Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek, soboto in nedeljo bo
delno oblačno, tudi dež. Temperature bodo od 6/16 0C.
številka 20
četrtek, 23. maja 2013
1,80 EVR
m
bésnjaWvrhu Ismetane .
KAIHO
VELESJE
Velenje, 17. maja - V petek se je z dvema koncertnima dogodkoma končala letošnja območna pevska revija Pozdrav pomladi. Prvič so na velenjskem skladu za kulturne dejavnosti pripravili samostojen dogodek za najmlajše pevce in plesalce iz doline. V vrtcih Šaleške doline se po videnem in slišanem zagotovo kali nov rod ljubiteljev zborovskega petja, ki je navdušil zbrane v dvorani. In zato bodo »svoj« dan za koncerte imeli tudi v prihodnje. Ker so njihovi nastopi res kot češnja na vrhu smetane.
■ bš, foto: mz
Koliko so vredne vrednote?
Hildo Tovšak iščejo z mednarodno tiralico
Bojana Špegel
Javnost, še posebej pa tisti, ki so bili oškodovani zaradi Hilde Tovšak, so bili pretekli vikend ogorčeni, ko so slišali, da so jo izpustili na prostost in da je izginila neznano kam. Ravnanje sodišča in tožilstva je bilo povsem nesprejemljivo, zato bodo morali svoje postopke pojasniti.
Živ-žav vabi v vilo Mojca
Velenje, 25. maja - V soboto ob 15.30 bodo člani kluba Mladi za mlade, ki združuje prostovoljce MZPM Velenje, pripravili tradicionalno prireditev Ta veseli dan ali otroški živ-žav. Z njo veselo in ustvarjalno zaključijo šolsko leto, vedno pa pripravijo pravo zabavo, na kateri se družijo otroci in starši. Tudi letos bo tako, saj v goste prihaja pevka Andreja Zupančič, ki ima rada naravo igre in glasbo. To bo tudi rdeča nit letošnjega druženja. Letos bodo poskrbeli za novost -pripravljajo prvo menjalnico igrač. Mlade vabijo, da pobrskajo med svojimi igračami in prinesejo tiste, ki so jih že prerasli. Zamenjali jih bodo lahko za druge, ki jim bodo všeč. Lahko pa prinesejo tudi DVD--je in knjige.
Skratka, sobotno popoldne bo drugačno, če se boste odzvali temu vabilu. Če bo vreme lepo, bo dogajanje postavljeno v okolico Vile Mojca, če se uresničijo slabi obeti vremenoslovcev, pa ne bo nič odpadlo. Preselili se bodo v vilo.
■ bš
Odvetnik Hilde Tovšak Boris Kanduti je povedal, da je s Tovšakovo nazadnje govoril v nedeljo (menda se je sorodniku javila tudi v torek), kasneje pa ni uspel navezati stikov z njo. Ugibanj je veliko, odšla naj bi denimo k svoji sestri v Kenijo, počitniško hišo ima na Hrvaškem, glasna pa so tudi mnenja, da pri
tem ni šlo brez dogovora, saj je verjetno mnogim kar po godu, da je izginila, preden bi še koga očrnila. Ni pa na varnem trenutno le Hilda Tovšak, na varnem je tudi njeno premoženje. Nepremičnine je namreč prepisala na sorodnike.
117,8 MHZ
Rokometaši Gorenja spet na vrhu
Velenjski rokometaši so v dolenjski prestolnici potrdili tretji naslov državnih prvakov in po sezonah 2008/09 in 2011/12 znova slavili v najmočnejšem domačem ligaškem tekmovanju. Velenjska ekipa bo v prihodnji sezoni nastopala v evropski ligi prvakov, tako kot Celje Pivovarna Laško, drugouvrščena ekipa v 1. NLB Leasing ligi. Velenjska ekipa bo jutri v zadnjem krogu gostila Celje Pivovarno Laško. Tekma se bo začela ob 19. uri. Rokometaši po tekmi obljubljajo veliko in prijazno druženje s svojimi navijači, ki so jih srčno bodrili skozi celotno naporno sezono.
Slika je z zadnjega srečanja obeh rivalov v Celju.
Ko smo v torek prihajali v službo, smo se ženski del kolektiva, ki si deli isto novinarsko pisarno, grenko smejale. Seveda nismo mogle mimo dogodka prejšnjega dneva, ko je prišlo na dan, da je Hilda izginila kot kafra. V času, ko so jo uklenjeno vodili na sodišče, si nismo bile edine, ali je to prav ali ne. Ena je menila, da je, ker je to v zadoščenje vsem ponižanim, razžaljenim in lačnim delavcem nekdanjega Vegrada, kijih je skupaj z družinami spravila v obup. Druga je delila mnenje s tistimi, ki so menili, da bi potem morali vklenjene na sodišče voditi tudi vse ostale tajkune, ki so doslej sploh že stopili pred sodnika. V torek smo se vse strinjale, da je bilo prav, da je bila uklenjena. Ker je vprašanje, če bo še kdaj. In če bo sploh kdaj odsedela že prisluženo kazen in vse tiste, ki naj bi v več kot 20 postopkih, ki jo še čakajo pred sodiščem, sledili. Ni jih bilo malo, ki so verjeli, da nekdanja gradbena baronica, ki smo jo v Velenju dobro poznali, ne bo dolgo za zapahi. Tesnobe, ki naj bi jih doživljala v arestu, so poznali in jih še poznajo številni tisti, ki jim je s svojimi poslovnimi odločitvami uničila sedanjost in prihodnost. Ki ne verjamejo več ne v to državo, ne v poštenje. In ki jim beseda »vrednote« dandanes pomeni prej kletvico kot kaj drugega. V teh dneh sem zrla v obraze ob osamosvojitvi Slovenije pomembnih ljudi, ki so sedeli v prvi vrsti šoštanjskega doma kulture na državni slovesnosti. Na njej so veliko, res veliko govorili o vrednotah. In temu, da bomo iz sedanje krize prišli le, če se vrnemo k tistim izpred 23 let. A v prvi vrsti je sedel vsaj eden zelo razvpit tajkun, za katerega še ugibamo, kaj se bo z njim dogajalo pred sodniki. In pri tem ponosno gledal v svet. Govorili so tudi o tem, kako težko je mladim, ki so v tej državi vsak dan bolj v nemilosti. A niso govorili o svojih otrocih. Njim ni treba v vrsto na Zavod za zaposlovanje, ko končajo študij. V najbolj koruptivni državi na svetu enostavno pokličejo prijatelje in znance na visokih položajih in jim službo ali donosen posel uredijo. Z razpisom, prilagojenim njihovim mladičem, ali brez. Ja, tudi to je korupcija, saj takim uslugam zagotovo sledi protiusluga. In to velja tudi za Velenje, ne le za Slovenijo!
Hildo sedaj iščejo z mednarodno tiralico. Regrata v Mislinji zagotovo ne nabira več, ker ta že dolgo cveti in ni več užiten. Kje je, v torek ni vedel še nihče. Vsi pa smo vedeli, da bi moral za to, da je lahko izginila, nekdo odgovarjati. Ne le nekdo, več njih. Ne le v sodstvu. Malega človeka, ki je prehitro peljal skozi radar, bodo hitro obsodili in oglo-bili. Velikega patrona pač ne. To je danes realnost, na kateri padejo vse vrednote. Realnost, ki je v soboto zvečer, med poslušanjem pesmi upora, ki jim je v dolgem, iskrenem koncertu Kombinatk pritegnila večina v atriju Velenjskega gradu. Realnost je namreč tam naenkrat postala otipljiva. Zato, ker so se pesmi upora vedno rojevale v težkih, krivičnih časih. Med malimi ljudmi z velikim umom. In zato, ker nam vse bolj dol visi, ko nas obkladajo z besedami, ki jim ne moremo več verjeti. Ker je Slovenija postala gnila. In tudi njene lepote ne morejo več odgnati smradu, ki ga čutimo ob vseh napakah in krivicah, ki še vedno ščitijo elite. Četudi prisluhnemo malemu princu in hočemo gledati s srcem, je pri nas to zelo težko. Ker počasi ne verjamemo in ne verujemo več!
■
■
9770350556014
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 2
OD SREDE DO TORKA
«"^ÉAS
23. maja 2013
Zunanji svet »na obisku«
Pester teden vseživljenjskega učenja v Domu za varstvo odraslih Velenje - Odprli še en oddelek za dementne - Novi koncepti dela
Tatjana Podgoršek
Velenje, od 11. do 17. maja - V
Domu za varstvo odraslih Velenje so tudi letos pripravili pester Teden vseživljenjskega učenja ter z aktivnostmi in gosti še kako popestrili dneve oskrbovancem doma.
Morda bolj kot minula leta so v tednu od 11. do 17. maja namenili pozornost medgeneracijskemu druženju, zato je v tokratnih aktivnostih sodelovalo še več mladih kot sicer. Tako so se dijaki Srednje zdravstvene šole iz Slovenj Gradca pomerili z oskrbovanci doma v športnih igrah, skupaj z mladimi Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje so izdelovali gredice iz starega pohištva, v katerih bodo gojili rože in zelišča, sredi minulega tedna je dišalo v jedilnici doma na delavnici Diši po domačem. Na njej so učenci osnovne šole Antona Aškerca skupaj s stanovalci doma pekli drobno pecivo. Na zadnji prireditvi
po. Spoštujem jih in se jim zahvaljujem, ker so znova popestrili naš vsakdanjik.« Tudi varovanki Mariji Ani Lahovnik so otroci še posebej všeč. »Žal mi je, ker zaradi bolezni ne morem sodelovati na delavnici. Pozdravljam takšna srečanja, aktivnosti, saj starejšemu in bolnemu prijazna beseda dobro dene. Teh smo slišali danes kar nekaj. Hvala vsem, ki najdejo čas za nas, sodelujejo z nami in jih vabim, da še kdaj pridejo v našo družbo,« je dejala.
nimajo. Tudi kakšen njihov nasvet upoštevava.«
Stanovalci si želijo prireditev, gostov
Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc je povedala, da se stanovalci na aktivnosti odzivajo zelo dobro, ker se v marsikaterem dogodku najdejo, o dejavnosti razmišljajo, obujajo spomine. Želijo si prireditev, gostov, »želijo si, da se zunanji svet
enega oddelka za dementne stanovalce. Vanj so namestili stanovalce z začetnim stadijem demence. Po zagotovilih Violete Potočnik Krajnc sodi oddelek k pripravam na nov koncept dela, nege in oskrbe. Prenesen je iz Nemčije »in zdi se nam pravi in je osebnostno naravnan na stanovalca.«
Oddelek je še korak bližje na poti k cilju po domu četrte generacije. Prav tako gospodinjske skupnosti, ki so jih oblikovali na oddelkih za
Violeta Potočnik Krajnc: »Mi že danes spreminjamo dom v
dom četrte generacije.«
v okviru tedna, minuli petek, pa so na Pokaži kaj znaš nastopili otroci zaposlenih v domu. Poleg tega so organizirali še okroglo mizo o pali-ativni oskrbi, ki je bila obvezna za vse zaposlene, kviz med stanovalci doma na temo Življenje na kme-
Citycenter Celje vabi na kolo
Letos bo tradicionalno kolesarsko druženje, ki ga pripravi celjski Citycenter v nedeljo, 26. maja, s startom ob 10. uri na parkirišču nakupovalnega središča Citycenter in v ostalih 5 občinskih središčih občin Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnik in Žalec. Zaradi minule slabe vremenske napovedi je tokrat teden dni kasneje kot običajno.
Organizatorji so letos prisluhnili potrebam najmlajših, ki se bodo lahko peljali po posebni 10 km dolgi otroški trasi, je povedala Snežana Delakorda, vodja organizacijskega odbora in direktorica agencije Prima komunikacije.
Most »Pri Cen«
tiji nekoč, kino predstavo Srečno Kekec, v goste so povabili še člane Gledališke skupine Konovo. Ti so oskrbovancem popestrili dan z veseloigro Koline.
Mladost in modrost
Na delavnici peke peciva, ki smo jo obiskali tudi mi, je bilo kot v slaščičarski delavnici. Zadovoljni obrazi gledalcev in udeležencev peke drobnega peciva so razkrivali, da se eni in drugi ob gnetenju, valjenju testa ter uporabi modelčkov za kekse zabavajo. »Pečemo navadne kekse,« je povedala oskrbovanka Angelca Komerički in nadaljevala: »Za skupno mizo, kjer se prepletata modrost in mladost, so danes naši mentorji mladi. So tudi bolj zavzeti. No, tu in tam jim pomagamo s kakšnim nasvetom. Res sem vesela, da smo se zbližali, da se imamo le-
Gnetenje, valjanje ... peka drobnega peciva je zabavala učence in varovance doma.
Bel predpasnik in kuharska kapa je Pii Potočnik in Tii Jakob Kuko-
vič, učenkama z osnovne šole Antona Aškerca, prav pristajal. Obe sta povedali, da sta že obiskali varovance doma, a prvič v njihovi družbi pečeta drobno pecivo in se pri tem zabavata. »Počutiva se odlično. Druženje z njimi naju bogati, saj radi govorijo o svojih življenjskih izkušnjah, te pa naju za-
prestavi v dom vsaj za nekaj trenutkov. Sicer pa je ta zunanji svet njihov dokaj reden »obiskovalec« ne le ob tednu vseživljenjskega učenja. Je pa res, da se aktivnosti v tednu dogajajo vsak dan, ob običajnih dneh pa dvakrat ali trikrat na teden.
Po zagotovilih sogovornice si bodo letošnji Teden vseživljenjskega učenja v domu zapomnili med drugim tudi po odprtju Medvedka - še
dementne ter aktivnosti, ki jih iz jedilnice, fizioterapije in drugih prostorov doma prestavljajo na oddelke, v dnevne prostore doma. Med drugim »osvajajo« in prenašajo v vsakdanjo prakso nove koncepte dela. »Najpomembnejše pri tem pa je spreminjanje načina razmišljanja zaposlenih,« je še poudarila Violeta Potočnik Krajnc.
■
Z novinarske konference
Menedžerka Centra Darja Lesjak obljublja udeležencem prijetno nedeljsko doživetje. Poti so zanimive in skrbno izbrane, za udeležence pa bo dobro poskrbljeno, na trasah jih čaka osvežitev, na cilju pa malica. Prejeli bodo spominska darila, otroci priznanja, vsi pa bodo sodelovali v nagradnem žrebanju privlačnih nagrad.
Boštjan Brantuša, vseslovenski center menedžer SES-ovih nakupovalnih središč, je ob načrtovanem dogodku poudaril povezanost Citycentra z lokalnimi skupnostmi celjske regije, kar je tudi ena od temeljnih usmeritev vseh SES-ovih nakupovalnih središč.
Za varnost na kolesarjenju bo skrbela ekipa 70 ljudi.
Šmartno ob Paki - V središču vaške skupnosti Rečica ob Paki so lanske poplave zadale usodni udarec že prej rahlo »spodkopanemu« mostu na cesti, ki preči hudourniški potok Hudi potok pri gostilni »Pri Cen«.
Most je občinska uprava uvrstila na prvo mesto med sanacijskimi ukrepi. Očitno bodo morali v lokalni skupnosti ukrepati prej, kot so načrtovali. Stanje mostu se je namreč od poplav do danes še poslabšalo, zato grozi, da bo kmalu neprevozen.
Na občinski upravi pravijo, da ukrepajo po najboljših močeh. Pripravljeno imajo vso projektno dokumentacijo. Pričakujejo še soglasje vodnega upravljalca. Na nedavnem sestanku s predstavniki področnega ministrstva so se dogovorili za okviren terminski načrt sanacije.
Pričakujejo, da bodo ob pomoči države most popolnoma rekonstruirali do septembra letos. Projektantska ocena rekonstrukcije objekta je 62 tisoč evrov.
■ tp
Podpora ali materinska zaušnica
»Učimo« se, ocene padajo - Udarec po malih? - Komandant v Celju, savinjski mlekarji na Hrvaško - Pestro v različnosti
V dneh, ko je naša premierka Alenka še tuhtala, ali naj toži bonitetno hišo Moody>s, ki naj bi se bila s svojim znižanjem naše ocene vmešala v slovensko prodajo obveznic na svetovnem trgu, nas je doletela še ena negativna stvar. Oceno nam je znižala še bonitetna hiša Fitch. In to prav v času, ko smo že mislili, da smo z našim programom boja proti krizi, Evropi in svetu dokazali, da mislimo resno. Mnogi v opozicijskih vrstah so se seveda škodoželjno hahljali, ker da so že vedeli, da so ukrepi nove vlade zanič in nas gotovo ne bodo izvlekli iz krize. Seveda pa bi lahko bilo tudi res, da lahko, po oceni Fitcha, opozicija prispeva k boljši oceni, saj naj bi bil eden od vzrokov za nižjo oceno nestabilnost vlade. Za ostale, ki vendarle verjamemo, da so ukrepi pravi ali vsaj naravnani v pravo smer, je bila to seveda nova neprijetna zaušnica. Nekateri govorijo celo o zaroti velikih proti malim, ki si sami težko pomagajo. Zato zdaj v Sloveniji še tem bolj težko čakamo konec tedna, ko naj bi se o naših ukrepih izrekla tudi naša mati Evropa. Bo pohvalila svojo malo članico in jo ohrabrila na poti iz težav ali ji bo dala dokončno zaušnico. In ji namesto cveka dodelila »trojko«.
Med rešitvami, kijih iščejo za zboljšanje položaja Slovenije, je spet tudi načrt o ukinjanju manjših občin. Vemo, da je takih po naši deželici veliko, tudi na našem območju. V teh sicer trdijo, da so se z »osamosvojitvijo« tudi dobro postavili na noge, vendar pa jih večina vendarle ni »samozadostnih« in potrebujejo državno pomoč. Da o očitkih o razbohoteni birokraciji niti ne govorimo. Mnogi se ob tem sicer bolj kot za ukinjanje zavzemajo za združevanje, kaj se bo iz tega izcimilo, bomo še videli. Mor-
da bo to tudi dobra kost za glodanje ob naslednjih lokalnih volitvah. Tako kot zmanjševanje števila občin ni všeč vsem, tudi vsem po državi, bolje rečeno - vsem političnim »opcijam« - ni všeč, da je komandant Stane spet dobil svojo vojašnico. Ko so preimenovali eno ljubljanskih vojašnic, ki je nosila ime po tem narodnem heroju, je bilo zelo bučno, zdaj, ko so po njem poimenovali celjsko, je bilo negodovanja z druge strani manj, pa vseeno. Celjska vojašnica je bila doslej le »celjska«, zdaj nosi ploščo, ki naznanja, da je Vojašnica Franca Rozmana Staneta. Saj seje ta boril tudi na našem območju. Celjani proti preimenovanju menda nimajo nič, še vedno pa je veliko takih, ki bi raje, kot da so jo preimenovali, videli, da bi jo preselili. Želje po selitvi iz središča mesta so že stare, tudi obljube, saj je dolgo veljalo, da jo bodo preselili, ko bo Slovenija vstopila v Nato. VNatu smo že dolgo, vojašnica pa še kar domuje ob celjski Mariborski cesti.
Zdaj, ko se bo Hrvaška priključila Evropski uniji, nekateri pravijo, da se bo del Zgornje Savinjske doline priključil Hrvaški. Šlo naj bi za mlečno priključitev. Pridelovalci mleka s tega območja se bodo preko Mlekodela priključili francoskemu Lactalisu oziroma hrvaškemu Dukatu. Naša mlekarna treh dolin Celeia pa bo s tem postala največja slovenska mlekarna. Čudno se pretaka naše mleko!
V korist sožitja med ljudmi pa se prepletajo tudi različne prireditve ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti. V torek so v Celju pripravili proslavo ob 20-letnici delovanja Islamske skupnosti v mestu ob Savinji, nocoj bo pred celjsko osrednjo knjižnico makedonski večer s predstavitvijo življenja in dela Makedoncev v celjski regiji. Naslednji torek bo na istem mestu še »glasbeno potovanje« po mediteranskih deželah, danes teden pa v celjskem Narodnem domu še predstavitev ruske skupnosti v regiji in Sloveniji. Pestro, ni kaj. In prav je tako.
■ k

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 3
23. maja 2013	»"HlAS	AKTUALNO
- 3
Ping-pong s traso hitre ceste se nadaljuje
Ne v Arjo vas ali v Šentrupert, po mnenju nove vlade je najoptimalnejša trasa hitre ceste na Podlog - Že zarisano traso F3b naj bi še optimizirali do decembra 2013, ko naj bi sprejeli državni prostorski načrt
Ljubljana - Velenje, 20. maja -
Prejšnji teden je bil na spletnih straneh vlade Republike Slovenije objavljen dokument, ki razkriva, da je v igri za traso hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja spet aktualna trasa F3b, ki se vladi Alenke Bratušek zdi realno izvedljiva. Gre za traso od Podloga preko Ložnice in Podkraja do kro-žišča v Pesju, pri gostišču Hartl, kjer naj bi se združila z že potrjeno traso proti Koroški. Nova vlada v predlogu sklepov zapiše, da naj bi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor skupaj z DARS, d. d., pred javno razgrnitvijo osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) izvedla vse potrebne aktivnosti in optimizacije variante trase Velenje - jug F3b tako, da bo dosežena čim večja sprejemljivost.
S tem je trasa F6 Aija vas-Ve-lenje, ki jo je tik pred sestopom z oblasti, 19. marca letos, potrdila Janševa vlada, padla, saj je nova vlada sklep razveljavila. Traso so ponovno preverili februarja letos in ugotovili, da so njene najve-
čje slabosti v problematičnosti gradnje, vsakodnevnih zaporah cest, zastojih na edini cesti, ki povezuje Šaleško in Mislinjsko dolino z osrednjim delom Slovenije. Neustrezno je bilo tudi navezovanje na industrijsko območje Velenje in Šoštanj ...
Malo sem, malo tja
Naj spomnimo, da se je postopek priprave DPN za celotno povezavo severnega dela tretje razvojne osi (od meje z Republiko Avstrijo do avtoceste A1) začel v letu 2006. Po primerjavi različnih variant je bila predlagana trasa F2, ki naj bi pote-
kala skozi predor pod Graško goro, po vzhodni strani Škalskega jezera, skozi pokriti vkop po zahodni strani Velenja in skozi predore severno od Gore Oljke. Pri Letušu bi prešla v Savinjsko dolino, kjer bi jo speljali v koridorju obstoječe regionalne ceste, zahodno od Polzele, priključek na avtocesto pa bi bil v Šentrupertu. Kasneje je bila ta trasa, imenovana F2-2, optimizirana tako, da je bil precejšen del pomaknjen na pobočje Gore Oljke, kar je vrednost del precej povečalo. Močna civilna iniciativa v Braslovčah se ni dala, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pod vodstvom tedanjega (in sedanjega) ministra mag. Dejana Židana pa je izdalo negativno mnenje, ker naj bi bil DPN nesprejemljiv z vidika pose-
ga na kmetijska zemljišča. Pripravo DPN je na podlagi prejete pritožbe v letu 2011 obravnavala tudi Evropska komisija. Ker ni ugotovila nobene kršitve prava EU, je primer zaprla. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini pa ima trasa F 2-2, ki jo pogovorno imenujemo »na Šentrupert«, še vedno močno podporo, sploh v gospodarstvu in lokalnih skupnostih, kjer so bili najmanj naklonjeni trasi v Arjo vas. A so ob tem poudarjali, da je najslabše to, če hitre ceste sploh ne bo, ker je več kot nujna.
Ponovna prebuditev civilne pobude Ložnica?
Sedaj spet aktualna trasa F3b poteka po dolini potoka Ložnice in
potoka Trnave. Potok Ložnica s poplavnim območjem je zavarovan kot naravna vrednota in območje Nature 2000. Vodotoki Ložni-ca, Trnava in Peklenščica so tudi v predlogu za širitev območja Natura 2000. Trasa je problematična tudi zaradi poteka po zahodnem robu območja krajinskega parka Ponikovski kras. Na celotni trasi so prebivalci takoj po začetku javne razgrnitve januarja letos dvignili glas proti cesti. Veliko jih je menilo, da je marca trasa padla tudi zato, ker se je močno približa hiši Janeza Janše v Kotah, v KS Šentilj. Trasa bo, kot že rečeno, doživela še nekaj sprememb, vprašanje pa je, kako jo bo tokrat sprejela javnost.
■ bš
Krpanje Šaleške ceste bo steklo
Velenje, 20. maja - Delavci podjetja VOC, koncesionarja za vzdrževanje državnih cest, bodo v teh dneh pričeli izvajati redna vzdrževalna dela na Šaleški cesti. Preplastili bodo najbolj kritična odseka pri avtobusnem postajališču Velenje in pred predorom v Šaleku, pri Praprotniku. Odpravili bodo tudi udarne jame, ki so nastale v letošnji dolgi zimi. Zaradi del bo prihajalo do občasnih zastojev, zato brez strpnosti v prometu ne bo šlo.
V teh dneh sta v Velenju v najslabšem stanju Šaleška in Kidričeva cesta, ki sta obe državni, zato je tudi za odpravljanje lukenj in posedkov na njih odgovorna država.
Šaleška bo kmalu bolj prijazna za voznike.

Za spodbude podjetništva 50 tisoč evrov
Računajo, da bodo odlok, na osnovi katerega bodo pripravili javni razpis, sprejeli že na junijski seji
Velenjski občinski svet je v osnutku sprejel odlok, s katerim želi spodbuditi razvoj gospodarstva. Za spodbude je v občinskem proračunu za letos predvidenih 50 tisoč evrov. Določili so pogoje in upravičence, postopke dodeljevanja in nadzora nad uporabo sredstev. Sofinancirati nameravajo naložbe v gospodarstvo, zagon podjetij v inkubatorjih ter parkih in zagotavljati podporo subjektom inovativnega okolja. Sredstva bo mogoče pridobiti tudi za sofinanciranje izobraževanja, usposabljanja, promocijske aktivnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje inovacij .
Pripombe na osnutek tega dokumenta še zbirajo, računajo pa, da ga bodo sprejeli že na svoji junijski seji. Potem bodo pripravili javni razpis.
Lani kar 6 milijonov
kilogramov
odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov nenehno nadgrajujejo in namenjajo veliko pozornosti ozaveščanju o nujnosti ločevanja.
Po besedah predstavnikov podjetja Simbio Simona Šrota in Slavka Marša je Mestna občina Velenje lani oddala 6.008.450 kilogramov odpadkov, ki so jih obdelali v Regionalnem centru za ravnanje z odpad-
ki Celje. Največ je bilo mešanih komunalnih odpadkov, kar 4.244.606 kilogramov.
Letos želijo zbiranje odpadkov nadgraditi z ureditvijo objektov in postopkov za baliranje in skladiščenje lahke frakcije ter preostanka odpadkov. Zaradi dotrajanosti garaže za kompaktor bodo na primernejši lokaciji zgradili novo garažo z ustreznim parkiriščem za delovne stroje. Načrtujejo tudi avtomatizacijo postopkov sortiranja vhodnih surovin. V kompostarni bodo nadgradili
opremo za obdelavo odpadkov, ki zahtevajo predobdelavo.
Za zbiranje in odvoz odpadkov skrbi v mestni občini Velenje konce-sionar PUP-Saubermacher. Direktor Janez Herodež je povedal, da je v mestni občini Velenje trenutno 215 zbiralnic za zbiranje ločenih frakcij (papirja, stekla in mešane embalaže). Skupaj je nameščenih 1.031 zabojnikov.
Odvoz kosovnih odpadkov pri individualnih gospodinjstvih poteka po novem na osnovi individualnih
Majsko sejo so zaključili včeraj.
naročil, v blokovnih naseljih pa naročil upraviteljev bloka. Letos načrtujejo uvedbo 240-litrskih posod za mešano embalažo na celotnem območju mestne občine Velenje.
Občina bo prodala skoraj za tri milijone premoženja
Velenjski svetniki so na zadnji seji potrdili načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki predvideva, da bodo letos prodali za skoraj milijon evrov zemljišč in za 1,9 milijona
stavb oziroma delov stavb. Prodali bodo še za okoli pol milijona stavb z zemljišči, za nakup nepremičnega premoženja pa so rezervirali dobrih 300 tisočakov.
Skakalnico bodo porušili in zgradili novo
S spremembo prostorskega parka za območje Velenjskega gradu so svetniki omogočili porušitev sedanje skakalnice, ki je bila brez gradbenega dovoljenja in postavitev nove, manjše, ki se bo bolje vključevala v ta prostor in bo tudi bolj primerna za potrebe tukajšnjega smučarsko skakalnega kluba.
Ta dokument je bil dolgo v javni razpravi, vsebinsko obravnavo so pripravili že konec februarja, kjer so bili nekateri krajani Starega Velenja proti postavitvi nadomestnih baznih postaj. Podanih je bilo še nekaj drugih pripomb, tudi Smučarsko skakalnega kluba, ki so jih vključili v predlog odloka.
V dneh pred obravnavo tega dokumenta v občinskem svetu so v Starem Velenju organizirali zbor krajanov in skušali doseči, da baznih postaj ne bi postavili. Njihovo mnenje sta v svet prenesla svetnika Andrej Kuzman (NSi) in Erika Veršec. Tudi Jože Kavtičnik (PS) je menil, da bi bilo treba bazne po-
staje izvzeti iz odloka in o njih dodatno razmisliti. Svetniki Franc Sever, Stanči Videmšek (oba SDS) in Mihael Letonje (samostojni) se s tem niso strinjali. Po dodatni obrazložitvi župana Bojana Kontiča, da je v odloku jasno zapisano, da bodo bazne postaje postavljene po veljavni zakonodaji, so svetniki potem ta odlok tudi sprejeli.
V bližini »sadnega gozda« bodo postavili čebelnjak
Svetniki so dopolnili odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Konovega, in sicer tako, da na tem območju dovoljujejo tudi gradnjo objektov, namenjenih izobraževanju. Tako bo tudi omogočena predvidena postavitev učnega čebelnjaka v bližini sadnega gozda. Omogočena pa je tudi gradnja pomožnih kmetijskih objektov.
Imenovali svet Mladinskega centra
V	svet javnega zavoda Mladinski center Velenje so svetniki Mestne občine Velenje imenovali Aleksandra Repa, Mitjo Kontiča, Gašperja Hostnika, Almo Glotic in Mateja Brložnika.
Več imenovanj
V	Svet zavoda Šolski center Velenje so svetniki Mestne občine Velenje imenovali Marka Mavca. V Komisijo za mladinska vprašanja Mestne občine Velenje Branka Ap-šnerja in v nadzorni odbor Mestne občine Velenje Igorja Centriha.

Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

23. maja 2013
Remonta tretjega in četrtega bloka uspešno napredujeta
V Termoelektrarni Šoštanj se zavedajo, da morajo biti njihove naprave brezhibne, zato opravljajo celovite preglede in popravila na njih vsake štiri leta - Letos sta na vrsti tretji in četrti blok, ki ju bodo konec leta 2015 izključili iz omrežja
Mira Zakošek
Letošnji remont je po obsegih del nekoliko manj obsežen, kot so bili dosedanji. Razlog je v tem, da bosta bloka 3 in 4 obratovala samo še do konca leta 2015, zato bo obseg del prilagojen. Na napravah bodo izvedli le ukrepe, ki bodo zagotovili varno in zanesljivo obratovanje do izteka obratovanja. Je pa nekoliko daljši, ker se morajo v času zaustavitve blokov 3 in 4 izvesti priključi-tvena dela za transport premoga bloka 6. »Zaradi varnosti in zanesljivosti obratovanja je po dobrih 30.000 urah obratovanja nujno opraviti detajlne preglede, zamenjati dotrajane dele naprav in jih usposobiti, da bodo nemoteno obratovale do konca leta 2015, ko je predvideno, da se bloka dokončno zaustavita,« pravi svetovalec uprave za tehniko in glavni koordinator projekta mag. Jože Lenart. Za remont bodo porabili okoli šest in pol milijonov evrov.
Bloka so iz omrežja izključili 6. aprila, predvideno pa je, da ju bodo ponovno vključili najkasneje 7. junija. »Če bo šlo vse po načrtih, se bo to zgodilo že 3. junija, saj so dela že v zaključni fazi. V tem tednu bomo začeli izvajati preizkuse in testiranja,« dodaja Lenart.
Seveda so tudi letos poleg domačih strokovnjakov in vzdrževalcev sodelovali nekateri zunanji izvajalci. Domače ekipe niso tako velike, da bi zmogle vsa potrebna dela opraviti v tako kratkem času.
Remonta blokov se izvajata istočasno, ker so dimni plini bloka 3 povezani z razžveplalno napravo bloka 4. Na njej pa se prav tako izvaja remont.
Največ pozornosti namenjajo dotrajanim kotlovskim napravam,
predvsem na mestih, kjer so prisotne obrabe in odgorevanje kot posledica izpostavljenosti naprav velikim termičnim obremenitvam. Obrabe so najbolj prisotne na napravah kurilnega sistema, aktivnih delih kotla in napravah dimno zrač-
Razmišljam bistveno drugače kot predhodniki
Obrtnik Branko Meh, novi predsednik upravnega odbora in podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije - Z novimi storitvami in drugimi ugodnostmi obdržati članstvo - Treba bo stopiti skupaj
Tatjana Podgoršek
Delegati Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so sredi minulega tedna na izredni skupščini za predsednika upravnega odbora in podpredsednika zbornice izvolili mizarja Branka Meha iz Velenja - tudi predsednika velenjske območne obrtno-podjetniške zbornice. Meh je na tem položaju nasledil Janeza Kakeija (prav tako mizarja in predsednika sosednje, mozirske tovrstne zbornice), ki mu je skupščina prejšnji mesec podelila nezaupnico.
Meh priznava, da je bila njegova izvolitev za mnoge stanovske kolege izredno presenečenje. Je pa prepričan, da so ga izvolili na osnovi njegovega dolgoletnega delovanja v obrtno-zbor-ničnem sistemu, predvsem pa naj bi jih prepri-
Branko Meh: «Zbornico moramo približati članom, narediti tisto, kar ti od nas želijo in pričakujejo.«
čal s svojim programom. »Razmišljam bistveno drugače kot moji predhodniki ter želim voditi zbornico transparentno in pošteno.« Povedal je še, da je bil to zanj izziv, sprejel pa ga je po posvetovanju z najbližjimi, predvsem s sinovoma, ki vodita domače podjetje.
sportnih sistemih bloka 6, vezana pa so na zaustavitev blokov 3 in 4,« pravi Jože Lenart.
Remonte v Termoelektrarni načrtujejo dalj časa, pravzaprav takoj, ko enega opravijo, že načrtujejo drugega. Pri tem seveda upoštevajo ugotovitve, ki so jih opazili v času izvajanja remonta. Pri tem je pomembno, v kakšen stanju so naprave, ki jih sicer spremljajo ves čas. Vse je skrbno načrtovano in pripravljeno tudi zato, da so bloki čim manj časa izključeni iz omrež-
Demontaža ventilatorja (zgoraj) in montaža rotorja (levo)
nega trakta. Največji vpliv na obrabe imata vsebnost pepela z visokim deležem kremena.
Med remontom izvedejo vse, kar vnaprej načrtujejo, poleg tega pa detajlno pregledajo tudi segmente, ki jih prej ni bilo možno videti. »Elektroenergetski objekt namreč deluje dobro, če so vse naprave v dobrem stanju. To je tako kot pri verigi, katere trdnost je odvisna od najšibkejšega člena v njej. Najbolj kritične so tokrat naprave transporta premoga in transporta produktov odžveplanja. V tem času se morajo namreč opraviti vsa dela na tran-
ja. In zakaj so ti roki tako zelo pomembni?
»V osnovi stremimo k temu, da z remontnimi posegi vnašamo čim manjši vpliv na proizvodnjo električne energije. Kot smo že povedali, izvajamo remontne cikluse vsaka štiri leta. Čas izvedbe remonta je največ osem tednov. Letošnji remont je sicer za teden nekoliko daljši zaradi del, ki jih je potrebno izvesti za blok 6. Za izvedbo je potrebno veliko koordinacije, veliko del se izvaja neprekinjeno. Narediti je potrebno vse, da je zagotovljena ustrezna kvaliteta.«
Uspešno opravljen remont je vedno znova potrditev dobrega dela tehničnega in vzdrževalnega osebja. Vsi bodo najbolj zadovoljni, ko bosta bloka uspešno sinhro-nizirana na elektroenergetsko omrežje, to pa bo predvidoma konec prihodnjega tedna.
■
Stopili med največje
V Skupini BISOL povečujejo proizvodnjo, uvedli so četrto izmeno
Kot pravi, se zaveda, da prevzema vodenje krovne zbornice obrtnikov in podjetnikov v težkih časih. Posledice gospodarske krize in novi obrtni zakon, ki ni pisan na kožo obrtnikom in podjetnikom, narekujejo drugačne prijeme, bogatejši nabor storitev, ki bodo morale biti kakovostne in na še višji ravni kot doslej in s katerimi naj bi obdržali članstvo tudi po uveljavitvi prostovoljnega članstva. »Potrebno bo veliko narediti v delovnopravni zakonodaji, glede davčnega svetovanja, uporabnikom kartice Obrtnik zagotoviti še več ugodnosti, strniti vrste, predvsem pa približati zbornico tistim, ki jim je namenjena in zaradi katerih je bila ustanovljena - torej članom. V svojem programu sem postavil v ospredje tudi sodelovaje z gospodarsko in vsemi ostalimi zbornicami ter institucijami, ki kakorkoli delujejo v gospodarstvu. Moramo biti partnerji. Razmere v državi niso takšne, da bi mislili in delali vsak po svoje, ampak moramo najti dogovor, stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega za obrt in podjetništvo.«
Nekatere člane upravnega odbora, ki ga je predlagal, je izbral sam, večino pa na osnovi predlogov območnih obrtnih zbornic, za katere si bo prizadeval, da bi bile v prihodnje bolje povezane, kot so bile. Na vprašanje, kaj ga najbolj skrbi, je Meh odgovoril: »Upam, da ne bom jaz tisti, ki bi moral odpuščati zaposlene tako v krovni organizaciji kot na območnih zbornicah.«
Meh je zagotovil, da njegova izvolitev za predsednika upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za velenjsko tovrstno zbornico ne pomeni nič posebnega. Ostaja njen predsednik do konca mandata. Predsednik krovne organizacije obrtnikov in podjetnikov ter člani upravnega odbora zbornice pa so imenovani za preostanek mandatnega obdobja, do pomladi 2014.
Latkova vas pri Preboldu, 16. maj
- Skupina BISOL Group je slovesno odprla posodobljeno in nadgrajeno avtomatizacijo proizvodnje fotona-petostnih modulov, s katero bodo, kot poudarja predsednik uprave dr. Uroš Merc, še povečali svojo konkurenčnost. BISOL Group se je s tem korakom povzpel med največje evropske izdelovalce fotonape-tostnih modulov. Naložba v roboti-
Delajo »non stop«
Skupina BISOL Group trenutno zaposluje 280 sodelavcev. Izdelke izvažajo na 45 svetovnih trgov. Družbi je to omogočilo uvesti četrto delovno izmeno in neprekinjen proizvodni proces 24 ur na dan 7 dni na teden.
Podpredsednik uprave Marko Poličnik in predsednik uprave dr. Uroš Merc med slovesno otvoritvijo. Merc je poudaril pomen slovenske fotovoltaike pri izpolnjevanju zavez Evropske skupnosti o prehodu v energetsko visoko učinkovito in nizkoogljično družbo, ki predvideva 20 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020 in za več kot 15 odstotkov višjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kot je imamo v Sloveniji danes.
zirano opremo je znašala dva milijona evrov in je bila izvedena izključno z lastnimi sredstvi družbe. Naložba jim zagotavlja popolno sledljivost izdelkov, za katere so že doslej dajali 25-letno jamstvo, poleg tega so zmogljivosti povečali za deset odstotkov - na 130 megavatov letno, kar jih uvršča na peto mesto med največjimi v Evropi..


Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 5
23. maja 2013
""^ÉAS
GOSPODARSTVO
5
Več kot odlični
Arja vas - Na nedavnem mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Novem Sadu so znova blesteli izdelki celjske mlekarne.
Na ocenitev je poslala 20 izdelkov, manj od zlatega priznanja ni dobil nihče. Še posebej so v mlekarni ponosni na dva šampionska naslova. Prejeli so ga za desert jogurt z vaniljo in višnjami ter za probiotični jogurt z vlakninami in čokoladnimi kroglicami (nov izdelek). V vitrino so hranili še kar 17 velikih zlatih priznanj (med njimi tudi za sir šmarški rok - izdelek, ki je zaradi majhne vsebnosti mlečnih maščob nekaj posebnega tudi v slovenskem prostoru) in 1 zlato priznanje.
Direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakob je povedal, da so bili njihovi izdelki v več kot 10 ocenjevalnih skupinah daleč najboljši. »To samo potrjuje visoko kakovost jogurtov, sirov in drugih mlečnih proizvodov naše mlekarne. Hkrati je to tudi velika obveza, saj ohraniti takšno raven v prihodnje ni enostavna naloga. Z vlaganji v posodabljanje tehnologije in še čim si bomo prizadevali pričakovanja potrošnikov, domačih in tujih, samo še nadgraditi, jim zagotoviti, da so naši izdelki varni, ter jih prepričati, da tudi v prihodnje posegajo po njih,« je še dejal Marjan Jakob.
■ tp
Nepovratna sredstva za Premogovnik
Velenje, 17. maj - Premogovnik Velenje je uspešno pridobil nepovratna sredstva na razpisu za spodbujanje razvojno-raziskovalnih projektov.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je septembra lani objavilo Razpis za spodbujanje razvojno raziskovalnih projektov razvoja e-storitev za obdobje 2012-2014. Premogovnik Velenje je prijavil projekt Varnostno spremljanje moštva in upravljanje s sredstvi v nevarnih okoljih. Med 72 prijavljenimi projekti se je njihov uvrstil med 10 izbranih.
Projekt je vreden 356.000 evrov in bo v skladu s razpisnimi pogoji izveden do 20. junija prihodnje leto. Izvedba projekta bo sofinancirana v višini 168 tisoč evrov.
OBVESTILO
ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO
Iz RASR, Razvojne agencije Savinjske regije vas obveščamo, da je odprt Javni poziv za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva 2013.
Program predstavlja pet mesečno usposabljanje mladih brezposelnih iz Savinjske regije s ciljem razvoja podjetniške ideje do ustanovitve podjetja. Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na: 03 589 40 90 (Tomaž Poličnik); GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), tomaz.policnik@rasr.si, barbara.marzidovsek@rasr.si;
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.
1	ffr^V
' pobeliliJ1W 2Q13 <™ i-Vi™ W
Mir
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 24. maja 2013, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo v letu 2013 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 27. maja 2013 do 28. junija 2013.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Gozd za vse
Ob mesecu oziroma tednu gozdov želijo gozdarji opozoriti javnost na širok pomen gozda - Na teren tudi na lastne stroške
Tatjana Podgoršek
Zaradi dolgotrajne zime v gozdovih v pristojnosti Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje - po zagotovilih njenega vodje Tonija Breznika -ni zaznati večjih težav. Zato lahko v tem mesecu - mesecu gozdov in bližajočem se tednu gozdov (zadnji teden v maju) poleg običajnega dela namenijo več pozornosti seznanjanju javnosti o pomenu gozda za vse. Takšno je namreč kratko sporočilo letošnjega tedna gozdov.
Gozd ni pomemben le zaradi lesa
Toni Breznik pravi, da gozd ni pomemben samo zaradi pridobivanja lesa, ampak daje še kopico drugih dobrin. Gozdarji jih delijo v tri skupine: les in proizvodne dobrine ter drugi postranski produkti, druga je ekološka (od varovalne, klimatske, hidrološke), tretja pa socialna funkcija, v kateri sta v ospredju turizem in rekreacija.»Poleg omenjenega bomo še posebej poudarili hidrološko funkcijo gozda, saj je ta zbiralnik zdrave pitne vode, ki je marsikje že primanjkuje. Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za leto, pomembno za ohranitev svetovnih zalog vode. Mi smo že ob letošnjem dnevu zemlje pripravili z Muzejem Vrbovec razstavo o gozdu in vodi.«
Lastniki se zavedajo
Na vprašanje, ali se lastniki gozdov v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini zavedajo njegovega širokega pomena za družbo in njih same, je Toni Breznik odgovoril pritrdilno. Najbrž v veliki meri k temu prispeva dejstvo, da je gozd za kar nekaj lastnikov zelo pomemben. Ker imajo večje posesti gozda, so tudi dohodki iz tega naslova večji. Tudi socialno so bolj vezani nanj, ker jim poleg financ zagotavlja delo. »Na našem območju ve-
Toni Breznik:»Ukrepi padajo po dolgem in počez na vse enako, ne glede na objektivna dejstva.«
Posledice krize so bile osrednji razlog za reorganizacijo Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje konec lanskega leta. Namesto prejšnjih petih jo danes tvorijo tri enote. Združili so namreč enoti Ljubno in Gornji Grad ter Nazarje in Šoštanj. Reorganizacija se ni dotaknila le enote Luče.
Lastnikov gozdov je v območni enoti od 5 do 6 tisoč. Daleč največji lastnik je Nadško-fija Ljubljana. Nazarska območna enota je ena od tistih z najmanj državnimi gozdovi, pa še ti so predvsem na območju krajevne enote Šoštanj. Pred denacionalizacijo je bilo teh tretjina, danes približno 2 odstotka (800 hektarjev).
čina lastnikov opravlja delo v gozdu sama, zato z njim skrbno gospodarijo.« Pri tem naj ne bi bila izjema tudi Nadškofija Ljubljana, ki je daleč največja lastnica gozdov, teh pa je na območju območne enote od pet do šest tisoč. »Z nadško-fijo dobro sodelujemo, saj gospodari z njimi po usmeritvah gozdarske službe. Morda bi tu in tam lahko več vložila v gozd. Na terenu prihaja največkrat do težav pri proizvodnji in izvozu lesa.«
Na teren na lastne stroške
Če se razmere v gozdovih zaradi omenjenih razlogov niso poslabšale, pa tega ni mogoče trditi za izvajalce gozdarske službe. Kot pojasnjuje Breznik, se jih je kriza zelo dotaknila. Sodijo namreč pod javni sektor, čeprav so po dejavnosti gospodarstveniki. Denarja za dejavnost je vsako leto manj. »Ne govorim le o plačah, tepe nas zmanjševanje mate-lialnih stroškov. Mi moramo na teren, ker v pisarnah ne moremo narediti kaj koristnega. Z delom na terenu pa so povezani materialni stroški. Že dve leti zapored ti ne dosegajo minimalne višine, zato se gozdarji vozimo na svoje stroške. Če hočemo opraviti delo, ki nam ga določa zakon o gozdovih, če hočemo imeti dobre odnose z lastniki gozdov, moramo na teren, če dobimo kilometrino plačano ali ne.« Zato bodo v tednu gozdov opozorili tudi na svoje težave.
■
Področje območne enote Zavoda za gozdove Nazarje meri blizu 50 tisoč hektarjev, od tega se na 8 do 9 tisoč hektarjih razprostirajo varovani gozdovi in gozdni rezervati, dobrih 40 tisoč hektarjev pa je gospodarskih gozdov oziroma lesnopredelovalnih
4. dnevi Alpske konvencije
Solčava - V Centru Rinka v Solčavi bosta danes (v četrtek) ministrstvi za infrastrukturo in prostor ter za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravili v okviru 4. dnevov Alpske konvencije dogodek z naslovom: Kako trajnosten je turizem v Alpah.
Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, je po-
vedal, da bodo ob tej priložnosti predstavili posebno poročilo o stanju Alp »Trajnostni turizem v Alpah«, pri pripravi katerega so sodelovale pogodbenice Alpske konvencije in opazovalci. Konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje, sklenile pa so jo države alpskega loka: Avstrija, Francija, Itali-
ja, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica ter EU. Pomeni skupno odgovornost za sožitje med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri.
Cilj konvencije je varovati Alpe kot življenjski in gospodarski prostor ter njeno kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Na območju Alp prebiva blizu 14 milijonov ljudi, vsako leto pa so Alpe privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev
■ tp
Tretji na mednarodnem tekmovanju
Velenje - Od 7. do 13. maja je v Istanbulu (Turčija) potekalo prvo mednarodno tekmovanje dijakov, ki se izobražujejo v programih tehniških strok - Balkan Junior. Poleg dijakov iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Turčije sta na tekmovanju sodelovala tudi dijaka 3. letnika Strojne šole Šolskega centra Velenje (ŠCV): Ignac Kuhar in Gašper Pečnik. Osvojila sta tretje mesto.
Pečnik je povedal, da so tekmovalci preverjali svoje teoretično in praktično znanje s področja strojništva, CNC programiranja iz struženja in modeliranja. »Izbrali so naju na šoli, na tekmovanje pa sva se pod vodstvom mentorja Primoža Goloba pripravljala praktično celo šolsko leto. To je bila za naju oba zelo pomembna izkušnja, saj sva imela priložnost svoje znanje preverjati v družbi vrstnikov iz drugih držav na zelo strokovnem tekmovanju.« Kot je še dejal Pečnik, sta ob tej priložnosti spoznala tudi mesto, ljudi, njihov način življenja. Še po-
Gašper Pečnik in Ignac Kuhar skupaj z mentorjem Primožem Golobom in ravnateljem Medpodjetniškega izobraževalnega centra ŠCV Darkom Lihtenekerjem
sebej je, vsaj njega, presenetila gostoljubnost družine, pri kateri sta bivala.
Prihodnje leto bo mednarodno tekmovanje Balkan Junior v Velenju, dijaki pa bodo svoje teoretič-
no in praktično znanje preverjali v elektrotehniki.
■ Tp
■
nikoli sami^Q^ g^
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 6
DOMA IN NA TUJEM
6
S
23. maja 2013
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 15. maja
Premierka se je mudila v Mariboru. Tam so ji predstavili 35 ukrepov, s katerimi bi lahko dosegli razvoj mesta. Slovenska prva dama je dejala, da bo predloge preučila, konkretnih zagotovil pa ni dajala.
Ob dnevu Slovenske vojske je vojakom čestital predsednik republike Borut Pahor. Prisoten je bil tudi na osrednji slovesnosti, kjer je nekoliko presenetil z odločitvijo, da bodo odslej za vsak državni praznik pred vhodom v predsedniško palačo stali vojaki.
Nič kaj praznično niso bili razpoloženi zdravniki. Njihova iniciativa je vlado pozvala, naj hitro reformira javni zdravstveni sistem, ki mu grozi kolaps, sicer bo pozvala bolnike in vse zdravstvene delavce na ulico, na proteste ali splošno stavko.
dan kasneje odzvalo tudi slovensko tožilstvo. Dejali so, da gre za še en dokaz, da so tožilstva v Sloveniji, Avstriji in na Finskem prišla do ena-
Zdravniki opozarjajo: javnemu zdravstvenemu sistemu grozi kolaps.
Palestinci so zaznamovali 65. obletnico t. i. dneva katastrofe, ko se spominjajo, da je moralo ob ustanovitvi Izraela svoje domove zapustiti več sto tisoč Palestincev.
Uradni podatki so potrdili, da je Francija vstopila v drugo recesijo v zadnjih 4 letih, medtem ko se je Nemčija temu izognila z najnižjo mogočo rastjo, za 0,1 odstotka BDP-ja.
Četrtek, 16. maja
Mediji so razkrivali, da naj bi vlada potrdila kandidate za veleposlanike v 17 državah.
Vlada je objavila tudi predlog zakonodaje, s katero želi dvigniti DDV in nekaj drugih prispevkov, in potrdila dogovor o varčevalnih ukrepih, ki so ga v torek parafirali pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja. Čakalo se je le še sindikate.
Na delo vlade se je odzval tudi predsednik Pahor. Vse stranke pozval k uveljavitvi fiskalnega pravila in sprememb referendumske ureditve ter dodal, da pogreša dejav-nejšo vlogo države pri ustanovitvi slabe banke.
Mediji so razkrili tudi finsko obtožnico v zadevi Patria, na kar se je
Mediji so razkrili podrobnosti finske obtožnice v zadevi Patria. Obtoženi se na poročanje niso odzvali.
kih ugotovitev.
NLB je objavila poslovne izide: v treh mesecih je zaradi slabih posojil in rezervacij ustvarila 4 in pol milijona evrov izgube.
V Bolgariji je zmagovalec volitev in nekdanji premier Borisov priznal, da je izid volitev le pirova zmaga, in pozval k ponovitvi glasovanja.
Petek, 17. maja
Minister Virant se je odločil zaključiti zgodbo z letalskimi vozovnicami. Na sedežu stranke DL je tako novinarjem omogočil vpogled v njegovih 39 povratnih letalskih vozovnic Adrie Airways.
Bolj kot vozovnice so večino državljanov pretresali očitki o sistemski korupciji v zdravstvu, ki so se kar vrstili. Znova in znova so se pojavljale zgodbe o netransparentni porabi javnega denarja in nezaposljivosti mladih zdravnikov.
Razburila je tudi bonitetna agencija Fitch, ki je Sloveniji znova znižala bonitetno oceno, in sicer z A- na BBB+. Ob tem so napovedali, da tudi v prihodnje ne bo nič bolje, saj so obeti še naprej negativni.
Iz A- tokrat na BBB+.
Veliko prahu je dvignila odločitev Banke Slovenije, da Diners Clubu SLO odvzame dovoljenje za opravljanje plačil z Dinersovimi plačilnimi karticami.
Predsednik Pahor je sporočil, da bo častna straža garde Slovenske vojske pred predsedniško palačo prvič postrojena 25. junija med 8. in 18. uro.
Rusija je v Sirijo poslala napredne protiladijske manevrirne rakete, kar
III
kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, vnvw.kz-saleskadoljiia.si
zdravju in ru«^
Prodaja, servis, rezervni deli!
VELIKA IZBIRA ? GF PROGRAMA IN CEVI ZA ZALIVANJE
IL
. *** ..
ŠKROPILNICA PVC 9 l 32,00,€
VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC (Partner, Husqvarna, GrenCut, Ramda...)
GUGALNICA HOLLYWOOD 213,30 € MIZA GASILSKA + 2 KLOPI 75,00 € MIZA STEKLENA s kov. ogrodjem 31,00 € LEŽALNIK ZLOŽLJIV alu. 38,90 € STOL TEXALINE, 5 pozicij 24,90 €
"KOSILNICA\V>TRAKTOR EL63 MG GGP 1.o900o C
UGODNA PONUDBA SREDSTEV ZA ZAŠČITO RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI S STROKOVNIM SVETOVANJEM!
3

naj bi bil nov izraz podpore Moskve sirskemu režimu predsednika Ba-šaija Al Asada.
Sobota, 18. maja
V Mariboru se je znova protestiralo. Na nekdanjem prizorišču »ljudskih vstaj« se je zgodil protestni shod delavcev in sindikatov Mariborskih livarn ter vstajniških skupin.
Predsednica vlade Alenka Bratu-šek je povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's, saj je ta neupravičeno posegla v izdajo slovenskih obveznic.
Odzvali so se tudi na Fitchevo znižanje bonitetne ocene in dejali, da bo vlada še naprej učinkovito izvajala ukrepe iz programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa.
S plačilnimi karticami Diners ni bilo mogoče poslovati.
V	Italiji je protestiralo 50 tisoč ljudi, ki so nasprotovali ukrepom vlade z vzkliki: »Upamo, da nas bo nova vlada končno slišala, saj izgubljamo potrpljenje« in podobnimi gesli.
V	Egiptu so izbruhnili spopadi med kristjani in muslimani, v katerih je bil ubit en človek, več pa jih je bilo ranjenih.
Tako Južna Koreja kot Japonska sta sporočili, da je Severna Koreja izstrelila tri rakete kratkega dometa.
S podpisom francoskega predsednika je Francija postala deveta država v Evropi, ki istospolnim parom omogoča poroke in posvojitve otrok.
Nedelja, 19. maja
Poslušali smo o zapletih v zvezi s prodajo Peka. Čeprav je namreč DZ odobril prodajo hrvaškemu Osimpexu, so se postopki vse bolj zapletali, prodaje in denarja pa ni bilo.
Nadzornika NLB Sašo Cunder in Stephan Wilcke sta dejala, da bo NLB po sanaciji slabih terjatev in drugih ukrepih lahko že prihodnje leto dobičkonosna banka in pripravljena na prodajo. To bi v prihodnje zmanjšalo verjetnost ponovnih državnih pomoči.
Hrvatje so volili.
Na Hrvaškem so volili - lokalno. Prvi krog je prinesel poraz splitskega župana Željka Keruma, zagrebškemu županu Milanu Bandicu drugi krog, predsednik HDZ-ja pa je napovedal predčasne volitve.
Ker tunizijske oblasti niso dovolile rednega letnega srečanja sala-fitskega gibanja Ansar Al Šarija v prestolnici Tunis, so se privrženci gibanja spopadli s policisti.
Ponedeljek, 20. maja
Izginila je Hilda Tovšak. Potem ko so v petek prenehali obstajati
žabjor
perspektiva
Hildo Tovšak iščejo s tiralico.
zakonski razlogi za pripor in so obtoženo takrat izpustili, jo je policija že v soboto iskala na domu. A našla je ni niti dva dni zatem. Posledično je bila izdana tiralica za notranje iskanje (po Sloveniji).
Vlada in 24 (od 34) sindikatov javnega sektorja so podpisali dogovor o 6,4-odstotnem znižanju plač ter stavkovni sporazum. Plače bodo nižje od 1. 6., tudi za člane sindikatov, ki se s predlaganim niso strinjali.
V državnem zboru je sicer potekala redna majska seja. Premierka je med svojimi odgovori na poslanska vprašanja posebej poudarila, da če je bila zadnja izdaja obveznic neuspešna, je bila tista pod Janševo vlado neuspešna še toliko bolj.
Pri predsedniku države se je mudila Sunita Williams - astronavtka slovenskega rodu. Pahor ji je izročil medaljo za zasluge, kar je s ponosom »in ponižnostjo« sprejela.
Severna Koreja je že tretji dan zapored izstrelila raketo proti Japonskemu morju.
Torek, 21. maja
Poslanci so zasedali več ur in ob koncu seje potrdili potrebne zakonske spremembe za uveljavitev varčevalnih ukrepov in stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja. Hitro se je sicer oglasil predsednik SDS Janša, ki je dejal, da bomo s temi ukrepi pridobili le četrtino potrebnega prihodka in se čudil, zakaj sindikati z njegovo vlado podobnega sporazuma niso želeli podpisati.
Pa še nekaj so sklenili poslanci: da se višina RTV prispevka dvigne na raven izpred petih mesecev. Javnost in mediji so imeli sicer mnogo več dela z izginulo Hildo Tovšak. Spraševali smo se, kdo je kriv, da se je to moglo zgoditi in tudi, če se ni pobeg trenutno najbolj znane slovenske obtoženke zgodil s pomočjo tistih, ki naj bi skrbeli za njeno bivanje za rešetkami. Vodja specializiranega državnega tožilstva je na to odvrnil, da gre za njegovo osebno »odgovornost, ker sem ta primer vodil. Počakal bom na rezultate nadzora in se odločil, kako naprej.« Je pa bilo zanimivo slišati ljubljanskega župana, kako je zatrjeval, da ne obžaluje, da je sodeloval s Hildo Tovšak in izrazil pričakovanje, da bo pravna država delovala za vse enako.
Premierka Alenka Bratušek je imela medtem drugo delo. Sprejela je predsednika Republike Madžarske Adeija, ki se je mudil na uradnem obisku v Sloveniji.
Kulturni šok
Jure Trampuš
Pred leti sem zvečer nekje izza Titovega spomenika posnel fotografijo, na kateri je v ospredju maršalov temen hrbet, v ozadju pa od zahajajočega sonca ožarjena stolpnica z velikim napisom Vegrad. Tega napisa že nekaj let ni več, pa tudi fasada stolpnice ni tako ponosno ožarjena, kot je bila tedaj. Danes razpada in se lušči, napis pa je izginil nekje v času propadanja velenjskega gradbinca, hitro in po tihem, podobno kot je te dni izginila Hilda Tovšak. A sam sem prazno streho opazil šele pred kratkim in tudi nihče od znancev mi ni znal točno povedati, kdaj je napis izginil ...
Navadno v okolju, kjer preživljaš vsakdan, novih stvari ne opaziš tako hitro kot tisti, ki se v to okolje vračajo občasno. Kar je čisto logično, majhnih in počasnih sprememb navadno ne opazimo tako kot velikih. Podobno je recimo država zdrknila v recesijo, po korakih, po odstotkih, življenje seje začelo obračati počasi kot tanker in se potem kar naenkrat znašlo v nekem drugem, neprijaznem svetu. In ravno zaradi tega občutka doživim včasih, ko obiščem mesto, pravi kulturni šok. Nič več ni tako, kot je bilo nekoč, ponekod je res bolje, a skozi oči nostalgičnega obiskovalca velikokrat slabše. Že ko se pripelješ v mesto, se ti za hip zazdi, da si se pripeljal v neko okolje, ki je nedavno nazaj odkrilo potrošništvo in na hitro zgradilo nekaj grdih trgovin, nesmiselnih barv in oblik. Vse skupaj je videti kot kakšen deja vu češko-avstrijske meje takoj po padcu železne zavese, ko so na češki strani začele rasti neke čudne stavbe, kičasti butični moteli, neonske trgovine, nametane brez koncepta in vizije. Mesto moderne, v katerega Muzej in fakulteta arhitekture in oblikovanja organizira izobraževalne izlete, izgublja svojo unikatnost in zasnovo. Tisti, ki ga vodijo, nimajo vizije. Tukaj, v Ljubljani je recimo center (kljub h korupciji nagnjenemu županu) v zadnjih letih postal pravo središče, z mostovi, sprehajalnimi potmi in vsem ostalim, kar mestu daje pridih urbanosti.
Ce te dolgo ni, pač lažje vidiš stvari, ki niso na svojem mestu. Kdo ve, zakaj med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca tiči neugleden kup zemlje, kdo je postavil toliko korit za drevesa sredi Kardeljevega trga, zakaj je tlak pred obnovljenim kulturnim domom še vedno razpokano brazgotinast, zakaj je zadnji odprti prostor, kjer se lahko dolgo v noč družijo zabave žejni posamezniki, nek neugledni obcestni bar na bencinski postaji. In kako to, da se je šele zdaj »odkrilo«, da je skakalnica nad mestom črna gradnja in da bi jo bilo potrebno zdaj, ko je rjasta in majava, porušiti. Ali nekaj let poprej, ko seje še skakalo za Rudarsko svetilko, skakalnica ni imela črnega predznaka, ali pač ni bilo inšpektorja, ki bi to ugotovil... Odhajaš zato, da se lažje vračaš. Ljudje se spreminjamo, na bolje in na slabše. Tudi mesta se spreminjajo. V eno in drugo smer. Nekoč v Velenju ni bilo brezplačnih koles, ni bilo nove knjižnice, ni bilo mladinskega centra. Danes vse to je. In zato je v Velenju bolje živeti. A leta pač niso prinesla samo dobrih stvar.
40 let združenja
Velenje - Združenje multiple skleroze Slovenije, katerega članica je tudi Savinjsko-šaleška podružnica, letos praznuje 40-letnico delovanja. Ustanovili so jo v Kočevju z namenom, da združuje in pomaga vsem obolelim za multiplo sklerozo.
V počastitev jubileja in v tednu multiple skleroze je Savinjsko-šaleška podružnica postavila minulo soboto stojnico na Cankarjevi ulici v Velenju. Ob tej priložnosti so mimoidoče predvsem osveščali o potrebah in ovirah, s katerimi se soočajo tako oboleli kot njihovi družinski člani v vsakdanjem življenju.
Tornado je prinesel opustošenje.
Iz tujine so prihajale fotografije opustošenja, ki je doletelo predmestje Oklahoma Cityja. Tornado je zahteval 24 življenj in prinesel velikansko uničenje.
Teden multiple skleroze so zaznamovali s stojnico na
Cankarjevi ulici v Velenju.

Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 7
23. maja 2013
""^ÉAS
UTRIP
7
»Čas za mehke rešitve je mimo«
V Šoštanju domoljubna slovesnost Ponosni na Slovenijo, ki jo je pripravilo združenje Za vrednote slovenske osamosvojitve -Slavnostni govornik predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, med gosti tudi Janez Janša in Igor Bavčar
Šoštanj, 16. maja - V četrtek zvečer je v polni dvorani kulturnega doma v Šoštanju potekala slovesna prireditev ob 23. obletnici prve Demosove vlade in organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite, iz katere se je »rodila« slovenska vojska. Dogodka, ki ga je pripravilo leta 2010 ustanovljeno združenje Za vrednote slovenske osamosvoji-
se je zgodilo zaradi neodgovorne politike, kraje premoženja, slabih kreditov, neodgovornega upravljanja državnega premoženja, kar nas je pripeljalo v čas suhih krav. Evropa nam je pripravljena v skladu s pravili pomagati. Vesela je zagotovil naše oblasti, da pomoč ne bo potrebna, hkrati pa slišim tudi realistične glasove, da se utegne to vseeno zgoditi. Evropska trojka nikoli ne pride nepovabljena, v Ljubljani in Bruslju dobro vedo, kaj pričakujejo drug od drugega. Pri nas je treba najprej vpeljati odgovornost, če hočemo, da bodo ljudje spet za-
Slavko Kmetic se je vrnil v zgodovino in izpostavil nekaj mejnikov, pomembnih za to, da imamo danes svojo državo, kar je po njegovem mnenju pravi čudež. »Po tem, ko smo preživeli teden norosti, ki se je začel 27. aprila, in smo sicer ostali živi in zdravi, a z grenkim občutkom, se moramo vrniti v zgodovino in povedati resnico, kako je ta država sploh nastala. Človek ne more verjeti, da je ta miroljubni podalpski narod, ki je bil zatolčen od leta 1945 dalje, uspel ustanoviti svojo državo. Človeška civilizacija temelji na dveh postavkah; pravici
V prvi vrsti polne dvorane so sedeli člani prve Demosove vlade in sedanji borci za ohranitev
vrednot Slovenije.
tve, se je udeležil tudi član predsedstva združenja Janez Janša. Pozdravni nagovor pred polno dvorano sta imela Darko Menih, župan Občine Šoštanj, in Stane Zorko, predsednik pokrajinskega odbora združenja za vrednote Slovenije za vzhodno Štajersko. Slavnostna govorca
pa sta bila Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec, ter Slavko Kmetič, predsednik združenja za vrednote Slovenije. Večer so polni dvorani obiskovalcev, večinoma iz vrst desnih političnih strank, z nastopi polepšali harfistka Astrid Ana Kljun iz Vele-
Kriv je tudi pajdaški kapitalizem
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša nam je po slovesnosti povedal: »Slovenija je v 23 letih samostojnosti navzven veliko dosegla. Če ne bi bilo zadnjih let krize in padanja ugleda, bi lahko rekli, da smo šampioni med mladimi državami. Notranja preobrazba pa je bila prepočasna, monopoli so ostali, vzpostavil se je nekakšni pajda-ški kapitalizem, ki je ljudi preveč razslojil in prispeval k temu, da je razočaranje tisočev, ki so glasovali za samostojno Slovenijo in se zanjo borili, iz dneva v dan večje. Moje mnenje je, da lahko iz krize izidemo le na podlagi vrednot, ki so Slovence povezale v času osamosvajanja. Upravljanje z državo bi moralo potekati v skladu s temi vrednotami, saj je v zgodovini slovenskega naroda obdobje osamosvojitve najbolj pozitivno in združevalno. Pot, ki jo ubira nova vlada
z novimi davki in dragim zadolževanjem, kliče prihod rešitelja od zunaj. Postavil bo pogoje, ki jih bo treba izpolniti, pa tudi denar bo treba vrniti. Obžalujem, da je bila izbrana napačna smer; takrat, ko je razlika med tem, kar ustvariš in porabiš, velika, moraš zmanjšati porabo. Le tako ne bi zatrli prihodnosti in mladih, med katerimi je čedalje več brezposelnih.«
Darko Menih, šoštanjski župan, pa nam je dejal: »Predlog, da to svečano prireditev pripravimo v našem kulturnem domu, smo takoj podprli. 23 let je dolga doba, polna vzponov, padcev in zgodovinskih pretresov, na katere Slovenci nismo vedno imeli direktnega vpliva. Dogajanje na političnem in gospodarskem področju v Evropi in svetu je vplivalo tudi na razvoj Slovenije in vzdušje med državljani. Osebno verjamem, da se bomo s skupnimi močmi izvlekli iz krize tako na ravni države kot občine, kjer nas je v zadnjih letih najbolj prizadela narava s svojimi ujmami.«
JAZ LAHKO
LAHKO OBNOVIŠ.
LAHKO SI IZPOLNIŠ ZEUO.
LAHKO ODPOTUJES.
POTROŠNIŠKI KREDIT PBS
JE UGODNA, VARNA IN HITRA POT DO GOTOVINE. IZKORISTIJO NA KATERIKOLI POŠTI!
Do 30. junija 2013 posebne ugodnosti:
•	kartica z odloženim plačilom brez članarine za prvo leto,
•	elektronsko bančništvo brez pristopnine.
PBS
POSTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d.
Informacije na 080 80 58 | WWW.pbs.si
nja, moški pevski zbor Adoramus in harmonikar Zoran Zorko.
»Bili smo neodgovorni»
Skupno vsem govorcem je bilo, da so razočarani nad tem, kam je Slovenija prišla danes, saj so bili obeti po njihovem mnenju pred 23 leti dobri, časi tudi. In če želimo, da se Slovenija izvleče iz krize, smo večkrat slišali, nas lahko rešijo le vrednote, ki so bile med Slovenci zelo močne med osamosvojitvijo, med drugim domoljubnost, poštenje, pogum in zaupanje v sočloveka. Lojze Peterle je med drugim povedal: »Evropa, ki jo spremljam od blizu, računa, da bo Slovenija sposobna premagati probleme, ki si jih je dejansko povzročila sama. To, s čimer smo soočeni, ni prišlo ne iz Bruslja in ne iz Nemčije. To smo zakuhali sami, to, kar imamo danes,
Med številnimi govori so za glasbeno popestritev večera poskrbeli odlični umetniki; mlada harfistka Astrid Ana Kljun, virtuoz na harmoniki Zoran Zorko in moški pevski zbor
Adoramus.
upali. Naši ljudje so izgubili zaupanje v marsikoga. Imajo prav, da so kritični, saj niso sami krivi zato, kar se jim danes dogaja.« Dodal je še, da s ključnimi reformami čakamo že pet let, v zadnjih 11 mesecih smo menjali tri vlade, težave pa imamo iste. »Ni več časa za razlage in pričakovanja, vlada, ki je prevzela oblast in odgovornost, mora ukrepati. Čas za mehke rešitve je mimo, kratkoročno pa ne pričakujem velikih rezultatov,« je še dodal Peterle.
do lastnine in obrambe. Komunizem nam je vzel lastnino in obrambo. To je grozljiva dediščina, ki jo še danes nosimo za seboj. Kljub temu da je imel socializem za cilj, da bo večen, je propadel, komunizem je bankrotiral,« je povedal med drugim. In poudaril, kakšen čudež je, da ima Slovenija svojo vojsko in kaj vse bi bilo treba spremeniti, da bo v njej spet lepo živeti.
■ bš
Ali smo se za to borili?
Nazarje, 16. maja - V dneh od 17. do 19. maja pred 23 leti se je tudi Teritorialna obramba (TO) v Zgornji Savinjski dolini uprla oddaji orožja JLA. V spomin na ta dogodek je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornje Savinjske in Zadrečke doline v gradu Vrbovec v Nazarjah pripravilo veteranski večer z naslovom Slovenija 2013 - ali smo se za to borili? Gosta večera sta bila častni predsednik območnega združenja Niko Purnat in predsednik tovrstnega združenja
Štore ter publicist Srečko Križanec.
Niko Purnat, takratni poveljnik občinskega štaba TO Mozirje, je obudil spomin na takratne dogodke in v nadaljevanju kritično razmišljal o nepravični ureditvi statusa veteranov za nekatere kategorije udeležencev osamosvojitvene vojne.
Po besedah Srečka Križanca smo Slovenci premalo ponosni na svojo zgodovino, nazarska županja Majda Podkrižnik pa je dejala, da mnogi premalo vedo, kaj se je dogajalo v času osamosvajanja Slovenije. Po-
slanec v državnem zboru RS Jakob Presečnik je izrazil prepričanje, da si leta 1990 »nismo niti želeli niti predstavljali, da bomo čez dobrih dvajset let živeli v tako razslojeni družbi, polni krivic, kot se to dogaja danes.«
Veterani vojne za Slovenijo v teh dneh zbirajo podpise (potrebujejo jih vsaj pet tisoč) za spremembo 101. člena ZUJF-a, s katerimi zahtevajo vračilo pravic vojnim veteranom leto po tem, ko bo gospodarska rast v Sloveniji presegla 2,5 odstotka. Podporo omenjenemu zakonodajnemu predlogu lahko da vsaka oseba z volilno pravico.
■
Gosta veteranskega večera v Nazarjah sta bila Niko Purnat (desno) in Srečko Križanec.
(Foto: Katja Remic Novak)
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 8
8
SOLIDARNOST

23. maja 2013
Mala srca imajo veliko srce
Z dobrodelnim koncertom »Zapoj, srce« so učenci in učitelji Osnovne šole Gorica zbrali 1967 evrov - Polovico bodo prispevali za defibrilator, ki ga kupuje KS Gorica
Bojana Špegel
Velenje, 16. maja - Predsednik Šolskega sklada OŠ Gorica Aloj Vipave je bil po dobrodelnem koncertu, ki so ga v četrtek pripravili v velenjskem domu kulture, dvakrat zadovoljen. Vsi nastopajoči, vključno s simpatičnimi voditelji, med katerimi so bili tudi trije goriški škratki, so navdušili. Poleg pevskih zborov, ki delujejo na šoli Gorica in v podružnični osnovni šoli v Vinski Gori, sta dogodek z nastopom glasbeno polepšala Eva Boto in Matjaž Jelen. Zbrali so skoraj 2 tisoč evrov, ki jih bodo pol predali KS Gorica za nakup defibri-latoija, pol pa namenili za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin in za druge redne aktivnosti šolskega sklada.
Predsednik šolskega sklada Alojz Vipave:»Noben evro ne bo ostal neporabljen.«
»Noben zbran evro ne bo ostal neporabljen. Namenili jih bomo za naše otroke; za sofinanciranje šole v naravi, tabore, za nadarjene učen-
ce. Vsako leto pomagamo večjemu številu otrok, pa tudi učiteljem, da lažje izvajajo svoj učni program. To bomo tudi nadaljevali,« je dodal. To je bil tretji humanitarni koncert, ki ga je pripravil šolski sklad, in ni bil zadnji. Tudi zato ne, ker s takimi dogodki krepijo čut za medsebojno pomoč med učenci šole, nam je zaupal ravnatelj šole Ivo Planinc. »Bojim se, da se bo število socialno šibkih družin še povečevalo. Zato smo veseli, da so tovrstne akcije tako uspešne. Gradimo na medsebojnih odnosih, trudimo se, da otroci ne čutijo razlik, hkrati pa jih navajamo na različnost, drugačnost, ki jo bodo zaznavali vse življenje,« je še dodal.
Polovica je zbrana
Ker je v Velenju že kar nekaj de-fibrilatorjev, ki lahko ob nenadnem zastoju srca rešijo življenje, nas je zanimalo, zakaj si svojega želijo tu-
»Srček dela tika-taka...,« so peli prvošolci OŠ Gorica. In tudi v pesmi, ki jo vsi poznamo, je srček rešil defibrilator. Vsi nastopajoči so se potrudili, da so pričarali lep optimističen dogodek, ki je ogrel tudi srca v dvorani.
di v KS Gorica. Predsednik sveta KS Jože Kandolf nam je povedal: »Krajevna skupnost Gorica je velika krajevna skupnost. Trenutno nas je 4.700, ko bo zgrajen novi po-slovno-stanovanjski center Gorica, nas bo več kot 5.000. Smo največja krajevna skupnost v občini, ob takem številu prebivalcev pa si želimo svoj defibrilator. Finančno nam bo izkupiček tega koncerta močno pomagal na poti do njega, za sredstva smo zaprosili tudi podjetja iz občine. Upam, da se bodo odzvali, saj moramo zbrati 2.100 evrov.« Skoraj polovico ga torej imajo, gotovo pa se bodo potrudili, da zberejo še drugi del. Kot se bodo v Šolskem skladu OŠ Gorica potrudili, da bo denar, ki so ga z nakupom vstopnic za koncert prispevali starši in drugi gostje, pravično in skrbno porabljen.
■
Skrb za najmlajše nenehno pred očmi
Šmartno ob Paki, 16. maja - V
počastitev dneva družine in v tednu medgeneracijskega druženja je pred tednom dni v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki šmarški župan Janko Kopušar pripravil sprejem za novorojenčke. Letos prvič so novim občanom v lokalni skupnosti in njihovim staršem namenili pozornost na takšen način. Doslej jih je namreč pokojni župan Alojz Podgoršek obiskal na domovih. Vabilo za srečanje so poslali 33 novim obča-
nom, rojenim od lanske do letošnje pomladi.
V nagovoru zbranim je Kopušar med drugim dejal, da s skromno pozornostjo staršem in njihovim novorojencem želijo pokazati, da je skrb za najmlajše v tamkajšnjem okolju naloga, ki jo imajo nenehno pred očmi. Prizadevajo si, da bi otroci rasli v urejenem, zdravem okolju, kjer bi bilo na voljo vse, kar potrebujejo za brezskrbno mladost. Zagotoviti jim želijo kar najboljše varstvo
in šolanje, kakovostno zdravstveno oskrbo in varstvo, čim več varnosti in brezskrbno otroško igro, telesno in duhovno rast. »In ko bodo odrasli, ob vsem tem še občutek, da je v domačem okolju vredno ostati, si tukaj ustvariti tudi svojo družino. Čez kakšnih 50 let ne bo pomembno, ali je bila kriza ali ne, smo uspeli zgraditi vse avtoceste ali ne, ali smo zmagali na evropskem košarkarskem prvenstvu ali ne ... Svet bo morda za odtenek boljši, če bo-
mo storili kaj pomembnega za življenje otrok. Prav za to se trudimo v občini in prav takšnih stvari bomo poskušali postoriti kar največ.«
Prisrčen priložnostni kulturni program so pripravili otroci iz šmarške-ga vrtca Sonček. Ob tej priložnosti so starši prejeli za darilo slinček, tisti, ki bodo izpolnili vlogo za pridobitev enkratne pomoči ob rojstvu otroka, pa še 150 evrov. Toliko namreč znaša od letos dalje pomoč lokalne skupnosti novorojencem. Prejšnja leta je bila nižja za 50 evrov.
■ Tp
Prvič je lokalna skupnost povabila starše in njihove nadobudneže na skupno srečanje. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje.
Velenje naj ostane »socialna republika«
Na Cankarjevi cesti zaznamovali mednarodni dan družine - Letošnja tema je bila Spodbujanje družbenega vključevanja in medgeneracijske solidarnosti
Bojana Špegel
Velenje, 15. maja - V sredo popoldne je na Cankarjevi ulici v središču Velenja Strokovni svet za socialna vprašanja stranka SD Velenje pripravila dogodek, s katerim je zaznamovala mednarodni dan družine. K sodelovanju so povabili tudi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Velenje in Mladi forum SD Šaleške doline. Pod šotorom so pripravili delavnice za otroke, mimoidočim pa so delili tudi jabolka in sladke lizike.
Praznovanje dneva družine je uvedla Generalna skupščina Združenih narodov leta 1993 z resolucijo št. 47/237, s katero je razglasila 15. maj za mednarodni dan družine. V Velenju so ga zaznamovali drugič zapored. Geslo letošnjega dneva družin je bilo Spodbujanje družbenega vključevanja in medgeneracijske solidarnosti, saj je žal tudi v Sloveniji vse več družin, ki revščino občutijo na svoji koži. Zato sta tovrstno sodelovanje in pomoč še kako pomembna. Zbranim je najprej spregovorila direktorico občinske uprave Andrejo Katič, ki nam je na vprašanje, ali v Velenju skupnost nare-
V Velenju je po prepričanju Andreje Katič in Tince Kovač revščine manj tudi zato, ker je občina zelo socialno občutljiva, pomoč pa je prebivalcem zagotovljena na več področjih. To sta povedali tudi na Cankarjevi, medtem ko so otroci in njihovi starši ustvarjali v delavnicah, se sladkali .
di več za preprečevanje revščine kot druge slovenske občine, odgovorila: »Primerjave z drugimi slovenskimi občinami kažejo, da Velenje odstopa pri pomoči socialno šibkim. Ponosni smo na to, župan velikokrat
pove, da je Velenje rdeče mesto, in to zato, ker smo solidarni. To je ob zadnjem obisku ugotavljala tudi varuhinja človekovih pravic, ki meni, da bi naše primere dobre prakse lahko prenesli tudi v druge slovenske občine. Za vsakega, ki je pomoči potreben, najdemo pot in institucije, ki pomagajo. Ob tem smo ponosni na številne nazive, ki jih imamo v Velenju, saj smo otrokom, mladim, starejšim in invalidom prijazno mesto. Če to pomeni, da je Velenje socialna republika, naj bo tako še v prihodnje.«
Zbrane je nagovorila tudi Tinca Kovač, sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, kjer vse leto skrbijo za to, da je otroštvo lepše, kot humanitarna organizacija pa tudi veliko pomagajo. Nam pa je povedala: »Menim, da v Šaleški dolini kar precej naredimo za naše družine, a verjetno še premalo. Naši programi so naravnani tako, da poskrbimo za pridobivanje novih znanj in izmenjave izkušenj, za veliko medgeneracijskega druženja in sožitja. Družina je vendarle sožitje dveh generacij, prav je, da v njej dajeta obe.« Na zvezi vse bolj zaznavajo, da število revnih v dolini narašča. »Prihajajo starši družin iz vseh treh občin, a ne morem reči, da katera odstopa. Boli pa, ker smo upali, da k nam revščina ne bo prišla tako hitro. Vendar se moramo osvestiti in si priznati, da je ta prisotna tudi v naši dolini. Tem ljudem je treba pomagati ne samo z denarjem, tudi z zgledom, nasveti, druženjem. Opažamo, da so med njimi družine, ki so ves dan nezadovoljne. To vpliva na odrasle, zlasti pa na njihove otroke, kar ni dobro.«
■
Največ revščine čutijo otroci samohranilcev
V začetku leta 2011 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 567.347 družin; v povprečju so bile tričlanske, v vseh skupaj pa je živelo 81 % prebivalcev. Družin z otroki, mlajšimi od 18 let, je bilo 180.000. Največje finančne težave imajo (takoj za tistimi, ki živijo sami) enostarševske družine. V dvostarševskih družinah se stopnja tveganja revščine povečuje s številom vzdrževanih otrok. Najugodnejši socialno-ekonomski položaj so imele družine, ki so jih sestavljali pari brez otrok.
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 9
23. maja 2013
""^ÉAS
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
9
Nadrealizem v Šoštanju
Šoštanj, 16. maja - Božidar Srdič iz Celja se je v Mestni galeriji Šoštanj s svojim ustvarjalnim opusom zadnjih desetih let predstavil kot izredno zanimiv likovni ustvarjalec. Likovni pedagog in kasneje samostojni podjetnik je veliko obetal že v času šolanja na fakulteti, a je ustvarjalno žilico podredil praktičnim oblikam preživetja ter se šele kasneje, v zreli dobi, ponovno avtorsko prepoznavno vrnil v svet likovnega ustvarjanja. Kljub realističnim upodobitvam silijo njegove likovne rešitve v irealno oziroma v prepoznavno nadrealistično govorico. Odprtje razstave sta pospremili Vesna Prevolšek, ulična glasbenica, izvajalka latino glasbe, in likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn. Ta je z navdušenjem spregovorila o motiviki, ustvarjalni poti in prepoznavnosti avtorja, ki je v zadnjem obdobju ostal brez njemu priljubljenega motiva, hišnega ljubljenčka Charlija.
Razstava bo na ogled do 7. junija.
■ MBK
Med učitelji, ki
• i	• •	v •
izstopajo iz povprečja
Učitelj Gregor Hrastnik iz Šmartnega ob Paki Microsoftov »partner« - Igrica streljanje kokoši dijakom v pomoč pri učenju večkratnika števil
Tatjana Podgoršek
Gregor Hrastnik, učitelj strokovnih predmetov s področja računalništva na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje (nekoč tudi sam dijak omenjene šole), je eden od učiteljev iz vse Evrope (po nekaterih informacijah edini iz Slovenije), ki jih Microsoft predstavlja v okviru programa Partnerji v izobraževanju.
Gregor, sicer iz Šmar-tnega ob Paki, se v taki družbi ni znašel po naključju. »Omenjeni program pomaga učiteljem, predvsem pa dijakom z vsega sveta, z motivacijskimi in inovacijskimi tematikami, gradivi pri učenju. V okviru tega organizira Microfost tudi inovativne dogodke. Eden takih je bil pred časom v Londonu. Na dogodku je 22 učiteljev (izbrali so jih na osnovi 60 predlogov iz cele Evrope) izdelovalo aplikacije in igre za pomoč pri izobraževanju dijakov. Za omenjeni dogodek v Londonu sem pripravil predlog igre, podobne stari igri streljanja kokoši, pri čemer »streljaš« večkratnike določenih števil na vsaki stopnji. V Londonu sem moral ta svoj predlog v 24 urah sprogramirati. Nastale so zanimive stvari, delali pa smo jih za prenos na tablične računalnike oziroma mobilne telefone. Očitno je bil moj izdelek tako opazen, da sem si prislužil mesto med učitelji iz vsega sveta, ki ga Microsoft nameni tistim, ki izstopajo iz povprečja.«
Gregorja je k sodelovanju povabil Microsoft Slovenije, s katerim sam in tudi Šolski center dobro sodeluje, saj - pravi - morajo biti učitelji nenehno v stiku z razvojem tehnologije, da lahko nova spoznanja čim prej približajo tudi dijakom.
Gregor meni, da je uvrstitev v družbo učiteljev dobra promocija zanj in za šolo, na kateri poučuje. Je dokaz, da je domiseln in da zna ponuditi kaj drugega kot le tisto, kar »dobim« na mizo. »Sem zelo počaščen, ker sem med Švedi, Norvežani, Angleži - samimi naprednimi učitelji,« je še dejal Gregor Hrastnik.
■
Gregor Hrastnik: »Na osnovi predloga so me povabili v London, kjer je moja aplikacija kljub temu, da ni bila nagrajena, privabila pozornost organizatorjev dogodka.«
Bi bil Peter Rezman?
Graška gora, 18. maja - Zanimiv literarni večer so tamkajšnji kulturniki pripravili v soboto v gostišču Plazl na Graški gori. 'Na juriš literature' je bil delovni naslov večera, ki sta ga sooblikovala pesnik, pisatelj in dramatik Peter Rezman in prof. Andrej Makuc. Za razgiban uvod je poskrbel film Obisk iz leta 1988, za katerega je scenarij napisal Peter Rezman, produciral pa Kino klub Zrno. Film je bil aktualen v času nastanka, saj gre za posnetke razvoja Titovega Velenja ob problematiki propadanja okolja in življenja na območju Premogovnika. A kot da ni minilo dobrih dvajset let, je vsebina aktualna tudi sedaj. Zato je Andrej Makuc svoje prvo vprašanje navezal na Rezmanovo
Peter Rezman in Andrej Makuc med pogovorom (Foto MBK)
delovanje v ekološkem gibanju in v nadaljevanju na njegovo delo v Premogovniku Velenje, kjer je pisatelj nekaj časa dejansko delal v jami. »Bi bil Peter Rezman Peter Rezman brez premogovnika?« je bilo provo-kativno vprašanje, na katerega tudi avtor lani izdanega romana Zahod jame, o katerem je v nadaljevanju tekla beseda, ni mogel odgovoriti nikalno. Dejstvo, da je velik vir
Rezmanovega ustvarjanja velenjski Premogovnik, se odraža v številnih njegovih delih. Od Pesmi iz premoga, Skoka iz Kože in do zadnjega romana Zahod jame, za katerega je avtor ravno v tem času med nomini-ranci za nagrado kresnik, najboljši roman preteklega leta.
Med pogovorom smo izvedeli veliko zanimivega o ustvarjalnem delu tega pisatelja, ki je v zadnjih
desetih letih prodrl v sam vrh slovenskih literarnih ustvarjalcev. Prejemnik Dnevnikove fabule za najboljšo kratko zgodbo iz leta 2009 je v svoji zreli dobi razvil neverjeten ustvarjalni opus, ki mu ni videti konca. Jama (rudnik) še vedno vabi v svoje temne globine, in dokler bo tako, jo bo pisatelj, kot kaže, natančno raziskoval. Tako natančno, kot življenje knapov (raudarjev) in davek, ki ga pobira rudnik v svojem okolju, opisuje v romanu Zahod jame, ki je svojevrsten spomenik rudarjem , žargonu in življenju, ki tudi v rudniku že zamira.
Kulturni dogodek so sooblikovali domačini - Anita in Simon Plazl, Lara Oblak ter seveda Drago Plazl, neumorni kulturni delavec in organizator. S filmskega platna kot glavni igralec v filmu Obisk in med publiko pa je zbrane pozdravljal tudi režiser, scenarist, redaktor in nepogrešljivi del tandema Strašnih Jože-tov Jože Krajnc.
■ Milojka B Komprej
Ljubiteljska kultura tudi letos navdušuje
Končane so območne revije ljubiteljskih ustvarjalcev iz Šaleške doline - Najboljši se že predstavljajo na regijskih in državnih srečanjih - Vrtci bodo pomladi v pozdrav še naprej peli in plesali na svoji prireditvi
Velenje, 17. maja - V petek sta bila v kulturnem domu v Velenju v obakrat povsem polni dvorani še zadnja dva koncerta v ciklu letošnjih pevskih revij Pozdrav pomladi, ki jih je pripravila velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Na njih so prepevali in plesali otroci iz vrtcev Šaleške doline. Kot vedno so bili prisrčni, obiskovalci dogodkov pa navdušeni. S tem pa se je končalo tudi obdobje območnih srečanj ljubiteljskih kultur, vrstijo pa se že regijska in državna, ki ne bodo minila brez predstavnikov ljubiteljske kulture iz Šaleške doline. Kdo se bo predstavil na njih, smo vprašali vodjo velenjske izpostave JSKD Nino Mavec Krenker.
Začeli smo pri pravkar končanih pevskih revijah. Letos so prvič pripravili kar tri sklope in se po petkovih koncertih po pogovoru mentorjev in zborovodij vrtčevskih skupin s strokovno spremljevalko Neven-ko Kovačič odločili, da bodo vrtci še naprej imeli »svojo« revijo. »Ker je bila letos samostojna revija prvič, smo verjetno naredili nekaj napak. Prihodnje leto se bomo potrudili, da bodo tudi plesne skupine imele dovolj prostora. Mislim, da bo nastala lepa, tradicionalna prireditev, ki bo kot češnja na vrhu smetane vseh naših spomladanskih prireditev,« nam je povedala Nina Mavec Krenker.
Uspešno ohranjajo ljudsko izročilo
Do začetka tega tedna so na skladu že vedeli, kdo vse je bil izbran na območnih revijah, da se predstavi na regijskih ali državnih. »Prvo regijsko srečanje je že za nami; 25. aprila smo v Šoštanju imeli srečanje otroških folklornih skupin. Tja sta se uvrstili dve naši folklorni skupini; Šmentana muha iz OŠ Gustava Šiliha, ki jo vodi Romea Kanduti, in skupina Lepi kamen iz
Pevski zborček iz enote velenjskega vrtca Enci benci je, tako kot tudi vsi ostali, navdušil s
prisrčnostjo in petjem.
OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Vodita jo Mihalena Volčjak
in Tina Žohar. Na regijskem srečanju se je predstavilo 10 skupin, 9 iz celjske in koroške regije, ena skupina pa je prišla z gorenjskega konca. Na skladu pa so veseli tudi uspeha odraslih folklornih skupin iz doline. »Na regijsko raven se je uvrstilo Šaleško folklorno društvo Koleda, ki v nedeljo odhaja na regijsko srečanje v Mežico. V Lendavi, kjer je potekalo regijsko srečanje etničnih skupin, pa so dolino zastopali člani Medžimurskega društva Velenje.
Pevci spet odlični
Znano je tudi, kako uspešni so bili doslej otroški in mladinski pevski zbori iz doline. Na regijskem tekmovanju »Od Celja do Koroške«, ki bo to soboto v Laškem, se bo predstavilo kar pet pevskih zborov iz Šaleške doline. To so: otroški pevski zbor OŠ Livada, ki ga vodi Ksenija Lešnik, otroški pevski zbor OŠ Antona Aškerca z zborovodkinjo Jelko Repenšek, otroški pevski zbor OŠ Gorica, ki ga vodi Mihaela Bri-
tovšek, otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha pod vodstvom Andreje Ostruh in mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Matjaž Vehovec.
Aprila je potekala tudi območna plesna revija »Velenjski plesni oder«. Prav danes bo v Žalcu regijsko srečanje, na katerem se bo s 6 koreografijami predstavil velenjski Plesni studio N in koreografija Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. »Zelo smo veseli, da jim je uspelo, saj se takšne
skupine zelo redko odločajo, da se sploh predstavijo na območnih revijah,« dodaja naša sogovornica. Ob tem nam je povedala še, da so bili plesalci Plesnega studia N uspešni tudi na državnem tekmovanju plesnih miniatur Opus 1. »Potekal je v Ljubljani, izbor je bil zelo strog. Sodelovali smo z 10 koreografijami, na mednarodnem tekmovanju 8. junija v Celju pa se bo od 110 miniatur predstavila le ena tretjina. Med njimi bosta dva Velenjčana, Neja Veternik in Samo Uršnik.« ■ bš
Fotografski natečaj Mestne občine Velenje
Velenje - Mestna občina Velenje od tega meseca dalje ponovno organizira fotografski natečaj, s katerim želijo obogatiti fototeko predvsem s fotografijami, ki jih bodo lahko uporabljali v različne promocijske namene. Fotografe vabijo, naj v svoje objektive skušajo uloviti čim več utrinkov z dogodkov in prireditev, pa tudi zanimivih ambientov občine. Nagrada znaša 70 evrov bruto, fotografi pa morajo pristati na brezplačno uporabo fotografij v promocijske namene.	■
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM 
K, stran 10
10
KULTURA

23. maja 2013
Dejavnost, ki bogati ustvarjalce in obiskovalce
451 novih likovnih del 45. Likovnega sveta otrok na osnovni šoli v Šoštanju - Poziv pristojnemu ministrstvu o uvrstitvi razstave v njegov vsakoletni delovni program
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 16. maja - Stene najvišjega nadstropja Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj od minulega četrtka dalje krasijo nova likovna dela. 451 jih je, izbrali pa so jih člani strokovne komisije Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru na osnovi prispelih del natečaja 45. Likovnega sveta otrok. Pisana mavrica idej, odnosov, izdelkov ... na temo Iskanje novih možnosti je delo učencev iz 53 osnovnih šol, 5 podružnic in 5 vrtcev iz cele Slovenije.
Članica strokovne komisije asistentka Jerneja Herzog je na otvoritveni slovesnosti izrazila zadovoljstvo, ker je na natečaj prispelo toliko tako kakovostnih likovnih del. Po njenem mnenju gre za pregledno razstavo likovno ustvarjalnih potencialov slovenskih otrok iz predšolskih ustanov in osnovnošolcev, vrednih zavidanja.
Po prepričanju podžupana Občine Šoštanj Vojka Krneža so mladi znova pokazali svojo kreativnost, ki jo je treba podpreti. Lokalna sku-
REKLI SO ...
Vlasta Poličnik glede poziva, da bi moralo ministrstvo razstavo uvrstiti med svoje vsakoletne naloge: »Priznanje in podporo ji dajemo s svojo prisotnostjo. Vsekakor pa jo cenimo, podpiramo in z veseljem pridemo tudi pogledat.« Robert Klančnik o tem, zakaj njemu uspe biti večkrat med nagrajenimi mentorji, drugim pa ne: »Trdno sem prepričan, da večina likovnih pedagogov v Sloveniji dela dobro. Morda gre samo za majhen odtenek pri samem izboru del, ki jih pošiljamo na natečaj, morda za malo več doslednosti pri izvajanju likovnih nalog. Mogoče tudi zato, ker o teh stvareh aktivno razmišljam in otrokom ponudim likovno nalogo, ki jim ustreza in jo lahko čim lažje uresničijo. Zelo sem vesel, da so med nagrajenci tudi moji učenci s posebnimi potrebami. Priznanje potrjuje, da delo, ki ga opravljamo, gre v pravo smer.«
Nagrajena mentorja: Robert Klančnik in Danica Arzenšek
Prvo posebno priznanje za organizatorico Likovnega sveta otrok
pnost to dela. »Vsaj malo pozornosti bi tem prizadevanjem moralo dati tudi pristojno ministrstvo, ki bi razstavo moralo uvrstiti med svoje stalne naloge v letnem programu.«
Jubilejno razstavo je odprla mag. Vlasta Poličnik, v. d. generalne direktorice direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Izrazila je presenečenje nad likovnimi izdelki, njihovo izrazno vrednostjo. »Verjamem, da taka dejavnost bogati ustvarjalce in tudi tiste, ki imamo priložnost te stvaritve videti.«
Nagrajeni mentorji s šolo
Strokovna komisija se je odločila, da bo tokrat nagradila pet mentorjev, letos prvič pa je podelila tudi posebno nagrado. To je prejela orga-nizatorica Likovnega sveta otrok -osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj s svojima podružnicama Ravne ter Topolšica. Nagrajeni mentorji pa so bili: Barbara Tacar z osnovne šole Ledina in osnovne šole Poljana Ljubljana, Robert Klančnik s Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter osnovne šole Miha Pintaija Toleda Velenje, Danica Arzenšek iz velenjskih osnovnih šol Antona Aškerca in Gorica, Vasja Nanut z osnovne šole dr. Aleša Beblerja - Primož Hrvatini in osnovne šole Istrskega odreda Gradišče ter Silva Karin z osnovne šole Col.
Dogodku so dodali kulturno noto tudi člani pihalnega orkestra šo-štanjske glasbene šole.
Razstavljena dela krasijo stene najvišjega nadstropja šole.
Avla osnovne šole je bila polna.
v muzeju Premogovništva
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju so na ogled dela akademske slikarke magistrice likovnih umetnosti Klementine Golije, ki živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju. Razstavo je na pot pospremil Stojan Špegel, vodja Muzeja.
Klementina Golija, ki je imela doslej 93 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini, je na odprtju povedala: »Razstavljena dela, ki sem jih poimenovala cikel Oko - okno v dušo, sem ustvarjala od leta 2010 do 2013. Ko začenjam ustvarjati na novo, si v mislih začrtam razmišljanja na temo nastajajočega cikla. Uvid pomeni videti stvari v osnovni elementarni obliki, v globini, brez naših hotenj.« Razstava bo na ogled do 30. junija.
■
ALTIERHATOR
Fejsbuk
Matjaž Salej
Vsak, ki gre kolikor toliko v korak s svetom komunikacijskih in informacijskih tehnologij, mora poznati Facebook (FB) tudi malo od znotraj. Če že ni prijavljen nanj, vsaj ve, čemu vse lahko služi to socialno omrežje in tehnologija. Ker sem aktiven uporabnik FB nekaj let, moram priznati, da mi je kar prirasel k srcu, me morda celo malo prevzel, za kar pa je deloma kriva selektivna uporaba informacijskih tehnologij. Letos sem se srečal tudi z raziskovalno nalogo mladih na to temo in vesel sem bil, da so mladi kritični do Facebooka in njegove uporabe. Da zaradi njega trpi marsikakšna stvar pri mladih, je menda jasno. V času odraščanja bi jim mnogo bolj koristilo kakšno drugo tradicionalno kot omenjeno komunikacijsko sredstvo. Predvsem se nam, starejšim, zdi vedno vprašljivo varovanje in razkrivanje osebnih podatkov ter intelektualna nekritičnost pri objavljanju vsebin. Vsega tega se mladi premalo zavedajo. Pa saj se jim tudi ni treba, kajti teh veščin »življenja in dela« se morajo naučiti in spoznati v malce starejših srednješolskih in študentskih letih odraščanja.
Prepovedan sad je vedno najslajši, prav zato je deklarirana starostna omejitev, tisti prepovedani sadež (adamovo rajsko jabolko), ki mu mladi vse preradi podležejo. Ni kar tako omejitev uporabe socialnih omrežij pri petnajstih. Ampak če prej tega medija ne poznaš, si čisto »out«. In nasprotno, če nimaš o FB pojma, si »za luno«. Prijava mladih uporabnikov FB pod psevdonimi ali imeni, ki mejijo na jezik zaprte skupine, takšne, ki ne zna več komunicirati drugače kot pod krinko ali preko nekakšnega medija, so dejstvo uporabe mladih na socialnih omrežjih. Kritična uporaba socialnega omrežja in mo-ralno-etične vrednote v povezavi s to problematiko pa so prava srž problema FB. Saj ni težava uporabe omrežja, težava ostaja (ne)kri-tičnost do javnega objavljanja afinitet, ki jih imajo mladi, saj prej ali slej prekoračijo polje (so)vrstnikov v tovrstni aplikaciji. In prav na tem polju lahko pride do zlorabe. Če ga mladi ne prekoračijo, ostane to spletno orodje - le orodje, ki poskuša nadomestiti odtujenost, čeprav jo na svojstven način še poveča. Če pa prekoračijo polje, pa se jasno pokažejo težave pri načinu mišljenja mladih, ki želijo prehitevati svoj lastni socialni razvoj in svoje »stanje« obelodanijo v vzporedni (v glavnem starejši) populaciji.
Pa vendar je FB orodje v rokah kritičnega uporabnika izjemno koristen pripomoček. Ljudje se lahko posvečajo znancem, takšnim, s katerimi ne morejo imeti intenzivnejših stikov, lahko ga enostavno uporabljajo kot komunikacijsko sredstvo (ki je tudi izjemno promocijsko), sredstvo zabave, igre, za predstavitev ustvarjalnih hobijev in še za kakšen drug namen. Ne nazadnje z njimi pokažejo, kaj jim je všeč ali ne, so z njim enostavno del sveta, kot si ga v socialnem smislu gradijo sami. In prav vsak si lahko zgradi svoj socialni svet, ki je lahko morda zelo virtualen ali pa v informacijskem smislu še kako realen in predstavlja stik s svetom.
Bistveno pri vsem skupaj pa se mi zdi, da si poleg splošnih etičnih norm, norm varovanja podatkov, propagandnih in še kakšnih norm postaviš svoje lastne normative in se jih držiš. Da si karakter tudi na FB. Recimo, da ne prijateljuješ z ljudmi (čeprav jih morda bežno celo poznaš), ki se skrivajo za vzdevki, da ne prijateljuješ z institucijami, ki na svoj način izkoriščajo promocijski doseg FB, pa vse do tega, da kot zbirko v FB ne zbiraš in kopičiš prijateljev, saj ima ravno zaradi tega vsak FB profil omejitev. Lahko pa svoje virtualne FB prijatelje, ob tvoji oceni, ko prekoračijo vrednote, ki so ti blizu, enostavno ukineš. Prijateljstvo je gibljiva kategorija, morda celo takšna, ki jo je FB precenil (saj je za dvomiti, da lahko s prijatelji zapolniš profil), a ki jo lahko dodobra spoznaš tudi z udejstvovanjem na FB. V času sprememb vrednot se menda lahko spreminja tudi takšna kategorija. Zato pač nekatere »prijatelje« izbrišeš ali daš na čakanje. Takšni izbrisani so v nasprotju z državljanskim izbrisom pravi razlog razumevanja virtualnega socialnega omrežja.
■
■
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 11
23. maja 2013
""^ÉAS
107,8 Mhz
11
\&DUmQKU IDÜ c¿\s©pnsD0i
Željka, ki ponikne, a se vedno vrne
Našo radijsko moderatorko Željko Gaber (nekoč Šmarčan-ko, danes pa Celjanko) je težko opisati v le nekaj stavkih. Tisti, ki njeno delo spremljate, že veste, da včasih malo ponikne, a se vedno vrne. Zato, pravi, ker je radio medij, ki te zasvoji. »Saj »paše« kaka pavza, ampak potem kar naenkrat nekaj manjka. Pa ne le to. Kako bi sicer bila na tekočem z novimi glasbeni trendi, če ne bi sodelovala pri sobotnem jutranjem izboru za pesem tedna?«
Ob vprašanju, koliko časa je zvesta Radiu Velenje, se je malo zmedla, ker: »S številkami se nikoli nisem dobro razumela. A sva ravno zadnjič s tonskim tehnikom Marjanom Slapnikom obujala spomine. Ugotovila sem, da sem edina moderatorka, ki je ostala, od tistih, ki so se kalili še na stari lokaciji radia - na terasi stolpnice na Šaleški. Na programu sem bila tudi, ko smo prvič oddajali iz studia iz Starega trga, kjer je danes. Imam kar malo nostalgije po tistih časih.« Pojasnila je, da zato, ker se je dogajalo več prije-
tnih stvari, ker so ljudje verjeli, bili nasmejani in odprti. In najlepši spomini, povezani z moderator-stvom? »Vodenje prireditve v italijanščini, o kateri sicer nimam pojma, v povezavi z Radiem Velenje pa ogromno prijetnih ljudi, s katerimi sem klepetala v studiu. Tak tempo ni za ljudi s slabim srcem.« Bi se poslovila, morda menjala okolje? Povedala je, da se je že preizkusila na eni od komercialnih postaj, a ji delo na taki po-
staji ni pisano na kožo. Po njenem prepričanju da človek več od sebe, če v kolektivu ni zgolj rival-stva, ampak tovarištvo in spoštljiv odnos. »Sicer pa ne, ne mislim še nehati, kajti po moje mora človek izkoristiti darove, ki so mu dani. Zato si dovolim tudi risati, če tako čutim, pisati pesmi, snemati reklame, prepevati pod tušem, najbolj pa uživam pri ustvarjanju za štedilnikom. Doma imam dva huda kritika, ki sta v glavnem zadovoljna z mojimi eksperimenti.»
Še kakšna želja? »Da me ne slikaš, ker se rajši poslušam, kot pa gledam,« je sklenila pogovor Želja Gaber.
■
Željka Gaber je minulo soboto z mikrofonom spremljala dogajanje na cvetličnem sejmu. (Foto: bš)
¿Mb
... na kratko...
MAX CLUB JAZZ FESTIVAL
Danes zvečer (četrtek, 23. maja) bo v klubu Max na sporedu še zadnji iz cikla jazzovskih večerov letošnjega Max Club Jazz Festivala. Nastopil bo tenorsaksofonist Igor Lumpert, ki bo skupaj z basistom Masatoshijem Kamaguchijem predstavil projekt Junction & Journey. Navdih za projekt je Igor Lumpert našel v bogati zakladnici filmskih prizorov in zgodb, katerih rdeča nit so vlaki in železnice.
ROCK OTOČEC 2013
Že sedemnajsti festival Rock Otočec bo tokrat med 5. in 7. julijem na največjem mestnem kopališču Laguna v Ljubljani. Ta ob hektaru bazenskih površin ponuja še hektar travnika za koncertno prizorišče in 2,5 hektarja travnatega senčnega kampa. Letošnji program Rock Otočca je najmočnejši v vsej njegovi zgodovini. V petek bodo večer zaključili Dubioza Kolektiv, Mi2, Elvis Jackson, v soboto pa Billy Talent, Papa Roach, Niet ...
NUŠA DERENDA
Za Nušo je 15 let glasbenega ustvarjanja, nepozabnih doživetij in uspešnic, ki jih je prepevala (in jih še prepeva) vsa Slovenija. V tem času je izdala sedem albumov, prvi pa je izšel leta 1999. Poleg 7. mesta na Evroviziji se ponaša tudi z zmago na MMS-u, Slovenski popevki in še kje. 20. junija bo jubilej ovekovečila s svojo 12-člansko zasedbo in številnimi gosti na koncertu v ljubljanskih Križankah.
NATALIJA VERBOTEN
Letos mineva deset let, odkar je s skladbo Na pol poti zmagala na festivalu Slovenska popevka in Natalija v zvezi s tem pripravlja presenečenje. To bo hkrati pomenilo tudi začetek praznovanja njene pevske 20-letnice, ki jo bo zaznamovala prihodnje leto z nastopi na odrih po vsej Sloveniji. Kmalu lahko pričakujemo tudi njeno novo skladbo.
KALAMARI
Primorska skupina predstavlja skladbo z naslovom Za vedno ostal, ki jo posveča letos preminulemu glasbeniku in avtorju ter njihovem prijatelju Danilu Kocjančiču. Danilo je za Kalamare napisal kar nekaj skladb, ki jim privrženci skupine še vedno radi prisluhnejo, skupaj pa so preživeli številne lepe trenutke v studiu, na nastopih in tudi zabavah. Pesem Za vedno ostal sta napisala Jože Jež - Pepi in Matjaž Švagelj.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.ANU-Deklez naslovnice
2.	BRITNEY SPEARS -Oh La La
3.	INNA feat. DADDY YANKEE - More Than Friends
Anu je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Mlada, živahna, optimistična vokalistka s prepoznavnimi kodri prihaja iz Velenja. V srednješolskih letih je sodelovala z različnimi zasedbami, ima pa tudi nekaj mednarodnih izkušenj, saj se je predstavila na nekaj nastopih po Nemčiji. Prelomno zanjo je bilo leto 2012, ko je spoznala basista, tudi Velenjčana, Miho Korena, s katerim sta ustvarila prvi singel Dekle z naslovnice - zmagovalno skladbo tokratnega izbora pesmi tedna. V kratkem lahko pričakujemo videospot, nastaja pa tudi material za njun prvenec.
LESTVICA
DO
A\
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Bratov Avbreht - Ko pride pomlad
2.	Ansambel Mladika - Ko srečam ga z drugo
3.	Ribniški pušeljc - Rojstna hiša
4.	Ansambel Vikend - Lahko noč zlatolaska
5.	Fantje z vasi - Kriška gora naša
6.	Ansambel Bitenc - Jecljava polka
7.	Malibu - Slovenec sem
8.	Ansambel Pegaz - Jaz sem taka
9.	Ansambel Marjana Drofenika - Neizpolnjena ljubezen
10.	Ansambel Ekart - Kam odšle so veselice
... več na www.radiovelenje.com
Glasbeni intervju
Zmaga na Dansko
Danska je zmagovalka letošnje Evrovizije, ki je minuli teden potekala v glavnem mestu Švedske Stockholmu. 20-letna Emmilie de Forest je evropsko občinstvo navdušila s skladbo Only Teardrops, ki je že pred samim finalom na stavnicah kotirala visoko in sodila med največje favorite za zmago. Napovedi so se tokrat uresničile in zmagovalka je bila znana že nekaj krogov pred koncem glasovanja. Glasovalo je 39 držav, ki so sodelovale na letošnjem tekmovanju, končne točke pa so bile rezultat ocen strokovnih žirij in telefonskega glasovanja. Na drugo mesto se je uvrstil Azerbaj-džan, tretja pa je bila Ukrajina. Slovenija je neslavno izpadla že v pol-finalu, saj je slovenska predstavnica Hannah z osmimi točkami zasedla zadnje, 16. mesto prvega polfinal-nega večera.
Oče in sin Kreslin o belem grmu
Prekmurski glasbenik Vlado Kre-slin predstavlja novi, tokrat kar trojni album z naslovom Čarobnice. Gre za nekakšno nadaljevanje uspešnega albuma Kreslinčice, ki je izšel pred enajstimi leti. Trojni album pri-
albuma je napovedala skladba Tisti bejli grm, ki jo je Vlado posnel skupaj s svojim očetom Milanom. Pesem je zasnoval pred kakim letom, z očetom pa sta jo neobvezno prepevala na prekmurskih družinskih kosilih. Spomladi so skladbo v studiu Gala Gjurina tudi posneli, in sicer v enem dihu.
Nočni telefon LeeLooJamais
Brežiška skupina LeeLooJamais, ki sicer deluje že od leta 2001, je pod režijsko taktirko Dejana Ba-boska pripravila videospot za aktualno pesem Night Phone. Gre za video kolaž posnetkov članov
r


naša tri ure zimzelenih uspešnic, nepozabnih duetov in koncertnih posnetkov skladb, kot so Z Goričke-ga v Piran, Vrba, Od višine se zvrti, Daj mi Micika peneze nazaj in druge. Čarobnice začarajo in očarajo z novimi verzijami že znanih skladb, z edinstvenimi dueti od Radeta Šer-bedžije, Indexov, Severe Gjurin in Nena Belana do Chrisa Eckmana in Mary Coughlan, od prekmurske muzike do sevdaha in bluesa. Izid
Foto: Pika Dvornik
ekipe in izsekov iz filma Izhod, v katerem je uporabljena omenjena skladba. Izhod je akcijska komedija Dejana Baboska, ki v slovenske kinematografe prihaja 13. junija in o kateri bo prihodnje mesece še veliko govora. Skladba Night Phone je bila sicer predstavljena že pred izidom aktualnega albuma skupine LeeLooJamais z naslovom Excuse my Imagination, na katerem se tudi nahaja.

Tudi po treh desetletjih ostri
Kultni zagrebški sestav Psihomo-do Pop svoje čvrsto post punk-rock izročilo nadaljuje z novim singlom Zločest ko pas, s katerim praznuje trideset let glasbene kariere. Spomnimo se njihovih velikih hitov, kot so Frida, Ja volim samo sebe, Ona odlazi in drugih, ki večinoma spadajo v njihovo zlato obdobje v drugi polovici osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let. Zagrebška peterka je tudi po tridesetih letih delovanja še vedno ostra kot nekoč, njihov legendarni frontman Davor Gobac pa pravi, da gre za pravo skladbo ob pravem času in na pravem mestu. Zločest ko pas je zgodba o ljudeh. Z novim singlom Psihomodo Pop napovedujejo tudi novi album, ki ga sicer lahko pričakujemo šele naslednje leto.
Jan prihaja v Velenje
Jan Plestenjak je s svojim zadnjim albumom Večja od neba že nekaj tednov zapored na vrhu najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Album je dosegel zlato naklado, za kar so mu prejšnji teden tudi podelili zlato ploščo. Skladbe z uspešne plošče Jan ob starejših uspešnicah predstavlja tudi na svojih nastopih, ki jih v tem pomladnem času ne manjka. Kmalu bo obiskal tudi Velenje in s svojim nastopom razveselil svoje oboževalk(c)e iz Šaleške doline in okolice. Veliki koncert pripravljajo na prireditvenem prostoru v bližini Škalskega jezera, natančneje na parkirišču pod Športnim in wellness centrom Galactica, kjer bo priljubljeni glasbenik nastopil v soboto, 8. junija.
■9
• r ' Foto: Primož Predalič
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
112
23. maja 2013
^ Načelnik Upravne enote Velenje Fidel Krupič in zakonca Kavtičnik -Jana ter Jože, poslanec Pozitivne Slovenije. Krupič je pred časom razočaran izstopil iz Virantove Državljanske liste. Danes pravi, da ga politika ne zanima. Jože pa iz izkušenj ve, da tistega, ki se ga enkrat dotakne, ne spusti kar tako. Tako kot mobilni telefon ne.
^ Čvek je ujel Franca Severja in Stančija Videmška v sproščenem klepetu z eno od članic njihove stranke SDS. Čakali so svojega predsednika Janeza. »A misliš, da bo prišel z Lo-kalcem?« je med smehom vprašal Stanči. Franc je bil odločen: »Prej peš, saj veš, da ima kondicijo. Iz Šentilja do Šoštanja je zanj kratka pot.« Kako je prišel, čvek ne ve, zagotovo pa ni zamujal. In njegov prihod je bil, kot vedno, zelo opazen.
Nekateri nad pomladanskim dežjem godrnjajo, gobarji pa so ga veseli. Tudi Marija Strmšek, članica velenjske gobarske društva Marauh iz Paške vasi, ki pravi, da gobe nabira že od malih nog. Prejšnji teden je člane na skupščini presenetila s 'šopkom' čisto svežih jurčkov. Tudi predsednik marauhovcev Matej Jenko in velik poznavalec gob Bojan Glavač sta bila tako kot drugi vesela njenega 'darila'.
Tihotapci hitre hrane
Za nas je skoraj nepredstavljivo, da si nekateri ljudje ne smejo privoščiti hitre hrane, tudi če bi jo finančno zmogli plačati. A je res - v Palestini hitre hrane ni in je prepovedana. Tisti, ki pa so zanjo že slišali in so zelo željni npr. perutničk iz ameriške verige KFC, imajo na voljo ilegalne tunele. Ti sicer povezujejo Egipt in Palestino in se uporablja-
gramov sladkorja, 12 kilogramov jajc v prahu in dva kilograma pecilnega praška. Za pripravo slastnega kremnega nadeva je bilo potrebnih 35 kilogramov rastlinske maščobe, 20 kilogramov čokolade v prahu in dva kilograma kakava v prahu. Rulado so slaščičarji rezali na Kongresnem trgu, za vsak kos pa so zaračunali po dva evra. S prodajo so zbrali okoli 6 tisoč evrov, z donaci-jami, ki jih bodo podarila podjetja,
jo za tihotapljenje orožja in drugih dobrin. Palestinci za želeno hrano seveda plačajo več kot dvojno ceno in na svoj obrok čakajo tudi do tri ure. Če seveda dostavljalca ne ustavijo stražarji. Ampak Palestincev to ne moti. 22-letni študent je povedal, da so perutničke okusne tudi, če so mrzle in četudi za obrok, ki sicer v Egiptu stane 7,50 funtov, on plača 18 funtov.
Mega rulada
V središču Ljubljane so v minulem tednu pripravili sladico velikanko - mega rulado, ki je bila dolga 150 metrov, tehtala je 250 kilogramov, ustvarjalo pa jo je 12 slaščičarjev. Ti so za testo rulade porabili 50 kilogramov moke, 60 kilo-
pa še dodatne tri tisočake. Vsa zbrana sredstva so namenjena Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kjer bodo denar porabili za nakup t. i. malih sobic za otroke.
Jezni na Barbie
V Berlinu so odprli »hišo Barbie«, ki pa je zelo razjezila protestnike. Investitorji si takšnega odziva niso predstavljali - pred prostorom, kjer stoji omenjeno Barbie igrišče, se je namreč zbralo veliko število prote-stnikov, ki so zatrjevali, da je igrača povsem neprimerna za majhne punčke, saj priljubljena lutka kvari predstavo o zunanji podobi in oglašuje seksizem. »Draga Barbie, kolačke tudi pojej, ne le, da jih pečeš,« se je glasil eden od napisov
protestnikov. Jeza zbranih je šla celo tako daleč, da so barbike zažigali in jih pribijali na križe.
Preden ga je spoznala, ga je naslikala
Pred štirimi leti, leta 2009, je 31-letna umetnica Chloe Mayo naslikala sebe v objemu z bradatim moškim. Umetnini ni posvečala posebne pozornosti, saj je bila to takrat le še ena od njenih mnogih slik. »Začela sem jo slikati v upanju, da bo lepa dekoracija za moje zidove. Slika zaljubljenega para se mi je zdela idealna, čeprav nisem hotela naslikati sebe, a je pač tako izpadlo,« je povedala Chloe. Ne-dolgo zatem je v iskanju ljubezni obiskala spletno stran za zasebne stike, kjer je spoznala 30-letnega Michaela Goemana, s katerim si je začela dopisovati. Po dveh mese-
Na Luno padel meteorit
Nasin teleskop je posnel padec meteorita na površje Lune - približno 40 kilogramov težek meteorit je potoval s hitrostjo 90 tisoč kilometrov na uro, ko je zadel površje Lune. Eksplozija, ki je sledila, je bila najmočnejša v zadnjih osmih letih, videli pa so jo lahko tudi tisti, ki so Luno s prostim očesom opazovali z Zemlje v trenutku padca. Znanstveniki verjamejo, da premer meteorita ni presegal 40 centimetrov, sila udarca pa bi lahko naredila krater s premerom tudi do 20 metrov. Pri Nasi upajo, da bodo no-vonastali krater uspeli fotografirati.
cih sta se srečala tudi v živo, takrat pa je Chloe prešinilo, da je Michael zelo podoben moškemu, ki ga je naslikala. V strahu, da ne bi šlo kaj narobe, je sliko zato skrila pod posteljo, pokazala pa mu jo je šele po nekaj zmenkih. A na srečo zadeva Michaela ni preplašila, saj sta začela hoditi, po 18 mesecih pa jo je Michael med potovanjem po Franciji zaprosil za roko. Tri leta po prvem srečanju sta se poročila, »preroška slika« pa ima zdaj častno mesto v njunem domu.
Padec meteorita na Luno sicer ni nič nenavadnega. Ker namreč Luna nima atmosfere, je še posebej dovzetna za padce meteoritov: od leta 2005, ko je Nasa začela opazovati Lunino površje, so zabeležili že več kot 300 padcev meteoritov.
Slike so simbolične
Slovenija nima težav le z Evropsko unijo, tudi z Evrovizijo. Slednja še ni prepoznala našega petja. Bo vsaj EU prepoznala naše ukrepe?
Tudi pri kohezijskem projektu vodooskrbe v Šaleški dolin velja geslo naše premierke, da je čas denar. Če bo preveč zapletov, voda še ne bo hitro stekla v nove cevi, ampak nam bo tekla v grlo.
Čas je za spremembe. Ni prav, da je na vrhu le tak, ki je premeten, tam naj bo tak, ki je pameten.
Preveč rožnato
Prometne razmere pri nas, tudi na našem ožjem območju, niso nič kaj rožnate. Tudi zato, ker preveč voznikov vozi v rož'cah.
Pomembni jeziki
Znanje tujih jezikov je vse pomembnejše. Vsaj za delo v tujini. Doma še dobra slovenščina ne pomaga.
Čakanje na maj
Ni še dolgo tega, ko smo težko čakali 1. maj, ko smo slavili. Zdaj čakamo 29. maj, ko nas bo Evropska unija ocenila, ali lahko slavimo.
Prijazne občine
Občine se bodo zdaj lahko potegovale še za naziv čebelam prijazne občine. Zlobneži pravijo, da bo ponekod to lažje doseči, kot da so prijazne občanom.
Dolina miru
Zgornjo Savinjsko dolino mnogi imenujejo tudi dolina miru. Kot kaže, si nekateri prizadevajo, da bi tako tudi ostalo. Pa povezavo na hitro cesto odmikajo in odmikajo.
Prostovoljci
Če res drži, da so prostovoljci nosilci sprememb, potem bi morali biti tudi poslanci in državni svetniki ter člani vlade prostovoljci. S to spremembo bi morda le prišli do pravih sprememb.
Kako do priznanj
Pri nas kradejo tudi pokale in priznanja. Taki, ki česa takega ne morejo sami osvojiti.
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 13
23. maja 2013

V okviru festivala, ki ga prireja Šaleški študentski klub, se je dan pred otvoritvijo izvajal projekt Sound Arson, na katerem je nastopilo šest glasbenih skupin, kuhali so vegansko hrano, v galeriji eMCe plača so odprli razstavo družbenokritičnih plakatov, videli smo pirsing studio, za vrhunec pa je poskrbela modna revija deklet, prekritih s pirsingi. Uradna otvoritev je sledila v soboto z nastopom ženskega pevskega zbora Kombinat. Pesmi upora so zavzele atrij Velenjskega gradu, kamor je iz Kumrovca že sedmo leto zapored prispela štafeta modrosti. Na otvoritvi so
Končan
DMK
13
so razlike med svežimi in barikiranimi vini, kakšna je razlika med zlato in srebrno radgonsko peni-no in še mnogo več. V sproščenem ozračju nas bo o teh zadevah seznanjala priznana slovenska enologinja. Po degustaciji različnih vin pavas bo v svet jazzovske glasbe popeljala pevka Maya. Dan kasneje se bomo preselili 200 metrov pod zemljo, v Muzej premogovništva Slovenije, kjer se bo ob 18.30 ter 21.00 začel večer smeha in zaba-
jem navdušuje Balkan in velja za enega največjih upov zagrebškega Studia smjeha. Nazadnje bo za vrhunec večera poskrbel znan televizijski obraz. Človek, ki so ga preko malih ekranov spoznale vse generacije in kateremu ni para. Jonas Žnidaršič bo poskrbel za piko na i. Večer bo povezoval Uroš Kuzman, pred predstavo in po njej pa bo možen tudi ogled posameznih delov premogovnika. Hkrati bo potekala tudi
prvi vikend DMK-ja
ostajata še dva
o

$
V soboto so se z nastopom ženskega pevskega zbora Kombinat v atriju velenjskega gradu odprli 23. Dnevi mladih in kulture pred eMCe klubom pa se je dogajanje pričelo že v petek

I
r.
otvoritev inštalacije Intervencija? mladega kiparja f A n ž e t a Severja ter njegovega kolega Toma Sta__niča. Zadnjo soboto
23. festivala Dnevi mladih in kulture pripravljamo tradicionalen koncert na gradu. V soboto, 1. junija, bo nastopilo pet skupin. Ob 20. uri bo pričela slovenjgra-ška zasedba Validum, sledil bo belgijski duo Too tangled, ki izvaja indie in gara-žnorokersko glasbo, kot tretji se bodo predstavili člani skupine Eskobars, ki prihajajo iz Portoroža in so že nastopili na koncertu The Killers, poleg tega pa so nase opozorili z zmago na natečaju Itak Džafest. Pred glavnimi nastopajočimi večera so na vrsti še domačini, znani pod imenom Big Addiction. Velenjčani ustvarjajo umazan, energetsko nabit
predstavili novo številko revije RIT -racionalno izbrane teme, zvečer pa je dogajanje prvega vikenda v eMCe placu zaključila slovenska zasedba Zmelkoow.
Naslednji konec tedna se dogajanje na festivalu nadaljuje v petek, 24. maja, ob 20. uri s stand-upom na terasi eMCe placa in kitarijado. Bodite pripravljeni na dozo smeha, saj vas nastopajoči ne bodo pustili ravnodušne. Poleg komikov bomo prisluhnili tudi kitari. Lokalni izzivalci, ki bodo v roke prijeli bodisi akustično, električno ali klasično kitaro, bodo lahko zaigrali prav vse, kar se da. Od popa, klasike, kantavtorstva, flamen-ka, manjkala ne bo tudi nepogrešljiva Siva pot. Za vse športne navdušenca pripravljamo v soboto, 25. maja, turnirje v različnih športnih igrah. Ob 9.30 se boste na igrišču med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha lahko pomerili v košarki, nogometu, badmintonu in ostalih igrah na prostem. Hkrati bo prav tako na igriščih med osnovnima šolama kulinarično tekmovanje v kuhanju golaža. Po dogajanju v dopoldanskem delu, ob 17. uri, ne zamudite otvoritve Pekarne. V kulturno--umetniškem centru 'Pekarna" skupina ustvarjalcev želi prostore za izmenjavo idej, delo in povezovanje različnih panog. Gre za star industrijski objekt sredi mesta, kjer je že prišlo do delne obnove zgradbe v razstavne prostore. Mladi ustvarjalci so se že predstavili z razstavo, s katero so poleg inovativnih idej želeli pokazati nujo po ustreznih delovnih prostorih. Doseči hočejo nov kulturno-umetniški center, ki bi ponujal raznovrstne dejavnosti tako uporabnikom kot tudi obiskovalcem. Za zaključek dneva pa vas ob 21. uri v eMCe placu čaka časovni stroj. Vračamo se v socialistično federativno Jugoslavijo
NAJGLOBLJI SPEKTfiKEL SMEHU NASVETU
STAND UP V JAMI
mmeaam
JONAS ŽNIDARŠIČ
goran furjan
TOMAŽ STANOVNIK
IN UROŠ KUZMAN
ve z Jona-
som Žnidaršičem. Stand up v jami organizira Šaleški študentski klub skupaj s Premogovnikom Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije. Kot prvi od komikov se bo predstavil novinec na sceni Tomaž Stanovnik. Za njim je na vrsti odlični hrvaški komik Goran Furjan, Varaždinec, ki s svojim humor-
, Mí ** JSL laau ■IS. S (¡3 * b' ^ *
.......xsssarmmmm
Dress code - pionirčki. Po pestri soboti se bomo v nedeljo, 26. maja, sproščali na terasi pred eMCe placom. Na nedeljskem 'chill outu' bo poskrbljeno za dobro kavo in družabne igre. Tarok, remi, enka, monopoly, ročni nogomet in še kaj se bo našlo.
Zadnji, tretji vikend bomo začeli v četrtek, 30. maja, na vrtu pred vilo Herberstein z dogodkom Kultura pitja vina. V sodelovanju z Radgonskimi goricami želimo poučiti vse obiskovalce, kako se vino okuša, kakšne
rock 'n' roll, prepričani pa ste lahko, da vas ne bodo pustili ravnodušne. Vrhunec večera pa so Happy Ol'Mcwealssel! Vedno bolj popularni štajerski Irci so poskočni keltski punk rokerji s smislom za humor in pivske radosti. Vsekakor spada koncert na gradu med ene od značilnih dogodkov DMK-ja. Festival bomo zaključili v nedeljo, 2. junija, z multimedijskim projektom 'Tito nas gleda!''. V eMCe placu ob 21. uri bomo v naši ,'akciji" preverili utrip mesta z namestitvijo time-lapse kamerami. Akcija bo obenem tudi priložnost, da preverimo, ali drži, da Tito včasih sestopi s štiri metrskega piedestala, se sprehodi po mestu in preveri, kaj se v Velenju dogaja.
■ zf
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 14
14
VI PISETE

23. maja 2013
Kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij nas je navdušilo.
Člani univerze za tretje življenjsko obdobje namenjamo veliko pozornosti spoznavanju zanimivih domačih krajev. Tokrat smo obiskali Vitanje z okolico, ki je imelo trške pravice že leta 1306, in si ga dodobra ogledali. Najprej smo se povzpeli na Hriberce, kjer je cerkev Matere božje s čudoviti-
mi baročnimi poslikavami, grajena v letih 1747 do 1754. Nadaljevali smo pot do starega trga Vitanja, do trškega dvorca, kjer je krajevna knjižnica, prostori občine in spominska soba Hermana Potočnika.
Oči Evrope in sveta so uprte v Vitanje zaradi kulturnega središča
Evropskih vesoljskih tehnologij, imenovano KSEVT. To je odprlo vrata 6. septembra. Ko pade nad Vitanje mrak, se okrog objekta in na njem prižgejo luči. Takrat se vzbudi v človeku občutek, kot da je sredi Vitanja pristal velik leteči krožnik. Bili smo navdušeni.	■
Praznik v krajevni skupnosti Stara vas
Krajevna skupnost Stara vas je za svoj praznik izbrala 30. april, v spomin na napad Bračičeve brigade na premogovnik in staro elektrarno v noči iz 30. aprila na 1. maj 1944. leta.
Letošnje praznovanje je bilo v soboto, 11. maja. Že dan prej je iz kuhinj Stare vasi začelo omamno dišati. Praznovanje smo krajanke in krajani Stare vasi namreč začeli z otvoritvijo razstave »Po Stari vasi po sladkem diši«. 25 krožnikov različnega peciva in potic je privabilo slino v usta. V
pričakovanju pokušine dobrot in golaža, ki je že vrel na kotlu pred domom krajanov, je 63 pohodnikov prehodilo mejo krajevne skupnosti in se po končanem pohodu priključilo ostalim krajankam in krajanom ter povabljenim gostom na krajši kulturni slovesnosti. Zapeli so člani Rudarskega okteta, zaplesali člani Šaleške folklorne skupine Koleda, predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Zupanc je zbrane pozdravil, kot slavnostni govornik pa je spregovoril krajan kra-
jevne skupnosti in župan MO Velenje Bojan Kontič. Delegacija je k spominskemu obeležju na t. i. starem šahtu položila venec, v imenu sveta KS pa je bila zahvala izrečena zdaj že bivšemu predsedniku borčevske organizacije v krajevni skupnosti Hermanu Lešniku. Praznovanje je bilo zaključeno s prijetnim druženjem, golaž je bil dober, sladke dobrote tudi, dobre volje ni zmanjkalo.
■ Damijana Zupanc
Mnenja in odmevi
Zahvala
Večkrat sem v različnih časopisih brala članke o domovih za starejše. Predvsem so bile to žal žalostne zgodbe nezadovoljnih svojcev.
Sama nisem razmišljala, da me bo kdaj doletelo kaj takega - da bo kdo od mojih staršev moral v dom. A življenje piše svoje zgodbe.
Po očetovi težki možganski kapi nam ni preostalo drugega, kot da poiščemo zanj mesto v nekem domu za starejše, po možnosti čim bliže našemu domu. Bala sem se tekanja od vrat do vrat, bala sem se tudi, kako bo z njim, saj je po kapi ostal nepo-kreten, potreben skrbi 24 ur dnevno. Napovedi zdravnikov niso bile dobre. Moje mnenje o domovih za starejše pa je bilo žal slabo - iz pripovedovanja in iz časopisov. Bila sem žalostna in prestrašena. To je bilo januarja 2009. Očetovo življenje je ugasnilo letos aprila.
V Domu za varstvo odraslih v Velenju je preživel zanj dolga štiri leta. In zdaj lahko rečem, da je bilo vredno. Kljub težki bolezni so bila ta štiri leta lepa, kolikor so pač sploh lahko bila -zanj in za nas svojce; predvsem zaradi
osebja v tem Domu.
Od prvega stika s socialno delavko v Domu, gospo Cvetko Hribar, smo vedno v domu naleteli na razumevanje, skrb, dobro oskrbo. Vedno znova sem spoznavala, da tem ljudem, zaposlenim v domu, ni to le služba. Čutila sem, da imajo v sebi predvsem človeškost za varovance in tudi za svojce. Ob njih sem se učila razumevanja do starejših, pomoči potrebnih, ob njih sem sama rasla kot človek.
Andreja, ob vsakodnevni negi vam vsekakor ne bi bilo treba z varovancem prepevati; pa ste mu s tem podarjali neprecenljive trenutke. Sestre Vera, Vika (zdaj že v pokoju), Nevenka, Gordana, Anita, Zdenka, Simona in druge - s svojo skrbnostjo ste mu dajale občutek varnosti, nam svojcem pa pomagale razumeti njegove potrebe.
Vzele ste si čas, kljub temu da je vaš urnik prenatrpan.
Ko stopiš v Dom za varstvo odraslih v Velenju, je nasmeh, prijazna beseda prisotna od prvega stika, od recepcije naprej - in vse do vodstva Doma. Včasih česa nisem razumela, hotela sem več od vas, kot je bilo možno, kot je bil moj
Jubilej prvega in edinega društva
Turistično razvojno društvo Rastok Šentvid je letos napolnilo prvih deset let
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Edino in prvo društvo v Šentvidu je Turistično razvojno društvo Rastok. Šentvid je ena od devetih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, ki je daleč naokoli znana po tem, da šteje komaj kaj več kot štirideset prebivalcev. Predsednik društva in eden od pobudnikov ustanovitve Milan Kretič (ustanovna člana sta bila še Tatjana Lenko in Edo Žlebnik, veliko pa sta jim pomagala Anton Hladin in Peter Rezman) pa pravi, da so v prvih desetih letih delovanja v društvu naredilo veliko še za kakšno drugo prepoznavnost kraja.
»Že v temeljno listino smo zapisali, da bomo kraj promovirali kot ekološko prijazen, gostoljuben in prežet s turističnimi prireditvami. Šentvid je treba doživeti, obiskovalcem imamo kaj pokazati,« pravi.
Vseeno pa doda, da že nekaj let postavljajo in pripravljajo učno pot, pri čemer pa imajo kljub pripravljeni dokumentaciji kar nekaj
težav. »Domačini se bojijo za vsak košček zemlje. Obiskovalcev ne bi pustili tja čez, ne bi jim dovolili videti tistega ... Kljub temu puške v koruzo ne bomo vrgli. Vztrajali bomo na tem, da morajo ljudje občudovati 300 let stara drevesa in smreko velikanko, videti kaščo iz leta 1764, Kajuhov spomenik, v bližini je Kavčnikova domačija
Milan Kretič: »Ljudje morajo videti 300 let stara drevesa ali smreko velikanko, morajo pa tudi kaj doživeti.«
... Vse to lahko zaokrožijo v lep izlet z doživetji.«
Vsako leto si zastavijo program, v katerega pa obvezno vključijo tradicionalne prireditve. Znano je srečanje kolesarjev na Andrejevem domu vsako leto zadnji
dan v letu. »Kolesarstvo je zelo razvito. Na Sleme dnevno prihajajo kolesarji iz vseh koncev in krajev, tudi pozimi.« Druga večja prireditev, ki jo prireja društvo, je krompirjev praznik. »Obvezno se začne z delavnico, na kateri si izmenjujemo izkušnje in pripravljamo nove jedi iz krompirja, pripravimo razstavo in podelimo priznanja za najtežji in najlepši pridelek.« Znane so postale tudi njihove kuharske delavnice. »Povabimo strokovnjake in strokovnjakinje, prizadevamo pa si predvsem za stare jedi, značilne za okolico Šentvida.« Ob tem pa se vrstijo še druge delavnice, tudi izdelovanje rož iz krep papirja, priprave pogrinjkov, letos so prvič organizirali salamijado ...
Treba jim je priznati, da se trudijo in da so v prvih desetih letih veliko naredili tudi pri označevanju tabel. Redno se udeležujejo sejmov v Šoštanju, kjer se predstavljajo in krepijo prepoznavnost. Zdaj imajo »v igri« Gozdne može. Prvič so jih prikazali na karnevalu v Šoštanju. »Gre za poseben projekt, s katerim bomo skušali pripraviti pravljično deželo, v kateri bodo, ker imamo tu v bližini tudi zanimivo kraško jamo, živele tudi dobre vile.«
Jubilej društva bodo zaznamovali v soboto popoldne v Andrejevem domu.
oče sposoben; razumeli ste, pomagali s toplo besedo, nasvetom.
Sestra Nevanka, Vi ste mi na aprilsko soboto morali sporočiti žalostno novico. Hvala Vam in vsem, s katerimi sem se potem ta dan srečala. Vaš stisk roke ni bil "službena dolžnost", ampak toplo človeško razumevanje, ki je bilo neprecenljivo.
Po štirih letih očetovega bivanja v Domu za varstvo odraslih v Velenju lahko rečem, da imamo v Sloveniji domove za starejše, kjer starejši človek lahko živi človeka dostojno življenje. Kjer ležeči človek ne dobi niti ene preležanine, kjer najde v svoji sobici ob skrbni negi negovalnega in zdravniškega osebja varnost in človeka vredno bivanje.
V	Domu za varstvo odraslih v Velenju živi zdaj tudi moja mama. Vedno znova sem presenečena, koliko različnih dejavnosti Dom nudi svojim varovancem. Kako se osebje poglobi v potrebe posameznikov. Kakšen lep odnos imajo do svojcev.
V	človeški naravi je, da znamo hitro pograjati, na pohvale pa pozabimo. A Dom za varstvo odraslih v Velenju si pohvalo zasluži.
■ Damjana Osterc
Potep po krajevni skupnosti
V okviru Zveze prijateljev mladine Zavodnje - Šentvid smo na sobotno dopoldne z otroki in njihovimi starši organizirali izlet po našem kraju Zavodnje. Najprej smo se ustavili na kmetiji Potočnik, kjer sta nas prijazno sprejela gospodarja Marta in Grega. Povedala sta nam o zgodovini svoje kmetije, pomenu ohranjanja kmetij, predvsem v smislu kakovostne pridelave hrane. Ogledali smo si tudi nov moderen hlev, ki sodi med najsodobnejše objekte za pridelavo mleka
in vzrejo živine v Sloveniji.
Pot smo nadaljevali do stare lovske koče, kjer nas je pričakal lovec »Fani«. Tu smo se okrepčali in spočili za povratek domov.
Bil je prijeten, družaben, pohodni-ški dan z zanimivimi postojankami in dobro družbo.
■ D. V.
Gasilci pomagali Anini zvezdici
Vinska Gora, 20. maja - Gasilska zveza Slovenije se je odzvala povabilu dobrodelne organizacije Anina zvezdica k sodelovanju pri zbiranju hrane z daljšim rokom uporabe za socialno ogrožene družine. Akciji so se pridružili tudi gasilci PGD Vinska Gora, saj se zavedajo, kako težko živijo nekatere slovenske družine, pri svojem delu pa dobro vedo, kako pomembna je pomoč sočloveku. Dokazali so, da znajo ljudem v nesreči pomagati na številne načine. Uspelo
jim je zbrati preko 200 kilogramov hrane, ki so jo v ponedeljek odpeljali v vojašnico Slovenske vojske v Celje, ki je neke vrste
regionalni zbirni center, saj v humanitarni akciji sodeluje tudi Slovenska vojska.
Preden so zbrano hrano z daljšim rokom uporabe odpeljali na zbirno mesto v Celje, so se ponosni na uspeh akcije vinskogorski gasilci
postavili pred fotoobjektiv.

■
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 15
23. maja 2013
""^ÉAS
VI PISETE
15
Srečanje lovcev in krajanov
Šoštanj, Florjan, 18. maja -
Lovska družina Smrekovec pokriva področje devetih revirjev od Belih Vod, Slanice, Smrekovca, Šentvida, Loma, Skorna, Topolšice, Lokovice in Florjana, kar je 5.846 hektarov lovskih površin. Gospodarjenje z loviščem in divjadjo je njihova glavna skrb, seveda pa je v to zajeto tudi sodelovanje s prebivalci tega območja, predvsem kmeti. Zato je bilo po besedah predsednika oz. starešine društva, Dušana Gorenca čutiti dolžnost, da se s krajani dobijo v sproščenem okolju in morebiti rečejo tudi besedo ali dve o težavah v sobivanju. Zato so člani lovske družine Smrekovec povabili krajane na prvo takšno srečanje, ki je bilo na priljubljenem zbirališču v Florjanu. Lovci so srečanje dobro pripravili, krajani pa žal niso povsem sprejeli pobude članov družine, s katerimi sicer med letom aktivno sodelujejo. Od okoli tristo povabljenih in potrjenih udeležencev se jih je srečanja udeležila le slaba tretjina. Škoda,
Starešina LD Smrekovec Dušan Gorenc na srečanju v Florjanu
saj je organizator poskrbel za vse.
Lovska družina Smrekovec je bila ustanovljena že leta 1947; po razdelitvi na dve družini se je iz LD Šoštanj Topolšica v letu 1967 prei-
menovala v LD Smrekovec. Njihov sedež je v Belih Vodah. V lovišču imajo stalno naseljeno različno divjad, žal pa vse bolj pogrešajo prisotnost fazanov, jerebic, velikega petelina, ruševca, belega zajca in svizca. Posegi v naravo seveda vplivajo na živelj, vplivajo pa tudi spremenjeni klimatski pogoji, tako da se tudi gospodarjenje na lovišču spreminja. Kmetom na travninah povzročajo škodo predvsem divji prašiči, ki prihajajo na to območje približno dvakrat letno. Kakšnih drugih posebnosti na tem terenu ni, je zagotovil Dušan Gorenc, ki je med drugim povedal, da ima družina v upravljanju dve lovski koči in bivak. Zanje pretežno skrbi gospodar družine Damjan Turinek.
Seveda pa je pomembno prostovoljno delo vseh lovcev, ki jih je v družini sedaj 51, kmalu pa se bosta po opravljenem pripravništvu družini pridružila še dva člana.
■ MBK
'Total look'
najbolj
navdušil
11. in 12. maja je v Celju potekal sejem Kozmetika in frizerstvo 2013. Že 10. leto zapored je v sklopu kozmetičnih sejemskih dogajanj potekalo tudi mednarodno tekmovanje Nail Design. Dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje, v programu kozmetični tehnik, že nekaj let zapored uspešno tekmujejo v posameznih kategorijah. Vsako leto zberejo lepo bero najvišjih mest. Letos so bile uspešne v večini kategorij in prvič je šola osvojila tudi laskavi naslov šole leta v tekmovanju Nail Design.
Največ pozornosti na tekmovanju je pritegnila kategorija Total look, v kateri se skupine po pet dijakinj prelevijo v frizerje, vizažiste, manikerje in stiliste ter dve uri ustvarjajo kreacijo na določeno temo. Letos so bile to
Cvetne vile iz Srednje zdravstvene šole z ravnateljico in
mentoricama
Cvetne vile. Mednarodna skupina sodnikov je razsodila, da je najlepšo cvetno vilo izdelala skupina z imenom Swamp fairy, v kateri so tekmovale Nina Centrih, Sara Vrbek, Patri-cija Peklar, Dijana Lazic in model Nuša Mikek. Vse obiskujejo komaj
Odkrijmo melanom pravočasno
Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je najnevarnejši kožni rak, predvsem zaradi svoje velike sposobnosti širjenja na ostale organe. Ker je zdravljenje razširjene bolezni neuspešno, je umrljivost visoka.
Število bolnikov z melanomom se povečuje hitreje kot število bolnikov s katerokoli drugo vrsto raka. Predvsem zaskrbljujoče je naraščanje števila bolnikov z melanomom med mladimi odraslimi. Melanom je rak, ki se lahko razvije pri vsakomur, vendar pa je tveganje za njegov nastanek pri nekaterih ljudeh večje: pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so bili zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, pri ljudeh, ki so večkrat utrpeli sončne opekline, pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, pri starejših ljudeh, tistih, ki imajo veliko število znamenj, ter ljudeh, ki so že imeli melanom.
Melanom se lahko pojavi v obstoječem znamenju, večinoma pa nastane na novo. Na koži ves čas nastajajo nove pigmentne spremembe, med katerimi je lahko tudi melanom. Pomembno je, da ga ločimo od ostalih, nenevarnih pigmentnih sprememb na koži. Melanom je lahko na začetku zelo podoben navadnemu znamenju, a se za razliko od znamenja nato hitreje spreminja po obliki, barvi in velikosti. Je asimetričen (A - asi-metry), nepravilnih robov (B - border), večbarven (C - colour), večji
od 5 mm (D - diameter) in raste (E - elevation). Včasih lahko tudi srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev.
Ker se melanomi ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE in jih je včasih težko razlikovati od znamenja in drugih pigmentnih sprememb na koži, je ključnega pomena za postavitev pravilne diagnoze dermato-skopski pregled kože. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek melanoma je UV sevanje. Z ustrezno zaščito kože pred soncem lahko nastanek melanoma preprečimo. Z omejitvijo izpostavljanja soncu je treba začeti že v zgodnjem
otroštvu, saj so prav sončne opekline v zgodnjem otroštvu eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni kasneje v življenju. Tudi število pigmentnih znamenj je povezano z izpostavljenostjo soncu v otroštvu. Več kot je otrok izpostavljen soncu v otroštvu, več znamenj se bo pojavilo na koži. Večje število
zdravnik svetuje
znamenj pa pomeni večjo verjetnost za pojav melanoma kasneje v življenju. Kožo moramo zaščititi predvsem z izogibanjem soncu, z uporabo oblačil, pokrival in očal ter z uporabo zaščitnih krem za tiste dele telesa, ki jih pred soncem drugače ni mogoče skriti. Ker bodo učinki preventivnih akcij o pomenu zaščite pred UV žarki vidni šele čez desetletja, je za zmanjšanje umrljivosti zaradi melanoma trenutno n a j p o -membnej-še zgodnje odkrivanje J z rednim / samopre-gledovanjem in preventivnimi pregledi kože. Redno spremljajmo spremembe na koži. Če melanom odkrijemo pravočasno, je ozdravljiv!
■ Nataša Grebenšek, dr. med. Dermatološki center Arsderma
2. letnik, zato je uspeh še toliko večji.
Na zahtevno in naporno tekmovanje sta dijakinje pripravljali mentorici Marija Bec in Sonja Cesar.
■ Zdenka Salobir
Družinski pohod po Golteh
Ženski odbor SDS Zgornje Savinjske doline je ob Svetovnem dnevu družine organiziral Družinski pohod po Golteh. Ogledali smo si Alpski vrt, ki na svojih 1.400 m nadmorske višine ponuja vse, kar ponuja Mozirska planina za čutenje vseh njenih naravnih lepot. Pot smo zaokrožili čez Stare stane in Medvedjak.
Na planoto smo se peljali z avtomobili, vendar smo pri Alpskem vrtu popoldansko ekskurzijo nadaljevali peš. V Alpskem vrtu smo si med več kot sto vrstami alpskih rastlin s celostno predstavitvijo alpske flore in favne ogle-
dali večino cvetočih cvetlic. V tukajšnjem skalovju je edino rastišče avriklja (Primula auricula), ki najlepše cveti ravno v maju. Med slabo uro hoda skozi vrt smo izvedeli, katere rastline imajo posebno zdravilno moč. Kljub temu da smo domačini, smo navdušeni uživali v krasnem razgledu na dolino, okoliške in daljne vrhove, vse do hrvaškega Slemena. Prebrali smo si lahko tudi drevesni horoskop. Pot smo nadaljevali čez Stare stane do Medvedjaka, kjer nas je v koči sredi planin s toplim golažem pogostila zvesta članica Nataša Atelšek. Med drugim nas je presenetila tudi nevihta, ki smo jo na srečo še dočakali v koči, zato smo se nezmočeni vrnili v dolino.	■ jn
Pomladi naproti v Srbijo
üáÜll
Util
LUJJ
Letos smo pomlad že kar težko pričakovali, zato smo se odzvali vabilu Planinskega društva Atomske Toplice Podčetrtek. Mahnili smo jo naravnost v Srbijo, tja med Čačak in Užice.
Sredi noči smo se poslovili od obmejne reke Sotle in krenili novim doživetjem nasproti. Dremajoč smo se prebudili v Beogradu, kjer so se nam pridružili vodniki Planinskega kluba Železničar iz Beograda. Gostoljubni kot so, so nas oskrbeli s hrano in vožnja do Ovčar Banje je hitro minila. Tu ima omenjeni klub svoj planinski dom, kamor smo se nemudoma namestili. Je med gorama Ovčar in Kablar, pod njim pa poteka železniška proga. S cesto jo ločuje reka Morava, za kaj več pa ni prostora. Po nedrjih obeh gora se nahaja deseterica samostanov, vsak s svojimi posebnostmi.
Nismo izgubljali časa in nemudoma smo krenili na pot, ki nas je vodila preko visečega mostu na sosednji Ovčar in mimo samostana Preobra-ženje. Pogled nazaj je odstiral mogočen skalnat Kablar, pod katerim je planinski dom. Med vzponom nas je pomladno okrašena pot vodila mimo ženskega samostana. Prišli smo na travnato pobočje s prostranimi razgledi vse tja do Guče, znane po neu-
mornih trobentačih in prav takšnih zabavah. Ko smo dosegli vrh Ovčarja, smo lahko uživali v prekrasnih razgledih na čudovite meandre modre Morave in gore v daljavi - med drugim na Ravno goro ...
Pot smo krožno nadaljevali ter si spotoma ogledovali samostane, poklepetali z njihovimi prijaznimi prebivalci in si skušali predstavljati njihovo življenje v sicer zelo idiličnem naravnem okolju. Po vrnitvi v dom in okusni večerji je bila na vrsti zabava z izvrstnimi glasbeniki in ni ga bilo, ki bi se ne pridružil plesu v kolu, ki je
zaposlil še druge mišice, kot smo jih uporabljali čez dan. Super!
Naslednji dan smo takoj po zajtrku odšli izpred planinskega doma, okrepljeni še s skupino planincev iz Bosne. Občasno smo se srečali z nase-
ljenimi, pa tudi opuščenimi domovi. Na prostrani planoti blizu vrha Kablarja smo postali ob skromnem domu in starodavni fičo ob njem je s svojo častitljivo podobo pritegnil naše poglede. Pot smo nadaljevali do Kablarjevih skalnatih vrhov, ki se z nadmorsko višino ne morejo preveč hvaliti, glede na skalno razčlenjenost
krut boj z naravo. Na steni barake sta bili kot opozorilo razpeti koži divjih prašičev. Hvaležni smo se poslovili po krožni poti in spotoma prišli do zapuščenega zaselka, katerega osta-line so bile pravi muzej na prostem. Nazaj grede smo se bežno ustavili še pri samotni cerkvici in samostanu Blagoveštenje, kjer imajo starodavne
pa nič ne zaostajajo za visokogorji.
Uživali smo ob razgledih in se spet čudili inovativni naravi pri oblikovanju struge reke Morave pod nami. Vračajoč smo se vrnili do prej omenjenega skromnega doma z edinim prebivalcem, ki mu delajo družbo živali. Tu se planinci radi ustavljajo in kolega iz Bosne nam je čutno prebral njihovo sporočilo.
Po prijetnem druženju smo se poslovili od te idile, kjer življenje terja
terme. Dve prosto tekoči vodni pipi v razdalji do 2 metrov imata ena povsem hladno, druga pa toplo vodo s 37 stopinjami C. Pokukali smo v zelo lepo notranjost cerkve, prisluhnili razlagi zgodovine in začutili utrip priprav na praznik v stilu naše velike noči.
Po vrnitvi v planinski dom smo po želji odšli na kopanje v bližnje zdravilišče. Večerji je sledil kitarski večer s petjem ter prijetnim druženjem.
Naslednje jutro smo pohiteli
obiskat bližnja samostana, da smo začutili utrip njihovega praznovanja, zatem pa se peš odpravili po cesti skozi skalne tunele ob levem bregu reke Morave s številnimi počitniškimi hišicami do naslednjega sklopa samostanov. Najlepši in skrbno obnovljen z imenom Uspenje se nahaja nad spet čudovitimi zavoji reke z bogatim rastlinjem, kjer je raj za ptice.
Nazaj grede smo obiskali še enega, najbolj skrivnostnega, nato pa se vkrcali v avtobus in se na kosilu ustavili v Čačku. V Beogradu smo se poslovili od naših spremljevalcev, ki so se za odlično izvedene izlete srčno potrudili!
Vožnja domov je potekala ob pesmi in sredi noči je avtobus začel vijugati proti Bukovju na Bizeljskem. Ustavili smo se vrh goric na Turistični kmetiji Juričko, ki ima »dušo«! Sledil je izredno domač zaključek našega druženja, podkrepljen z jedačo in pijačo ter zahvalami udeležencev za prijetno druženje med preprostimi, a srčnimi ljudmi. Vsa zahvala gre vodstvu PD Atomske Toplice Podčetrtek z Ivanom Šalamonom na čelu in Planinski sekciji Bistrica ob Sotli z iskrivo vodjo Mirelo. Vsekakor pa je vsak udeleženec prispeval svoj delček srca, da smo se imeli preprosto - lepo! Hvala in še kdaj nasvidenje na planinskih poteh!
■ Marija Lesjak
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 16
16
SPORT

23. maja 2013
Rokometaši Gorenja tretjič najboljši
Jutrišnja tekma s Celjem (ob 19.00) zgolj prestižnega pomena - Po njej velik žur, napovedujejo v klubu - Za rokometaše Gorenja je tekmovalna sezona 2012-2013 tako rekoč končana
V predzadnjem krogu so v soboto gostovali v Novem mestu in premagali Krko z 41 : 20. Potrebovali so le še točko, da pred jutrišnjim zadnjim krogom zmagoslavno zaplešejo na parketu ob ubranitvi naslova državnih prvakov. Ker so Celjani, njihovi edini tekmeci za prvo mesto, igrali doma s Koprom le neodločeno (26 : 26), niti točke niso potrebovali. Toda Branko Tamše se z igralci ni obremenjeval s celjsko tekmo, ampak so bili odločeni, da tudi v dolenjski prestolnici pokažejo in potrdijo, kdo trenutno igra najbolj-
ši rokomet v državi. Zaigrali so nadvse odgovorno in zavzeto, brez podcenjevanja ter se po zmagi kar z 21 goli razlike še nekaj časa skupaj s svojimi najzvestejšimi navijači Šaleškimi graščaki veselili tretjega naslova državnih prvakov.
Pravo slavje in druženje z navijači bo seveda jutri v Rdeči dvorani po tekmi s Celjani. Čeprav ne bo v ničemer več odločala, najbrž za ene in druge to ne bo zgolj revijalna tekma, ampak zanimiv prestižni obračun. Domači rokometaši se bodo gotovo skušali skupaj s trenerjem
Tomaž Juršič in Branko Tamše: Še kdaj skupaj?
Brankom Tamšetom od sezone in svojih navijačev posloviti z novo zmago, gosti pa jih bodo skušali premagati vsaj enkrat v tej sezoni.
Z veseljem pa se bo jutri najbrž
prepletala tudi žalost, saj bodo zadnjič (morda se bo pozneje kdo še kdaj vrnil) oblekli Gorenjev dres Milan Gajic, Marko Bezjak, Fahrudin Melic, Jure Dolenec,
David Miklavčič, Matej Gaber, Peter Pucelj, Dino Bajram, ki bodo rokometno pot nadaljevali v tujini. Še zadnjič pa bo v vlogi prvega trenerja Branko Tamše, ki bo ostal v klubski kroniki gotovo zapisan kot najuspešnejši dosedanji trener s tremi državnimi naslovi. Prvega je osvojil v sezoni 2008/09 kot pomočnik Hrvatu Ivici Obrvanu, lanskega drugega in letošnjega tretjega pa kot samostojni trener.
A kot poudarja sedanji direktor kluba Tomaž Juršič: »V športu je pač tako, da vedno nekateri odhajajo, drugi prihajajo. Z jutrišnjim dnem bo v Velenju konec nekega zelo uspešnega obdobja. Prvega julija začenjamo novo zgodbo. V športu so normalni vzponi in padci. Želimo si, da bi bilo teh padcev čim manj. Imeli bomo popolnoma novo ekipo, za naslednjo sezono je že sestavljena. Gotovo bo ekipa potrebovala nekaj časa in tudi širšo podporo. Toda glede na to, da so v preteklosti tudi v naš klub in iz njega igralci prihajali in odhajali, sem prepričan, da se nam za priho-
Mladi kavalirji
Mladinci rokometnega kluba Gorenje Velenje, so se v torek za nekaj ur prelevili v "gentlemene". Fantje iz mladinske ekipe so se brez zadržkov postavili ob blagajne, kjer so kupcem pomagali pri zlaganju kupljenega blaga. Po prvem presenečenju, so kupci z veseljem predali opravilo fantom, ki so vse skupaj zložili in tudi odnesli do avtomobilov. Rokometni klub Gorenje Velenje je v sodelovanju z Mercatorjem pripravil nagradno igro, kjer so lahko kupci prišli do praktičnih nagrad, ali pa so se sprostili ob dobri družbi. Za glasbo je poskrbel mladi harmo-nikaš, za dodatno zanimanje pa slovenski reprezentant in igralec Gorenja Matej Gaber. Dogodka sta se udeležila tudi trener državnih prvakov Branko Tamše in direktor kluba Tomaž Juršič.
dnost rokometa v Velenju ni treba bati. Obenem vabim jutri v Rdečo dvorano čim večjo število ljubiteljev te igre na zadnjo tekmo in druženje z novimi prvaki.«
■ S. Vovk
Rudarji tokrat brezskrbno
Nogometaši Rudarja so v 34. krogu gostili Domžale. Gostje so z lepim prostim udarcem z 20 metrov nekdanjega Rudarjevega igralca Dragana Čadikovskega deset minut pred koncem zmagali z 1 : 0. S tem so se po točkah na tretjem mestu izenačili s tretjim Koprom in si tako podaljšali upanje za igranje v Evropi v novi sezoni.
To je bil že tretji Rudarjev poraz po vrsti. Kljub temu so se rudarji, ne glede na včerajšnji izid ob jezeru z Mariborom in nedeljski v Novi Gorici, dva kroga pred koncem tudi teoretično rešili izpada iz lige. Za to so lahko hvaležni zadnji Muri, ki je na svojem igrišču povsem nadigrala do tega kroga pred-
Mariborčanke
tokrat
uspešnejše
Nogometašice Maribora so tokrat na gostovanju v Velenju presenetile nerazpoložene igralke Škal in jih premagale z 2:0. Zaradi tega poraza je sedaj ogroženo tudi njihovo drugo mesto, saj bodo prvenstvo sklenile na gostovanju v Beltincih pri vodilnih Pomurkah.
Pomembna zmaga v derbiju
V osrednji tekmi 17. kroga v Štajerski ligi so nogometaši Šoštanja gostili Pesnico, jo premagali s 3 : 0 in s 35 točkami zadržali vodilni položaj na lestvici. Drugi so sedaj z dvema točkama manj nogometaši Marles hiš, ki so v Lenartu prav tako 3 : 0 premagali domače moštvo, Pesničani pa so zdrsnili na tretje mesto s tremi točkami zaostanka za Šoštanjčani. Eno mesto je po porazu na mariborskem Teznu z 1 : 2 s Kovinarjem izgubil Žalec. S tretjega mesta je padel na četrto.	■
zadnji Aluminij. Premagala ga je s 3 : 0 in se po dolgem času otresla zadnjega mesta, kamor je po sobotni zmagi vsaj do včerajšnjega predzadnjega kroga potisnila Kidričane.
»Ponavlja se nam stara zgodba. Nadzorovali smo igro, imeli priložnosti - skratka, vse smo imeli, razen zadetka. Gol pa dobimo zaradi tako rekoč začetniških napak.
Kljub vsemu moramo biti zadovoljni. Naš cilj je bil obstanek v ligi. Tega smo izpolnili. Igro imamo, verjamem, da se bo strelcem tudi enkrat odprlo. S pravimi okrepitvami za novo sezono pa smo lahko tudi mi eno tistih moštev, ki se bodo borili za igranje v Evropi,« je dejal po tekmi z Domžalami domači trener Jernej Javornik.	■ vos
Zavrč novi član prve lige
V 2. slovenski nogometni ligi so si nogometaši Zavrča dva kroga pred koncem priigrali zgodovinski uspeh. V novi sezoni bodo igrali v ugledni prvoligaški druščini, kamor so se uvrstili, tudi teoretično, po zmagi na svojem igrišču nad Garmi-nom iz Šenčurja z 1 : 0. Drugi Roltek Dob, ki je v gosteh izgubil s Krko z 0 : 1, za njimi zaostaja za deset točk, tretji Novomeščani pa za 11. Prav za slednje bosta torej preostala dva kroga (torej včerajšnji predzadnji in sobotni zadnji) zelo pomembna. Odločala bosta, kdo od njiju bo igral kvalifikacije s predzadnjim iz prve lige, torej z Muro ali Aluminijem. Zanimivo, oba sta (bosta) imela za nasprotnika tudi vodilni Zavrč.
Dob včeraj na svojem igrišču, Krka pa v zadnjem krogu v gosteh.
Nadvse so si gotovo oddahnili nogometaši Šmartna 1928. V Črnomlju so z goloma Almedina Muharemoviča in Denisa Čirica
ostanejo med dugoligaši. Pred včerajšnjim predzadnjim krogom, v katerem so gostili Radomlje, so imeli pred njo kar pet točk prednosti, pred zadnjo Dravinjo pa deset. V sobotnem zadnjem krogu bodo
premagali neposrednega tekmeca za obstanek v drugoligaški konkurenci - Belo krajino - z 2 : 1. S to zmago so si zelo povečali možnosti, da brez dodatnih kvalifikacij
gostovali v Celju pri Šampionu (ob 16.00). Bela krajina je včeraj gostovala v Šenčurju, v soboto pa bo gostila Dob.
■ vos
Zavihtele so se v finale
V nedeljo, 19. 5., je bil ŽOK Kajuh Šoštanj organizator polfi-nalnega turnirja DP v mini odbojki za deklice.Med štirimi udeleženimi ekipami - Vital I Ljubljana, Spodnja Savinjska, Braslovče I in Kajuh Šoštanj - so ravno domačinke pokazale največ znanja in borbenosti ter brez poraza zanesljivo osvojile prvo mesto in vstopnico za
veliki finale, ki bo 2. junija. Drugo mesto in prav tako uvrstitev v veliki finale so si priborile igralke Vitala iz Ljubljane. Vse ekipe so prikazale borbeno igro, veliko odbojkarskega znanja in lepo izpeljanih taktičnih zamisli. Za uspešno izvedbo turnirja se zahvaljujemo Občini Šoštanj in županu ter številnim sponzorjem.
■ BG, Foto: Igor Medved
Kendo borci so se izkazali
Maribor, 11. maja - V štajerski prestolnici je potekalo sedmo državno prvenstvo v športni disciplini kendo. Kendo je moderna borilna veščina, ki prvotno izvira iz veščine sabljaštva (kenjutsu) in so se je učili samuraji.
Zato sta čast in spoštovanje nasprotnikov pomembnejša od tekmovalnosti, saj kendo skrbi tudi za duševno rast oseb in jih dopolnjuje v vsakdanjem življenju. Kendo klub Iss-hougai Velenje z več kot 10-letno tradicijo, je ponovil lanske uspehe in na državnem prvenstvu v ostri konkurenci požel vidne rezultate: Med drugim je osvojil 1. mesto Kyu kategorija posamično Iztok Hercog, 2. kyu; 3. mesto pa ekipno (Aljoša Šrot, 2. dan, Andrej Treven, 1. dan, ter Iztok Hercog, 2. kyu). ■
Mladi atleti uspešni v Kranju
Kranj, 18. maja - Na Gorenjskem je v sončnem sobotnem dnevu potekal največji slovenski mladinski atletski miting. Tradicionalni Vuč-kov memorial so s svojimi uspehi zaznamovali tudi atletinje in atleti velenjskega atletskega kluba.
Mladi rod nadaljuje uspehe preteklega konca tedna, ko so na mitingu v Šentjurju osvojili več deset medalj. Tokrat je v kategoriji pionirk U8 bron v metu vortexa osvojila Tara Štruc, Ina Miklavžin je bila zlata v sprintu na šestdesetmetrski razdalji in skoku v daljino z mesta, uspeh v sprinterski disciplini je z osvojenim tretjim mestom dopolnila Tinkara Salmič. Med fanti v isti kategoriji
je bil Tin Jurič bronast v skoku v daljino z mesta.
V starostni kategoriji U10 je prvi mesti Atletskemu klubu Velenje pritekla Tinkara Miklavžin, zmagala je v tekih na 60- in 150-metrski razdalji. Med fanti je z dvema zlatima medaljama Sebastjan Turinek ponovil Tinkarin uspeh na enakih razdaljah.
Brona v starostni kategoriji atletinj, mlajših od dvanajst let, sta osvojili Nea Meh v teku na 60 metrov in Neža Gorišek v metu vortexa. Tomaž Turinek je bil v tej starostni kategoriji dvakrat drugi, in sicer v tekih na dvesto in šestdeset-metrski razdalji.
Petja Herlah je v kategoriji U14 osvojila dve medalji, bronasto v teku na 300 metrov in zlato v teku na 60 metrov. Anže Repas je bil na 300 metrov drugi.
Tim Vučina je bil bronast v teku na 300 metrov v starostni kategoriji U16, med mlajšimi mladinkami pa je uspeh Velenju pritekla Maruša Berlot. Srebrna je bila v teku na 400 m.
Lep ekipni uspeh so dopolnili še preostali člani velenjske ekipe, mnogi so v Kranju popravili svoje osebne rekorde. Uspešno sezono bodo velenjski atleti skušali nadaljevati tudi v Velenju, kjer bo 4. junija potekal tradicionalni miting v počastitev dneva rudarjev.
■
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 17
23. maja 2013	""«í AS
Odlični nastopi velenjskih sabljačev
SPORT
17
Na olimpijske igre ne grem za vsako ceno
Alpska smučarka Ana Drev načrtuje, da se bo po rehabilitaciji hude poškodbe lahko vrnila na strmine konec leta - Minula sezona v svetovnem pokalu najboljša doslej
Tatjana Podgoršek
Alpske smučarke in smučarji so zakorakali v pripravljalno obdobje za novo sezono, katere krona bodo olimpijske igre v ruskem Sočiju februarja prihodnje leto. Med njimi ni druge najboljše slovenske velesla-lomistke, 27-letne Šmarčanke Ane Drev, ki okreva po operaciji kolena. Poškodovala si ga je na drugi vožnji zadnje tekme v minuli sezoni. »Za zdaj poteka rehabilitacija dobro. Glede na to, da je bila poškodba huda, bo povratek trajal od 6 do 8 mesecev. Računam, da se bom vrnila na bele strmine naslednjo sezono, vendar ne povsem na začetku,« je povedala Ana Drev. Na ostala naša vprašanja pa je odgovorila:
Kaj to pomeni za sodelovanje na olimpijskih igrah?
»O tem v tem trenutku težko rečem kaj konkretnega. Upam in verjamem na najboljše. Pripravljalnega obdobja ne bom imela. Moram pa potrditi normo, kar pomeni, da se bom morala smučati dobro in pokazati raven, ki sem jo prikazala v lanski sezoni. Če mi bo to uspelo, me čakajo februarja prihodnje leto zame tretje olimpijske igre.«
Kaj pa, če ne?
»Če mi ne bo uspelo, zaradi tega ne bo konec sveta, saj sem na olimpijskih igrah že sodelovala. Je pa dejstvo, da si jih želim, in to predvsem zato, ker bi rada na njih dosegla dober rezultat. Toda na prvem mestu je vseeno zdravje. Na olimpijske igre ne grem za vsako ceno.«
Kako pa bi sicer ocenili minulo sezono?
»Kot svojo najboljšo v svetovnem pokalu. Zbrala sem največ točk (104), na svetovnem prvenstvu sem bila deseta, kar je bil zame vrhunski rezultat. Se je pa, žal, sezona končala povsem drugače, kot sem pričakovala. Na poškodbo nisem računala, vzela pa mi bo - kot sem že dejala - celotno pripravljalno obdobje za naslednjo sezono, v kateri sem želela rezultate samo še nadgraditi. Sem optimist in verjamem, da mi bo kljub vsemu uspelo.«
Ana Drev po operaciji poškodbe kolena na Kliničnem centru v Ljubljani za zdaj dobro okreva.
Na terapiji je prvič brez bergel. (foto: vos)
V novi sezoni se obeta v slovenskem taboru kar nekaj sprememb. Med drugim naj ne bi šlo več brez prispevkov tudi članov A reprezentance.
»Kot tekmovalka s statusom A tega ne odobravam. Tekmujemo vendarle na tekmah svetovnega pokala, veliko smo prisotni v medijih in prepričana sem, da prispevamo določen delež denarja v blagajno Smučarske zveze Slovenije. O tem se še nisem pogovarjala z ostalimi tekmovalci in tekmovalkami s statusom A, vendar menim, da tega ne bo nihče pozdravil. Če bo do tega prišlo, bo potrebnih še kar nekaj pogovorov.« Na omenjeni zvezi razmišljajo o tem, da bi najboljše trenirale s Tino Maze.
»To sem slišala tudi sama, vendar očitno zame v novi sezoni stvar ne pride v poštev. Ne vem pa, kako so si odgovorni zamislili samostojne treninge z njo, tudi če Tina ne bi trenirala sama, ampak bi se priključila drugim ekipam.«
n
Sabljači Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so se udeležili državnega prvenstva v sabljanju, ki je potekalo v soboto, 11., in nedeljo, 12. maja, v Ljubljani. Za velenjske sabljače je bila najbolj zanimiva nedelja, saj je ta dan potekalo tekmovanje v floretu, ki je orožje, s katerim tekmuje velenjski klub.
Poleg dveh osvojenih naslovov državnega prvaka in še sedmih medaljah je razveseljivo to, da je imel klub znova ženske predstavnice v najmlajših kategorijah in pri članicah.
Jure Mravljak je pokazal svoje mojstrstvo tako, da je osvojil kar dva naslova državnega prvaka, in sicer v kategoriji floret mladinci in floret kadeti. Na odru za zmagovalce mu je pri floretu mladinci na tretjem mestu delal družbo Klemen Selan, v kategoriji floret kadeti pa se mu je na tre-
Minuli konec tedna je bil za velenjske tekvondoiste ponovno zelo uspešen. Tokrat so se udeležili enajstega mednarodnega odprtega prvenstva Ljubljane. Na tekmovanju so se pomerili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
Velenjčani so brez težav pometli s konkurenco in prepričljivo osvojili pokal za najboljši klub tekmovanja. Trije »skalčki« so osvojili nazive najboljših: med starejšimi dečki Dean Vukančič, med mladinci Klemen Vogler in med člani Borut Sobota, s po dvema zlatima medaljama pa sta se okitila še Nejc Rakuša med starejšimi dečki in Borut Sobota med
tjem mestu pridružil Luka Mravljak. Lovro Fijavž Bačovnik je pri mladincih zasedel peto mesto, pri članih pa štirinajsto mesto. V kategoriji floret kadetinje je Brina Zamrnik na svojem prvem državnem prvenstvu osvojila medaljo za tretje mesto. S petim mestom pa je uspeh dopolnila še Tina Margon. V kategoriji floret dečki B pa
sta svoje veščine pokazala z drugim mestom Rok Kovač in tretjim mestom Domen Selan. Uspeh v tej kategoriji sta zaokrožila s petim mestom Borut Mohorko, s šestim Dominik Gajšek in devetim Vid Mohor. V kategoriji floret deklice B pa se je Brina Zamrnik spet izkazala in tudi tokrat zasedla tretje mesto. Najmlajša klubska udeleženka državnega prvenstva Eva Meh, ki je nastopila v kategoriji deklice C, je ravno tako prijetno presenetila, saj se je v tej kategoriji borila v finalu in
mladinci. Na najvišjo stopničko so se člani kluba Skala povzpeli trinajstkrat: Matic Zaluberšek (mlajši dečki, forme rumeni pas), Anže Koprivec (starejši dečki, forme rumeni pas), Dean Vukančič (starejši dečki, forme, rdeči pas, in boji do 40 kg), Nejc Rakuša (starejši dečki, forme, črni pas, I. dan in boji do 35 kg), Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas, I. dan, in boji do 51 kg), Borut Sobota (mladinci, forme, črni pas, II. dan, in boji do 75 kg, ter člani, forme, črni pas, II. dan, in boji do 78 kg) in Matej Rezar (člani, boji nad 85 kg).
Srebrne medalje so osvojili Pia Lan-deker (mlajše deklice, forme, rumeni
na koncu osvojila srebrno medaljo. Eva, Brina in Tina so tako na svojem prvem državnem prvenstvu pokazale, da so sabljačice, na katere moramo v prihodnosti še kako računati.
Po nekaj letih tekmovalnega premora se je v kategoriji floret članice spet preizkusila Urška Salobir Gajšek in osvojila šesto mesto. Na tekmovalne
steze so se vrnili tudi Jakob Gajšek, Klemen Špeh in Renato Knez. Ta je med člani zasedel šesto mesto, Jakob sedmo in Klemen deveto mesto. Med člani je tekmoval še Anže Guček, ki je zasedel peto mesto.
Ekipo sabljačev sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so spremljali trenerji Marjan Salobir, Klemen Špeh in Robert Uranjek, ki so se skupaj s svojimi varovanci veselili uspehov.
■ Aleksander Mravljak. foto: Otmar Fijavž
pas), Tamara Vogler (starejše deklice, forme, zeleni pas, in boji do 30 kg), Erazem Rozoničnik (mlajši dečki, forme, rumeni pas), Anže Pečnik (starejši dečki, forme, rumeni pas), Domen Zabukovnik (starejši dečki, forme, rdeči pas), Laura Volk (mladinke, forme, rdeči pas, in boji do 58 kg), Nejc Rupreht (mladinci, forme, črni pas, I. dan, in boji do 51 kg) in Renato Vogler (starejši dečki, boji do 35 kg).
Tretja mesta so si priborili Taras Alic (mlajši dečki, forme, rumeni pas), Renato Vogler (starejši dečki, forme, rdeči pas), Jerneja Jenšterle (mladinke, forme, črni pas, I. dan, in boji -58 kg), Domen Zabukovnik (starejši dečki, boji do 45 kg) in David Podpečan (starejši dečki, boji do 45 kg).
■ Tanja Verboten
Memorial
Boštjana
Mariniča
V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v petek, 17. 5., in v soboto, 18. 5., organizirala že 26. »Memorial Boštjana Mariniča«. Tekmovanje je bilo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol (do četrtega razreda), v soboto pa medklubski miting. Udeležilo se ga je 40 mladih plavalcev iz Ljubnega, Mislinje, Šmartnega ob Paki, Šempetra in Velenja. Rezultati: mlajši dečki - 50 m prsno: 1. Tjaž Medved, OŠ Livada, 2. Lan Vrčk-ovnik, OŠ MPT, 3. Blaž Ramšak, OŠ Šempeter; 50 m prosto (memo-rialna disciplina): 1. Lan Vrčkovnik, 2. Tjaž Medved, 3. Blaž Ramšak; mlajše deklice - 50 m prsno: Lana Čepin, OŠ Mislinja, 2. Lara Ovčar, OŠ MPT, 3. Sandra Šmerc OŠ GŠ; 50 m prosto: 1. Lana Čepin, 2. Lina Zabukovnik OŠ Livada, 3. Sandra Šmerc. Na medklubskem tekmovanju je nastopilo 100 plavalcev iz petih slovenskih klubov. Najmlajši velenjski plavalci so tekmovali zelo uspešno. Skupno so osvojili 8 prvih, 5 drugih in 8 tretjih mest. Zmagali so Jaša Gradišek (50 m prosto in
100 m hrbtno), Matija Pohorec
(50 m hrbtno in 100 m prosto), Luka Geršak (50 m prosto in 50 m prsno), Aida Jusic (50 m hrbtno) in Tamara Logar (50 m prsno). Druga mesta so osvojili Matija Pohorec (100 m mešano), Manca Poberžnik (100 m hrbtno), Aida Jusic (50 m prosto) in Luka Geršak (50 m prsno in 50 m delfin). Tretja mesta so osvojili Lana Čepin (50 m prosto in 50 m hrbtno), Zarja Pratnekar (100 m prsno), Jaša Gradišek (50 m delfin), Nika Geršak (50 m prosto), Tamara Logar (50 m hrbtno), Timotej Brežnik (50 m prsno) in Val Špegel (50 m prosto). V memorialni disciplini 50 m prosto za mlajše dečke je zmagal Jaša Gradišek in poskrbel, da je pokal ostal v Velenju. Plavalnim klubom Fužinar Ravne na Koroškem, Branik Maribor, Posejdon Celje in Zvezda Kranj ter gospe Zdenki
Lana Čepin in Lan Vrčkovnik.
Marinič se za udeležbo najlepše zahvaljujemo.
■ Marko Primožič
Deseta otroška olimpijada
Velenje, 24. maja - Jutri bo od 9. do 12.30 na Mestnem stadionu v Velenju potekala jubilejna, 10. otroška olimpijada - ekipno atletsko tekmovanje učenk in učencev 8. in 9. razredov velenjskih osnovnih šol, v štafeti pa bodo sodelovali tudi učenke in učenci 6. in 7. razredov. Športni dan bodo v petek imeli vsi učenke in učenci velenjskih osnovnih šol. Tistim, ki ne bodo sodelovali na otroški olimpijadi, bodo predstavniki športnih klubov predstavili različne športne discipline, učenke in učenci pa se bodo preizkusili v različnih športnih disciplinah in igrah. ■
Tako so igrali
1.	NLB Leasing liga
končnica, za mesta od 1 do 6 - 9. krog
Krka - Gorenje 20:41 (6:21)
Gorenje: Gajic (9 obramb), Tale-tovic (5+1), Brglez (5 obramb), Melic 3 (1), Bezjak 3, Pucelj 1, Dolenec 6 (2), Cingesar 4, Cehte 5, Miklavčič 3, Gaber 2, Golčar
2,	Dobelšek 1, Gam 3, Poznič 3, Dujmovič 5,.
Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Krka 1 (1), Gorenje 3 (3). Izključitve: Krka 6 minut, Gorenje 4. Trebnje Maribor Branik - Trimo Trebnje, 32:20 (16:9), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 26:26 (14:13).
Vrstni red: 1. Gorenje 58, 2. Celje PL 53, 3. Maribor 43, 4. Koper 41, 5. Trimo 26, 6. Krka 24; od 7 do 12: Krško - Sviš Ivančna Gorica, 37:34 (17:15), Ribnica Riko Hiše - Jeruzalem Ormož, 37:26 (18:19), Izola Istrabenz Plini - Sevnica 32:34 (15:16).
Vrstni red: 7. Ribnica 28, 8. Sviš 26, 9. Izola 25, 10. Jeruzalem 0. 23, 11. Sevnica 14, 12. Krka 11.
Prva liga Telekom Slovenije, 34. kr.
Rudar - Domžale 0:1 (0:0)
Strelec: Čadikovski 82. Rudar: Rozman, Bubalovic, Stje-panovic, Firer, Krefl (32. Rošer), Rotman, Jahic, Kašnik, Brata-novic (od 70. Črnčič), Radujko, Eterovic (od 80. Klinar). Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Mura - Luka Koper 3:0 (2:0), Gorica - Triglav 0:0, Maribor - Celje 5:1 (2:0), Olimpija - Aluminij 2:0 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor 77, 2. Olimpija 64, 3. Luka Koper 54, 4. Domžale 54, 5. Celje 45, 6. Triglav 38, 7. Gorica 38, 8. Rudar 37, 9. Mura 30, 10. Aluminij 29.
2. SNL - 25. krog
Bela krajina - Šmartno 1928 1:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Muharemovič (4), 0:2
Čiric (30), 1:2 Špelic (51 -11 m). Šmartno Pusovnik, Bezovnik, Matic, B. Bizjak, Mijatovic, Zamernik (od 86. Malis), Kolenc, Bolha, Čiric (od 72. L. Bizjak), J. Bizjak, Muharemovič (od 89. Pod-brežnik). Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Zavrč - Garmin Šenčur 1:0 (0:0, Dravinja Kostroj - Šam-pion 2:3 (0:0), Kalcer Radomlje - Krško 2:0 (0:0), Krka - Roltek Dob.
Vrstni red: 1. Zavrč 61, 2. Dob 51, 3. Krka 50, 4. Šampion 32, 5. Krško 31, 6. Šenčur 31, 7. Radomlje 30, 8. Šmartno 27. 9. Bela krajina 22. 10. Dravinja 17.
Štajerska nogometna liga, 17. krog
Šoštanj - Tehnotim Pesnica 3:0 (0:0)
Strelci: Rednak (61), Celcer (73), Grušovnik (86)
Šoštanj: Grušovnik, Šmon, Koca, Podlesnik, Verhovnik, Rednak (od 76. Šabanovic), Ilic (od 51. Ilic), Cafuta (od 65. Šlutej), Spasoje-
vic, Celcer, Barukčič. Trener Josip Vugrinec.
Rdeči karton: Verhovnik (75)
SŽNL - 19. krog
Rudar Škale -Maribor 0:2 (0:1)
Strelki: Ulbin (11), Milošič (49) Rudar Škale: Strassnig, Zagajšek, Nagy (od 58. Marolt), Zala, Sevšek, Jevtic, Založnik (od 34. Pijukovic), Živkovic, Murič, Bric, Malinic. Trener: Dušan Uršnik. Rdeči karton: Milošič (89, 2. rumeni karton) Drugi izidi: Jevnica - Velesovo Kamen Jerič 6:0 (4:0), Dornava - ŽNK Krka 1:2 (0:1), Teleing Pomurje - ŽNK Radomlje 5:0 (3:0). Slovenjgradčanke so bile proste.
Vrstni red - liga za prvakinje (17 tekem): 1. Pomurje 49, 2. Rudar Škale 40, 3. Radomlje 39, 4. Maribor 28, 5. Jevnica 25, 6. Dornava 16, 7. Krka 13, 8. Velesovo 13, 9. Slovenj Gradec (16 tekem) 1.
Skala je stala najmočneje
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA

23. maja 2013
Brez vandalizma je lepše - zaustavimo ga!
Premogovništvo že skoraj 14 desetletij soustvarja podobo Šaleške doline. V Premogovniku Velenje, kjer se družbena odgovornost kaže že vse od začetka delovanja, vseskozi zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo in okoljem, katerega sestavni del smo. Veliko pozornosti namenjamo urejanju okolja, saj se zavedamo svoje odgovornosti do zaposlenih in lokalne skupnosti. Žal trud vedno znova izničijo posamezniki z neprimernim in nespoštljivim odnosom do okolja.
Na območju turistično--rekreacijskega centra ob šaleških jezerih se že nekaj let zapored srečujemo z vandalizmom. Na udaru so že bile posamezne naprave na trim stezi, informacijska tabla »Kolesarsko-sprehajal-ne poti« in leseni deli klopi, ki jih je Premogovnik Velenje namenil obiskovalcem tega območja za počitek. Tokrat so se vandali lotili sadnega gozda, ki gaje Premogovnik skupaj z Ljudsko univerzo Velenje in ostalimi partnerji zasadil na degradiranih površinah z namenom ohranitve podeželske dediščine in povezovanja kulturne dediščine, naravnih vrednot ter kulturne krajine z razvojem turizma in preživljanjem prostega časa.
Na tem območju ni dovoljena uporaba odprtega ognja oziroma kurjenje na prostem, česar pa nekateri obiskovalci ne upoštevajo. Tovrstna dejanja so lahko okolju in ljudem nevarna, zato bodo morebitni kršitelji kazensko odgovarjali.
V zadnjem času opažamo tudi, da
vencijskim vozilom.
Za vzdrževanje reda in discipline znotraj pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje skrbijo varnostniki HTZ Varovanje, za dnevni nadzor na tem območju pa je Premogovnik pooblastil tudi družbo PV Invest. Omenjeni varnostniki
za marsikoga pomeni oazo miru, kjer se lahko sprostijo, rekreirajo in družijo. Proti vandalizmu se policisti veliko lažje spoprijemajo v sodelovanju z vsemi občani, zato si ne zatiskajmo oči pred početjem vandalov in prijavimo storilca. Anonimno prijavo lahko podate na tele-
Nekateri parkirajo kar na mostu.
Tole je ostalo od posajenega drevesa
so avtomobili parkirani na mestih, ki temu niso namenjena, zato obiskovalce tega območja pozivamo, da upoštevajo navodila redarjev in označbe na tablah. Le tako bomo lahko omogočili prosto pot inter-
niso odgovorni za sprehajalne poti in druge površine, ki so zunaj pri-dobivalnega prostora, ampak za red skrbijo redarji Mestne občine Velenje. Ker redarji na tem območju niso ves čas prisotni, je zelo pomembno, da uporabniki sami skrbimo za red in disciplino.
Toplejši meseci na območje okrog jezer privabijo veliko število obiskovalcev, saj ta del naše doline
fonsko številko policije (080 12 00) ali na številki 112 oz. 113.
Zavedajte se posledic vandalskih dejanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev, saj bomo le tako lahko ohranili čisto, varno in lepo urejeno okolje.
■ Premogovnik Velenje
S silo do fotoaparata
Velenje, 14. maja - V torek je v parku na Vodnikovi 17-letni vrstnik sovrstniku s silo vzel fotoaparat, nato pa mu zagrozil še z nožem. Fantu so policisti fotoaparat zasegli in ga v navzočnosti zakonitega zastopnika zaslišali. Čaka ga kazenska ovadba za kaznivo dejanje roparska tatvina.
Najprej cik-cak, potem pridržan
Velenje, 15. maja - V sredo zjutraj so policisti po obvestilu občana, da po glavni cesti iz smeri Mislinje proti Velenju voznik osebnega avtomobila znamke Citroen Berlingo vozi nezanesljivo, tega ustavili na Celjski cesti. Preizkus z indikatorjem alkohola je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, zato so ga pridržali do streznitve.
Poziv očividcem nesreč
Žalec, 15. maja - V sredo okoli 16. ure se je 13-letni fant z rolko peljal ob pločniku po lokalni cesti iz smeri Savinjske ceste proti ulici Savinjske čete. V tem času naj bi neznani voznik z neznanim vozilom črne barve, celjskih registrskih tablic, zapeljal na levo stran vozišča in trčil vanj. Neznani voznik naj bi po trčenju s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanemu fantu.
Policisti prosijo morebitne očividce, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na telefonsko številko Policijske postaje Žalec 03/713-47-00.
Policisti pa prosijo očividce še ene nesreče, da se jim oglasijo. Zgodila se je v ponedeljek, 20. maja, ob 11. uri na parkirišču trgovine Spar na Celjski cesti, prav tako v Žalcu. V nesreči sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila mazda srebrne
barve in voznik osebnega avtomobila peugeot karavan, srebrne barve, ki sta trčila. Ker z ogledom ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je za nesrečo odgovoren, se policisti obračajo na pomoč pri razjasnitvi okoliščin.
Vlomilci ne popuščajo
Velenje, 15. maja - V noči na sredo je bilo vlomljeno v lokal Caffe In na Koroški cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel menjalni denar in dnevni izkupiček, več zavojev cigaret, steklenic žganih pijač ter LCD televizor Philips z diagonalo 177 cm. Ni pa uspelo priti v notranjost vlomilcu, ki se je lotil kava bara M na Trgu svobode v Šoštanju. Pri poskusu je poškodoval stavbno pohištvo.
V	petek, 17. maja, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Ravnah na območju Šoštanja. Vlomilec je raz-metal notranjost, če je tudi kaj odnesel, pa bo znano ob vrnitvi lastnikov. V soboto, 18. maja, je sprožen alarm pregnal vlomilca v lokal Carlos na Cesti Simona Blatnika. Vseeno pa je imel dovolj časa, da je poškodoval stavbno pohištvo.
V	nedeljo, 18. maja, so policisti obravnavali vlom v stanovanjski hiši na Erjavčevi cesti v Velenju. Pri ogledu so ugotovili, da je storilec že nekaj dni prej, ko sta bila dopoldne lastnika odsotna, prišel v hišo in iz omare odnesel več kosov zlatega nakita.
V	torek, 21. maja, pa so policisti obravnavali vlom v lokal Bonaca na Koroški cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel večjo količino različnih cigaret, več zabojev piva, žgane pijače, prenosni računalnik in denarnico z menjalnim denarjem.
Kraje se vrstijo
Velenje, 15. aprila - Kar nekaj predmetov je v zadnjem tednu menjalo lastnika. V sredo mobilni telefon znamke Samsung. Izginil je iz žepa odloženih hlač na stadionu ob jezeru.
Iz ograjenega območja avtokampa Jezero je v četrtek, 16. maja, storilec iz odklenjene lesene ute vzel sesalec za prah, kolut z električnim podaljškom, starejši avtoradio in ročno žago. V nedeljo, 19. maja, sta iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka na Kajuhovi v Velenju izginili kolesi, moško gorsko kolo znamke Merida, rdeče barve, in kolo znamke Elan, črne barve z zelenim napisom in disk zavorami. Iz stanovanjske hiše v isti ulici, Kajuhovi, pa je izginila bakrena odtočna cev, dolga tri metre. Dan za tem, v ponedeljek, 21. maja, je bakrena odtočna cev izginila tudi s stanovanjske hiše na Cesti IX v Velenju.
Ureja teraso?
Braslovče, 15. maja - V sredo ponoči je neznanec s terase stanovanjske hiše v Braslovčah ukradel večjo mizo in osem stolov ter lastnikom povzročil za dobrih 1.500 evrov škode.
Kartico pustila v bankomatu
Velenje, 17. maja - V petek dopoldan je Velenjčanka na bankomatu v Nakupovalnem centru preverjala stanje na tekočem računu, postopka pa ni zaključila. Odšla je v poslovalnico banke, kartico pa pustila v bankomatu. Preden se je vrnila po kartico, ji je nekdo z računa dvignil nekaj denarja, z njim pa je odšla tudi bančna kartica.
Niso brskali zaman
Velenje, 17. maja - V petek popoldan so policisti po odredbi okrožnega sodišča zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj velikih tatvin, opravili hišno preiskavo stanovanja na Koželjskega ulici. Pri tem so 31-letnemu moškemu zasegli večjo količino manjših zavitkov s prepovedano drogo marihuana. Čaka ga kazenska ovadba za kaznivo dejanje
neupravičene proizvodnje s prepovedanimi drogami.
Voznica izsilila prednost vozniku
Žalec, 18. maja - V soboto v jutranjih urah se je prometna nesreča zgodila na izvozu z avtoceste zunaj naselja Ločica ob Savinji. 45-letna voznica osebnega avtomobila je v križišču zavijala levo in pri tem izsilila prednost 88-letnemu vozniku, ki je pripeljal po prednostni cesti iz smeri Ločica, vozil pa je proti Šempetru. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, njegov sopotnik pa lažje.
Vlom v dve garaži
Žalec, 18. maja - V Parižljah je neznanec v soboto vlomil v dve garaži ob stanovanjski hiši. Ukradel je dve motorni žagi, dve kotni brusilki in približno 120 litrov nafte.
Izpod nastreška stanovanjske hiše v Zabukovici pa je neznanec ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6.
Kolesarji, previdno!
Velenje, 14. maja - V torek popoldan so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanega starejšega kolesarja. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel pri padcu s kolesom na Kersnikovi ulici, so ga morali na zdravljene prepeljati v bolnišnico. Vzrok padca naj bi bila neprilagojena hitrost.
V ponedeljek, 20. maja, pa sta na parkirišču pred Goriško cesto trčila avtomobilist in kolesar, pri čemer je kolesar padel in se poškodoval. Policisti zaradi razjasnitev nesreče pozivajo očividce, da se oglasijo ali pokličejo na Policijsko postajo Velenje.
Vožnja pod vplivom alkohola
Policisti so v preteklem tednu začeli preventivno akcijo »0,0 šofer, trezna odločitev«. Akcija je bila vnaprej načrtovana in ni odziv na tragično prometno nesrečo, ki seje zgodila 7. maja v Ljubljani, ko je voznik osebnega avta na prehodu za pešce zbil dve 19-letni dekleti, ki sta zaradi poškodb umrli.
Omenjena akcija temelji na policijskih ugotovitvah. Če je policistom in vsem ostalim, ki delujejo v cestnorometni varnosti, uspelo zmanjšati število prometnih nesreč s smrtnim izidom, pa to ne velja za stopnjo alkoholiziranosti. Policijski statistični podatki kažejo, da se število prometnih nesreč na slovenskih cestah iz leta v leto zmanjšuje, delež povzročiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola, pa ostaja približno na enaki ravni. Osredotočil se bom na obdobje med letom 2000 in 2012. Skorajda nerazumljivo in presenetljivo se delež alkoholiziranih povzročiteljev giblje med 30 in 40 odstotki, z izjemo leta 2011, ko je bil ta delež (le) 23-odstotni. Ta podatek je vsaj zame presenetljiv, saj smo v tem obdobju bili izpostavljeni dobro zastavljeni kampanji osveščanja o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, bili smo priča nekajkratnim spremembam cestnoprometne zakonodaje, ki so izrazito povečale denarne kazni in globe; uvedle obvezna pridržanja in še nekatere novosti s ciljem preprečevati »morijo« na cesti. Kot sem omenil, je policistom in ostalim kar dobro uspelo, saj je bilo v letu 2000 kar 290prometnih nesreč s smrtnim izidom, leta 2005 je bilo teh 61 manj oziroma 229, v lanskem letu pa je bilo teh nesreč (le) 122, kar potrjuje pravilnost delovanja pristojnih institucij.
Kaj je razlog, da policistom in drugim ne uspe zmanjšati deleža alkoholiziranih povzročiteljev? Ali se ljudje ne zavedajo nevarnosti? Še bi lahko našteval vprašanja, na katera je lahko ali težko odgovoriti. Namesto tega bom raje izpostavil dejstvo, kije temelj vsega. Preveč smo tolerantni do alkohola, ki se je zajedel v vse pore življenja, mladih in starih, srečnih in nesrečnih, izobraženih in neizobraženih, zaposlenih in nezaposlenih... skoraj vseh, saj je tistih, ki ga niso poskusili ali ga ne uživajo, zelo malo. Preveč tolerantni smo tudi do posledic, ki nastajajo zaradi njega, oziroma do alkoholiziranih. V omenjeni nesreči so povzročitelja po postopku izpustili, vendar so mu policisti zaradi »pritiska javnosti« odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Povzročitelja čaka sodna obravnava, na kateri se bo izgovarjal na mokro vozišče, morda malce prehitro vožnjo ali še kaj drugega. V postopek se bodo vključili različni izvedenci, ki bodo podajali strokovna mnenja in tako vplivali na sam postopek, ki se bo končal z obsodbo, verjetno v nekaj letih, kar je zopet odvisno od vrste okoliščin. Toda življenj mladih deklet sodba ne bo povrnila niti ne bo mogla izbrisati občutka krivde povzročitelju, ta ga bo zaznamovala in spremljala do konca življenja. Vsaka tragična nesreča sproži ogromno bolečine in neprijetnih čustev tako pri tistih, ki so žrtve, povzročitelji, priče, sorodniki, prijatelji in celo samo opazovalci, ki za dogodek izvedo iz medijev. Čeprav nisem radikalni zagovornik strožjih denarnih in zapornih kazni, bi sistem moral biti zastavljen tako, da bi kazen vendarle bila hujša od ukrepov zavarovalnice, in predvsem, da bi kazen vsebovala noto »generalne prevencije«. V tem primeru bi kazen postala bolj vzgojna in bi imela večji učinek, da bi potencialne povzročitelje odvračala od misli, da bi se vinjeni zleknili za volan in se odpravili proti domu ali naslednji postojanki. Do spremembe mišljenja oziroma odnosa do alkohola je dolga pot in nekje je treba začeti. Čim prej!
■ Adil Huselja
Trki zaradi nepravilnih premikov
Velenje, 14. maja - V zadnjem tednu so se na območju Policijske postaje Velenje zgodili štirje prometni dogodki, ki so jim skupni trki zaradi nepravilnih premikov z vozili. Dva od povzročiteljev sta s kraja odpeljala, ne da bi počakala oškodovance.
V	torek zjutraj je voznica osebnega avtomobila trčila v peško na Prešernovi v Velenju. Peška je pri tem utrpela lahke telesne poškodbe. Popoldan je počilo pred stanovanjskim blokom na ulici Koželjskega. Povzročitelj je na kraju avto pustil, sam pa odšel. Šlo je za stanovalca, ki je odklonil preizkus alkoholiziranosti niti ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so mu izročili plačilni nalog za štiri prekrške, kar ne bo ravno poceni.
V	petek, 17. maja, popoldan je voznica (z očali) z avtomobilom temno modre barve trčila v parkiran avto pred pekarno na Cesti talcev in odpeljala, kot da se ni nič zgodilo. Za njo še poizvedujejo. Zvečer pa so podobno nesrečo s pobegom obravnavali še na parkirišču pred Cankarjevo. ■
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 19
23. maja 2013
""^ÉAS
UTRIP
19
Iz policijske
Nesramen do sosedovega sina
Šoštanj, 15. maja - V sredo popoldan se je v Metlečah sosed žaljivo vedel do sosedovega otroka. Policisti okoliščine preverjajo.
Znanec ga je
Velenje, 17. maja - V petek dopoldan je v kavarni Zate na Kidričevi znanec napadel znanca. Ker prvega na kraju, ko so prišli policisti, ni bilo več, mu bodo plačilni nalog izročili naknadno.
Ponoči je na Šaleški cesti pri avtobusnem postajališču vrstnik fizično napadel 18-letnega znanca. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem utrpel, so ga napotili v bolnišnico. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo
dejanje lahka telesna poškodba. Naslednji dan je mlajši moški policistom naznanil, da ga je približno na tem kraju ponoči napadel sovrstnik, ta pa je takoj za tem prijavil, da ga je prvi napadel on ... V tem primeru policisti okoliščine kaznivih dejanj lahka telesna poškodba (oba sta jih utrpela) še preverjajo.
To noč pa so šli policisti še enkrat na isti kraj, toliko, da so napisali plačilni nalog, ker je mlajši moški vpil in tolkel po semaforju.
Marihuana v Ravnah
Šoštanj, 17. maja - V petek zvečer so policisti v Ravnah med postopkom mlajšemu moškemu zasegli PVC vrečko s prepovedano marihuano.
Varnostnik jo je odstranil
Velenje, 18. maja - V jutranjih urah v soboto je varnostnik iz lokala Ritmo caffe na Kopališki cesti odstranil mlajšo žensko, ki se je nedostojno vedla, policisti pa so ji pred lokalom napisali plačilni nalog.
Napaden pri vili Bianca
Velenje, 18. maja - V soboto ponoči so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanega mlajšega moškega. Pri vili Bianca na Starem trgu sta ga napadla neznanca.
Glasno na Kidričevi
Velenje, 19. maja - V nedeljo proti jutru niso imeli sna stanovalci stanovanjskega bloka na Kidričevi. Za to je »skrbela«
stanovalka, a je po obisku policistov to prenehala.
Nasilnik na športnem igrišču
Velenje, 19. maja - V nedeljo popoldan je na športnem igrišču OŠ Gustava Šiliha neznani mlajši fant fizično napadel 13-letnega dečka. Zaradi poškodb ga je mama odpeljala v dežurno ambulanto. Za storilcem kaznivega dejanja nasilništvo pa policisti še poizvedujejo.
Žaljiv povratnik
Vinska Gora, 19. maja - V
nedeljo zvečer se je znanec, domačin in povratnik, pred barom Žagar žaljivo in nesramno vedel do znanca. Ker ga ni bilo več na kraju, kjer je to počel, mu bodo policisti plačilni nalog poslali s pošto.
Vredno pohvale
Pohvala gre uslužbencem Interspara, ki so policistom v torek, 14. maja, dopoldne izročili žensko denarnico z vsebino, tudi denarjem. Policisti (so) jo bodo vrnili lastnici. Pohvala gre tudi občanu, ki je v četrtek, 16. maja, policistom izročil moško denarnico, ki jo je našel pred Nakupovalnim centrom Velenje, in občanu, ki jih je v soboto, 18. maja, seznanil, da je v grmovju v Sončnem parku opazil zaklenjeno gorsko kolo Marin. Zdaj je to pri policistih, kjer ga lahko lastnik tudi prevzame. S tem pa pohval še ni konec. V ponedeljek, 20. maja, je občan policistom izročil mobilni telefon nokia 200, ki ga je prejšnji dan našel na Kardeljevem trgu, drug občan pa moško torbico, ki jo je našel na cesti Simona Blatnika.
petek, 31.05.2013, od 14.00 ure dalje in sobota, 01.06.2013, od 10.00 ure dalje.
Za vas smo pripravili:
•	Demonstracijo delovanja toplotnih črpalk,
•	ogled proizvodnje
•	klepet s strokovnjaki
•	predstavitev sistema prezračevanja z rekuperacijo
•	predstavitev talnega ogrevanja
•	veliko nagradno žrebanje
•	animacijo za najmlajše.
Za vse obiskovalce bomo izvedli nagradno žrebanje,
kjer bomo izmed vseh izžrebali srečnega dobitnika
nove klimatske naprave.
Dovolite, da Narava ogreje vaš dom!
_
(
*
i
termo shop d.o.o. Rimska cesta 176 3311 Šempeter
| 8
080 88 33
info@termoshop.si www.termoshop.si
Zgodilo se je ...
od 24. do 30. maja
m. _
-	24. maja leta 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru, leta 1996 pa so na isti dan predali namenu tudi prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti;
-	25. maja leta 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju, 9. maja leta 1945; spominsko sobo so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in jo popolnoma prenovili;
-	26. maja leta 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepe-lil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije. O tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so
tudi v Velenju začele rasti v glavnem zidane hiše;
-	26. maja leta 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo;
-	27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, nekdanji šoštanjski župan, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal Bojan Kontič, danes župan Mestne občine Velenje;
-	pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja leta 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda
-	29. maja leta 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volilci odločali o novi lokalni samoupravi; občina Velenje se je po referendumu razdelila na tri nove občine: mestno občino
Utrinek s tabora v Druzmirju leta 1918«.
Hrani Muzej Velenje.
Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki; - leta 1917 je bila na današnji dan v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta »majni-ška deklaracija«; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samo-
stojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije, 30. maja leta 1918;
- 30. maja leta 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture.
■
m
oroskoo
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Spoznali boste nekoga, ki bo močno posegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa morda tudi bolj konkretno. Ni kaj, še vedno so toplejši meseci v letu tisti, ki vam ponovno poženejo kri po žilah in v vas vzbudijo tudi nežne želje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi. Tudi zato, ker se novosti hitro naveličate, zato je lažje, če imate tisto, kar je že preverjeno. Nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, bo moral še malo počakati. Pa nič hudega, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot si sploh lahko želite. Ob spremembi vremena in precej hladnih dnevih
ob koncu tedna boste čutili stare zdravstvene težave.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Zmedeni ste, kot že dolgo ne. Ne le, da nimate dovolj dela, ki bi vas veselilo, še večjo zmedo vam povzročajo čustva. V teh dneh se pogosto sprašujete, kam vodi vaše življenje. V njem je zadnje čase vse precej zmedeno. Tudi zato, ker ste se odločili, da po zadnjem ljubezenskem brodolomu dolgo ne boste več nikomur zaupali. Žal vam bo le, da ste skupaj s partnerjem izgubili tudi nekaj prijateljev, ki ste jih imeli iskreno radi. A so v vaše življenje vstopili skupaj z nekdanjim partnerjem, zato je normalno, da so tudi sedaj ostali z njim. Ne skrivajte se, pojdite med ljudi. Najslabše je to, kar trenutno počnete.
Dvoi£kaodB21i¿idoi21i¡Bóii
Ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro, pa čeprav boste naredili prav vse, kar si boste zadali. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur ne zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih vašega življenja in dela. Predvsem boste precej nervozni in brezvoljni. Družite se s tistimi, ki jim zaupate, druge imejte na pravi varnostni razdalji. Zdravje bo v teh dneh občutljivo, prehlad bo zelo verjeten.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladala panika in čudno vzdušje. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati na vaš dosedanji položaj v družbi. Zato ste čisto upravičeno zaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da boste morali zgodbo ponoviti. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje. Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj trenutno potrebuje predvsem vašo pomoč. In več pozornosti. To še posebej pogreša.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Včasih sami sebe ne prepoznate več. Presenečeni boste nad tem, kar boste govorili in počeli. Nezadovoljstvo boste tešili z nekontroliranimi nakupi, ki vam v teh dneh prav nič ne koristijo. Dobro veste, da ste z denarjem že nekaj časa na tesno. Vendar se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben, čeprav se bo hitro izkazalo, da ni tako. Vprašajte se, ali ne gre bolj zato, da tešite svojo čustveno praznino. Z nakupi jo boste le na kratek rok, čas za streznitev bo prišel čisto prehitro. Kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi uspešni. A le zato, ker boste želi, kar ste sejali že pred meseci. Energije pa bo vsak dan manj.
Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si trenutno želite v življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam. Žal tudi partner v teh dneh ne bo najbolj razumevajoč, zdelo se vam bo, kot da beži od vas in skriva, kaj se mu dogaja v duši. Šesti čut vam bo povedal, kaj morate storiti. Prisluhnite mu, brez moralnih zadržkov.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Imeli ste občutek, da vaše življenje postaja mirno. Pravzaprav takšno, kot si že dolgo želite. Žal tudi pod razno ne bo tako. Ko se bo v teh dneh izkazalo, kako globoko seže neka zamera človeka, ki je zelo pomemben za vašo prihodnost, vam bi lahko pomagala tudi trma. Ne spreminjajte načel in stališč, ki ste jih že glasno izrazili. Pazite tudi, koliko in komu boste v naslednjih dneh obljubljali. Sploh, ker že tako nimate ne časa in ne energije za vse, kar morate postoriti v naslednjih dveh tednih. Presenečeni boste ugotavljali, da je zaslužek, torej denar, spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Žal na slabše.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Konec tedna vas čaka uspeh, na katerega ste dolgo čakali. Potem pa si nekaj dni ne boste želeli drugega, kot ostati doma, saj si sploh ne boste želeli družbe. Imate pa neverjetno srečo, da znate biti več kot prijeten sogovornik in znate ljudem zlesti pod kožo. Ne le, da boste nekomu zelo pomembnemu nehote pomagali, nekdo bo zaradi vaših dejanj v preteklosti začel kovati vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo odprlo tudi tista vrata, ki bi sicer ostala zaprta. To bo več kot obliž na vašo dušo, ki že nekaj časa išče nekdanji mir. Žal čas zato še ni prišel. In v maju tudi ne bo.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Da so lahko tudi prijatelji koristni, pa čeprav tega niste nikoli pričakovali od njih, boste zelo konkretno spoznali ta konec tedna. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, saj partnerju dogajanje v soboto in nedeljo ne bo všeč. Zdelo se mu bo, da ste preveč razkrili vajino življenje, predvsem težave, ki so se kopičile, sedaj pa udarjajo na plan. Tokrat se ne bosta povsem strinjala, pa ne le v tem, kar se bo dogajalo v teh dneh. Bo pa to povod za še večje težave v zakonu. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Vseeno boste v nedeljo radodarni do sorodnika, ki ga imate iskreno radi. To se bo obrestovalo, brez skrbi.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Dobro se poznate. In dobro veste, kaj je po navadi krivo, da postanete neprijazni do okolice. A vedno ni treba vsega povedati, v tokratnem primeru zagotovo ne bo. Molčite, dokler bo šlo. Ljudje so privoščljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov izkoristil vašo ranljivost. To boste težko sprejeli in tudi izpeljali. Težko vam bo padlo tudi spoznanje, da je včasih življenje zelo krivično. V teh dneh se vam bo spet zdelo, da je. Pravzaprav boste to tudi občutili. A dobili boste voljo, da stvari postavite na svoje mesto. Uspeh ne bo hiter, a ste na pravi poti.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Končno je prišel čas, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe in svoje zmožnosti. Kar se odnosov tiče, pa je sreča, da vam ljudje zaupajo že od nekdaj, saj veljate za zanesljivega in poštenega človeka. V naslednjih dneh boste namreč nemalo komu šli na živce. Šokirali boste tudi z neprijaznostjo, ki je večina pri vas ni poznala. Takšni pa boste le zato, ker ste spoznali, da je še vedno čas, da se stvari, ki so vam v preteklosti požrle preveč energije in živcev, še lahko obrnete v vašo korist. Zato bo tudi vaše počutje in razpoloženje iz dneva v dan boljše. Kljub aprilskemu
vremenu proti koncu maja.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zmedeni boste. To se vam bo videlo že na obrazu. Tokrat bodo to opazili dobri prijatelji, najbolj pa vaš partner, ki je dolgo le tiho opazoval kaj se dogaja z vami. Sedaj ne bo več. Pogovor ne bo prijeten, vaše počutje pa tudi ne. Ne bo vam preostalo drugega, kot da vsaj doma iskreno poveste, kar se v vaši duši nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleč boste šli. Če si želite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih, saj boste na tankem ledu. Kar se financ tiče, boste končno spet mirno dihali. Kaj več pa ne, saj že veste, da vas
kmalu čakajo večji izdatki.
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«"^ÉAS
23. maja 2013
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
23. maja	1	24. maja	1	25. maja	1	26. maja	1	27. maja	1	28. maja	1	29. maja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Zverinice iz Rezije, lutke
10.30	Vadim na plesišču, dok. film
10.45	Male sive celice, kviz
11.30	Moja soba: Luna in Vito
12.00	O živalih in ljudeh
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.30	Mostovi
15.45	Medo Popi in prijatelji, ris.
15.50	Adi v vesolju, ris.
15.55	Mladi znanstvenik Janko, ris,
16.10	Firbcologi, otr. odd.
16.45	Dobra ura z Andrejem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura z Andrejem
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura z Andrejem
18.35	Ezopovo gledališče, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Martina in ptičje strašilo
10.25	Bisergora, nan.
10.40	Potujoči škrat, nan.
11.00	Firbcologi, odd. za otroke
11.30	Mi znamo: Morske ribe
12.00	Panoptikum
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Pogledi Slovenije
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Aleks v vodi, ris.
15.55	Policaj Črt, ris.
16.05	Mladi Leonardo, 22/26
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura z Akijem
18.00	Infodrom
18.05	Moja soba: Brandon
18.35	Leonardo, ris.
18.50	Dobra ura z Akijem
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Na zdravje!
21.30	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Življenje
posvečenih
00.15	Dnevnik, vreme, šport
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
02.00 inraKanal
TVSLOr TV SLO T
_____ ..	07.00 Rjavi medvedek, ris.
07.00	Ozi bu, ris.
07.02	Aleks v vodi, ris.
07.05	Nenavadne zgodbice, ris.
07.10	Musti, ris.
07.15	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.20	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.30	Ava, Riko, Teo, ris.
07.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.45	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.50	Pri Slonovih, ris.
07.55	Gospodič Jakob, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni infokanal
10.15	Dobra ura z Milico
11.35	Dobro jutro
14.40	Točka, glas. odd.
15.30	Kdo si upa na večerjo?, ponov.
16.25	Evropski magazin
16.40	Slovenski vodni krog: Korošaški slapovi
17.05	Muzikajeto, glas. odd.
17.40	Mostovi - Hidak
18.10	Tokijski priložnostni delavci,
dok. odd.
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Veliki Gatsby, am. film
22.15	Starši v manjšini , 3/6
22.50	Mrtvi molčijo, 2/7
00.20	Točka, glas. odd.
01.10	Zabavni infokanal
pop
06.00	Bum in rdečeglavčki, ris.
06.10	Dežela konjičkov, ris.
06.35	Spuži kvadratnik, ris.
07.00	Tv prodaja
07.30	Biser, nad.
08.15	Biser, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Larina izbira, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Mentalist, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Peklenske mačke, nan.
15.55	Srčna strast, nad.
16.55	Kot ukaže srce, nad. 24ur,p uk
i zdravo, nan.
17.50	Larina izbira, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vse moje bivše, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Dvojnica, nan.
23.15	Misli zdravo
23.20	Alcatraz, nan.
00.15	Rubikon, nan.
01.10	Ljubezen ali denar, nan.
02.10	24ur, ponovitev
03.10	Zvoki noči
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.35 Aktualno: Skupnost po meri invalidov
12.35
12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.05 Videospot dneva
13.10 Prodajno TV okno
13.25 Videostrani, obvestila
17.25 Prodajno TV okno
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Nanovo: klepet z Evo Boto
18.40 Regionalne novice
18.45 Oglasi
18.50 Vabimo k ogledu
18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20 Videospot dneva
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža ans. Mikola,
Tamburaška skupina 5+ 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi
21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
21.55 22.00
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.02	Aleks v vodi, ris. 07.05	Nenavadne zqodbe, ris. 07.10	Musti, ris.
07.15	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.20	Gregor in dinozavri, ris.
07.30	Kanopki, ris.
07.35	Ava, Riko, Teo, ris.
07.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.45	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.50	Pri Slonovih, ris.
07.55	Gospodič Jakob, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni infokanal
10.00	Dobra ura z Andrejem
11.20	Dobro jutro .
13.00	Sledi: 20 let Štajerskih rogistov
13.25	Alpe, Donava, Jadran
13.55	Upor, dok. film
14.45	Osmi dan
15.45	Žogarija
16.15	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
16.45	Odbojka, kvalif. za sp (M): Slovenija - Izrael, prenos iz
19.00	Točka^las. odd.
20.00	Pasje revni, dok. odd.
20.50	Stara nergača, 3/6
21.20	Restavracija Raw (IV.), 3/6
22.15	Mongol, ruski film
00.15	Točka, glas. odd.
01.05	Zabavni infokanal
pop
06.00	Bum in rdečeglavčki, ris.
06.05	Dežela konjičkov, ris.
06.30	Spuži Kvadratnik, ris.
06.55	Tv prodaja
07.25	Biser, nad.
08.10	Biser, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Larina izbira, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Kot ukaže srce, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Družinski kamp razvajencev,
ang. ser.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Peklenske mačke, nan.
15.55	Srčna strast, nad.
16.55	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
18.05	Larina izbira
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kje ste Moraanova?, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Točno opoldan, am. film
23.00	Eurojackpot
23.03	Točno opoldne, nad. filma 00.20	Pravičen denar, am. film 02.35	24ur, ponovitev
03.35	Zvoki noči
©
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	Ribič Pepe
07.25	Zgodbe iz školjke: Jaz sem
brogovitina jagoda
07.30	Radovedni Taček
07.45	Biba se giba, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš
08.30	Kulturni brlog
08.35	Sreča je ... če začneš obed s sladico
08.40	Malo drugače: Zgodovina lepila
08.45	Domovanje: Domovanje na brezi
08.50	Bine, lutk. nan.
09.05	Firbcologi, odd. za otroke
09.30	Bukvožer, otr. odd.
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Infodrom
10.25	Hiša eksperimentov:
Svetlobologija
10.45	V boju s časom, 10/13
11.20	Najboljši na Švedskem, šved. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.15	Prava ideja!
14.50	Med valovi
15.15	Slovenski magazin
15.50	Na poti: Z Željkom Kozincem,
dok. ser.
16.20	O živalih in ljudeh
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu
17.40	En dolar eno življenje, dok. odd.
18.35	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	W, am. film
22.10	Poročila, šport, vreme
22.10	Sinovi anarhije (III.), 8/13
23.40	Ozare, ponov.
23.45	Dnevnik, vreme, šport
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Infokanal
07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Tinček, ris. 07.15 Musti, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. Biba se giba, ris. nan.
07.55 08.15 08.20 08.30 08.35
okukajmo na zemljo, ris. ladi znanstvenik Janko, ris. leli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris.
__.45	Timi gre, ris.
08.55	Nodi v deželi igrač, ris.
09.05	Minuta v muzeju
09.10	Ezopovo gledališče, ris.
09.20	Moj prijatelj zajec, ris.
09.40	Pokukajmo na zemljo, ris.
09.45	Pujsa Pepa, ris.
09.50	Marči Hlaček, ris. nan.
10.10	V gozdu: Detel, ris.
1.15	Dedek v mojem žepu, 29/66
.30	Dedek v mojem žepu, 30/66
.40	Prisluhnimo tišini
.15	Ozare
25	Obzorja duha
Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport "j zdravje!, ponov.
2 3
3.20
5.25 Tisočkrat močnejša, šved. film 7.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Legende velikega in malega ekrana: Ditka Haberl
18.20 18.40 19.00 20.00 21.00 21.55 22.25 22.55
01
ekrana: Ditka Pesem je - Ditka Haberl Nodi v deželi igrač, ris. Dnevnik, vreme, šport Kdo si upa na večerjo? ntervju: dr. Rajko Šugman Na poti: Z Boso nogo Poročila, vreme, šport Polje krvi, 2/2 Slovenski magazin 25 Dnevnik, ponovitev 50 Zrcalo tedna, vreme, šport "5 Dnevnik Slovencev v Italiji
Ö 01.45 Infokanal
TV SLO r
09 30 Skozi čas	______
9.30 Skozi čas 10.05 Posebna ponudba 10.30 Pogledi Slovenije 11.50 Slovenci v Italiji 12.25 Opus: 130-letnica rojstva
Vaclava Talicha 12.55 Osmi dan 13.55 Formula 1, velika nagrada
Monaka,kvalif., prenos 15.05 Športni izziv, ponov. 15.35 Migaj raje z nami 16.15 Nogomet: FIFA magazin 16.45 Odbojka, kvalif. za sp (M): Slovenija - Madžarska, prenos iz Ljubljane 19.00 Formula 1, velika nagrada
Monaka, kvalif., posn. 20.00 La vie en rose, med. večer
šansonov 2011 21.35 33/45, sobtna glas. noč:
Aritmija 22.35 Bleščica, odd. o modi 23.05 Med valovi, tv Koper 23.35 Zabavni infokana
.35 Skozi čas 09.15 Globus 09.45 Slovenski magazin 10.15 Turbulenca
10.45 6. srečanje kitarskih orkestrov
Slovenije, posn., 1/4 11.45 Prvonagrajenci 42. tekmovanja
mladih glasbenikov RS, 1/2 12.45 Šport&špas 13.15 Žogarija
13.50 Formula 1, velika nagrada
Monaka, prenos 16.25 Nogomet: FIFA magazin 17.15 Nogomet, prva liga: Maribor -
Aluminij, prenos 19.15 Nogomet: FIFA magazin 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mali širni svet (IV.), 6/6 20.50 City folk: Maribor 21.20 Izhod skozi trgovino s spominki,
dok. odd. 22.45 Franček in Otilija, dok. film 23.00 Aritmija 00.05 Zabavni infokanal
pop pop
neon T. p ^f^^inin
06.30	Tv prodaja
07.00	OTO čira čara
07.01	Čarobni vrtiljak, ris. 07.15 Pixi in čarobni zid, ris. 07.30	Roli Poli Oli, ris. 07.55 Florini zmajčki, ris. 08.10	Žabec in prijatelji, ris. 08.20	Bratz, ris.
08.45 Perla, ris.
09.10	Neobičajna šola, ris. 09.15 Lazytown, ris.
09.40	Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.10	Monsuno, ris.
10.50	Igra laži, nan. 11.45 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd.
12.10	Opremljevalci vrtov v zasedi,
am. odd.
12.40	Zvezda dizajna, am. ser.
13.40	Lov za zelenim diamantom, am. film
15.35 Castle, nan.
16.30	Lažni kilogrami, am. film
18.15 Pozor, priden pes!
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.20	Lepotica pod krinko 2, am. film
23.30	Vdih, am film
01.10	Peklenska misija, am. film
03.10	24ur, ponov.
04.10	Zvoki noči
Tv
07.00	OTO čira čara
07.01	Pixi in čarobnizid, ris. 07.15 Roli Poli Oli, ris. 07.40 Florini zmajčki, ris. 07.55 Žabec in prijatelji, ris. 08.05 Lalaloopsy, ris. 08.10 Bratz, ris.
08.35 Perla, ris. 09.00 Neobičajna šola, ris. 09.05 Lazytown, ris. 09.30 Carlie Brown in Snoopy, ris. 09.35 Profesor Baltazar, ris. 09.40 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.05 Fish in Chips, ris. 10.20 Monsuno, ris. 10.50 Igra laži, nan. 11.45 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd.
12.15 Zvezda dizajna, am. ser. 3.10 Nilski dragulj, am. film 5.10 Castle, nan. 6.05 Orangutan v hotelu, am. film 7.40 Zabeljeno po ameriško 8.15 Ana kuha 8.55 24ur vreme 9.00 24ur
20.00 Slovenija ima talent 22.05 Punca ali pes?, am. film 23.50 Negotovost, am. film 01.50 24ur, ponov. 02.50 Zvoki noči
©
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža - ans. Mikola,
Tamburaška skupina 5+
11.50	Napovedujemo
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva
12.25	Prodajno TV okno
12.40	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	oglasi
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Napovedujemo
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Spodnje savinjske doline
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Oglasi
21.10	Gostilna pr Francet (32), zabavno glasbena oddaja
22.10	Napovedujemo
22.15	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
09.00	Miš maš
09.40	Napovedujemo
09.45	Ustvarjalne iskrice (61): Peneče
kopalne kroglice
10.05	Oglasi
10.10	Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje
10.40	Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja
11.40	Napovedujemo
11.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Prodajno TV okno
12.25	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo: klepet z Evo Boto
18.40	Oglasi
18.45	Mura Raba TV
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2117. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Oglasi
20.30	Ansambel Igor in zlati zvoki -
Prvih 20
21.55	Napovedujemo
22.00	Jutranji pogovori
23.30	Prodajno TV okno
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
1.50 2.05 2.10
7.25 8.00 8.05 8.45
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš 09.40 21 16. VTV magazin 0.00 Kultura, informativna oddaja 0.05 Napovedujemo 0.10 Športni torek, športna informativna oddaja 0.20 21 17. VTV magazin 0.40 Kultura, informativna oddaja 0.45 Oglasi
0.50 Prva OŠ Slovenj Gradec pred novimi izzivi Dotiki gora: Rogatec Napovedujemo Naj viža - ans. Mikola, Tamburaška skupina 5+ 3.25 Kuhinjica, tedenski izbor 4.15 Prodajno TV okno 4.30 Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Ustvarjalne iskrice (60): nakit iz usnja 19.05 Oglasi
19.10 Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Regina, skupina Flora & Paris 20.10 Oglasi 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Napovedujemo 21.50 Aktualno: Sku
invalidov 22.50 Gostilna pr Francet (32), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila
kupnost po meri
06.25 Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Radovedni Taček
10.30	Iz popotne torbe: Čarodej
10.50	Snežica in Rožica, otr. ser.
11.05	Megabiti energije: Dragocene
smeti, dok. odd.
11.15	Megabiti energije: Čas, ki ga
nameniš vrtnici, dok. odd.
11.25	Potepanja II.: Ljubljansko barje, 1. del
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Življenje
posvečenih
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Fračji dol, ris. nan.
16.05	Studio Kriškraš, otr. odd.
16.35	Kulturni brlog
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura z Bernardo
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura z Bernardo
18.35	Franček, ris.
18.50	Dobra ura z Bernardo
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Umetnost igre
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
00.40	Duhovni utrip
00.50	Dnevnik, vreme, šport
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
06.05 Kultura
06.15 Odmevi
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.10 Studio Kriškraš
10.35 Kulturni brlog
10.40 Ribič Pepe
11.05 Ali me poznaš: Jaz sem
tulipanova čebulica 11.15 Hiša eksperimentov:
Svetlobologija 11.35 Pod klobukom: Alternativna
zdravljenja 2.20 Umetnost igre 3.00 Poročila, vreme, šport 3.30 Studio city 4.20 Obzorja duha: Šola Poročila Mostovi
Metka in Zverinko Zver, ris. Dinko pod krinko, ris.
5.
5.10 5.50 5.55 6.05 6.10 6.45 7.00 7.15
in Fani, ris. Bine, lutk. nan. Dobra ura z Jasno Poročila, vreme, šport Dobra ura z Jasno nfodrom .05 Dobra ura z Jasno
ujsa Pepa, ris. 8.35 Simfonorije, ris. 8.40 Dobra ura z Jasno 8.55 Vreme
9.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Roška pripoved ulice, dok. odd. 21.00 Roška - 25, pogov. odd. 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus
23.25 00.25 00.45 01.35 02.00
ntervju: dr. Rajko Šugman Posebna ponudba Dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji nfokanal
TV SLO T TV SLO T
.................nT nn n¡™¡ mnrl„nrlnl, rio
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.02	Aleks v vodi, ris.
07.05	Nenavadne zgodbice, ris.
07.10	Musti, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gregor in dinozavri, ris.
07.30	Kanopki, ris.
07.35	Ava, Riko, Teo, ris.
07.40	Lokomotivček Tomaž in
07.45 07.50
prijatelji, ris. kukaj
okukajmo na Zemljo, ris. ri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 0.00 Dobra ura z Akijem 1.20 Dobro jutro 4.00 Točka, glas. odd. 4.45 Med valovi, tv Koper 5.50 Intervju: dr. Rajko Šugman 6.40 Pasje revni, dok. odd. 7.30 Dober dan, Koroška 18.30 To bo moj poklic: Tehnik in inženir mehatronike, 7/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope:
Vzhodnoberlinska saga, 2/6 20.50 Inšpektor Banks, 1/3 22.25 Razred zase: Šolski ples 22.50 Točka, glas. odd. 23.40 Zabavni infokanal
07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris.
Nenavadne zgodbice, ris. Musti, ris.
Pokukajmo na zemljo, ris. 07.20 Gregor in dinozavri, ris. 07.30 Kanopki, ris. 07.35 Ava, Riko, Teo, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris. 07.45 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 0.40 Dobra ura z Bernardo Dobro jutro
07.05 07.10 07.15
2.0
5.20	Točka, glas. odd.
7.00	Glasnik
7.35	Mostovi Hidak
8.05	Na poti: Z boso nogo
8.35	Oddaja za mlade
9.00	Točka, glas. odd.
9.50	Žrebanje Astra
20.00	Muzikajeto: Slovenska popevka
20.30	Naši baletni umetniki, Vlasto Dedovič
21.30	Operne arije, sopranistka Irena Baar
21.40	Le Havre, franc. film
23.10	Točka, glas. odd.
00.00	Zabavni infokanal
¿dljdvl II II11 Ul\dl Idi
pop pop
■ ......	06 00 Rum in rdečenlavčki ris
Bum in rdečeglavčki, ris.
06.10	Dežela konjičkov, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Tv prodaja
07.30	Biser, nad.
08.15	Biser, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Larina izbira, nad.
0.10	Tv prodaja
0.40	Kot ukaže srce, nad.
1.35	Tv prodaja
2.05	Igra laži, nan.
3.00	24ur ob enih
4.00	Pod eno streho, nan.
5.00	Peklenske mačke, nan.
5.55	Srčna strast, nan.
6.55	Kot ukaže srce, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Kot ukaže srce, nad.
8.05	Larina izbira, nad.
8.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Čista desetka, nan.
21.00	Norčije z Dickom in Jane, am.
22.00	24ur zvečer
Bum in rdečeglavčki, ris.
06.10	Dežela konjičkov, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Tv prodaja
07.30	Biser, nad.
08.15	Biser, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Larina izbira, nad.
0.10	Tv prodaja
0.40	Kot ukaže srce, nad.
1.35	Tv prodaja
2.05	Beverly Hills 90210, nan.
3.00	24ur ob enih
4.00	Pod eno streho, nan.
5.00	Peklenske mačke, nan.
5.55	Srčna strast, nad.
6.55	Kot ukaže srce, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Kot ukaže srce, nad.
8.00	Misli zdravo, nad.
8.05	Larina izbira, nad.
8.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30 Norčije z Dickom in Jane, nad. 22.30 Dvojnica, nan.
23.15	Alcatraz, nan.
00.10	Rubikon, nan.
01.05	Ljubezen ali denar, nan.
02.00	24ur, ponov.
©
23.20	Misli zdravo
23.25	Alcatraz, nan.
00.20	Rubikon, nan.
01.15	Zvezda dizajna, am. ser.
02.10	24ur, ponovitev
03.10	Zvoki noči
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2117. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
00	Kuhinjica, izobraževalna odd;
©
.50 Na
.. apoveduj_____
55 Videospot dneva
aja
__________Prodajno TV okno
12.15	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Gostilna pr Francet (32), zabavno glasbena oddaja
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Oglasi
19.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.35	Napovedujemo
19.40	Videospot dneva
19.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Spodnje savinjske doline
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Oglasi
21.10	Polet kreativnosti, utrip
velenjskih zgodb EPK 2012
22.15	Napovedujemo
22.20	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.50	Prodajno TV okno
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Polet kreativnosti, utrip
velenjskih zgodb EPK 2012 1.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 2.05 Videospot dneva 0 Napovedujemo 5 Prodajno TV okno 0 Videostrani, obvestila 7.25 Prodajno TV okno 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Modri Jan: energetski poligon 18.20 Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava za otroke .40 Oglasi
hinjica, izobraževalna oddaja povedujemo eospot dneva eostrani, obvestila bimo k ogledu 20.00 21 18. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi
20.40 Dotiki gora: Bistriški Vintgar
21.00 Napovedujemo
21.05 Strokovnjak svetuje: o depresiji,
anksioznosti in fobijah 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospotdneva
2.10
2.
2.
8.45	KU
9.10	Na
9.15	Vid
9.20	Vid
9.55	Va
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bine, lutke
10.30	Zlatko Zakladko, odd. za otroke
10.50	Slovenski vodni krog: Paka
11.15	Impro tv: Oto Roš in Katarina
12.00 ČRaesx, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik 14.25 Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico
17.00	Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura z
18.00	Infodrom 18.05 Dobra ura z
18.40	Neli in Cezar, ris.
18.50	Dobra ura z Milico 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.05 Skupaj, nič drugega, franc. film
21.40	Vsakdan ni vsak dan, igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer, Jože Vidic
23.50	Turbulenca
00.20	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal
TV SLO T
07.00 Rjavi medvedek, ris. 07.02 Aleks v vodi, ris. 07.05 Musti
07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gregor in dinozavri, ris. 07.25 Kanopki, ris. 07.30 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Smrkci, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Jasno 11.20 Dobro jutro 13.45 Točka, glas. odd. 14.35 Legende velikega in malega
ekrana: Ditka Haberl 15.30 Pesem je - Ditka Haberl 15.55 To bo moj poklic: Tehnik in inženir mehatronike, 7/30 16.25 Glasnik 16.55 Evropski magazin 17.15 Mostovi Hidak 17.45 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.10 Na vrtu, tv Maribor 18.35 Točka, glas. odd. 19.30 Košarka: Košarko čutim 20.15 Žrebanje Lota 20.25 Nogomet, pokal Slovenije,
finale, prenos iz Kopra 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.20 Točka, glasb. odd. 00.10 Zabavni infokanal
pop
06.00	Bum in rdečeglavčki, ris.
06.10	Dežela konjičkov, ris.
06.35	Spuži Kvadratnik, ris.
07.00	Tv prodaja
07.30	Biser, ris. ser.
08.15	Biser, ris. ser.
09.05	Tv prodaja
09.20	Larina izbira, hr. nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kot ukaže srce, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Beverly Hills 90210, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Peklenske mačke, nan.
15.55	Srčna strast, nan.
16.55	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
18.00	Misli zdravo
18.05	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zbiralec življenj, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Dvojnica, nan.
23.15	Misli zdravo
23.20	Alcatraz, nan.
00.15	Na robu znanosti, nan.
01.05	Zvezda dizajna, nan.
02.00	24ur, pon.
03.00	Zvoki noči
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2118. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek, športna oddaja
11.10	Strokovnjak svetuje: o depresiji,
anksioznosti in fobijah
12.10	Napovedujemo
12.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.40	Videospot dneva
12.45	Prodajno TV okno
13.00	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Ustvarjalne iskrice (62)
18.20	Zogarija 2013: Mostar (BiH), 4. oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Oglasi
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Napovedujemo
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Okrogla miza: Šport - zabava,
rekreacija ali posel?
21.00	Regionalne novice
21.05	Oglasi
21.10	Pop corn, glasbena oddaja
22.10	Napovedujemo
22.15	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 21
23. maja 2013
""^ÉAS
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
RAKOVEC, Felser, Zlatka: Na valovih sreče in pogube: kraljica Barbara Celjska
od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski roman
Avtorica, doktorica klinične psihologije, se je lotila pisanja o Barbari Celjski zgolj iz lastnega zanimanja za zgodovinske in literarne like. Zgodba, ki je nedvomno podprta z
ROZMAN, Andrej: Bober Bor
ml - Mladina / C-S - Cicibani-Slikanice
Simpatična zgodbica znanega slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika in igralca z ilustracijami Zvonka Čoha pričara življenje bobra Bora, ki si nikakor ne želi celega svojega
vsemi zgodovinskimi dejstvi, ki so ji bili na voljo, nosi v sebi pripoved o t. i. Črni kraljici, najmlajši hčeri grofa Hermana II. Celjskega in ženi Sigi-smunda Luksemburškega. Ob branju spoznamo, da je bila Barbara Celjska izjemno pomembna in hkrati krivično prezrta osebnost evropske zgodovine. Zaradi svoje izjemne bistrosti se je že zelo kmalu zavedela svoje lepote in moči, ki sta ji jo dajala bogastvo in oblast. In čeprav je knjiga preplet zgodovinskega dogajanja poznega srednjega veka, je avtorica v čustveno zgodbo vpletla tudi kanček domišljije in svojih razmišljanj.
SÁNCHEZ Rugeles, Eduardo: Ljubljana
od - Odrasli / 821-311.2 -Romani ostalih narodov
Mladi pisatelj v svojem romanu Ljubljana, ki je po mnenju venezu-elskih kritikov njegovo najbolj drzno in zrelo delo doslej, raziskuje emigracijo kot način pobega iz venezuelske resničnosti, ki je generacijo, rojeno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih, že na pragu odraslosti pričakala z razočaranjem, tako s politiko kot z družbeno klimo. Naše glavno mesto, za Venezuelce tako eksotično in težko izgovorljivo, predstavlja v knjigi upanje. In obljubo boljšega. Glavni lik Gabriel prijateljevi sestri Carli še v najstniških letih obljubi, da se bosta nekega dne zagotovo srečala v tem mestu čudovitega imena. Čez leta se to tudi dejansko zgodi: srečata se na Zmajskem mostu ter skupaj preživita nekaj romantičnih trenutkov. Tako postane Ljubljana za Gabriela na neki način usodna.
življenja preživeti v živalskem vrtu. Vse kar si želi, je svoboda in plavanje v reki z drugimi bobri, ki niso njegovi sorodniki. Zato se odloči pobegniti. Skozi številne dogodivščine, ki niso vedno samo prijetne, nazadnje le pride do čudovite reke in njegov trud je poplačan, ko sreča bobrovko Bronjo.
DOBBERS, Jens: Sreča. Kako je pravzaprav s tem?
ml - Mladina / P - Pionirska književnost
Drobna knjižica o kužku, ki želi najti srečo. Ampak to sploh ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Poskusi pravzaprav vse, da bi postal in ostal srečen. Je sreča skrita v hrani, pijači, denarju, športu, naravi ...? Ob vseh stvareh začasno res postane srečen, a kaj, ko sreča nikoli ne traja prav dolgo. Ob koncu pa le ugotovi, da je prijateljstvo tisto, ki nam da največ. »Požvižgaj se na srečo! Glavno, da si dobre volje.«
SVETINA, Peter: Ropotarna
ml - Mladina / P - Pionirska književnost
Že uveljavljeni pisateljsko-ilustrator-ski tandem Peter Svetina in Damijan Stepančič tudi s knjigo Ropotarna ne razočarata. Tokrat pred nami zapleše divji tango mešanica pesmi, pravljic, zgodb in miniaturnih besedil, ki nam z vsako obrnjeno stranjo pripravijo pravcato presenečenje. Hudomušna kombinacija obrnjenega besedila, na glavo obrnjenih, izrazito poudarjenih in barvitih črk ter nenavadne ilustracije, dajejo knjigi pridih neurejenosti. Kot bi pogledali v razmetano otroško sobo, kjer pa razmetanost moti seveda samo odrasle, otrok pa v njej najde vse, kar potrebuje. Roppotar-na je torej odličen naslov knjige in prispodoba za mešanico besedil, ki tičijo v njej.
■ Metka Pivk Srdič
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava
«t»^ Í rt
V nedeljo, 26. maja ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno
predstavo Rdeča kapica, ki se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.	■



VELENJE
Četrtek, 23. maj
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Inventura 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Literarni večer La France a un incroyable talent 2013 ali Francija ima talent 2013 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert Dekliškega pevskega zbora umetniške gimnazije Velenje 20.30 Max klub Velenje
Max klub jazz festival 2013 - sedmi koncert Igor Lumpret Junction & Journey Project (Slovenija / Japonska)
Petek, 24. maj
12.00 Vinska Gora, središče
Odkritje informacijskih tabel v kraju
19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Vse, kar hočem vedeti o tebi, Psihologija ljubezni in spolnega življenja 20.00 eMCe plac
Stand up na terasi in kitariada (23. Festival DMK)
Sobota, 25. maj
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61
Izmenjava mnenj: Veliki nauki malih prerokov 9.30 Igrišča med OŠ Antona Aškerca in OŠ Gustava Šiliha Športne igre in golažijada (23. Festival DMK) 10.00 Mercator center Velenje
Nastop klape Maslina 15.30 Vila Mojca Velenje
Ta veseli dan - otroški živ žav 17.00 Stara pekarna
Predstavitev pekarne, kulturne pečice in društva Koncentrat (23.
Kdaj - kje - kaj
Festival DMK) 21.00 eMCe plac
Klubski večer: Dress code: pionirčki (23. Festival DMK)
Nedelja, 26. maj
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci: Sovica Oka, otroška predstava in delavnice 13.00 eMCe plac
Družabne igre in Chill out na terasi (23. Festival DMK)
Ponedeljek, 27. maj
11.30 Glasbena šola Velenje
Orgelski seminar 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica Pisani kamenčki 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komična drama Barbara
Torek, 28. maj
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61
Delavnica kuhanja: Priprava namazov
Sreda, 29. maj
10.30 Dom kulture Velenje
Bralna značka za devetošolce 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.00 Velenjski grad
Električne klaviature se predstavijo - javna vaja krožka Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Glasbena šola Velenje
Po črnih in belih tipkah, koncert
ŠOŠTANJ Petek, 24. maj
21.00 Kavarna Šoštanj
Večer akustične kitare z Matjažem Ograjenškom
Sobota, 25. maj
X Odhod iz AP Šoštanj
Snežnik (izlet, lahka pot)
Ponedeljek, 27. maj
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 29. maj
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj
Središče za samostojno učenje Šoštanj
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 24. maj
X Hiša mladih, prireditveni prostor pod kozolcem Kiparska kolonija
19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Koncert MoPZ Franc Klančnik
21.00 Dvorana Marof
Plesni večer ob živi glasbi
Sobota, 25. maj
X Hiša mladih, prireditveni prostor pod kozolcem Kiparska kolonija
Nedelja, 26. maj
X Hiša mladih, prireditveni prostor pod kozolcem Kiparska kolonija
19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki
Predpremiera monokomedije ''Po mojem Slovenci'' (Boris Kobal)
Ponedeljek, 27. maj
16. 45 do 18. 45
Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska in starejša šolska skupina)
19.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica za odrasle
Torek, 28. maj
18.00 Dvorana Marof Joga
Letos brez četvorke na Titovem trgu
Velenje, 17. maja - V Ljubljani ter v nekaterih drugih slovenskih mestih so v petek, točno opoldne, dijaki in dijakinje zaključnih letnikov tradicionalno zaplesali na maturantski paradi, ki jo je organizira plesna šola Urška. Zadnja leta je ples četrvork pod okriljem Koroškega plesnega kluba Devžej in Plesne zveze Slovenije ob vedno dobrem obisku gledalcev potekal tudi na
velenjskem Titovem trgu. Na njem so poleg maturantov in maturantk Šolskega centra Velenje ponavadi zaplesali tudi devetošolci velenjskih osnovnih šol. Letos pa so s to tradicijo prekinili. Kot nam je povedal Pušnik, direktor Koroškega plesnega kluba Devžej, ki velenjske maturante pripravlja na ples četvork in drugih plesov, se bodo prihodnje leto potrudili, da plesno parado na Titovem
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
PRVO LETO PO POROKI
I (I Give It A Year) Romantična komedija, 97 minut. Režija: Dan Mazer. Igrajo: Anna Faris, Rose Byrne, Simon Baker, Jason Flemyng, Minnie Driver, Rafe Spall, Stephen Merchant, idr.
Petek, 24. 5., ob 18.00
Sobota, 25. 5., ob 20.30
Nedelja, 26. 5., ob 19.00 - mala dvor.
Pogled na težave in napore para mladoporočencev v prvem letu njunega zakonskega življenja. Ambiciozna Nat in nadarjeni pisatelj Josh sta v srečnem razmerju, odkar sta se spoznala na zabavi. Med njima je takoj preskočila iskrica, čeprav sta si povsem različna. Josh je mislec, Nat pa bolj praktičnega značaja. Poroka je sanjska, toda družina, prijatelji in celo duhovnik jima ne pripisujejo veliko možnosti za dolgotrajni zakon.
MISIJA ARGO
(Argo), Film leta! 3 oskarji 2013 (za film, prirejen scenarij in montažo) ! Triler, drama, 127 minut. Režija: Ben Affleck. Igrajo: Ben Affleck, Bryan Cranston, John Goodman, Taylor Schilling, Chris Messina, Clea DuVall,, idr.
Petek, 24. 5., ob 20.00 Sobota, 25. 5., ob 18.00 Nedelja, 26. 5., ob 18.00
Dramatični triler Misija Argo, ki je nastal po resničnih dogodkih, obuja tajni podvig, pri katerem je šlo za življenje ali smrt: za kulisami krize s talci v Iranu je namreč potekalo tajno reševanje šestih Američanov, v katerem sta imela pomembno, a širši javnosti malo znano vlogo CIA in Hollywood - podatek, ki je še dolga leta po dogodku ostal strogo varovana skrivnost. 4. november 1979, vrhunec islamske revolucije. Iranski revolucionarji vdrejo v ameriško veleposlaništvo v Teheranu in zajamejo 52 ameriških talcev. Šestim uspe v kaosu pobegniti in se zateči na dom kanadskega veleposlanika. Argo opisuje tajno operacijo, s pomočjo katere naj bi šesterico pretihotapili iz države pod pretvezo, da gre za hollywoodsko filmsko ekipo. Zgodba je tako neverjetna, da se lahko pripeti le v filmu. Pa vendar... 3 oskarji 2013, 2 Zlata globusa 2013 (za film in za režijo) ter še 48 mednarodnih nagrad !
OTROK IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA
(L'enfant d'en haut) Kriminalka, drama, 97 minut. Režija: Ursula Meier. Igrajo: Kacey Mottet, Klein Léa, Seydoux, Martin Compston, Gillian Anderson, Jean-François Stévenin, idr.
Petek, 24. 5., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 26. 5., ob 20.15
Pod elitnim smučarskim središčem v švicarskih gorah, v sivi in propadajoči industrijski dolini, živita 12-letni Simon
in njegova mlada, brezposelna mama Louise. Ta od Simona zahteva, da se v javnosti predstavljata kot brat in sestra, saj se zaveda, da bi kot mati samohranilka težje dobila tako snubce kot delo. A tudi Simon ima svojo skrivnost: vsak dan se z žičnico poda gor, na smučišče, med premožne turiste, ki jim krade drago smučarsko opremo in jo nato prodaja mladim iz doline. Berlin 2012 (srebrni medved), Marburg 2012 (nagrada za najboljšo fotografijo), Trento 2012 (nagrada kritikov Luciana Emmerja), Melbourne 2012, Locarno 2012, Tajpej 2012, Los Angeles 2012, Hongkong 2012 ...S podporo Ministrstva za kulturo!
RAZBIJAČ RALPH
(Wreck-It Ralph) - sinhroniziran. Die-sneyeva animirana pustolovščina, 108 minut. Režija: Rich Moore. Slovenski glasovi: Lotos Vincenc Šparovec, Mojca Fatur, Niko Goršič, Daniel Bavec, Lara Jankovič, idr.
Sobota, 25. 3., ob 18.15 - mala dvorana
Nedelja, 26. 3., ob 16.00 - otroška matineja
Zabavna in poučna zgodba o razbijaču Ralphu, liku iz računalniške igrice, ki že 30 let ne počne drugega, kot da uničuje hiše. Ker ne želi več biti hudobec, se odloči zbežati v druge igrice, kar povzroči nepredstavljivo računalniško zmešnjavo. Med popotovanjem po različnih svetovih Ralph doživi nepričakovane pustolovšči-
Koledar imen
Maj/veliki traven
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
Četrtek -Željko
Petek -Suzana
Sobota -Gregor
Nedelja -Zdenko
Ponedeljek -Janez
Torek -Avguštin
Sreda -Magdalena
Lunine mene
25 . maja, ob 6.26,
polna luna (ščip)
trgu nadaljujejo. Verjetno bodo dogodek izpeljali pod okriljem festivala Dnevi mladih in kulture, saj imajo v Šaleškem študentskem klubu, ki ga pripravlja, tudi dijaško sekcijo. »Zadnja leta se je ideja malo izrodila tudi zaradi sporov organizatorjev, zato se je letos zgodilo, kar se je. Škoda pa bi bilo, če bi sedaj že uveljavljena tradicija, ki polepša dan tako plesalcem kot mimoidočim, v Velenju dokončno zamrla,« je še dodal Pušnik.
■ bš
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 23. 5., od 14.0019.00, Biotržnica
•	nedelja, 26. 5., ob 10.00 Na kolo 2013, 8. kolesarsko druženje s startom ob 10. uri na parkirišču Citycentra
•	ob 11.00 Pravljične urice v Džungli, Rdeča kapica
•	ob 13.00 Lutkovna predstava Rdeča kapica
•	vsak dan od 10.00-19.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.
ne in spoznava nove prijatelje, toda ko njegova dejanja ogrozijo svet navidezne resničnosti, mora naposled zbrati pogum in sprejeti pomembno odločitev o svoji usodi.
BARBARA
Drama, 105 minut. Režija: Christian Petzold. Igrajo: Nina Hoss, Ronald Zehrfeld, Rainer Bock, Christina Hecke, Claudia Geisler, Carolin Haupt, Deniz Petzold, Rosa Enskat, Jasna Fritzi Bauer, idr.
Ponedeljek, 27. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Poletje 1980 v Vzhodni Nemčiji. Zdravnica Barbara zaprosi za dovoljenje za odhod iz države, zaradi česar jo oblasti kaznujejo s premestitvijo iz prestolnice v odročno mestece. Jörg, njen ljubimec, ki že živi na Zahodu, pripravlja njen pobeg. Za Barbaro se začne čakanje na odhod, zaradi česar je do vseh, ki so tako ali drugače povezani z njenim življenjem, od sosedov do kolegov v bolnišnici, zadržana in hladna. Prepričana je namreč, da bo v resnici zaživela šele po pobegu iz države. Berlin 2012 (srebrni medved), Buenos Aires 2012, Karlovi Vari 2012 ... Naslednji vikend, od 31. 5. do 2. 6. napovedujemo: zgodovinsko dramo ANA KARENINA, romantično dramo ČUDOVITA BITJA, komično dramo SKRITI ADUT, dramo BARBARA, , družinski animirani film ERNEST IN CELESTINA ter v filmskem gledališču dramo TABU.
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 22
22
OBVESCEVALEC

23. maja 2013
Nagradna križanka Gostilne Repolusk
Tudi pred totalno katastrofo.
www.ka s kotota I ka .s i
Kasko
tota I ka
■ ■ že od-
36 € na leto!
Zavarovanje za primer totalke m kraje je na voljo:
•	takoj - ne glede na to, kdaj se vam izte če obvezno zavarovanje
•	vsem - ne glede na to, kje imate sklenjeno °bvezn° zavarovanje
• za vozila, starejša od 5 |et
www.zav-tilia.si 080 22 45 e-tilia itilia
TILIA
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Gostilna za vse, ki želite domačo in sveže
pripravljeno hrano!
Srednji Dolič 1 2382 Mislinja
Telefon: 02 88 55 655 02 88 57 124
Odprto vse dni v tednu!
www.gostilna-repolusk.si
*	Kosila
*	Malice
*	Catering
*	Hišne specialitete: gobova juha, sirovi štruklji, zrezek Repolusk, polnjena svinjska ribica, šparglji, ciganski zrezek, jabolčni zavitek, domače kremšnite
*	Sprejemajo naročila za zaključene družbe (obletnice, obhajila, birme, poroke, rojstne dneve ali zabave kar tako)
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Gostilna Repolusk«, najkasneje do ponedeljka 3. junija.
Izžrebali bomo tri privlačne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke »Simple.«, objavljene v tedniku Naš čas, 9. maja 2013 so:
1.	Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki
2.	Gabrijela Ferlin, cesta II/8, 3320 Velenje
3.	Frančiška Ponikvar, Polje c. XX - 15 a, 1260 Ljubljana
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: LJUBIMO LASE
%
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
038981750
Radio Velenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 23. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. maja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 13. do 19. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. maja 2013 do 19. maja 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 23. 5. 2013, barve: CM K, stran 23
23. maja 2013
""^ÉAS
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
ATOMINVESTdoo
Ulica Janka Vrablča lOa, Velenje
OBNOVA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KLJUČ
9 031 290 127
mali OGLASI
ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 68.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488 GARSONJERO v centru Velenja prodam. Gsm: 041 339 991 GARAŽA, skladišče, nov objekt. 20 - 200 m2, višina 4 m, voda, elektrika, varovanje.
6 km iz Velenja - ugodno oddam. 051 395 560.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA 31-letna samska ženska, želi spoznati moškega starega do 58 za resno vezo (lahko si tudi z dežele). Ag. Alan, gsm: 041 248 647
ražnoibii
TRAKTOR Tomo Vinkovič 821, letnik 1991 s prikolico in dodatnimi priključki prodam. Tel.: 03 5893 860
CISTERNO, 2000 l in štanco za kovino prodam. Gsm: 040 896 588
PO=il
RABLJEN hladilnik podarim. Tel.: 03 5885 529
NEPREMIČNINE
MANJŠO kmetijo, v velikosti 10.363 m3, na Teharjah, blizu centra, na sočni ravni legi, starejša hiša, obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za obrtnika, prodamo. Gsm: 041 323 518
pridelki!
MEŠANA drva prodam. Gsm: 041 887 989 PRIMORSKA VINA iz kleti Čeho-vin - Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671
JABOLČNIK, domači kis, medeno-
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
vec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371
IŽIVALI
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
PUJSKE težke do 30 kg za nadaljnjo rejo ali odojke ter suho zrnje koruze prodamo. Gsm: 041 445 315 BIKCA, starega dva meseca, šarole, prodam. Gsm: 051 341 360 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372
nudjmiiii
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje POROKEl
ZLATA POROKA:
Angela in Anton Berložnik, Florjan
187, Šoštanj.
POROKA:
Azem Gavranovic, Velenje, Jenkova cesta 11 in Sanela Kruško, Šercerjeva cesta 15, Velenje.
gMRTDIIRHI
Jožef Kamšak, roj. 1937, Velenje, Tomšičeva cesta 9; Alojzija Zelcer, roj. 1923, Velenje, Škale 54; Drago Koprivšek, roj. 1948, Celje, Jurčičeva ulica 6; Ivan Kru-har, roj. 1944, Slovenske Konjice, Škalce 29; Milan Zebec, roj. 1935, Šentjur, Doropolje 4; Josip Cerjan, roj. 1937, Celje, Vegova ulica 15; Stanislav Pečovnik, roj. 1934, Nazarje, Tominškova ulica 8; Milan Okorn, roj.1956, Velenje, Tomšičeva cesta 53; Lucija Šalej, roj. 1927, Velenje, Kardeljev trg 2.
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje, Zagrad, Celje, 116 m2, P/2 nad, obnovljeno 2010. Stanovanje je zelo prostorno in popolnoma obnovljeno. Cena 75.000 evr.
(i
Veliko hišo v Zavodnjah 828 m2, primerno za bivanje večjega števila ljudi, možnost turistične nastanitve, zemljišče 1003 m 2, obnovljeno 2012. Cena 295.000 evr.
DEŽURSTVA
¡ZDRAVSTVENI
| DOM IVELENJEl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
tekarna^elenje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BSiSZDRAVN^
25. in 26. 5. - Ana Franjkovič, dr. dent. med. (z dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
VETERINÄRS		'A«
	TAJA« Šfl	ÍfANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
več na
lit _ ■ ■■ ■
www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI t PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si ...
V SPOMIN
Dobremu predsedniku Turističnega društva Pristava
JOŽETU MIKLAVŽINU
1968- 2013
Vsem sorodnikom, prijateljem in drugim, ki smo mu bili blizu, izrekamo iskreno sožalje. Globoko žalujemo za njim in zelo ga bomo pogrešali.
Upravni odbor in člani Turističnega društva Pristava
'107,81
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
ALOJZIJE ZELCER
iz Škal
11. 5. 1923 - 9. 5. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in bili z nami povezani z dobro mislijo in prijazno besedo. Posebej se zahvaljujemo patronažnima sestrama ge. Albini Šučurovič in ge. Bernardi Pušnik, g. Vrabiču, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Usar, govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, pevcem in izvajalcu »Tišine« ter družini Župevc. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: hči Ema z možem Jožetom, sin Janko z ženo Majdo ter vnuki in pravnuki
ZAHVALA
izgubi drage mame, tašče in ome
PAVLE KLAVS
s Šlandrove 15 v Velenju 12. 1. 1922 - 13. 5. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsako lepo misel in besedo tolažbe. Zahvalo izrekamo tudi osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Zdravstvenega doma Velenje.
Vsi njeni

±
V SPOMIN
Mineva že peto leto, odkar smo zadnjič slišali tvoj ljubeči glas, draga žena in mamica
LEPOSAVA KOPČIC
Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki negujete spomin nanjo.
Človek ne preboli - bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih dni kakor vulkan izbruhne in teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči, se zalesketa in po licu spolzi. Tiho kane na tla ter izgine in človek ima le še polovico srca in spomine ...
Mož Drago s hčerkama Dragano in Ivano
V SPOMIN
23. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oči in dedi
MILAN PIRNAT
Še vedno ni zbledel ta ljubi nam obraz, besede, veder nasmeh in glas.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Vsi njegovi
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 24
Sobotni Cvetlični sejem je ob polnoletnosti privabil veliko razstavljalcev in obiskovalcev -Vrtnine in rože so šle za med - Spremljevalni program poskrbel za pravi mestni utrip
Velenje, 18. maja - Po tem, ko so trije ledeni možje mimo, je čas, da uredimo svoje balkone, terase, vrtove ... nepreklicno tu. In čeprav je bil letos tradicionalni, tokrat že 18. Cvetlični sejem pozno, saj so ga zaradi muhastega vremena prestavili za teden dni, skorajda ni bilo obiskovalca, ki ne bi na njem kupil še kakšne sadike vrtnin ali rož. Obiskovalcev pa je bilo tudi letos veliko. »Veseli smo, da so bili zadovoljni tako obiskovalci kot razstavljala, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Nekaj jih je, ki se stalno vračajo, nekaj je novih. Zagotovo pa gre za sejem, ki spodbuja naše občane k urejanju okolice svojih domov, vedno pa poskrbimo tudi za ustvarjalne in izobraževalne vsebine,« nam je ob izteku sejemskega dogajanja zaupala predstavnica organizatorjev Barbara Pokorny.
Zabavno in poučno
Ob tradicionalno bogati sejemski ponudbi je na sejmu, ki je v soboto postal polnoleten, utrip pestrilo še veliko spremljevalnih dogodkov. Organizatorja, Festival Velenje in Mestna občina Velenje, sta s pomočjo številnih domačih društev in organizacij na osrednjem velenjskem trgu napolnila okoli 50 stojnic. Ponudba je bila raznolika, ob njej pa so poskrbeli še za prikaz zasajevanja na visokih gredicah, predavanja o pomenu bio vrtnarjenja, otroci so lahko sami posadili svojo rožico, ustvarjali v kiparski in ustvarjalnih delavnicah, si ogle-
Izbira rož, grmovnic in sadik je bila pestra in raznolika.
dali mini živalski vrt. Ni jih bilo malo, ki so se med zanimivimi nastopi ustavili pod sejemskim odrom. Za dobro razpoloženje obiskovalcev so poskrbeli harmonikarji ansambla Gotar, Manca Dremel z izborom najlepših slovenskih popevk, videli smo tudi plesne nastope Plesnega studia N in Velenje Breakersov ter prisluhnili najmlajšim iz Vrtca Velenje. Gostje iz Šmartnega ob Paki pa so prikazali barviti projekt Ravbarsko vas. Sejem se je zaključil pri odru pod magnolijami ob prijetnih jazzovskih zvokih, za katere so poskrbeli študentje graške akademije za glasbo. S tem so napovedali mini jazz festival na tem odru, ki bo vabil na pragu poletja.
Na sejmu so društva iz Turistič-
Spremljevalni progrma je pod oder privabil tudi tiste, ki jih morda rožice niso tako zanimale.
ne zveze Velenje poskrbela tudi za pokušine različnih domačih dobrot, zeliščarji pa so prvič skuhali okusno spomladansko golažovo juho,
ki so jo obiskovalci kmalu »pospravili«. Zato je zagotovo niso kuhali zadnjič.
■ Bojana Špegel
REKLI SO ...
Tokrat smo se med sprehodom po sejmu ustavili pri tistih, ki so na njem predstavljali svoje aktivnosti in delo.
Ana Jurič, Društvo zeliščarjev Velenje: »Čeprav naše društvo na tem sejmu sodeluje že vrsto let, smo se letos prvič odločili, da v velikem loncu pripravimo spomladansko enolončnico. Še malo, pa bomo lahko pozvali obiskovalce, da poskusijo našo golaževo juho z zelišči. Ne izdam vseh, ki sem jih dala v kotel, ker mora kuhar vedno obdržati nekaj skrivnosti. Povem pa, da sem med drugim nasekljala korenček, peteršilj, čebulo, luštrek in žajbelj. Vse lahko pridelamo doma, pa še veliko več. Tisti, ki so malo že pomočili žlico v kotel, pravijo, da bo okus dober. Sicer pa lahko na naši stojnici spoznajo tudi naše delo, čaje, ki jih pripravljamo, in izvedo še kaj o zdravilnih zeliščih in dišavnicah.«
Kaja Flis, krajinska arhitektka: »Letos sem prvič sodelovala na sejmu kot predavateljica v izobraževalnem kotičku. Obiskovalcem sejma sem predstavila prednosti naravnega pridelovanja hrane, saj je to vedno bolj priljubljeno. Obračati se k naravi pomeni, da
se izogibamo škodljivim kemijskim sredstvom, ki mogoče včasih rastline bolj spodbujajo k bujni rasti, na naše zdravje pa ne vplivajo dobro. Zdravje pa je najbolj pomembno, zato uporabljamo res samo naravna sredstva, kolo-barimo, delamo podore iz rastlin, ki v zemljo vnašajo več dušika, s podkopom pa te vnesemo v zemljo. Pri tem upoštevamo, kakšna je zemlja, kar dodajamo, je naravno pridelano, tudi kompost. Pomembno pa je tudi, da izbiramo sorte, ki so naše, prilagojene na naše podnebje. S tem je tudi bolezni manj. Vse to in še več so izvedeli tudi tisti, ki so se ustavili v našem izobraževalnem kotičku.«
Uroš Petrovič iz VDC Ježek: »Danes pomagam na stojnici, na kateri predstavljamo in prodajamo izdelke, ki jih izdelujemo vse leto. To so novoletne voščilnice, izdelki iz gline in lesa. Vesel sem, ker se veliko obiskovalcev sejma ustavlja pri nas. Nekateri le gledajo, drugi tudi kupujejo, kar me še posebej veseli. Vsi, ki smo danes na naši stojnici, zelo uživamo, zato se bomo zagotovo še vračali.

Prostovoljci dajejo, a dobijo dvakrat več
Na Festivalu prostovoljstva je sodelovalo 14 organizacij, ki brez njih ne bi bile uspešne -Zaznamovali tudi 20 let prostovoljnega dela na Šolskem centru Velenje
Velenje, 18. maja - V soboto dopoldne so k pestremu dogajanju v centru mesta veliko prispevali tudi prostovoljci, ki so svoje delo in organizacije, za katere dajejo svoj prosti čas in energijo, predstavljali in pokazali, kaj počnejo v njih. Že tradicionalni festival prostovoljstva je na Cankarjevi potekal v okviru tedna prostovoljstva pod okriljem
Nova, kjer so svečano zaznamovali 20-letnico prostovoljstva med dijaki centra.
Tisti, ki so se ustavili pri stojnicah na Cankarjevi, so lahko spoznali, kaj prostovoljstvo je in kaj lahko pomeni v vsakdanjem življenju vsakega posameznika. Ne le v besedah, tudi s programom. Dogajanje so popestrili plesalci folklornega
Dajejo, ker verjamejo v moč dobrega
Marija Kuster Kotnik, ki na ŠCV
koordinira delo s prostovoljci, nam je sredi pestrega dogajanja povedala: »Mislim, da prostovoljstvo v tem šolskem letu bistveno ne odstopa
Slovenske filantropije. Pripravila sta ga Šolski center Velenje in Mladinski center Velenje, po pestri predstavitvi na prostem pa so se preselili še v dvorano Centra
društva Koleda, folklorne skupine Srbskega društva dr. Mladen Stoja-novič in tolkalne skupine Rhythm Factory, ki jo sestavljajo dijaki velenjske umetniške gimnazije.
c'»
Na stojnicah so prostovoljske organizacije predstavljale svoje delo in vabile v svoje vrste nove prostovoljce. Konkretno pa so ga predstavili tudi s pestrimi nastopi. Folkloristi Srbskega društva
dr. Mladen Stojanovič so kot vedno navdušili številne gledalce.
od prejšnjih let; približno 50 dijakov se odloči za prostovoljno delo, mi pa jih pri tem spremljamo. Nekateri sicer obupajo, večina pa s svojim delom naredi res veliko

... w (t I
Marija Kuster Kotnik
dobrega za ljudi in družbo. Naši dijaki lahko izbirajo med 18 različnimi področji. Največje veselje imajo za delo z otroki v vrtcu, vključujejo se v delo Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, sodelujejo v Mladinskem centru, bošnjaškem in srbskem kulturnem društvu, knjižnici Velenje. Nekateri pomagajo sošolcem in dijakom na Šolskem centru, drugi pomagajo po osnovnih šolah, pa pri humanitarnih organizacijah. Aktivni so v domovih starostnikov v Velenju in Topolšici, zelo radi pa delajo tudi z
živalmi.« Med letom organizacije, ki vključujejo prostovoljce, delajo vsaka zase, na festivalu prostovolj-stva pa se spoznajo tudi med sabo. »Navežemo nove stike, si damo energijo, podporo, se predstavimo drug drugemu in preživimo lep dan,« je še dodala naša sogovornica.
Velenje je mesto prostovoljstva
Moto letošnjega tedna prostovoljstva je bil »Prostovoljci, nosilci sprememb«. Tudi za Velenje lahko trdimo, da je to mesto, ki je v prostovoljstvu ubiralo ne le pionirske, ampak tudi ambiciozne korake. Psihologinja Alenka Čas, ki je pred dvema desetletjema začela uvajati prostovoljstvo med dijake Šolskega centra Velenje, je bila tudi tista, ki je predlagala, da prostovoljstvo postane del šolskega sistema. »Danes smo edina država na svetu, ki ima prostovoljstvo v šolskem sistemu. Bila so leta, ko smo imeli na ŠCV tudi po več kot 200 prostovoljcev. Vedno, ko so prihajali k meni, so mi povedali, da ob svojem delu več dobijo, kot dajejo. Postajali so boljši ljudje, boljši dijaki. Ob tem moram poudariti, da
smo imeli vedno podporo centra in mesta Velenje, ne le finančno, tudi moralno. In zato se je dejavnost še toliko hitreje razvijala in prijela,« je Časova povedala na svečanosti
- ^
£ 1
Direktor ŠCV Ivan Kotnik se je še enkrat iskreno zahvalil Alenki Čas, ki je pred 20 leti na centru začela uvajati prostovoljstvo. Še danes jo imajo za »mamo prostovoljstva«, saj je v tej dejavnosti orala ledino tudi v slovenskem prostoru.
v dvorani Centra Nova. Direktor ŠCV Ivan Kotnik se ji je zahvalil za pionirsko delo, ob tem pa poudaril, da bo prostovoljstvo med dijaki še naprej zelo živo, saj se vsi zavedajo, kako pomembno in plemenito je. Tudi program, ki je dal dogodku še večjo težo, so pripravili dijaki sami, saj imajo v svojih vrstah veliko zelo ustvarjalnih, odličnih glasbenikov.
■ Bojana Špegel