Celje - skladišče D-Per 582/1986 — V sredo 19. februarja je bila prva občinska kandidacijska konferenca na kateri so obravnavali pobude, mnenja in pripombe s temeljnih kandidacijskih konferenc ter oblikovali stališča za kandidate na posameznih dolžnostih v skupščini občine, SIS in dolžnostih v republiki. Volitver odgovornost, pričakovanja Pred nami je pomembno dejanje — volitve. V pripravah nanje smo lahko koristno upoštevali take ali drugačne izkušnje iz preteklosti, kar pa seveda ne zmanjšuje naporov in volje tistih, ki so k tej aktivnosti največ prispevali. Ne gre prezreti dejstva, da je v času zaostrenih družbenoekonomskih razmer po delegatskih in drugih poteh mnogo težje uresničevati interese, kar ima vsekakor svoj vpliv na pristajanje posameznikov za prevzem dolžnosti, tako v krajevni skupnosti, SIS, občini itd. Podatki Socialistične zveze sicer ne ustvarjajo pretirane zaskrbljenosti, saj je bilo evidentiranih veliko delovnih ljudi, občanov, predvsem pa žensk in mladine. V tem trenutku je pomembno predvsem to, da smo za najodgovornejše funkcije v občini pridobili ljudi, ki bodo kos nalogam, času in pravilnim rešitvam v prid delovnega človeka in hitrejšega razvoja naše občine. Vsi skupaj se moramo zavedati, da bo to težko dosegati, kajti vedno bolj sta v razkoraku naše želje in potrebe ter na drugi strani možnosti. V takšnih razmerah se bo morala spopadati nova delegatska struktura in prav je, da se predvsem družbenopolitične organizacije že sedaj zamislijo, kaj vse bo potrebno narediti, da bo delegatski sistem deloval še bolj učinkovito kot doslej. Upajmo, da se bodo naše želje in pričakovanja uresničevale tudi preko novih kadrov, z novimi prijemi in dobršno mero optimizma. Ob takšnem razpoloženju in hotenju bo na volišče odšel marsikdo izmed nas, ki ve kaj je volilna dolžnost in pravica. UREDNIŠTVO PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA Bliža se mesec marec in z njim tudi praznik krajevne skupnosti Sentjur-center. Praznovanje krajevnega praznika bo v letošnjem letu potekalo v torek is. marca 1986, in sicer pod okriljem Veterinarske postaje Šentjur. Posebna slovesnost s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti pa bo letos v kasnejših mesecih ob zaključku tega mandatnega obdobja. Želimo, da se čim več ljudi 18. marca pokloni spominu padlim na partizanski Resevni. KAKO IN KOGA VOLIMO NA SKUPŠČINSKIH VOLITVAH 13. IN 16. MARCA 1986 Kot je znano, smo vse leto 1985 vodili aktivne priprave na skupščinske volitve. V tem času smo evidentirali mnogo ljudi za delegatske dolžnosti ter odgovorne dolžnosti v skupščini občine in SIS. Iz množice evidentiranih smo na temeljih kandidacijskih konferencah v KS in TOZD izbrali najboljše delegate, ki nas bodo predstav- ljali v posameznih skupščinah. Na konferencah smo se opredeljevali na možne kandidate za prevzem odgovornih dolžnosti v občini in SIS. Seveda pa morajo ti možni kandidati biti izvoljeni v posamezni delegaciji v KS ali TOZD, ker sicer ne morejo prevzeti dolžnosti. To pa bo odvisno od volilcev na volitvah. 13. marca bomo v TOZD volili delegate v delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine. Volimo tako, da se opredeljujemo za posameznega kandidata odnos- no, da obkrožimo številko pred kandidatom. Se posebno pomembno je to tam, kjer bo odprta lista in je potrebno iz predlaganih kandidatov izbrati najboljše. Zato pozivamo volilce, da predhodno preberejo vsa imena in nato obkrožu-jet. Enako se voli delegate za delegacije v SIS. 16. marca bomo volili v vseh KS delegate v delegacije za zbor krajevnih skupnosti iz posamezne KS Volili boste tako, da boste obkro žili številko pred posameznim kandidatom na glasovnici. To je pomembno predvsem tam, kjer bodo odprte liste. Predhodno preberite imena kandidatov, nato pa obkrožite številko pred posameznim kandidatom. Enak postopek je pri volitvah v delegacije za SIS. V KS se voli tudi delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Kandidatov za DPZ bo toliko, kot je delegatskih mest. Zato se voli celotna lista in sicer z obkrožitvijo besed ZA ali PROTI. Vsak volilec se opredeli zase glede glasovanja. Volitve so izraz pripravljenosti dela v našem družbenopolitičnem sistemu, kakor tudi podpora posameznim delegatom, katere bomo volili z željo za čimboljše delo in izvajanje sprejetih srednjeročnih in letnih programov. Kandidati za delegate v TOZD so obiavljeni v 1 OZD, v KS pa na oglasnih deskah po KS. Vse občane in delovne ljudi va buno, da se volitev udeležijo in glasujejo za svoje delegate in za naš nadaljnji napredek. L OK SZDL KANDIDATI ZA CLANE DPZ SO ŠENTJUR 1. ARTNAK Jože — delegat O K ZSMS 2. BOŽIČ Avgust — delegat 00 ZZB NOV 3. CMOK Nevenka — delegat OK SZDL 4. GODUNC Jelka — delegat OS zss 5. GORJUP Vlado — delegat OK ZKS 6. GRAČNER Janez — delegat OS ZSS 7. GRADIŠNIK Anton — delegat OK ZSMS 8. HORVAT Ivan — delegat 00 ZZB NOV 9. HRASTNIK Viktor — delegat OK ZKS 10. JAGER Ivan — delegat OK ZKS 11. JAN Milena — delegat OK SZDL 12. JUG Milica — delegat OS ZSS 13. KOZJAN Stane — delegat 00 ZZB NOV 14. KRAMPL Franc — delegat OK SZDL 15. KUKOVIČ Janez — delegat OK ZSMS 16. MASTNAK Ludvik •— delegat OK SZDL 17. MIHEVC Nika — delegat O K ZKS 18. PAP Hinko — delegat OS ZSS ■ 19. RATAJ Anton — delegat' OS ZSS 20. RIJAVEC Anton — delegat 00 ZZB NOV 21. SALOBIR Ivo — delegat OK ZKS 22. STOJAN Stane — delegat OK ZSMS 23. ŠMID Kristina — delegat OK SZDL 24. SPUR Slavko — delegat OK SZDL 25. ŽAGAR Ferdo — delegat OK SZDL ooooooooooooooooooooooo Vsem materam in ženam čestitamo ob prazniku DPO, SO in UREDNIŠTVO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OSREDNJO KNJ CELJE Od. -tra disi tam • ŠENTJUR — 6. februarja 1986 so našo občino obiskali predstavniki zvezne konference in republiške konference SZDL. Iz zvezne konference je bila prisotna Gordana Popovič — sekretarka koordinacijskega odbora za društva, iz republiške konference pa Primož Heinz — član IO RK SZDL, Kristina Savodnik — sekretarka koordinacijskega odbora za društva in družbene organizacije pri RK SZDL ter Jože Artnak — predstavnik RK ZSMS. Iz občine so sodelovali: Anita Kolesa — predsednica ZKO, Cveto Erjavec — predsednik koordinacijskega odbora za društva in družbene organizacije ter predsednik OK SZDL. Ogledali so si kulturne domove v Šentvidu in Dobju ter se s predstavniki društev pogovarjali o kulturni dejavnosti, vrstah in oblikah dela v društvih, problematiki dela v društvih, o vlogi in pomenu mentorja v kulturnih društvih ipd. Izmenjali so medsebojne izkušnje in se seznanili z delom odbora za društva v ZK in RK SZDL. O problematiki delovanja v kulturnih društvih bo razpravljala v maju tudi zvezna konferenca SZDL. — V petek, 7. 2. 1986 je bdi v kulturnem domu Šentjur koncert mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja, ki ga vodi profesor Edi Goršič. Koncert je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. — OK ZSMS je sodelovala na 13. tradicionalnem pohodu po poteh borcev XIV. divizije v drugi etapi na poti od Grač-nice pri Rimskih toplicah do Dobrne od 8. do 10. februarja. Šentjurska pohodna enota je bila številčno najbolje zastopana, pohodniki pa so dosledno in v popolnosti zastopali delovne ljudi in občane naše občine. Za naklonjenost, pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo TOZD Merx Motel Šentjur, OŠ Dramlje, KS Blagovna ter TOZD Mene Pekarne in slaščičarne Celje. • DRAMLJE — V rojstnem kraju narodnega heroja Miloša Zidanška bodo pred osnovno šolo letos postavili bronasti njegov doprsni kip. Tako so se odločili na seji predsedstva občinske borčevske organizacije v Šentjurju in imenovali v ta namen poseben pripravljalni oz. organizacijski odbor, ki ga bo vodil tov. Ludvik MASTNAK. • DOBJE — 8. februarja je bila proslava slovenskega kulturnega praznika z naslovom: firn, video, poezija, čarovnija. Na proslavi so sodelovali: Drago Medved iz Celja, ki se je predstavil s svojo najnovejšo poezijo. Tone Kuntner — igralec in pesnik iz Ljubljane, Manja Änderte — novinarka ljubljanskega Dnevnika, Sandi Videmšek — snemalec TV Ljubljana, Milan Ljubič — režiser Viba filma iz Ljubljane in Goce Kalaj-džiski — slikar iz Šentjurja. Ob razstavi Iva Brodeja OB PRAZNIKU MATERAM i. Kot bilke v vetru ste uporne, kot žitni klas, ki dozoreva in nam daje kruh, ste dobre. Vi rojevate bodočnost, našega in novega življenja, ki vedno znova izginja in nastaja v svitu jutrišnjega dne. Zanimivo V soboto, 11. 1. 1986 je bila v gostišču Andreja Jerneja v Šentjurju pri Celju redka slovesnost: Po 35 letih so se sestali nekdanji dijaki, ki so opravljali v letu 1950 malo maturo v takratni nižji gimnaziji v Šentjurju. Ob 18. uri so se začeli zbirati jubilanti. Nekateri med njimi so se pozneje le malokdaj še srečevali in bilo je mnogo primerov, da se med sabo niso več spoznali; takrat še otroci, danes mnogi že z vnuki so si 'Segli v roko. Ob vstopu v sobo, kjer so zažareli rdeči nagelji v pozdrav, so za nekaj trenutkov odložili svoje vsakdanje skrbi. Izbrali so posrečen program: osebne izpovedi o svojem življenju. Marsikatero od pripovedovanj bi bilo kar primerna zasnova za izvirno in zanimivo črtico. Mnogi so prehodili težko pot 2. Plemenito srce vaše krvavi, se razdaja za vse tisto kar živi >n naznanja bodočnost vašo, ki je tudi naša. 3. Vi ste domovina naša, ste ognjišče domače hiše, zatočišče ljubezni in sreče, zaupna senca sončnega dne, ki vedno znova vstraja, na nebu našega življenja, pa vendar zaide v zaton. 4. Ne, saj to ni res. Nikar. Vaša veličina in ponos ostaja, sonce sreče nam še vedno bo sijalo. Mati naša saj si tu med nami. Toplina vaša, bo še vedno grela srca naša, živela bo neskončno, kot mi živimo v tebi in ti živiš v nas. Ne samo za praznik vaš, naj bo sleherni ta čas, ki se ne konča nikoli in vedno znova se začenja. Slavko Slejko srečanje študija ob delu in dosegli zaželeni cilj; kot inženirji, gospodarstveniki, profesorji, učitelji, medicinske sestre predano opravljajo svoje delo. Iz vseh pripovedi je izžarevala močna življenjska volja do ustvarjalnega dela — kar vzbuja optimizem, ki je v tem času tako potreben. Sredi pripovedi so pozdravili navzoče pevci šentjhrskega pevskega zbora in zapeli nekaj pesmi skladateljev Ipavcev. Čudovito ubrane mehke melodije so še dolgo odzvanjale v srcih vseh navzočih. Organizatorica, pa tudi sama ju-bilantka Nada Jernejeva je vložila za priprave in izvedbo tega lepega in prisrčnega srečanja veliko truda, zato ji izrekamo iskreno zahvaloI Dragica RAUTER Biti v umetnosti zavzet za neko človeško vrednoto, za neko vsebino za katero umetnik čuti potrebo in nujo, posredovati jo vsem, ki še niso osveščeni pa pomeni, da mora ustvarjati tako da jim bo dostopna in razumljiva. Skrbeti mora za komunikativnost svoje izpovedi in se kdaj mora tudi odreči lastnemu zadovoljstvu ob dražeh formalističnega ekspremen-tiranja. Pri Brodeju lahko prav v tem iščemo razlog za njegovo pristajanje v temeljnjem realističnem okviru upodabljanja. Seveda tu ne gre za nek obrazec, slikar IvoBro-dej ga prilagaja svojim težnjam in potrebam. Njegov realizem je zdaj bolj risarski, drugič bolj barvit pa zopet pripovedno dokumentaričen in izrazno preoblikovan ter urejen v močne izpovedne organizme, tako, da mu vsebinskih in oblikovnih kvalitet ne moremo odrekati. Vendar je podrejen temi in z njo vsebini, ta pa je že davno prerasla realno odslikavanje sveta. Brodejeva razstavljena dela so naglašene izrazito lirično, resda trpko, toda polne pristne umetniške draži, prav zato, ker se v njih srečujeta realistična epičnost in subjektivna poetika sleherne iskrene izpovednosti. Prav v tem odkrivamo temeljne kvalitete slikarstva Iva Brodeja in njegovo človeško veličino. Največ o nerazvitosti Na programsko-volilni konferenci ZKS Šentjur je večina razprav-Ijalcev govorila o nerazvitosti občine. Čeprav v gospodarstvu ni izgub, so komunisti sprejeli oceno, da v preteklem obdobju ni doseglo načrtovanih rezultatov, predvsem zato, ker je neugodna struktura, šibka kadrovska zasedba in pomanjkanje dobrih in atraktivnih proizvodnih programov. Nerazvitost je še posebej očitna na področju družbenih dejavnosti. Nekateri podatki kažejo, da se razlike med razvitimi in nerazvitimi občinami še poglabljajo. Razprav-l j alka iz vrst šolnikov je še posebej opozorila na podatek, da se odstotek šoloobveznih otrok, ki se ne vključujejo v usmerjeno izobraževanje, nenehno povečuje in je v letu 1985 že doseglo okrog 25 %. Podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, saj je ena izmed najpomembnejših ugotovitev, da bo občini uspelo iz nerazvitosti tudi z izboljšanjem kadrovske strukture in ob likovanjem ustreznih strokovnih služb. Ena izmed razprav je bila namenjena različnim pogledom in pristopom glede solidarnosti. V Šentjurju menijo, da mora solidarnost ostati tudi v bodoče ena izmed stalnih oblik razvoja, predvsem na področju družbenih dejavnosti. Prve dni februarja so se ponovno sešli delegati vseh treh zborov občinske skupščine, ki jih očitno do izteka njihovéga mandata čaka še veliko odgovornega dela. Sklepamo pa lahko, vsaj po sprejetih odločitvah na zadnji seji, da hočejo in so pripravljeni delo odgovorno opraviti. Kot je bilo pričakovati so v vseh treh zborih največ pozornosti namenili razpravi o predlogu DRUŽBENEGA PLANA občine za naslednje srednjeročno obdobje in osnutku RESOLUCIJE o izvajanje le-tega v letošnjem letu. Zlasti prvi dokument je bil deležen v razpravi veliko pozornosti, ki se je kazala v mnogih dodatnih predlogih in načelnih kritikah. Da planerji niso povsem izpolnili pričakovanj delegatske baze, ki so bila v obliki stališč in sklepov zborov občinske skupščine sprejeta na dveh decemberskih sejah je bilo možno ugotoviti že po odločitvi Predsedstva občinske skupščine. Le--to je že na začetku seje, skladno s svojimi statutarnimi pravicami delegatom predlagalo, da se sklepanje o sprejemu družbenega plana preloži. To svojo odločitev je med drugim podkrepilo z oceno, da s predloženim planom niso realizirane že sprejete usmeritve zborov SO. in da manjkajo nekateri dokumenti, ki sestavljajo sku: paj z družbenim planom celoto. Ocena Predsedstva, katerega predlog so delegati podprli in sprejeli je bila kasneje tudi večkrat v razpravi potrjena. Tako so delegati v ustvarjalnem vzdušju, kar ni tako nepomembno v tem trenutku, skupaj s predstavniki predlagatelja proučili vse pripombe in ob koncu naložili Izvršnemu svetu nekatere dodatne naloge, ki jih je potrebno opraviti do naslednje sejejto naj bi dokončno odločali o sprejemu družbenega plana. Spodbuda za hitrejši razvoj gospodarstva pa mora biti po besedah novoizvoljenega predsednika komiteja Stanka Lesnike, predvsem lastna usposobljenost in krepitev prizadevanja za opiranje na lastne sile. Spodbuditi bo potrebno nekatere integracijske procese znotraj občine, dosledno izvajati kadrovsko politiko in več storiti za to, da bi našli ustrezne povezave in gospodarsko sodelovanje z gospodarstvom izven občine. V naslednjem obdobju bodo šentjurski komunisti med drugim namenili večjo pozornost delu in krepitvi v osnovnih organizacijah ZK. Te bi namreč morale postati središče dogajanj. V oceni je bilo poudarjeno, da je v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih precej slaba struktura članstva in zaradi majhnosti nekaterih osnovnih organizacij bi se vanje morali bolj aktivno vključevati vsi člani ZK, živeči v KS. Na osnovi pripomb na poročilo o uresničevanju programske usme ritve in razprav na konferenci, bo občinski komite ZKS Šentjur na prihodnjih sejah obravnaval še nekatera odprta vprašanja. Za sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS je bil ponovno izvoljen Martin Vodušek. Delegati so sklenili, da mora Izvršni svet v tem času skupaj z ostalimi planerji, predvsem v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnosti uskladiti še nekatere odprte dileme ter izdelati bilanco sredstev in prostorski plan. Predstavniki Izvršnega sveta so delgatom zagotovili, da bodo dobili do naslednje seje tudi zahtevane dokumente. Zapisalcu tega teksta se zdi vzpodbudno, da smo priča tako odgovornemu in lahko zapišemo tudi treznemu ravnanju v delegatskih klopeh. Ne more pa se istočasno znebiti nelagodnega občutka, da bi bilo še bolje, če bi predlagatelji kot delegati tako ravnali že prej, saj bi se s tem, če ne že drugega vsaj izognili časovni stiski v kateri so se znašli. Obravnava ostalih točk dnevnega reda, ki so ga sestavljali razni osnutki in predlogi odlokov iz občinske pristojnosti je potekala po ustaljeni praksi oz. skupščinski proceduri. Za konec pa še zanimivost. V zboru krajevnih skupnosti se je ob zaključku seje in to pod točko razno razvila zanimiva razprava, ki bi jo prej pričakovali recimo ob konstruktivni seji zbora. Delegati so namreč neverjetno odkrito in brez olepševanja spregovorili o svojem delu, bolje ne delu delegacij, o nepovezanosti z drugimi stukturami. o tem zakaj se prave razprave o dokumentu začne šele pri predlogu, ostale faze, obravnava delovnega gradiva ali osnutka pa ni deležna njihove pozornosti, o tem, kje so vzroki, da je v zboru toliko delegatskih vprašanj s področja komunalne in cestne skupnosti in še bi lahko naštevali. Neverjetno. Toda res je, da so delegati, razpravljalo pa je vseh enajst prisotnih v nekaj minutni strnjeni razpravi podali analizo, ki se je ne bi sramoval niti profesionalni analitik. Čeravno so vsi podprli željo prvega razpravljalca, da se izključi magnetofon verjamemo, da razprava ne bo označena kol kritizerska, ampak ustvarjalen prispevek delegatov zbora krajevnih skupnosti k obravnavi kritične analize delovanja političnega sistema Priprave na dvanajsti kongres ZSMS, ki bo 4., 5. in 6. aprila v Krškem se počasi že skorajda iztekajo. Pričakovanja od kongresa so velika, temu primerne pa so tudi priprave na kongres, saj je dejstvo, da je predhodno potrebno realizirati delo mladih in uresničevanje sklepov enajstega kongresa v preteklem srednjeročnem obdobju, zaključki analiz pa bodo prav gotovo izhodišče za XII. kongres ZSMS. OK ZSMS je skušala skozi razprave vodenih po 00 ZSMS ugotoviti dejansko stanje tako delovanja mladih kot tudi vključevanje mladih v ostale sfere družbenega in društvenega življenja. V mesecu januarju smo na konferenci OK ZSMS organizirali konferenco OK ZSMS, na kateri smo potrdili letni operativni plan, razrešili in izvolili nekatere člane predsedstva OK ZSMS ter delegate, ki bodo zastopali mlade iz občine Šentjur na kongresu ZSMS in ZSMJ. Ob tem velja pripomniti to, da je bila konferenca izredno dobro zastopana, kar dokazuje interes mladih po vključevanju v družbenopolitično delo in razreševanje vsakdanjih problemov. Interes že navedenega se je izkazal tudi na trodnevni mladinski v naši občini. Nenazadnje je možno to razpravo razumeti kot napotek »Starihe delegatov »novim < in vsem tistim, ki so dolžni zagotavljati in ustvarjati pogoje za delovanje delegacij in delovanje delegatskega sistema nasploh. M. K. politični šoli v januarju, oddržani v SKSC v Šentjurju. Skozi trodnevno teoretično usposabljanje mladih smo skušali preko posameznih tem prikazati mladim pomembnost vključevanja mladih v družbenopolitično delo, trenutna politična dogajanja tako v občini kot tudi v širši družbeni skupnosti. Velik del časa smo posvetili prav kongresu ZSMS, ravno tako pa smo se z zanimanjem vključili v priprave na skupščinske volitve. Ob koncu mladinske politične šole smo lahko ugotovili, da smo z isto dosegli cilj, kar pa je prav gotovo pokazala tudi anketna lista anketirancev — članov mladinske politične šole, v kateri so mnogi izrazili željo, da nadaljujemo s takšno obliko usposabljanja po možnosti dvakrat letno, to pa je tudi ' dovolj zgovoren dokaz, da se mladi zavzemamo za dosledno izvajanje dogovorjenih nalog, vendar samo pod pogojem, da smo informirani, seznanjeni s trenutnimi dogajanji, oboroženi z znanjem, mladinska politična šola pa je prav gotovo tista, ki nudi omenjene pogoje za delo mlade generacije. Janez KUKOVIČ Žirija za podeljevanje priznanj OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri Občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja RAZPIS ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 19 8 6 Priznanje OF v občini Šentjur se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, KS in TOZD za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih, samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur. Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoju samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja, posebno pa še: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja, — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov, pri razvijanju delegatskega sistema razprav preko demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo nadaljnji razvoj temeljnih samoupravnih skupnosti Predloge za priznanja dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti v občini, društva in družbene organizacije. Predloge s točnimi podatki o predlaganem kandidatu in obrazložitvijo, posredujte Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Šentjur najkasneje do 1. aprila 1986. Informacije dobite na OK SZDL Šentjur, tel. 741-286. Iz dela občinske skupščine Aktivnosti OK AAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Na podlagi 41. člena statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Šentjur pri Celju in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije, predsedstvo Občinskega sveta ZSS Šentjur pri Celju RAZGLASA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1986. Predsedstvo občinskega sveta ZS Šentjur razpisuje za leto 1986 podelitev srebrnih znakov ZSS osnovnim organizacijam in posameznim članom zveze sindikatov. I. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu zveze sindikatov za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji oziroma v občinski organizaciji sindikata ali Zveze sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov s tem, da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju in razvoju sindikata. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata, lahko vloži vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora OOS. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži tudi izvršni organ občinske organizacije sindikata. Predlog mora zlasti obsegati: — naziv in naslov predlagatelja ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep; — osebne podatke predlagatelja; — pregled dosedanje aktivnosti in funkcij v sindikatih in drugih organih in organizacijah; — utemeljitev razloga, zaradi katerega je predlagan za podelitev srebrnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov. II. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni organizaciji sindikata za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog, predvsem pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevanje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji ZS lahko vloži konferenca osnovnih organizacij sindikata, delovne in druge organizacije združenega dela ali organ občinskega sveta ZSS. Predlog mora vsebovati zlasti : — naslov osnovne organizacije; — naziv predlagatelja in datum, ko je o tem sprejet sklep; — število njenih članov v primerjavi z zaposlenimi delavci, število sindikalnih skupin; — nazoren popis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine, metode in oblike dela, pri tem pa mora biti razvidno s katerimi pomembnimi nalogami se je ukvarjala, katere akcije je opravila, kakšna stališča ali sklepe je s tem v zvezi sprejela in v kolikšni meri in kako jih je uresničevala; posebej je treba prikazati, kako je opravljala naloge, ki so sindikatu v TOZD oz. delovni skupnosti naložene z Ustavo in ZZD, uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS; — utemeljitev razlogov, zaradi katerih je predlagana za podelitev srebrnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni delovanja OOS, katere sprejme predlagatelj. III. Predloge za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije pošlje predlagatelj pismeno najkasneje do 10. 4. 1986, na Občinski svet Zveze sindikatov Šentjur pri Celju. OBČINSKI SVET ZVEJZE SINDIKATOV ŠENTJUR PRI CELJU AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Organizacija sindikata delavcev pri obrtnikih ve kaj hoče Delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih v naši občini, so se povezali in organizirali v svojo lastno osnovno organizacijo sindikata in tako v družbenopolitičnem ter samoupravnem smislu dosegli enako-\ reden položaj z delavci, ki so zaposleni v OZD naše občine. V okviru svoje lastne osnovne sindikalne organizacije, ki se vključuje in povezuje tudi v organizacijo sindikata na občinskem nivoju, bodo člani sindikata uresničevali svoje lastne in družbene interese. Razreševali bodo svoja življenjska, socialna, kulturna, zdravstvena, stanovanjska, rekreacijska in druga vprašanja na organiziran način, kar do sedaj prav gotovo niso imeli niti pogojev in ne možnosti. Vse delavce, člane sindikata, zaposlene kjerkoli, preveva enotna misel in spoznanje, da je potrebno na organiziran način pristopiti k razreševanju skupnih družbenoekonomskih pomanjkljivosti in težav ter se, kolikor je mogoče, čimprej približati razrednim ciljem enotnega delavskega razreda, kjer bo delavec resničen gospodar ustvarjanja pogojev in rezultatov svojega dela. Svoj položaj v družbi pa si lahko ustvari le na družbeno sprejemljiv in organiziran način, zato je bila večinska odločitev in volja delavcev zaposlenih pri obrtnikih pravilna. V članstvo OO ZSS se niso vključili le 3 delavci, kar pa bo kasneje prav gotovo vplivalo na omejevanje niihovih pravic in dolžnosti, ki bi jih bili deležni po statutu ZS Slovenije, če bi bili člani te najmasovnejše družbenopolitične organizacije delavcev. Ker je vstopanje v članstvo ZS prostovoljno, je še vedno odprta možnost, da tudi tisti, ki še sedaj KS Šentjur Center - Krajevna skupnost Sentjur-cen-ter je imela 10. februarja svojo temeljno kandidacijsko konferenco. Ta se je združila še s skupščino krajevne skupnosti. V prvem delu so delegati temeljne kandidacijske konference obravnavali poslovnik o delu TTK, poročilo o pripravah na volitve, obravnavali kandidatne liste evidentiranih kandidatov iz naše KS za delegacijo zbora KS pri SO, za delegacijo SIS. Nadalje so bili obravnavani predlogi za organe na nivoju občine in to za družbenopolitično skupnost ter samoupravne interesne skupnosti. Enotna ugotovitev obravnavanja vseh evidentiranih in predlaganih je bila, da bodo kandidati ustrezali predlaganim dolžnostim, v kolikor bodo tudi izvoljeni. Istočasno pa je bila podana tudi kritična ocena, ki je velja omeniti tudi na tem mestu in to je: IZ OBČINE ŠENTJUR NI EVIDENTIRAN NITI EDEN KANDIDAT ZA ORGANE NA NIVOJU■ REPUBLIKE. V KOLIKOR BI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBILE MOŽNOST EVI DE_NTIRANJE (NA TO NISO BILE OPOZORJENE) BI PRAV GOTOVO IZMED KRAJANOV NAŠLE VSAJ NEKAJ KANDIDATOV TUDI ZA ORGANE NA REPUBLIŠKEM NIVOJU. Temeljna kandidacijska konferenca je tudi ugotovila, da je kar 60 — 70 % predlaganih za odgovorne funkcije na nivoju občine iz KS Sentjur-center. Seveda pa so delegati izhajajoč iz preteklega obdobja bili na čistem, da KS Sentjur-center zaradi takšnega načina ni imela nobene prednosti, saj so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sestavljene delegatsko in ne more priti do prevladovanja posameznih sredin. Zaradi tega ni v prednosti KS, v kolikor je predsednik katerekoli SIS iz njihove sredine. Ugodna struktura evidentiranih pokaže velik napredek od predhodnih volitev. Prav tako pa so pokazale same priprave, da razen neaktivnosti mladinske organizacje pri evidentiranju so bile v priprave na volitve bolj kot kdaj koli doslej vključene vse sredine, kar daje upanje IZ KRITIKE V NOVO KVALITETO 7. februarja se je sestalo predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Šentjur pri Celju. Borci so na svoji seji obravnavali vsebino dokumenta kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ocenjujejo, da kritična analiza dovolj celovito prikazuje obstoječe delovanje političnega sistema sociaističnega samoupravljanja in govori tudi o posameznih pomanjkljivostih in nasprotjih, ki zavirajo uspešno uresničevanje z ustavo zapisanega in deklariranega koncepta političnega sistema. Omenjeni dokument premalo govori niso, postanejo člani te organizacije. Pričakovati je, da bo zagnanost članov ustanovljene sindikalne organizacije kmalu dobila širše dimenzije v aktivnosti, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od posameznih članov IO OO ZS in njegovega vodstva, ki je dobro izbrano in ve kaj hoče. Slavko SLEJKO priprave na volitve da bodo volitve tudi uspešne. V drugem delu pa so delegati skupščine obravnavali prav tako zelo pomembne dokumente. Tako so obravnavali in sprejeli zaključni račun za leto 1985 in poročilo o delu krajevne skupnosti v preteklem letu. Oba poročila sta bila sprejeta s podporo o zelo živahnem delu v preteklem letu. To je pokazalo tudi izvršeno delo na komunalnem področju. Iz zaključnega računa pa je bilo razvidno, da je za delovanje krajevne skupnosti bilo porabljeno 8 % sredstev, med tem ko je za komunalno urejanje bilo porabljeno kar 92 % sredstev, ki so se zbrali na žiro račun krajevne skupnosti v preteklem letu. Delegati pa so zelo tvorno obravnavali nov program za leto 1986. Iz programa je razvidno, da je narejen v skladu z referendumskim programom (naj spomnimo: 50 % za vodovodni sistem Kozarica, 20 % za posodobitev mrliške vežice in 30 % za komunalno urejanje), to pa so podprli tudi vsi delegati. Posamezne aktivnosti v zvezi s pripravljanjem ustrezne dokumentacije so se že pričele. Ker gre za zelo zahtevne posege, bo v prvem polletju več dela narejenega na komunalnem področju. Kljub široki obravnavi programa je le ta z manjšimi spremembami bil sprejet. Nadalje so delegati obravnavali tudi posamezne dopolnitve k statutu krajevne skupnosti. Statut je bil nazadnje dopolnjen 1976. leta. V tem 10-letnem obdobju pa je bilo vrsto sprememb tako normativnih v zvezi s položajem in vlogo KS, kakor tudi drugih organizacijskih in vsebinskih. Vse te pripombe se bodo vnesle v statut, ki pa bo po pregledu verjetno ponovno v obravnavi, saj je najpomembnejši dokumet krajevne skupnosti vendarle treba pripraviti tako, da bo ustrezal dejanski vlogi in položaju krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Sentjur-center pa je v tem pogledu tudi specifična, zato so bile nekatere spremembe več kot nujne. Drago SLAKAN oziroma usmerja subjektivne socialistične sile naše družbe za spremembo obstoječih družbenoekonomskih in političnih razmer. Niso nam potrebni recepti za spremembo obstoječega stanja, zagotovo pa drži, da potrebujemo bolj jasne in konkretnejše usmeritve, ki bodo spodbujale ljudske množice, da prevzamejo svojo razredno naravnano usodo v svoje roke. Omasoviti bomo morali vsebino znane Leninove difinicije, ki ima svojo revolucionarno moč in nam daje garancijo za prehod iz objektivne kritike na novo kvaliteto. »Manj politike in galame, olepševalnih besed, nasvetov in navodil, več poslovnosti, praktičnosti in izvajanja osvojene linije!« Ali smo v zdravstvu nerazviti? Leta 1976 je bil v MONITORJU predstavljen Zdravstveni dom Sent- jur. Zanimiva je primerjava razvi- tosti zdravstva v in danes. naši občni takrat Splošni podatki občine: leto leto 1976 1986 prebivacev 17.547 18.940 rodnost 14,8 15,0 umrljivost 11,5 12,9 naravni prirastek 3,2 2,2 zaposlenost 2.660 3.354 kmetov 4.469 3.324 osebnih avtomobilov 1.300 4.500 Podatki za Zdrav. dom: zdravnikov 6 9 zobozdravnikov 5 7 višjih med. sester 2 7 med. sester in zob. asistentk 13 20 laboranti, zobni tehn. fizioter. 6 9 tehnični kader 3 4 administracija 2,5 2,5 Skupaj : 37 57 Tros tori: 850 m2 2.600 m2 Napredek je očiten kadrovsko, prostorsko in tehnično se je zdrav. dom krepko razvil l in postavlja se vprašanje ali je razvitost zdrav- siva že breme za gospodarstvo ob- čine. Delen odgovor nam daj e pri- spevna stopnja za 1984: zdravstvo v letu Kranj 9,4 Celje 11,34 Sevnica 13,05 Šentjur 11,33 Šmarje 13,05 ministrativna organizacija zdravstva se mu je zdela tudi za nizozemske pojme predraga in preto-ga. Njegovemu mnenju se pridružujemo tudi vsi zdravstveni delavci v Šentjurju, žal pa smo brez moči, ker sedanjo obliko organizacije in financiranja predpisuje zakon, H daje po pomembnosti v isti rang administrativno potrdilo in diagnostično obdelavo bolnika. Zato bi morali reorganizirati zdravstvo, ga rešiti administrativne navlake in usmerjati zdravstveni dinar tja, kjer zanj največ iztržimo. To pa je sigurno osnovna zdravstvena služba, ki na svojem nivoju zdravi več kot 90 % bolnikov. Od leta 1976 se je število zdravstvenih delavcev do danes poveča- lo za 20. Vkljub temu pa nam bodo naslednje primerjave pokazale, da osnovno zdravstvo zaostaja na-pram slovenskemu povprečju. To je anahronizem, kajti bolj kot je neka občina zaostala, več ko ima neproduktivnih upokojencev in ostarelih kmetov, večjo zdravstveno pomoč potrebuje. Sicer res dobi naša občina nekaj solidarnosti iz republike in regije, vendar ta sredstva ne zadoščajo. Zato mora zdravstvo v živo rezati že tako zaostalemu gospodarstvu, ki je zato še bolj revno. To je začaran krog, ki bi ga lahko rešilo le enotno republiško zavarovanje. S tem bi bile pravice vseh Slovencev enake, kar sedaj niso! Naslednja primerjava nam bo pokazala kje je šentjursko zdravstvo napram slovenskemu povprečju: Vrsta varstva Na enega zdravnika pride: v SRS v Šentjurju ■j Tudi dobra volja je terapija Višina prispevne stopnje je odvisna od števila zaposlenih. V Šentjurju je malo delavcev in veliko kmetov in upokojencev. Zato ie prispevna stopnja tako visoka. Bila bi še višja, če ne bila poraba denarja za zdravstveno varstvo na enega prebivalca tako nizka. Leta 1984 te porabil povprečni Slovenec za zdravljenje 15.942 dinarjev, Celjan 17.267 din in Šentiurčan 13.440 din. Naš Zdravstveni dom sodeluje z oddelkom za splošno medicino limburške univerze iz Maosterichta. Njen predstojnik se je seznanil z našim delom. Menil ie, da bi bila strokovni nivo in obseg dela primerna tudi za Nizozemsko, ki ima 9-krat višji narodni dohodek kot občina Šentjur. Ad- otroci šolarji delavci •šene splošna medicina zobozdravstvo mladinsko zobozdravstvo odrasli patronaža Torej smo, kar se zasedenosti kadra tiče krepko pod povprečjem v Sloveniji. Zlasti je nevzdržna slaba zasedenost v zobozdravstvu, ki pa bo še naprej ostala nerešljiva. En zobozdravstveni tim porabi letno zaradi dragih materialov in druge opreme v povprečju toliko, kot dva ostala tima v splošnbm zdravstvu. Rešitev vidimo v dodatni nenosredni menjavi za zobozdravstvo kot ima to v manjšem obsegu LI Bohor Šentjur. Leta 1976 smo mislili, da bo v Šentjurju skrbel za vse ljudi splošni zdravnik. Danes imamo v ZD KOP — ŠENTJUR PRI CELJU OBVESTILO O PROBLEMATIKI OPOREČNOSTI VODE IZ ZAJETJA FERLEŽ IN ZDOLŠEK Na podlagi izredne kontrole vode iz zajetij Ferlež in Zdolšek, ki je bila opravljena zaradi sistematične raziskave vira vode ob pojavu množičnega diarealnega obolenja v Šentjurju do sedaj še ni dokazov, da bi voda lahko bila vzrok okužbe. Iz dosedanjih analiz in razgovorov pa lahko ugotovimo, da vode ni mogoče izključiti iz 1.333 1.927 69 2.700 3.134 86 2.700 3.640 74 7.000 7.550 92 2.000 2.330 85 1.600 2.300 69 1.800 2.800 64 2.500 3.160 79 Šentjur zaposlenega pediatra, spec. šolske higiene, specialista medicine dela, začasno pa še zaposlujemo pulmologa, otoioga, ginekologa in psihologa. Trend razvoja medicine je pač v specializaciji zaradi večje zahtevnosti pacientov. Ta oblika zdravstvenega varstva je vse dražja, nosi pa v sebi nevarnost odtujitve med bolnikom in zdravnikom. Tega se zavedamo. Letos bomo posebno skrbno spremljali vse pritožbe in pripombe bolnikov. dr. Ivan MOSER spec. spl. medicine komunalno obrtno podjetje 63Z30 Šentjur pri celju možnega povzročitelja okužbe še posebej zato, ker je voda v omrežju bila nekajkrat oporečna in da r.iso bila upoštevana vsa navodila, k' veljajo za obratovanje vodovoda. Iz enoletne analize vseh vodovodov v občini iše posebej tistih, ki niso v upravljanju »KOP« Šentjur) je razvidno, da večkrat pijemo oporečno vodo in da bo potrebno več storiti pri vzdrževanju, kontroli in ureditvi vodnih virov v občini. To bo zahtevalo tudi več sredstev, boljših tehničnih rešitev in kadrov, da se zagotovi uporabnikom vedno neoporečna voda v vseh pogledih. Dejstvo je, da je voda iz zajetij Ferlež in Zdolšek sanitarno problematična in da jo ie mogoče spuščati v omrežje le pod določenimi pogoji in izredno strogo kontrolo, če pa se ugotovi, da ni mogoče zagotoviti popolnoma sanitarno ne-cnorečno vodo je le-to potrebno zapreti vse do časa, ko se voda očisti in ugotovi njena neoporečnost. Iz izkušenj vemo, da se bo to zgodilo ob vsakem močnem deževju in odjugi in ker drugih virov vode ni dovolj na razpolago bodo uporabniki vode iz teh zajetij ostali brez vode. Iz zajetij Ferlež in Zdolšek pokrivamo naslednje večje uporabnike: Podgorje, deli Hruševca, KK TOZD Klavnica, Bohor, Alpos, To-lo, Vrbno, EMO. V takem primeru bomo del potrošnikov skušali oskrbeti z vodo iz Celja vsaj do venti-1 • pri Bohorju, vendar bo dobava n.otena. Prosimo za razumevanje, saj v tem trenutku ni možna druga rešitev. Kot upravljalci vodovoda smo dolžni upoštevati vsa navodila in ukrepe inšpekcijskih služb in analiz strokovnih zavodov. Vodja komunalnega obrata: Jože MASTNAK PREDLOG SPREMEMB SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU V letu 1985 je potekala široka javna razprava o spremembah samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Na osnovi javne razprave so bile oblikovane pripombe na osnutek, ki so bile usklajene tudi v regijskem prostoru. Skupščina udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju na ravni republike in skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije sta v mesecu decembru 1985 sprejeli usklajen tekst delovnega gradiva predloga samoupravnega sporazuma o štipendiranju s priporočilom skupščinam občinskih skupnosti za zaposlovanje, da ga preoblikujejo v predlog in ponudijo v sprejem vsem udeležencem. Samoupravni sporazum namreč sprejemajo delavci in delovni ljudje v organizaciiah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju posamezne občine, temeljna vprašanja pa naj bi bila urejena enotno v SR Sloveniji. Skupščina Skupnosti za zaposlovanje je na svoji seji dne 13. 2. 1986 določila predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Šentjur pri Celju, ki se od predlaganega usklajenega teksta razlikuje le v dveh členih (30. in 43.), kjer >e opredeljena strokovna služba, ki opravlja strokovne, finančne in administrativne naloge za štipendiranje iz združenih sredstev. Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju so (nadaljevanje na 6. strani) na posvetu dne 10. 2. 1986 obravnavali tudi kadrovski delavci in se do njega pozitvno opredelili. Dogovorjene so bile potrebne aktivnosti pred samim sprejemom. Sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju je za občino Šentjur pomemben predvsem iz dveh vidikov: 1. zaradi same vsebine predaganih sprememb 2. v občinah, ki prejemajo republiško solidarnost (med njimi je tudi občina Šentjur) se zahteva 100 % podpis sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju, v nasprotnem občina ni upravičena do republiške solidarnosti. V združenem delu bodo spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju delavci sprejemali ob sprejemanju zaključnih računov koncem februarja. Do 10. marca je namreč potrebno ugotovitve- ni skep o sprejemu posredovati na Zvezo skupnosti za zaposlovanje zaradi skupne objave, da bi se lah,-ko določila sprememb uporabljala ob razpisu štipendij za šolsko leto 1986/87. Vsekakor je pred združenim de-om (in nami vsemi) odgovorna naloga, ki bi jo morali v vseh sredinah uspešno izpeljati, ker bi sicer morebitni neuspeh lahko imel skrajno negativne posledice za mlado generacijo. (Predlog sprememb samoupravnih sporazumov o štipediranju je bil objavljen v 1. številki Delavske enotnosti z dne 10. 1. 1986 ter v gradivu za 16. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, ki je bilo posredovano v združeno delo.' Strokovni delavec Skupnosti za zaposlovanje občine Šentjur pri Celju Koloman ŠUŠLEC KNJIŽNICA V ŠENTJURJU Pričelo se je novo koledarsko leto in z njim novi načrti. V naši knjižnici načrtujemo in po svojih najboljših močeh želimo velik del svojih načrtov tudi uresničiti. Morda bi najprej pogledali kaj in kako smo delali zadnjih deset let, da bomo lažje ocenili kaj smo s skromnimi sredstvi naredili: Leto Obisk v Izposojen« knjige Nakup Vpis novil članov 1975 4020 6530 665 69 1976 2713 4306 1240 43 1977 4422 7387 1017 104 1978 5568 8557 1265 55 1979 6117 9186 1983 70 1980 6598 10065 975 120 1981 9103 14453 1363 135 1982 11325 20266 914 103 1983 11999 23076 1331 132 1984 10279 22042 1498 129 1985 12878 26953 1795 153 Po tabeli se vidi, da izposoja knjig in obisk uporabnikov naraščata, z nabavo pa je tako, kakor so odmerjena sredstva za nakup in delovanje. V letošnjem letu nameravamo adaptirati še dodatne prostore v knjižnici (mansardne), urediti iz-posojevališča na Ponikvi, Planini in v Slivnici. Povečali bomo naba-io ter okrepili mednjižnično izposojo. V okviru knjižnice bomo postavili 7 likovnih razstav, fotografsko razstavo, literarne večere in knjižne razstave. V občinski knjižnici se borimo, da bi do leta 1990 Izpolnili pogoje, ki jih zahtevajo minimalni standardi za matičnost. V obratnem primeru se bomo morali združiti z drugo knjižnico v sosedni občini, če primerjamo razvoj in dejavnost ter potrebe občana - bralca, potem ne bi bilo dopustno, da izgubimo pravico do matičnosti. AERO V LOKI PRI ŽUSMU Obrat AERO v Loki pri Žusmu spada med tiste delovne organizacije v naši občini, ki so delo približale delavcem. Na pobudo delovne organizacije AERO Celje TOZD Kemija je bil obrat ustanovljen leta 1980 ob polni podpori krajevne skupnosti in občine Šentjur, da se proizvodni obrati ustanavljajo na manj razvitih področjih naše občine. Danes je v obratu zaposlenih šestdeset ljudi, od tega oseminštirideset žensk v glavnem iz Loke pri Žusmu, nekaj delavcev pa se vozi na delo v obrat na relaciji Hrastje — Loka. V obratu AERO predelujejo papir v računske trakove, polnijo vložke s črnilom in brizgajo plastiko. Imajo sodobno urejene prostore s stroji in vsemi pomožnimi prostori, ki nudijo dobre delovne pogoje vsem zaposlenim. Delo v obratu fizično ni naporno, zahteva pa veliko spretnosti. Centralno ogrevanje, razdelilnica hrane, urejene sanitarije in garderobe ter okolica proizvodne hale dajejo vtis o dobri organiziranosti obrata in vzdušje med delavci. Tudi zaslužek ni majhen, saj delavka na enostavnih delih pri povprečno doseženi normi zasluži okoli 50.000 din na mesec. Da dosežejo finančni plan, morajo mesečno narediti za okoli 70,000.000 din izdelkov, kar je veliko, vendar je veliko tudi materialnih stroškov, ker so surovine, predvsem papir za proizvodnjo, izredno drage. Večjih težav v proizvodnji v preteklosti niso imeli, razen pomanjkanje vode v času obratovanja linije za brizganje plastike. Ta problem je sedaj urejen, saj se je dobava vode z nekaterimi posegi na vodovodu v Loki uredila, prav tako pa končujejo hladilno napravo za vodo, kjer bodo vodo za proizvodnjo hladili v zaprtem sistemu. Pravijo, da tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo v Loki pri Žusmu pri vseh akcijah v krajevni skupnosti, prav tako pa je sodelovanje s Skupščino občine Šentjur dobro, ne glede na to, da imajo sedež TOZD-a v Celju. V sindikatu so povezani preko delegatov iz obrata na nivoju TOZD-a, prav tako v organih upravljanja. Srednjeročne in dolgoročne plane imajo na nivoju TOZD in DO, vendar za obrat v Loki tudi načrtujejo nekatere naloge. Iz planov za obrat v Loki pri Žusmu lahko razberemo, da število zaposlenih ne bodo povečevali, da bodo ostali pri tej proizvodnji, vendar bodo uredili nova skladišča, posodobili proizvodnjo z modernejšimi stroji in širili proizvodnjo predvsem pri brizganju plastike. Prav tako pripravljajo nadomestne programe za obstoječo proizvodnjo, če bi bile večje težave pri dobavi surovin in prodaji izdelkov. Obrat AERO v Loki pri Žusmu vodi tov. MILAN STOPAR, ki mi je v razgovoru za predstavitev v Utripu dejal, da je pravzaprav vse dobro, le cesta do Šentjurja ni v redu in na sploh so težave s prometom. Upa, da se bodo tudi prometni problemi razreševali in da odlaganje teh problemov ne bo postalo omejitveni faktor pri razvoju obrata in krajevne skupnosti. Želimo, da bi v občini bilo še več takšnih obratov. Jože MASTNAK V spomin Mirku Kovaču, st. V četrtek, 13, februarja smo se v mrzlem in zasneženem ŠENTVIDU pri Planini poslednjič poslovili od Mirka KOVAČA. Mnogi, ki smo se zbrali tega dne, da ga z dostojanstvom in spoštovanjem pospremimo na njegovi zadnji poti smo to storili vsak s svojimi mislimi. Zavedali smo se, da smo izgubili aktivista, ki se sicer nikoli ni postavljal z velikimi funkcijami, ki pa je vestno, pošteno in marljivo izpolnjeval svoje naloge, naloge zavednega člana naše skupnosti. Izgubili smo predvsem človeka, humanega po svojem srcu in poštenega po svojem prepričanju. Tak je bil med vojno, takšnega po pričevanju starejših poznamo v vsem povojnem času. Tisti trenutek, ko sem prišel v zasneženi Šentvid sem nehote pomislil: »Poglej, kot ga bi nam hotela narava z obilico snega, ki ga je nasula reči: pokopan bo skromno in tiho, tako kot je živel.« Vendar je bilo naše spoštovanje do tovariša Mirka močnejše od mraza in zasneženih poti. Zadnja je k odprtemu grobu pristopila skupina nekdanjih brigadirjev Kozjanskega. Želeli smo se sami nemo, brez besed poslednjič posloviti od svojega prijatelja. To smo storili v imenu vseh tistih mladih, ki smo se z njim, kot brigadirji srečevali od leta 1974 dalje. Vezal nas je neki čudni odnos, neka medsebojna povezanost, ki si jo nikoli nisem znal razložiti. To niso bili samo stiki. Bilo je nekaj več, nekaj kar je vsa ta leta dajalo poseben zven našim odnosom. Spoštovali smo ga, imeli smo ga preprosto radi, ker smo vedeli, da nas in naše delo spoštuje. To smo vedeli tudi takrat, ko nas je kregal, vendar je tudi to počenjal odkrito in tovariško. Znal pa nam je prisluhniti in pomagati vedno takrat, ko smo bili v zadregi in prepuščeni sami sebi. Mnogo lepega in hudega je preživel z nami, vendar nam ni naših napak nikoli očital, ker je vedel, da njegove kritike spoštujemo. Nikoli ni delal razlik med Srbom, Albancem, Hrvatom, Slovencem, Bosancem. Vsi smo bili za njega enaki in vsakega posamezno in kulturo njegovega naroda je .spoštoval. In, ko mu poskušam zapisati v imenu vseh brigadirjev zadnje besede slovesa, se mi zdi, da je ravno v tem spoznanju bistvo našega odnosa, spoštovanja in medsebojne povezanosti, ki smo jo ohranili vse do njegove smrti. Zavedamo se, da smo s smrtjo »čika Mirka«, kot smo ga radi klicali mnogi brigadirji izgubili še enega velikega prijatelja, ki ga bomo še dolgo, dolgo pogrešali. Vendar pa mu bomo za vse kar nam je dal in nas naučil vedno hvaležni. Dal pa nam je veliko. Predvsem pa nam je s svojim lastnim izgledom pokazal, kaj pomeni biti človek. Za vse to, tovariš Mirko, namesto velikih besed, preprosto in iskreno hvala v imenu vseh dosedanjih brigadirjev ZMDA KOZJANSKO. Miran KOREN LUCIJA pojem V svetu Pesem ostane Roka roko spusti v očeh se nekaj zaskeli solza pade na dlani žalost se rodi. Veter, ki ti solze suši nežno melodijo poje ti izgubil ljubezen si nesrečen boš vse dni. ti pojem Lucija i, ki sem pisal jo sto dni in sto noči zato to pesem Lucija, tebi v spomin. brez nje sem izgubljen ne najdem več poti iz nje 7 res ne maraš me, drugega je. si mi največji kos mladosti nepovrnjene praznina v meni je a še vedno mislim na te! Zato ti pojem Lucija pesem... Šentjurski mladinci so se 31. 1. 1986 s koncertom v šentjurskem kulturnem domu spomnili svojega umrlega vrstnika in mladega prijatelja SPORER Martina - Diksija. Nastopili so Diksijevi prijatelji. ki so med drugim izvedli tudi nekatere njegove pesmi. Spomin nanj želimo počastiti z objavo ene izmed njegovih pesmi. Pesem ostane. Pa »čeprav praznina v meni je«, kot je napisal Dik-si, še vedno mislimo na te ... FILM - FILM - FILM - FILM - FILM MAREC 1986 Sobota, 1. in nedelja 2. — MEČ VARVAROV, Italija-avanturistdčni. — Igrajo: Peter McCoy, Margareta Range Nedelja, 2. ob 10. uri — MATINEJA — PET STRELOV ROBIN HOODA Sobota, 8. in nedelja, 9 — DAN POTEM — USA-katastrofalni. — Igrajo: Jason Robards, Jobeth Williams Sobota, 15. in nedelja, 16. — BRUCE LEEI SUPER ZVEZDA — Hong Kong-karate. — Igrajo: Bruce Lee, Lito Lapid Sobota, 22. in nedelja, 23. — POLICIJSKA AKADEMIJA — USA-kome-dija. — Igrajo: Steve Guttenberg, Kim Cattrali Sobota, 29. in nedelja, 30. — BUD JAHA NA ZAPAD — Italija-komedija. Igrajo: Bud Spencer, Anidou APRIL 1986 Sobota, 5. in nedelja, 6 — NENORMALNA — Francija-seksi. Igrajo: Silvija Lamo, Iv Žufroa Sobota, 12. in nedelja, 13. — LASITER — USA-pustolovski. — Igrajo: Roger, Tom Selleck, Jane Seymour : Sobota, 19. in nedelja, 20. — DOLINA SMRTI — USA-fiilm strave-triler. — Igrajo: Paul Lee, Mat Catherine Nedelja. 20. ob 10. uri — MATINEJA — SMRKCI PRIHAJAJO Sobota, 26. in nedelja, 27. — SAMO ZA TVOJE OČI — Vel. Britanija-avanturistični. — Igrajo: Roger Moore, Carol Bouguet, Chaim Tapal ENA DRUŽINA - ENO DREVO — 1986 . Komisija za varstvo okolja je na svojem razširjenem sestanku dne 31. 1. 1986 sprejela sledeča priporočila: Leta 1985 se je pričela akcija za sajenje dreves v Šentjurju. Posajenih je bilo cca 120 dreves ali 15 % predvidenega. Zato je potrebno to akcijo nadaljevati z namenom, da z zasajenimi drevesi zmanjšamo hrup, ustvarimo poletno senco za rekreacijo, zakrijemo grde nevraščene garaže in druge objekte in uredimo male parkovne površine. Izbor, cena in nabava dreves: Za sajenje bi prišla v poštev sledeča drevesa (v oklepaju je nabavna cena): breza (1.500 — 2.000), duglazija (2.000 — 3.000), omorika (2.000 — 3.000), smreka (1.200 — 2.000), ameriški bor (2.000 — 3.000), rdeči hrast, vrba žalujka, bor, lipa, češnja, sliva, oreh. Cene sadik so kar visoke, zato bo mogoče dobiti drevesa še drugače in sicer: Ing. Dečko je v imenu Gozdnega obrata Šentjur obljubil brezplačno 300 kom smrekic. Knez Franc iz Bezovja je pripravljen voditi akcijo s katero bi nakopali na travi pod daljnovodi breze, bore in smreke. Na Resevni se bo urejeval prostor okoli spomenika, pri čemer bo iskopanih precej brez. To delo vodi tov. Borovnik Jernej. Če kdo ve še za kakšen način brezplačne pridobitve drevja naj to sporoči. ♦ Kje bomo sadili? Celotnega načrta nimamo in tudi ni potreben. Želeli bi, da bi hišni sveti, delovne organizacije in posamezniki sami določali kje in kaj bodo sadili. Pri tem pa je potrebno upoštevati sledeče: — za protihrupno bariero se sadijo drevesa v dveh- do treh vrstah ob cesti. Razmak do cestišča naj bo najmanj 5 m. Tu pridejo v poštev hitro rastoče vrste: breza, bor, duglazija, — z drevesi bomo obsadili tiste objekte, ki so bili naknadno zgrajeni (garaže, barake, drvarnice itd.) in ki neorgansko motijo izgled, — za senco in rekreacijske kotičke bomo posadili drevje, ki hitro raste in ki daje gosto senco. Sem spada visoko rezana vrba žalujka, breza, duglazija, divji kostanj. Ne pozabite nasaditi drevja na parkirnih prostorih in dvoriščih, — parkovna ureditev ima namen razbiti monotonijo, ustvariti alejo in zaokrožene jate. Tu izbira drevja ni važna, saj gre za lepotni izgled in ne za funkcionalno zahtevo (protihrupno, zaradi sence). V veliko veselje otrok bi bilo, da tudi na družbeni zemlji posadite sadno drevje: slivo, češnjo, oreh, morda tudi jabolko itd. ♦ Kdaj bomo sadili? V soboto dne 15. 3. 1986 bi pričeli s sajenjem. Ta dan ob 8. uri zjutraj bi se pred šolo v Šentjurju zbrali vsi tisti, ki bi želeli nakopati drevje na trasi izpod daljnovodov. Akcijo bi vodil Knez Franc. Nakopano drevje bi morali potem isti dan posaditi. Isti dan ob 8. uri bi pred šolo v Šentjurju bila na razpolago drevesa, ki bi jih z zbranimi sredstvi ali drugače pred tem nabavili. ♦ Financiranje in nakup: Drevje lahko kupite direktno pri: ing. Lebanov!, Vrtnarstvo Hmezad, tel. 28-510, ki daje tudi nasvete glede sajenja. Drugi način je, da pošljete naročilnico do 8. 3. 1986 dr. Moser Ivanu v Zdravstveni dom Šentjur, ki bo nabavil drevje in ga delil 15. 3. 1986 pred šolo v Šentjurju. Vabim vse občane, ki imajo kakšen dober nasvet v zvezi s sajenjem drevja, da to sporočijo dr. Moser Ivanu v ZD Šentjur. Predsednik komisije za varstvo okolja: dr. Ivan MOSER Slika meseca HUMOR - HUMOR - HUMOR POZOR, EVIDENTIRAMO.. Cvetličarna „MAGDA" MAGDA MAUER Ul. Dušana Kvedra 23, Šentjur Od 1. marca 1986 dalje vam nudi: — sveže cvetje — aranžiranje daril — cvetlične aranžmaje — poročne in poslovne dekoracije — pripomočke za negovanje cvetja — vence — urejanje grobov ipd. O kvalitetni in hitri postrežbi se prepričajte sami! Odgovor na nagradno vprašanje iz št. 89. Občina Šentjur ima dva narodna heroja: Dušan Kveder - Tomaž in Miloš Zidanšek. Izžrebana je bila: Zvonka Vodeb, Slivnica 19 63263 Gorica pri Slivnici. - ♦ - Nagradno vprašanje : Kdo je igral vlogo Josipa Ipavca in kdo njegovo ženo Berto v XV nanizanki o skladateljih Ipavcih? Točne odgovore pošljite do 10. 3. 1986 na uredništvo. Brez besed Kaj, visoka cena? Poglej kako se vse draži ! fai «e p* Orili sa nogo?" fai lass vede v kolena?" fje fa, vino prijatelj, TinoI" Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proiz%’odov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.