Št. 80. V Gorici, dne 8.' oktobra 1899. 1 zbuja dvakrnt mi teden t »tirih Izilntijlli, in sicer: vsaktorek in petek, /jutranje izdimjc opoldno, večerno tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Ustom" in s kako drugo uredniSko izredno prilogo vred po po5ti prejomana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......gld. O'-— .'• pol lete^^-^i..... » 3-— * čotrt leta . \ . .". T7 » T50 -¦ ------ Posamično številke stanejo <> kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki, ulici stv. O v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak ¦lan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od !>. do 12. ure. Nn naročila brc/, dnposlane naročnine *n ue oziramo. ,,nUM0KEC<<-vorili vsaki dan od 8, do > 5. popoldne; oh nedeljah \± dop. UpravniStvd JIU UUGi št 9. . NaretSnna, Teilamacijo in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvn. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ue upravnittvo. ------__ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstab, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat .7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po ,.pogcg" mo^ij ki j e v s e h v a I i i, kar je pisala „Soča* o abstinenci, vspodbujal me, naj le lako dosledno nadaljujem, ki v obče ni nikdar grajal mojega delovanja, ker tudi ni imel povedo. In ta n oz ni hotel geniti s prstom, ko mo jt> Medvešček obrekoval v »Narodu" s leni, da je zlorabil tudi ime »Sloge" MARCOV1SCONTI Zgodovinski roman ¦3K- Jtalijanski napisal Commaso Grossl (Da\|e) «Glej, ali mit ne stoji, kakor da bi bil vlit nanj!» jo dejal Birago nekemu svojemu mladeniču, kazaje Otto-rinov oklep, ko je mladi vitez ravno jezdil mimo njih. Mladenič je hotel nekaj odgovoriti, a ni utegnil, ker orožarjeva žena, pri-jemši moža za roko, ga je vprašala : »Povejte mi, Jakop, je-li tisti vitez tam, tretji v vrsti, step na jeclno oko, ker ga jo obvezal ? In tak človek prihaja semkaj se bojevat?* ft()n dobro vidi ?. obema očesoma kakor jaz in tU, je odgovoril orožar. «Poznani ga, Rroiisin Caimo je, od tistih Oaimov, ki so nekdaj bivali pri sv. Ambrožu, a sedaj imajo svojo hišo pri no- vem Brolottu. Tudi ti lohko povom zgodovino tistega obvezanega očesa. On je nekdaj lazil za neko gospodičino iz družine Lampugnauov. Toda ona ga ni marala, ker jo malco slaboumen, in da bi ga odpravila, mu je velela reči, da ona no more trpeti takega tepca, katerega ne pozna nobeden zunaj našega mesta. To mu je pač že sporočila nekoliko vljudnejse nego sem baš jaz po-vedai, a na vso zadnje pomen je bil isti. In kaj je storil siromak ? Neki večer, ko jo gospodičina šetala v svojem vrtu, se je hipoma prikazal pred njo, se vrgel na kolena, in prijemši njeno roko, si je storil zatisniti jedno ok<5, in na to jo prisegel in se zaobljubil, da ne odpre nikoli več tistega očesa, dokler ne vrže treh vitezov s sedla, in tudi, da se jej no prikaže več nego z obema očesoma, odprtima, to je Seliš potem, ko spolni svojo zaobljubo». < Oh, kaka zaobljuba !» je zaklicala začudena Biragovn žena; *in veljil?» «Ševoda velja". In glej, vslod toga si jo sedaj tudi on pridobil nokaj slo* v svejo svrho. Predsednika »Sloge* dol-4 nos t bi bila, da bi se bile laži o odboru zavrnile...., ker sem bil ž njimi postavljen jaz v krivično, nečastno luč.... Vsak predsednik bi bil to storil -— le (Iv. Gregorčiču je vso celo prav prihajalo! Kaj čuda torej, ako je priobčila »Soča* 1C. aprila članek, ki je poživljal poslance: naj sami povedo narodu, oko imajo resne namene z novic sklenjeno abstinenco, ali pa bodo še nadalje v klubu sklepali eno, zunaj kluba pa govorili in delovali ravno nasprotno, kar nam mora donesti le nevspehov in za-sineh nasprotnikov. S lo izjavo je razdor počil. Kako resnična in .skrajno potrebna jo pa bila ta izjava v „.Soči" — o tem v naslednjih člankih. Z občeznanimi dejstvi, s pisavo »Gorice" same,, dokažem, da je »Soča* govorila v skrajni potrebi resnico. A. G. DOPISI. Od mejo, - Popolnoma opravičena je bila pripomba »Sočinega* uredništva kot nekaki zaslombeni komentar na karakteristični dopis „Nekropolskega", da so škandalozne razmere in homalije, da bi trchalo pač rešilne roke na meji. Nimamo cerkve ne ceste ne vode. A propos, vode ne v tem kritičnem 'čnsu, ko &e j<- pričela vpeljevati in »irltl ub-slinenčna bratovščina. Zdaj gotovo ne bode treba več delati župnijskih konkurzov, učiteljskih izpitov, ter višati plač nižjemu du-hovstvu in učiteljski!, ker se nadejajo, da bodo odslej od zračnih plinov in vplivov živeli. Tako sem vskliknil danes zarano mimogredoč sodrugu v P., ko je stal na balkonu ter listal mali Jcalamcn", Krohotaje se me je fino »zafrknil": Li ne veš, da je abstinenčna ali novodobna vodopitna družba repatica ali komet 13. novembra, ko bo konec sveta; kaj boš zidal sedaj sam Zapoiočanom novo cerkev, zakaj? za koga? Veleposestniki so se prestrašili povišanja učiteljskih plač in zidanja tvoje katedrale, in dobrovedoči, da bo kome. sveta vže 13. nov., z vsemi silami rc-kurirajo, da se jim vtok še pravočasno reši. Pa pustimo šajo na stran, saj tudi »absti-nenclarji" niso brez humorja. Glasom glavarstvene razsodbe o skla-dovni ali konkurenčni obravnavi z dne 15./9 1890 St. 3133 za zgradbo našo vik. cerkve je bilo čas »vlokistom" in »rekurzarjem* re- vesa; kajti od tistega časa hodi povsod iskat boje. Bil je vržeii s konja, ne vem že kolikokrat; jedonkrat si je spahnil ramo, drugikrat zlomil roko, tretjikrat pa rebro. A vendar ni nikoli ugnan, vodno so zopet vrača v boj, in tolče in bije. In v treh letih, ali -7 koliko more že biti -- treh in pol se jo tudi njemu posrečilo, da je že dva viteza vrgel s sedla. Taktf je sedaj tudi tu, kajti kjer imajo opravili z orožjem, mora povsod 1 tudi 011 biti zraven; in čo mu bo sreča ; toliko mila, da prevrže še tretjega, potem ' si odveze ok6 in stopi pred gospodičino, kateroj bo potom moral biti po godu*. ' Sedaj je šla mimo naših zakonskih rudeca četa. Njen poveljnik Sacramoro je%azal izpod šlema obličje, vse ožgano od solnca, in dve jako ostri očesi. Na levi strani je imel čez .obe" ustnici brazgotino, ki mu je segala do roba brado. Bil jo tršasto postavo, širokih prs in pleč, jahal je lepega macedonskega vranca, ter vedel so taktf hladnokrvno? kakor kdor jo vajen mnogo hujšim dpasnostim. kurirati v 14 dneh. Proticerkvena magnatska klika je napela vse strune in z advokatskim rekurzom v mavhi se je strastno agitovalo po hišah, liki za Caea, ko se je vpisovalo odpadniku v »lulriš" vero, aH pa kakor du bi sam „Antokrisl* hodil po svetu. Mamili so viknrjane s slepili, da vlada ne bo nič prispevala, cerkev zopet nič, da bo treba vseh osem tisoč zložili, da ho treba babe in otroke prodati. Trojna jo doba človeškega življenja, doba mladcnška - nazorov in idealov, doba moška-napuha časti, doba starčkov-denarja! I Prvi se niso udali, kajti krmila in vodita jih je zvezda vzvišenih nazorov in verskih idealov, da bo vendar treba enkrat umreti in dali račun hiševanja. Islotako so nisq : udali gospodarji druge vrste v dobi mcntosli, dobro vedofti, da bodo kot sodelujoči podjetje vodili, v vožnjami kaj prislužili, da ne omadežujejo hišna poštenja in imena, da utegnejo kedoj priti še za kakega cerkvenega ključarja, podžupana ali starašino; zalo kom-pclcnca zahteva udanost, da je vendar častno za občino imeli pošleno cerkev in ne kurnlk kol Avgijev hlev. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, NujljutejSi boj jo tre-balo bili v onemoglih duševno propudenih kočah in vilah, kjer je Bog denar. Garda jo bila izborno osnovana in organizovana. Ko so se očetje hoteli podpisati, so skočili in planiti kvišku stnovf in hčere, preie roditeljem, da za puste rojstno hišo in vas v slučaji, če podpiše ali podkriža, ker duše so več vredne kot krone in »franki" kot »p.i« i?'oni" in »pa-lanke". Obveščenih nam je bilo več takih slučajev. Tekom dveh let, ko se vrše pogajanja, je bilo vprizorjenih pri hišah, ki so v taboru proticerkvene klike, mnogo izdatnih nesreč; zato se je število upornikov spremenilo, zmanjšalo in skrčilo. Druge je ojačila skušnja, da v Kožbani, v Kalu, in drugod ljudje vsled zidanja cerkve niso propadli ter obožali,jim ni bilo treba žena in otrok prodati marveč Bog jih je obdaroval z boljšimi letinami. Sila res kola lomi. Rekli smo, da ima kmet glavo v mehu. Ni tako, tudi kmet pomisli, ko mu teče voda v grlo, takrat se ne uda brezpogojno, marveč pogleda z Makabejsko materjo proti nebu ter pomisli, da je zastonj setev in žetev, če Bog ne da o pravem času solnca in dežja 1 Govorilo se je, da je tretjina vi-karjanov proti cerkvi, pokazalo pa se je, da*so le trije sami, ostali pa stojimo trdni «Glej ga!» je dejal Birago, kazaje ga ženi, «on je jeden izmed najboljših vojščakov našo dožele; bojeval so je že na Nemškem, na Francoskem in v Palestini». «Meni ugaja bolj beli poveljnik*, je odgovorila žena. «Tudi on je videti močan, pa ima vsekakorprijetnišiobraz*. ¦ Res je hraber mladenič tudi on», je zopet rpopfijel mož; *tiidi qii se- po služuje pri meni. A povem ti, da. bo imel opraviti s tem"Sacrainordm*. /Zakaj pa tista dva tam» jo zopet vprašala žena in kazala v belo četo, ki je bila ravno dokončala ježo hapkoio ter se uvrstila pred svojima šotoroma, «imata ščit jedne samo boje, in nobe-v nega znamenja'na njem ?» . - * : «To pomeni, da tista dva viteza sta novinca. Dokler no steče leto, odkar sta dosegla to čast, ali pa dokler še ne skažeta s kakim hrabrim činom/ morata imeti takšen ščit, jedne same boje in brez grba. Pa tiho sedaj, ker začnejo;.«» (Palje pride). . in neupogljivi kakor skala, ker nas ni okužil, podrt in potrl „Perun« - rikorš - utok. Reku-rentje pa so imovili, ne Uftfeedp bi jiui prodati ne žene ne otrok, nfa^^^iati v božjo Čast le najomščino aii;'^^^fe5ta,0V -ied~ r nega leta in delež po ajjj^^jj^bi je po-- krit. Marsikaj vikarjani\^:vGrŠgtfa »triplea-Hans« se je zarotila, da nelprivoli k zidanju, dokler le jeden zaveznikov še zamori s prstom migati, da bodo rekurirali do skrajnosti., anli Ao Boga, ne, da so pripravljeni dati za vtoke, kar imajo za cerkev dati, da da le onemogočijo in podjetje uničijo, da bi vže zmagali in prišli ko krmila, da bi se le tega vikarja iznebili ter ga poslali v kako Trento ali pa v kak viteški novici jat. Za tako podle izbruhe se pač nihče ne zmeni. (Konec pride). Domače in razne inrice. Zapleuina. — Državno pravdništvo nam je zaplenilo v zjutranjem izdanju 8 vrst iz sestavka .Ca le boiiega sclava......" Tam smo kazali Sloves icem, naj se ravnajo po vzgledu Lahov. Proti tej zaplembi podamo utofc. Osebna test. — Pisarniški praktika nt v Sof.ar.i g. Jos. Piščanec je imenovan kanceliatoui na okrajnem sodišču v Podgradu. Zrelostni Izpit! na tukajšnji realki. - Med abiturijenli, ki so prestali koncem preteklega meseca zrelostne izpile na tukajšnji realki, je bil tudi Slovenec Julij Nardin iz Gorice. Imenitna poroka. — V sredo se je poročil v Stolni cerkvi g. Ivan pl. Adamovih s konteso Westphalen-Fursten-berg. katerih zaroko smo bili svoj čas naznanili v listu. J Mašo je daroval pree. kanonik, g. dr. in monsignor Sede j, kateri ju je poročil, ter imel nagovor. Kot priče so biti prisotni grof Art. Gassini, grof Teodor Pejacsevich, grof K!. Westphalen in pl. Kari Adamovič. Iz Rima je bil povabljen v goste princ Massimo. j Nenavadno velika vrsta elegantnih kočij s plemenitaši, ki so bili oblečeni v drage in I slikovite hrvatske in ogorske noše, je privabilo mnogo gledalcev na kraj poroke. Zborovanje učiteljskega društva za i goriški okraj. — Včeraj je zborovalo to društvo v Gorici. Navzočim je bilo k«kih 50 učiteljev. Par od njih je zaljubljenih v Petra Mcdvesčeka, in ti so zahtevali, da se ga izvoli Častnim Članom tega društva. Ali takoj so zapustili drugi zbcrovaiiSCe, da jih je ostalo le kakih 7, ker gg. 'učitelji pac dobro vedo, na kakošno pot je krenil Peter, in tudi dobro vedo, da od njegove družbe, ako bi ista zapovedovala na Goriškem, nimajo pričakovati nikdar zboljšanja svojega stanja marveC bi šli nazaj, globoko nazaj v tiste čase, katerih so učileljstvo z g;.ozo spominja! Peter torej ni bil izvoljen častnim Članom, in s tem je stranka, kateri pripada, dobila zopet veliko moralno zaušnico, kakor jo je nekaj takega doletelo tudi na shodu obrtnikov in trgovcev. Glas k novemu načrtu dr. Gregor-1 čiČa. — V »Information" pišejo iz Primorja: .Nekdo ima idejo (»eine kostliche Idee" pravi »Inf."), da se opomore narodnostnim •težkočam v Gorici, kjer je deželni zbor že dlje Časa nesklepčen. Deželica, ki ima jedva 220.000 prebivalcev, naj bi se razdelila;' pre-°;žno slovenski deželni zbor naj se napravi za Gorico, pretežno italijanski za Gradišče. Ti dve pokrajini bi. bili vsaka manjša od Vo-rarlberga. Mislimo, da se dobi bolj priprosto rešitev, ali ta ne obstoji v ločitvi marveč v združenju. Namesto že tako malo Goriško deliti, bi bilo bolje združiti vse tri deželne zbore, goriški, tržaški in istrski. Tu bi" se naredilo na hip konec celi vrsti težkoč. To je nekaj, /.a kar bi bilo vsekakor umestneje potegovati se nego za delitev naše dežele i Javen shod .Sloge" v Tomaju. — Politično društvo .Sloga" sklicuje za nedeljo dne 8. oktobra t. J. ob 21/« ure popoldne v Tolmaju shod, 'x\ bo v prostorih g. Antona Črne ta, ondašnjega župana in posestnika. Govorila bodeta: 1. o političnem položaju državni in deželni poslanec Ant. Gregorčič in 2. o kmetijskih zadrugah Jan. Der-mastia. Tečaj za hitropisje (si j*ografijo) je otvorilo društvo .Šolski dom" v svojem šolskem poslonju. Kdor se ga hoče udeleževati, naj se oglasi pri učitelju g. Šorliju v .Šolskem domu-. Tečaj ima tri oddelke: za gospode začetnike, za gospe in gospodične začetnice ter gospode nadaljevalce. Vsak oddelek ima pouka dve uri na teden. Šolnina znaša na mesec 50 kr. Kako je nastal ta tečaj in kedo in kako se ga je letos polastil, povemo prihodnjič. Ženska ročna dela na učiteljišču v Gorici. V „Učit. Tovar.« Cita mo z Goriškega tak-Ie dopis: Jako važen predmet so ženska ročna dela, ki jih poučujejo na učiteljšču v I Gorici. Učiteljske kanduialinje bi si morale j na učiteljišču prisvojiti V30 ono spretnost v tem predmetu, katero bodo pbtrebovale pri pouku v ljudski šoli. Ta predmet Je tedaj prav važen in zelo potreben, zakaj učiteljica j dovede s tem poukom deklice do tega, da znajo delati negovice, šivati in krpati obleko in drngo. Da pa bo ta pouk vspesen, bi se moral na učiteljišču poučevati v — maternem jeziku. To se pa na učiteljišču ne godi — ali se vsaj ni do sedaj godilo. I Kako bodo tedaj bodoče učiteljice vspešno S poučevale ta predmet v ljudski šoli, ako se j ! tega predmeta na učiteljišču v Gorici pou- j | čnje v tujščini? — Znano nam je, da na j ; učiteljišču v Gorici poučujejo ženska ročna dela učiteljica Baubela. Ta je vešCa nemškega in italijanskega jezika, a slovenščine ne pozna. Kandidatinje se poučujejo v nemščini in tuintam se Italijankam dajejo italijanska pojasnila; samo-Slovenke se morajo I vse nemški učiti. — Da, prišlo je celo tako i daleč, da delajo italijanske kandidatinje izpite v italijanščini, kar je pravilno, a Slovenke | morajo delati vse v nemščini. Še celo prak-Učne nastope morajo Slovenke izvajati v nemškem jeziku, dočim jih delajo Italijanke v italijanskem jeziku. Vprašamo: AH je to prav ? Ali je pedagogiško, da zaradi slovenskega jezika nevešče učiteljice Baubele mora trpeli naš jezik — mora trpeti poučevanje v pouku ženskih roCnih del? - Posledica temu je, da dohajajo med narod slovenske učiteljice z goriškega učiteljišča kot učiteljice ženskih roCnih del, ki ne poznajo slovenske terminologije glede posamezmih izrazov. Ta- j ke učiteljice stikajo po besednjakih, da bi našle za nemški izraz slovenskega. Večkrat ga najdejo, a večkrat ni pravilen in ni tak, kakor je predpisan. — To dela učiteljicam i velike sitnosti in jih ovira pri poučevanji). To se mera odpraviti! Nasvetujemo novemu gospodu ravnatelju Križniču, da to odpravi. Naj deluje na to, da se bodo naše bodoče učiteljice poučevale v maternem jeziku in v tem jeziku tudi delale izpite. Kaj pomaga, ako imamo knjigo za ženska ročna dela od | Stumpfi? Kaj pomaga šolskim obla3tnpi.ui, | ako priporočajo za ženska ročni, dela knj..' >, i ki jo je spisala učiteljica Pavla pl. Reii/.on-berg, ako se to na učiteljišču no upošteva? Upam, da ne bode ta glas — glas vpijočega v puščavi. — Okrajna sodnija v Kobaridu. — ,Wiener Zeitung" od 4. t. m. je priobčila ministersko odredbo od 28. pr. m., s katero se naznanja ustanovitev okrajne sodntje v Kobaridu, katera začne menda v kratkem poslovati. j O tej sodniji je bilo po Kobaridskem mnogo govora in ugovora, zlasti glede na prostore, v katerih se ima namestiti. Tako je stvar za sedaj dognana, da sodnija v Koba- j ridu se odpre, in sicer v Urbančičevih prostorih. VeČini prebivalstva je ustreženo. | j Kako delajo javno mnenje. —• »Go- rica" piše v poročilu o skupaC-ini .Zavez«* slov. učit društev* : .... da nekateri časopisi niso naklonjeniučiteljstvu (kliči »Soča"!)" ! Res je to, da ob neki priliki se je j slavni Peter iz Sv. Križa zadri: .Soča" 1 j O to je imenitna gospa 1", dočim iz drugih I ust ni bilo čuti nobene besede, ker moramo I reči, da na zborovanju .Zaveze" se je go- t vorilo in obravnavalo docela dostojno. Le J Petru to ni bilo všeč, ker se je bil zadri na I gori navedeni način. In ta klic je postali klici! Nov dokaz, kako povsodi se poslužu- j jejo »Goričani" laži ji j Nesreča. — V Stračicah v tovarni, kjer je uslužbena, je prišla delavka Antonija Mikelin iz laškega Vidma z obleko in jedno ramo v prebližno dotiko s strojem, ki jej je prizadel več poškodeb. Prenesli so io v bolnišnico, kjer so jej naredili 18 šivov. j Izpred sodišča. — V ponedeljek se je imel zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem g. Jos. Pag on, sodni kancelist v Cerknem, obtožen goljufije in uradne ne- j zvestobe. Državni pravdnik je odstopil od J obtožbe že med razpravo, in Pagon je bil J oproščen. J Nepoštena konkurenca. - Poznamo v Gorici slovenskega trgovca, ki odganja j odjemnike od drugega slovenskega trgovca, ki trži z jednakim blagom, češ, .ne kupujte pri njem (imenuje tudi ime), marveC pri meni". j Tako postopanje je gotovo neopravičljivo ter se obsoja samo po sebi. Omenimo le, da ta trgovec je na zad- } njem shodu obrtnikov in trgovcev v »Š. d." ! jašel med tiste, ki so bili tam določeni, da I .rešijo" goriške trgovce in obrtnike. Lep ) »rešitelj" je Vam ta mož! »Karjole* ni več. — Kljubu temu, da je v zadnjih dveh številkah klicala po novi naročnini za zadnje četrtletje, srno v torek I zaman pričakovali izdanje lista. Ni ga b:Io, in ljudje so ugibali, zakaj da ga ni. No. poučili so nas kmalu, da ,Karjoli" je prišlo z j Dunaja pl-?iilno povelje, da mora plačati troške za znano pravdo iz poCetka lanskega leta. To pa »Karjoli" ni dišalo marveč je rajši ustavila izdajanje lista. Govore, da začne izhajati v kratkem drug list, ki bo bolj radikalen, in v katerega uredništvu ne bo madame Luzzatto. Dozdeva se nam, da se je izvršil na laški strani v | politiškem pogledu nekak preobrat, in da se ta pospeši, kakor nekaterniki žele, je prišla baš prav okolnost, da je skrajni Cas plaCati znano izgubljeno tožbo. Seveda, v takih rečeh pa Italijani ne I > knC6 tako kakor pri nas »GoriCani!" ' I .Ca le bottega selava, no comprin nuja asin via!" Tako so rekle 3 GoriCanke, ki so bile prišle te dni v prodajalnico .Krojaške zadruge", kdo ve, s kakim namenom. V prodajalniei so Cule seveda slovenski govor, in koj na to so izustila gorenje besede, češ, tukaj je slovenska prodajalnica, ne kupimo nič, pojdimo naprej! Zaplenjeno. Tu bodi omenjeno, da »Krojaška zadruga" dobro deluje, pa ima tudi na razpolaganje najraznovrstnejše blago. Torej Slovenci, k domačinom! Italijanska uljudnost nasproti cesarskemu orlu. — Iz Solkana v Gorico sta šla dva mlada Lahončka iz mesta. Pri mitnici vpraša jeden smodke. Mitničar mu je rekel, da tam je mitnica, in da v mitnici ne prodajajo f'-odk. Gresta malo naprej, kar zakriči jed* ;•: °er cosa ga messo quella p..,a di tabela «.-. j. Nas še sicer ne dotika to, kakošno mnenje imajo neodrešenci o avstrijskem orlu. «rsekakor pa j* zanimivo čuti* da imenujejo tablo s cesarskim orlom »p...a di ta-beila", mesto da bi jo hvaležno gledali, ker v Avstriji se jim godi tako dobro, da boljše ni mogoCe. Slovenci pa, ki spoštujejc vse take reči. so tepeni vsak dan z« svojo preveliko lojalnost! Pa naj še poreče kdo, ila ne živimo v »deželi neverjetnosti]"?! »Nuš no le lada fata!" Tako so govoril: laški .burši" iz LoCnika minolo nedeljo, ko so hoteli plesati brez dovoljenja, da bi tako delali kljubu tomboli v Podpori, katera bi bila v slovenskem jeziku; to jih je .bodlo v oči. Ločnteki župan je prosil za iisistenco c. kr. okrajno glavarstvo, in res so orožniki zagnali goriške godce domov. Ti so za slavo zagodli eno proti Gorici in potom so pa godala na hrbet deli in so šli hajd kakor .armereisende" v Gorico. Ponoči je nastala nekošna lepeška med domačimi mladeniči, da so enega celo v bolnišnico morali peljati, ker je ml ttdobil 3 bodala. To je lepa omika Viških razdivjaneev, katerih nastaja vedno več, kolikor bolj se potezajo za furlansko šolo v Ločniku Tužna nam majka! V pojasnilo. — V zadnjem »Učit. Tovarišu" čitamo glede nt zborovanje »Zaveze" to-le: »Od vseh strani so bili prihiteli slovenski učitelji in tudi primorski, dast zbegani po noticah v »Primorcu" itd. Ker so Že pri slični pisavi »Gorice* nekaterniki mislili, kakor tla ni bilo prav, da je bila ona vest v »Primorcu", in bi se to mnenje uk gnilo razširiti po pisavi »U. Tov.", izjavljamo, da je prišel k nam v tiskamo tisto soboto v jutro član pripravljalnega odbora v Gorici s prošnjo, da priobčimo v „ Adr. Post", ki je izšla tisti dan, da ne bo zborovanja. Ko se je dotičnemu g. povedalo, da izide tudi' »Pr.*, je prosil, naj se to priobči v obeh listih, kar se je tudi zgodilo. — Toliko, da ne bo nesporazum-ljenja! Ncrspehi na vsej Srti. — Lansko leto smo bili vendar toliko srečni, da je mestna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom imela odprte 4 razrede, katere je pohajalo lepo število učencev. Letos te Šole ni, ker volja Katinellijeva vojašnica pod Turno m za poslopje, ki je po mnenju Lahov sposobno za šolo, po mnenju Slovencev in vsakega človeka, kdor se ni skregal s pametjo, pa isto ni sposobno, in zato tudi slovenskih otrok ui v vojašnici. V Gorici torej ne moremo priti do tega, da bi imeli slovensko mestno šolo na prostoru, kakor narn pritfč>. Seveda, to ni čudno, če upoštevamo, da tisti, ki imajo presoditi o sposobnosti tega poslopja, imajo take nazore o potrebi slovenske šole v Gorici kakor na primer znani nam doktor vsega zdravilstva, ki je kljubu temu, da je uradna oseba, se predrzni! v javni gostiln', govoriti tako o tej šoli, kakor smo že poročali v listu. V Gorici torej za nas ni slovenske šole, in sed aj je na ukaz c. kr. dež. šolskega sveta c. kr. okr. Sol. svet v Gradišč u dal zapreti slovenski olroški vrtec v Devinu, češ, da šolski prostori niso sposebni za vrtec. Hm, čudno! Kako pa da so bili lani sposobni, in je vrtec obstajal!? C. kr. deželni šolski svet pripoznava Katinellijevo vojašnico za sposobno poslopje v svrho slovenske šole v Gorici, čeprav že vrabci tam okoli Sv. Roka čivkajo, da ni sposobno, v Devinu pa ima tako skrb za slovenske otroke, da bi se ne pokvarili, da prepoveduje imeti otroški vrtec v dosedanjih prostorih. Za nas je značilno to, da vsled lakih ukrepov c. kr. dež. Sol. sveta so slovenski otroci v obeh slučajih vrženi na cesto kot rop italijanstva. V Gorici so še spravljeni v »Šol. domu", ali Devinu preti velika nevarnost, da se poitalijanči. »Lega" deluje z vso silo in šteje v svoji šoli že lepo število otrok, med njimi seveda največ slovenskih. Slovenski otroški vtec v Devinu je zaprt, in kdo ve, če ga spet odpro ? »Legi" pa je dana s tem lepa prilika, prignali tiste otroke v svoj otroški vrtec. Tako lepo se gre na roko poitalijanče-vanju »od zgoraj!" In mi to gledamo, zabe- ležujemo suha dejstva, med tem pa nam uhaja izpod rok kos za kosom od slovenskega življa. — Otroški vrtec v Devinu je vzdrževalo društvo »Spiski dom"! Bomo videli, kaj ukrene v tem pogledu, kako priskoči Devinu na pomoč? Tukaj, tukaj je dela za polne roke, nujnega dela, ki je bolj potrebno, kakor pa večno spletkarenje! Pol i tlšk i otroci ali nekaj drugega ?! — Dr. Turna je dejal v svojem izbornem članku o abstinenci med drugim tudi to-le: »Radi tega sem skušal dobiti sredstvo, da se izvinemo deželnemu zboru, pa tako, d a b o kri va italijanska stranka*. — Vele-modri politikastri v krogu »Gorice" so hlastno ponatisnili te besede in dostavili: »V navadnem življenju bi imenovali tako početje sleparstvo, kaj ne, g. doktor?!" V navadnem življenju — mor da, v politiki je pa to modrost, katere pa »Goričani" nimajo, zato toliko nevspehov. Še vselej, ko je n. pr. dr. G r e g o r č i č parlamentoval s Pajerjem, je slednji izvedel vse načrte Slovencev, Gregorčič pa ui nikdar vedel, kaj mislijo Lahi. Odtod l/unka za hunko, katero pa občutimo vsi Slo.^nci. Vse drugače znajo ti poštenjakoviči v domačem taboru. Tu pa zvračajo krivdo o vsakem nevspohu na druga ramena, —¦ dočim po drugi strani pripisujejo sebi vse zasluge za v s po ho, za katere niti z mezincem niso zganili. Vipavsko železnico je pokopal dr. Turna, pravijo; ako bi bila pa že tekla, tedaj bi mu gotovo odrekali vsako zaslugo. Nevspche abstinence potiskajo le dr. Turni v čevelj, itd. itd. — Zdi se torej, da je v Gregorčičevem katekizmu docela predruga-čeno poglavje o pojmih poštenosti in sloparstva. Obrekovanje na vsej črti. — Kdor ni poslal slep in gluh vsled strankarske strasti, je imel že nešlelo dokazov v »Soči", kako grdo naši pobožni »Goričani" lažejo in obroku jejo. In reveži so morali še vselej vtaknili v žep naše spričevalo, ne da bi mogli odgovorili kaj pametnega nanj. — Toda v uredništvu »Goriee" vlada tisti duh, ki je nekdaj učil pri »Soči" tako-le: »Kedar nočete ali iz katerihkoli vzrokov ne morete odgovarjati na kak nasproten napad — izmislite si par novih še ostrejših napadov, da odvrnete od tega predmeta pozornost občinstva, ki itak hitro pozablja na to, kar je bilo včeraj in misli le na to, kar ima ravno pred nosom". — Ta nauk se izborno upošteva v uredništvu »Gorice*, kjer so v tem pogledu vernejši učenci nego jo hotel biti Gabršček, ki ni pristaš ineflstovstvu in sofisterije, temveč govori in piše odkrito. Zald čitamo v »Gorici" teden za tednom laž za lažjo, ki se dajejo ččsto kur otipati; toda pobožnjakov Gregorčič & G.o to ne motil Tako so se zadnjič tudi zlagali, daje dr. Turna oCe tistega predloga- v deželnem šolskem svetu, po katerem je bilo učiteljem prepovedano izvrševanje službe občinskega tajnika. Ta sklep deželnega šolskega sveta je bil vzbudil svoječasno veliko ogorčenost našega učiteljstva; tudi ,,Soča* se je bila oglasila na način, da je vzbudila zanimanje za to vprašanje — in naposled je bil odpravljen ; učitelji smejo ?opet svobodno tajni-kovali. Kako je prišlo do sklepa in potem do razveljavljenja? —- V deželnem šolskem svetu je bil ta predlog postavljen od strani c. kr. deželnega šolskega nadzornika, — dr. Turna pa je vpli val po deželnem odboru, da je bil sklep razveljavljen. Torej ravno nasprotno je res od tega, kar »Gorica* hrabro in zlobno laže, s pobožnim namenom, da bi naščuvala učileljstvo proti njemu, kakor takrat pred zborovanjem .Zaveze". Kakor jo pa vselej doslej molčala, ko smo njeno laž razkrinkali, takd bo gotovo tudi v tem slučaju: doslej ni preklicala še nijedne laži — in to ne le v slučajih, kakor se je primerilo tudi že »Soči", ko je morda napačno in formo va na v stvareh, ki se ne tičejo poštenja in časti posamičnih oseb, marveč tudi tedaj (kar je pri .Gorici* vsak teden!), ko se njena laž impertinentno za-dira v čast in poštenje njenih političnih nasprotnikov. — Zdi se, da imajo »Goričani" o laži in obrekovanju svoj poseben katekizem; ako ene in iste svoje laži le večne ponavljajo, zdi se jim, da so že storili svojo krščansko - katoliško dolžnost, češ: saj naše laži popravlja »Soča*, zalo »Gorici* tega ni treba, — paC pa si ta lahko hrabro izmišljuje novih lažij. Kdor ne veruje tej naši trditvi, naj prečita, kako se je izvil župnik Juvančič na ono laž o 3000 gld. za Tu-movo izvolitev v trgih. Kolobocljc. — V »Gorici" čitamo: »Dr. Turna je nasvetoval abstinenco talerat, ko je predlagal grof Goronini, da bi se z naskokom pridobile pravice, katere gredd Slovencem v naši deželi". Kako je nastala abstinenca, je povedal dr. Turna že na zboru »Sloge* in v »Soči", ne da bi se upal kdo le besedo ziniti v odgovor. Kar besedici »Gor." s temi besedami — je le slabo nastavljena laž! Zares, velik lopov je ta Turna l Čujte, ljudje božji, pa ne počite od jeze: dr. Turna je zaprečil, da nismo kar-z naskokom pridobili vseh pravic, ki nam tičejo. Res je, čemu to dolgotrajno cincanje, katerega smo / že vsi siti do grla, kar z naskokom je i treba pridobiti slovensko šolo,' gimnazij in realko v Gorici, deželni šolski zalog, trgovsko zbornico, popolno enakopravnost Slovencev j v deželi itd. itd. Za Boga svetega, aH ni bil j v nebo kričeč greh dr. Tumo, da ni pustil naskočiti na te pravice Grčo, Berbuča, j Lapanjo, Rojca in kar je Se teh znamenitih govornikov in bojevnikov. To bi grmelo, da hi Lahi V •strahu ia«tčcpfij.ii »samu. privolili... Brez Šale, z naskokom bi se pridobile vse pravice! Kdor ne veruje, naj čita kolobocijo .Mrtvorojeno dete" v „Coricj*. Dalje čitamo tudi to-le neumnost: »Abstinenca po dr. T. recepta pa ni šla za dosego deželnega šolskega sveta in drug'ih"lLori'stnilr in* konkretnih zahtev, kakor se je zatrjevalo (kdo ? vsi poslanci!), aiupak za nekaj takega, kar Lahi sploh ne m a r a j o d o p u s t i t i — za gospodarski odsek namreč". Ta izrek v „Gorici" je pa res zlata vreden, ker dokazuje, da moramo dr, Gregorčiču in njegovim tovarišem odrekati vso resnost ter všl«*li jih v vrsto komedijantov, ki se igrajo z narodom, kakor jim ravno poči v glavo. »Gorica* torej zatrjuje, da slovpnskim poslancem ni bilo ne do deželnega šolskega zaloga, ne do drugih konkretnih zahtev (kdo jih je pa konkreloval? dr. Turna!) marveč edino te za gospodarski odsek, kateri je pa tako velika zahteva, da ga Lahi nikdar ne dovole! Bedarija ! Gospodarski odsek bi bili Slovenci lahko dosegli, kedar bi hoteli, saj Lahi lahko še vedno pokopljejo vse načrte in predloge tega odseka. Za tako ceno bi Lahi gotovo radi dosegli zopetno delovanje deželnega zbora! Ali ker je bil ta odsek le casus beli i ad hoc, le pretveza, •>: -: katero se jo skrivalo vse drugo — '¦¦ '¦.<.!¦' Laiii n'so hoteli in ne mojdi saiuonioi., '!ovis;il:. Tu imamo pač nov ..*/, '<¦¦ k'» i'oi>s glasilo „ voditeljev* mešati jvm»- iu ••¦ ;/>;•,'., |.i javno mnenje na docela sv< 'U. SJt.i dih to dr. Gregorčič, je umevno r .r i... :-;.; fkljub taki pisanji še vedno v njc-gi.".« i.ružhi grof Coronini in nekateri drujji, katerim je taka pisava skeleča zaušnica z vsako besedo, ki so grdo kompromitovani z ozirom na vso preteklost njih stališča v abslinenčncm boju — to naj razume kdor hoče iu kdor more ! Kdor ima oči ~ naj gleda! Ali se tako igra z narodom? Ali se tako varuje ugled naroda, čegar zastopniki preobračajo lake kolobocijo, pa imajo se vedno kakega zagovornika v deželi? Ozhnnllo 0. kr. finančnega ravnateljstva. —V smislu § -201. zakona od dne 24. oktobra 1896 d. z. št. 220. mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v drž.ivnern zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167, na leto več kakor 600 gld., predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navede njih ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako takih prejemkov ni bilo celo prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, od katerega ali do katerega so so izplačevali. Pri stalnih prejemkih je napovedali njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo ; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila : n. pi\ če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1S99. tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 19. oktobra 1898. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40. izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 108 od leta 1897, se poživljajo radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1900. delodajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanilu, in sicer v neposrediio-dižavnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji y Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradiščatiski pa, in v mejni grofiji istrski, pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1899. Uzorci za naznanila se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (toraj za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji v Gorici, Gradišču in v Istri, pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih). Kazenska določita radi neresničnih naznani! nahajajo se v §§ VAO, 241, 243 št. 6. in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220. »Slovenska čitalnica v fforlei* priredi v nedeljo 8. oktobra v svojih prostorih koncert s sledečim vsporedom: 1. Novotnv: „Vseh časti je Avstrija polna*, popotnica; svira orkester. 2. Ant. Hajdrih: »Hercegovska* poje možki zbor. 3. Ziehrer: .Dunajski meščanje"; valček; svira orkester, 4. + * +: »Biseri iz Hajdrih-ovih s.kladeb" št. L; poje mešani zbor. 5. Tittl: ..Jugoslovanske pesmi", ouvertura; svira orkester. 6. M Hubad: »Slovenske narodno* št. L, poje možki zbor. 7. Razek: »Podoknica" za štiri godala. 8. Pitschmann: .Veselje zakonskega stanu", humorislična polka mazurka; svira orkester. 9- * * * »Biseri iz Hajdrih-ovih sktudeb" st. H.; poje mešani zbor. 10. Schubert: »Jugoslovanski napevi", polpourri; svira orkester. 11. M, Hubad: »Slovenske narodne pesmi« št. II.; poje mešani zbor. 12. Komo-tsehar: »K njej",hitra polka; svira orkester. Godčevske točke vsporeda bode sviral orkester tuk. pešpolka štev. 47. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za društvenike in ne-društvenike po 20 kr. Sedeži na divanih: I. vrste po 1 gld., H., HI. in IV. vrste po 50 kr.; na stolih: V.—VII. vrste po 20 kr.,,1 VIII.—X. -vrste po 10 kr. Listki za sedeže bodo na prodaj na dan koncerta pri društvenem čuvaja- in.zvečer pri blagajnici. Vstop-_"jce .. se bodo i prodajale le pri blagajnici in zopet oddajale' Jr sobi pred dvorano..Listki za sedeže se pa obdrže. Društvenike in druge Slovence iz mesta in okolice najvljudneje vabi k obilni udeležbi odbor. Protin in revniatizein ozdravi Zoltanovo mazilo. S tem mazilom so ljudje, ki so bolehali" 15—20 let, popolnoma okrevali v nekoliko dneh. Tisoče zahvalnih pisem je prejela lekarna dvornega zalagatelja Zoltana v Budimpešti, v katerej se vdobiva to mazilo po 1 gld. steklenica. Razgled po svetu. K položaju. —¦ Novo ministerstvo torej imamo, iu sicer tako, od katerega Slovani nimamo pričakovati ničesa dobrega. Dočim je grof Thun pri raznih posvetovanjih klical k sebi uajprvo načelnike desničarskih klubov, kliče sedanji ministerski predsednik k sebi načelnike levice ter govori ž njimi po celo ure ne glede na to, da desnica je združena ter da reprezentuje večino v državnem zboru. Levica je kršila ustavo, kradla ugled parlamentu, desnica pa je bila in je še nositeljica monarhističnih in konservativnih načel. Za sedaj se od vseh tistih slranij, ki trezno presojajo položaj, priporoča le to, ohdrz.ti desnico edino tako, kakor je. To je pa odvisno največ od Čehov. Dokler ti delajo državno politiko, Četudi še tako opozicijonelno, ter dokler so ista ne spremeni v politiko prevrata, ostanejo na njihovi strani Poljaki in nemška kat. Ijud. stranka. O Jugoslovanih se to razume samo po sebi. Kdor količkaj pozna poliliško zgodovino nemške kat. Ijud. stranke iu Poljakov, sprevidi, da ti ne bodo delali ob*lrukc:ije, marveč bi jih utegnila na desnici započeta obstrukcija od tč baš odcepili, ker treba pomislili, da minislcrslvo bo delalo z vso silo na to, du razbije desnico iu pridobi zase ali Poljake ali nemško kat. Ijud stranko. Torej edino lo ob pravi poliliški taktiki v združeni desnici mora pasli sedanje mini-slerstvo, ako bo šlo proti Slovanom ter ako so no bo naslanjalo na desnico, o čnnmr pač ni dvoma. Ministerski s vol je skenil dno 4. t. m„ da so imajo jezikovne narodbo razveljaviti brez daljšega odloga. Preklic bo objavljen te dni. In s tem se začno gonja proti Slovanom ! Državnozhorska sesija se zaključi v kratkem. Cesarski patent, ki to stori, bo prijavljen v kratkem. Hodi toga bo treba v zbornici voliti tudi novo predsedništvo; kakošno bo isto, jo odvisno zopet največ od desnice. Ta bo kandidovala najbrže dr. Fuchsa predsednikom, pa tudi podpredsednik bi moral bili izvoljen iz njeno srede, če pomislimo, da levica, dokler je bila v večini, ni bila dala nikdar nobenega prostora desnici v predsed-ništvu. Tako gremo čudnim razmeram naproti, in vse kaže, da v »ravnopravni" Avstriji še dolgo ne bo miru, ker so je začelo zopet pritiskali ob zid tisto, ki hočejo državi dobro, ter so je dvignilo do veljave škodljivce države ! Toda naj bo! Tudi to dobo prebijemo Slovani bodisi na ta ali tu način, mirno glodamo v bodočnost, ker smo vendar prepričani, da bo naša I V seji izvrševalnega odbora včeraj so je desnica po vseh svojih kluhovih načelnikih izrekla solidarno, da ostane združena tudi še za nadalje ter da si bo prizadevala dognati jezikovno vprašanje ruvuepravno za vse narode in sestavili novo vlado po željah desnice. Ministerski predsedniki. — Grof Clary je od leta 1848. že 25. minister-predsednik in 22. pod sedanjim vladarjem. Melternichu so sledili le-ti ministri-predsedniki: grof Kolovrat, baron Pillorsdorff, baron Wesenbcrg, knez Sch\vnrzenberg (pod istim je stopil Fran Josip I. na prestol), grof Buol-Schauenstein, grof Rechberg, nadvojvoda Rajner, grof Bel-credi, grof Beust, knez Carlos Auersperg, grof Taaffe, pl. Plener star,, vitez Ilasner, grof Potočki, grof Hohemvart, baron Holz-gethan, knez Adolf Auersperg, pl. Stremavr, grof Taaffe, knez Windischgratz, grof Kiel-mansegg, grof Badeni, baron G.iulsch in grof Thun. Kakor vidimo, so bili dosedaj vsi ministri - predsedniki plemenitaši. Srbska skupščina. — Dno 4. t. m. so otvorili v Nišu izredno zasedanje skupščine. Prestolni govor kralja Aleksandra omenja, da Srbija živi v dobrih razmerah z vsemi vlastmi. Glede na najnovejše dogodke pravi\ da so boleli uporniki razdreti pravni red državi, da so se v to svrho poslužili zarote ler hoteli umoriti kralja. Radi tega je bilo proglašeno obsedno stanje. To je preklicano, in skupščina naj se izreče o njem. Slovenščina na Koroškem. — Deželno sodišče v Celovcu je odredilo, da mora okr. sodišče v Beljaku, ker je tam v okraju slovenščina deželni jezik, sprejemati tožbe in reševati v slovenskem jeziku. Tako jo prav, le zdavnaj bi bilo moralo že biti I Kriza t tržaški mostni palači. — V sredo zvečer so volili ravnatelja magi- stratnih uradov. Bila sta dva kandidata,, dr. Artico županov in dr. Boccardi večine mestne delegacije. Župan je rekel, da če ne izvolijo njegovega kandidata, odstopi. Vsied tega je res prodrl njegov kandidat z 28 glasovi proti 14. In podlegli mestni očetje so zategadel podali svojo ostavko. »Piccolo" bere županu Dompieru prav pošteno levite. --. Vodstvo-fašfee-stranko je razglasilo komunike, v katerem pravi, da so mu došla z mnogih stranij vprašanja, kaj se zgodi, če se razveljavijo jezikovne naredbe. >Vodstvo, opozarja, da popolna ravnopravnost češkega jezika v celi Češki sloni na veljavnih zakonih, kateri se z nobeno naredbo ne de jo razveljaviti. Ta ravnopravnost sloni na Ferdinandovem deželnem redu in na kabinetnem ukazu z dne 8. aprila 1848., glede katerega je najvišje sodišče dne 13. septembra 1848. 1. izrecno priznalo, da je po veljavnem državnem pravu ta ukaz zakon, katerega nobena vladna naredba ne more odstraniti. Ce se torej tudi prekličejo jezikovne naredbe, ostane češki jezik vender v celi Češki tako v občevanju s strankami, kakor tudi v notranjem uradovanju popolnoma ravnopraven z nemškim jezikom, in vodstvo češke stranke upa trdno in zanesljivo, da se bodo vsi češki sodniki držali razsodbo najvišjega sodišča, ki je bila sklenjena v ple-nisimarni seji ob navzočnosti vseh senatnih predsednikov in sodnikov, in katera se je inlimirala vsem sodiščem z naročilom, da se morajo po njej ravnati. Nov odvetnik. — Dne 2. t. m. je napravil pri prizivnem sodišču v Trstu odvetniški izpit z dobrim vspehom g. dr. Ant. Antončic, ki je bil doslej vslužben v pisarni g. dr. Dinka Vileziča, Mladi odvetnik prevzame pisarno od svojega sedanjega šefa. Glodal Irka družba Stoj kovica deluje v Trslu, Včeraj so predstavljali dramo »Poslednji Zrinjski". Poleg tega je bilo že več znamenitih predstav, kar kaže, da tržaški Slovenci so gibljejo vsestransko, Dijaško podporno društvo „Radoe;oj" jo imelo minulo sobote svoj občni zbor v »Narodnem domu" v Ljubljani. Predsednik Ivan Hribar je naznanil, da društvena glavnica znaša že blizu 20.000 gld. V minolem šolskem I. so je 13 dijakom dovolilo 1600 gld. podporo. Predsednik jo naznanil tudi, da je dr. Grogoriu pristopil d..išlvu kakor usta-novnik, V novi odbor so bili izvoljeni gospodje: Župan Ivan Hribar, predsednikom, cos. svotnik Ivan Murnik njegovim namestnikom; v Ljubljani bivajoči odborniki so i visjesodni svetnik v pokoju dr. Karol Gostrin, odvetnik dr. Majaron, prof. Simon Rutar, ravnatelj Andrej Scnekovič, odvetnik in deželni odbornik dr. Tavčar in c. kr, nadinze« nor v pokoju Fr. Žužek; nadalje odvetnik ('r. Gregor in ^a Trst, profesor dr. Kos zu Gorico, dež. poslanec Jenko za Istro, vodja Mohorjeve tiskarne Vek. Legat za Koroško, odvetnik dr. Šegula za Dolenjsko. Raznoterosti. — Kranjska deželna vlada je razveljavila sklep občinskega sveta v Ljubljani glede proteslovanja proti izgredom v Celju in glede na izraz simpatij praškemu županu. — Občinski svet v Plznu je sklenil resolucijo proti nameravanemu raz velja vljonju jezikovnih naredeb. — Nemško-liboralni in nacijonalni klub sta sklenila, predlagali v prvi seji državno zbornice obtožbo kabineta Thun - Kaizl - Dipauli. — Preko sodišče v Belemgradu jo oprostilo duhovnika Burjaktarovica dosojenc mu kazni ter so ga že izpustili iz zapora. —V Opatiji je bilo 30. pr. m. 1153 strank s 1945 osebami. Od 18. pa do 27. m. m. se je pomnožilo število gostov za 736 oseb. Dno 27. je bilo navzočih 1500 oseb. — Pretekli teden je bil velik požar v vasi Strmca pri Planini. Po;*sr je uničil poslopja 16 gospodarjem. — Kuge v Alcksandriji še vedno ni konec. Zadnjič so trdila poročila, da jo ni več, ali dne 2. t. m. se je pripetil zopet nov slučaj. Avstrijski delavce v vnanji drŽavi. — Siovensk delavec iz naše dežele nam piše: Prisiljeni smo mi, avstrijski delavci, zapuščali ljubo domačo Avstrijo ter se moramo podajati v vnanje države, da si služimo kruh, ker delo doma nam zasedajo črni Lahi, ki jemljejo domačinom boljši kruh izpred ust, in v Avstriji se čutijo ti ljudje popolnoma kot lastnike dela tam, kjer bi si imel domači delavec najbližje svoje domačije prislužili kakšen krajcar; le tam gotovo prevzemo delo laški šinjori z laškimi delavci. In komu se ne raz-žali srce, ko lo vidi, ker ve, da bi domačini lahko baš tako opravili tisi o delo, tako pa so prisiljeni, prepuščati tla laškim pritepencem ter morajo iti izven svoje domačije iskat si kruha po svetu. Da bi ne bilo te divje »race", ki Sivi le za sirek! Kako pa je v Nemčiji! Kako znajo pa tukaj ravnati z vnanjimi delavci 1 Tukaj mora plačevati vnanji delavec toliko in toliko davka; razločijo mu, dati za občino, v kateri prebiva, toliko za lo, toliko za ono, kakor ima baš občina potrebščine. Koliko bi dobila Avstrija, ako bi tako delala z laškimi delavci I — In tukaj v Nemčiji so pri delu prvi domači delavci, torej dobivajo največji zaslužek. Po« tem pridejo šele drugi na vrsto, pa naj bo že Napolitan ali Rimljan ; se ne brigajo dosti za-nje, pri nas v Avstriji so pa povsodi oni prvi. Kdaj vendar se kdo oglasi za nas, uboge avstrijske trpine, ki morajo delati v vnanjih državah med tistim časom, ko pri nas doma si služijo kruh tujci. Ali ni lo narobe"* svet!? Poslušajte Vi, ki imate besedo,.poslušajte glas frpečega delavca na tujem ter storite korake, da bomo ušteti doma tako,, kakor nam tiče. -Cas za to bi bil že skrajni! Darove za družbo sv. Cirila in Metoda so od 18. avgusta do 15. septembra t. 1. pošiljali čč. gg.: Nadučitelj Josip Ži-rovnik nabirko bogošlova J. DrašCek ob g Kunšlčevi novi maši v Gorijah 17 gld. 90 kr.'; Martin Medved iz Laporij zbirko ob Cenče-vem pogrebu zbranih duhovnikov za mutsko šolo 10 gld.; škofjeloška podružnica za 1. 1899 ,32 gld.; kapelan. v Poličanah Fran Cerjak 5 gld. za šolo na Muli; Ivan Dimnik iz Trbovelj pokoro za zopernarodne grehe gospoda N,. 5 gld.; ormoški kapelan Fran Gartner s primicije g. Antona Kociper v Lit-merku 7 gld. 10 kr, za mutsko šolo; komi vikarij v Mariboru Josip Cerjak 76 gld. za šolo na Muti — nabirali pa so to imenovano svoto: Vinko'Poljanec 54 K, J. Somrak 25 K, V. Cerjak 18 K, Mandlišek 5 K; po 5 K so k onemu znesku darovali udeležniki župnijskega izpita v Mariboru: V. Cerjak, A. Hribernik, L. Hudovernik, P. Gregorec, A, Novak, A. Podvnski, V. Sigi, Fr. ViSnar in J. Weixl t ('eželnosodni svetnik dr. Gestrin poleg svoje letnine še 1 gld.; podružnica na Vranskem 50 gld.; besnimi kurat, Fr. Seraf. Pokoren 5 gld.; besniška hranilnica in posojilnica 5 gld,; Ante Bog pri omizji rožno-dolinskih in celjskih rodoljubkinj in rodoljubov 4 gld, Franica Tušekova v veseli* družbi v Žicah pri Kopjicah 1 gld. 10 kr, ? vitanjski kapelan Fran Trop na shodu pri Slaprniku ob Vitanji za šolo na Muti 16 gld.; učiteljica Lojzika Freuensfeldova v veseli družbi pri sv. Marjeti ob Halozah 7 gld. 50 kr. — Ko domorodno zahvalo izrekam vsem čč. darovalcem, ter opozarjam, kako uprav štajarske sestre in brate badri naša prihodnja šola na Muti. Živela mutska gola in Vi, Slovenci — naprej! — Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda in Ljubljani. Podpornemu društvu za slovensko vlsokošoloo na Dunaju so darovali med mnogimi drugimi: 400 K visoki dež. zbor kranjski, 1000 K. volilo pokojne soproge društvenega predsednika in izdajatelja časopisa »Der Saden«, gospe Ane Pukl, roj Dub; 100 K. si. občinski zaslop v Ormožu; 50 K si. »Ijudsku posojilnica" v Gorici; 40 K si, »posojilnica ljubljanske okolice«; 30 K si. »posojilnica" na Vranskem; 30 K si. »posojilnica" v Cirknici; 24 K si. »posojilnica« v Ribnici? 20 K si. »posojilnica« v Črnomlju; 20 K si. »posojilnica" v Logatcu; 10 K dr. Josip Jelene na Dunaju; 10 K R. Mnrzi-dovšok. c. in kr. voj. duh. v Mostaru; 10 K dr. J. Ev. Krek, drž. posl. v Ljubljani; 10 K dr. Dragotin Treo, adv. v Postojni; 10 K neimenovan rodoljub v Novem mostu. — G. Ivan Maselj, c. kr ginin. učitelj v Kranju je poslal 229 K. nabranih med tamošnjimi rodoljubi. 2 K Št. Bensa, monsign. kan. v Gorici. Blagim darovalkam in darovalcem naj-iskrenejšo zahvalo! — Tekom pretečenega šolskega leta je bilo v 3057 jedilnih markah po 50 H = 1524-50 K, v denarju 1609 K, skupaj 3133*50 K razdeljenih, in sicer v 503 slučajih med 81 potrebnih dijakov. Med podpiranci je bilo Kranjcev 68, Štajercev 7, . Primorci 4 in Korošca 2. Po študijah je bilo 49 juristov, 16 filozofov, 9 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 ekš. akademik, 1 slikar, 1 učenec obrtne šole in 1 grafičnega zavoda. — Odbor prosi iskreno vse rodoljube, naj se spominjajo potrebnih visokošolcev, posebno zdaj ob pričetku šolskega leta, zakaj mnogim ubogim dijakom bi bilo sicer vslod pomanjkanja podpore nemogoče, započeti in nadeljevati svoje študije. Darovi naj se izvolijo pošiljati preč. g. monsign. Frančišku Jančarju, pa p. čast. kom. itd. na Dunaju, 1. Singerslrasse 7. Ball-Seiclenstoffe 45 Kr. bis 14--65 p. Met. — sowie sehtvarae, weisse und far-bige Hsniittbarg - Salde von 45 kr. bis U. 14-65 p. Met. - - in den laodemsten. Geweben, Farben und Dessins. An Prfvatfl porto- aitreje in po najnižji ceni. lleference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Androžd, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne nlože. kolesa, šivalne stroje in slic.no reči. Imam glavno zalogo koles prvih ainari-kansk—6 v Semeniški ulici številka 8 Na dež. jiibil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svelinjo Tovarna vzorni!: tt-cvadnih priprav v Pragi na Smihovu (Pralia-Smichov) Vbiohradski* ulice* fislo RIB. se prrporoča k popolnemu uzornemu prirojevnnju sokolskili iih šolskili telovadnic po najnovcjšili pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očib spričai domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. (/ene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto — 3 Poprave izvršnjo po najnižjih cenili- •.Krojaška zadruga188 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici gosposka ulica št. 7. Velika zaloga vsakovrstnega iinfiHirieu Map za ženske in možke obleke za vsaki -stan in vsaki letni čas v največji izberi \w *i kakor : sukno, plalno. prloiiina, Chiffon, oksfort, srovioo, vsahnvrslne preprogo in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jiiger» it(i. itd. Vse po najnižjih cenah. 'Cene so stalne brez pogajanja! V\arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za hirmance, torto i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernib cenah. K lAz 1881. y Gorici ustanovljena tordka (nasproti nunski cerkvi) i 3, . priporoča preč.. duliovSčini in slavnemu občinstvu I svojo laslno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsako 1 vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nngrob-nih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno svcie itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno Priporoča slav. občinstvu tudi svojo N '•!) Ibliirno Ji k na perilo. (P. cl ¦tLSžJrBJ^!nnrX^ Kava družbe sv. Ctrila in Metoda! HržSatSHst3EK cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahlevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijsko in shiriov? tvnrino nsiprivljcna domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. 5rL53il5KIK53 Šiaclna kava družbe 8v. Cirila in Metoda! (j^ffiJEffiffi PA Q&f>&r^ooMonf>nnnnnnnp !» f? ti) i prcrtiiictov za samo gld. 2. 1 krasna pozlačena ura, jamčena Ivi leta. I poztarena verižica. I krasen elui za smodke. I fino toaletno obrobljeuo zrcalo s pokrivrdom. 1 noleE vezan v angleško plalno. 1 oprava ž= pcslnib gumbov iz double-z'ala I. vrste. I oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par ubanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. I zelo koristna pisalna oprava. t toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 30 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. (ura sama stane toliko) Švicarska izvozna hiša H. SCHEUER, Krakovo Josefsgassc Siv. 40. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dni j. Iliisfrovani ceniki zastonj in franko. Gostilna „Pri Rajhu" v Gorici na Komu. Podpisanec si dovoljuje naznanjali si. občinstvu, da j« prevzel dobro znano gostilno »Pri Rajhu* na Kornu; vse prostore je popolnoma prevredil in olepšal. — Toči izvrstna bela in črna domača, vipavska \n briška vina ter vodno sveže marčno pivo; z jzborno huhinjo lahko postreže gg. goslom • in o vsakem dnevnem času z mrzlimi in j gorkimi jedili. Ima hali obširno prostore za j voznike ter lepa prenočišča zr popotnike. i Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hilro posfrežbo, uki^ninif. jedili ter -prislnin vinom. Se toplo priporoča udani Jasi p Dnu", gostilničar. i ^2^^ ma