odločitvi in ohrani poslovalnico v Vojniku. Opozoril ga je tudi, da že nekaj časa čaka na odgovor o postavitvi bančnega avtomata v Novi cerkvi, ter predstavnike banke povabil na sejo občinsko sveta, kjer bodo odločitev o zaprtju poslovalnice razložili tudi svetnikom. Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA, BJ) Abanka: »Poudarjamo, da lahko naše stranke storitve opravijo tudi v katerikoli drugi enoti Abanke ali pa se odločijo za poslovanje s pomočjo digitalnih poti, ki jih neprestano razvijamo in izboljšujemo. Ob popolni združitvi Abanke z Novo KBM bo našim strankam na voljo tudi opravljanje storitev v poslovalnicah pošte in Nove KBM, strankam pa bomo, tako kot doslej, ponujali kakovosten bančni servis.« Pandemija povečala prodajo titanovega dioksida Cinkarna Celje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju, tudi čisti dobiček je višji od načrtovanega. V cinkarni navajajo, da sta bila razloga za večjo prodajo odsotnost kitajskih proizvajalcev na evropskem trgu in kopičenje zalog titanovega dioksida pri kupcih. V prvih treh mesecih je cinkarna imela 47,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega je 43,1 milijona evrov prihodkov ustvarila z izvozom. Prihodki so od lanskih v enakem času višji za 5 odstotkov, od načrtovanih za 10 odstotkov. Čist dobiček je znašal 6,9 milijona evrov, kar je sicer manj kot v lanskem prvem četrtletju, a skoraj dvakrat več, kot je družba načrtovala. Kot poudarja predsednik uprave Tomaž Benčina, je finančni položaj Cinkarne Celje še naprej stabilen, saj vse obveznosti poravnava pravočasno, nima finančnih dolgov, denarna sredstva na njenem računu pa so konec marca znašala 24,6 milijona evrov. JI V Velenju pričakujejo obisk predsednika vlade Napovedano množično odpuščanje v Gorenju ni samo problem Velenja in Šaleške doline, ampak celotne države, je prepričano vodstvo velenjske občine. Zato pričakuje, da se bo sestanka, ki ga pripravlja z gospodarsko in obrtno zbornico ter sindikatom, udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. O odpuščanju v Gorenju so v torek govorili tudi na seji mestnega sveta. Podžupan Peter Dermol je spomnil, kaj vse je občinsko vodstvo že storilo od takrat, ko je vodstvo Gorenja razkrilo svojo namero o množičnem odpuščanju. Mesta občina je konec aprila na delovni sestanek povabila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in oba sta se strinjala, da je nujno treba poiskati boljše rešitve ter preprečiti napovedano odpuščanje. Podžupan Dermol je o razmerah v Gorenju obvestil tudi predsednika države Boruta Pahorja in veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji ter ju pozval, naj ukrepata ter preprečita, da bi v Gorenju odpustili toliko zaposlenih. Dermol je spomnil tudi na pomoč, ki jo je občina zagotovila ob napovedani gradnji nove tovarne, in sicer z znižanjem komunalnega prispevka, s sprejetjem prostorskega akta in z izdajo pozitivnega mnenja k naložbi. »Konec lanskega leta smo odločno nasprotovali odločitvi o selitvi dela uprave Gorenja v Ljubljano. Takrat je glavni direktor Chao Liu zatrjeval, da se zaradi selitve število delovnih mest v Velenju ne bo bistveno zmanjšalo. Zadnji dve leti se razmere zelo zaostrujejo, prihaja do odpuščanj, negotovost in strah med zaposlenimi sta vsak dan večja,« je opozoril podžupan Peter Dermol in ponovno poudaril, da je tolikšno odpuščanje nedopustno in bi bilo treba poiskati boljše rešitve. V Gorenju, kjer sicer napovedujejo, da bo program presežnih delavcev pripravljen do sredine junija, naj počakajo na sprejem tretjega paketa protikriznih ukrepov, lastnik Hisense pa naj vendarle začne graditi napovedano tovarno televizorjev, v kateri bi lahko zaposlil vse presežne delavce. Poleg tega, je še dejal Dermol, bi lahko država poskrbela za to, da bi v šaleško regijo prišel kateri od večji investitorjev. Lastniki Gorenja so odpuščanje napovedali kot posledico velikih finančnih težav, v katerih se je družba znašala zaradi epidemije koronavirusa. V svoji evropski skupini naj bi število zaposlenih zmanjšali za več kot dva tisoč. V Sloveniji bi delo izgubilo 828 ljudi, od tega 544 v Gorenju, 155 v ljubljanski družbi Hisense Gorenje Europe, 84 v invalidskem podjetju IPC in 45 v podjetju Gorenje Gostinstvo. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV Starši sprašujejo, vrtci še nimajo odgovorov Pred ponovnim odprtjem vrtcev Na papirju je vse lepo, a v praksi . V preteklih tednih smo več pozornosti posvečali šolam in vsem tegobam, ki jih je prinesel pouk na daljavo, v ozadje pa so stopili prav tako zaprti vrtci, ki jih je pogrešalo veliko staršev. Ko je vlada napovedala, da se bodo v ponedeljek ponovno odprla vrata tako šol kot vrtcev, so se mnogi starši malčkov tega razveselili, hkrati jih je zaskrbelo ob prebiranju številnih priporočil in navodil, kaj vse bi morali vrtci zagotoviti, da bi bilo bivanje otrok čim bolj varno. TATJANA CVIRN Še bolj zaskrbljeni so zaposleni v vrtcih, kjer ocenjujejo, da so številna priporočila ne-življenjska in da bo njihovo izvajanje v celoti ponekod nemogoče zagotoviti. O tem, kaj je pomenil čas zaprtja, kakšne so posledice in kako se pripravljajo na ponovno odprtje, smo se pogovarjali z Ireno Hren, ravnateljico Vrtca Tončke Čečeve Celje, ki je kot koordinatorica govorila v imenu vseh treh celjskih javnih vrtcev, ter s Tajo Steblovnik, direktorico zasebnega Vrtca Bambi iz Šmartnega ob Paki in predsednico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije. Presenečenje ob zaprtju Marčevsko zaprtje vrtcev je bilo presenečenje, pravi Irena Hren. Najprej so dobili informacijo, da bodo morali izvajati Taja Steblovnik: »V teh tednih smo lahko v našem vrtcu izkoristili čas za dela, ki jih sicer težko izpeljemo, od beljenja do novih poslikav na igrišču. Vzgojitelji so pripravili nove didaktične pripomočke za igro otrok. Razkuževali smo igralnice, čistili ...« (Foto: Andraž Purg - GrupA) le nujno varstvo v posebej poostrenih razmerah delovanja. A potem je prišlo navodilo, da Taja Steblovnik: »Nekatera priporočila so takšna, da že zdaj vemo, da se jih ne bo mogoče držati. Na tla naj rišemo krogce, da bodo otroci ohranjali razdaljo. To ni realno. Ko bodo preverjali, kako smo priporočila izpolnjevali, bodo prst uperili v nas, češ da smo jih kršili. Pri tem smo ponavadi zasebni vrtci še posebej izpostavljeni.« bodo vrtci morali zapreti vrata in da se bo vzpostavilo le prostovoljno varstvo na domu družin, ki nujno potrebujejo varstvo. »Med zaposlenimi vseh treh celjskih javnih vrtcev in zasebnega vrtca Danijelov Levček se je prijavilo kar nekaj strokovnih delavcev, ki so bili pripravljeni to delo opraviti prostovoljno. A to ni bilo potrebno, saj so starši poiskali druge oblike varstva.« Kot pravi Taja Steblovnik, so bile zaradi takratnih zaostrenih higienskih ukrepov razmere že pred zaprtjem vrtca drugačne od običajnih in so nekateri starši že takrat obdržali otroke doma. »V začetku ni bilo večje panike, saj so ljudje to večinoma vzeli kot nek dopust. Kasneje so vse bolj čutili posledice zaprtja vrtcev, starši so se odzivali na naše pobude, se zahvaljevali za vse, kar smo poslali, in sporočali, da pogrešajo vrtec.« Vzgojiteljice so posnele zgodbice, pesmice, da so otroci slišali tudi njihov glas in da so na ta način ohranjale stik z njimi. Tudi v celjskih javnih vrtcih so našli način, da so na daljavo vzpostavili stik z otroki in s starši. Kot pravi Irena Hren, so v Vrtcu Tončke Čečeve strokovne delavke otrokom in staršem napisale prijazno pismo, jih poskušale spomniti na vse, kar so z otroki izvajale in doživljale v vrtcu, ter jih spodbudile, da tudi oni pošljejo pismo o tem, kaj vse počnejo doma. Sporočali so, da pogrešajo vzgojiteljice in sovrstnike ter da nestrpno čakajo, da se spet srečajo v vrtcu. Pomoč na daljavo Vrtec ni samo varstvo otrok, ampak predstavlja pomembno vzgojno-izobraževalno ustanovo. Ali bi morali tudi vrtcem omogočiti delo na daljavo? Hrenova odgovarja: »Učnega okolja, kot ga lahko zagotavljamo v vrtcu pri neposrednem delu z otroki, ni mogoče vzpostaviti s povezovanjem na daljavo, zato se za takšno obliko nismo odločili. Poleg tega bi to pomenilo še dodatno obremenitev za starše. Staršem smo zato posredovati le ideje za igro, s katerimi so lahko v času karantene zaposlili otroke.« »Razumem, da sta potrebna odgovornost in zavedanje za zdravje naših otrok, a zdravje ni le zaščita pred virusi. Zdravje je širše, pomeni tudi skrb za socialni in čustveni razvoj otroka,« pravi Taja Steblovnik. »Zavedati se moramo, da otroci izhajajo iz zelo različnih socialnih okolij, od zelo spodbudnih do celo manj primernih. Otroci so bili z zaprtjem vrtcev postavljeni v neenak položaj in neenake možnosti za razvoj. Vemo, da je razvoj možganov v tem predšolskem obdobju najbolj intenziven. Dvomesečna odsotnost se lahko pozna, kar ne pomeni, da tega otroci ne morejo nadoknaditi, saj se hitro učijo.« Meni, da so bili starši potisnjeni v razmere, ki so jih težko obvladovali. »Niso Kako sogovornici komentirata priporočila, ki jih je pred odprtjem vrtcev izdal NIJZ? Strinjata se, da je nepošteno, da se odgovornost za izvajanje priporočil nalaga ravnateljem vrtcev ob siceršnjem vedenju, da se jih marsikje ne bo dalo izpeljati. V teh dneh vrtci še zbirajo prijave, koliko otrok naj bi se sploh vrnilo, od česar bodo v veliki meri odvisni organizacija dela, možnost delitve otrok v manjše skupine in zagotavljanje potrebnega števila zaposlenih. »Z izdajo priporočil je NIJZ veliko mero odgovornosti naložil vrtcem. Če tega ne bomo mogli zagotoviti, ker bo potreb po vključevanju otrok preveč, bomo celotno breme nespoštovanja priporočil prevzeli nase. To, da prevzemamo breme, ni čisto pošteno. Eno je napisati navodila, drugo jih je izvajati,« je kritična Taja Steblovnik. »Vrtci bomo pred veliko dilemo, kaj narediti, morali se bomo znajti vsak po svoje in ravnati po zdravi kmečki pameti, glede na to, kar bo izvedljivo v danih razmerah.« Zato meni, da je prav, da vrtci starše seznanijo s tem, česa se ne bo mogoče držati, da bodo ve- vzgojitelji, poleg tega niso strokovno podkovani, doma so imeli še druge naloge. Zato smo se v našem vrtcu odločili, da staršem pomagamo z napotki, idejami, kaj početi z otroki in kako jih zaposliti. Izhajali smo iz tega, kar imajo doma in kar najdejo v naravi. Te dejavnosti smo pripravili za različna področja razvoja otroka.« Nižje plače, a služba je Tudi za zaposlene v vrtcih spremenjene razmere z ekonomskega vidika niso in ne bodo enostavne, saj se je večina znašla na čakanju in bo prejela nižje plače. »V vrtcu to še posebej velja za tehnično osebje, ki ima že nasploh nižje plače,« pravi Irena Hren in dodaja, da bodo plače, čeprav nižje, zaposleni prejeli in tudi ohranili delovna mesta, kar je po njenem mnenju na nek način privilegij glede na informacije iz drugih panog. deli, kakšno je tveganje za otroke. »Sami naj presodijo, ali bodo to tveganje sprejeli ali ne,« meni Steblovniko-va. Da zaradi prostorskih omejitev povsod ne bo mogoče oblikovati oddelkov na način, kot to določajo priporočila NIJZ, meni Irena Hren, še zlasti če se bo v vrtce vključila večina otrok. »Ubadamo se tudi s vprašanjem, kako zagotoviti zadostno število strokovnih delavcev, glede na to, da je priporočeno, naj se oblikujejo manjše vzgojne skupine (8 otrok za prvo starostno in 10 otrok za drugo starostno obdobje). »V tem pogledu smernice prelagajo vso odgovornost na ravnatelje. Tudi starši so se znašli v stiski, kako se odločiti glede vključitve otroka nazaj v vrtec. Skrbi jih, da bodo spremenjeni pogoja dela preveč vplivali na počutje otrok, zato jih v prvi vrsti zanima, kakšen bo protokol ravnanj. V tem trenutku jim na ta vprašanja težko odgovorimo, saj še sami iščemo načine, kako organizirati delo. Trudimo se v čim večji meri sledili priporočilom NIJZ ter na drugi strani urediti pogoje dela, da bo za zaposlene in otroke zagotovljeno varno in spodbudno okolje.« Tudi v zasebnih vrtcih so se zaposleni ostali doma. »Na začetku smo jim odredili pet dni dopusta, koristili so še lanske dopuste, aprila je večina pristala na čakanju na delo. Zagotovo si želijo nazaj na delo. Poklic vzgojitelja na daljavo ne obstaja, ne glede na to, kako se potrudijo za pripravo smernic za starše,« pravi Taja Steblovnik. So pa zasebni vrtci vendarle v drugačnem položaju kot javni, saj so morali od začetka zaprtja jasno opozarjati, da se pri delitvi državne pomoči ne sme pozabiti nanje, da bo po koncu epidemije zagotovljeno mesto v vrtcih za vse otroke in da ne bi zaradi finančnih ali drugih posledic kateri od zasebnih vrtcev ostal zaprt. V zasebne vrtce je namreč vključenih več kot 5 tisoč otrok v Sloveniji, zaposlenih je več kot 500. »Vsi zasebni vrtci nismo izenačeni z javnimi, ampak samo tisti s koncesijo, kar velja tudi za naš Vrtec Bambi.« Irena Hren: »Čas zaprtja smo izkoristili za nekatera načrtovana vzdrževalna dela v posameznih enotah vrtca. Ves ta čas se intenzivno pripravljamo tudi na ponovno odprtje. Poskrbeli smo že ureditev zunanjih igralnih površin. V teh dneh opravljamo razkuževanje vseh prostorov, da bomo zagotovili varno okolje za prihod otrok.« (Foto: osebni arhiv) Pri pouku malo mešano Tudi v šolah ugotavljajo, da bodo težko izvajali vsa priporočila NIJZ o tem, kako naj organizirajo delo. Otroci prvih treh razredov naj bi v ponedeljek spet prišli v šolo, devetošolci pa 25. maja. Delo naj bi v šolah organizirali v manjših skupinah, do 15 otrok. Za ostale otroke bo pouk še naprej potekal na daljavo, razen za posamezne učence, ki so neocenjeni, negativno ocenjeni ali imajo težave. Za šole s prilagojenim programom veljajo enaka navodila kot za osnovne šole. Tudi v glasbenih šolah se bo individualni pouk začel v ponedeljek. Takrat se bodo v šole vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov. IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŽALEC - Iz pip spet priteklo pivo Letos tudi možnost za dodatna točenja K birmi šele jeseni Od minule sobote si spet lahko natočite pivo po lastnem okusu pri Fontani piva Zeleno zlato. Turistična zanimivost, ki je posvečena slovenskemu hmeljarstvu in pivovarstvu, vsako sezono v povprečju predstavi 20 pivovarjev in 25 različnih piv, varjenih s slovenskim hmeljem. Letošnja novost je »refil« točenja piva. Ta omogoča vsem kupcem vrčkov, da bodo lahko kupili dodatna točenja za pivo. »Refil« bo mogoče kupiti le za vrčke, katerih čipi so aktivirani isti dan, ko kupec želi opraviti dodatno točenje. Cene vrčkov s čipi za 5. sezono ostajajo takšne, kot so bile lani. Zaradi omejitev, ki jih določa NIJZ, ter odlokov in uredb zaradi omejitve širjenja covida-19 je okrog fontane s hmeljevimi krogi označena varna pot, prav tako je poskrbljeno za razkuževanje in ostalo, kar zahtevajo določila NIJZ. S pivovarji, ki se bodo v letošnji sezoni predstavljali pri fon-tani, so organizatorji že začeli niz nagradnih iger na družbenih omrežjih. Njihov skupen namen je promocija lokalne ponudbe, slovenskih pivovarn, fontane in slovenskega hmeljarstva ter pivovarstva. Ko bodo to omogočala določila NIJZ, bodo z gostinskimi in ostalimi ponudniki izvajali tudi skupne programe za obiskovalce fontane. V prodaji Trgovine Zeleno zlato bodo poleg spominkov in določenih lokalnih produktov na voljo tudi ustekleničena in embalirana piva pivovarjev 5. sezone delovanja fontane. Dogajanje pri fontani bo v 5. sezoni njenega delovanja možno spremljati tudi s pomočjo spletne kamere. Ambasador fontane piva bo tudi v tej sezoni Boštjan Romih. NT, foto: SHERPA V slovenski Katoliški cerkvi so različni verski obredi spet dovoljeni. Tako so na svoji seji sklenili slovenski škofje, ki omenjajo ustavno zagotovljene človekove pravice in svobodo veroizpovedi. Nova navodila, ki so nadomestila izredna navodila škofov za čas epidemije, so začela veljati v začetku prejšnjega tedna. Maš se lahko udeležujejo verniki, ki nimajo znakov covida-19. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim škofje priporočajo, naj maše še vedno raje spremljajo po televiziji, radiu ali spletu. Pred vhodom v cerkev morajo verniki uporabiti razkužilo, Za varnost je dobro poskrbljeno. ki ga zagotovi župnija. Blagoslovljena voda mora biti umaknjena, nedosegljiva. V cerkvi je treba nositi masko ali drugo ustrezno zaščito, verniki, ki ne živijo v istem gospodinjstvu, morajo biti oddaljeni med seboj vsaj 1,5 metra. Vsaka druga vrsta klopi mora biti prazna. Ista varnostna razdalja velja tudi za župnikove sodelavce, od diakonov do bralcev beril in ministrantov. Dovoljeno je le ljudsko petje, brez pevskega zbora. Duhovnik mora deliti obhajilo na roko, verniki smejo med njegovim zauži-tjem obrazno masko začasno odmakniti. Po vsaki maši je treba cerkev pol ure zračiti. Spovedovanje v spovedni-cah ni dovoljeno. Dovoljeno je v večjih prostorih in na prostem, med spovednikom in spovedancem mora biti prav tako 1,5 metra varnostne razdalje. Zaradi tajnosti je spovedovanje po telefonu ali po spletu prepovedano. Šmarnice po spletu Krstnega obreda se lahko udeleži največ petnajst ljudi, ki morajo nositi masko ter upoštevati varnostno razdaljo. Podobno velja za cerkvene poroke. Zakrament prvega obhajila je mogoče podeliti v skupinah, v katerih je največ pet prvoob-hajancev, in to ob nedeljah ali delavnikih. Birmovanja so preložena na novo veroučno leto. Bolniško maziljenje je mogoče podeliti v primeru, če sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Cerkvenega pogreba se lahko udeležijo le najožji sorodniki, ki morajo upoštevati varnostno razdaljo. Verouka ne bo do preklica. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, naj predelajo veroučno snov s svojimi otroki, svetujejo škofje. Šmarnice za otroke so letos odpadle, vsi lahko spremljajo spletne prenose šmarničnih pobožnosti. Izobraževanja in srečanja so za vernike dovoljena na daljavo, po spletu. Poletne oratorije in delavnice bo mogoče izvajati ob upoštevanju državnih navodil. Katoliške dobrodelne ustanove lahko svoje delo nadaljujejo ob upoštevanju državnih navodil ter varnostnih ukrepov. BJ Sistem Bicy od ponedeljka spet na voljo VELENJE - O ponedeljka, 18. maja, bo ponovno na voljo avtomatiziran sistem brezplačne izposoje mestnih koles Bicy, registracija uporabnikov pa je že omogočena. Sistem Bicy je avtomatiziran sistem za izposojo koles, ki vključuje 86 koles na 19 izposojevalnih postajah, od tega 14 v Velenju in 5 v Šoštanju. Lani so v sistemu vzpostavili tudi izposojo devetih novih električnih koles. Za uporabo sistema Bicy je potrebna osebna registracija uporabnika, ki bo do preklica mogoča v Turističnoinfor-macijskemu centru Velenje v Vili Bianci in prostorih Občine Šoštanj. Za dostop do storitve sistema Bicy uporabnik potrebuje veljavno pogodbo in uporabniško kartico, ki jo prejme ob uspešni registraciji. Registracija velja za koledarsko leto in jo je v novem koledarskem letu treba obnoviti. Uporaba storitev sistema Bicy je brezplačna, le ob zamenjavi stare uporabniške kartice z novo uporabniki delno krijejo stroške vzdrževanja in registracije v višini 10 evrov. Po opravljeni prijavi lahko uporabnik uporablja sistem Bicy vse dni v tednu, a največ 14 ur v posameznem koledarskem tednu. NT Obnovili so grajski park VELENJE - Na Velenjskem gradu so končali investicijo v spodnjem ravninskem delu parka. Prenova parka je zajemala manjša gradbena dela za obnovo in ponovno vzpostavitev v okolja, kakršno je bilo nekoč. Izvedli so obnovo in pozidavo opornega zidu z novo ograjo, uredili pohodno pot, namestili novo urbano opremo in deloma že izvedli zasaditev. Postavili so dva tipna zemljevida, ki ju bodo lahko uporabljali tudi slepi in slabovidni. Namen celotne ureditve je dostopnost za vse ljudi. Vodilni partner projekta je Mestna občina Velenje. Projektni konzorcij sestavlja še devet partnerjev iz štirih držav (Slovenija, Italija, Hrvaška in Poljska). NT, foto: MO Velenje Grajski park 8 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA - Naravovarstveni center Sotla raste ob bodočem Bobrovo kraljestvo Vonarskem jezeru Ko so občinski veljaki sredi decembra lani za Naravovarstveni center Sotla (NCS) položili temeljni kamen, seveda nihče ni pomislil na to, da se bo zaradi epidemije svet začasno ustavil. Investitorjev v Obso-telju ni. Kot poroča bodoči gostitelj Bober, zgradba raste in bo kmalu odprla svoja vrata. SAŠKA T. OCVIRK Dvoetažna stavba v leseni izvedbi meri 29 metrov v dolžino in devet v širino. Skupno bo imela 329 kvadratnih metrov površine. Ker je ob eni najlepših kolesarskih poti med Ro- gaško Slatino in Podčetrtkom, bo dostop s kolesom zagotovo najbolj pogost. Uredili so tudi 20 parkirnih mest. Stavba počasi dobiva končno obliko. V notranjosti bo obiskovalce nagovarjala z dvema tematsko obarvanima prostoroma. V njiju se bodo lahko s pomočjo interaktivne opreme poučili o širšem območju Sotle. Kot na družbenem omrežju že zdaj obljublja Bober, bodo v NCS uredili tudi prijetno kavarno, kjer se bodo lahko ustavili mimoidoči pohodniki in kolesarji. In zakaj si je predpasnik zavezal ravno bober? V Sloveniji je bil tako kot v nekaterih drugih evropskih državah že iztrebljen. Ko so po letu 1998 v porečjih Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure začeli spet opažati njegove značilne lesarske in gradbene podvige, je mnoge ljubitelje narave ponovno prežel optimizem. Bober tako spet postaja ena ključnih vrst ekosistemov tudi na našem območju. Kot so ob svetovnem dnevu bobrov zapisali na Fa-cebookovi strani Naravovarstvenega centra Sotla, s svojo dejavnostjo podiranja dreves ter gradnjo brlogov in jezov spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. Tako povečuje pestrost habitatov, kar blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste. Odprta vrata že to poletje? Vsebin novi turistični ponudbi na območju Obsotelja in Kozjanskega tako ne manjka že zdaj. Vera v ponovno ojeze-ritev Vonarja ostaja neomajna. To bo sicer dobrodošla kulisa že tako lepega naravnega okolja, ne pa nujen pogoj za oživitev središča, je že večkrat dejal župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. Načrtov občini ne manjka, a trenutno ostaja prvenstvena skrb za zdravstveno varstvo in ustavitev epidemije. Spomnimo, da je občina sicer že avgusta 2018 sklenila pogodbo o sofinanciranju. Podpora projektu iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša malo manj kot 2,2 milijona evrov, od tega je za dejavnosti Občine Rogaška Slatina na voljo približno 600 tisoč evrov sofinanciranja. Vrednost pogodbe z izvajalcem, družbo Ges iz Celja, je 1,1 milijona evrov. Celoten projekt je za občino vreden 1,3 milijona evrov in bo končan poleti 2021. Ob polaganju temeljnega kamna so odprtje centra sicer obljubili že za letos poleti. Ce bo glede na trenutne razmere to res mogoče, bo Bober s prijateljico vidro to vsekakor pravočasno sporočil. Foto: FB NCS VDC čaka na odgovora PODČETRTEK - Festival, ki ga je Slovenska turistična organizacija uvrstila med najboljše kulinarične dogodke v Sloveniji, je lani obiskalo približno osem tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Epidemija koronavirusa je organizatorjem smele načrte za letos pokvarila, a ne povsem prekrižala. V Turizmu Podčetrtek, ki ga vodi Boštjan Mis-ja, so za nov datum prireditve izbrali 5. september. Osrednji gost prireditve bo Vlado Kreslin, na stojnicah bo svojo ponudbo razstavilo 55 ponudnikov vina in slaščic. V prvi vrsti bodo tako ohranili tradicijo, ki je Podčetrtku v zadnjih letih prinesla še dodatno prepoznavnost. Zgodba je zdaj že legendarna. V krogu prijateljev se je zamisel porodila bolj za šalo kot zares. A z veliko predanosti, skrbnega organiziranja in številnih ur prostovoljnega dela so uspeli na križišču vina in čokolade nagovoriti res široko domačo in mednarodno javnost. Družabni kulinarični dogodek je postal sinonim zabave, izobraževanja in druženja. Festival tako vedno spremlja zanimiv spremljevalni program - od degustacij, otroških čokoladnih delavnic, kuharskih doživetij do pestrega zabavno-glasbenega programa. V sklopu festivala vsako leto podelijo naziva naj vinska hiša in naj čokoladnica po izboru obiskovalcev. Organizatorji ohranjajo poseben posluh in pozornost za predstavitve lokalnih posebnosti. Tako na festivalu lahko srečate rezbarja, izveste več o Kozjanskem parku in se celo posladkate, a ne le s čokolado, ampak tudi z dobrotami lokalnih kmečkih žena, ki vedno pripravijo okusen in zanimiv nabor lokalnih kulinaričnih posebnosti. Kot upa Boštjan Misja, bo tudi letos tako. Trenutno so razmere še negotove, a morda se bodo čez poletje stvari že toliko umirile, da bosta vino in čokolada spet tekla v brezskrbnem vzdušju, kakršnega smo bili v Podčetrtku navajeni. StO Foto: Andraž Purg-GrupA (Arhiv NT) NAZARJE, MOZIRJE, VELENJE, ŽALEC - Enota varstveno-delovnega centra (VDC) v Nazarjah, ki deluje na območju Zgornje Savinjske doline, potrebuje nove prostore. Obstoječi so namreč neprimerni ter premajhni, nujno je potrebna tudi bivalna enota. Novi večji prostori so že na voljo v sosednjem Mozirju. Tam je za preselitev iz Nazarij na voljo nova zasebna zgradba, ki je bila zgrajena prav za preselitev enote varstveno-delovne-ga centra. Zgradba že več let sameva. »Čakamo na soglasje ministrstva za sklenitev najemne pogodbe na novi lokaciji,« je povedala Darja Fišer, direktorica VDC Saša Velenje, ki ima enoti v Nazarjah in Žalcu. Gre za ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bivalna enota je nujna tudi v Velenju, kjer bo moral biti zanjo zgrajen prizidek varstve- no-delovnega centra. »V Velenju smo morali opraviti novelacijo investicijskega programa in to predvsem zaradi časovnice gradnje, saj je bila časovnica že zastarela,« je še povedala Fišerjeva. Tudi v velenjskem primeru čaka VDC na soglasje ministrstva za gradnjo, saj je od tega odvisna objava razpisa za izvajalca. Razpis naj bi bil objavljen še letos. Denar v državnem proračunu je zagotovljen. Za velenjski prizidek bo približno petino denarja prispevala občina. Mozirsko in velenjsko bivalno enoto bodo lahko seveda uporabljali tudi Spodnjesavinj-čani. Direktorica VDC omenja kot naslednjo pomembno nalogo še ureditev stanovanjske skupnosti uporabnikov v Spodnji Savinjski dolini. Prvi pogovori z žalsko občino so že opravljeni. BJ Foto: arhiv OKM Vino in čokolada bosta tekla septembra Iz enote varstveno-delovnega centra v Nazarjah, in sicer z ure s terapevtskim psičkom. Med občani obstaja velika želja po ureditvi zgornjesavinjske bivalne enote za uporabnike centra. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Na Planini pri Sevnici na pogorišču raste nov dom Roka pomoči enemu človeku je sporočilo upanja vsej skupnosti Klavdija Simler je prevzela humanitarno akcijo celostne obnove pogorele hiše. V luči starega rekla - ljubo doma, kdor ga ima - smo v teh dneh spet pretreseni spremljali nesrečne usode družin in posameznikov, ki so jim ognjeni zublji vzeli vse. A za vsakim dežjem posije sonce. To dokazujejo tudi prostovoljci, ki smo jih obiskali na pogorišču hiše na Planini pri Sevnici. Kar so plameni uničili v eni noči, s trudom gradijo že več tednov. SASKA T. OCVIRK »Nič posebnega ni bila ta moja hiška. Pravzaprav je bila res zelo skromna. Ampak meni je ustrezala in povsem zadovoljen sem bil v njej,« svojo zgodbo začne 62-letni Zvonko Koprivc iz Podpeči. Sosednji domačiji pri Močnik in pri Kavček ločuje le kolovozna cesta. Zvonko je pred leti skoraj na dvorišču domače hiše prevzel kmetijo brez naslednikov. Tam zdaj na petih hektarjih kmetuje in goji nekaj glav živine. Do tistega februarskega petka zvečer se je življenje zdelo preprosto, čeprav ne vedno lahko. »Spal sem že, ko sem zaslišal nečakovo vpitje. Še nekaj časa mi ni bilo nič jasno, kaj je narobe. Ko sem stopil na podstrešje, sem ugotovil, da je že vse v plamenih. Z majhnim vedrom vode sem poskušal nekaj rešiti. Bilo je kot pljunek v morje. Rešil sem nekaj obleke in osebnih stvari. To je tudi vse.« Tistega večera ga je na požar opozoril nečak Aleš. »Poklical sem gasilce in čeprav so prišli zelo hitro, smo lahko bolj ali manj samo opazovali, kako je šlo vse skupaj v nič. Najbolj smo se bali, da se ogenj ne bi razširil na sosednje stavbe. Takšna izkušnja človeka kar precej zaznamuje.« Vsa razsežnost ognjenega razdejanja se je pokazala šele naslednje jutro. Hiša je bila bolj ali manj uničena. Kakršnokoli obnovo je nekaj dni oviralo slabo vreme, nato jo je povsem onemogočil izbruh epidemije. Vse je obstalo. »Zoglenele tramove smo sicer pokrili s folijo, ampak je še vedno povsod teklo v hišo. Trudil sem se brisati in ohraniti pod kolikor toliko suh. Težko je bilo gledati, kako mi stvari pred očmi propadajo,« je razlagal Zvonko. Pred nekaj dnevi se je s pomočjo prijateljev in drugih prostovoljcev lotil obnove. Upanje, da bi ohranil staro ostrešje, morda obtesal tramove in jih ponovno uporabil, je že ob prvem zamahu s sekiro skopnelo. Moral se je sprijazniti, da brez pomoči dobrih ljudi ne bo zmogel. Varnostna mreža dobrih ljudi Klavdija Simler je požar opazila od doma. Čeprav sosedov ni prav dobro poznala, se je naslednji dan oglasila in ponudila pomoč. Ko gre za stisko sočloveka, znamo Slovenci še vedno stopiti skupaj. Klavdija je ugotovila, da bo »Ko se človeku zruši svet, si ga mora postaviti na povsem novih temeljih. Če mu pri tem pomagamo, takšna zgodba celo našo skupnost napolni z veseljem in upanjem v boljši jutri vsakega od nas,« je prepričana Klavdija Simler. uspešnost dobrodelne akcije odvisna predvsem od dobre organizacije. Prevzela je vajeti in ob našem obisku je ravno vsa srečna odložila telefon. Dobila je potrditev, da ji bodo pomagali pri dobavi suho-montažnih plošč. »Enostavno ne znam sedeti križem rok, če lahko nekaj spremenim in naredim nekaj dobrega. Veliko izkušenj imam s prostovolj-stvom, ampak obnova hiše je vseeno večji zalogaj, kot sem si predstavljala. Vsak dan se naučim kaj novega. Najlepše je spoznanje, da so tudi ljudje, ki jih nagovorim, večinoma pripravljeni pomagati. Podarili so nam že veliko materiala, pohištva, nenazadnje tudi hrane in pijače za delavce. Zvonko je sicer skromen in pravi, da je marsikaj rešil, ampak roko na srce, čisto vse mu bo prav prišlo, od posode do obleke.« Številna podjetja in posamezniki so za obnovo doslej že poklonili okna, strešnike, izolacijski material, pohištvo in seveda denar. Kot pravi Klavdija, imajo za obnovo tako majhen proračun, da je prav vsaka pomoč dobrodošla. »Toplo se priporočamo in še vedno iščemo dobrotnike, ki bi lahko pogrešili nekaj materiala za elektronapeljavo, vodovod, centralno ogrevanje. Potrebujemo še ploščice za kopalnico, talne obloge in notranja vrata. Res bomo veseli prav vsake pomoči.« Optimistično vzdušje v Podpeči nad Marofom bo zagotovo navdihnilo tudi druge, ki se soočajo s podobnimi težavami. Tudi za najbolj črno nočjo prej ali slej pride jutro. Foto: Andraž Purg - GrupA 10 KULTURA Miha Firšt ustvaril najdaljšo glasbeno kompozicijo na svetu Večna skladba, ki ne hrepeni po Guinnessovi knjigi rekordov V založbi Hiše kulture Celje je izšla glasbena kompozicija Mihe Firšta Večna skladba, ki je najdaljša skladba na svetu, saj traja - neskončno. Večna skladba, ki je nastala v sklopu predstave Komedija o artu, je zapisana s štirimi algoritmi v programskem jeziku Python in z glasbeno matriko, kakršne so uporabljali predstavniki druge dunajske šole. Vsak naslednji ton skladbe s pomočjo legende določi naslednja deci-malka števila pi, kar omogoča, da skladba traja neskončno in nikoli ne razvije ponavljajočih glasbenih vzorcev. Avtor je v intervjuju podrobneje spregovoril o tej nenavadni skladbi. ROBERT GORJANC Zakaj ste se odločili napisati kompozicijo Večna skladba, ki traja neskončno? Od kod ideja za to? Skladba je nastala v sklopu priprav na gledališko predstavo Komedija o artu, ki smo jo v gledališkem abonmaju Hiše kulture Celje premierno predstavili oktobra. Predstava s humorjem in z dinamičnimi odrskimi eksperimenti raziskuje različne umetniške prakse, in sicer s predpostavko, da se človek nad umetnostjo ne navduši z učenjem o na primer obdobjih v zgodovini umetnosti, temveč z osebnimi srečanji z intrigantnimi umetniškimi deli. V nekaterih obdobjih lahko opazimo, da so se umetniki bolj kot z vsebino ukvarjali z iskanjem nekih tehničnih presežkov, in tako je na primer nastala tudi do nedavnega uradno najdaljša klasična skladba Johna Ca-gea, ki traja 638 let. Utrnila se mi je zamisel, da bi ta mejnik lahko presegel, premislil sem o več različnih pristopih in na koncu zasnoval končno inačico - skladbo, sestavljeno iz algoritma, legende in glasbene matrike, kakršno se poznali že predstavniki druge dunajske šole na začetku 20. stoletja. Ali ste s to stvaritvijo tudi izpolnili pogoje za uvrstitev v Guinnessovo knjigo rekordov in ali je morda tudi to bil cilj ustvarjanja Večne skladbe? Miha Firšt z izvodom skladbe, po premieri predstave Komedija o artu V resnici sem bolj za šalo kot zares vzpostavil stik z uredništvom Guinnessove knjige rekordov, saj je Večna skladba nepremagljivo daljša od trenutno vpisane, ki naj bi trajala tisoč let, vendar je ta korespondenca potekala z eno- ali dvotedenskimi premori med sporočili in sem zelo hitro izgubil zanimanje. Ta ustanova je slavna pretežno zaradi nekih bizarnih ekscesov in povezanost z njimi lahko legitimnosti umetniškega projekta kvečjemu škodi. V čem vidite ključni pomen takšnega nenavadnega dela za današnji čas? Pred malo več kot 150 leti je v Italiji obstajal izraz »Ros-sinijev delirij«, s katerim so označevali kolektivno ekstazo občinstva ob poslušanju novih Rossinijevih oper, nekaj let kasneje so ženske omedlevale ob srečanju s Chopinom, še 50 let zatem je nov balet Igorja Stra-vinskega zaradi »grozljivih zvokov« na premieri izzval pretep v gledališču. Danes se nam tako intenzivno doživljanje glasbe zdi naravnost nemogoče, saj neprestano prejemamo toliko najrazličnejših agresivnih dražljajev, da se enostavno ne moremo postaviti v zvočno asketsko pozicijo poslušalca leta 1850, ki prej v življenju ni slišal ničesar razen nekaj cerkvenih napevov in vrste podobno zvenečih folklornih viž. Ta problem naslavlja veliko kompozicij 20. stoletja, ki jih pavšalno označujemo za »grde«, v resnici pa se samo obupano trudijo dotakniti sodobnega poslušalca. Mislim, da lahko današnjemu poslušalcu, vajenemu, da je v svetu okoli njega vse dostopno takoj in v celoti, odpre nekaj novih razmišljanj ravno skladba, ki gre v neskončnost in je nikakor ne more povzeti, nadzorovati in užiti v celoti. Kje in kdaj boste v prihodnje še predstavljali Večno skladbo? Takoj ko bodo to dovoljevali ukrepi za preprečevanje epidemije, se bo na gledališke odre vrnila predstava Komedija o artu, med katero predstavim tudi Večno skladbo. Trenutno pripravljam različne možnosti za izvedbo (segmentov skladbe) na koncertnih odrih, kmalu bo pripravljena tudi spletna aplikacija, ki bo zares lahko, kar je za ljudi nemogoče, s skladbo začela in v naslednjih letih samostojno odkrivala nove zvočnosti, ki jih skriva število pi. Foto: ROK MLINAR Razstava II. likovne kolonije Zima-Pomlad-Poletje-Jesen 2020 Epidemija koronavirusa je precej spremenila izvedbo pomladnega cikla II. likovne kolonije Zima-Po-mlad-Poletje-Jesen 2020, ki jo pripravljajo Zveza kulturnih društev Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Udeleženci razstave so tokrat namesto v čudovitem parku omenjene šole v Medlogu morali ustvarjati kar v svojem domačem okolju, svoje izdelke pa namesto v šoli postaviti na ogled na spletu. Udeleženci kolonije, slikarji in fotografi, so s svojimi čopiči oziroma fotoaparati individualno ustvarjali pomladne motive, pejsaže ... v svojih domovih, ateljejih, ob samostojnih sprehodih v naravi in na drugih mestih. Ko so slike končali, so jih fotografirali ter organizatorjem poslali v elektronski obliki, enako fotografi svoje fotografije. V tako razmeram prilagojeni likovni koloniji je sodelovalo 49 ustvarjalcev iz vse Slovenije. Njihove stvaritve si je mogoče ogledati na spletni strani www. zkd-celje.si in na Facebookovi strani JSKD OI Celje. Mentor kolonije, likovni pedagog in slikar Tomaž Mi- Ljubezen je v zraku, slika Žana Glavnika iz Celja v akril tehniki Vonj pomladi, fotografija Filipa Rezarja iz Kristan Vrha. lač iz Celja, ki običajno strokovno spremlja slikarje pri njihovem ustvarjanju v parku, je tokrat udeležencem podal kratko pisno mnenje oziroma likovno kritiko njihovega dela. Spletno razstavo je postavil tajnik ZKD Celje Sebastjan Volavc. Prvi del II. likovne kolonije z naslovom Zima je bil 22. februarja, sklopa Poletje in Jesen sta načrtovana za 20. junij oziroma 17. oktober, za takrat se organizatorji nadejajo, da bodo razmere v zvezi s koronavirusom dovoljevale, da bodo kolonijo lahko izvedli v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. RG, foto: ZKD Celje Ideja za celoletno likovno kolonijo na temo štirih letnih časov je nastala ob izvedbi likovnega dogodka (ex tempore) Tihožitje oktobra 2018 v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v sproščenem klepetu med udeleženci dogodka ter direktorico šole Štefanijo Kos Zidar. V običajnih razmerah slikarji in fotografi ustvarjajo v aranžerskih delavnicah in lepo urejenem parku šole v zahodnem delu Celja. »Park v vsakem letnem času ponuja obiskovalcem svoje čare, za kar skrbijo vešče roke dijakov in študentov te šole in njihovih mentorjev, profesorjev in strokovnjakov floristike in vrtnarstva, od katerih so nam v likovni koloniji v pomoč Nada Natek, Mojca Sodin ter Romana in Emil Špes,« je zapisal Živko Beškovnik iz ZKD Celje. KULTURA 11 O Virtualni literarni kavarni Osrednje knjižnice Celje Pozitiven odziv opogumlja in razveseljuje S pogovori z gosti v Virtualni literarni kavarni so v Osrednji knjižnici Celje kot še v nekaterih drugih kulturnih ustanovah našli začasno rešitev za izvedbo pogovornih dogodkov oziroma srečanj, ki jih v normalnih razmerah knjižnica pripravlja v svojih prostorih. Zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije to zagotovo še nekaj časa ne bo mogoče. Virtualne literarne kavarne pripravlja in vodi knjižničar ter znan celjski literarni ustvarjalec Kristian Koželj. ROBERT GORJANC Kako ste v knjižnici zadovoljni z odzivi uporabnikov in javnosti po prvih pogovorih v Virtualni literarni kavarni? Na ta način ste zelo odmevno zaznamovali tudi svetovni dan knjige. Ogledov, všečkov in komentarjev je kar precej. Zelo smo zadovoljni. In to brez pavšalnosti, ki jih takšni odgovori ponavadi vsebujejo. Osebno ta odziv doživljam kot enega zadnjih kaveljčkov, na katere obešam upanje v to civilizacijo. Lahko si mislite, da na dan, ko smo odprli knjižnice, niti približno nismo bili priča neskončnim vrstam iz dneva, ko so se odprle slav- Kristian Koželj v zadnji Virtualni literarni kavarni v pogovoru s pisateljico Suzano Tratnik ne »džankfud« restavracije. Človek pač j, kar je, prepričan sem, da je s človeštvom enako. Ravno knjižnica je na prvem mestu ustanov, ki jim sistematično poskušajo odvzeti identiteto kulturne in-štitucije in jo strpati v sfero storitvenih dejavnosti skupaj s frizeraji, z vulkanizerji in s »špari«. Knjižničarji preveč pohlevno pristajamo na to. Zato se mi takšni projekti, globoko usidrani v kulturno srž identitete ustanove, zdijo nujni, pozitiven odziv nanje pa opogumlja in razveseljuje. Kako izbirate goste? Kar nekaj zanimivih sogovornikov se obeta tudi v priho- dnjih Virtualnih literarnih kavarnah. Prvi in izključni kriterij je ustvarjalna vrhunskost gostov. Gre za presežne avtorice in avtorje, katerih pojavnost spreminja ustroj ustvarjalne krajine in bistveno zvišuje njeno kakovost. Eden od simptomov banalizacije knjižnic je namreč tudi, da vanjo najde pot preveč podpovprečne produkcije, tako rekoč besedilnih smeti, ki do bralcev ne bi smele priti, so pa koristne za statistiko. Zato je vzpostavitev vrhunske ponudbe nujna, da se arhetipski ideal knjižnice kot templja znanja dokončno ne sesuje v prah. Virtualne literarne kavarne želijo biti del tega kot recimo tudi bralna značka za odrasle Z branjem do zvezd. Tako samo v maju prinašamo še dve vrhunski imeni - dr. Sama Ruglja in hrvaško literarno zvezdo Kri-stiana Novaka. Kako se pripravljate na pogovore? Moje načelo je preprosto: spoznati avtorja do obisti, prebrati čim več njegovih del, biti pozoren na vznemirljive podrobnosti, če je le mogoče, opraviti še kratek pogovor z njim, da se »začutiva«, potem zastaviti pogovor tako, da sta v središču avtor oz. avtorica in obravnavano delo. Ključna odlika moderatorja je po mojem mnenju, da je čim bolj nevpadljiv. Kakšna je za vas kot voditelja izkušnja vodenja pogo- vorov virtualno za razliko od pogovorov v živo? Razen tega, da umanjka takojšnji odziv občinstva, ki ga začutiš, zavohaš, če hočete, bistvene razlike ne čutim, sploh zdaj ko sem se navadil na medij. Ves čas pogovora na ločenem zaslonu spremljam odzive in vprašanja občinstva in jih, če je le mogoče, vpletem tudi v pogovor. Bi po (z)rahljanju ukrepov in ponovni izvedbi pogovorov v živo ta virtualna praksa lahko ostala še naprej oziroma kombinirana s pogovori v živo, nenazadnje tudi zato, ker si je po spletnem prenosu pogovor mogoče ogledati tudi za nazaj oziroma ponovno? O tem sem že precej razmišljal. Sam bi Virtualne literar- ne kavarne obdržal, saj tehnologija omogoča nesluten doseg, Celjanom in Sloveniji lahko predstavimo avtorje s kateregakoli konca sveta, ki jih zaradi klavrnega financiranja kulture v Sloveniji nikoli ne bi zmogli fizično pripeljati sem. Vsak pogovor tudi posnamemo - za spomin avtorjem in nekakšen pomnik tega čudnega obdobja. Zelo hvaležen sem sodelavki Polonci Bajc Napret, ki je dala pobudo, da pogovor ob svetovnem dnevu knjige namesto v živo izvedemo virtualno, iz tega je potem zrasla ideja za novo serijo pogovorov, in direktorici Poloni Rifelj, ker zna prepoznati in podpreti bistveno. Foto: FB OKC V prvem tednu vrnjenih skoraj deset tisoč knjig CELJE - Osrednja knjižnica Celje (OKC) je po prvomajskih praznikih ponovno odprla vrata za obiskovalce, ki so očitno že nestrpno pričakovali ta čas rahljanja vladnih ukrepov. Vsaj če sodimo po številu vrnjenih knjig v prvem tednu. Knjižnica seveda po pričakovanju obratuje z nekaterimi omejitvami in s številnimi predpisi, kar bo najbrž trajalo še nekaj časa. Prireditev in dogodkov, prav tako dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje, do nadaljnjega ne bo. Gradivo je možno vrniti izključno na knjigo-matu, izposoja pa mogoča je v okviru rezervacij in naročil v sistemu Cobiss+ ali po telefonu. Obiskovalci lahko zaidejo tudi med knjižne police, a le za krajši čas. Branje in posedanje v knjižnici še ni dovoljeno. Prav tako so zaprti učilnice, študijska čitalnica in računalniški del. V prvem tednu je bilo vrnjenih malo manj kot deset tisoč knjig, največ v ponedeljek, prvi dan po odprtju, 2.167. »Vse vrnjene knjige morajo za sedem dni v karanteno, zato ob vračilu na knji-gomatu dobijo status zadržano. To pomeni, da je knjiga v karanteni in bo na knjižnih policah znova teden po vračilu. V teh dneh delamo knjižničarji s polno paro. Želimo si, da bi vrnjene knjige čim prej prišle v roke naslednjim bralcem,« je povedala Polonca Bajc Napret, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo. Ob novi organizaciji delovanja knjižnice v teh posebnih razmerah je pri vhodu obiskovalcem v pomoč tudi varnostnik, ki skrbi za spoštovanje omejitev, kot sta varnostna razdalja in zaščitna maska, prav tako pri morebitnih zapletih pri vračilu na knjigomatu. »Uporabniki knjižnice spoštujejo predpise, so previdni in v knjižnico res prihajajo po najnujnejše. Bralcem smo zelo hvaležni za razumevanje, če knjige ne morejo dobiti takoj oziroma je treba nanjo malce počakati,« je še povedala Polonca Bajc Napret. Že od marca v knjižnici izvajajo projekt Punčke (za)upanja iz karantene v sodelovanju z Unicefom, o čemer smo pisali v eni prejšnjih številk, v aprilu pa je zaživel tudi projekt Virtualna literarna kavarna. RG V Metropolu bo ponovno veljal sedežni red CELJE - Med kulturnimi ustanovami, ki kljub vladnemu rahljanju ukrepov za obiskovalce še ne morejo odpreti svojih vrat, so tudi kina in gledališča. V Mestnem kinu Metropol (MKM) v Celju tako že približno dva meseca v svoji dvorani ne morejo predvajati filmov in so kot drugi za ohranjanje stika s privrženci morali najti virtualne rešitve. Zdaj pa v MKM vneto oblikujejo pobude in predloge ter iščejo rešitve, da bi se gledalci lahko vrnili v dvorano. »V okviru Art kino mreže Slovenije smo že pripravili smernice za varno odpiranje kinodvoran, ki smo jih poslali na ministrstvo za kulturo in NIJZ. V Metropolu si seveda želimo čim prej odpreti dvorano, saj smo kot društvo povsem odvisni od prodaje vstopnic, a se hkrati zavedamo, da bomo začeli >z nule<. Predvsem kar se tiče grajenja zaupanja, da se bo skupnost, ki nas močno podpira v vseh letih delovanja, ponovno začela zbirati ob filmskih predstavah,« je povedal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol. Naš sogovornik je tudi konkretno navedel, na kakšen način si bo po novem mogoče ogledati filme v dvorani. »Kot v vseh drugih ustanovah tudi v kinu ne bo šlo brez mask, razkuževanja in varne razdalje med obiskovalci. Gledalce bomo posedali na vsak tretji sedež in v vsako drugo vrsto. Po dolgem času bo v Metropolu ponovno veljal sedežni red.« Odlična virtualna rešitev metro- poldoma, ki so jo v MKM poiskali za svoje zveste obiskovalce v času vladnih ukrepov, ima tudi temelje v dolgoročnem načrtnem delu in ugledu, ki ga ima celjski mestni kino kot del art kino mreže. »Zelo hvaležni smo za močno podporo javnosti. V zadnjih desetih letih se je obisk v Metropolu povečal za sto odstotkov, hkrati do zvestih obiskovalcev poleg hvaležnosti čutimo tudi odgovornost. Filmske ustvarjalce smo zaprosili za odstop pravic za predvajanje na naši Facebook strani in vsi so se brez pomisleka odzvali pozitivno. S temi >projekcijami< skušamo obdržati skupnost, ki smo jo v kinu zgradili v preteklih letih, našim sledilcem ponuditi kakovostne filmske naslove v času pomanjkanja filmskih vsebin. A hkrati se zavedamo, da nobena spletna platforma ne more nadomestiti žive izkušnje kina, v kateri predvsem ob slovenskih filmih vzpostavljamo stik med gledalci in filmskimi profesionalci,« je pojasnil Samo Seničar. Filme na Facebooku predvajajo v živo in s tem ohranjajo tudi čar obiska kina; film se začne ob napovedani uri, ogled za nazaj ni mogoč. Hkratnih gledalcev je od 25 do 65, odvisno od dneva in naslova filma. Sicer pa so v MKM v času korone dejavni tudi drugače. »Še vedno natisnemo novič-nik, v katerem predstavljamo klubovke in klubovce, ki pripovedujejo o svojem odnosu do Metropola, hkrati objavljamo tudi s filmom in kinom povezane tekste.« In kakšni so načrti do konca leta, ko bo MKM (najbrž) spet lahko začel normalno delovati? »Vsekakor so naše največje želje vzpostavitev varnega obiska kina in ponovno pridobiti zaupanje gledalcev, hkrati pa vzpostaviti neke solidarnostne koncepte med ostalimi umetniškimi ustvarjalci v mestu, saj nam bo le z medsebojno pomočjo uspelo dolgoročno preživeti posledice sedanje krize,« je ob zaključku pogovora še poudaril Samo Seničar. RG - NAPOVEDNIK APRIL. 2П2Д »182 ™*™«ич I« ««„is™.™ Foto: MKM - G. Orwell: 1984 / L. Makharoblishvili 2018 / Borut Kramer 2020 12 NASA TEMA s,. 2S1!j?o Gostinska dejavnost za zdaj le na terasah in letnih vrtovih Kdo nam bo v zamaskiranih časih še kuhal kavo? Po skoraj dveh mesecih stroge karantene lahko od začetka maja gostinci svojo dejavnost spet izvajajo na terasah in letnih vrtovih. Na ta način se med ljudi počasi vrača občutek normalnosti in sproščenosti. A gostinci opozarjajo, da zanje to ne velja. Poslovanje v takšnih razmerah je zahtevno, ekonomsko nesmiselno in dolgoročno pogubno. stvo in turizem zagotovo med najbolj izpostavljenimi. Kot opozarjajo gostinci, drugačni poslovni modeli, kot je na primer dostava na domu, ne morejo nadomestiti klasičnega poslovanja. Stroški so previsoki. Če gostinski lokal nima zapolnjenih 80 odstotkov svojih zmožnosti, se poslovni izračun ne izide. Za tiste, ki zunanj e SASKA T. OCVIRK Najpogosteje se koronavirus prenaša z izločki iz dihal in z onesnaženimi rokami. Zato bodo zaščitne obrazne maske in razkuževala za roke verjetno vsaj še nekaj časa ostali del naše vsakdanjosti. Med gospodarskimi panogami, ki jih bo epidemija najbolj prizadela, sta gostin- površine sploh imajo, poslovanje v vremensko ugodnih razmerah pomeni le tretjino ali največ polovico običajnega prometa. Ob enakih stroških. Nabava živil je kot vsakodnevna stava na ruleti. Edina zanesljiva stvar so najemnine, plače za zaposlene, davki in računi dobaviteljev. Če so v preteklih tednih še lahko računali na razumevanje, se bodo domine počasi, a zagotovo začele podirati. Posledično lahko to zamaje tudi del prehranske verige. Veliko majhnih prideloval- cev je zelo odvisnih ravno od prodaje gostincem. Državni ukrepi pomoči so za mnoge delodajalce v gostinstvu neuporabni. Že majhen dolg državi v februarju jih je namreč izločil iz kroga upravičencev za pomoč. Poleg tega bi morali plače zaposlenim izplačati normalno, država pa bi jim del stroškov povrnila naknadno. »Normalnosti« še nekaj časa ni videti na obzorju. Vsaj letos se tujih turistov ne moremo nadejati, množičnega druženja v lokalih verjetno še manj. Foto: arhiv NT (SHERPA) NIJZ o zapovedih in prepovedih v ■ V V ■ I V ■■ , V" v v ■ Čiščenje, razkuževanje in spet čiščenje Časi, ko smo stoje preboleli kakšen prehlad, so mimo. Za kakršnokoli delo, kjer imamo stik z drugimi ljudmi, moramo biti v prvi vrsti povsem zdravi. A to še ne pomeni, da virusa morda vseeno ne prenašamo. Vsa javna mesta, kjer se srečujemo ali izmenjujemo v večjem številu, zato predstavljajo zdravstveno tveganje. Na javnih mestih se čim jamo iz istega gospodinjstva, manj dotikajmo različnih predmetov, na primer telefonov, površin pa le toliko, kot je nujno. Če gostje ne izha- moramo ves čas ohranjati varno medosebno razdaljo poldrugega metra, osebje pa toliko, kolikor je med izva- janjem gostinske dejavnosti največ možno. Zaposleni v lokalu si morajo roke umiti ali razkužiti pred stikom s stranko in po njem ter po vsakem stiku z denarjem. Nositi morajo obrazne maske, ki jih morajo pravilno zamenjati vsaki dve do tri ure. Oblačila je treba prati na najmanj 60 stopinjah, po možnosti doda- ti še sredstvo za dezinfekcijo. Zbiranje strank ob čakanju na storitev morajo ponudniki preprečiti s talnimi oznakami ali še bolje z rezervacijami. Strankam mora biti na voljo vsaj na vhodu in izhodu razkužilo za roke, še bolje pa kar na vsakem koraku. Mize morajo biti najmanj meter in pol oddaljene druga od dru- ge. Možna je tudi namestitev fizičnih pregrad med mizami, kot je na primer pleksi steklo. Uporaba otroških igral je prepovedana, prav tako dostop do igrač, časopisov in revij. Odpadejo vse samopostrežne možnosti, kot so solatni bari, souporaba košarice za kruh, sladkornice ali začimb. Za vsako stranko morajo dosledno razkužiti površino mize in vsega, česar se gostje pogosto dotikajo. Odsvetujejo uporabo namiznih prtov in blazin za stole, če jih ni možno uspešno razkužiti za vsako stranko. Vrt oziroma teraso je treba vsaj enkrat na dan temeljito očistiti po strokovnih navodilih. Še bolj zahtevna je uporaba sanitarij. Očistiti in razkužiti jih je treba vsako uro. Sušilniki za roke so prepovedani. In če lahko gostje za razliko od natakarjev na vrtovih posedamo brez zaščitnih mask na obrazu, si jih moramo pri obisku sanitarij obvezno nadeti. NAŠA TEMA 13 Turistično-gostinska zbornica Slovenije Brez tujih gostov bo težko preživeti Poslovanje gostinsko-turistične dejavnosti je bilo z vladnim odlokom 16. marca ustavljeno. Z izjemo delnega zagona gostinstva celotna panoga trenutno nima prihodkov. Večina turističnih družb je svoje zaposlene napotila na čakanje na delo. Ukrep Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) ocenjuje kot zelo pozitiven. Ostali stroški mnogim družbam kljub temu povzročajo likvidnostne težave. V okviru TGZS so na vlado dotočen na turizem in naj bi naslovili vrsto predlogov za pomoč tej dejavnosti. »Veliko teh ukrepov je vlada že potrdila in izpeljala, zdaj čakamo še na tretji koronapaket, ki bo po naših informacijah osre- bil v veljavi do konca leta,« so sporočili iz zbornice. Gre za tri nujne sklope ukrepov, ki bi morali veljati vsaj do konca leta - podaljšanje delovno-pravnih ukrepov, kot je čaka- nje na delo, tudi na obdobje po zagonu panoge oziroma do normalne zasedenosti kapacitet, dodatni neposredni likvidnostni ukrepi za pomoč turističnim družbam in intenzivna promocija na domačem in bližnjih tujih trgih. Odpiranje gostinskih vrtov in teras je prvi ukrep na poti postopnega odpiranja turistične ponudbe. Kmalu bodo sledili tudi ostali. »Upamo, da bodo čim prej sprejeti, saj se bodo sicer turistične družbe težko pravočasno pripravile na poslovanje. Ključno je tudi vprašanje odpiranja mej, saj bo domači turizem zelo težko zagotavljal dovolj velik obseg poslovanja za preživetje družb.« Za razliko od prejšnjih gospodarskih kriz bo turistična panoga po splošnih ocenah okrevala zelo počasi. Podpora vladnih ukrepov je za to še pomembnejša. Tadej Kozovinc - Tedi: Kuba Libre, Mala Kuba in Kofein park v Celju »Naj vztrajam ali vse skupaj zaprem?« Prvi karantenski teden si je govoril, da se bodo stvari prej ali slej uredile. V drugem tednu so se začele grmaditi težave. V tretjem se je vrgel v lesarsko delo in začel prenavljati lokale. V naslednjih tednih se je otopelost v negotovih razmerah stopnjevala. Danes se sprašuje, kaj bo po novem v življenju počel. Možnost, da bo vse, kar je gradil desetletje, propadlo v nekaj mesecih, je velika. Tadej Kozovinc v podjetju z gostinsko, prireditveno in trgovsko dejavnostjo reže kruh sedmim zaposlenim. Ze več kot deset let si z ino-vativnimi pristopi prizadeva dodati svoj delež k obujanju starega mestnega jedra. Lokali s karakterjem, kava za zahtevne okuse in ponudba za sladokusce so bili rdeča nit njegovega poslovanja. Kljub vsem izkušnjam na obdobje, ki se je začelo že lansko jesen, nikakor ni mogel biti pripravljen. »Promet v enem mojih lokalov je že jeseni zdesetkala mestna prenova. Ni ne prva ne zadnja in z njimi sem se v tem mestu navadil živeti. V začetku leta so naš kolektiv pestile bolniške odsotnosti, promet je bil tudi sicer tako slab kot še nikoli doslej. Pripravljali smo se na sejem kave v Celju. Potopljena barka nikomur ne koristi S trenutno finančno pro-gnozo gostinci pri bankah niso najbolj zaželene stranke. Kot pravi sogovornik, je Tadej Kozovinc pojedel ponos in v najožji družini zaprosil za brezobrestni kredit. Tako je spraskal denar za plače in prispevke. Le da je bila to zgolj kratkoročna rešitev. »Največja težava je negotovost oziroma nejasnost položaja. Z zaposlenimi sem se odkrito pogovoril. Ce jih odpustim, bodo na borzi zagotovo dobili vsaj nekaj, pri meni morda nič. Nisem vedel, če in pod kakšnimi pogoji bom upravičen do državne subvencije, in bilo mi je jasno, da mi re- fundacija plač in prispevkov za nazaj ne pomaga nič, ker v osnovni nimam denarja za izplačilo obveznosti.« Z leti se je slovenskega negativnega odnosa do podjetništva sicer že navadil. »Razumevanja ni nikjer veliko. Zaposlovalci vedno veljamo za izkoriščevalce in biriče, podjetniki smo tisti, ki zagotovo sedimo na kupu denarja, gostinstvo pa že tako ali tako ne velja za dejavnost intelektualnih presežkov. Tako samega, kot sem se počutil v zadnjih tednih, se nisem še nikoli v življenju. Kot da so vsi drugi korono pričakali opremljeni do zob, z vsemi odgovori in najboljšimi strategijami. Mene pa je ob vsakem telefonskem klicu stisnilo v želodcu.« Na srečo je bila večina poslovnih partnerjev razumevajočih. »Z izvršbami grozijo le redki. Večini je jasno, da potopljena barka ničesar več ne pripelje.« Enaki vatli za vse ne delujejo Gostinci so se rahljanja ukrepov nadejali v začetku junija. Odprtje teras in vrtov že v začetku maja je bilo za mnoge presenečenje. Še posebej v luči tega, da so novi pogoji za mnoge lokale ekonomsko nesprejemljivi. »Moji »Ves čas razmišljam, kdaj bo skozi vrata stopil inšpektor in me oglobil, ker morda maske nimam pravilno nameščene. Zdi se, da so vsi poklicani zato, da nam mečejo polena pod noge in ne da bi nam jih pomagali odmikati.« »Trenutno mi največ pomeni podpora poslovnih partnerjev. Marsikdo mi reče, da bomo vse skupaj že nekako prebrodili. A hkrati vem, da tudi njemu ni lahko, da se mu bo sistem sesul, ker se je plačilni tok ustavil.« lokali so majhni in računica se z nekaj zunanjimi mizami nikakor ne izide. Upal sem, da bomo lokali, ki imamo slabše možnosti poslovanja, dobili kakšen odpustek na stroškovni strani. Zal pri najboljši volji ne vidim možnosti, da bo v bližnji prihodnosti kaj bolje. V dveh manjših lokalih ima lastnica nepremičnine precej razumevanja glede najemnine. Pri tretjem nimam pojma, kako bom gospodu razložil, da nam država v resnici ne bo ničesar dala.« Trenutni promet v mestnem jedru - tega še vedno bolj ali manj oživljajo le dijaki in upokojenci - primerja s tistim najbolj skromnim, v slabem vremenu sredi počitnic. A vsaj nekaj se premika, čeprav zaslužka ne bo niti za kritje osnovnih stroškov. »Vsak večer se z mojo Katko (tudi partnerka ima trgovinico v mestu) sprašujeva, kaj bova počela v prihodnje. Nočem biti general po bitki, ampak res bi bil hvaležen, če bi mi kdo povedal, kako dolgo se bomo šli vse to. Od tega bo odvisna odločitev, ali bom vztrajal, popolnoma spremenil poslovni model ali preprosto vse skupaj zaprl.« StO Kristijan Blažun: Central cafe, Rogaška Slatina Počasi se vrača optimizem Zdraviliški kraj je skoraj čez noč opustel. Svetovljanski vrvež in delovna mesta, ki so jih zagotavljali odprti hoteli ter vsa spremljajoča ponudba, so čez noč poniknili. Ponovno odprta kavarna ob vznožju znamenitega zdraviliškega parka in drugi lokali ob sončnih dnevih v kraj vračajo nekaj optimizma. V Rogaški Slatini je kar 80 odstotkov gostov iz tujine, v veliki meri prav iz Italije in Rusije, kjer je epidemija udarila najhuje. Kot pravi Kristijan Blažun, je izpraznjeno mesto pomenilo šok za vse. »Zadnje tedne je bilo vse zaprto. Promet se je povsem ustavil. Le položnice prihajajo redno.« Vsaj delno odprtje gostinskih lokalov je več kot dobrodošlo. Central cafe ima namreč veliko teraso in dovolj možnosti za razmak med mizami. »V teh dneh, ko je bilo lepo vreme, sem res dobil občutek, da se med ljudi vrača veselje do življenja. Trenutne razmere niso lahke, ampak z voljo, delom in ustvarjalnostjo jih bomo prebrodili.« Seveda to ne pomeni, da je soočanje s trenutnim stanjem enostavno. V podjetju zaposlujejo sedem ljudi, na vrhuncu sezone tudi do deset študentov. »Zelo dobrodošlo je subvencioniranje čakanja na delo. V tem primeru moramo zagotoviti dvajset odstotkov stroška plače. Zavedam se, da trenutno tudi država ni v zavidljivem položaju in da vsega ne moremo prevaliti nanjo.« V dobro ji šteje tudi hitro opustitev ukrepa, ki je zapovedoval, da lahko za isto mizo sedijo le člani istega gospodinjstva. »Imamo pa po novem bistveno več stroškov zaradi obvezne uporabe zaščitnih sredstev, a tudi vpliv vremena na prodajo slaščic in sladoleda je izjemno velik. Ker je notranjost lokala še vedno zaprta, lahko gre veliko izdelkov posledično v nič.« A v podobnem položaju je trenutno ves svet. Širjenja negativizma sogovornik zato ne mara, bi bil pa zelo vesel, če bi država gostincem prisluhnila, vsaj ko gre za obdavčitev. »Ce kupimo pomaranče, so obdavčene po 9-odstotni stopnji, ker gre za hrano. Ce iz njih stisnemo sok, se davek v trenutku več kot podvoji. Tu imamo še kar nekaj prostora za pogajanje.« StO OB ROBU Kava, »zos« in predsodki Pridno smo ostajali doma in uspešno zravnali krivuljo. Uničujoči koronski meteorit nas je očitno zgrešil. Zdaj imamo skladišča polna, zdravstveno osebje dodobra navajeno plastičnih skafandrov in vse je lahko spet po starem. Spet lahko kolesarimo, se prepiramo in delimo, kot že od nekdaj najbolje znamo. Lahko tudi na veliko razpravljamo o teorijah zarote. Ker, hudirja, čisto je možno, da so nam virus podtaknili samo zato, da nam bodo zdaj s cepivom v telo vnesli mikročipe za 5G--oddajnike... A toplo sonce in dišeč pomladni zrak na večino takšnih teorij slabo vplivata. Na poročila iz sveta postajamo imuni, o posnetkih iz italijanskega Bergama nismo čisto prepričani, ali smo jih res videli ali se nam je o njih samo sanjalo. Vse je nekje daleč. Vedno bližje pa so stiske ljudi, ki jih je pandemični rep oplazil kot postransko škodo. »Ne, nismo vsi v istem >zosukorona< nikakor ne more biti izgovor za zmanjšanje prometne varnosti. Na začetku sezone morajo biti motoristi psihofizično pripravljeni, ker motor je oblika vrste športa,« opozarja inštruktor varne vožnje. Čez zimo motoristi izgubijo motoristično kondicijo, zato jo je pred začetkom vožnje treba ponovno pridobiti, opozarja. »Za to imamo na voljo kolo, fitnes, tek in druge oblike fizične vadbe za boljšo telesno pripravljenost. Tudi v času karantene smo imeli dovolj Inštruktorjev varne vožnje je 20. So iz cele Slovenije in prihajajo iz različnih poklicev, vsi so strokovnjaki s področja obvladovanja motorjev, avtomobilov in mobilnosti. časa, da smo naredili nekaj zase.« Poskrbeti je treba tudi za tehnično brezhibnost motornega kolesa. »Svetujem, da v novo motoristično sezono >zapeljemo< počasi, da gremo najprej na krajše izlete in dolžino vožnje počasi stopnjujemo.« Pri tem opozarja, da cesta ni primeren prostor za pridobivanje veščin varne vožnje. Je pa te veščine mogoče pridobiti v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer v varnem okolju in pod budnim očesom strokovnjakov lahko pridobimo ustrezno znanje in spretnosti. »Nekateri vozniki zmotno menijo, da če znajo voziti motorno kolo ali avtomobil, da ga znajo obvladovati tudi v kritičnih situacijah. Toda statistični podatki kažejo popolnoma drugačno sliko,« iz dolgoletnih izkušenj pripoveduje Vojko Safran. Po Sloveniji z inštruktorjem Motoristi se lahko udeležijo različnih programov varne vožnje. Zakonsko obvezen je program motorist začetnik, ostali so intenzivni, nadaljevalni in ogrevalni programi varne vožnje ter individualni treningi. Ker se motoristi veliko vozijo v paru, je zanimiva izkušnja »Imamo terensko vozilo Puch, ki ga morajo voziti štirje. Eden upravlja z volanom, po eden pa z zavoro, s sklopko in plinom. Morajo se uskladiti, kar je za udeležence precej zabavna izkušnja,« pravi Vojko Safran. tudi program treninga vožnje s sopotnikom. Letošnja novost je spoznavanje Slovenije pod vodstvom inštruktorja. To pomeni, da v centru oblikujejo skupino, ki se z inštruktorjem odpelje po slovenskih cestah, ki slovijo kot izvrstna motoristična destinacija. Slovenci kot motoristi nismo najslabši, a tudi ne najboljši vozniki. »V primerjavi z ostalo Evropo smo nekje na sredini. Problem, ki ga beleži statistika pri nesrečah, je, da se starostna meja udeležencev viša, kar kaže, da niso nujno mladi največji krivci za nesreče. Te namreč ne izbirajo,« razlaga inštruktor, ki ocenjuje, da se prometna varnost izboljšuje, da motoristi vedno lepše vozijo in so tudi primerneje oblečeni. A res je, priznava Safran, da je žal še vedno nekaj posameznikov, ki mečejo slabo luč na vse. Avto ni dirkalni stroj Veliko voznikov na cesti je izpit za avto opravilo pred dvajset ali več leti. Zakonodaja je takšna, da nam ga do 80. leta ni treba obnavljati. Vmes se spreminjajo pravila »igre« na cesti, npr. s krožišči, tudi avtomobili so vedno zmogljivejši in hitrejši. »Vsi se staramo in v nekem trenutku več nismo primerni za vožnjo. To je stvar vsakega posameznika in družine, ali bomo to sprejeli ali ne. Zakonsko te omejitve niso bile primerno urejene, zato lahko pride do paradoksa, da nekdo Dva simulatorja prevračanja omogočata izkušnjo, kaj pomeni uporaba varnostnega pasu. To je edino, kar nas v primeru trka ali prevračanja zadrži v vozilu. Prav tako tečajniki preizkusijo, kako se v primeru prevračanja sami rešijo iz vozila. ne more več hoditi, a še vedno lahko vozi. Na cesti je precej voznikov, ki tja več ne sodijo,« je prepričan inštruktor, ki pravi, da v AMZS Centru varne vožnje izvajajo tudi program senior za voznike, starejše od 65 let. Zasnovan je predvsem kot podpora voznikom za spoznavanje aktualnih novosti s področja predpisov, infrastrukture, naprednih tehnologij v avtomobilih in nenazadnje njihovih sposobnosti obvladovanja vozila. »Nekateri pridejo na lastno željo, nekaterim svojci kupijo darilni kupon za ta program. Se je že zgodilo, da je kdo med programom spoznal, da ni več primeren voznik, da se je promet v zadnjem času močno spremenil in da si mora priznati, da tudi njegove reakcije niso več enake.« Zrel voznik je po besedah sogovornika tisti, ki ima izkušnje na cesti, ki upošteva prometne predpise in ki se zaveda, da je prevozno sredstvo namenjeno temu, da pridemo od točke a do točke b, ni pa dirkalni stroj ali statusni simbol. »Nevarnost preveč >suverenega< voznika je, da se počuti nedotakljivega. V takšnih primerih rado pride do napak, voznik vozi na pamet in ni več pozoren na dogajanje na cesti.« NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Vojko Safran, inštruktor varne vožnje, je bil policist na postaji prometne policije v Novi Gorici in Celju. Pri svojem delu se je soočal s hudimi posledicami prometnih nesreč. To je vplivalo na njegovo odločitev, da se posveča preventivni dejavnosti in zagotavljanju večje varnosti. V AMZS Centru varne vožnje AMZS na Vranskem deluje od ustanovitve leta 2008. Je nosilec programov za motoriste. V centru ponujajo tudi »team buildinge«, ki jih pripravijo po želji naročnika. Udeleženci so zadovoljni in se radi vračajo. Žrtev ni številka, ampak ime in priimek V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem deluje tudi razvojno-raziskovalna skupina. Ta raziskuje psihološke, socialne in tehnične dejavnike varne vožnje ter širi znanje in kulturo varne vožnje v slovenskem prostoru. V to spada tudi raziskovanje različnih vidikov vozniške kulture med slovenskimi vozniki, npr. glede pitja alkohola, omejitev hitrosti in tehnične ustreznosti vozil. Alkohol že nekaj časa ni edini moteči dejavnik, saj so prisotne še droge, stresen način življenja, mobilni telefon v rokah, misli, ki so drugje in ne na cesti. »Kljub temu je alkohol še vedno najhujši problem na slovenskih cestah. V zadnjih desetih letih je bil vsak četrti voznik, ki je povzročil nesrečo s smrtnim izidom, pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoče je zlasti, da se stopnja alkohola v krvi viša. To je nedopustno in žal smo glede tega v EU na neslavnem vrhu,« je jasen Vojko Safran, ki opozarja, da sta za vsako številko umrlega, ki jo beleži policijska statistika, ime in priimek. »Zato je vsaka številka preveč. Naš cilj mora biti nič žrtev.« Vožnja na preizkušnji Vsi vozniki, ki so dovolj ozaveščeni in želijo nadgraditi svoje znanje ter pridobiti izkušnje, imajo v centru na Vranskem na voljo 27 različnih programov, ki to omogočajo. Poleg že omenjenih programov za motoriste imajo še programe za voznike avtomobilov, kamionov, avtobusov, avtodomov, intervencijskih vozil, program za obvladovanje terenske vožnje. Nabor vseh programov je dostopen na spletni strani centra varne vožnje. Vsak program se začne z intenzivnim programom, ta se nadgrajuje z nadaljevalnim programom, izpopolnjeval-ni programi, individualni Garažna pustolovščina je avtomobilska oblika sobe pobega. Treba je npr. znati namestiti verige, poznati kontrolne lučke v avtomobilu ipd. Vozilo Yugo je glavna zvezda programa jugono-stalgija in simpatična popestritev v kakšnem drugem programu. programi. »V prvem delu, to je intenzivnem, res skušamo čim bolj podrobno obdelati vse tematike, potem se posameznik odloči, ali bo znanje še nadgrajeval. Po naših izkušnjah vsi, ki pridejo, na koncu obžalujejo, zakaj niso prišli že prej, in se radi vračajo. Večina obiskovalcev tudi meni, da bi se takšnih programov morali udeležiti vsi vozniki. Priporočljivo bi se jih bilo udeležiti vsakih nekaj let.« Avtodomi so zadnja leta že precej uveljavljen in priljubljen način preživljanja počitnic, letos, ko zaradi epidemije ne bomo toliko potovali z letali, se bo njihova prisotnost na cesti zelo verjetno še povečala. Zato Vojko Safran svetuje, naj nekdo, preden se z družino odpravi na takšno pot, pride k njim in opravi trening. Zagotavlja, da bo ta posameznik na poligonu pridobil več znanja in izkušenj o svojem avtodomu, ki ga sicer ne vozi vsak dan, kot bi ga sicer na celotnem potovanju. Poletje prinaša spet močne nalive s točo in žal izredno nevarno navado slovenskih voznikov, da je treba pločevino obvarovati pred točo tako, da ustavljajo avtomobile pod nadvozi avtocest. Inštruktor opozarja, naj se raje zapeljemo do počivališča in tam varno ustavimo. Škoda na pločevini je vsekakor manjša kot tragedija, do katere lahko pripelje ustavljanje pod nadvozi. Na poligonu na Vranskem lahko vozniki ob simulaciji različnih pogojev vožnje preizkusijo, kakšna je vožnja pod različnimi pogoji na cesti. »Na 2,5 km asfaltnih prog lahko preizkusite zaviranje in varnostno razdaljo. Na drsnih površinah, ki imajo približno 30 odstotkov oprijemljivosti, kar je primerljivo z zelo mokrim asfaltom, lahko vidimo, da že pri nizki hitrosti pride zelo hitro do zdrsa. Simuliramo akvaplaning. Preskusite se s hidravličnimi ploščami za motoriste in avtomobiliste, ki povzročajo zdrs zadnjega dela avtomobila. Na poligonu je kup vodnih ovir, ki so simulacija nenadne ovire na cesti. Pogoji za trening pri nas so res odlični.« Foto: AMZS Center varne vožnje na Vranskem 32 GLEDALIŠKA NOMADINJA Lea Kukovičič, dramaturginja in režiserka, prejemnica celjskega kristalnega grba »Ko so rekli desno, sem šla levo« Pravi, da se je vedno počutila, kot da je »outsajderka«. Ko je bila še mlajša, je to večkrat negativno doživljala, a je sčasoma ugotovila, da je to le prednost. Študijska izkušnja tujine je bila pri tem pomembna, saj je iz druge perspektive pogledala svet, katerega del je. Razmišljanje izven ustaljenih okvirjev je pri njenem delu stalna praksa. V zadnjih tednih, ko je obtičala doma, je bilo več časa za poglobljen razmislek in usmerjeno razvijanje novih idej. Kristalni grb Mestne občine Celje za odličnost v času študija je prišel v pravem času. Razmere niso dopuščale, da bi Lea Kukovičič, mlada dramaturginja in režiserka, skupaj z drugimi letošnjimi nagrajenci lahko tudi uradno prevzela nagrado, a za to bo še priložnost. Tako kot jih bo še veliko na njeni umetniški poti, kjer že snuje nove projekte. »Celje bi lahko ponudilo festival sodobne umetnosti, če bi se povezalo več mestnih ustanov in celjskih umetnikov, ki so v stiku s svetovno sodobno umetnostjo, kar bi pomenilo, da bi v Celje prišlo veliko ljudi iz drugih krajev, ne samo slovenskih, tudi tujih. Celje ima potrebno infrastrukturo in tudi kader za takšen svetovno odmeven dogodek.« TATJANA CVIRN V začetku leta se je vrnila iz Prage, ker jo je Bunker, neprofitni zavod za izvedbo in organizacijo kulturnih prireditev v Ljubljani, povabil k sodelovanju pri dveh projektih. A zaradi pandemije stvari niso stekle, kot je bilo načrtovano. »Nisem navajena biti toliko časa na istem mestu. Še sreča, da sem morala v minulih dneh končati nekatere stvari, a zdaj je treba naprej,« pravi sogovornica, ki sicer ne načrtuje veliko stvari vnaprej. Ko se ponudi priložnost, ki se ji zdi pomembna za nadaljnjo kariero, se odzove. Pravi, da jo projekti »kličejo.« »Šele potem ko stvar razumeš, se lahko začne dogajati miselni proces umetnosti. To je eden od mojih ciljev - razmeti, kako delujejo stvari.« brala čisto intuitivno, o dramaturgiji in gledališču ni vedela veliko, nekaj osnov je imela iz časa delovanja v gledališču Zarja in v Hiši kulture Celje. Menila je, da bo z omenjenim študijem osvojila temeljna znanja o gledališču. »Gledališče je medij, skozi katerega najlažje razmišljam in v katerem so lahko v procesu ustvarjanja in na odru združujejo najrazličnejši poklici, od igralca, kiparja do čevljarja .... Seveda tak način dela ni omogočen v vseh gledališčih, nacionalna bi se morala bolj odpreti sodobnim modelom razmišljanja o gledališču,« je prepričana, zato je po diplomi v Ljubljani iskala študij, ki bi ji odprl vrata do znanja o novih način uprizarjanja, saj ji tradicionalni niso blizu. Po srečnem naključju je v knjižnici našla Gledališče kot način razmišljanja Diplomski študij dramaturgije je iz- prospekt za študij v Pragi in takoj se je odločila zanj. Na praško gledališko akademijo (DAMU) se je vpisala, ker je ta ponujala čisto novo smer, režijo snovnega gledališča. Kaj to sploh pomeni, kakšno gledališče je to? Lea odgovarja: »Predstava v takem gledališču se lahko začne iz nič, za predstavo ni potrebno dramsko besedilo, začetek je lahko beseda, občutek, predmet. V takšnem gledališču je najpomembnejši material, ki ga razvijamo in raziskujemo njegove potenciale. Pri tem lahko povabim k sodelovanju različne ljudi, ne le profesionalnih igralcev. Ni pomembna le estetska plat gledališča, pač pa, kako delamo gledališče in njegov vpliv na družbo,« pravi Lea Kukovičič, ki je kot otrok želela postati podvodna biologinja, nato podvodna arheologinja. Pravi, da se lahko z umetnostjo povežejo številne panoge. »Biologija je preučevanja življenja, del arheologije je kopanje, ko odkrijemo najdišče, in oboje prav tako delamo v umetnosti, ki išče ali podaja nova znanja.« Pomen napake V dneh pandemije je pridobila status samozaposlene v kulturi. V teh časih njej in drugim tovrstnim ustvarjalcem ni lahko. Sama takole razmišlja: »Trenutno se lahko ukvarjam z umetnostjo. Imam srečo, da s trenutnimi projekti lahko preživim, ne vem pa, če bom lahko tudi naslednje leto ali leto potem. Večina mladih umetnikov, ki jih poznam, dela komercialne projekte r*- i za denar, da lahko financirajo svojo umetnost. Imam to srečo, da so mi v času študija finančno pomagali starši, saj sicer samo s štipendijo ministrstva za kulturo v tujini ne bi šlo.« Tudi ko je sama potrebovala denar, ni želela delati karkoli, pač pa je vedno iskala možnost za delo v povezavi z umetnostjo in gledališčem. Zanimalo jo je delovanje njegovih mehanizmov. »Po študiju sem sodelovala na raznih evropskih gledaliških festivalih kot asistentka režiserjev, producentka, hkrati sem razvijala svoje projekte ... V tem času sem se naučila delati vse v gledališču, od tega, kako sčistim oder do tega, kako sproduciram predstavo. Razumeti vse aspekte in v globino spoznati predmet, stvar ali proces, omogoča miselni proces umetnosti,« je prepričana. »Preiskovanje mehanizmov delovanja je polje umetnosti.« »Svet je kompleksen in če umetnik zna to kompleksnost jasno in preprosto razpreti v svojem delu, lahko svojo umetnost ponudi kot darilo ljudem.« V Pragi so se ji odprla nova obzorja. »Ko si nekje drugje, vseh pravil ne poznaš, zato so zate kot tujca bolj ohlapna, imaš več svobode in se lahko bolj usmerjeno posvetiš študiju. Največje darilo programa je bilo, da so se profesorji ukvarjali s tem, kar je nas zanimalo in z vprašanjem, kako naše zanimanje spraviti na oder. Študij temelji na drugačnih osnovah, kot jih poznamo iz slovenskih umetniških akademij, izhajajo iz vprašanja, kako delamo stvari in kaj v senci pomeni poučevanje umetnosti.« V Pragi je začela preizpraševati utečene miselnosti, kot na primer v V 'TAVA GLEDALIŠKA NOMADINJA 33 »V predstavah, ki jih ustvarjam, je vedno v ospredju tema ali pa nekaj, kar opazim v družbi in iz tega • • i • • i • i • • povezujem, raziskujem, se pogovarjam z ljudmi in preverjam odziv. Ena od tem, ki me trenutno zelo družbeno nagovarja, je na primer >drek<.« »Opažam, da morajo za večino ljudi stvari imeti neko vlogo in uporabnost, da imajo smisel. Umetnost pa ne pomeni uporabnosti, to je zame način mišljenja, povezovanja stvari, ki niso povezljive. Ko umetnik razmišlja, se odpirajo poti, ki še niso določene in jih ne poznamo, zato se ljudje na nek način bojijo umetnosti.« ugotovitev, da je tudi napaka pomemben člen ustvarjanja. »Napaka ti omogoči, da se stvari odvijejo drugače, kot si si jih zamisli, da te spelje na pot, za katero nisi vedel, da sploh obstaja. Če daš napaki možnost, da obstaja, lahko začneš odkrivati nove načine uprizarjanja in mišljenja. Kar pomeni, da je neulovljivo in ni predeterminirano. To se mi zdi izredno politično. In le taka političnost na odru me zanima. Ne zanima me dnevna politika. Zame je bolj pomembno, kako delamo gledališče, v kakšnem odnosu smo z drugimi ... Dnevno politiko vidimo v medijih, v gledališču me zanimajo druge politike,« pravi Lea, ki je vesela, da ima Slovenija alternativne ustvarjalce in prostore, ki omogočajo drugačno, bolj radikalno miselnost. »Starši so me vedno podpirali, a tudi preizpraševali, če je to res prava izbira.« Med šolarji in dijaki Prihodnje leto spomladi bo v produkciji Bunkerja v Ljubljani, v prostoru Stare elektrarne, predstavljen njen projekt o položaju umetnosti danes. »Ugotavljam, da je umetnost pohabljena in izrabljena. Politiki so nam iz gledališča vzeli teatralnost. Izhajala sem iz zamisli, da če nam že kradejo, se moramo vprašati, kaj jim lahko prodamo. Gre za združitev gledališke predstave in ekono- mije in za vprašanje, kaj se zgodi, ko prodamo vse.« Drug projekt je del projekta Igrišče za gledališče, kjer ima umetnik eno leto svojo rezidenco na eni od slovenskih osnovnih šol, kjer si ustvari svoj studio in ga lahko v času uradnih ur obiščejo učence z vprašanji o umetnosti in z idejami o projektih, ki jih rezidenčni umetnik pomaga razvijati in usmerjati. Tako lahko že zgodaj ugotovijo, da je umetnost način mišljenja in delo ter da samo ideja ni dovolj. Ta projekt je zastal zaradi zaprtih šol in zdaj išče načine, kako z učenci ostajati v stiku. »Sama sem poskusni umetnik na eni od ljubljanskih šol. Biti prvi je privilegij, saj lahko postaviš svoje okvirje delovanja.« Ob tem v okviru Hiše kulture Celje, s katero je že prej sodelovala in jo je tudi predlagala za podelitev kristalnega grba, snuje projekt s srednješolci. Temi, se katerima se želi ukvarjati v okviru tega projekta, sta moč in lastništvo in skupaj z dijaki želi raziskati ti dve temi: kdo ima moč, kdo si jo lasti. »Srednješolci se o tem na nek nezaveden način že sami sprašujejo, ko se upirajo, ko se skušajo uveljaviti kot posamezniki ... Zato se mi zdi pomembno z njimi odpirati te teme in raziskovati, o čem in kako razmišljajo v okviru teh dveh tem.« Zvezki, knjige in prihodnost Mlada ustvarjalka ima s seboj vedno zvezek, v katerega zapisuje svoje ideje. Pravi, da je doma zvezkov še veliko, obstaja tak za bistrenje domišljije, drugi je za zapise o tem česa, ne sme pozabiti ... Z zvezkom v roki lažje zapisuje zamisli in ob njem tudi lažje razmišlja. Tudi za najin pogovor si je pripravila nekaj smernic, a so potem stvari stekle po svoje .... Se ne boji, da bi enkrat zmanjkalo idej? »Dokler si radoveden in te stvari zanimajo, jih ne more zmanjkati,« je prepričana. Tudi brez knjig ne gre. Ko razvija kakšno zamisel, ji knjige pomagajo. Nekaj si jih kupi, druge si izposodi. Na nočni omarici jih je ta trenutek vsaj deset, v vseh drugih prostorih jih je še enkrat toliko. »Berem zelo malo romanov, saj me zgodbe ne intrigirajo, bolj me zanimajo načini mišljenja, zato več berem filozofijo, zanima me prostor, prebiram zapise o delu režiserjev ... Priznam pa, da zelo malokdaj preberem celo knjigo. Nekaj časa me je bilo tega groza, zdaj pa sem s tem pomirjena. Pogosto se vračam h knjigam in zapisom ob njih.« Če so nekateri prepričani, da smo čas v karanteni porabili tudi za razmislek o tem, kaj smo počeli narobe in kako bo poslej vse drugače, je Lea bolj skeptična pri vsem skupaj. Ne verjame v to, da bomo poslej delovali čisto drugače. Sama tudi ne dela velikih in dolgoročnih načrtov. »Energijo raje porabim za opazovanje stvari.« Je gledališka nomadinja. Želela bi ustvarjati projekte v različnih deželah, čeprav je lahko takšno življenje in delo naporno. A če te nekaj res »srbi«, ponavadi premagaš ovire. Foto: Andraž Purg - GrupA 34 ŽIVALSKI SVET Po krivem obtoženi netopirji so izredno koristne živali Skrivnostni stanovalci podstrešij »Nekaj čustvenega naboja je v našem odnosu do netopirjev. Nihče ni ravnodušen. Mogoče so nas z njimi strašili in se jih bojimo, morda zbujajo nenavadne občutke, ker imajo pridih skrivnostnosti,« pravi biolog Primož Presetnik, ki ga je vse to tako pritegnilo, da jih preučuje že od začetka tega tisočletja. Že kot študent se je začel zanimati za te nenavadne živali, ki so nekaj posebnega tako glede videza, bivališč kot tega, da so edini leteči sesalci in da se odlično znajdejo v temi. Na to temo je izdelal diplomsko nalogo in imel srečo, da se tudi v službi v okviru Centra za kartografijo favne in flore lahko ukvarja z netopirji. TATJANA CVIRN Ti so pomemben člen v našem okolju in eden od pokazateljev, kako zdravo je. A pred kratkim so bile te zanimive in koristne živali po krivici obtožene, da so neposredne prenašalke koronavirusa, česar raziskave niso potrdile. So pa ponekod po svetu tovrstne prenapihnjene novice prestrašile ljudi, da so pobijali netopirje. Pri nas se na srečo kaj takšnega ni dogajalo. Kot opaža pri svojem delu Primož Presetnik, je odnos ljudi do teh zavarovanih živali v zadnjih letih vedno bolj pozitiven. »Velik del mojega dela predstavljajo pogovori z upravljavci stavb, v katerih so netopirji: to so cerkveni ključarji, župniki, zasebni lastniki hiš ... Včasih so bili pogosto začudeni, da imajo ravno v svojih stavbah netopirje, danes tega ni več toliko, saj je vedenja o tem več.« Nekateri so celo ponosni na te svoje sosede. »Gospa v Kra-šnji pri Blagovici se jih je na primer hotela znebiti ob ureditvi balkona, a ko sem ji od blizu predstavil te živali, se je navdušila in že 20 let sodeluje pri proučevanju kolonije, Usnjebradi uhati netopir (Foto: Primož Presetnik) Delček mešane porodniške skupine navadnega (večje živali) in dolgokrilega netopirja (manjše živali) v cerkvi v Završah. (Foto: Primož Presetnik) Cerkev v Završah pri Grobelnem je pomembna za preučevanje netopirjev pri nas, zato se znajde tudi na naslovnicah strokovnih publikacij. ki živi pri njej. Tam smo na primer našli kar 13 let staro netopirko, kar je za 5-gram-skega sesalca izredno dolgo življenje.« V Sloveniji imamo sicer 30 različnih vrst netopirjev in nekatere vrste ljubijo velika nenaseljena podstrešja, kjer najdejo zatočišče, drugim so bolj všeč ozki špranjasti prostori, ki jih najdejo na zasebnih hišah. Netopirji namreč ne gradijo gnezd ali brlogov. Gozdne vrste najdejo zavetje v duplih in skalnih razpokah, nekaj podobnega smo ustvarili tudi ljudje v svojih hišah in netopirji so zadovoljni tudi v tem okolju. Pokazatelji onesnaženosti Nekatere vrste so ogrožene, vsi netopirji pa so zavarovani. »To pomeni, da se jih ne sme pobijati in se ne sme uničevati njihovih življenjskih prostorov, vključno s kotišči, prezimovališči, parišči ...« našteva sogovornik in dodaja, da posvečata tako država kot celotna EU veliko pozornost spremljanju netopirjev. V okviru nekaterih območij Nature 2000 so še posebej varovana njihova okolja. »Ker so to žužkojede živali, so ne le koristne, ampak so tudi pokazatelj kakovosti okolja. Če bi bilo kaj narobe, bi se to hitro poznalo pri netopirjih. Ko so v 60. letih prejšnjega stoletja začeli veliko uporabljati pesticide, se je tudi populacija netopirjev v nekaj letih zmanjšala,« pojasnjuje strokovnjak in dodaja, da se zadnjih 15 let njihovo število bistveno ne spreminja, nekaterih je celo malo več, na kar verjetno vplivajo blage zime. Po njegovih besedah so največja težava pri ohranjanju prostora za netopirje razne prenove stavb ali ko se jih ljudje hočejo znebiti iz drugih Netopirofon deluje na številki 068 650 090, kjer dobite podatke, ki vas zanimajo, ali pomoč, če ste v dvomih pri ravnanju z netopirji. Biolog Primož Presetnik je poznavalec netopirjev in jamar. (Foto: Monika Podgorelec) razlogov. »Ko jim pojasnim, zakaj so živali tam in da je to prostor, kjer samice skotijo svojega edinega mladiča na leto, večinoma ljudje spremenijo svoje poglede in izvedejo poseg, da je manj onesnaževanja z gvanom, iztrebki netopirjev.« Slednji so v vrtnarstvu zelo cenjeni, saj so močno in kakovostno gnojilo, zato običajno ni težav s prevzemom polnih vreč, ko se naravovarstveniki lotijo čiščenja zvonikov ali cerkvenih podstrešij. Završe in Jama Pekel Prav v naših krajih je eno najbolj množičnih kotišč netopirjev v stavbah. V cerkvi v Završah pri Grobelnem so lani poleti v zvoniku in na cerkvenem podstrešju našteli malo več kot 2.500 odraslih netopirjev štirih vrst (dolgokrili, navadni in pozni netopir ter mali podkovnjak). Dolgokrili netopir se vsako leto preseli tja iz Hude luknje pri Velenju, kjer prezimuje. Pred časom je imel celjski območni zavod za varstvo narave čistilno akcijo v sodelovanju z lokalnim gasilskim društvom. Primož Presetnik, ki sodeluje z zavodom, ko je treba na terenu prepriča- ti ljudi, kaj bi bilo najbolje za lastnike in netopirje, pravi, da so odpeljali dve ali tri prikolice kakovostnega gvana, ki so ga vrtnarji z veseljem vzeli. Ker je s tem kar nekaj dela in stroškov, se naravovarstveniki trudijo, da bi v prihodnjih letih v okviru projekta IP Life Natura. SI dosegli, da bi država vzpostavila sistem pomoči skrbnikom stavb kulturne dediščine z netopirskimi skupinami in jim finančno ali kako drugače pomagala pri čiščenju gvana. Druga pomembna točka za netopirje v naši regiji je Jama Pekel, ki je prezimovališče malih podkovnjakov. Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z jamo, se ob ogledih z veseljem pohvali z neobičajnimi prebivalci jame in je zato tudi dovzetno za strokovna priporočila. Ko je Presetnik društvu priporočil drugačne rešetke pri vhodu v jamo, da bi lah- ko netopirji lažje letali vanjo, je društvo to takoj izpeljalo. »Lep primer, kako lahko ljudje z minimalnim vložkom izboljšajo razmere za netopirje, hkrati pa z večjim poznavanjem vrste tudi obiskovalcem lahko povedo kaj posebnega in zanimivega,« je društvo pohvalil sogovornik. Te dni netopirji veselo letajo okrog in nabirajo hrano in v Završah bodo prvič »zibali« že konec maja, nato pa, odvisno od vrste, se bodo mladiči vrstili do konca junija. Če boste morda našli onemoglega mladiča ali vas zanima karkoli v zvezi s temi zanimivimi živalmi, se lahko obrnete tudi na Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, ki uspešno deluje že vrsto let in svetuje ter pomaga pri različnih »netopirskih« temah. Njihov Netopirofon deluje na številki 068 650 090 Populacijo netopirjev v Sloveniji preverjajo strokovnjaki na štiri načine: preverjajo njihova prezimovališča, kot je na primer Jama Pekel, štejejo živali v kotiščih, kot je cerkev v Završah, ter poslušajo zvoke netopirjev na določenih poteh in jih popisujejo, tak primer je sprehajališče na Savinjskem nabrežju v Celju. Četrta možnost je, da jih z mrežami ulovijo, določijo vrsto in jih takoj izpustijo. Z vozilom na servis Upoštevati je treba nekoliko drugačna pravila Že nekaj tednov lahko lastniki svoje jeklene konjičke spet odpeljejo v eno od avtomehaničnim delavnic, ki so bile prej nekaj tednov zaprte. A v sedanjih razmerah veljajo določena pravila tudi pri tem obisku. Kako so organizirali delo in kaj svetujejo svojim strankam, je povedal Aleš Kralj, direktor Hyundai avto centra Kralj s Polzele. Podjetje ima več kot 40-le-tno tradicijo in bogate izkušnje na področju prodaje in servisiranja vozil. Prve dni po odprtju je bilo povpraševanje po servisnih storitvah veliko, ljudje so poleg tega želeli tudi opraviti menjavo gum. Zdaj se razmere umirjajo, opravljajo tudi kleparsko-ličarska dela. Podjetje ima tudi sklenjeno pogodbo z vsemi zavarovalnicami, kar pomeni, da lahko v primeru nesreče ljudje pripeljejo avto k njim na cenitev in popravilo in jim ni treba hoditi nikamor drugam. Pred vsakim obiskom naj pokličejo in se naročijo, svetuje Aleš Kralj. »Stranke naročamo po urah, da se čim manj srečujejo in da so v stiku samo s sprejemnim delavcem. V teh toplih dneh je prevzem in predajo vozila mogoče opraviti na prostem.« Tako je še lažje ohranjati predpisano razdaljo. V vozilu serviserji s plastično folijo zaščitijo določene dele, kot so volan, prestavna ročica in sedež. »Ljudje so se v tem času že navadili na nova pravila obnašanja, zato ni posebnih težav,« pravi sogovornik, ki ugotavlja, da je manj gneče v prodajnem salonu vozil, kjer zastopajo znamki vozil Hyundai in Renault ter znamke motornih koles Piaggio, Vespa in Gilera. »Stranke pridejo z maskami, stik imajo samo s trgovcem, ki avtomobil po testni vožnji razkuži.« Pozornost klimatski napravi in filtru V teh pomladnih dneh je dobro več pozornosti posvetiti nekaterim delom vozila, svetuje sogovornik. »Ko menjamo pnevmatike, pregledamo, ali so letne še v redu. Brisalci so pomembni, saj so lahko zaradi zimskih razmer pogosto poškodovani. Predvsem pa v teh časih svetujem pregled klimatske naprave, ki je lahko leglo bakterij, če ni primerno vzdrževana. Treba jo je očistiti, razkužiti ter napolniti, vsake tri leta tudi zamenjati olje v kompresorju. Priporočljivo je tudi menjati filter kabine vozila, ki čisti zrak v vozilih. Ta filter imajo vsi novejši avtomobili. Opažamo, da ga je priporočljivo menjati vsako leto, v teh časih je to še bolj pomembno, strošek pa je zanemarljiv.« Ugotavlja, da smo sicer Slovenci skrbni lastniki svojih jeklenih konjičkov in da po nakupu novega vozila skrbimo za redno servisiranje, če pa kdo pozabi, ga na to opozorijo. »Vsaj 80 odstotkov jih redno hodi na servisne preglede,« pravi Aleš Kralj in dodaja, da v času sodobnih avtomobilov brez pomoči avtoserviserjev ne gre. »Olje in zavorne ploščice še morda kdo zamenja pod kozolcem, vse ostalo ne gre. Servis, ki ima ustrezno opremo za določen tip vozila, lahko opravi tudi nadgradnjo programov, ki izboljšajo delovanje vozil. To naredimo brezplačno, samodejno ob servisnem pregledu.« Prepričan je, da bo področje avtomobilizma v prihodnje doživelo kar nekaj sprememb. Ena od rešitev v časih, ko bo gorivo vedno dražje, je vgradnja plinskega sistema v vozilo, s čimer lahko prihranijo tisti, ki se veliko vozijo. Plinske sisteme Tartarini vgrajujejo v svoji poslovni enoti v Celju v Ipavčevi ulici 21. »Približno tisoč evrov je stroška, ki se povrne v dveh letih, če opravi voznik od 20 do 30 tisoč kilometrov letno.« Foto: SHERPA Hyundai avto center Kralj je specializiran za vozila Hyundai in Renault, opravlja pa servise tudi za vsa druga vozila, saj deluje v mreži hitrih servisov BHS. Hyundai i20, i30, Tuscon brez centa obresti, tudi do 7 let. C® HYUnDRI AC Kralj I Cast d.o.o., Malteška cesta 57, Polzela 03 70 50 400 www.hyundai-kralj.si RAZMIŠLJATE O NOVEM? BKS-leasing ponuja ugodne rešitve, s katerimi boste zlahka financirali svoj vozni park. BKS Bank Štirikolesnik: GOES, CF MOTO, ODES, TGB, ACCESS, ARCTIC CAT, POLARIS, LINHAI, HISUN, SMC, STELS ... Moped avto AIXAM Skuterji in električni skuterji (CITY COCO, YADEA - možnost EKO subvencije) ' Električni ATV (možnost EKO subvencije) Otroški ATV ' Prodaja kmetijskih strojev in priključkov STRUC MUTA ' Prodaja rezervnih delov ' Prodaja priključkov za ATV in UTV (snežne deske, škropilnice, kosilnice, prikolice...) ' Dodatna oprema za ATV, UTV električne vitle in zaščite podvozja (CF MOTO. GOES, ODES, TGB, CAN AM ...), distančniki, vizirji, bul bar, LED luči, kovčki... ' Zaščitna oprema za motoriste (čelade, jakne ...) Naj bo vaš nakup novega prevoznega sredstva kar se da prijeten in enostaven. Za več informacij nas pokličite, nam pišite ali obiščite našo spletno stran. GORAZD ROGLIČ, s. p. Brnica 6, 1430 Hrastnik gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 www.stirikolesniki.eu www.bks-leasing.si 36 NA KOLESIH Vzdrževanje kmetijske mehanizacije Da bo služila čim dlje Če velja, da je treba za dobro delovanje avtomobila redno skrbeti za njegovo vzdrževanje, je to prav tako pomembno pri kmetijski mehanizaciji, brez katere si ni mogoče predstavljati dela na kmetiji. Zanemarjanje skrbi za redno vzdrževanje lahko pripelje do velikih stroškov popravila ali do tega, da se kmet čez noč znajde brez določenega kmetijskega stroja, ko ga najbolj potrebuje. Tudi pri kmetijski mehanizaciji je treba redno menjavati in nadzirati motorno olje, hladilno in zavorno tekočino, menjavati filtre olja, goriva in zraka. Kot pravijo strokovnjaki za popravilo traktorjev v štorskem podjetju Itro, ki je tudi pooblaščen prodajalec traktorjev New Holland, najde kupec seznam predpisanih rednih vzdrževalnih del za traktor v navodilih za uporabo. Če gre za nov traktor, ga je treba v času garancije pripeljali na prvi servis po 50 delovnih urah, pozneje pa vsakih 300, če gre za manjše traktorje oziroma vsakih 600 delovnih ur pri večjih traktorjih. Za primerjavo v Itru navajajo ta podatek: v 600 urah bi avtomobil pri povprečni hitrosti 50 kilometrov na uro prevozili 30 tisoč kilometrov. Pri takšni kilometrini pa je treba tudi z avtomobilom na redni servis. Tudi ko gre za servis traktorjev, je te najbolje peljati na pooblaščene servise, kjer strokovno usposobljeno osebje stroj servisira s predpisanimi olji in mazivi ter namesti originalne nadomestne dele. Če se odločite, da boste vzdrževanje opravili sami in ni opravljeno pravilno, s tem ne le da izgubljate čas, ampak tudi zmanjšate kakovost dela, potrebnega, da kmetija nemoteno obratuje. Sodobna mehanizacija namreč mnogokrat zahteva posebna orodja in strokovnost, ki jo lahko za- gotovi le za to izučeno osebje zastopnika. Poleg tega obsega v večini primerov popravilo pooblaščene osebe še dodatno garancijo na vgrajeni material. Servisiranje je najbolje načrtovati v času, ko stroj ni nujno potreben za delo. Kako ravnati pred prvim zagonom In kaj priporočajo v Itru glede vzdrževanja strojev v teh dneh? »Za tiste, ki traktorje oziroma kmetijske stroje uporabljajo tudi v zimskem času, zdaj ni večjih posebnosti glede vzdrževanja in veljajo splošna priporočila, kot so pregled jermenov, podmazo-vanje, pregled kolesnih vijakov, pregled tekočin, pregled filtrov zraka motorja in kabine, napetost akumulatorja, pregled hidravličnih cevi, cevi za gorivo in podobno. Večjo pozornost glede vzdrževanja pa je treba posvetiti strojem, ki pozimi niso bili v uporabi. Preveriti je treba delovanje motorja,« svetujejo strokovnjaki podjetja Itro. »Včasih je veljalo, da so dizelski motorji večni, danes ni več tako. Optimizacija procesov in materiala ter novi zelo občutljivi sistemi za čiščenje izpušnih plinov so naredili svoje. Zatorej olje v motorju in oljni filter menjamo po končani sezoni, se pravi jeseni ali v primeru, ko bo stroj stal več kot mesec, če smo z njim opravili več kot 100 delovnih ur od zadnje menjave. Prav Pri vrtni mehanizaciji so za vzdrževanje bolj »zahtevne« naprave na bencinski pogon. Če stroj deluje na mešanico, naj bo ta vedno sveža in pravilno pripravljena: na pet litrov bencina dodajte deciliter olja. Tako pripravljeno mešanico porabite v mesecu dni. Prav tako ne pozabite doliti olja (za mazanje vitalnih delov motorja), če ga naprava potrebuje, redno nabrusite rezalne dele in stroj vsaj enkrat letno zaupajte strokovnemu serviserju. Servis traktorjev v podjetju Itro Štore tako je priporočljivo izprazniti gorivo iz rezervoarja, kajti gorivu se dodaja biodizel, ta pa ima slabo odpornost na staranje in lahko privede do poškodb na dovodnem sistemu za gorivo.« Svetujejo, da je treba pred prvim zagonom obvezno preveriti napetost akumulatorja. Če pri zagonu napetost pade pod 10V, se lahko zgodi, da bo to imelo vpliv na določene računalnike na stroju in bodo javljali napako in bo potreben obisk serviserja. Lastniki traktorjev naj tudi preverijo tlak v pnevmatikah oziroma ga nastavijo glede na priporočila proizvajalca pnevmatik. Ko stroja dlje časa ne uporabljajo, je priporočljivo, da napolnijo pnevmatike na približno 2 bara, da preprečijo ovalno obliko pnevmatik. Foto: arhiv Itro 'j Kmetijska zadruga Šmarje Rastema z zemljo PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS stihi: © Husqvarna TRGOVINA DOM Šmarje pri Jelšah, tel: 03 818 1840 TRGOVINA Imeno, tel: 03 818 3880 www.kz-smarje.si NA KOLESIH 37 Zavarovanje vozila Gre tudi brez obiska poslovalnice Nove razmere so prinesle nekatere spremembe tudi na področju urejanja avtomobilskih zavarovanj. Preverili smo, kako so se nanje odzvali v zavarovalnicah Triglav in Generali. V obeh zavarovalnicah svetujejo, da naj stranke večino storitev opravijo na daljavo, čeprav so poslovalnice že odprte. V Zavarovalnici Triglav so ob nastopu omejitev gibanja vsem strankam omogočili, da lahko na daljavo sklepajo zavarovanja in prijavijo škodo. Tovrstno sklepanje vseh zavarovanj ostaja na voljo tudi v tem času, ko so poslovalnice že odprle svoja vrata. Za vse informacije o svojih zavarovanjih se lahko po elektronski pošti ali po telefonu stranke obrnejo na svojega zastopnika ali na e--naslov info@triglav.si oziroma pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 555 555. Škodo na vozilih lahko prijavijo na spletni strani www.triglav.si, s pomočjo brezplačne mobilne aplikacije Triglav Asistenca, na Kako je v tem času s tehničnimi pregledi? Nekaj časa tehničnega pregleda ni bilo mogoče opraviti in v tem času se je nabralo približno 400 tisoč vozil, ki potrebujejo tehnični pregled ter podaljšanje registracije. Zato je vlada vsa prometna dovoljenja, vključno z zavarovanjem motornih vozil, podaljšala do 19. junija. Gneče tako naj ne bi bilo, potem ko so od 20. aprila tehnični pregledi spet mogoči. Naloge in dela tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij in tahografskih delavnic lahko zaposleni izvajajo, le če upoštevajo vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To so redno razkuževanje in umivanje rok, uporaba mask in rokavic, upoštevanje pravil razdalje, razkuževanje avtomobilov in vse opreme, ki je pri delu uporabljena. Če je prostor pred okencem za registracijo manjši, morajo stranke v prostor vstopati posamično. Tehnik, ki pregleda vozila, mora poskrbeti za razkuževanje delov vozila, zlasti kljuke, volana, prestavne ročice in ključev. Sedež mora prekriti z zaščitno folijo. Stranke med izvajanjem tehničnega pregleda počakajo na prostem. omenjeni brezplačni telefonski številki in tudi pri pogodbenih izvajalcih. Na cenilnih mestih zavarovalnice je mogoč ogled škode le po predhodnem naročilu. V poslovalnicah je vzpostavljen sistem dežurstev: vsak delovni dan od ponedeljka do petka so odprte od 9. do 13. ure, stranke vanje lahko vstopajo posamično. Ob tem stranke v Triglavu prosijo, naj poslovalnice obiskujejo le v nujnih primerih. Najbolje na daljavo V zavarovalnici Generali pravijo, da nemoteno sklepajo avtomobilsko in tudi ostala zavarovanja. Ravno tako velja to za prijavo in cenitev škod ter registracijske postopke v poslovalnicah, kjer nudijo to storitev. Svoje poslovalnice in škodne centre so že odprli, delajo po prilagojenem delovnem času - točen seznam je objavljen na njihovi spletni strani. V poslovalnicah upo- števajo vse ukrepe in priporočila ministrstva za zdravje in NIJZ. Še vedno pa velja, da lahko sklenitev ali obnovo zavarovanja zavarovanci opravijo na daljavo - pokličejo ali pišejo svojemu zastopniku oziroma pokličejo na 080 70 77 ali pišejo na info.si@generali. com. Poslovanje na daljavo velja tudi za prijavo škod, ki jo lahko zavarovanci prijavijo s pomočjo spleta, portala Moj Generali ali telefona. Anton Kuk s.p. 9 Oplotniška 2, Slovenske Konjice © 041-651-781 UNIFOREST. Gozdarski vitli Za varno in brezskrbno delo je pomemben odličen servis Podjetje Uniforest iz Latkove vasi pri Preboldu je proizvajalec gozdarske mehanizacije, med katero sodijo gozdarski vitli, rezalno-cepilni stroji, cepilniki drv, klešče in prijemala za hlodovino, rezalne klešče, krožne žage, povezovalci drv in traktorski platoji. Z Uniforest prodajalno pa je pooblaščeni prodajalec in serviser podjetja Husqvarna ter področni prodajalec gozdarske zaščitne opreme Pfanner, Protos, Solidur, Francital, Haix ter ostale opreme in potrošnega materiala za varno delo v gozdu. Zaradidvehločenih programov imajo v podjetju Uniforestorganitirana dvaločena oddelka servisa. Prvi servisni oddelek je namenjen programu gozdarskih strojev Uniforest. Za nemoteno delovanje in dolgo življenjsko dobo strojev vam v podjetju Uniforest svetujejo, da pred uporabo preberete navodila. Tako bosta zagon stroja in uporaba vseh funkcij pravilna in potekala brez težav. Redno servisiranje strojev skladno z navodili za uporabo in hramba »pod streho« bosta dodatno prispevala k njihovi dolgi življenjski dobi. V podjetju Uniforest izvajajo tudi servisiranje strojev na terenu, vendar je to zaradi trenutne situacije, povezane s covid-19, onemogočeno. Vse uporabnike Uniforest strojev naprošajo, da se v primeru vprašanj in naročanja rezervnih delov obrnejo na servis@uniforest.si. Drugi servisni oddelek je namenjen servisiranju motornih žag in vrtne mehanizacije. Uniforest prodajalna je pooblaščen serviser strojev Husqvarna, zato je servisna delavnica sodobno opremljena in po njihovih standardih. V Uniforest prodajalni vam ob nakupu stroj pripravijo za takojšnjo uporabo (stroj sestavijo in naredijo prvi zagon). V zimskem času vam nudijo hrambo robotskih kosilnic, ki jih pred vašim prevzemom spomladi tudi servisirajo. Vsem strankam svetujejo, da pred uporabo preberejo navodila za uporabo, na strojih izvajajo redne servise in jih v času neuporabe hranijo tako, da nisoizpostavljeni vremenskim vplivom. V primeru vprašanj in naročanja rezervnih delov se lahko obrnejo na servis-prodajalna@uniforest.si ali prodajalna@uniforest.si. Vse dodatne ^ormacjenajdeterawww.uniforest.si. Krožne žage Traktorski platoji GIBON 051 647 716 prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si NA KO LESIH Poraba goriva Na papirju in na cesti - razlika je očitna PRIMERJAVA HOMOLOGACIJSKE IN IZMERJENE PORABE AVTOMOBILOV Z DIZELSKIM MOTORJEM Verjetno ste lastniki vozil z dizelskimi motorji spremljali afero, ki je izbruhnila, ko so ameriški okolje-varstveniki Volkswagnu dokazali, da je namenoma prilagodil programsko opremo v vozilih, da bi ta na laboratorijskih preizkusih prikazala čim nižje vrednosti porabe goriva. Kot ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, naj bi se v začetku prihodnjega leta končalo dolgoletno obdobje zavajanja kupcev avtomobilov s podatki o porabi goriva. Z dokončno uveljavitvijo in s predstavitvijo porabe po standardu WLTP naj bi kupci novih avtomobilov dobili vsaj nekoliko bolj realne podatke o porabi. Podatki o 50 modelih Primerjalno ocenjevanjala-boratorijskih meritev z realno porabo goriva v vozilih je izvedel tudi Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MI-POR), ki izvaja primerjalno ocenjevanje blaga in storitev in ga sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Med primerjalnim ocenjevanjem je inštitut ugotovil, da je več zavajanj pri avtomobilih z dizelskimi mo- torji. Dizelski motorji so bili vedno znani kot bolj varčni, a zdaj se je izkazalo, da so glede na podatke bolj zavajajoči, ocenjuje MIPOR. Ob koncu leta 2016 je inštitut prvič primerjal uradno za-beleženepodatkes homolo-gacijskega kartona in porabo goriva, ki jo na nemški strani spritmonitor.de, nekakšni vseevropskibazi, sporočajo lastnikiavtomobilov.Po akp-rajlrek letčhinpklje MIPOR raziskavo ponovil.Zk osno-oesoraziskoealcitudi tokrat vzplirlovenski vamni park (obkčoculčta P0191. Ivbrali so 50 modelov z dizelskim in bencinskim motorjem. Podatki so javno dostopni na portalu OPSI (Odprti podatki SI ovenije). Primerjavo med homologacijsko in realno izmerjeno (povprečno) porabo goriva so iz odstotkov preračunali v dodaten strošek, ki ga ima lastnik takšnega av- tomobila zaradi nerealnih vrednosti porabe. Upoštevali so trenutno veljavno ceno goriva (okrogel evro tako za dizel kot bencin), ki je med najnižjimi v zadnjih letih. Odstopanja so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila v povprečju razlika pri 50 najbolj pogostih modelih višja od 20 odstotkov. Pri dizelskih avtomobilih so upoštevali, da vozniki z njimi prevozijo malo več kilometrov, tako da bo voznik na primer pri audiju A6 po 20 tisoč letno prevoženih kilometrih v posodo za gorivo vsako leto zlil dodatnih 512 evrov. V lastiti letih vsota naraste do 2.560 evrov, kar je zagotovo že vredno razmisleka. Tega stroška ob nakupu glede na pabatke iz kataloga oziroma homologacije najverjetneje nihče ne pričakuje. »Če upoštevamo povprečne razlike, ki jih je MIPOR izračunal pri najbolj pogostih avtomobilih na slovenskih cestah, in jih prenesemo na celoten vozni park, merimo stroške zaradi nerealnih podatkov o porabi goriva v milijonih evrov,« ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. АУшттт AVTOSERVIS RONA 041 411 342 SERVIS IN VZDRŽEVANJE AVTO KLIM S PLINI R134a in R1234yf SERVIS IN DIAGNOSTIKA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL PRIPRAVA NA TEHNIČNI PREGLED MENJAVA OLJA NA AVTOMATSKIH MENJALNIKIH Robert Vasle, s.p., Zgornje Roje 29,3311 Šempeter v Savinjski dolini a vi a vi ro c o ra ^ a ra > > ab a s= o o ra ^ a ra > > ab a s= o vojni< sovražnik ni viden in da se namesto pravega orožja uporabljajo druga sredstva, maske, razdalja, umivanje ...« je mag. Viki Krajnc, upokojeni brigadir Slovenske vojske in poveljnik TO za Zahodno štajersko pokrajino v času vojne za Slovenijo, na slikovit način primerjal sedanjo bitko z nevarnim virusom z vojnim spopadom. Kot meni naš sogovornik, je bilo za zmago nad koronavirusom (čeprav nevarnost še ni povsem odpravljena) odločilno hitro ukrepanje vlade s skoraj vsemi resorji in odgovornimi dejavniki. »Najprej mislim na zdravstvo, ki se je moralo na hitro reorganizirati ob nastalih razmerah, na nabavo zaščitnih sredstev, dejavnost civilne zaščite, mnoge servisne dejavnosti (zlasti za oskrbo), promet ... Pomembno vlogo so imeli mediji javnega obveščanja, ki so nas seznanjali, kako ravnati in kako potekajo dejavnosti. Odgovorno so se obnašala tudi mnoga podjetja, ki so zaradi varovanja zdravja zaposlenih prenehala delati, kljub temu da bodo zdaj imela velike težave, da bodo nadoknadila zamujeno. Ključno je bilo, da je večina prebivalstva ukrepe sprejela z vso resnostjo in zdržala skoraj več kot mesec in pol v izolaciji,« svoj pogled na odločilne dejavnike za zmago proti koronavirusu razgrinja Viktor Krajnc in poudarja, da mo na vsa grozodejstva, ki sta jih povzročila. Za nameček je to bila vsekakor velika preizkušnja, o kateri se bo še kar nekaj časa govorilo in nam bo v poduk. Glede proslav in obeleževanja obletnic se tudi sam večkrat vpraša, zakaj je tako, da je včasih več nastopajočih na odru kot obiskovalcev. »So nekateri tradicionalni dogodki in prazniki, ki jih ljudje že stoletja obeležujemo in praznujemo, medtem ko dogodke iz novejše zgodovine ali celo tiste, ki smo bi si nekateri zdaj radi umili krvave roke - pol minute pod vročo vodo in z mislijo, da jim bo potem bog odpustil. Samo bog v resnici ne odpušča, če se res ne pokesaš. In mnogi se v resnici, kar je zdaj očitno, niso nikoli zares pokesali,« je ob prazniku dneva zmage razmišljal Pero Lovšin. jih sami soustvarjali ali doživljali, praznujemo zelo skromno ali sploh ne. Razlogov je lahko več: ker jih mnogi v izobraževalnem sistemu niso spoznali, ker jih udeleženci nismo znali na ustrezen način prenesti na mlajše generacije in ker so se v boju za kapital ter tekmovanje v razvoju spremenile družbene vrednote.« Viktor Krajnc še ocenjuje, da sta pomembna razloga vsekakor pomanjkanje domovinske vzgoje pri Vprašali smo ga, kaj v psihološkem smislu pomeni za ljudi in stanje duha v Sloveniji, da še nekaj časa ne bo mogoče pripravljati koncertov z množičnim obiskom gledalcev ter na ta način obeleževati velike in male, zgodovinske in vsakodnevne zmage. »Mislim, da je to slabo. In da smo vso kulturo in šport prehitro >odpikali<. Če bi imel jaz vsako soboto na koncertu toliko ljudi mlajših generacijah ter zanemarjanje prenosa tradicij, za kar bi morale poskrbeti odgovorne ustanove. »Življenje in razvoj sta kontinuiteta dobrega in ne obnašanje, kot da se je svet začel z nami,« še poudarja. Naš sogovornik še meni, da siceršnjemu pomenu letošnjega praznovanja dneva zmage lahko dodamo tudi zmago po očitno dobljeni prvi bitki proti koronaviru-su. »Predvsem bi morali v tem času spoznati in se zavedati, da se svet spreminja, da bo prišlo na vseh področjih družbenega življenja do globalnih sprememb in s tem povezanih mnogih težav. Te bomo sposobni tako v Evropi kot doma reševati samo, če bomo solidarni in enotni pri premagovanju težav, ki bodo sledile po letošnjemu dnevu zmage,« je svoje razmišljanje končal upokojeni brigadir Viktor Krajnc. RG, foto: SHERPA da to niso bile prve teme, ki bi jih v medijih lahko prebrali in slišali. Zato tudi vrednote, ki jih nagovarjamo v okviru evropskih projektov, tako ostajajo stalnica, saj bo mogoče le s solidarnostjo, z enotnostjo, s spoštovanjem in strpnostjo vseh premagovati vse nadaljnje ovire,« še pojasnjuje Sonja Majcen. Kaj naj bo torej sporočilo dneva Evrope in jubileja dneva zmage za mlade za današnji čas? »Da lahko zgolj s skupnimi močmi presežemo težave, skupaj iščemo rešitve in se skupaj spodbujamo, da bo družba v prihodnosti še boljša. Vse dejavnosti, ki smo jih lahko spremljali v tem času, kažejo, da smo kot družba solidarni, da s prosto-voljstvom in z idejami lahko pomagamo vsem tistim, ki potrebujejo pomoč. Iz vseh teh izrednih razmer lahko razberemo kar nekaj zelo lepih zgodb, ki so jih razvili in izpeljali predvsem mladi.« RG, foto: SHERPA zbranih v enoinpolmetrski razdalji, kot jih je vsako uro v kakšnem od trgovskih središč, bi bil sila zadovoljen >muzikontar<.« Tudi za glasbenike seveda takšno stanje ne pomeni nič dobrega. »Pri nas je zadnja leta že tako ali tako v modi precej prestrašena glasba. Zdaj bo očitno še slabše.« RG Foto: Facebook Pero Lovšin original Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra (MCC) »Solidarnost, strpnost, enotnostin spostovanje so vrednote mladih« Mesec, v katerem praznujemo dan zmage in dan Evrope, programsko zelo intenzivno v zadnjih letih zaznamujejo v MČC, kjer obširno tematizirajo vrednote združene Evrope, zato je direktorica te ustanove Sonja Majcen zagotovo tudi prava oseba, da pove kaj več o tem, kako nagovoriti mlade ob tem prazniku in v tem prelomnem času. Še posebej ker je v javnosti ustvarjen vtis, da se Evropa v spopadanju z epidemijo koronavirusa ni najbolj izkazala pri eni svojih temeljnih vrednot - solidarnosti. Je res tako? »Zagotovo je 9. maj obeležje miru in enotnosti. Evropska unija kljub krizi, ki je nastala, v večji meri nagovarja področja, ki so v EU enotna in ki niso stvar nacionalnih po- litik. V tem času smo lahko spremljali zgolj novice, ki niso imele solidarnostnega predznaka ali predznaka enotnosti, EU-teme in dejavnosti so bile tako spregledane,« meni Sonja Majcen. »Med tem časom je EU izvedla več ukrepov in dejavnosti, kjer je izkazovala prav enotnost in solidarnost: primer tega je skupno javno naročilo za medicinsko in zaščitno opremo, prvo že 28. februarja, drugo 17. marca in tretje 19. marca, pri katerem je sodeloval večji del držav članic. Evropska komisija je pripravila tudi smernice za javno naročanje, že 15. marca je sprejela ukrepe na področju izvoznih dovoljenj za zagotovitev zaščitne opreme po vsej uniji,« še navaja naša sogovornica in dodaja, da je Evropska komisija začasno odpravila carinske dajatve in DDV na uvoz, uvedla novo pobudo, imenovano SURE, za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah z namenom ohranjanja delovnih mest. »V začetku aprila je sprostila milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe z namenom zaščite malih in srednjih velikih podjetij, 19. marca je vzpostavi- »Menim, da si vsi želimo veliko zabavo, a je res vse odvisno od tega, kakšno bo stanje, kakšne bodo smernice stroke. Menim, ■ v I • v i • a IV v • v* I • • da še nekaj časa ne bomo imeli takšnega načina preživljanja družabnega življenja, kot smo ga bili vajeni. Trenutno smo v procesu preoblikovanja te družabnosti. Kakšna bo, žal ne morem napovedati.« la strateško RescEU - gre za skupno evropsko zalogo ur-gentne medicinske opreme za pomoč državam EU v boju proti pandemiji.« Kot še nadaljuje, EU v okviru programa Horizon 2020 financira 18 raziskovalnih projektov in 151 raziskovalnih ekip v uniji, ki iščejo cepivo in zdravilo proti covidu-19, v okviru mehanizma civilne zaščite je EU omogočila več deset tisoč ljudem, ki so obtičali po svetu, vrnitev domov. V novem večletnem finančnem proračunu 2021-2027 namenila tudi paket spodbud za okrevanje od gospodarskih in finančnih posledic pandemije, v predlogu je solidarnostni instrument SURE ... »Skratka nabor dejavnosti in ukrepov med pandemijo in za blaženje njenih posledic je Evropska unija, kolikor je bilo mogoče, v tem času tudi vzpostavila. Verjamem pa, Peter Pero Lovšin, slovenska rok legenda Ali Slovenija gre naprej tudi po koronavirusu? Pero Lovšin, legendarni slovenski rok glasbenik, nekdanji pevec in (so)ustanovitelj slovitih skupin Pankrti in Sokoli, bi moral minulo soboto, 9. maja, v Stožicah nastopiti na koncertu z naslovom Dan zmage skupaj s prav tako legendarnima glasbenikoma Vladom Kreslinom in Zoranom Predinom. A je koncert odpadel že precej pred razglasitvijo epidemije koronavirusa. Na tem koncertu bi seveda vsi skupaj zapeli tudi še eno nepozabno, pesem Slovenija gre naprej, ki jo je trio posnel leta 2000 ob prvi uvrstitvi naše države na evropsko nogometno prvenstvo, besedilo za pesem je napisal Pero Lovšin. Ta skladba, čeprav ni več uradna himna slovenskih nogometašev, je še vedno najbolj prepoznavna športna pesem, ki pri navijačih vselej vzbudi izjemna čustva. »Žal mi je, da ne bo koncer- toliko ljudi zdaj zmrduje že ta in da očitno še ne bo niti ob zmagi nad nacizmom in zmage nad koronavirusom. fašizmom, in je to neke vrste Mislim, da je to zato, ker se kazen, ker prehitro pozablja- »Jaz obesim zastavo, edini v naši ulici. Razmišljam, kako hitro smo razprodali vse, za kar so se borile sile dobrega. In kdaj bomo vsaj malo uredili svoje vrste, stopili na žogo in začeli razmišljati o resni igri na zmago.« »Letos bodo tudi zaradi koronavirusa odpadli mnoge prireditve in obeleževanja pomembnih dogodkov. To ne bi smel biti razlog, da pozabimo na pomen teh zgodovinskih dogodkov. V tem času bi namesto proslavljanja, z zbiranjem množice ljudi, morali bolj izkoristiti sodobna medijska sredstva, s katerimi bi ljudi seznanili in spomnili na te dogodke ter njihov pomen. Mislim, da še vedno velja tisto, da je zgodovina učiteljica življenja in voditeljica v boljšo prihodnost.« 42 ZA UVOD V KOLESARSKO SEZONO Ob meji (nekdanje) karantene S kolesom okrog Celja Ta reportaža je bila prvotno mišljena kot namig za kolesarski izlet v času karantene, in sicer v okviru meja Mestne občine Celje. No, do zadnjega metra natančno sicer takšne trase ne bi mogli izpeljati, a smo računali, da bi varuhi reda, če bi naleteli nanje, izkazali razumevanje, saj bi bile kršitve storjene le v kratkem tranzitu. Sicer pa je namera jasna - upoštevati pravila. V času od odločitve za ta prispevek se je karantena končala (se mi zdi, da smo nanjo že kar pozabili) in znova se lahko gibljemo med občinami. Namen te kolesarske reportaže zaradi tega vendarle ne izgublja pomena, saj je še vedno lahko dober namig za kolesarski izlet tudi v normalnih razmerah in dober uvod v kolesarsko sezono pred zahtevnejšimi turami. ROBERT GORJANC Namig za ta kolesarski izlet sem pripravljal tudi v duhu nostalgije, in sicer s spominom na nekoč. Bilo je v mojih otroških letih, v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bila zelo priljubljena trim rekreativna prireditev Vsi na kolo za zdravo telo. Ker je šlo za čas osnovne šole, se seveda vseh podrobnosti ne spomnim, zagotovo pa se tega, da je bil štart ture v Liscah in da je bila vanjo vključena tudi pot, ki jo bom v tem kolesarskem namigu opisal kot prvo. Smart v Rožni i Kratek premor s čudovitim pogledom na Kamniške Alpe Zipline - nova pridobitev na Celjski koči. / 4 V naselju Loče v bližini Šmartinskega jezera se razpre čudovit pogled na razgibano pokrajino. Prolog: Celje-Šmartno v Rožni dolini-Celje (21,6 km) QTa tura je kar pravšnja za uvod v kolesarsko sezono. V glavnem gre za ravninsko etapo, v kateri me pot iz Celja vodi skozi zahodni obrobni del mesta, Lavo, Babno in Medlog, kjer se potem usmerim proti naselju Lopata in naprej proti Šmartnemu v Rožni dolini, eni najbolj oddaljenih krajevnih skupnosti v Mestni občini Celje. Pred Šmartnim v Rožni dolini me čaka prvi zahtevnejši vzpon. Potem sledita spust skozi kraj in blago vzpenjanje po lokalni cesti, ki nas iz Šmartnega v Rožni dolini vodi vse do Vojnika, a sem za to turo pot skrajšal in se v naselju Brezova usmeril proti Ločam ob Na koncu še mimo ribnika na Zgornji Hudinji Šmartinskem jezeru. Na tem živopisnem delu poti lahko v bližini zaliva Loče že občudujem del vedute Šmartinskega jezera, po spustu z vrha hriba pa bi se lahko tudi ustavil ob njem. A kar je še šlo za čas karantene in priporočljivo izogibanje večjemu številu ljudi, se za to nisem odločil in sem se raje mimo Ostro-žnega in Dobrove odpeljal proti Celju. Pred Novo vasjo sem zavil še levo proti Lahovni na še en vzpon, ki ga sicer tudi rad pretečem v okviru svoje tekaške ture do Šmartinskega jezera. Sledi le še kratek spust in vožnja mimo ribnika na Zgornji Hudinji ter še pot proti mestnemu naselju. ZA UVOD V KOLESARSKO SEZONO 43 Celje—Štore—Svetina— Celjska koča-Celje (18,3 km)<§& A Po lahkotnejšem prologu je čas, da se preizkusim v zahtevnejši etapi in da ugotovim, koliko kondicije sem si že uspeli nabrati za novo sezono. Na domačem trenažerju res nisem bil prav aktiven čez zimo, sem se pa vendarle občasno ukvarjal še s kakšnim drugim športom. Vzpon na Celjsko kočo iz smeri Štor proti Svetini bo tako kar dobra izbira za izpolnitev te naloge. Oklevanje in nevero glede mojih sposobnosti na začetku sezone in glede tega, ali je je ta zalogaj morda še prezgodaj, sem pregnal z mislijo na lansko kolesarsko dirko Po Sloveniji. Takrat so se namreč najboljši kolesarji sveta prav po tej smeri povzpeli na Celjsko kočo. Kaj je še lahko lepšega kot posnemati te ase, ne glede na to, kako sem hiter in suveren na začetku sezone. Kaj bi dali vrhunski kolesarji, da bi končno spet lahko začeli dirkati ... Verjamem, da ne bi imeli nič proti, če bi bila njihova prva letošnja dirka prav po Sloveniji (a je zaradi koronavirusa odpadla) in bi eno prvih etap predstavljal ta vzpon na Celjsko kočo. Prav to sem imel v mislih, ko sem se kljub oklevanju odločil za to turo, zavedajoč se, da sem še daleč od lanske forme osvajanja lokalnih višinskih ciljev (Celjska koča iz obeh smeri, Rogla, Šmohor ...). Bilo je kar nekaj mučenja in iskanja pravih občutkov pri sinhronizaciji prestavljanja, a vse napore sta odtehtala pogled na cerkev na Svetini in zavedanje, da je prvi resnejši izziv v sezoni uspešno opravljen. Nadaljevanje poti od Svetine do Celjske koče je potem le še »mala malca«. Ker je bila lani etapa dirke Po Sloveniji speljana po tej progi, smo lahko rekreativni kolesarji hvaležni tudi za to, da je bil zanje asfaltiran še manjkajoči del makadamske proge od Svetine do Celjske koče, prav tako je bil obnovljen del ceste od Štor do Svetine. Na Celjsko kočo sem pri-kolesaril v nedeljo, in sicer po dvodnevnem delavskem prazniku. Kljub temu da je bila ravno pred praznikom karantena odpravljena, posebne gneče res ni bilo, sicer pa tudi gostinska ponudba na terasi hotela takrat še ni bila na voljo. Ob spustu s Celjske koče po pečovniški smeri se vedno spomnim vratolomne vožnje našega kolesarskega asa Mateje Mohoriča (Bahrain Meri-da) na dirki Po Sloveniji pred dvema letoma. Misel na to mi še vedno jemlje dih in še danes mi je žal, da mu ni uspelo spektakularno zmagati na cilju na Starem gradu, pred katerim ga je zasledovalna skupina na čelu s Primožem Rogličem ujela. Na koncu še po delu nove »kolesarke« Celje-Laško. ■ Celje—Kasaze—Arja vas— Celje (22,2 km) i . Po nekoliko zahtevnejši višinski etapi je bil v mojem projektu kolesarjenja okrog Celja spet čas za eno bolj ravninsko turo. Trasa je bila relativno kratka, sicer pa sem rekel, da ne grem oziroma ne bi smel (daleč) izven Celja, saj je šlo za kolesarjenje v okviru meja karantene. Lepšega izhodišča za štart te etape, kot je celjski mestni park, si res ne bi mogli zamisliti. Tam zdaj po- staja tako prijetno, da bi nas vsa ta lepota, ki jo ustvarjajo drevesa z bujnimi krošnjami, s cvetlični aranžmaji in urejene zelenice, lahko kar odvrnila od nadaljnje poti. In bi kar obsedeli na kakšni klopci, čeprav v popolni kolesarski opremi. A lepote in čudeži narave se skrivajo tudi v nadaljevanju poti. Že približno kilometer naprej, ko lahko občudujem čapljo, ki je suvereno zavzela svoje mesto sredi Savinje. Ali še kakšen kilometer dalje, ko me premami lepota bujnega cvetočega polja. Ob vseh teh lepotah kar pozabim, da sem šel na kolesarjenje in ne na ogledovanje. Kljub temu sa-moočitku si ne morem kaj, da se ne bi v Kasazah ustavil še na mostu čez Savinjo in naredil posnetka živahne Savinje. No, potem pa je bilo dovolj ustavljanja in fotografiranja, bil je že skrajni čas, da sem zavrtel pedala. Ko v Arji vasi zavijem proti Celju, se spet ne morem upreti temu, da ne bi poslikal hmeljevih nasadov, ki so tudi začeli zeleniti. In potem res le še »gasa« do knežjega mesta. Hortikulturni užitki v pomladnem mestnem parku Kolesarjenje ob reki je vedno posebno doživetje. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Cristina Caboni: Tako diši ljubezen Hiša družine Rakež v Šmarju pri Jelšah Šmarski podeželski zdravniki (1870-1970) (4) Jožef Rakež, dr. med., zdravnik v Šmarju pri Jelšah od leta 1893 do 1935 Pred prvo svetovno vojno se je z drugimi narodno zavednimi Šmarčani zavzemal za uporabo slovenskega jezika v uradih in šolah. Več let je sodeloval v krajevnem šolskem odboru in v odboru šmarske Hranilnice in posojilnice, kjer je marsikaterega kmeta rešil pred propadom. V Šmarju pri Jelšah je deloval kot banovinski zdravnik in sreski sanitetni referent do upokojitve leta 1935. Dr. Jožef Rakež je imel svojo ordinacijo v domači hiši v Šmarju pri Jelšah, ki je stala na mestu, kjer je danes policijska postaja. Poleg dobrega znanja botanike, ki so ga imeli takratni zdravniki, se je v nekaj mesecih prakse v lekarni usposobil za pripravo zdravil in vodenje dobro založene priročne lekarne. Mnoga zdravila je pripravljal iz zelišč, ki so rasla na njegovem vrtu ob hiši. Izven akademskih krogov je bil znan kot izjemen reci-tator slovenske pesmi. Njegova ljubezen do leposlovja, predvsem do poezije, je bila velika, saj je tudi pisal pesmi. V Ljubljanskem zvonu je od leta 1884 do 1898 objavljal strokovne članke, v Trigla-vanskih listih nekatere svoje pesmi, razprave in biografije. Objavljal je tudi v Mohorjevem koledarju, leta 1892 je izdal knjižico Oko in sluh. Prijateljeval je z Antonom Aškercem, častil Frana Ge-strina in Simona Gregorčiča, za vzornika je imel Franceta Prešerna. Dobro je poznal češko, rusko, italijansko in francosko literaturo. Rad je prebiral latinske in grške pisatelje, pesnike ter je mojstrsko obvladal tuje jezike. V številnih govorih je večkrat www.kamra.si kamra uporabljal latinske citate, s katerimi je lahko tudi odličnega poznavalca jezika spravil v zadrego. Veliko ljubezen dr. Jožefa Rakeža do književnosti potrjuje njegova bogata knjižnica, v kateri je zbiral in hranil številne prve izdaje velikih slovenskih literatov ter na ta način zapustil neprecenljivo dediščino slovenske literarne pomladi. Se nadaljuje ... Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Iskanje popolnega parfuma Čeprav avtorica za rdečo nit zgodbe uporabi Eleno in njeno iskanje prave ljubezni, je dodana vrednost tega romana pravzaprav razkrivanje sveta parfumarstva. Ljubezenska zgodba je šibka in pogosto predvidljiva. Zato pa je spoznavanje sveta dišav in nišnega ustvarjanja z njimi tista protiutež, zaradi katere knjige ne boste odložili iz rok, dokler je ne boste prebrali. Elena Rossini je potomka firenške družine parfumark, ki ohranjajo tradicijo pridobivanja dišav po naravni poti. Le Elenina mama je skrenila s poti družinske tradicije in se usmerila v sintetično ustvarjanje novih dišav. Glavna junakinja je odraščala ob babici, ki jo je naučila tradicije Rossinijevega parfumarstva. Ker se je Eleni zdelo, da jo parfumi omejujejo, in ker se je bala, da bi jo povsem zasvojili, se je odločila slediti obrti svojega izbranca, gostinstvu. Potem ko jo je izbranec prevaral, je njena najboljša prijateljica poskrbela, da je zapustila Firence in stopila na novo življenjsko pot v Parizu. Tam je spoznala Caila, žlahtnitelja vrtnic. Že na prvem zmenku se po nenadni izgubi zavesti, zaradi katere Elena pristane v bolnišnici, izkaže, da je noseča z moškim, ki jo je prevaral. Kljub temu ji Cail stoji ob strani in je pripravljen sprejeti tudi otroka. Elena doživi neprijetno izdajstvo v službi v znani pariški prodajalni parfumov, zato ji prijatelji finančno pomagajo, da na noge postavi lastno prodajalno, kjer se proslavi s sestavljanjem parfumov po meri. Cabonijeva z veliko mero poznavanja tega sveta odmerja bralcu natančno prave količine opisovanja postopkov, kemičnih reakcij in najbolj znanih dišav. Ob koncu knjige je tudi seznam dišav, ki se deli na glavne družine: cvetlične, sadne in začimbne, lesne, smolnate in listne ter dišave živalskega izvora. Med branjem romana boste izvedeli še o različnih tonih dišav in kako jih uglasiti, da bo njihova melodija dosegla želen učinek. MRL O avtorici: Cristina Caboni živi z možem in s tremi otroki na jugu Italije. Ukvarja se tudi s čebelarstvom in goji vrtnice. Je velika ljubiteljica in poznavalka sveta parfumarstva ter pridobivanja naravnih esenc. S knjigo Tako diši ljubezen je zaslovela. ALBUM S CELJSKEGA Učenci OŠ Vransko na šolskem izletu v Motniku, 1958 V bližnji, približno sedem kilometrov oddaljeni Motnik so se na šolski izlet odpravili učenci 1. do 3. razreda. Med njimi tudi tri sestre družine Primožič, ki so v zaporedju od najmlajše do najstarejše bile v 1., 2. in 3. razredu. Prispevala: Polona Lipovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik BRALCI POROČEVALCI 45 Pobrišimo prah z domačih knjig V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC smo kljub drugačnemu pouku skušali pretekla dva meseca delati vse, kar smo delali že prej, vendar so okoliščine v nas prebudile tudi nekaj domišljije in naredili smo celo kakšno stvar več in drugače. Predvsem je to naša spletna televizija VI-TV, kjer objavljamo številne intervjuje z znanimi Slovenci (Tina Gore-njak, Tim Kores Kori, Gregor Trebušak ...) in nastope ter vloge naših dijakov. Pred prazniki smo pripravili tudi spletno Noč knjige. Trenutna zaustavitev družabnega dogajanja je prekinila marsikatero načrtovano dejavnost, a ljubitelji knjig v naši šoli se ne damo in vsem oviram navkljub smo obeležili Noč knjige 2020. »Iz domačega naslanjača« smo pripravili drugačno, a še vedno zanimivo oddajo in prijeten pogovor. Za celo šolsko uro se je nabralo posnetkov za oddajo, ki smo si jo ob 21. uri ogledali na šolski spletni televiziji VI-TV. Po ogledu sta pogovor o branju in knjigah vodili Nastja in Sara. Družbo so jima delali zelo zanimivi sogovorniki, dijaki in učitelji, ki so delili svoje interpretacije, zamisli, poglede, ustvarjalnost, misli in občutja, koristne napotke, kako in kje brati, seveda niso manjkala priporočila za branje dobrih knjig. Z nami sta bila tudi Vlado Kreslin in Boštjan Gorenc Pižama. Dijaki so sodelovali ne le z branjem, temveč tudi z re- citacijami, petjem, igranjem, pripravili pa so tudi vloge. Pohvalimo se lahko, da smo skupaj ponočevali, saj smo bedeli skoraj do polnoči. In Noč knjige je bila v naši šoli res noč s knjigami. Odzivi dijakov po pogovoru: Dijaki veliko več berejo, kot smo mislili. Preseneča raznovrstnost branega: osebna rast, znanstvena fantastika, filozofske in družbenokritične vsebine ter seveda romani in poezija. Џ äw Zanimiva je bila izkušnja o poslušanju knjig - o avdi-oknjigah. »Zelo sem užival v razpravi o knjigah in branju,« je povedal udeleženec pogovora Dejan Romih in dodal, da ob branju knjig spoznava, da mora biti ponižen, ker tako malo ve. Vsebine šolske spletne televizije si lahko ogledate na spletni strani http://vitv.sc--celje.si/. MZP Obisk partizanskih grobov Člani domoljubnih organizacij v občini Štore vsako leto redno organiziramo obisk partizanskih grobov na 9. maj, dan velikega praznika zmage nad fašizmom in nacizmom. Letos se je bilo treba zaradi poznanih razlogov nekoliko drugače organizirati. Zato smo vse partizanske grobove, ki jih je v naši občini precej, obiskali kar v ožjem družinskem krogu. Letos namreč zaznamujemo 75. obletnico konca druge svetovne vojne. Menim, da je prav, da se na dostojen in spoštljiv način poklonimo padlim partizanom. V našem kraju je med vojno življenje izgubilo petdeset ljudi. Med njimi je vojna še posebej zaznamovala Ocvirkovo družino iz Kompol nad Štorami. Druga svetovna vojna jim je namreč vzela štiri družinske člane. Naša občina je izjemno lepo poskrbela za spominsko obeležje v njihov spomin. SREČKO KRIŽANEC Zasadili smo rože in začimbe Lotili smo se prijetnega permakulturnega opravila in zasadili cvetlice ter začimbe v skupinah Zarja in Spominčice v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. Gospod Silvo, znan slatinski vinogradnik, je z veliko skrbjo uredil tudi vinsko trto. Štefan in Veronika sta preverila, ali fitnes kolo na zelenici še deluje ... Osrednja je bila per-makultura, s katero krepimo zaznavne, spoznavne in motorične sposobnosti ter socialne veščine. Telesna dejavnost, sprostitev in uživanje v naravi omogočajo razvoj spretnosti, intelektualni razvoj, socializacijo. Človeku dajejo občutek, da je naredil nekaj koristnega, dajejo mu osebno zadovoljstvo ter vplivajo na duhovno rast. Starostniki zaradi različnih razlogov ne zmorejo več obdelovati klasičnih talnih vrtov, a še vedno želijo imeti stik z naravo in skrbeti za rastline. V celoten proces dela v okviru dejavnosti hortikul-turne terapije želimo dejavno vključiti čim več stanovalcev in stanovalk. Pri pripravi programa namenimo poseben poudarek stanovalcem z de-menco, ki že s spremljanjem dogajanja v svoji okolici dosegajo pomembne pozitivne spremembe pri svojem psihofizičnem počutju. V prijetnem vzdušju ob pogovoru in petju smo zasadili meto, rožmarin, sivko, pelin, blitvo, solato in različne cvetlice, ki nas bodo navduševale. Od torka, 5. maja, so v Pe-gazovem domu ponovno dovoljeni obiski, vendar le ob upoštevanju navodil, ki so objavljena na spletni in FB--strani, svojci pa so o njih tudi pisno obveščeni. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Еш Nič več Vpraša učiteljica Janeza: »A ti še vedno oče dela naloge?« »Ne, nič več, učiteljica, tisti zadnji >cvek< ga je čisto sesul ...« Nakupi V mojih časih smo začeli panično kupovati samo takrat, ko je natakar zaklical: »Zadnja runda!« Nakupi 2. »Žena, sem v trgovini. Kaj naj vzamem?« »A si si dal gor masko?« »Sem.« »Vzemi blagajno.« Končno boljši Naš železniški promet je končno postal boljši kot japonski. Že več kot mesec dni brez zamud. SMS-sporočilo Mož pošlje ženi SMS: »Draga žena, sem šel s kolegi na pivo, pa je eden kihnil in moramo ostati v karanteni. Se vidiva čez 14 dni!« Igrajva se ... Mož in žena ležita v postelji. Mož šepne ženi: »Se greva igrat zdravnika?« Ona: »Kakšnega? Iz javnega ali zasebnega zdravstva?« On: »Kako to misliš?« Ona: »Če hočeš, da se igrava zdravnika iz javnega zdravstva, boš moral počakati vsaj tri mesece, če hočeš, da se igrava zasebnega zdravnika, te bo to stalo 100 evrov.« Nove slovenske kletvice Naj ti voda zalije vse zaloge toaletnega papirja. Naj ti iskra zaneti ves alkohol za razkuževanje. Naj ti zelena plesen požre ves kvas, kar ga imaš. Ni njegova Prišla sva iz trgovine, snela maske . Gledam, žena ni moja ... Priložnosti Moje ljubezensko življenje je podobno nogometnim komentarjem: »Priložnost! Še ena priložnost! In? Nič .. « Slušni aparat Starejši angleški gospod pride domov. Pri vratih ga sprejme njegov služabnik, mu vzame plašč in za hrbtom reče: »Kaj je, stari, si spet bil pri prostitutkah?« Gospodar se ne obrne, pač pa odgovori: »Ne, James. Končno sem šel kupit slušni aparat.« Iz ljubezni Savinjčan reče svoji ženi po poroki: »Računam, koliko je stala poroka in kolikšna je tvoja dota.« »In kaj si izračunal?« vpraša žena. »Kot kaže, sem se s teboj poročil iz ljubezni.« »Prihaja poletje. Nove ljubezni, toplejši dnevi, prijetni večeri... Življenje je lepo.« »A ti je zdravnik povečal dozo?« »Ja ...« нт v ■ Če se vam zdi, da imajo zadnje čase čevapčiči drugačen okus, je to zato, ker si zaposleni zdaj umivajo roke. Novice, ki jih boste prejeli, vas bodo presenetile in vam dale povod za korenite spremembe, ki jih boste uvajali počasi, korak za korakom v naslednjem obdobju. Odločiti se boste morali za spremembe, zaupajte si. Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela in deležni mnogih pohval. Vendar je pred vami še mnogo obveznosti, zato nikar ne zastanite. Časa za počitek trenutno nimate. 3\k škorpijon Ste tik pred tem, da naredite večje spremembe, ki se dotikajo vseh področjih vašega življenja. To, kar ste v preteklem obdobju gradili, se vam bo obrestovalo. Bodite previdni, komu zaupate svoje težave. Malce si boste oddahnili, saj ste rešili kar nekaj kočljivih situacij. Nekdo vas bo poiskal, da razrešite konflikte in nejasnosti v preteklosti. Bodite pošteni do sebe in se nehajte slepiti. Tudi vi delate napake. Dvojčka Nekdo bo naredil močan vtis na vas in zato se boste počutili prijetno. Vaše življenje bo še naprej slikovito in tudi tokrat se bodo dogajale spremembe. Do vsega boste imeli zračen odnos, zato vas ne bo mogoče ustaviti. Rak Strelec Premišljevali boste, da bi v svoje življenje vnesli večje spremembe, kajti na površje prihajajo nasprotja. Odločitev ni tako enostavna, zato z njo počakajte vsaj še nekaj časa. Kozorog Vaša energija bo v teh dneh povečana, zato bodo tudi rezultati dobri. Nikar se ne zapletajte v spore, kajti mimogrede si lahko nakopljete težave z nadrejenimi. Poskušajte ubrati diplomatsko pot. Ugotavljali boste, da ste zelo priljubljeni med prijatelji, zato boste tudi tokrat dali vse od sebe. Nikar ne hitite tako brezglavo naokoli, kajti težave in problemi se kopičijo. Skoncentrirajte svojo energijo in določite cilj. lev Vodnar Nekomu povzročate velike težave zaradi nenavadnega načina delovanja. Planeti so ugodno položeni za takojšnjo akcijo, zato se ne zapletajte ob nepomembnih malenkostih. Položaji planetov bodo aktivirali kar nekaj sprememb, na katere niste računali. Dinamika razpoloženja bo nihajoča, nihajoče pa tudi vaše počutje. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se prepustite toku dogodkov. Devica Ribi Poslušajte tokrat glas srca in ne strogega razuma. Nasvet nekoga, ki vam je blizu, vam bo še kako prav prišel. Poglobili se boste v svoje težave in iskali pravilne odločitve, kako naprej. Pred vami je prelomno obdobje, v katerem se včasih ne boste dobro znašli. Nasprotja se bodo pokazala predvsem med čustvi in razumom. Na nekoga boste neprestano mislili. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. novi tednik Vedno? г илтуј / 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г штј! s po rt@ n t-rcT sT Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. radio celie RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka OBLASTNO RAVNANJE (EKSPR.) NOGOMETAŠ MATAVŽ JEDRSKA Elektrarna ALPSKA NEZAZELEN SMUČARSKA ČLOVEK DISCIPLINA (EKSPR.) DRVI KOT ... SEKIRA NAREJEN IZ LEDU GROBO ORIENTALSKO SUKNO LAURENCE OLIVIER SLED STOPAL MIROSLAV (KRAJŠE) JE SUROVINA ZA KAVČUK URŠA TREBUŠAK MOŠKI V BRIGADI RIMSKI CESAR, SIN AGRIPINE MLAJŠE REKA V SRBIJI 17 ČEBELJI SAMEC 22 .. IN DOL HRIB NAD ŠKOFJO LOKO 12 MEJI NA IRAK 15 ZUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH PREBIVALKA CANBERRE GRŠKI BOG NEBA RIBJA JAJČECA 20 ROMANTIČNA DRAMA: DEŽELA ... KRANJSKA .. PRIZNANJE PORAZA KELTSKA RODOVNA ZVEZA SINOVA ŽENA SREBRNA KOVINA DODATEK K POGODBI ARTHUR RUBINSTEIN GRŠKI NARODNI PLES ZNAMKA RAČUNALNIKOV JAMA ZA STROJENJE KOŽ NEOBVLADLJIVOST, NEUKROČE-NOST STOLETJE 4 NASPROTNO OD DRUGAČEN ŠVEDSKI NARAVOSLOVEC (CARL) KAMEN SE MU JE . OD SRCA SOL KLOROVE KISLINE PARNA LOBANJSKA KOST 18 FRANCOSKA TISKOVNA AGENCIJA ŽLAHTNI PLIN STAROGRŠKO MESTO POPOLNA OSKRBA TUJEGA OTROKA ZA PLAČILO OSEBA IZ 1001 NOČI JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL POSNEMA GLAS SOVE STARI GERMANI EDWARD (KRAJŠE) VEČKRAT UKRIVLJENA ČRTA UDELEŽENEC ALKE RT NA JUGU PIRENEJ. POLOTOKA Povsod z vami MESTO V NEMČIJI VERIGA (ZASTAR.) 16 MAJHNA RACA AMERIŠKO ZDRUŽENJE ZA STANDARDIZACIJO NAČRT LISTNATO DREVO NRAVO-SLOVJE WARREN OATES SLOVENSKI PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ LANSKEGA LETA FRANCOSKA MODNA ZNAMKA ENERGIJSKI CENTER V JOGI KOS NEDO-GORELEGA LESA RISOVA SAMICA NEKDANJA BURMA 13 MIHAIL Žabji lermontov glas - LIMONA 10 MALICA NA PROSTEM NAFTA 24 (ANG.) DRUGAČE POVEDANO IRENA KOHONT KDOR ..., DOČAKA VISEČ OKRASEK BOLJŠA JE PRVA ZAMERA ... ZADNJA ZUNANJA PODOBA (ANG.) DEL VOJVODINE EMIL NOLDE PAS PRI KIMONU 14 ŽENSKA, KI SADI 19 NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA ZDA (ORIG.) STARODAVNI INDIJSKI SISTEM OBREDOV IN TEHNIK SUDOKU 413 3 4 5 9 6 1 2 9 3 8 6 5 2 7 3 2 4 3 5 8 4 6 1 8 4 1 5 SUDOKU104 9 6 5 5 8 3 4 3 6 6 2 5 8 9 7 3 6 2 6 7 9 3 4 9 2 1 REŠITEV SUDOKU 412 REŠITEV SUDOKU 103 8 3 2 4 9 6 5 7 1 4 7 1 2 3 5 6 8 9 5 6 9 8 1 7 3 2 4 2 9 4 6 7 1 8 3 5 1 5 6 3 2 8 4 9 7 3 8 7 9 5 4 1 6 2 6 1 3 7 4 9 2 5 8 7 4 8 5 6 2 9 1 3 9 2 5 1 8 3 7 4 6 8 2 6 1 7 3 4 9 5 1 4 9 6 2 5 8 3 7 5 3 7 8 9 4 6 2 1 7 9 5 3 1 8 2 6 4 3 6 4 2 5 9 1 7 8 2 1 8 7 4 6 3 5 9 6 7 1 9 8 2 5 4 3 4 8 2 5 3 7 9 1 6 9 5 3 4 6 1 7 8 2 5 21 BARIERA 2 3 11 6 8 9 7 novi tednik Vedm г (ллтој / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena vrečka NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel \/