70. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. marca 1904 XXXVII. leto izhaja.vsak dan zvečer,^iaimSi nedeije in praznike, ter ve^ja po pošli prejeman za avstro-ogrsko dežele sa vse leto 85 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s poBiljanj« ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto 22 K, z« pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko toč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrate po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 1U h, če se dvakrat, in po H h, Če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj bo izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniatvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalizem na Hrvatskem. Iz Zagreba, 26. marca. Kakih petnajst let je tega, kar je dr Mah nič, takrat še urednik »Rimskega Katolika«, poskušal med Hrvati zasejati seme rimskega klerikalizma. Poskušal je to na različne načine. Trudil se je, da bi »Agramer Tag-blatU pridobil za svoje namene in potrkal je tudi pri škofu Strossmavru, kjer je pa tako slabo naletel, da je od tedaj rad Strossmavra pikal in zbadal, koder je mogel MahniČ je tedaj s svojimi poskusi pogorel. Ali od tedaj so se razmere na Hrvatskem znatno izpremenile. »Slovenski Narod« se s tem še čisto nič ne vtika v hrvatske notranje razmere, če konstatira nekaj faktov, ki te razmere pojasnjujejo. Prvi večji pojav uitramontanstva med Hrvati je bil katoliški shod v Zagrebu. Znano je, kako nejevoljno je škof Strossmaver zapustil ta shod, na katerem so se slišale tako čudne enuncijacije. Kar se je na tem shodu resolviralo, je jasno kazalo, da se med Hrvati snuje prava pravcata rimsko - klerikalna stranka. Resolucije niso ostale samo na papirju. Sarajevski nadškof Stadler, ki je hrvatskemu narodu nakopal pred celo Evropo strahovito blamažo, in krški škof Mahnič sta se neprestano trudila, da na podlagi, ki jo je ustvaril katoliški shod, organizirata novo katoliško,to je klerikalno stranko. Hrvatska duhovščina jima je preveč narodna in premalo klerikalna, in tudi zagrebški nadškof Posilović je istega mnenja kakor Mahnič in Stadler, le s tem dodatkom, da mu tudi ni všeč protimadjaronsko mišljenje Irvatske duhovščine. Klerikalizem je delal na Hrvatskem počasi in previdno, a dosledno Korak za korakom je šel dalje in zdaj je dospel tja, kjer se začne ločitev od drugih narodnih strank. Zadnje dni se je razglasilo, da se snuje »Hrvatsko katoliško tiskovno društvo«, kateremu je namen »braniti, čuvati, širiti katoliško zavest potom tiska in tako katoliški narod obnoviti v Jezusu Kristusu«. Hinavska fraze-ologi|a, s katero operira klerikalizem, je znana in vsakdo ve, kaj se hoče reči s takimi sladkimi besedami. To katoliško tiskovno društvo, kateremu stoji na čelu zagrebški nadškof bo izdajalo svoj »katoliški« dnevnik. V ta namen je bilo društvo ustanovljeno. Da bo ta dnevnik vseskoz klerikalen, o tem ni dvoma; da bo kolikortoliko madjaronski, zato bo skrbel nadškof Posilović. Imeni dr. Šandor Bresztyenszky in Matija Sei-gerschmied pa kažeta, da se misli tudi na propagando za pokatoličanje-nje pravoslavnih in mohamedanskih Jugoslovanov. Kdor hoče spoznati pravi pomen tega društva in novega lista, mora pomisliti, da so na Hrvatskem vsi narodni listi brez izjeme odločno katoliški. V prvi vrsti delajo sicer za narodno stvar in za politično osam-ljenje od Madjarov, ali klerikalizmu služijo vendar, Četudi se varujejo vsega, kar bi moglo med pripadniki opozicionalnih strank provzročiti na sprolja. Z novim listom se začne javno delo za čisti klerikalizem, kakor ga imate na Kranjskem in lahko se danes prorokuje: čez neka; let bodo hrvatske narodne stranke razcepljene in razbite in na njihovih razvalinah bo ustanovljena klerikalna stranka, ki ne bo služila korist m naroda, nego koristim Rma, ki bo organ rimske cerkvene politike — na veliko škodo hrvatstva in sploh Jugoslovanov. Vojna na Daljnem Vztoku. Vesti iz Port Arturja. V soboto je brzojavil admiral Makarov iz Port Arturja earju Nikolaju, da je omenjenega dne m vsemi o k 1 o p n i c a m i, križar kami in torpedo?kami odplul iz pristanišča in rekognosci-ral vse sosedne otoke, ne da bi naletel kje na sovražnika. S tem je ovriena iz Tokija došla vest, da se je Japoncem posrrčilo izhod iz portarturškega pristanišča zapreti, katero smo mi že takoj sprva označili kot neverjetno. Iz Port Arturja se nadalje še javlja, da se je udeležil boja dne 22. t. m. tudi veliki knez Ciril Via-dimirovič; bil je na krovu admira love križarke »Askold«, ki je prva odplula iz pristanišča proti sovražniku. V Port Arturju izhajajoči list »Novi Kraj« priobčuje navduševalen oklic poveljujočega generala na port-arturško posadko in važne ukaze glede izdajalskih poskusov s signali obvestiti Japonce o dogodkih in o položaju v portarturški trdnjavi. Dasi je bilo 26. m. m. pri tem izdajalskem poslu zajetih in prijetih 20 oseb, vendar je takoj naslednjo noč poskušal neki Kitajec s svetilnico dajati znamenja japonski eskadri. Vojaška patrulja, ki je to opazila, je dotično sumljivo osebo hotela prijeti, a ji je ubežala v kitajski mestni od deiek. Vsled tega je izdal poveljnik trdnjave razglas, da bo vsak Kitajec, ki se zasači, da bi dajal sovražniku znamenja, brez odlaganja kaznovan z veo strogostjo zakona. Ta razglas ae je na vseh oglih v splošno obveščanja nabil v ruskem, kitajskem in angleškem jeziku. Govori se, da je že bilo več Kitajcev, ki so vohunili za Japonce in bili ž njimi v zvezi, obešenih. Sedaj je v Port Arturju vse mirno in japonskega brodovja ni nikjer videti. Vrhovni poveljnik general Ku-ropatkin v Harbinu. Iz Harbina je došla brzojavna vest, da je v soboto opoldne tja dospel vrhovni poveljnik Aleksej NikolajevičKuropatkin in bil sprejet kar najslovesneje. Na kolodvoru so bili zbrani vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in na tisoče ljudstva, katere ga je navdušeno pozdravljalo. Mestni zastop je izročil Kuropatkinu posebno adreso in mu dal na razpolaganje 14000 rubljev. Ko je general posetil razne predstojnike lokalnih oblaetij, je odšel v sprevodu v cerkev, kjer ga je pozdravil harbinski škof in ga blagoslovil želeč mu, da skoro pripelje slavno rusko armado do sijajne zmage Včeraj dopoldne je bila v Harbinu velika vojaška revija; cela posadka je defilirala pred svojim vrhovnim poveljnikom. Danes ali jutri se Kuropatkin odpelje v Muk-den, kjer prevzame vrhovno poveljstvo. Splošno se misli, da se bodo na ruski strani takoj po Kuropatki-novem prihodu v Mukden pričele velike vojne akcije v Mandžuriji in ob reki Jalu. Japonci v Koreji. „Lokalanzeigerju*4 v Berolinu se javlja, da Japonci ne izkrcavajo več vojaštva na vzhodni korejski obali, ker se boje, da bi jih ne napadle ruske križarke iz Vladivostoka. Med Gensanom in Pjengjangom se ne nahaja nobeden japonski vojaški oddelek, ker je pot preko gorovja radi velikega snega in mraza popolnoma nedostopna. Korejsko prebivalstvo v severni Koreji kaže vedno bolj odkrito svoje sovraštvo proti Japoncem. Vsled tega so Japonci prisiljeni v vseh važnejših točkah od Pjengjanga proti sevem puščati močne posadke, ker se boje, da bi jih Korejci v odločilnem trenotku ne napadli za hrbtom. General Mišenko poroča, da je pravkar dospela v Andžu cela japonska divizija, obstoječa iz štirih pehotnih polkov, iz enega konjeniškega in enega topničarskega polka in močnih pijonir-skih in trenskih oddelkov. Artilerija ima šest baterij s šestimi topovi. Vsa japonska posadka v Andžu šteje sedaj 14.000 mož. Rusi na reki Liao. „DaiIy Expressu poroča iz Inkova (Niučvanga), da je reka Liao sedaj Že prosta ledu in da je ruska armada že popolnoma pripravljena vse japonske napade odbiti na vsak način. Vse utrdbe so kar najbolje armirane, topovi so urejeni tako, da se more ž njimi streljati na različne distance, izliv reke pa je zavarovan z močnimi fori na obeh bregovih. Razen tega so se Rusi odločili pri vhodu v pristanišče potopiti več s kameDJem obloženih starih par-nikov, da ne bo nobena ladja mogla v pristanišče. S tem bi bilo onemogočeno vsako izkrcanje japonskega vojaštva ob izlivu reke Liao in v bližini Niučvanga. Inkav aliJingce, pristanišče mesta Niučvanga, leži ob izlivu reke Liao, mesto NiuČvang samo pa še okoli 30 milj bolj severno. Mesto se razprostira tri milje daleč ob obali reke Liao in je severna točka kitajske železnice, ki vozi iz Pekinga preko Tieneina na reko Liao. Promet in trgovina v Niačvangu sta zelo živahna, poleti se nahaja tukaj veliko število trgovskih in vojnih ladij raznih narodov. Liao je navadno ledu prosta sredi meseca marca. V Inkovn sta sedaj usidrani dve angleški in amerikanski vojni ladji, kateri pa sta dobili Že ukaz, da čim preje zapustita pristanišče. V luki je usidrana tudi ruska topniČarka „Sivuč", o kateri se je takoj ob začetku vojne trdilo, da so jo uničili Japonci. Križarka „Bajan" se ni potopila! V soboto smo zabeležili vest, katero je priobčila „Sehlesische Zeitung" v Vratislavi, da je ruska križarka „Bajan" zadela 16. t. m. v bližini Port LISTEK. Tiho hrepenenje. Samko Cvetkov. Prišla je nekega jutra z gospodinjo in mi trije smo se začudili njeni svežosti. Bila je bela in rdeča, ko črešnjevo cvetje, in nežna, ko mlado pomladansko jutro, skoro napol otrok. Tedaj smo se mi ozrli vsi trije in smo gledali in premotrivali sjene fine črte in gibčne ude . .. Moje oči so se plaho plazile od polnih ustnic čez belo brado in vrat, na nežna, komaj napol privzdignjena prsa in sram me je bilo in povesil aem oči. Starejši tovariš moj je opazoval lase in si počasi upal pogledati sjene oči, za katere jaz nisem vedel, da so črne, kajti nisem si upal po gledati vanje . .. Marko, najin sostanovalec, pa je segel z roko Čez mizo proti meni in mi namignil, Češ: jako prijetno punče . . . Ona je gledala Das, a se skrivala za gospodinjinim hrbtom, kajti sramovala se je, ko je opazila naše poglede. Gospodinja jo je peljala v drugo sobo, ko pa se e krnila, povedala nam je, da ji je ime Fani in da ostane dalje pri nas Naša *rca so se razveselila in iz naših oči j* zasijal smeh; toda ko emo pričeli govoriti, nismo bili več odkritosrčni drug napram drugemu, ampak skrivali smo nekaj, česar sa še nismo prav zavedali. Mene jo postalo strab, da se skriva nekje ljubezen do Fani in da bo vstala prej, ali slej in nam položila svoje temne obveze na sme-joče se naše oči. In prišel je večer . . . Sedeli smo v mračni sobi in govorili neodkrito-srčno, kajti odkar smo videli Fani, si nismo upali vzdigniti oči drug proti drugemu, ampak smo jih skrivali in povešali. »Čudno,« rekel je Roman, starejši tovariš. »Kaj se ti zdi čudnega«? vprašal sem jaz. »Čudno, da nas je zmotila tako hitro.« »Ti misliš Fani?« — Roman ni odgovoril, Marko pa je zazdehal. Roman si je upal prvi dvigniti zaveso, za katero je tičala ljubezen z lahkimi peruti in temnimi ovoji za naše potuhnjene oči. Zavesa se je odgrnila t«ho in nalahko, a jaz sem videl, kako se je zamajala kako je izza nje stopila ljubezen in nežna, a slepa . . . Počasi je tipala in stopala proti nam, ki smo gledali nanjo s pričakovanjem in hre- penenjem ... Nič se ni čulo, ko je stopala, samo pihal je tako lahen vetrič od njene strani, da nas je ubajal in da amo čakali ljubezni mirno, ki je prišla in nas objea. Za-drhteli smo in se pogledali iz oči v oči in vedeli smo vse. Drugo popoldne sva prišla z Markom domov in Roman nama je povedal, da je govoril s Fani. — »Pa tako prijetno govori in kadar se zasmeje se ji naredita na lieih dve nežni jamici, da bi se človek naslonil k nji in jo poljubil in umrl... Prijel sem jo za roko in ji pogledal ▼ oči in v njenih očeh sem videl to, česar smo želeli mi. . . Videl sem liubezen . . . Lepa in tiha je njena ljubesen in človek naenkrat zaželi, da bi imel to ljubezen in da bi sijala samo njemu, da bi samo on pil njeno sladkost. . .« Tako je govoril Roman, midva pa sva poslušala in nisva razumela dosti. Roman pa je pripovedoval dalje: »Zaželi ai človek, d« bi samo njemu evetela ta cvetka in da bi jo smel utrgati samo on . . . Kako bi bilo lepo, ako bi sedela zvečer ob oknu in štela zvezde in si gledala iz oči v oči in nalahko bi se približala in ustnice bi se stisnile in »drhtele od radosti . . .« Tako je govoril Roman, midva pa sva poslušala in razumela sva nekoliko več. Roman je rekel zopet: »Zaželi si človek, da bi ne bilo nikogar drugega, ki bi stegal svojo roko po ti roži, ampak da bi bila samo enega... kako lepo bi bilo, ako bi bila samo moja in bi se mi ne bilo treba bati, da vaju kateri poseže vmes in mi zmede veselje« Tako je govoril Roman in midva sva poslušala in sva razumela popolnoma in sva mu zavidala, da je on nama povedal to in ne naju eden njemu, kajti zdelo se nama je, da zdaj ne smeva poseči vmes, da bi naju ona zavrnila in da bi midva pomnila radi tega. čas je potekal, ko je imela ona oditi, in mi smo čakali s strahom, kaj bo, ko odide: ona naša ljubezen, naša misel, naše vse. Roman je hodil pobito, midva pa sva se skrivala sama pred seboj in se bala izgovoriti besede, kajti zdelo se nama je, da bi potem de-iilo besed in da bi se sprli, a tega nismo želeli. časih smo omenili samo čisto tiho, da bo odšla, in ko smo se ozrli, se nam je zdelo, da imamo skrite želje, ki si jih ne upamo povedati... Meni se je zdelo, če bi povedal, po čem hrepenim, da bi potem ne hrepenel več, a tega nisem hotel, kajti v tistem hrepenenju je bilo nekaj sladkega in lepega, Česar nisem občutil v življenju . . . Marko mi je na tihem razodel, da bi mu biio hudo, ako bi ona odšla in odnesla seboi vse upanje in hrepenenje . . . Roman pa je zdihnil časih, da bo pusto, a ni povedal zakaj, saj emo tako vedeli vsi . .. Predao je odšla, smo še govorili ž njo, toda tako ponižno in tiho, ko tatovi. Ne vem, če smo povedali sploh kaj in če nas je umela, a bilo nam je lažje pri srcu, ker smo govorili ž njo, po kateri smo hrepeneli. Stisnili smo ji roko, pogledali ji še enkrat v oči in gledali čez kolodvorsko ograjo, ko je odhajal vlak, iz katerega je ona mahala z belo rutico v zadnji pozdrav. Prišli smo petintrideset korakov od kolodvora in Roman je vprašal: »Kaj smo pa hoteli od nje pravzaprav?« In ko smo se oddaljili petintrideset korakov, rekel je Marko: »Menda . . . nečesa, česar sama ni imela . . .« Jaz pa sem gledal sa vlakom, v katerem se je odpeljala ona, ki je bila naša ljubezen, naša misel, naše vse in ki je bila že tristo metrov daleč od nas. Arturja na japonsko podmorpVo mino in zletela v zrak. To poročilo se sedaj celo iz Tokija dementuje z zatrdilom, da tamkaj ni ničesar znano, da bi se „Bajan" potopil. Prav tako neresnično pa je tudi, da bi bil „Retvizan" tako hudo poškodovan, da bi ne bil za nobeno rabo več. Znano je namreč, da se je še 22. t. m. aktivno udeležil boja, kar bi bilo pač nemogoče, ako bi bil že 16. t. m. desarmiran. Novi topovi za Rusijo. V petek je naročala ruska vlada, kakor se javlja iz Berolina, v Kruppovi tovarni v Esnu 56 oklopnih topov, k i se imajo v najkrajšem Času dogotoviti. Zadnji termin za izročitev topov je določen za šest mesecev. Topovi se bodo sproti pošiljali na Rusko in od tamkaj naravnost na bojišče. Koliko ruskih vojakov je došlo že na bojišče? V petek je imel ruski državni svet sejo, katere se je udeležil tudi odposlanec vojnega ministrstva. Vojuo ministrstvo je državni svet uradno obvestilo, daje v teku enega meseca došlo po sibirski železnici 100.000 vojakov v Mandžurijo. Železnica je torej transportirala približno 3300 vojakov vsak dan. Ministrstvo naglasa, da se transport na sibirski železnici razvija popolnoma normalno in v redu. Politični položaj. Praga, 27. marca. Vsi odločilni češki časopisi razpravljajo o političnem položaju, ki je nastal vsled skupnega nastopa ne le vseh slovanskih, temuč sploh vseh nenem-ških strank v Avatriji. Stališče slovanskih strank se proglaša vsled tega za zboljšano in utrjeno. »Radikalni listja kličejo, da je sedaj čas, da se zahteva sprememba celega vladnega zistema, da se odstrani decembrska ustava ter se vpelje državno pravo. Dunaj, 27. marca. Posl. princ Liechtenstein je izjavil na nekem krščansko-secialnem shodu, da se v Avstriji izza Badenijeve katastrofe, na Ogrskem pa izza BanfTvjevega konfl kta sploh več ne vlada, temuč le upravlja Brez operativnega vpo-sega od zunaj ne bo tej anarhiji konec, temuč parlament zapade agoniji. Po vsestranskem pravičnem saniranju opravilnika je upati, da se parlament razdeli v tri skupine, iz katerih si vsaka vlada z državovzdržujočim programom lahko ustvari večino; narodna nadvlada ali zatiranje bibilopri taki delitvi izključeno. Zopet tajni ukaz vojnega ministra Praga, 27. marca. Nemškim listom se poroča, da je vojni minister zopet izdal tajni ukaz, v kate rem naroča častnikom pri čeških polkih, da morajo z moštvom šeške narodnosti govoriti le češko. Ukaz bo sklicuje na toiadevno interpelacijo posl. Klofača ter se navaja, da ima ta poslanec med moštvom čeških polkov svoje zaupnike, ki mu poročajo, ali rabijo častniki res Če-ščino. Ako je tak ukaz resničen, isti le potrjuje, da je bil prvi ukaz glede jezikovne ravnopravnosti le pesek v oči. Sale strogega nadzorstva in interpelacij se zboji vojna uprava. Dve dopolnilni volitvi O pava, 26. marca. Danes sta se vršili dopolnilni volitvi po bivšem državnem in deželnem poslancu baronu Sedlniczkemu. Državno-zborski mandat je dobil L ar i s oh, deželnozborski pa baron Pillers-d orf. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 26. marca. Poslanska zbornica je sprejela predlogo glede odprave službene kavcije, nadalje hrvaško nagodbo v tretjem branju in rešila razne imunitetne zadeve. Nato se je zbornica odgodila do 12. aprila. — Magnat-ska zbornica je odobrila proračunsko predlogo ter po krajši debati sprejela tudi rekrutno predlogo za leto 1904. Khuen-Hedervary. Budimpešta, 26. marca. Včeraj je priredil grof Khuen Hedervarv v Temešvaru volilni shod, ker je kandidoval v državni zbor. Poslanca Lengjel in Viszontai pa sta sklicala istočasno opozicijske meščane k protishodu. Zvečer so množice hrupno demonstrirale na kolo dvoru proti Khuenu - Hedervarvju, danes pa je bil z večino 1090 glasov — izvoljen v državni zbor Dogodki na Balkanu. Carigrad, 27. marca. Turška vlada je poslala avstro-ogrskemu in ruskemu poslaništvu izkaz o krivicah, ki so jih doprinesli vstaši od 1. januvarja do 23 februvarja. Izkazanih je 22 umorov, trije boji z vstaši, eden napad z bombo in mnogo ropov; tudi se je našlo 11 položenih bomb. V koliko so ta izkazila resnična, se seveda ne da konstatovati. Turkom je tudi laž dobra, da le morejo zavlačevati reforme, češ, da so pod takimi razmerami neizvedljive. Sofija, 27. marca. Sklenitev turško bolgarskega dogovora se je zopet zavlekla, ker je Bolgarija stavila nekatere nove zahteve. Vendar se pričakuje, da se dogovor sklene še pred Veliko nočjo. Politika Poljakov na Pruskem. B e r o 1 i n , 27. marca. Zaman so vsi naklepi pruske vlade, da bi izpodrinila v Poznanju Poljake z dedne zemlje. Dasi žrtvuje za takozvano naselbinsko komisijo vsako leto mi lijone državnega denarja, se Poljaki lahko smejejo pruski neatr iosti, dokler se lahko opirajo na tako izborno svojo denarno politiko. O tem posebno ugodno priča takozvana poljaka banka u razdeljevanje zemljišč v Poznanju. Ta lavod ae nedo-sežno razvija, kakor kaie ravnokar izišlo porodilo za leto 1903. Denarni promet ae je povzdignil od 11 na 17 milijonov, deleži ao narasli od 172 na 6630, jamstvena svota od 43.000 na 1,643025 mark, depoziti od 13.025 na 2,151.050 mark, a število članov od 131 na 1341. Te številke pač prešinjajo Pruse a strahom. Sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem. Rim, 26. V Neapolju sta se sešla na nemški ladji „Hohenzollernu nemški cesar Viljem in italjanski kralj Viktor Emannel. Pri slavnostnem obedu na ladji je napil italijanski kralj v italijanskem jeziku, cesar Viljem pa se mu je zahvalil nemško. Oba pa sta povdarjala važnost in blagodejnost tro zveze. Cesar Viljem je rekel, da je pojem tro-zveze neizbrisljivo vtisnen v dušo pod-ložnikov (?) Dopisi« Iz Idrije. Dne 14. t. m. je bila obč. seja. Na županov predlog so bili izvoljeni g. Srečko Kogej v stavbni, gg. Kos in Kristan pa v zdravstveni odsek. Nato je interpeliral g. Kristan župana radi zapisnikov občinskih sej. V soboto je namreč videl, da zapisnik predzadnje seje še ni bil podpisan, pozneje pa hoče na podlagi aktov c. kr. okr. glavarstva dokazati, kako netočno so sestavljeni zapisniki občinskih sej. G. župan je takoj odgovoril na interpelacijo in zatrdil, da se zapisniki vedno postavno verifikujejo, to je, da vsak zapisnik podpišejo zapisnikar, župan in dva obč. svetovalca, katera župan v to določi ter da je bil tudi zapisnik predzadnje seje podpisan o pravem času in postavno. Med tem je občinski tajnik prinesel imenovani zapisnik, o katerem je trdil g. Kristan, da pred dvemi dnevi še ni bil podpisan, in ga predložil gg. Val. Lapajnetu in Francetu Kosu s prošnjo, da sama povesta, ako ga nista podpisala takoj par dni po seji. Oba gospoda sta g. Kristana postavila na laž in le čudimo se, da g. župan ni našel primernih besedi, s katerimi bi bil obsodil tak nepremišljen in neutemeljen napad na občinsko pisarno. (V „ Naprej uu gosp. Kristan prav nič ne omenja te svoje blamaže). Nato je bil sprejet predlog g. Drag. Lapajneta, da se obdrži dosedanji red pri podpisovanju zapisnikov. Potem je bil po kratki debati sprejet predlog poročevalca o zadevi obrtno-nadaljevalne šole g. Al. Novaka: 1.) da prispeva mestna občina idrijska za obrtno nadaljevalno šolo letnih 500 K; 2.) da se omenjena šola združi s c. kr. rudniško ljudsko šolo, ako c. kr. rudniško ravnateljstvo v ta namen prepusti primerne prostore; 3.) da se izvoli v provizorični odbor kot zastopnik obrtnikov mizarski mojster gosp. Mijo Tratnik; 4.) da plačajo obrtniki za vsakega učenca, ki bo obiskoval obrtno-nadaljevalno šolo, po 1 K na leto. Nadalje je g. župan prosil odbornike, naj stavijo primerne predloge, kako bi mesto na najhitrejši in najcenejši način prišlo do prepotrebnega gasilnega doma. G. Goli je trdil, da bi se dal gasilni dom napraviti za 800 gld.; ko ga je pa g. župan vprašal, če on prevzame stavbo za ta denar, je bil pa kar gluh. On bi najraje čitalnico podrl in tam zidal gasilni dom. Le potolažite se g. Goli, ko bo občina v klerikalna rokah, se boste pa vi lahko koračili po „katoliškem domu-. Jeza in zavist Škodujeta! G. Kos je predlagal, naj bi se dala g. Jelencu odškodnina, da bi se umaknil pred pretekom pogodbe iz hiše št. 136, bi vsaj občini ne bilo treba kupovati novega prostora. Slednjič se je sprejel predlog g. Drag. Lapajneta, naj se naprosi c. kr. poljedelsko ministrstvo, tla prepusti c. kr. rudniško gledišče, katerega namerava rudniško ravnateljstvo podreti, mestni občini za gasilni dom. Ko se je z malimi spre membami odobrila nova pogodba z elektrarno gosp. Josipa Kogovška, so prišle na vrsto še razne prošnje za podporo. Med temi je treba omeniti prošnjo godbenega kluba za podporo. G. Kavčič (klerikalec) je prošnjo priporočal, pa podpora naj se dovoli le tedaj, če bo klub oskrboval godbo pri procesijah. G. Kavčič pa je že naprej povedal, da ve, da se mu bodo vsi smejali, pa bo vseeno stavil ta predlog. In res vse se je zabavalo: občinski odbor in galerija. Škoda, da se ni sprejel predlog gosp. Kristana, naj bi godbeni klub za podporo prirejal pro-menadne koncerte, saj bi imeli dve koristi od tega: klub bi napredoval od koncerta do koncerta, prebivalstvo pa bi imelo od tega brezplačen užitek. Sprejel se je predlog g. Kosa, da se da godbenemu klubu podpora 150 K brez obveznosti. Upati pa je, da se bo klub sam od sebe skazal hvaležnega in nas kmalu presenetil z koncertom na trgu. — S tem je bil dnevni red končan. Iz Starega trga pri Kočevju« V Škofjo Loao odvandrano kaplanče nam še ne da miru; še ga nekaj srbi. Ta nalezljivi svoj srbež drgne z lažnjivo, umazano ljubljansko cunjo, v katero se liguarjansko zavijajo vsi tonzuriranci njegove vrste, ter razširjajo — da govorimo s papežem — ta svoj smrad od pekla po celi deželi, ter tako okužujejo in pohujšujejo pošteno in dobro slovensko ljudstvo. Čuj svet! kaj piše ta žolta maziljena glavica v cunjo: Liberalci v kranjskem deželnem zboru in ž njimi — starotrški župan —! zakrivili so vsako uspešno delovanje v deželnem zboru —, in tako ^tudi, da Stari trg še nima vodovoda. Čenča ta Čenča nekaj o aktih v Črnomlju, kjer pa nobenega ni, ker c. kr. okrajno glavarstvo nima nikakega posla z vodovodom. Gospodine Franc! Kajne, peče Vas spovednica in v tej dognane in znane grdobije v izpraševanju mutastega greha —, in pa židovska kupčija s svetimi podobami? Vedite gospod kaplanček : Ne samo (dve) pre p ros ti, ampak preklicano prebrisani priči bodeta neustrašeno pričali resnico. Nad tiskovno pomoto svojega imena se to blagoslovljeno bitje tudi izpodtika. Hudomušni črko-stavec je —iz „Jancau naredil „Jarca44, — kakor tudi baje nekje iz „Predgrađa44 — „Podgrad". No, to ni tako velik greh! Kaj pa gospod Jane, ali se še kaj spominjate na Vašo „v a h t o" mrliča v Starem trgu? ali Vam hočemo tudi to pogreti? Kdor ima toliko masla na glavi, kakor Vi, naj ne hodi na solnce! —Ali bodete tudi v Škofji Loki hodili mrliče „vahtat" ? Vsekako, ako bodo tam gori tudi tako mnogo brojno zastopani — deklici — na „vahtiu, kakor je to običajno v Poljanski dolini. Iz Novega mesta. rikalČki, sotrudniki „Zoreu pokazali, da bodo vredni gospodov okoli „Slovenca" ljuba." Mladina okoli „Zore; Mladi kle-, so zopet nasledniki „Laži-ponos in in bodočnost klerikalcev i pokazala b svojim dopisom iz dijaški b krogov, da zvesto hodi po poti, katero so ji od kazali njeni klerikalni vzgojitelji, da jo namreč vsako pošteno in nepošteno sredstvo dobro, da uniči svojega na sprotnika; kjer z resnico ne more do seči tega namena, tam naj jo katoliški Daničar doseže z lažjo in zavijanjem resnice, saj laž kot sploh vsaka pre greha na katol. podlagi ni prepovedana. — „Dolenjske Novice", obskuren listič ki nadomestil je Slovencem humorističen list s svojimi naivnimi opazkami „Kaj je novega po širokem sveta", so pona tisnile dopis iz dijaških krogov iz „Zore* bržkone na inicijativo njenega urednik;* fanatika prve vrste, ki je bil za času svojih gimn. študij ateist, in se je tudi pri svojem prihodu na Dunaj izrazil proti nekaterim kolegom, da stopi le i/, tega vzroka v „Danico", ker bi mu dru gače odtegnil stric podporo. Urednik „Zoreu je bržkone v polni in upravičen, zavesti, da lista „Zoreu nihče, niti raz umneji klerikalci ne bero, dal dopis po natisniti v „Novicah", katere ljudje saj radi humorja bero. V tem dopisu po roča o aferi naprednih novomeških visokošolcev z dvema Zarjanoma na Silvestrovi veselici. Savani so zahteva!, od predsednika čitalnice, da naj p< zove „Zarjana", da odlož ta trakove, ali da se odstranita. A ker je predsednik izjavil, da tega ne more stont, češ da je v društvu tudi nekoliko (a ne nad polovico!) klerikalcev, b. napredni dijaki sklenili, da ne plešej< . To je, dejstvo. Ali sedaj poslušajt kaj hoče natveziti neki resniroljul. dopisan (mi ga že poznamo!) svoj naivnim bralcem — boljše b r a v c e m — „Zore- oziroma „Dolenjskih Novic To značajno človeče pravi, da je reku predsednik, da pripada „dobro nad polovico članov čitalničnih klerikalni stranki." Upamo, da mu prežene t iluzijo g. predsednik sam. Ravno tako nesramna in lažnjiva je trditev, da 10 nekateri Savani in Slovenjaui, pozabi. na svoj sklep, plesali do ranega juti Dobro so se naučili lagati od svoji!i starejših Časnikarskih kolegov. Sicer pa ni čuda, da dobivajo taka lažnjiva ] ročila iz dijaških krogov, saj jim j šilja upravništvo „Slovenca' svoj 1 zastonj, četudi ne na njihov naslu vkljub prepovedi disciplinarnih zakon in to z vednostjo c. kr. profesorja in kateheta. — Avtorja poživljajo 6*rm da imenoma pove one Savane in Slo-venjane ki so se udeležili plesa. K korajžo, z imeni na dan! Košnici n.. ljubo bodi povedano, da je plesal sam-„Zarjanu, ki se je pa kesal, da je pri šel s trakom v čitalnico, a drugi se je večinoma sprehajal po hodniku in obžaloval, da se ni bil naučil pk Sicer si pa naj „Daničarji" nikar p več ne domišljajo, da je čitalnica kk-rikaJna, in da si pridobivajo vedno i ugleda. Dejanski dokaz, da zauje prostora v čitalnici, bo najboljše ireosJ da se jim omaje ta zavest, kadar pridejo pokazat, daje čitalnica klerikalna. Novomeški Savani. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. marca. — Liberalci in obstruk- cija. Pod tem zsgiavjem je sobotni »Slovenec« hotel za svoje kranjske razmere izkoriščati dejstvo, da so naši napredni slovenski poslanci }■ krat podpirali Čahe in tako om čili glasovanje po imenih Pri tem fssF Dalie v orilorji. ajaj Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Tudi v 12. stoletju je vladala v Rimu grozovita propalost in so cerkveni poglavarji uganjali strašne grehe. Celo kardinal Baronius, ki je kot zgodovinar rad prikrival poče-njanje raznih papežev in cerkvenih poglavarjev, je z vso ostrostjo izrazil svojo ogorčenje nad tem početjem. Baronetov tovariš, Morlait, je pa pisal: Čistih duš ni več; prišel je konec vseh časov. Laž in prevara, gniloba, roparstvo, prepir, propadanje, vojna, isdajstvo in nečistost so na dnevnem redu in podkopavajo cerkev. Rim je postal vlačugarsko mesto Nimrodovo; pobožnost in vernost stajo že davno zapustili. Papeži teptajo evangelije in Kristusa z nogami ter zahtevajo, da se oboiavajo njihove osebe, ker 8e več ne smatrajo za človeška, nego sa božanstvena bitja. Vsak je babilonski kralj. Ko je bil Benedikt IX. leta 1048 sopet pregnan, je postal papež Da-mesij II., prej ponižen škof v Bri-ksenu v vsakem oziru pravi Tiroleo. Benedikt IX, se je umaknil na svoj grad TuBculum. Cerkveni zgodovinarji so si izmislili, da se je ta pogan na stara leta spokoril, a sodobniki njegovi pravijo, da je do svoje smrti živel kakor žival. PapeŽ Damazij se je pregnanega Benedikta tako bal, da je zbežal iz Rima v Palestrino. Vedno se je tresel, da ga pusti Benedikt IX. zastrupiti. Papež je samega strahu 23 dni po svoji ordinaciji umrl. Ljudje so seveda mislili, da je bil umorjen in strah je bil tak, da sedaj sploh nihče ni hotel papež postati. Končno se je eessrjevim prošnjam udal škof Bruno iz Touls, ki je leta 1049. postal papež in ae imenoval Leona IX. Prišel je v Rim ne s sijajnim spremstvom nego bos. Spremljal ga je mož, ki je nosil meniško haljo, bivši kaplan pregnanega Gregorja. Ta bosonogi menih, Hildebrand, je bil genij nove dobe. Komaj je Leon IX. sedel na pa-peškem prestolu, je zapihal nov, oster veter v cerkvi. Leon se je pošteno trudil, da bi odpravil grozovito propalost Simonijs je bila v cerkvi čisto navadna, vsakdanja stvar, duhovniki so imeli kar po več prileinie. »Lib^r Gumorrhianua, de diversitate pecoan- tium contra naturam«, ta znameniti, papežu Loonu IX. posvečeni spis poštenega in čistega duhovnika Petra Damianija obsega natančen popis, kako so takrat kardinali, škofje in duhovniki živeli. Kar ta mož pripoveduje, se niti namigniti ne da. Papeževe reforme so naletele na velik odpor med duhovščino in med rimskimi plemenitaši in papež je moral marsikaj odnehati. Menih Hlde-brand, ki je bil njegova desna roka in šestih papežev vsegamogočni minister, je bil tisti mož, ki je najbolj silil na reforme. Toda papež ni bil samo poglavar cerkve, nego tudi posvetni vladar. Kot posvetni vladar je skušal razširiti svoje kraljevstvo in sapletel se je v vojne. Poglavar kristjanov je čel v krvavo vojno proti kristjanom, svet mož je Sel prelivat kri. In sedela ga je zaslužena kazen. Dne 18. junija 1053. je bil papež v bitki pri Ksviti popolnoms poražen in ujet. Sodobniki so papeis ostro grajali. Rekli so, da je ta poraz kazen božja, češ, duhovnik se sme boriti samo s mečem doba, ne pa zaradi posvetnih zadev vzeti pravi meč v roke; Zveličar je svojim naslednikom ukazal, naj se z nauki bore proti grehom, ne pa da si z bojem skušajo dobiti posvetno oblast Gra|alci poraženega papeža so se sklicevali na sv. Mohorja »Quanto terrenis ecelesia minuitur, tanto špiritu ah bus augetur«. Tudi sveti Damiani je brezobzirno grajal papeža, da je radi posvetne oblasti moril kristjane. Leta 1054. se je papež kot ponizan mož vrnil v R, ribniška K 50, centralna v Gorici K 20 Vzajemno podporno druStvo v Ljubljani K 3U0; Janez Škrjanec v Vremah kot poverjenik družbe sv. Mohorja K 139*80, Ivan Jebačin v Ljubljani kot Cisti dobiček od kave K 200 Mohorjani v Št. Vidu K 43, Mak so Domicelj na Rakeku K 10, Fran Kollmann v Ljubljani za prodane valjčke K 120, Ivan Sakser iz Hote d rsice K 6, Fran Ferlila v Gorici K 20, Fesdo Karis v Št. Petru K 12, I. Krajec v Novem mestu K 6, dr. Zarnik kot preostanek svote nabrane za sprejem hrvatskih akademikov K b3'38, Mohorjani v Bresto-vici K 4, Viljem Pollak v Tržiču K 10, dr. Mencinger iz Krškega {za 2 neimenovana) K 21, „Gorenjec" volilo pok. Mat. Rooesa K 10, dr. Makso Pire iz Ljubljane vsled poravnave po Fran Kandaru položenih K 30, Karol Šavnik iz Kranja K 25, gost. Kenda iz Ljubljane v „Narodnem domu' nabranih K 4 46, Štefan Lapajne iz Idrije K 78-30; za „Koledar" in vsled oklica K 12t>'34. — f sem podpornikom prisrčna hvala ! LLA.GAJN1ŠTV0 DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. marca: Henrik Stibernik, krojače v sin, 14 mesecev, Gruberjeva cesta 1, duSljivi kašelj in božjast. — Marija Milck, žel. vratarja vdova, 82 let, Dunajska cesta 25, oetarelost in pljučnica. Dne 26. marca: Valentin Roje, vrtnar, 77 let, Poljanska cesta 66, pljučnica — Fran Jsatitsch, umirovljeni c. kr. pisarniški ravnatelj, 92 let, Komenskega ulice 10, oata-relost in pljučnica. — Jožefa Jeras, pismo-noseva žena, 8 let, Pred igriščem 2, otrp nenje srca. — Josip Česen tesar, 63 let, HranilniCra cesti 9, vnetje srčnih mišic.: — Ivan Bevc, delavec, 66 let, Radeckega cesta 11, rak Dne 26. marca: Franja Urbanija, ruti okopov a uči, 14 mesecev, Strelifike ulice 15, vnetje uftes in mrzlica. Dne 27. marca: Stanko Plestenjak. delavčev sin, 4 mesece, Cesta v mestni log 5, krč. — Albert Robida, slikar, 44 let, Hrenove ulice 6, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. 0radni kura i dunaj. borze 26. marca 1904. Haloabeul impflrjl. 1 D«u*r 4 2% majeva renta . . . 99 60 4*27« srebrna renta . . .j 99 DO 4% avstr. kronska renta . 99*45 4*/0 „ zlata „ . 119 20 4°/o ogrska kronska „ . 97 8n „ zlata „ . 11810 4°/0 posojilo dežele Kranjske J 100*— 4Vj°/o posojilo mesta Spljet M026 4»V/. „ Zadei 100-- 4V.7« bos.-herc žel. pos. 1902 IGO* 15 4°/0 češka dež. banka k. o. . i 100- *•/• ,.....*.o. . 100— !*/•% zst pismagal d. hip. b. 101 5( 4Vi°/o pe&t. kom. k. o. z I 10°/0 pr......i: 106-K I1///« za8t. pisma Innerst hr. 101-— IV/. „ ogrske cen. dež. hr...... lOO« *V/o z pis. ogr hip. ban. 100* 15 i*/s*/t °bl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 100-— 4V//o obl. čeSke ind. banke 100-5' 4w/0 prior.Trst-Poreč lok. žel. 9S& 4% prior. dol. žei. . . . 9950 3«/o „ juž. žel. kup. V.Vi 29740 41/a°/o avet. pos. za žel. p. o. , 101 — (Srečke. Srečke od 1. 1854 . . . „ m 1860«/, „ m 1864 tizske . . zem. kred. I. emisije »« »1 tt ti ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100 — Z turške ...... Sasilika srečke . . . Kreditne „ ... InumoSke „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . AvBt. rud. križa,, . . . Ogr. „ ttudolfove „ . . SaicburSke „ . . Dunajske kom. „ ... DeTnlce. Južne železnice .... Državno železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske 2ivnosterj8ke „ Premogokop v Mostu BruxN Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Vnlnte. C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... RubJji........ Dolarji........ Blago 99'70 9965 11940 £3 05 11830 10076 10125 lOf -10115 100 25 100 30 101-80 107-102.— 101 — 10115 101-101- 100 -299 40 10170 192' -1511-5 152 85 ->58 - 262 -165- 168 — 2S-2 - 302 — 287-j 292 50 264-1 269 - 89-124 25 21-461-81-78-67— 62-28-5( 66-77'--503- 77 15 636-6G6-643 5C 764 5( 2496C 643* 4C6-7E 894 -477 5» 350 152 -15475 1135 1909 2350 23 98 11745 95 30 253 50 484 91-125 25 22 -475 — 85-83 -72 — 54 — 29 50 72-BO-50 M 3 - 78 15 637-— 1616- -644*50 765 50 25150 6*7-417 75 »904 478 50 352 5; 458 -155- 1139 mi 23.53 24-06 11765 9550 25i60 5- Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. marca 1904. Tr-rirrilii. Pšenica za april . . „ okt. 1903 za 50 kg K 8 03 Rž Koruza Oves april . . . ,, maj 1904 . . „ maj ... . „ Ifrklh. Nespremenjena 50 50 60 50 799 640 618 632 leteoroiogično poročilo. /•itn* n«d uorlcm SwS'f. Srednji tt%czJ tlak 7360 rub Mare i Čas iopazo-1 vanj a Slan;«? i baro-metrrs v mm. a-8 S l i Vetrovi ! Sen; 26 9. zv. 737 8 88 sl. jug oblačno 27. ■ 7. zj 2 pop 737 1 73v6 74 131 al. ssvzh. sl. sever dež oblačno 9. zv. 736 8 10 5 sl. svzhod oblac o 28 7.aj. 2.pcp. 736 2 735« 73 12 0 sl. vzhod Orezvetr. oblačno dež Srednja temperatura sobote in nedelje 91° in 10 3°, — normale: 6 6° in 5 8°. — Mokrina v 24 urah: 4 1 mm in 1'5 min t Vsem sorodnikom znancem in prijateljem javljamo tužao vest, da je nas prelj ubijeni, dobri oče, gospod Martin Primožič bivši mizarski mojster po dolgi, mukotrpni bolezni, v 65. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v soboto, dne 26. t m., ob 8. uri zvečer mirno v Gospodu saspal. 876 Solkan, 27 marca 1904. Žalujoči ostali. Več tesarjev se sprejme pri rirmi 839—1 Filip Supančič, Ljubljana Rimska cesta st. 20- Oglasila ustmeno ali pismeno. Stanovanje z eno sobo in kuhinjo na lepem pro štoru se takoj odda ali pa za majev termin. — Poizve se na Tržaški cesti št. 45, I. nadstropje. 875—1 Vai sprejmeta se v trgovino s papirjem 849 estni trg stev. II. Proda se „Ljubljanski Zvon" 1881—li>03; tudi posamezni letniki. — Prodajo posreduje le na pismena vpra sanja Ivan Bon a č, trgovina s papirjem v Ljubljani. 878-1 L« Mil SOI v pritličju, s posebnim vbodom se takoj odda Gosposke ulice št. 15. Natančneje se poizve istotam v pisarni, levo. 870-1 slovenščine in nemščine zmožen ima priliko, priučiti se 2obne tehnike. Ponudbe na upravništvo ,.Slov. Naroda-. 872-1 leptna soba ® se takoj odda. Knaflove ulice št 5, (parter) Urnega, solidnega mi črkostavca za slovenski in nemški stavek knjig in akcidenc sprejme z 10 aprilom t. 1. \ stalno službovanje tiskarna W, Blanke v Ptuju, Kovinska zadruga v Ljubljani sprejme takoj več učencev za ključarje, kovače, pasarje, kleparje in pilarje. — Vprašati je pri predstojniku A. C. Ahčinu VVolfove ulice št. 8. 774—3 Strojarija na lepem prostoru v sredini mesta, i vso opravo, se da v najem, ravu<> tako tudi blago, pod ugodnimi peg Ponudbe naj se pošljejo pod Strojarija" na upravništvo „Slov. Naroda -. Od sobote, dne 19. marca daljo le malo časa 877 orientalski dresurni športni cirkus *m«i ioo iuniij: -ase ponije s opic, psov, oslov i. t. d. Smejal se boš in moraš se smejati! Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob nedeljah in praznikih tri predstave, in si. < prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5 popoldne in tretja ob 7. uri zveč»r — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva ol» 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer. Za mnogobrojen poaet prosi s vele-epoštovanjem . H. Prechtl. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasno pozlačena, preezna ura, ki to^tu in ki se zanjo 3 leta jamči, a jako primera-' verižico ; moderna svilnata kravata xa gospoiU 3 jako fini žepni rob.-i; prstan za gospode / imit. žlahtnim kamnom; krasen mo6nji£eL . jako tino žepno ercalo; par mauftetnih gum 3 gumbi za srajce, (3°/0 duble-zlato) i patentiranim zaklepom; jako fin tintnik iz nikl > fin album s 3G najlepšimi slikami ; ele^ hi ^ < /.a dame (novosti; 1 par bouton s simih bii-lantom; 6 različnih Šaljivih predmetov za utai'f m mlade; 'JO različnih stvari za korespondtu in še 400 dragih različnih stvari, ki se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro \red, ki je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 05 kr. Razpošilja s« proti pošt povzetju ali če se denar pošlje naj it Dunajska ceitralna razpošiljalnica 87S P Lustf Krakov (Krakau) št 168 NĐ. Za ne ugajaj od* se denar v m« 54 ^06341 dobe takoj delo na Bledu pri mizarju na Rečici. 874—1 Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre Itanttoiftije domaČega in amerikanskoga sestava, kakor tudi ftftsovirje, planine in planine stroje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 47 brezplačno. 1294 Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa Angeljnovo milo JVtarzeljsko (belo) milo. a znamko 072-85 .U najbolj koristni StedillH Illlli Tovarna mi,a! za hišno rabo!---- --------Pavel Seemanr Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodiajit vse vrste rent, sastavnih pisem, pri j orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000.000*— Zamenja« li iMMptuji Oaji predujM h mimtn papirja. izžrebane vrednostne papirje in Za.^rsur-aJo sredico proti vnovčuje zapale kupone. IcrcLrzsaJ. lzgru/tol. Vmkuluje in devinkuluje vojaške ienitninsko kavcije. Eabuuipt i u lukMHHU meule. Tfcjg ffcV Bonn« «aro v tekočem računu ah na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje ođ dne vloge do Ine vzdiga. 39—35 Promet s Čeki In nakaznicami. 755-5 Žive ribe takoj ceno proda. Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalni šipi, 1 delikatesna miza (pudel) z marmonato ploščo, kakor tudi vse štelaže in omare za manufakturijo iu galanterijo. Od portala pošljem lahko podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jasser, Vrba na Vrbskem jezeru. (Velden a. Worthersee). 652—10 Poskusite w BS Varstvena znamka. pristni rastlinski liker M Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. (postrvi, karpe) ima vedno v zalogi trgovina delikates J. C. Praunseiss vinarna, Glavni trg. es. Kr. avstrijske državne železnice Ogreva In oživlja lelo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—70 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana, Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. ■rod. iss ^oaaaega so&su veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PKOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f. ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'ein-ReifiuK v Steyr, v L»nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbte, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne' istotako. ob 7. nn 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 181, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I. in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine varo, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK- Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Spreten trgovec' vešč obeh deželnih jezikov, se išče za poslovodjo Le ponudniki, ki morejo položiti kavcijo, naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim popisom svojega življenja pod „Lebensstellung", Gradec, glavna pošta, restante _ Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 521-11 1 ■ r- ■ ■ I L -»g v v»-,i? vj>ja» v»;p—'