Leto III., števl tV
V Celju, čelrleK dne 3. febrttarja 1921.
Pavfialui franko.

Stane cololetno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm visine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in zahvale 1 K 50 v. — Pot amesna števtlka stane 1 K.
Izhaja vsak iorek, četrlek in soboto.
Uredništvo Strossmajerjeva,ul. št. l.l.nadstr. Telefon št. 55. UpravnlšITO Strossmajerjeva ul. št. 1. pritliCje. Telefon št. 65.
Račun kr. poštnega ćekovnega urada št. 10.066.
Dogoditi  v Beogradu.
VoPtev ustavnega odbora. Demokrati !n rad'kaki imajo v odboru većino.
Beograd 3\. jan. V današnji sej\ v kateri so nekater: ni nistri odgovarja! Ha razna vprašanja, je bi vo'jen ustavni odbor. Od 328 ocldamh giasov so dob ti demokrati S5, rad.kale. 86 glasov, vse ostale skupne 157 glasov. Radkalci n demokrat* o dobi. v odboru, ki Steje za-vsein 12 članov, po 1.' članov, tore] veC-no. Izmed demokratov je v i stavneni odboru tuđi dr. ?erj*v.
Nadaljevante pogatani z  zemljoradnik*.
Beograd 31. ja . Pogajanja z zeui-ljoradiiki za vstop V vlado se nadaljuje-!o. Stafšča obeh skup n so se v načelu li vprašanjh zbl žala. Zd: se, da je v zem-UoTaditčkem klubn prevladala struja. Ki je za vstop v vlado.
Odgovor vojnega uniistra glede nosto-pan|a z vojaštvom.                  j
Beograd "U. jati. V današnji seji i konsttuante \e vojiv mnister odgovai- 1 jaf na nterpelao jo klerkalca Segv ča ra- | d* postopania z vojaštvom. Zah'»uvs>\ je. \ đa Segvc naznani tuđi mena ljud:, k' «b dal   nformacje, ter   zjavl. da ne hođo kaznovari', če sn ctovor'F resneo.
Rađ'kalm klub se ponovno i7jav!1 za Pa-
šič-evo pnl't'ko.
Beograd 1. fefor.   V dana<nj- khi- i bovi sej; rad? kalcev se je ponovno ugo-tovlo, da je ves k'ub za politiko Nkole Pašča.
VoKtev imti;t'teJ.;«'«^a odlKira "n odrora i za molbe '-n i«<U>3. KorstUuaiita odgo-   !
liCii.l.
Beograd !. fefcr. V današnji sej konsttuante   je bi 'zvoljevt   imuntetpi
odbor (6 demokratov n 5 raJ kalcev. 2 \ zemljoradnika, 3 komnost', 2 kler kaića I n zajedn. čarja, 2 musi mana n I socja- |
1 st). dalje odbor za molb:  n žalbe (po 5 , demokratov   n ra<$ kalcev, 2 kier kalca, \
2  zemljoTadnka, 1 soojsil?:, 3 kumun st   1 n 3 muslman). Nato je M sprejet pred- }
log predsedn ka   dr. R barje.   Ja   iroM J ustavrt  odbor preJlož t; svrje poroč lo / tekom 40 dnt   n da ?c Jo takrat odgode i šefe kotisttuante. i*rot: prediogit so s,U.- j soval; kleti kale    n zajodit čari   ter tako j zopet pokazaV, Ja j m n  ?i h tro del-).     = Vesn'č — predsednk nsiavjii.s<i otJf?or.i. : Beograd 1. iebr. Pr; v;A (v rre.i- ; sithika ustavnoga odbor.: je I lo oJJa'i h . 26 glasov za Vesirča (rad kal.* kr>t j-red- i
sedrtka, Toiiiljenov ča (tU-mokrata) kot p(xlprcdsed«ka    n Boškov ća'(že;n!jo-radnl'.ka) kot taj u: ka. Opozcja (kler kal, c, komurtsti ;n soo'jal.sfc) so oddal' praz- i ne glasovi« ce (16).
Oblika vladavine.
Takozvani avtonomst tor lepubl-kand, socjalisli n koiuunsti v svojem boju probi sedajn vladu; več n\ vod jo v boj tud geslo, da z aktom ujed njenja ?. dec. 1918 ni bla doloeena tud/ mcnarliia in dinastija, ampak da je bla ujtvarjena samo ed nstvena država. Po nj hove-n mnanju bi glasom skli-pa Narcdnega Veća morala še le ustavotvorna skupš^na sklepati polog ostaleg-i tud: o obi ki vladavine. Da je regent na zaključke Na-rodnega Veća proglasi kraljevstvo, pravno ni bio prav Ino
Zn.in; hrvatsk: pol tk n narodn. poslanec Juraj Đemetrov'č v »Dtmokra-tiji« na vse to odgovarja kratko, a ztlo umestno sledeče:
V adres Narodiiega Veća od 1. dec. 1918, katera e preč tal dr. Ar.te Pavelč ( pred regentom, je poleg stavka o ed n-j stvoni držav. še sledoč. stavok: -.»Ssklep ; ie Narodnoga Veća, da vladarsko oblast | na celera ozenriiu sedaj ed"nstvenc drža-j ve Srbov, Hrvntov   fn   Slovencev   vrši / Njegovo Vel'iiunhtvo kralj I'cter. odaos-I no   v   njegovi /amen?   kot regent Va5e kraljevsko Vi>očii<i>f\o; ofenem se  ma v sporaniiiiui ■■ vlado Vašega kraljevske-ga Vtsočanstva u predstavn k vseli narodnih strauk v Srbj.  i; Crir gor obrazovati  edinstvf.ua parlamentarna  \lacia na področju jugoslovanske države rolfcg ed' nstveneg-i     narodnega     predstavništva.«
Kar   se   p.i t iz konst-tuante. prav adresa Narodneg.i Veča sledeče:
»V prehoda dobi b trebalo po našem miljenja ustvar t predpogoje za končno organ /ao jo naše jod nstvetie države. Naša tlržavn i vlada V\ n\orala v to svrho posebno pr prav t konst tuanto, fc: b: po predlosiii Narodnoga Veča r la iz-voljena na poJh£ splošne, cnake. d-rektne. tajne r? proporc jenaino vul Ine pravice ter b, se ses'ala najkasnije šeST mesecev po sk'ep.i mru.«                        i
Ta dva stav'-o sta jasna dovrlj ie • pa tu še odgovor rogentov, k je. prođno ; je b'I podari, h' o.I zast.ipn kcv N:-.roc»- ; nega Veča vzet na znanje n odobrciije, i n k? kulin n ra v sledečem: ■-.... in v j imenu   N«. Voi'.'aiJStvri   kralja Petra I   !
proglašeno ie ujudinienjć Srbije z zemljani neodvisne državo Siovctuev, Hrva-i tov in Srbov v jedinstveno kraljevstvo ! Srbov, Hrvatov in Slovcucev . .   «
Povsem tem je jasno da za novo osvobojene kra e pravno sploh ne obsto-l več vpra^iiiije o obi ki \Iadavne 2a Srbijo pa še maiij, ker oua n dozdaj n t zakonitim, n t revoluc jonarnin nač i:om izja^la, da zm.Mij.i al. da stav: v vpra-šanje sedaiuo d.nast.jo u o'-lko vladav -ne. Srh ja je odločla za kontnuieto v tem pogledu. Narodno Veče pa je priznalo kraljevsko obtast srbske dinastije brc/ kakšiie rezer-.e.
Pravijo nekat?,-, da more Ustavotvorna skitnščirf. kut predstavn ca vi-verenega Mavoda sklent:, kar hoće, tuci: glede oW ke vladavine. Fz ustave kralje-v ne Srbije se (j ne more  zvajat,   ker točno pred.'d'i.'a. keda? se sestaja  n o čem ;ma sii'.pat. Vtl ka narodna skup- '< ščna, ki od«o,arja naši sedajn: konsttu-antii. Pa — pravio —lo se more izvaiat' iz prava nai >la na revoluc jo.   Jaz   (o prav'co nareda  priznavani.  A  uporaba tega prava 'e -'/udr.je sredstvo« n3rotla. h je dvignl iev)ijc jo, nezadovoljen   /. načinom vladanja. In tud! potem je to v skrajni me"'  vpiasanje s'k1. Modtcm pa pr  nas o takšnem razpoioženju navoda n govora, n kar je naivažnejše, ni govo-I ra o tem n:- v SrLj, sam. k. li eJ.'na j imela moramo pravo, da to vr-ra*anjč j pokrene. Voi!n   zid   za   republ kansko j stranko v Srb i pa devlje v n *   vako J msel na to. .ioJ:n repuMkanc J'ad jeve sorte sami Vo'i.i.vom t rajo danes repti-blkansko dc;jo v na*.! dr.^av .
Vpra--:\".ie monarh jo a1 rcgbl u-ke končno :ii vprd'.ani; pr ncipa, dt.ktr.-ne. To vprašmie spravlja na dne vn rer! vladar s svoi.n nać iiom vlaiU.^a. in v takih čas h postajajo monarh st  rep%Ll-kanci, kakor v ;.^otr.-h razmarah r.-puu'-kanci vod jo  mo.i irh st eno  pult ko   ? preprfčanja. Tako sem n. pr  jaz b 1 za-časa avstriskj;ui vez ma odkr t repi.!! -kanec, danes p;\ v svoj- naroJ'i. dr?av , sem prepr'ćan monarh >t, ker  lo smatram za svojo narodtn dolJrvst. Ta anl/-nost rn,- nalaza, da v>;!m monarh s: (no politiko, ker je t3 dktar ^zalitevji ej n-  ! stva našega naroda  n domov uc   prca- j vsem, ker r:p!i':!ku;istv> 'a::cs pri   f.a.s j znac separaei/iein n razjed nienje v .;aj- | večjem delu naše diiave. Hd ustv.i pa m: ; ie nad vse!                                              i
Politične vesti.
Zaradi zavlačevanja ratifikacije r»-palske pogodbe se tal janski pol ^č«. kvog^i sklcujejo na rovanje Rad;ča 'n đr. Korošea, češ da se še vendar lahko zgodi, da vled tcgA rovanja nastane ob Adri-j kaka nova država, napram katari b; rapallska pogodba ne veljala.           s
Pašičev protest na Dunaju zaradi Koroške. Iz Beograda poročajo, da je min. predsednk Paš.č kot zunajiji mn:-ster pr!; avstrijski vladi na Dunaju odloč-no protestiral proti nas'.lnemu postopanju zoper Jugoslovane na Koroškem.
Nemčija in skiepi pariške konferen-ce. V bžrinsk.h poltčnili krogh sa sklep konferenee zavozn:kov zzval veliko razburjv.-nje. Baje lioeejo nekateri elanji vlade odstop'f.
Proslavo aneksije zasedenega ozena-] lja so Ita! jani odloži] od 6. tni. na kasne-je. Seveda so vsled tega preložen tud-i vs'i profukrepi našli narodnih organ;za» dj, k* bi se naj vršili isti dan kakor na-meravana proslava.
Mariborske novice.
Mariborski Netuci so b'\ vsled sklepa deželnc vlade o prepovedi ueništoh prired'itev  zelo  konstern-raii.  Posebno ] deputao'jo so poslat v Ljubljano, da b; se ( Jfm dovol-1 »I3ergfest-<. Deželua vlada~t>a i je prošnjo odkbnila.
Zgodovinsko društvo v Mariboru ■ma 13. trn. občn zbor (ob 10. tir dop. v Nar. domu).
Neverjetnot Mariborski »Tabor« poroča, da je eden član tamošnje policije obtožen žalenja veličanstva in frankovske agitacije. — Isti list poroča, da je višji šolski svet, ki jo čutil potrebo, svoj čas opušceno nemško de-kliSko solo oživiti, za to solo pač takoj poskrbel učiteljico za ročna dela, slovenska dekliška meščanska Sola pa je §e do danes brez takšne. Ali bi ne bilo umestno, ko bi deželna vlada tuđi proti Ijudem, ki v višjern Solskem svetu streljajo take koz'te, uprijala — represalije ! Brezdvoma je edino, kar zasluži jo — batine!
:     -------------------------,------------------------------
Govorimo jasno!
(Dop s  z ob&nstva.)
Naš ljudje torej ob skujeio nemske veseVce. kar oprav čeno povzi oca raz-burjenje. Saj so Neinc' ne Ie n so n'ktUir udeleževali našh pr redtev, ampak   se
Mar'ca:
Ljnbczen in življenje
Povest iz vaškega ž vljenja. (Dalje.)
P.rženovo posestvo je bilo obširno, njive rodovi*ne, gozdovi polni   debelih buktv \r\ gabrov, v hlevu je stalo dva-najstero glav goveje živine in   po  četvero konj, >e hi5a,  lahko   bi se reklo bajta, se je sklanjala sumliivo k zemlji, kakor skJiučena   od   starosti   in   one-moglosti. S skrbjo jo je popravlial oče Tone, a končno |5   bilo  vendar   treba misliti na to, kako bi se postavila nova. Anka, ki je bila   pri   defu   vedno   po-gumna in neumorna,  je menila,   da je treba začeti z zidanjem tnkoj prihodnjO pomlad. Njen mlajSi brat Matijček mora imeti   pošten   dom,   predno   se oženi. Katera nevesta pa fco  51a  v  tako po-drtijo. Tako se je zzie'n s pripravljanjem lesa iii drugih potrebSčin.
Na spomlad pa je rastla sredi zelene trate obširna stavba. Anka je bila zdaj pri đelavcih na polju, zdaj pri zi-darjih, pomagala in hitela je povsod. Z neko posebno strastjo  se  je   vrgla
na delo, in skoraj nikoli, raziin ne-delje si ni privošćila počitka. Imela je rada svojega brata in dcjala ćelo več-krat v šali: »če bi smela, njega bi vzela za meža^. Matevžek pa je bil tuđi postaven fant. Dekleta so se rada ozirala po njem, sedaj tembolj, ko je rastla sredi zelene trate lepa hi5a.
Toda Matijček se ni mogel odlo-čiti za nobenr>, hotel je lepi hiši pri-merno nevesto. Pa take v dotnači vaši ni naše!, ali pa je bii že preveč vajen vseh teh obrazov, pa ga ni nobeden več zanimal.
Čez dva meseca je  bila  h;ša gotova, pobeljena in na mali verandi ćelo okrašena z raznim cvetjem  v lončkih. katero je Anka že prej gojila v ta na-men. Ponosno   je  gleda'a   bela stavba raz zeleni griček preko vaši in   mnogi so jo opazovali z zavidnim   pogledom. ErŽerrovi pa so si odda'rnili od truda-polnega   dela   in   zadovoljno legali ob nedeljah na trato pred hišo,   ki   se je nišo modi nikdar dovolj nagledati. Po dotgefT času   je   vzel   gospodar   Tone zopet svu;o harmoniko   in   zaigral veselo posk'nico.    Zbrala  se je mladina eosednih h»š in prerajala ves nedeljski
popoldan. Tako so mšnevali tedni v delu, nedelje v praznovanju in veselju. Matijček pa si je iskal nevesta. Šel je k masi v drugo župnijo, da si ogleda tamošnja dekk-ta. Postavi! se je pred cerkvijo, ko so prihajala mimo dekleta in prišla je res med njimi devojka, k2tere pogled n.u je zganil srce, da mu ie nemirno zaplulo v mladih prsih. Napotil se je za njo, jo došel in se ji pridružil. Oovorii je o vročini in vremenu, o žitu in drugih poljskih pri-delkih. Po ovinkih je tuđi izvedel, od-kod je doma in čegava je. Bila ie hčerki preetj premožnega kmeta iz bližnje vaši. Oč-.vidno ji je ugajal tuđi on, kar nm ie na vpraSanie, če priđe drugo nedeljo zopet v cerkev in se snide ž njim, rada c-bljubila,  da priđe.
Že po prvem svidenju je mislil vsr-k n;; drugega in želei vsak od njiju, da se ranvii« čimprej prijateljstvo. No, to ni težko, če oba hočeta.
SeSla sta se vsako redtiio in njimi pomenki se nišo sukali več okrog vremena in enakih vsakdaniosti, teroveČ Matijček je ^nal govoriti tuđi o ljubazni, dobrikati se lepi Ivanki in ob-čudovoti njena zdrava iičeca, lepo o2-
gana od solnca, kakor breskev, njene zametaste rjave oči, njene bele zobke in poina usta, rđeča kakor zrela črešnja. Ona ga je poslušala vsa v sreči in blaženstvu prvega ognja v mlađem srcu. K° s*a se vzljubila tako, da se jima je dozdevalo življenje drug brez drugega nemogeče, sta sklenila, da po-prosi Matijček njenega očeta za njeno roko.
Zgodilo se je — in praznovala se je v lepi novi hiši sredi zelenega gricka vesela svatba, polna petja, vriskanja in rajanja. Še oče Tone se je zasuka! na peti in zaplesal z mladimi đekleti. ;
Nevesta in ženin, oba lepa, oba mlada, sta tt;di zaplesala in srce Hma je prekipevaio sreče. Saj datiep ništa čutila še nobenih skrbi, le neskončno veselje In brezmejno srečo.
Odzvenelo je veselje in umirila so se mlada srca. Josti ie dihniia čez ooijane in spravliali so zadnje pn'delke. Snaha Ivanka je bila pridtih rok in delo se je opravilo, da ie bilo veselje. Radi so so imeli in se !epo ran$m«'i med seboj.
Stran 2.
»NOVA »QEA«_
Stev. 15,
■as zasledoval, zuti'CevaL n cclo tlcjan- j sko napada!. kadar smo poseCal nas Na-rodn dom ob razlčn.h pri kali, tst Narodu dom, v katercm dancs ir ic^tov'n prircdvtvali ?a nas n vcč prostora, koso miže »rc/.erv'ranc*. IO je netaktnost \n rakrana, s katcro se odb'jajo naš IjuO-je od domad'h prred tcv iu ta lakrana se mora koren to ozdrav t. B1 je prvi koncert v Narodnom domu po preobratu v svobodtv n demo-kiatsk. Jusoslav.j. S kakšno navdušenostjo sem šel s svoj m" takrat v NaroJni dom, se pač ne da po-psat:, saj se m je dozdeval cd svet v samih rožeah n msll sc;n, da moram vsakega Slovenca, katerega kje vid.in, tbjer in poljubit". Ko pr'dem v Narođn dom, je b la dvorana še skoraj praznn. Hočem se vsest k nek, m zi. a tn mi pr -stop-, jeospod ćna, k; je stala v bll'n", ter n s cer prijazno, a odloćnu pove, da Je ta mza «rezerv rana•% Oprost m se m grem k drug ni z>, kier pa najdiMn 1 stek »rezervirano za pevca«. Pri trelj w'z me sprejme gospod, k m pove. da j? miza »rezerviranu«, n ker sem se kljub temu rrlsM vsest. nr. zabrus' v obraz, da je to nesramnost. Tako je šio naprej. da sem konečno našel v nekem kotu pro-storček, odkoder u sem n č vitle! n Te malo si šal. Uinevin je, da ine notranj: prostori Narodnoga doma dclj časa n'so več vtddi.
Ne boljSe pa se m n zgodio na lanski Silvestrov večer. Dvorana je bila še scer precej prazna, ker ?em prsei zgodaj. a pr; vsak m .&«. je stala tna osu« ba inoškega ali Zenskcga spnla, ki je geste odbjala, ker so biie m ze »rezervirane«. Posebno sla se pri tem oclkovala dva vfsoka gospoda, namree gospoda visoke rast', k, sta vsak pr: svoj ;n;z" stoje se na vse strani priklanjala ter dohajalćTi 6m gostom smehljaje zatrovala, da so nfize »rezerv.raue«. NaScI sem se nekaj prostora pr' in:z< neposredno f red vliorf-»mi vrat, kji*r n, bio *rezerv rano«, ker je bil grozen prep h, n na tem ]s našel moj revniati/em hvaležno iio'je za svoje delovasije. Mojo usodo i: ctella itud dru-g'm'i še neka stara zakonsku dvoj'ca, od katere je gospođa vsled prep ha ves Čas kašelj tfručl, gospo pa revmafzem v ro-ki, kj je bila ?e!o otekla. Vidtl na ofler smole malo. ilSali pa skoro ne. (Jospod pa. fci jebl'zn nas rezervira! loljio inizo, je zbiral okol sebe cčl« roj i'ladkanti go&pod'čen, ki so tnn bile gotove bo!j prjetna družbi, kot b mu bi m stari ka-verrii.
Muje in'sl. i>u so tedaj poletele na-zaj v tište ta se, ko )e naS Narodni don kljub vsem sovr«ižn;m v- liarjem vzrastJ 5z taj 'in ko smo ga posečal, Cetudi nek?-tericrat v smrtni nevarnost.. Takrat §c mo bič m'ze rozerv.raoc in tstf. k m-4jo danes, da :majo poseben privilegij, $e itioreb.tš tedaj n so zagleda! bofcefca sve^ta al r»a so plet* ice obdnjale njh nežna teksca. Ce si kdo iez«irv ra prostore za svojce. m« teg.\ gotov«; ne bode ukdo zamer.l; se na .potastt ceih m'z in si zbrati družbj. to pa gotovo n. takt-no u demokictt čno. l'a se najdejo taki Ijudje, se nisem čudi, saj je vojska vz-sroj la \-sakovrstne ego:stc'; Cnd I pa sern se, da s jeobćnstvo pustio to dopas't :\\ da so prireJ tdi ir> pripusti:.         K
Ceijske novioe.
CeSkoslovask! iinisler dr. Hcneji sr
je na potu v Ita! jo 7a par trenutkov «-stavi tndi v Coljii, kjcr pa je ob prsot-nost1 članov mestnesd sus\cta in znat-nega 5tcv la obč ii^tvi pozdrav i v "niciiii slovenskcga Cel.ia eorent tir. '?\\},<z\. !M:-! n ster dr. Bencš - Se mla.1 mo« V let - — se je pr'jazno zalivaM za sprejom n se liforimral o razmeraii v Celju. Svr jo pot je nadalieval čez l.iubijano kjcr je bi sprojet ob prsrćnli ovacjah oK'nstva. v Trst; odtam po.iJc cez Italjo v Phr ?: m London n so vm-j preko )u.!ne Ncili-č jo v domovino.
II. obrtn'Ski ples v Celju je M kakor bafka. Va gornji prostori Nar doma so bi spremenjen; v !»ajno z'msko pokra};. no, kicr s" pa povsnd naSel dovolj prl'ke. da ?v; si ogrcl duiSo, sreo n tdo. Ob'^k prireditve s jajcu: potes zastopn'kov vo. ! jaškrh ;n oVln>h oblast, k' so s tem po-j kazale svoje smpatji« do obrtnStva Je bio zastopano inenda skoro v>c. kar v Celju jugoslovansko Cnt. Zabava nepr -sijena, doniača, demokratska.
Umri Je 2. trn. v Crctti pri Celju g. Andrej Prcsker, posestrt k n MvŠl obč n-skr tajff'k celjske oVolcc, star fifi kt, po dolg/. mnčr»: bolezni. N. v m. p.!
Dljalkl dom v Celju. Da se odora-vijo nesporazumi jenja, ugotovimo, da se je v poroCilu o seji mestnejra so-sveta celjskega, v katerem je bilo govora o oddaji bivšega Studentenheima v najem rudarski Soli, vrinila pomota. Poslopje je oddano rudarski Soli v najem do konca Solskega leta 1921/22 in ne 1920/21.
PoroČH se je arhitekt g. Franc Du-§an Petelin z gdč. Pedoro Danilo Ivan-čtfevo. Mnogo sreće!
Za Dljaiko kuhinjo v Celju so nabrali svatje na gostiji pri g. dr. Božicu dne 31. jan. 260 K.
Pouk v tamburanju in na citre (bodisi za poedince bodisi v zboru) ter pouk v srbohrvaSdini prevzame vodja tamb. pjev. društva »Bratstvo.«^VpraSati v druStvenem lokalu v gostilni Wilson.
EM. LILEK.
Razmotrivauja o aktualnih državnih in ustavnih vpratanjih.
(Dalje.)
Enodomnl sistem so imeli najprej Prancozi v svoji konstituanti od 27. juni ja 1789 — 30. septembra 1791 in v legislativi   od   1. oktobra   1791
—   20. saptembra 1972, potem Se en-krat za februarske revolucije, in sicer po konstituciji od 4. novembra 1848
—  2. decembra 1851, ko je predsednik Luj Napoleon revolucionarnim činom razpustil narodno skupštino. Danes Se imajo    enozborniino   predstavništvo: Švicarji   v   svojih   kantonih,  OrSka, Bolgarija, in »NemSka država« po u-stavi  od 11.avgusta 1.1919. Ni res, da je nemška republika »zadržala dvodomni sistem«, kakor to trdi g. Protit v uvodu k svojemu  ustavnemu nacrtu. Ni ga mogla »zadržati«, ker ga nemSko carstvo ni imelo.
Nemški »zvezni svet« (Bundesrat) je   bil   zastopnik nemških  držav in
vlad, pa ne nomSkcga ljudstva. To je zastor>al »Državni zbor« (ReirhstaR), in ta je bil sestavljen samo iz ene zbornice. Zvezni svet je zares vrSil z državnim zborom državno zakonodaj-stvo, ker je imel sklepati o njegovih sklepih in o predlogih, ki bi se mu imeli predložiti. Ali on ni delal paralelno z niim, pa tuđi ni razpravljal o vseh predmetih, ki so pri§li na diskusijo v državnem zboru Ustava nem-ške republike je v glavnem pustila to razmerje med »državnim zborom« (RHchstHg) in »državnim svetom« (na-mesto Bundesrata) 0 prvem govori ustava v 2. poglavju, kjer se £1.2 glasi: »Državni zbor se sestavlja iz zastopnikov nemškega naroda«. 0 državnem svetu pa piše cl 60 v 4. po-glavju: »Za zastop?tvo nem§kih zemelj (Lander namesto Staaten) pri zakono-dajstvu in upravi se ustanovi državni svet«. V 5. poglavju: »Zakonodaj-stvo« je ćelo iasno dolofen njihov zakonoaajni delokrog; l\. 68 se glasi: »Zakonski nacrti se pr^d'ožijo od državne vlade ali pa iz sredine držav-nega zbora Državni zakoni se skle-nejo od državnega zbora«. ČI. 69 ukazuje; »Predloženje zakonskih na-črtov s strani državne vlade je vezano na privoljenie državnega sveta«. ČI. 68 določuje: »Proti od državnega zbora sklenienim zakonom ima državni svet pravico, da vloži svoj prigovor pri državni vladi«.
Za katerl sistem bi se Imela naša konstltuJnta odločitl?
Kar je govori! v prid dvodomne-mu sistemu v franeoski konstituanti grof Lally-Tollendal, to sem Že gori omenii. Za dve zbornici so se izrekli vsi meni znani jugoslovenski spisatelji ustavnih načrtov: Dr. Sagadin, dr. Smod-laka, g. Protić in tuđi Vesnićeva vlada. Protić piše: »Izkustvo z dvodomnim sistemom u Srbiji nije bilo nepovoljno... Ni izkustvo u Francuskoj ne govori protiv dva doma Narodnoga Predstavništva. Svi u-stavi francuski, od Velike Francuske Revolucije, s jednim domom, propali su. PoEinjucTod Gambete i skoro svi politički ljudi u Francuskoj su evoluirali u tom pitanju u pravcu i smislu dva doma. Danas, može se slobodno reći, u Francuskoj nema nijedne jake političke ličnosti, koja bi vojevala protiv Senata. 1 nemačka republika je zadržala dvodomni sistem (?). 1 sve druge države, osim Srbije, Grčke i Bugarske, i, ako se ne varam Australije, imaju dvodomni sistem. U Engleskoj se dva doma Narodnoga Pred-, stavništva smatraju, kao garant i ja i od absolutizma vladaoca i od apsolutizma Narodneskup-Stine«.
Če se pri sodnijahv privatnih zadevah razpravlja in sodi v tren instancah, bo gotovo važneje, da se o javnih, državnih poslih temeljito, previdno in preudarjeno razpravlja In sklepa. TakSno delo pa se gotovo si-gurneje doseže v dveh zbornicah kakor v eni.
Na podlagi zgodovinskih podatkov, izkustva in javno-pravne znanosti lahko zaključimo, da je vpraSanje o prednosti eno- ali dvodomnega sistema že releno v prld dvodomnega.
4. KakSna naj bo sestava nallh zbornlc v narodnem predstavništvu? Starost za volllno In politične pravice.
Po vladinem ustavnem nacrtu ima biti narodno predstavništvo sestavljeno od narodne skupščine in senata. Clen 38 v tem nacrtu odrejuje glede narodne SKupšĆine s!edeć>: »Narodna Skupštini sastavljena je od poslanika koje narod slobodno bira opStim, jednakim, neposrednim i tajnim glasanjem. Nasvakili 40000 stanovnika dolazi po jedan po-sian'k. Narodna Skupština bira se na 4 godine. Pravo biračko ima svaki državljanin po rodjenju ili prirodjenju, ako je navršio 21 godinu. Oficiri aktivni i u nedejstvu, kao i podoficiri i vojnici pod zastavom ne mogu vršiti biračko pravo.«
Kako je v tem pogledu pri drugih narodih?
I. Druga komora, pri nas narodna skupšćlna.
1. Števllo prebivalcev, na katero prlde po 1 poslanec.
To število varijira danes od 10.000 + 1 — 210000. Najmanjše imajo Švicarji, pri njih priđe na vsakih 20.000 prebivalcev po eden zastopnik; ostanćk črez 10.000 duš Steje za 20.000 duS.
V  GrCiji priđe po volilnem zakonu k 1. 1905 eden poslanec na 16.000 prebivalcev. V Združenih državah Severne Amerike je bil v ustavi 1. 1787. od-merjen eden poslanec na 30.000 prebivalcev; tako tuđi približno v franeoski konstituciji iz I. 1791 (745 po-slancev na 25,000.000 prebivalcev). Po beigijskem volilnem redu priđe eden poslanec na 40.000, po franeoskem iz
1.  1875 na 70,000, po nemSkem iz let« 1919 na 150.000, po sedanjem v Združenih državah Severne Amerike pa na 210 000 prebivalcev.
2.  Na koliko let se volljo poslane« v drugo komoro (volilna sli legista-
turna peri joda)?
Na 2-7 let. Na 2 leti v Združenih državah S-A. in nekaterih Švicarskih kantonih; na 3 leta v Švici, na Danskem, Švedskem in Norveškem; na 4 leta na Franeoskem, v Belgiji, Grčiji, Rumuniji, Nizozemski in sedanji NemČiji; na 5 let v Italiji, Španiji, Bul-gariji; na 6 let v nekih nemških državah; na 7 let na Angleškem.
3.  Starost sa aktivno volllno pravico.
Dovršeno 20. leto se zahteva v Švici in sedanji nemški republiki; 21. v Prancijl (v konstituciji od i. 1791 pa 25. I.), na AngieSkem, švedskem, v Italiji, Rumuniji, Grčiji in veiikem delu od 48 »Združenih držav« S.-Amerike, 25. v Belgiji, Španiji, nekih nem&kih državah, na Portugalskem, Nizozem-skem,NorveSkem in Japonskem.30.na Danskem.
Izpod 20 let, 17—19, zadostuje v treh švicarskih kantonih, in sicer. 1? v Graubtindenu, 18 v Nidwaldenu iti 19 v Zugu.
Po nemSkem volilnem redu iz I. 1919 imajo tuđi vojaki in žene aktivno volllno pravico. Ženska volilna pravica obstoji tuđi v 15 državah ameriške Unije in na NorveSkem.
4.  Starost za pasivno volllno pra-
vico v drugo komoro.
Ta  se podeluje med 20—30 leti.
V  Svici (Eidgenossenschaft)  ne  razli-kujejo aktivne in pasivne volilne pravice; tam mor? biti izvoljeti za poslanca v narodno skupSčino (Nationalrat) Švicarski državljan, ki je dovrSil 20 leto, ako ima aktivno volilno pravico. Tuđi v vefini kantonov je pasivna volilna pravica odvisna od istih pogojev, kakor aktivna. Izjemoma se zahteva za pasivno volilno pravico večja starost v Gćnevi  in Tessinu.   Tuđi v nekih drugih evropskih in ameriških državah zadostuje starost za aktivno volilno pravico obenem za pasivno; samo na Danskem je narobe: 25. leto za ps-sivno, a 30. za aktivno. Na Prancoskem in v Združenih državah S.-A. je pred-pisano 25. leto, dovrSeno 30. leto na NomSkem, Niiozemskem, Jiponskem, v Italiji, Grčiji in nekih nemških državah.
V uitavntm nacrtu Vesnićeve vlade ni dolocena starost za pasivno volilno pravico; Protić in Smodlaka sta predložila dovršeno 25. leto, ustavna komisija pt 30. leto.
(Dalje v pondeljkovi Stev.)
Na drugem koncu vaši je sameval na iepem posestvu fant  v Že zrelih moških letih. Poiskal bi si rad družice, pa to mu ni bilo lahko.   Gospodinjila mu je mlada Rez'tka, pridno a ubogo dekle, ki je gojilo  včasih tihe nade, da jo vzame Prance za Ženo, ko se ie £ tako privadil  nji in ona njemu in telemu gospodinjstvu.   Nekaj Časa je rts izgledalo tako, kakor da se Prance odloči za njo. Toda bil je nekoliko pre-pohlepen.  Za Ijubezen pa mu je bilo srce že izven nevarnih let Ko je tako premiilieval, kam bi se obrnil, da bi se ne ženil kar tako brez dote, mu je ostala misel na Erženovi Anki.   O n|i Je vedel, da ne goji nobenega posebnega upanja več in posebne ljubezni on »tak ne zahteva.   Bil  je mrzle narave ne glede na svoja zrela leta.
Pridružit se ji je včasih grede iz cerkve in napeljeval pogovor na svoj mlin, tods Anka nt hotela ničesar ra-zttflieti.
Počtl Jt zahsjati k Erlenovim. U-prva je priltl poproiit česa na posodo, p«tem Je prinestl zopet vrnit. Menil m je več z materjo Rezo, nego z Anko. Mati ie takoj uganiia, česa hoče Prance in misel se jl ni zdela napačna.   Po-
sestvo lepo, fant trezen in delaven, če-
ravno že bolj v letih, pa zato pamet*
nejSi, Anka tuđi ne more ostati vedno
doma, čeravno se zdaj že lepo razu-
mejo,  pa se nič ne ve, kaj Se priđe.
In previdno se je spuštala v pogovore
z Anko in vpletala vmes Pranceta ter
ga pohvalila, če je  bilo Ie mogoče,
dokler ji končno ni jasno rekla, kako
in  kaj  misli.   Sklenila  je že, ostati
samka, sedaj pa ta nadležnost.   Izogi-
bala se je odslej takih nevarnih pogo*
vorov, a mati ie postala nestrpna in
zahtevala od Anke, naj se odioči, ker
res ne. bo nikdar več tako lepe prilike,
in kaj hoče doma, je vendar bolje, da
postane lastna gospodin ja, nego dade-
kluje doma. In Anka se je udala. Oče
se ni ukvarjal s tem vpraSanjem, »če
hoče, mi je prav, če ne, pa tuđi«, je
dejal in prepustit stvar materi. Minila
je velika noč in določil se je dan vpi-
lovanja in ženitne pogodbe. Odpravili
so se tisto sredo Anka, njeni starSi in
Prance v bližnje meito,   da napravijo
ženitno pogodbo.   Pa ko so bili sredi
poti, si je Anka naenkrat premislila in
se obrnila nazaj proti domu.
»Ne bom se možila, pustite me v ' miru I« in je hitela, da so jo komij
dohajali. Kai so hoteli, za tako opravilo je neobhodno potrebna, sami ga ne morejo opraviti. Klavrno so se vr niR. Mati se je ježila, France tuđi, Ie očetu je bilo vseeno. Še Salil se je, da bi pregnal zapuSčenemu Ženinu jezo.
»Kaj boS pa zdaj, Prance? VidiS, ta stvar ni tako lahka, kakor si ti mi-slil, da bi kar pri materi snubil in bi ti ona pri nevesti že vse uredila. BoS moral Se sam malo pomagati. Sem vi-del Se starejSe dedce, ko so snubili, pa nišo bili tako nerodni. Anka se te najbrž boji. Za sedaj bo pa treba malo počakati.«
»Eh, eh, je to križ z dekleti! Stvar mi je tuđi že preneumna. Pa se Se sam potrudi, France, če jo hočeS dobiti I«
»Ah križ božji, saj bi, pa nisem
SSS1!: *vem> česa hoče ttk0 d«we.
Vidi lepo posestvo, rejeno živino, hiSo, vse v najIepSem redu, jaz pa itak ne morem bitt drugačen, ko sem.«
♦»^*Vel'4vpra5lti moraS na5eK* Ma-
tijčkt, on te pouči, ni Se tako dolgo,
ktr se je ženil.«                            •   '
»No, pa poskusim.«
(Dalje v pondeljkovi Stev.)
*i>v. 15.
»NOV * -T>.k«V3 i i
Stran 3.
Prosveta.
IHESTNO OLEnAUSČe CELJE. Đaaes v ćetrtek, dne 3. febr. ob 19 p. e~ mjora «Gospod senator. Vcselo.gra v 3 tlujanj h. Spisala: Schontun li Kadelburg. Kežcra: Valo Brat'na.
0 premijeri Dobo viškove »urkc »Rodoljub iz Amerike«, k1: se je vršla te dnj v mariborskem glcdnl'Sču, p:$c »Ju-goslavja«, da jt ponesrećen po zkiis sfc-dalikcga vodstva. Mariborske; obtfn-sfvo ni zadovoljno s takim: predstavama tu |h odklanja. 0 urnetnost: namteč pn. tej igri ih govora. < — K tej kratki krt kl n'mamo drugo pristav ti koi to; da so Mar'iborčani gledt! iimetnost; oč v dno zrelejš, nego Cei jati.
Turistika in šport.
Drsalna tektna na Hlcdu, razp sana
za (). februar, se radi neugoduh vrtmen-sk'h razmer prelati m 13. iebniar.
Planinski ples se vrSi v Maribo-Iru, dne 5. februarja 1.1. (pustno soboto) Iv Gotzovi dvorani. Ta prireditev bo ■gotovo najlepSa tega predpusta; naj-fboljši umetniki so prevzeli nalogo de-I koraci je v velikem stiiu. Sploh bo pla-I ninski ples v Mariboru pokazal sliko Ineprislljene poštene zabave v največ-i jem obsegu, kjer bo vladalo pravo pla-Ininsko veselje — brez odiranja. Upaj-|mo, da bo gmotni vspeh poplačal delo planincev, katerim je ta ples samo sredstvo v dosego svojih ciljev na Klop-fnem vrhu in v Savinjskih planinah, I kajti Mariborski p.aninci so si za letos I stavili že večje naloge. Vabila se ne I razpošiljajo — dobro doSel je vsak I planine in prijatelj narave in domače I zabave. Kdor hoče vidett pristno go-frenjsko kmečko ohcet, ne bo zamu-|dil te prilike na planinskem plesu.
Planinski koledar za leto'1921. fDa, se ustreže želji navdušenih pianincev, izdal se je ta koledar v nadi, da bodo i drugi planinci posegli po njem ter doprinesli svoj malenkostni pri-•pevek za prepotrebno povečanje kode na KoroSici. A bridko smo se varali. Stevilo naročnikov ni doseglo niti vi-sokdsti, da bi bili kriti tiskovni stroški. To je itelostno. Opozarjamo Se enkrat na ta koledar ter priporočamo njega narbčitev pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5, I. nadstr.
I        Dopisi,
I       Sv. Juri ob juž. žel. — Teliaric 1 >ne
I 31. jan. se je poroci vr!' narodniak Kosp. I Joško Cajhen, posestnik n gost In'čar na I Teliarfh, z gospođino Marcr Osetovo I iz znane narodne roilhm: Osetov v Hru-I ševcu. Obilo sreče! I       Rajheaburg. Na občiierr zboru Sofi kola 31. jan. je »I /voljen g. f'r, Jam&ek pa starosto, dr. $kof z<. podstarosto.   V. ■BtiSn'k za načelnika. - Prejšnj. večer Je Bp vesetq. .požarne braltibe trgovce R. ■ki mu Se jezflc vedno ne da ni rr., napade! Bjtfrnejra Sokola i osiudnrn  psovkam. ^m. katere bo dajal odgovor pri soo 5ču. IJPtr 7. grožnjo, da bo Sokola razb i. Ste *e poskušaf, pa se vr. posrećio.   -  Sokol | prčne letos s stari*) tclovađn ce I       Iz Slovenske Bistrice nair ivsejo: I Soc'jalni đemokratie ( - nemcui?) so pri-I retfli v nedeljo v hotelu Peograd shođ, i na foterem so hujskal zoper  glavnega i založnka tobak*  %. F). Omerzu   n  sa proglasili za vojm:ga dobčkarja. Never-jetna drznost. V'praSamo \c m- nemlku-!  tarske kap'tal st?, ki "se skr'vajo pri nas '  pod plaSC soc jalne demokracije, kje so b l| tafcrat, ko ie %. IV Omerzu 4\n pol leta trpel v vojni m s'brskem njetniStvn?! Odgovor je kratek: plačall ste in sede!" Iđoma ter s: polmli s krvavimi kmečk'm: žulii svoje žepe. ih prde tuđi za vas dan pladla!
Makole. V Jctovcu ic poseslnica Anton! ja Mosar!5 najela nekega Jakoba £e-peja, da je ubi njen-ega tnoža. t'boj je sama gledala in potetn Se ubjalca povabifa v klet na Ikof. Oba so zaprti.
Gornja Rađgona. Sođmm predstojnikom je i'm'enovan g. sodnk J. N. Vrabl. — Ustanovili smo Dramat čuo društvo. — Takozvart! SpodnJ (Ir's, del mesta Radione, Je priklopile^ k našV občmi. — V Ratftncfh se je s 1. februarjem ustanovila nova fnanSna kontrolna postala.
POZIV!
Vel& dol naSega oaivedniia viio-košobJrega dijaltva se nahaja v skrajno beten stanju. Ponavljalo se slućaji, da
moraju najbolj nadarjotvi in marlj v<; d jaki zapustiti visoko solo ;n s; 'skat prak-Ičnega poklca pred dovršivjo svo^h studij, da se inorejo prež'vct:.
NarodJia n soc jalna clolžnost 'inov"-tcjšili slojev je, da skrbe za gmotno po-moč našemu narašćaju in se ne cdtegne-h žrtvam za napredno d jaStvo.
Zato se obraća podpsana .lugoslo-vauskademokratska starcSinska organ-zacija do napredni; javnost z vljudno prošnjo za pomoć. Vabimo posameznke, da prlstopijo kot podporni član' z letno članarino K 24,— al pa se spomnjo f. cnkratnfm večjim dar lom dijaSkega pod-pornega sklada. IJr jave in naklon la naj blagovofjo posijati na naslov blagajn-ka: Anton Lovše, gimn. prof. v Ljubljani Sodna ul. 6.
Ljubljana, dne 25. januar ja 1921.
Za odbor Jugoslovanske demokratske
stareš nske organizacije:
prof. Anton LovSe lr.,
tć. blagajni.
Dr. Pavcl Pestotnik lr.,
tč. predsedn'k.
Dnevna kronika.
Protćeva trma aSI đosleđnost? Iz Beograda poroCajo, da vztraja Pro-tić pri svojem sklepu, da ne priseže in vsled tega odloži mandat. Je vse-kakor doslednejSi nego naSi klerikalci.
Odi kovanje. Ravnate! jljubljanske realne glmnaz .ie dr. Stanko Bevk je odlikovan z redom Sv SaVe četrtega razreda.
Goljufijo imenuje mariborska »Straža« sklep centralne vlade, da se izvrše obonske vol tve v Sloveniji na podlag votilrth imenikov za konsttituanto. Raz-umemo, »Straža« se boi za fsoče glasov slovensk'h terc jalk. M; pa pravimo, da je b'la velko veeja golju f i ja, da je dr. KoroSec dal regentu v nodpis svoj vol-lni zakon v trenutku, ko je bi že v dentisji kotibniister ;n je tako vfurtimaSl obč. firolinf. zakon, fc: b, bil seveda v korist njegovi stranki.
»Sokolstvo kot narodna Idefe se je že zdavno prežvelo . . .« Tako stoji zapisano ne v svetem p srnu, ampak v evangel ju »Slovenca« z dne J6. trn. Se-veda, ker ie vse slovensko Štajersko Že tako prepojenn z nacjonaln;m n državnim duhom, da nam sploh ni treba veC narodne vzsroje?! Pa zakaj ta-»Sloveii-čeva« jeza? Ej, pr-ijateK, ker je mnster Pr'ibičević odredi, da se mora v Solah gojiti sokolstvo. Brez nadaljnega komen-tarja!
Stanarinsko vpraSaaie v Sloveniji. Deželna vlada je po naro£'Iu m nistrstva v seji 31. jan. dovolla, da smelo h-Sni po-sestnili v Slovcir'j,! s I febr. ti. zvlati najemtVno u stanovanja od 20 na 60 ođ-stotkov, najemtuio za poslovne prostire pa na 100 odstotkov naieirnne I. KM4.
Srbsku čUaluicu v Trstu opustošli so m/mi!" 'čJtrtek zvečer tas" sti, ki so ob 11. uri ponoći' i>r'.hrit:uci: v dvorsno in vse razhiT".
Da se masmo redi u kmecke fulie — očita mariborska »Straža« slov, uč;-teljstvu. fc bo to kler k3lm >ljubezen« po svoje |M>p1:i'ja!i).
Slovensko solo v Cleveiatidu so sr ustanovili tamošnji slovenski naseljene. Na njej poučujc i ■ učiteljskih moči.
45 stalnih ućnlh mcst je razp:sanh na državnih srodnih Solah in učitelj %t\\ v Sloveniji, med temi 4 na celjski gmm-ziji, 1 na mariborski itd.
Slavnosti v Beogradu ob priliki Iran-ottfcega odlikovanfa beotrajskega mesta. Dne 30. jan. je franeoski general đi Esperay izroč 1 mestu Beogradu vel k< kfi fraucoske ćastne Iej;;h kot odlikovanje Francije z? zasluge Beograda v vojni. Mesto je bilo v zastavab. Ob te) prfK'fc; je mestu zastoP beograjski v svečani seji imenoval df Csperava ćastnim meščanom beograj^k'm. Pili slavnost h je bilo zastopano mesto Zagreb, n\ pa bila zastopana Ljubljana.
Obrtni vestnik.
Teč^j za ćevllarjc m krojače, l'rad za pospeSevanje obrti je v pondeljek, dne 31. lan. ti. zaključi tečaja za nvaldne čevijarjein kroajče, ki sta se otvorila 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredi zopet pr&rojevaln; tečaj za čevljarje, v CetJ« pa prlkrojevalni tečaj sa krojaCe. Intereseutje - mojstn !n pomofn ki - -naf tako} prijav jo svojo udclefbo m sicer
za Cevljarsk: tećaj, k; se bo vrS I v Ljubljani na Urad za pospeSevanje obrt' v Ljubljani, za krojaSk: tečaj, k se bo vr§:l v Celju pa na krojaSko zadrugo v Celju. Obrtna banka v Ljubljani zviša svojo delniško glavnico od 2 mil. na 5 mil. K.
Brezice. V nedeljo 23. ianuarja   je bj skUcan v Narodni dom obrtni shod, ki 'je bil prav dobro ob skan. Predsedoval je sliodu načeln k Slov. obrtnega društva Josp Holy. Na sliodu je obS rno poročal komisar Založn k iz Celja o reorganizac-ji obrtnega zadru-JnStva :n o pomenn obrtn'h društev, načeln k Holy 0 težnjah obrtnega stanu. Shodu je sledi   občni zbor obrtnega društva, ki si je zbralo za nadaljno leto sledeči novi odbor: pred-sedn/k Josip Holy, br;vec. namestnik Pr. Pečn'k, gost In čar; odbornk : Fr. Res-nik, mizar, Ivan Grobusek, mizar, Tichy, obratovodja mestne elektrarne, Ign. Po-tonšek, pek, Ivan Vogr ne, kovač. Drago Voj?r ne, tesar, Mart n Bombek, gost lni-čar, Mha Novak, krojač, Fr Rožič, tr-govec,   Julij   Vrezovn'k,   ključavnčar, predsednik razsod SCa Mirko Kalb, sedlar; preglednka računov Franc France-kovič, krojač, Andrej Kralj, sodar; vsi z Brežic. Tajnikovo poroolo dokazuje, da je društvo v preteklem društvenem lttu zelo marljivo delovalo in se zanimalo za vsa važna obrtn ška vprašanja. DruStve-na blagajna izkazuje dohodkov 5.684.41 kron, iizdatkov   1422.76  kron, prebitka 4.261.65 kron. Isti dan se je vr&l   tuđi občni zbor Kolektivne zadruge obrtri'-kov, na katerem je podal poročilo nacel-n k Holv. Zadruga šteje 303 člane in izkazuje za pretečeno leto 1417 kron pre-b'tka. Za tekoče izdatke, k; so radi izdat-kov za obrtno nadaljevalno solo znatno zvišan, se je sklenlo predpsati članom zadruge za leto 1971 naklado v znesku 10 K. Odbor se ie izpopoln 11 izvol tv jo Karola Vogrine, podpredsednikom, Fran^ atgL Steger in Ivana Zagode odbornJ«o-vim namestt>kom. Obrtništvo je sklenlo: 1. strogo izvrševati predpise o 3-letn: učn' dob; tuđi glede vajenk; .?. naroClt-posebnemu  odseku preizkušnjo obrtm-šklh vajencev iz vojne dobe; 3. pr'.redti | tekom leta 1921 krajevno razstavo obrt-i'sic'h izdelkov v Brežicah.
Narodno gospodarstvo.
S'rarski tečaj. Poverjenštvo za kmelijsrvo v Ljubljani priredi v času o'd 14, februarja do 12. marca ti. Stiriteden-&ki s rarski tečaj v mlekarn; Vodice na Gorenjskem. Pouk: dopolđan praktično vežbanje v izdelovanju poltrd h in trdih s rov. popoldan tcoret'.čna predavanja !z sirarstva in splošnega mlekarstva. Tečaj je določen prodvsem za osebe, ki po mle-kariTah delujejo ali so delovale (mkkar-je n mlekarice); izjemoma tud: za snove (tičere) večl h posestnikov, k; se pečajo vntenzi vno z mleknrstvora. Stev'.lo učen-cev ie omeieno na 12. Hrana n stanovanje bo stalo dnevno 2C—25 kron. ta rev-nejše udeležeuce je na razpolago 3 pri-spevkov po 300 kron. Pravilno koleko-vane (28 K) prošnje za vsprejem Je vla-gati takoi, najpoznejj pa do i. februarja ti. na poverjeništvo za kmetilstvo v Ljubljani.
Tovarna cigaretne«! papirja «Oo-Jub« se je ustanovla v Zagrebu z glavnico 15 mlijonov kron.
Pogajanja z Avstrijci radi terjatev naft h depotav v Avstrji in dviga sekvestra nad imetjem Avstrijcsv v Jugoslav-ji so se te dm zopet pričela. V jugoslov. m n sterijalni komisiji je kot zastopnk nfin strstva trgovine dr. Zerjav. Avstrifci zalitevaio dvig sekvestrov v smislu ro> rovne pogodbe. Ker pa Avstrija Se ni lz-polnila obvez, ki jih ie prevzela t mrov-no pogodbo, in ker noće izplačati, kar gre naSm državljanom^bo treba obdrža-t! iinetja avstrijskh državljanov pod državnim varstvom. Pogajanja se bodo vsled tega najbrže preložila.
Gospodarski svet je skl cal min ster dr. Kukovec za 3., 4. in 5. febr. v Beograd. Raspravljati ima o vseh važnhgo-spodarsk/h vprašanjh ter predložti konkretne predloge zlasti glede naSe zuna-nje ftrgovfa!3 in glede carinskih vpraSanj.
KopaHsče Rimske Toplice je preSTo v flovenske roke.
Boiwa &. fetomimvj*.
Curih. Devize: Berlin 9.90,New-york 624, London 24, Pariz 44.15, Ml-lan 2280, Bruselj 46 25, Praga 8, Budimpešta 1,15, Zagreb 4 60, BukareSta 8 55, Varšava 0.80, Dunaj 1.75, avstrij-ske žigosane krone 1.10.
Razne vesti.
Samomor ruskega učenjaka. 66-letni slavni ruski kemk in botank Konstantn Merežkovski je pred 2 in pol let: pr šel 5z Petrograda v ^enevo. V i'etrogradu je b;l profesor na vseučliču. Zbežal Je pred boljševik* n re.šil s seboj tuđi nekaj malo premoženja. V'/enevi je pridno de-lal v svojem laboratoriju. Ko Pa je te dni porabil zadnje svoje imetje in n: hotel ž veti od milosti drugih ljudi, se je za-strupil s plini. Pokojnk je bi brat znane-ga ruskega romanopisca Merežkov-skega
101-letna LJubllančanka 2 v! v h"ratnici Sv. Jožefa v Ljubljani. P Se se Kle-ja, pri katerem je bi ubt er dijak. FaS'stt šlepa, scer pa dobro ohranjena n vedno veselega značaja.
FaS'stovskl pobof v Italiji. V Modem je prfSlo medsoojalisti n fašst; dopobo-ja pri katerem je bi ub t en dijak. Faš'sfi so uprizori izzivalen pogreb, pr: katerem je prišlo do pravcate bitke. V ist: sta bla ubta dva fašista, mnogo ljudi pa Ie bio ranjenh. Foštn' nastavljene, so vs-tapF vsled tega v stavko, fas'sti pa so se zbrali ter vdrli v delavski dom, ga 'z-ropal ter zafgat. — Iz Modene vračajo-č: se bolonjski_ ia5 st so v Bologn'; nahuj-skali svoje somi§ljenke, jih oborož H ter napadi, delavski dom. Karabin jerje so razgnal: ter vdrli v dom, ga izropali m zažgal--. Delavci so morali pobegniti. — Tudii v Perug ji so stj dan fašisti izzvali spopad, pri katerem je bilo 5 ttžko m prt lahko ranjenh, med njirt en karabinjer.
Zadnja porodila.
Retevanje AvstriRs.
D u n a 13. (ebr. Kako-r potoča »Neue S Free Presse« z Rma, ima tnednarodna f nančna družba za podporo Avstriji sle-deče naloge: dat; avstr. 'ndustnji kređ te za nabavo surovu, dv:gnt gospodarstvo (n železn šfe promet. Dne 10. tm. se sestanejo v Parizu zastopnk: intercsen-tov glede nadalin h korakov. Prejkone se vrS 25. tm. v Portorose kon*erenca na-sledstvenh đržav. Uključena bo vsaka PoKf čna debata.
Kardliul l'errari onrl.
Rlimd. febf. Tu je umri kard val Ferraifi.
Af Itac^i za iestop i? rimskc-kneMki cerkve na Ceikem.
P r a g a 3. febr. Povodom priheđ-tijega ljudskega Stctja so vsc soc deni. stranke i n vse svobodomselne erganiza-c'je začele sistematično agitac jo u i-stop iz rimsko-katorike cerkve. V Pb-nju je 7000 oseb j.iv<ilo svoj izstop.
Lastnica in izdajateliica:
Zvezna tltkarna v Celja.
Urednik: Vekotlav Splndler.
Tiska: Zvemt tiakarna v Celja.
Dražbeni okllo.
Na predlog zahtevajoče stranke Janeza Preče v Mišjemdolu po notarju Ivinu Ušlikarju v Sevnici bode dne 26. februari« 1921 dopoldne ob 10. uri pri tem sodifiču v izbi Stev. 6 na podstavi odobrenih pogojev dražba iledečih nepremiCnin: I. Zemljilka knjiga Milji-dol, vi. II 74 zidan mlin, lesena drvarnica, lesena hi5a, kozolec, travnikl, njiva in fozd; cenilnavrednost 18.080K 40 vin. II. Zemljiška knjiga Mišji dol vi. Stev. 81, njiva in travniki, cenilna vrednost 10 230 K16 v. Najmanji! po-nudek za oboje 9547 K 04 v. K ne-premičninl spadaio ileddle pritikline: brana, plug, ttiskalnica Itd, v cenilni vrednoiti 273 K. Pod naimanjlim po* nudkom te ne prodaje.                 1451
OkrajM MdNHi v \Mm, *4 '""
dne 26. ianuarja 1921.
Lepo stavišče
med ČtiMcovo Pt^oliovo hli^
je takoj na prodaj. — Ve£ te itve pri dr. Jurja Hralovcu, odvetniku v Ctfk
Stran 4.
»NOVA  DOB A>
Stev._i5
Podružnica LJabiJ&inske Kreditne toanKe v Celju
I   0Hni4h    gia^""> SO,na.,.OQ-; ^*'• j
CENTRALA V UUBLJAVII
Podružnice
I R«xci-*n5 fondi nad 43,000.000 fcroi*.
v S«9»i^, T-stj, Siriti, Go iatt Mariboru, Barcvljah   in Ptaju.
Sprejcma vloge na Knjižice m lekoći račun proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut m dovoljuje vsaKovrslne kredite*
2%   - 42
ftenistrov kreditna U-t si   ^be»a IVeiertiova ul. 15   W V«1JU
"L&STNI DOM"
Sprejema  h»-anilne vtoge in jih ob«v tijje po itiri in pol od sto
Wi°|o>
Rezervni zak ad 80.000 K.
401 156-110
Denarnl promtt 60,000.000 K.
Naznanjamo tužno vest, da je naš dobri in skibni oče
ANDREJ PRESKER
blvSl občlnskl tajnik, potcstnik i. t. d. v ćretn
po dolgi in mučni botezni v 60. letu starosti previđen s tolažili svete vere dne 2. svečana mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika se vrši v petek 4. svečana ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo opravljale pri sv. Jožefu.
V CRETU PRI CELJU, dne 3. svečana 1921.
ŽALUJOCl OSTALI
Brez posebnega obvestila.
Misi,
podgane, ste« niceinščurkl ter vei mrčei
mera poginiti, čc se vporabljajo moja preli-
kuSeno najboii'Sa in povsod hvaljena sredstva,
kakor: Za poljske mi8112 K, za podgane in
miti 12 K, ftCurke posebno moćna vrsta
20 K, posebno tnoJna tinktura ta steukc
12 K, unttevalec mo'jev 10 K, prašek proti
mrtoom 10 In 20 K, tlnktura proti ušem
pri Ijudeh 5 in 12 K, mazilo ta uši pri U-
vini $ in 12 K, praSek za u&i v obleki in
perllu 10 In 20 K, tinktura proti mrCesu na
sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 10 K.
prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti
garjam 14 K. PoSilja po povzetju Zavod
la 0k»port
M.lftnker. Zagreb 97, Petrinlska ulica 9.           465  47
103
Dalmatinska
po zelo konkurentnih cenah se dobijo samo pri dalmatinski  tvrditi
Ivan Matković,
Glavni trg 8« CollB  Glavni ir% 8t
Samo na debelo.
156-5
Matija Stipćid
krojailtl moja ter
Zavodna 40 Cdje v hi§i Umek.
Izdelujem obleke za gospode ter prev-
zamem tuđi  vsa popravila in likanje
v  kratkem  času. Priporočam  se  za
obilna naročita.                 143
Prostoga prodaja.  ™
PrejSnji lastnik graSčine Mayerberg proda istotam svoje premiCnine: glasovir, blagajno, perzijske preproge, zastore, kuhinjsko opremo, posodo, po-hištvo, slike, srebro, kinasrebro itd. itd. Prodaja  dnevno, dostava se preskrbi.
Pozop trgovci!
Ravno so došle večje množine
blaga iz inozemstva, zato prodajam že po znižanih cenah: 31
Rii HattEĐ MfindeHne Kozine
Diiasi
Paradižnih
Kompote
ŽoTpod
Mušfeaplet
Oroiče
Rožice
Doniliio
Lnrber
Popriko
Onhi
Inguep
6
m
A 0
0
a
9 9
0
Um li
Glavni trg 8.
Celje
Glavni trg 8.
s
I
Ul
o
Prvičv Celju!
Domačo veselico
priredi v soboto, dne 5. feb. RESTAVRACIJA ŽUMER.
Igra mestna godba. Za jed in pijaco je preskrbljeno.
; Za obilen obisk se priporoča                      Žumer.
^441
ospodin gospa
i§ieta mebiov2no sobo v Celju ali okolici eventuelno s hrano. Ponudbe na upravniStvo.                      124 3—3
Na skladištu u Zagrebu nnadem u svim bojama garantirano čiste
Anilinske b o j e
za vunu i pamuk boiadisati, od najglasovitijih njemačkih  tvornica. Mo|a tvrdka ledina lamćl    30 la n* patvoreni fabrikat.  20-7
Eugen Solani, Zogreb
eniiilKtu H. - Tilifon 151.
CENE ZMBRNB!
DifollDi is li
TRGOVINA
POL PDIR
pjgj                     ■   ■■■■«■■
Ce£je9 Kralja Petra c.
: se priporoča za : mnogobpojen obisk.
--i
O I
o
IPOSTREŽBA TOČNA!
lep nov mesarski voz v gostitni pri Pavlincu, Oledališka uica — zadaj okrajnega glavarstva v Celju.    106 ♦
1 Siavbeno in gaian- ' terllsko kfeparstvo
Ant. foita natl.
Franjo Dolžon
Celje, Kralja Petra cefta 8
■« prlporoia la isđelavo viukovratnih
•tavb«nlh la galant«rlj«klh đel. Kritja
i itreb, svoaikov, popravila iittlh, na-
' prava strelovođov Itd. Izvtiit:v t«4na.
Oea« smerne. Za lzvriaaa đela to Jam6i.

AME
prve vrsle sveže blago in lako okusne.
: dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti
M. Gavrilovič sinovi
đ. đ Petrinja.
CENIK
Na debelo.
Na drobno.
prvevrstnega sočiurseija, cvetlščitega in notpodar-akega aomenja kakor tuđi semenja sadnih in grma tih dreveac
najboljše kvalitete in čiste vrste, je gOtOV.       8» 6-4
Cenj. občinstvo prosimo, da se
v slučaju potrebe s polnim za-
upanjem obrne na nas.
mmummimm
Rudolf Pevec,
tpgoveo v Mozivju
je otvoril svojo podružnico v B«iki (Srem) v blizini Beograda in Hotem Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči ćeli Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, moko, vsa-kovrstno slanino, mastio, svinjami, vinom (karlovSko in banatsko) vse najceneje po dnevni ceni. Narobila se naj po§iljajo direktno nt tvrdko: Rudolf Pevao, v BeSki (Srem). Naslov: Pavoo, Bitka (6rt)in)* Nakupova! bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. Obenem boden tamkaj prodaja) deske, les in droge. Slovencem se bodo dajale brezplačno eventueine Informacije. Za mnogobrojna narobila se priporoča
RUi>OJL.F  PBVBO,
prvi slovenski trgovec v Sremu.
„SRMH"milo
naroćajta pri Celja, Mar. dom
I. Ferležj