Leto VI., štev. 243 Ljubljana, torek 20. oktobra 1925 Poitalaa pavSallrana. Cena 2 Din ta l«h»]» ob 4. »i«rtra|. a Sune mesečne Din 15—; za lno> aematvo Din 40-— neobvetao. Oglati po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon itev. 7». Notna redakcija! od 19. ure napre) v Knailori ul, 4l 5/I — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravniitvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. inseratnl oddelek 1 Ljubljana, PreSer-nova ulica it. 4. — Telefon it. 4gs Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. 1. — Celje, Altksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub« J] s na it. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana. 19. oktobra. .Mesece fn mesece, da. ceio leta in !eta je »Slovenec* zatajeval resiico o SLS. Predstavljal je svojo stranko kot svobodoljubno, tolerantno in široko-zrudno tvorbo, k! je odvisna zgolj od svojega demokratično in po svobodni ljudski volji voljenega vodstva. Nikjer drugod na svetu ni take svobode, kakor SLS — tako sto zatrjevali škofovi listi in agitatorji SLS dan o'if:ka In vse n!ene gosnoHsreVe orgnnizaciie stole poti komando ško*o. vp kpmnrlo Zafr tvdi dr. Gosar — dokler le nos'anec SLS — n! In ne more b!fi dntgn. koVor sleno o»od?e te Vama rile. N:egova Izvnlanto v Istem »Sloven-<:n». ki ie zadnle dn! v zasrovarianhi *Woveea pi.-.ma s strahotno, a vseeno 'ivalcvreclno odkritostjo razgrnil lice in naličje one dolgo maskirans osrednje Min. predsednik Pašič o sporazumu Na včerajšnji sej! parlamentarnega kluba NRS je g. Pašič obrazložil kako ie prišlo do vlade RR. — Kandidati za predsedni-štvo in tsjmštvo Narodne skupščine. Beograd, 19. oktobra, r. Včeraj se je od 10. do 12. dopoldne vršila seja radikalnega kluba. Predsedoval ji je Ljuba Živkovič. Min. predsednik Pašič ie poda! izjavo, ki so jo pristaši sedanjega režima že dolgo željno pričakovali. Pašič je naglašal. da svoječasno zaradi boiezni ni mogel sam v poslanskem khrbu pojasniti postanka in vsebino spe. razuma RR. kar stori zato šele sedaj. Radikalna stranka ie želela že od uje-dinjenja pridobiti za svoje naziranje o edinstvu države, potrebi enotne zakonodaje, monarhiji, dinastiji in samoupravi tudi Hrvate in Siovence. Min. pred-sed; ik je nadaljeval: »Ko so se pričela pogajanja s predstavniki HSS. je radikalna stranka poudarjala. da se na podlagi ustave pogaja z njihovim vodstvom. Na tej podlagi smo tudi sklenili ž njimi sporazum, ki se giblje popolnoma v okviru onih načel. ki se nahajajo v državni ustavi. HSS je sprejela edinstvo države, sprejela je monarhijo in dinastijo ter sploh vse, za kar smo se mj zavzemali od ui<:-dinjenja pa do danes. Ko se je na ta način izvršilo zbiižanje in ko smo se znašli na istem terenu, potem ni bilo več razloga za borbo, ker se tudi v politiki ni mogoče več boriti z onim. ki se noče več boriti. Delikatno vprašanje samostojnih demokratov je povzročalo težkoče. Skuša! sem z vsemi silami odstraniti te težkoče ter poudarjal, da bi bilo potrebno pozvati tudi skupino gospoda Pribičeviča. in sicer tem bolj, ker ie imela isti program kakor mi. Poskušal sem, a nisem uspel, ker so radičevci izjavili, da ne morejo iti skupaj s stranko g. Pribičeviča. Potem smo se obrnili k g. Pribičeviču in njegovim ijudem ter vplivali nanje, da bi ne dela'' težkoč radi vprašanja svojega sodelovanja v vladi. Uspe! nisem niti tu. Prišel sem v dilemo, da opustim sporazum ki sem ga dosegel s HSS v načelnih državnih vprašanjih, in da se obdrži koalicija z g. Pribičevičem. ali pa da se sklene sporazum brez stranke g. Pribičeviča. V tem položaju smo se postavili na stališče, da zaradi postranskih vprašanj, ki niso načelnega značaja, ne zavržemo sporazuma, ki je širši in važnejši. Tako torej sem se v tej dilemi od iočil za politiko, ki je doveala do današnje koalicijske vlade.« Po Pašičevem govoru bi se imelo preiti na določitev radikalnih kandidatov za predsedstvo in tajništvo Narodne skupščine. Posl. Milutin Dragovič .ie predlagal v imenu kluba, nai to vprašanje reši vlada, da se ne izzovejo po nepotrebnem nesoglasja. Vlada ie zato radikalnemu poslanskemu klubu predlagala. naj ostanejo v predsedstvu in tajništvu Narodne skupščine dosedanji radikalni člani. Z ozirom na to bo ponovno izvoljen za predsednika Narodne skupščine Marko Trifkovič. za prvega podpredsednika dr. Nikola Subotič. za drugega podpredsednika pa bo izvoljen radičevec. Prvi dve tajniški mesti dobe radikali (posl. Stevo Kobasica in Stoian Gavrilovič). od radičevcev pa prevzame tajniško mesto Rude Bačinič. Izmed radičevcev se ameniata kot kandidata za podpredsedniško mesto Niko-ia Preka in dr. Lu.io Kežman, Besedilo locarnskih paktov Danes začetek novega zasedanja Narodne skupščine Včeraj je bilo zaključeno izredno zasedanje Narodne skupščine, danes pa je prva seja novega zasedanja. — Dober utis govora dr. Lukiniča. Beograd, 19. okrobra. p. Danes popoldne Je Narodna skupščina končala svoje izredno zasedanje. Ukaz o zaključku zasedanja !e podpisan v Topoli In ima današnji datum. Jutri dopoldne ob 10. uri se otvori redno zasedanje, s čeme- začenja redno in normalno parlamentarno deio. Jutri se bo vršila samo volitev predsedništva Narodne skupščine. Sejo bo otvori! po letih najstarejši poslanec, samostojni demokrat Stevo Obradovič. Takoj se bo volilo preasedii-štvo, nakar se bo predlaga! dnevni red za sejo v sredo: volitev finančnega odbora. Vsi klubi bodo Smeli Jutri seje, na katerih bodo določil! svoje zastopnike za finančni odbor. Danes se je opazila tendenca pri mnogih polltičr.H strankah, da naj člani finančnega odbora ostanejo isti kakor doslej. Tudi drugi odbori bodo ostal! večinoma neizpremenjenl. Beograd, 19. oktobra, r. Današnja seja Narodne skupščine Je bila otvorjena ob 9.30 dopoldne. Po izvršenih formalnostih Je skup ščina prešla na dnevni red: Poročilo anketnega odbora o zadevi dr. Lukiniča. Prvi je dobi! besedo posl. dr. Joca Laloševič, ki je obrazloži! zahtevo anketnega odbora o podaljšanju roka za proučitev obtožbe proti dr. Edi Luklniču, ker ]e nabava dokumentov Iz inozemstva zahtevala precej časa. Zahteval Je nov rok mesec dni, ki za Je skupščina tudi dovolila. Zatem Je govoril posl. dr. Edo Lukinič, ki je naglašai predvsem dejstvo, da je bi! v trenutku vložitve obtožbe skoro na smrt bolan. Tedaj se Je dvomilo nad njegovo boleznijo in misiilo, da ni potrebno podaljšanje roka za 5 ali 6 tednov, ki ga ]e zahteval, da bi mu zdravstveno stanje omogočilo odgovoriti osebno na obtožbo. Sedaj pa ista gospoda sama zahteva, naj se rok podališa za mesec dni, dasi b» mogla tekom treh mesecev celo zadevo dovršiti. Govor dr. Lukiniča je bil sprejet zelo simpatično. Vsi so občutili, da je govoril človek, ki se nima ničesar bati. Posebno pozornost Je zbudil zlasti odstavek, v katerem Je dr. Lukinič kritiziral zahtevo anketnega odbora, naj se zadeva zopet odgo-di, četudi je bilo zadnje tri mesece dest! časa, da bi se rešila. Nato izjavi predsednik Narodne skupščine, da se na temelju čl. 75 ustave seje izrednega zasedanja zaključijo ter da se jutri prične redno zasedanje. Predsednik dalje predlaga, da se imerpelacije, predlogi, vprašanja itd. anulirajo ter da se v redno zasedanje sprejme samo predlog invalidskega zakona, ker je bil sprejet kot nujen in ker je bi! že obdelan v skupščinskem odboru. Večina to sprejme. Na koncu dobi besedo ministrski predsednik Pašič, ki prečita kraljev ukaz o za kij učenju Izrednega zasedanja. Sestanek dr. Beneša in dr. Ninčiča Beograd, 19. oktobra, p. Nekateri beo» grajski listi so prinesli vest, da sta se na Bledu sestala dr. Ninčič in dr. Beneš. V zunanjem ministrstvu se ta vest demen« tira z navedbo, da dr. Beneš še ni prispel v našo državo. V ministrstvu se smatra, da dr.B eneš dospe v petek ali soboto. „Hrv. slav. gospodarsko društvo" v konkurzii Beograd. 19. oktobra, p. Zvečer je Imel sejo plenum fin. odbora. Pretresalo te je poročilo večino o Hrv. slav. gospodarskem društvu. Za to sejo je vladalo veliko zani« manje radi nesporazuma med radičevci in radikali. O tem vprašanju bo definitivno sklepal jutri min. svet, ki se bo sešel še dopoldne. Na nocojšnji seji je dr. Stoja« dinovič izjavil, da fin. odbor ni kompeten. ten sklepati o tem vprašanju ter da je tre. ba stvar prepustiti min. sveu. P.azpTave so se udeležili dr. Lorkovič, Angjelinovič. Sv. Popovič, Demetrovič, Šečcrov. Kumamidi, Pušenjak. Opozicij« je zahtevala ali tiho siJe v klerikalni stranki, so le frazerska deklamacija. kakršnih 'e doslej bilo obilo. a odslej postaiaio odveč za vsakogar, ki ima vsai še troho razsodnosti in vsaj še klico svobodoumja v glavi. likvidacijo aH saniranje z zaščito malih vla« galcev, Stojadinovič se je protivil temu predlogu, na'.ar je bila pri glasovanju s 15 proti 8 glasovom odklonjena kompctenca fin. odbora. Radičevci so »e abstinirali od diskusije in glasovanja. Ako jutri ministr« ski svet usvoji predlog dr. Stojadinovič«, kar je verjetno, se bo nad gospodarskim društvom otvoril konkurs. Iz parlamentarnih kinbov Beograd, 19. oktobra, p. Popoldne je imel svo'e seje velik del poslanskih klubov. Na seji kluba samostojnih demokratov se je največ razgovarialo o delu v Narodni skunščini v novem zasedanju. Pri jutrišnjih volitvah predsedništva Narodne skupščine bodo samostojni demokrati oddali prazne listke. Tudi klerikalni klub je imel danes sejo po precej dolgem presledku. Seja ie b'!a precej burna, njen uspeh pa je bil. da bodo klerikalci ostali pri dose-danii taktiki čakania. Dalje ie imel se'o radičevski klub. Pri šotni so bili vsi radičevski ministri razen dr. Kraiačn. ki obiskuje razstave. V klubu se te konštafralo veliko nezadovoljstvo z radikali, ki odklanjajo vsaSo zahtevo radičevcev. Nato so razpravljali o volitvah nredsednišva parlamenta. Odločili se bodo jutri smatra pa se Po dosedanjih dispozicijah, da bo za aru gega podpredsednika kand:d'ran dr. Stanko Sibenik. za tajnika pa Rude Bačinič in Zagorac. Berlm, 19. oktobra, s. Locarnski zakllučni protokol in njegovi dodatki se glase sledeče Zastopnfki nemške, belgijske, angleške, francoske, italijanske, poljske in češkoslovaške vlade, ki so bili od 5. do 16. oktobra zbrani v Locarnu. da najdejo skupna sredstva za varstvo narodov pred vojno in za mirno ureditev sporov, k; b; mog!| nastati med posameznimi »arodj so pristali na osnut ke pogodb in dogovorov, ki so bili izdelani na tej konterenci, in se nanašajo drug na drugega. Sklenjene so bile pogodbe med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Anglijo in Italijo (dodatek a), razsodiščna pogodba med Nemči'o in Belgijo (dodatek b) razsodšščna pogodba med Nemčijo in Francijo (dodatekc razsodiščna pogodba med Nemčijo in Poljsko (dodatek d) in razsodišens pogodba med Nemčijo in Češkoslovaško (dodatek e). Te listine so bile že sedaj parafirane in so datirane z današnjim dnevom. Zastopnfki udeleženih strai-k naj se dne 1. decembra sesta-nejo v Londonu, da na skupnj seji podpišejo sklenjene pogodbe. Francoski zunanji mt-j nlster Briand je sporočil, da so Francija, Poi.ska in Češkostovaška v Locarnu z ozirom na prej omenjene osnutke razsodišč.iih pogodb ravno tako sestavile osnutek za dogovor, da si medsebojno zagotovijo koristi teh pogodb. Ta dogovor bo redno predložen Zvez; narodov G. Briand ima že sedaj na razpolago prepise teh določb za v Locarnu zastopane države. Angleški zunanji minister je predlaga!, naj se za odgovor gotovih zahtev, k! sta jih stavila nemški državn; kancelar ln nemški zunanji m;nls;er radi pojasnil ČL 16. pakta Zveze narodov izroči ravno tako priključeno pHmo (dodatek f) istočasno s formalnim podpisom prej omenjenih listin. Ta predlog je bil sprelet. Vse zastopane vlade J avljajo končno da so trdno prepričane, c'a bo uve-Ijavljenje teh pogodb in dogovorov v ogrom ni meri prispevajo k temu, da se doseže med narodi moralično pomirjenje ter olajša rešitev mnogih političoih ln gospodarskih problemov ter da bodo potom utrditve miru in varnost! v Evropi pripravna sredstva zato, da bi se uspešno pospešila v čl. 8 pakta Zveze narodov predvidena razorožitev. Države se obvežejo, da bodo odkritosrčno sodcSovsle pri deiu za razorožitev, k! ga je Zveza narodov pričela ter stremeie za tem da se ta deia splošnega sporazumljenja čimprej uresničijo. Podpisano lo. oktobra 1925. v Locarnu. Dr. Luther, m. p., dr. Stresemann, m. p. Vandervelde m. p., Briand m. p Austen Charrberiafn m. p. Mussolini, m. p., Skr-zynski m. p., dr. Beneš m. p. RENSKI PAKT. Dodatek se glasi: Nemški drž. predsednik, belgijski kraJj, predsednik francoske republike, angleški kralj in italijanski kralj — v prizadevanju, zadostit! varnosti in zaščiti narodov, ki so trpeli v vojni, in z czlrom na dejstvo, da so vse pogodbe glede navtralizscijs Belgije zapadle, tri v prepričanju, da je nu no potrebno zaslgurati mir v ozem!:u, ki je bfo tako pogosto pezorišče evropskih konfliktov, ter 2 željo dati udeleženim signatarnim državam v okviru pakta Zveze narodov in cosedaj med nji.ni veljavnih pogodb dodatne garancije so sklenili v ta namen naslednjo pogodba Čl. I. Pogodbo sklepajoči deii garantirajo vsak zase in v celoti na način, ki ie določen v sledečih č!eniii, vzdrževanje statjsa c.uo, ki je nastal iz mej med Nemčijo !n Franci o ln Nemčiio h? Belgijo, dalje za nedotakljivost teh mej. kakor so bile določene v pogodbi sklenjeni dne 28. juni.ia 1919 v Vžrzaju, kakor tudi za izpolnjevanje določb č!. 42. in 43. prej omenjene pogodbe o demilitarizirani coni. Č!. II. Nemčija In Belgija, kakor tudi Nemčija in Franci'a se obvežejo, da ne bodo v nobenem primeru medsebojno nastopile z napadom ali vpadom ali vojno. Te določbe ne pridejo v poštev. ako bi šlo i) za izvrševanje obrambe ali pravice odpora proti kršitvi obveznosti tega odstavka ali preti Pa-garantnemu prestopku napram členoma 42 in 43. verza'ske pogodbe. Isto velia tudi za prestopek, ki bi značil neizzvano sovražno dejanje vojaških sH v demilitariziranem pasu, proti čemur b! bilo treba takoi nastopiti; 2.) za akcijo na pod!a?i 51. Io. pakta Zveze narodov in 3) za akcijo na podlag! sklepa plenarna a!i Sveta Zveze narodov al! na podlagi čl. 15 odstavka 7. pakta Zveze narodov, pod pogojem, da je v zadn em primeru ta akcija naperjena proti državi, ki je prva začela napad. Cl. III. Z oz;rom aa medsebotao prevzete obveznosti v čl. II. se obvežejo Nemčija in Belgija, kakor tudi Ne.rčija in Francija mirnim potom urediti vprašanja kakršnegakoli značaja, ki bi eventuelno razdvajale rn ki bi jih ne bilo mogoče rešiti z običa;nim diplomatskim postopkom. Vsa vprašanja, glede katerih si stranki nasprotujeta radi medsebojnih pravic, bodo predložena sodnikom, čljih odločitev je treba sprejet!. Vsako drugo vprašanje se predloži tžkozvanl primer, jalnj komisiji Če obe stranki ne pri3tnneta na rešitev, ki jo predlaga ta komisija, potem pride to vprašanje pred Svet Zveze narodov. Podrobnosti teh Tietod mirne ureditve spadajo v posebne pogodhs, ki so fciie d.mes podpisane. V čl IV. I) če jc ena visokih pogodbenih strank mnenja, da se ;e Izvršila ali se vr- iš kršitev čl. II. te pogodbe al< prestopek proti čl. 42 ali 43 verzajske pogodbe, potem se vprašanje predloži takoj Svetu Zveze narodov. 2) Čim je svet Zveze narodov ugotovil, da se je izvršila taka kršitev ali prestopek. sporoči to nemudoma signatarnim državam in vsaka izmed teh se obveže v takem slučaju, da bo državi proti kateri ie naperjeno sovražno stališče takoj priskočila na pomoč. 3) V primeru flagrantne kršitve čl. H. te pogodbe ali flagrantnega prestopka proti č!. 42. a!j 43. verzajske pogodbe se obvežejo visok; pogodbeniki že sedaj priskočiti na pomoč drugi izir.ed pogodoenih strank, kakor hitro je ugotovljeno, da znači ta kršitev ali prestopek neizzvano sovražno dejan;c in da je z ozirom na prekoračenje meje !n pričetek sovražnosti ali zbiranja vojaških sil v demilitariziranem pasu potrebno takoj Intervenirati hi sicer onemu delu. proti kateremu ie taka kršitev ali prestopek naperjen. Brez ozira na to bo Svet Zveze narodov, k! se bo na podlagi tega člent bavil s tem vprašanjem, sporoč1! usnen svo.ifh ugotovitev. Pogodbenice se zavežejo v tem primeru, da bodo ravnaie po priporočilih Sveta Zveze narodov. Čl. V. Določbe čl. III. te pogodbe se postavljajo na sledeč! način pod garancijo visokih pogodbenic: Če se ena izmed v čl. III. Imenovanih držav upira slediti postopanju za mirno ureditev in noče izvršiti razsodišč-nega aH sodnijskega sklepa in krši čl. II. te pogodbe ali člena 42, ali 43. verza ske pogodbe. potem se uporabi določba čl. IV. Ce ena izmed v či. III. imenovanih držav krši čl. II. t s pogodbe al: člena 42. ali 43. verzajske pogodbe in se upira mirni ureditvi vprašanja ali razsodiščni ali sodni odločitvi, potem se predloži drugi del zadeve Svetu Zve ze narodov, k; bo predlaga! mere, ki jih Je storiti. Pogodbenice bodo ta predlog sprejele. či. VI. Določbe te pogodbe s« ne tičejo pravic In dolžnosti, ki jih Imaio pogodbo sklepajoči deli po verzajski pogodbi in dodatnih sporazumih. Č!. VII. Te pogodbe nI mogoče to!m«< čiti tako, da hi omejevala nalogo Zveze na» rodov, da stori potrebne korake za uspeš« no čuvanje svetovnega miru. Čl. VIII. Ta pogodba bo veljaia tako dol« go, dokler Svet Zveze narodov najmanj c dvetretjinsko večino n« predlog enega \xr med pogod sklepajočih delov, ki mora hiti tri mesece prej sporočen drugim signat«!* nim državam, ne ugotovi, da Svet Zvezo narodov daje pogodbo sklepajočim delom dovoljne garancije. Posodba se nato po pre« teku enega leti razveljavi. Čl. IX. Ta pogodba nai ne nalaga obve»» nosti niti ang'?škim dominiionom niti In« diji, kljub temu ako bi vlade domlnijonov s! Indije sporočile, da te obveznosti sprejo mejo. Čl. X. Pogodba naj stoni r veljavo, k« bodo predložene vse rat;fikacijske listine in postane Nemčija član Zvere narodov. RAZSODISČNE POGOD8E, Dodatek b. se glasi: Vsi spori med Nemčijo rn Belgijo, pr! katerih se stranic! n? sporazumeta o medsebojnih pravicah in ki jih ni mogoče uredit! z običajnim diplomatskem postopanjem, se lahko po sledeče določenem načinu predložijo ail posebnemu razsodišču ali pa stalnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu v odločitev. Pred vsakim razsodiščnim postopanjem in pred vsakim postopanjem pri stalnem mednarodnem sodišču v Haagu se more sporno vpraša.ije rešiti med strankami s poravnavo, ki bo predložena tkzv. stalni primerjalni korni^ijL Ta primerjalna komisija sestoji iz petih članov. Nemška in belgijska viada Imenujeta po enega komisarja svoje državne pripadnosti, ostali trije komsarji pa pripadajo sporazumno tretjim državam. Komisija se imenuje za tri leta ter prične delovati na predlog, ki ga sporazumno stavita obe stranki ali, ako se n:sta sporazumeli ea predlog, k! ga ena Izmed stran« predloži predsedniku. Komisija ima nalogo razčistiti sporno vprašaaje. Po končani preiskavi izdela komisija protokol, ki v vsakem danem primeru itgoiovi, do so se stranke sporazumele ia event. pod katerimi pogoji, ail da strank ni bilo mogoče privesti ao poravnave. Delo komisije mora biti, če ie stranke ne zedinilo drugače, končano 6 mesecev po dnevu, ko Je dobLa komisija sporno vprašanje v pretrei. Če pred stalno poravnalno komisijo ne pride ao poravnave, potem se sporno vprašanje izroči po sporazumnem razsodiščnim sklepu mednarodnem sodišču v Haagu a!! kakemu drugemu razsodišču, če se stranke tekom enega meseca po zaključku dela stalne poravnalne komisile ne sporazumejo, pride vprašanje na predlog ene izmed strank pred Svet Zveze narodov, ki ima odločat! po i!. 15. pakta Zveze narodov. Ta dogovor se bo uporabi! med Ntmčijo !n Belgijo tudi takrat, če so druge države ravno tako udeležene v spornem vprašanju. Za uveljavljenje tega dogovora in njegove veljave, velja Isto kot za pogodho med Nemčijo, Belgijo, Francijo. Italijo in Anglijo. DoJatsk c: v^ebuie osnutek razsod:ščne-ga dogovora med, Nemčijo !a Francijo, k! se popolnoma enako glas knt osnutek raz-sodišenegs dogovora med Nemčijo in Bel-si]o. si?; .no so sestavljene tudi razsodiščne po^orlbc med Nemčijo in Poljsko, odnosno Češkoslovaško, Francija in locarnski sporazum (Glasovi francoskega časopisja.) Pariz, 17. oktobra. Da bo angleško javno mnenje pozdravilo doseženi sporazum v Locarnu, ie bilo pričakovati. Uspeh v Locarnu je pač v prvi vrsti britanski uspeh. Zanimivejši je odmev ravnokar zaključene konference v Berlinu in v Parizu. Splošno se mora reči. da francosko časopisje z izjemo eksaltirane skrajne desnice in komunističnega tiska izraža najiskrenejše veselje francoskega naroda. Istotako enodušno pa je prepričanje. da postane locarnski pakt živo delo Ie tedaj, če se bo poleg francoskega tudi nemški narod lojalno in odkritosrčno drža! v Locarnu prevzetih obveznosti. »Figaro« piše: »Locarnska konferenca se zaključuje z dvema znatnima pridobitvama za nas. Nemčija se končno in svečano odreka Alzaciji - Lorer.i, Anglija in Italija sta prevzeli pozitivno in neomejeno garancijo za našo rensko mejo . . . Vendar bi bili v zmoti, če bi mislili, da nam bo pakt prinesel večni mir. Zgodovina je poznala že druge kombinacije vzajemnega jamstva. Spominjajmo se pogodbe iz 1. 1839., ki ie garantirala nevtralnost Belgije, in avstrijsko - italijanske zveze. .Vse te kombinacije so propadle.« «Journal des Dčbats«: »Locarnski mir je velik politični dogodek. največji po versailleski pogodbi. Ploden bo po svojih posledicah. Toda te posledice bodo odvisne od duha, v katerem bodo delovale vlade - podpisnice.« V nadaljnih izvajanjih izraža list bojazen, da bi moglo v smislu teksta pogodbe, če pride n. pr. zopet Macdo-uald na vlado, jamstvo Anglije in Italije zameniti splošno in manj zanesljivo jamstvo Zveze narodov. »Jourial des Ddbats« ugotavlja tudi. da dobi Nemčija z vstopom v ženevsko Ligo nevarno orožje v roke. Vsekakor pa je mnenja, da je Francija dobila v Locarnu mnogo več, nego ji je pred leti ponujal Lloyd George v Cannesu. »Temps« piše v uvodniku: »Lani in letos se je v Ženevi končno zrušila v nič gorostasna bajka o francoskem imperijalizmn ln militarizmu. V Locarnu pa se je pred celim svetom potrdila volja Francije, da podpira snravo narodov in zagotovitev miru na temelju prava, ustvarjenega s pogodbami.* Levičarski »Oeuvre« smatra, da je bila v Locarnu ustanovljena nova Evropa in zahteva, da se gre dalje po začeti poti, zakaj »pravemu miru se pravi Zediniene države Evrope*. Pred volitvami v Švici Ženeva, 16. oktobra. 25. oktobra se vrše volitve v švicarski parlament ali «narodni svet». Kandidatske liste so vložene, napočila je doba volilne agitacije. V mnogih drugih deželah pomeni beseda »volitve* burno dobo do viška razigranih političnih strasti. Pri zadnjih volitvah v Veliki Britaniji n. pr. je prišlo do temeljitih rokoborbnih in boksarskih prizorov med konservativnimi in delavskimi kandidati. V Ameriki je nekje (menda v Chicagu) moral predsednik volilne komisije streljati na razgrete volilce. Kako se vrše »volitve« v Rusiji in na Laškem, nam je znano. Ničesar podobnega ne doživlja $yica. Ta narod, ki uživa demokratične svobode iz davnine, ki ga parkrat na leto kličejo pred volilne žare v znaku referenduma, se ob volitvah nič kaj ne razburja. Vsaj po naših pojmih ne. Zidovi so res polni lepakov, tudi letaki se dele po ulicah, vrše se številni shodi, časopisje agitira, toda tistih psovk, tistega blatenja med strankami in tistih volilnih rac, ki so jih v?;ene druge dežele, v Švici ni. In če bi se kdo oprijel takega načina volilne agitacije, bi slabo opravil. Narod v tej deželi je namreč politično zrel. Sedanji švicarski »narodni svet® šteje 198 poslancev, pripadajočih 6 različnim strankam. Najmočnejši so radi-kalci (po svojem programu so podobni francoskim, ne pa našim soimenjakom) z 58 poslanci. Za njimi pride katoliški centrum (konservativci) s 44 zastopniki. Le za enega poslanca slabši so socijalisti. Četrta je kmečka stranka s 34 poslanci. Liberalni konservativci imajo 10 zastopnikov v bernskem parlamentu, komunisti le 2. Slednji se štejejo med tako avane divjake, ker stranka, ki hoče v Švici storiti parlamentarno skupino, mora šteti vsaj 3 poslance. Najslabša parlamentarna skupina v Švici so torej »socijalni politiki« s tremi zastopniki. «Divjakov« je s komunisti vred 6. Splošno se smatra, da volitve ne bodo izpremenile današnjega parlamentarnega položaja v Švici. Radikalci ostanejo najmočneiši. Socijalisti si morda pribore komunistični mandat v Cu-rihu. tako da bi komunistom ostal le en »divjak«. Zelo verjetno je nadalje, da postanejo socijalisti druga stranka namesto klerikalcev, ki so vložili vsled notranjega razdora kar 4 liste v kantonu Valais, dočim imajo tu radikali vezano listo s socijalisti. Kmečka stranka pod vodstvom doktorja Lanra. ki se je pred leti odcepila od radikalcev, se sicer peča z načrtom, da ustanovi novo kmečko, toda zelo konservativno internacijonalo. vendar utegne malo opešati v francoskih kantonih. Liberalni konservativci bodo ohranili svoje pozicije. Zanimiva sta kantona Uri in Appen-zell. kjer ne bodo volitve nič stale. Tu ie namreč postavljeno le toliko kandi- datov, kolikor je voliti poslancev. Volitev torej sploh ne bo. Srečna dežela in zavidanja vredni kandidati, ki jim bo prihranjenih toliko neprespanih noči, potov in izdatkov. D. konferenca organizacij privatnih nameščencev v Jugoslaviji Beograd, 18. oktobra. Danes se je ves dan vršila II. konferenca organizacij privatnih nameščencev iz vse države. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa; udeležilo se je je okoli 40 delegatov iz vseh krajev države, zastopana so bila ministrstva pravde. soc. politike. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu, Savez delavskih sindikatov, Pokrajinski zavod v Ljubljani, Zagrebški, Merkur itd. Konferenco, ki je imela namen, doseči v vrstah privatnih nameščencev v celi državi ujedinjenje, je imenom sklicateljev otvoril g. Pfeifer iz Zagreba, ki je izrazil zadovoljstvo, da je ideja ujedinjenja našla povsod lep odziv. Pozdravil je vse udeležnike, osobito predstavnike oblasti, uradov in razne strokovnjake na polju socijalnega zavarovanja. Izvoljeno je bilo nato predsedništvo konference, in sicer za Zagreb g. Pfeifer, za Beograd g. Arandjelovič in za Ljubljano g. Urbančič, ki so izmenoma predsedovali konferenci. Konferenca je takoj prešla na dnevni red. K prvi točki «Zaščlta delavcev in nameščencev« sta poročala g. Col-ner iz Zagreba in g. Urbančič iz Ljubljane. Glavna zahteva je šla za tem, da se zaščita v smislu zakona čimpreje izvede in da se uveljavi v Sloveniji in Dalmaciji veljavni «Zakon o trgovskih nameščencih« na vse priv. nameščence v vsej državi in da se uvedejo v vsej državi tudi hitro poslujoča obrtna sodišča. K drugi točka »Socijalna zavarovanja« je kot prvi poročal g. Kurtagič iz Zagreba in nato g. Urbančič iz Ljubljane. O stvari se je na konferenci in v komisiji za resolucije razvila zelo dolgotrajna debata in izkazalo se je, da so naziranja zelo različna. Enodušni so bili vsi delegati, da naj se raztegne »Zakon o Pokojninskem zavarovanju« na vso državo. Imenom nameščencev iz Slovenije se je g. Urbančič zavzemal za načrt, ki ga izdeluje Pok. zavod v Ljubljani, ki gre za tem, da naj se zavarovanje vseh nameščencev v državi združi v enega nosilca za vse panoge, kateremu naj se priključi še zavarovanje za brezposelnost. Zastopnik Zagrebške trgovske bolniške blagajne gospod Kraus pa je zahteval, da naj se najprej omogoči dihanje tej blagajni. Bila je nevarnost, da se konferenca na tem vprašanju razbije, tembolj ker so g. Pfeifer in ostali delegati izven Slovenije zastopali tezo, naj bo nosilec za vsa zavarovanja v državi obstoječi Osrednji urad za. zavarovanje delavcev v Zagrebu. Končno se je sklenilo, da se končna odločitev odloži na bodočnost, zahteva pa se za zagrebškega »Merkurja« in za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani nemotena pravica eksistence ter obenem raz-tegnitev Pokojninskega zakona in uved. ba brezposelnega zavarovanja. O tretji točki »Obdavčenje nameščencev« je poročal gosp. Pfeifer naravnost neverjetne stvari, ki se dogajajo sirom države. Ugotovil je, da znaša za privatnega nameščenca eksistenčni minimum najmanj 40.000 Din letno in ta znesek mora biti prost davka, da nameščenec lahko najskromneje živi. Obdavči n;* se šele presežek tega zaslužka (torej samo svoto preko 40.000 Din). K četrti točk! »Brezposelnost, ukinje-nje privatnih trgovskih tečajev ln inozemski nameščenci« je poročal gosp. Arandjelovič. Ugotavljal je znano brezposelnost, zahteval ukinitev privatnih trgovskih tečajev in da se čim bolj onemogoči prihod tujih nameščencev. Gosp. Kurtagič ie referira! o ujedlnje-nju orivatmh nameščencev v vsej državi. Po skoro štiri ure trajajoči vsestranski debati se je končno posrečilo najti nekak medus. da se omogoči uiedinje-nje organizacij privatnih nameščencev v vsej državi. In sicer kot: federacija organizacij privatnih nameščencev Jugoslavije in poseben odsek je pooblaščen. da v teku pol leta izdela štatute in predpriprave za kongres ujedinjenja. Organizacije se imajo sporazumeti po r>okra'inah, ki se dele kot teritoriji Delavskih zbornic, tako, da bo Slovenija en teritorii Največje težave pri debati so bile s Slovenijo, ker stoje slovenske organizacije že leta in leta na stališču federaciie in so to federacijo v lastnih vrstah že izvedle. Ker uiedinienie privat nih nameščencev brez Slovencev nima smisla, ie šla konferenca do skrajnosti in z dobro voljo našla in sprejela sprejemljiv izhod. Konferenca ie zaključila svoje delo ob 9. zvečer in predloži Nafcenefše ii m dobro si ishko nabavite ženski plašč, moško suknjo ali obleko če kupite velour, sukno sli double A. POTOKAR, Uu&liana, poleg trga pri Zmajskem mostu, in si daste to napraviti po svoji volji pri zmerno ceno računa Jočem krojaču. predsedstvo konference jutri merodaj-nim činiteljem sprejete resolucije. Privatni nameščenci imajo obilo upravičenih teženj, ki jih dosežejo Ie s skupnim nastopom in zato želimo strogo nepolitičnemu ujedinjenju obilo uspehov! Proti dr. Šaricn se javlja dr. Janjic V odgovor na iziave nadškofa dr. Ša-riča se v »Politiki* javlja dr. Janjič z daljšo izjavo, kjer predvsem glede trditve, da dr Šarič proti dr. Janjičn ni nikoli napisal niti ene besede, navaja: »Nedelja«, organ vrhbosanskega ka-pitlja v stvari organ nadškofa Šariča. je napade] ne samo mene. temveč tudi celokupno državno politiko vseh strank, brez razlike, na na.igrši način. Nihče ni o srbskem narodu, pravoslavni cerkvi in naši državi pisal sramotilneje kakor to osebno glasilo dr. Šariča. Tej ostud ii kampanji, ki niti krone ni ostavila v miru. je konec napravilo sodišče, ki je zabranilo nadaljnje izhajanje lista. Jaz ne vodim nikake kampanje proti nadškofu dr. Šariču. Z njim in njegovim urednikom se bom razgovoril pri sarajevskem sodišču, kier sem zaradi dosedanjih klevet in žalitev že vložil tožbo proti sedanjemu glasilu «Kato!ički Tjed-nik«. Nadškof dr. Šarič v svoji izjavi sam priznava, da deluje proti interesom državne in cerkvene politike. On izjavlja, da se glagoljice veseli, a smatra, da je glagol.iica interna cerkvena stvar i.i da kot taka ne more biti urejena s konkor-datom. marveč na drug način . . . Medtem i sama Sv. stolica v konkordatu s kraljevino Srbijo (1914) jasno izjavlja: «Njegova Svetlost (kardinal državni tajnik) pristaja, da katoliki latinskega obreda kraljevine Srbiie uporabljajo v litur-giji staroslovenski jezik in glagol i co v onih župniiah. katere se posamezno označijo ra osnovi iezika, katerega se dotični župljani poslužujejo.« Tores ono. kar je Sv. stolica enkrat že priznala katolikom kraljevine Srbije z imenovanim konkordatom. naziva nad škof Šarič za interno cerkveno stvar, ki kot taka ne spada v sestavo konkor-data. Ali 24. junija 1914, ko se je sklenil konkordat. glagolica n! bila interna cerkvena stvar? Ako le Sv. stolica lahko dovolila glagoljico kraljevini Srbiji, ne smatrajoč Je samo kot »interno stvar katoliške cerkve, zakaj je ne bi mogla dati kraljevin' SHS, v kateri gotovo polovica katoHškega žlvlja uživa glagoljl-co že stoletja! Jasno je iz navedenega razvidno, ali so napadi tiska proti delovanju nadškofa dr. Šariča upravičeni. Za najvažnejše pa oh zaklmčku svoje iziave smatra dr. Janjič. da Vatikan gleda na pravoslavno cerkev in na zbližanje vseh krščanskih konfesij z drugimi očmi kakor dr. Šarič, ki še danes seje samo mržnjo med pravoslavnimi in katoliki. Zato je skrajni čas. da se temu zlu napravi konec. _ Beograjski listi o škofovem pismn ^Samouprava« in »Vreme« označujeta škofovo pismo kot zlorabo cerkvene oblasti. Beograjska »Samouprava« objavlja znano pismo ljubljanskega škofa, ki grozi s cerkvenimi kaznimi dnhovnikom, ki bi ne hoteli sodelovati s SLS. Škofovo Pismo označuje kot slučaj nečuvenega političnega terorja in zlorabe cerkvene oblasti. Radikalno glasilo naglasa, da se po zakonih naše države more v političnih in gospodarskih vprašanjih vsakdo opredeliti za načela, ki se mu zde najboljša. Ta individualna svoboda je predpogoj za vsako demokracijo in parlamentarizem. ker more samo v tem slučaju priti narodna volja do izraza. Ako pa zavlada taka praksa, kakor jo je pokazal ljubljanski škof s svojim pismom, potem nimajo nobenega smisla več volitve in narodna predstavništva. Bilo bi najbolje. da škof Izjavi svoje mnenje, odnosno da ea izjav} papež za vse katolike naše države, natrijarh za vse pravoslavne, veliki rabin za žide, a muftija za muslimane. Potem bi bile nepotrebne vse komisije, odbori, strokovnjaki itd. za gospodarske zadeve. Z eno besedo, po tej poti bi se prišlo do popolnega absurda. V naši kraljevini — nadaljuje »Samouprava« — se more vsakdo svobodn i izreči za eno ali drugo gospodarsko ali politično načelo, za kapitalizem ali soci-jalizem, za agrarno ali za industrijsko politiko itd., za centralizem, federalizem, avtonomizem itd. Ljubljanski škof pa tega ne dovoljuje, temveč zahteva, da se mora vsak katolik njegove župnije tako opredeliti, kakor on hoče. Stranka, ki ji r.ačeluie. se je izrekla za avtonomizem in mora torej biti vsak katolik njegove župnije avtonomist. vsak katolik njegove škofije se mora strinjati s smerjo zunanie politike, ki jo zastopa njegova stranka Vsak katolik se mora ogrevati za ono. kar naglaša SLS. Škof odreja vsem duhovnikom svoje škofije, da morajo delati za politična in gospodarska načela, za katera dela SLŠ, ako Pa ne delajo, jim preti s kanonskimi posledicami. »Samouprava« naglaša končno potrebo. da mora država ščititi poFtlčno !n i?ospoda-sko svobodo državljanov, ako je navedeno pismo avtentično, kar se ii zdi skoro neverjetno. S pismom ljubljanskega škofa se bavi tudi beograjsko »Vreme«, ki vprašuje-«AIi je mogoče?« List vprašuje, ali je Od danas dalje Amundsenovo potovanje na Severni pol kino «Dror» mogoče, da cerkveni poglavar man) npo števa svobodo vesti In svobodo političnega prepričanja državljanov kakor pa priprost žandann aH policijski pisar? Nepojmljivo je, kako se more služba Bogu primerjati s službo dr. Korošca, ali pa io ji celo podrediti. Eksploatirati veno v strankarske svrhe. se pravi, podrediti verska čustva političnim, vero politiki, cerkev stranki. Akcija ljubljanskega škofa pa ni samo proti interesom in ugledu katoliške cerkve, temveč tudi proti državnim zakonom. More se samo kvalificirati kot zloraba oblasti napram oodreienemu, nanad na svobodo vesti In svobodo poIKIčnega prepričanja. Usta va in pozitivno zakonodajstvo jamčita svobodo vesti, političnih prepričanj in svobodno presojanje državnih interesov vsem državljanom in na nobeni podlagi ne morejo cerkvene oblasti preprečevati svobodo političnih prepričanj in strankarske opredelitve. Država je dolžna — zaključuje »Vreme« — zaščititi najdragocenejše pravo svoiih državljanov, svobodo vesti in političnega prepričanja. Te svobode ne smejo gazit? n»tl država ?n n*enl najvišji funkcljonarii, še manj pa se more dopustiti to cerkvenim dostojanstvenikom In nai pripadajo katerikoli cerkvi. Politična svoboda katoliških državljanov mora biti zavarovana ravno tako kakor ostalih, kar ni samo dolžnost države nego tudi interes katoliške vere. Protestni shod proti previsokim davkom v Litiji Litija, 18. oktobra. Danes so j« vriil pri nas v gostilni pri Mcšku protestni shod proti previsokim da v« kom. Kako pereče je postalo to vprašanje, je pokazala krasna udeležba davkoplače« valoev, ki so točno ob 10. dopoldne, ko Je bil shod napovedan, zasedli vse prostore in so morali mnogi ostati Sc v veti in *u» naj. Zborovanje je otvoril g. Fran L »Jo« vif, ki je naglaša!, da naj pri tako val. nem zborovanju izostane vsako strankarsko prerekanje, kajti davčni vijak nikogar ne vpraša, kateri politični stranki pripada flav« koplačev&lec. Potrebno je, da vsi složno dvfgnejo svoj glas v obrambo našega go» spodarskega obstoja. Gospod Čimer« m a n iz Ljubljane nam je ▼ daljšem stvar« nem govoru pojasnil davčni položaj in » številkami dokazal previsoko obremenitev Slovenije z davki. V razpravi, ki je »ledi« le, so se rarmotrivala razna davčna vpra» sanja. Mnogo ogorčenja je bilo zlasti radi prisilnega iztirjanja in radi davka na fi» žično delo. Merodajni Hniteljl naj torej ie vendar enkrat uvidijo, da zahteve, kakor se dandanes nalagajo davkoplačevalcem pri nas, niso več obdavčenje, temveč direktna oddaja premoženja. Zborovanje je poteklo popolnoma mirno in je ni motil nikak šovinizem, kljub temu, da je »Slovenčev« dopisnik skušal shod de« magoško omalovaževati, kar pa se mu ni posrečilo in se je pošteno blamiral. Soglas« no, od pristašev vseli strank, ao bile spre« jete sledeče resolucije: Zborovalci, zbrani na protestnem shodu dne 18. oktobra v Litiji, zahtevajo: 1) da se za politični okraj Litija davčna okrajna oblast zopet ustanovi in to iz raz« loga, ker Je številčno dokazano, da Je po« litični okraj litijski glede obdačitve za ko» čevskim okrajem najmočnejši v Sloveniji in je izključeno, da bi davčno okrajno ob« lastvo litijsko v Ljubljani zsmoglo pravil« no tako poslovati, kakor v okraju samem. 2) zahtevajo, da se uvedejo ropet pla« čilni nalogi, s katerimi davkarija natančno sporoči davkoplačevalcu, koliko ima »a ce« lo leto plačati na davkih. Tc plačilne nalo« ge davkoplačevalci rabijo, da vodijo ne le višino davčnih predpisov, temveč tudi evi« denco plačil. Današnje davčne knjižice te evidenca ne dajo, ker se spozna na iste sa« mo strokovnjak. 3) zahtevajo, da se davek na ročno delo ukine, ker industrija, obrt in trgovina ni« kakor niso za to, da bi vršili posle davčnih iztirjevalcev. 4) protestirajo proti temu, da sc smatTtt Slovenija kot kraj, kjer bi mogli davkopla« Sevalci še nadalje zmagovati davčna brc mena kakor do sedaj in predlagajo, da se merodajni faktorji na licu mesta prepriča« jo potom komisije, da blagostanje Slovenije ni tako, kakor si ga predstavlja g. finančni minister. Protestirajo proti temu, da je uvedla fin. delegacija prisilno iztirjevanje davkov, predno so prizivne komisije rešile vložene prizive, ker se na ta način delajo držav« ljanom samo sitnosti in nepotrebni stroški. Zahtevajo, da se odpravijo tajni davčni zaupniki, ker se vsled njih vršijo obdačitve nepravilno. Nadalje zahtevajo, da delega« cija ministrstva financ pri odplačilu zopet uvede olajšave tako, da dovoli odplačila v obrokih. Previsoki predpisi davkov, osobi« to davek na vojne dobičke, naj se priza« detim odpiše in se na ta način uvede knji« govodstvo v davkarijah, da se ne bodo iz« kazovali neiztirljivi zaostanki. Protestirajo proti nemorali, da se dajejo nagrade davčnim organom za predpis in iz« terjevanje davkov, osobito pa proti taksi, ki jo Izvaja odgovorni faktor litijske dav« čne oblasti v Ljubljani, ki članom cenilne komisije ne pusti stvarno razpravljati. Naj« odločneje protestirajo proti sedanji davčni metodi in zahtevajo izenačenje davčnega zakona za ee!o državo. Končno zahtevajo, da se sedanji eksistenčni minimum letnih 5.000 Din zviša na 20000 Din in vsled va« lutarnih sprememb Icstvica piše v dinar« jih. Politične beležke + Veliko zborovanje SDS se je v nedeljo vršilo v Daruvarju, kjer se je zbralo okrog 8000 seljakov in meščanov. Vsa ta ogromna množica je burno odobravala Izvajanja Svetozarja Pribi-čeviča, Jurja Demetroviča in dobro-voljca Ante Jerkoviča, Svetozar Pribi-čevič je govoril poldrugo uro ter z znano močno retoriko in neizprosno logiko očrtal politični položaj in osobito stališče SDS napram radičevcem. Zborovanje je bilo ena sama veličastna manifestacija za unitaristično Jugoslavijo ln pomeni nov triumf Svetozarja Pribi-čevi na.*? luše nkkajo nad to izgubo. Ves si bi! naš, z dušo in telesom, vedno si bil naš. ob vsak-m času. povsod si bil naš, na kateremkoli mestu. Kjerkoli se je poj kazala vrzel v nn':^ vrstah, si jo hitel ma« šit Ti a svojo krepko roko in jedrnato he» sedo in Tvoje delo ni bilo zaman Povsod si bil na mestu, nikjer Te r.i manjkalo. Nisi delal s peresom, ne samo z besedo. Kjer je hiio treba krepke roke in trdne vo* Ije, si bil Ti mož na mestu, tam smo spo> znali Tvojo široko, krepko dim, ki se ni strašila nobenega dela, nobenega napora. In kadar je biio treba spregovoriti bese« do, govoril si krepko in jedrnato, kakor govori možsSokoi. Kdor To je poznal in Te je razumel, je vedel tudi ceniti Tvoje delo. Najbolj pa Te spoznavamo sedaj, ko »i se ločil od naših vrst, ko je nastala med nami ncizpolnjiva vrzel. Spomladi si nam vsaail v našo zemljo tri lipe, tri m!ade, zelene lipe, rekoč: To bo za naše male. In lipe so rasle in zelenele skozi eelo poletje v mrzlo jesen. Baš ▼ petek jim je odpadel poslednji list in s tem zadnjim listom je odpadel tudi list Tvor jega življenja. Za ta list, Tvoj list, o Tone, r.i več življenja. A Tvoje lipe bodo zopet zelenele in cvetele, ko se vigred povrne in one nam bodo pričaie le v pozno bodoč« nost, da jih je sadi! naš zvesti pionir, nai Tone. V njih listju bo zapisano Tvoje ime, v vonju cvetja Ko plaval Tvoj spomin . . . Drag si nam bil. Tone, nenadomestljiv pionir, ki si postavil marsikateri pilot, ko si pomagal graditi naš most. In ml vemo, da ostane n» Tvojem mesta neizpolnjena vrzel. Ti, Torie, s; umrl, a Tvoj duh živi med nami in Tvoj spomin bo drag nam in na« šim zanamcem. O Tebi nam bodo živo pri» čale Tvoje lipe tri . . . Požar v Višnji gori Višnja gora. 19. oktobra. Tik višnjegorske cerkve, v hiši gosp. Ignacija Naaraha. poštnega uslužbenca v Ljubljani 2. je nastal v noči od nedelje na pondeljek. okoli polnoči, nenadoma požar. Hišica .ie bila z deskami krita — ena zadnjih te vrste v našem prijaznem mestecu in stoji vrh ovinka državne ceste. Kdor pozna lego pogorišča podrobreie, si lahko takoj pri-doči nevarnost za ves njeni okoliš, osobito za cerkev, stoječo na najvišji krajevni točki. Le dejstvu, da je bilo podstrešje skoraj prazno, in da ogenj ni dobil več netila, se je zahvaliti, da je bi! požar še pravočasno lokaliziran na goreči strešni sto! in odstranjena velika nevarnost za mesto. Pogled na beta cerkev Li novo pre-pleskani visoki zvonik ob njej, je bil ob groznem ognju uprav bair.o očarljiv. Ognjeni zublji so ob uri duhov celo že objemali cerkev. Kako je nastal ogenj. je prava zago-netka. Lastnik hiše. gosp. Nace Nadrah, te bil odsoten v Ljubljani. S polnočnim vlakom se ie vrnil v Višnjo goro. Sto-pivši v hišo. je takoj opazil, da gori v podstrešju ter je alarmiral soobčane. Da bi nastal požar morda vsled kratkega stika električnega voda. je čisto izključeno. Električni vod je namreč še danes nepokvarjen. Dalj verjetno je. da ie zanetila ogenj zlobna roka. kajti takrat ni bilo v hišici niti žive duše. Gasilci so se udeležili reševalnih del prvič tudi z novo motorno brizgalno. ki ie delovala vzorno. Le žal. da je bil vodni rezervoar kmalu izčrpan. Reševalnih del so se pridno udeleževali tudi soobčani, ki so pogorelcu rešili vso opravo. Pohvaliti jih je treba javno. Vsi se pač v sličnih trenotkih dobro zavedajo, da je največja nevarnost vsemu mestu ravno ogenj, pred katerim ni varen nikdo. Enako je treba javno pohvaliti komandirja orožniške stanice in njegovo moštvo. Vsi so bili na svojem mestu in požrtvovalno pomagali pri gasilnih delih. Pogorelec je bi! zavarovan proti osnju. Na pomoč so bili okoli L ure ponoči te- lefonično poklicani tudi gasilci iz Ljubljane. vendar pa so domačini medtem največjo nevarnost že odstranili. Danes je pregledovala posjorišče posebna komisija in so se vršile uradne poizvedbe. Prva javna razprava v Državnem svetu Lhtbczcn mladega ;e:n;škega pazn&a !n lepa kaznjenke v Novem mestu. V veliki dvorani Državnega sveta v Beogradu se je vršila v petek prva javna razprava o disciplinarnem prestopku Blaža Stepišr.ika. jetr.iškega pazn ka v Novem mestu. Sodil je peti oddelek; obtožbo je zastopal gosp. Štrukelj, to-i ženca pa advokat dr. Jež v Beogradu. Preteklo lato so zaprli v Novem mestu radi raznih nezakonitih deiani natakarico Marto Zupančičevo. Blaž Ste-; pišnik je bil njen jetniški paznik. Mlada in lepa Marta se mu je takoj zasmilila in obenem silreo dopadla. Spočetka jo je spuščal iz celice tudi v nedovo!ien;h urah. da se malo izprehodi. kasneje se je sprehajal celo sam z njo in stopil končno z njo v intimne odnošaje. In tako je našla mlada Marta mesto celice vročo ljubezen jetniškega paznika. Ste-pišnik je bil radi tega obtožen in upravno sodišče v Celju ga je kaznovalo s 25 % zmanjšanjem plače za dve leti in ustavitvijo napredovanja za tri leta. Na pritožbo državnega pravdnika je prišla zadeva pred Državni svet. Državni svet je na petkovi razpravi ugodil pritožbi državnega pravdnika in povišal Stepišniku kazen s tem. da ga je s svojo razsodbo penzijonira!. To je bila obenem prva javna raznrava. odkar obstoji ustanova našega Državnega sveta, Alahova osveta (Razprava proti Arnavtu. ki le v pijanosti ustreli! tri častnike.) Pred vojnim sodiščem donavske divizije v Beogradu je te dni stal vojak Miftar Jusufovič, ki je 18. aprila v Pe-trovaradinu na straži ustrelil tri častnike: administrativna poročnika Dušana Kokotoviča in Milana Panida ter ruskega podpolkovnika Leonida Uspen-skega. Zločin je storil v pijanosti, prvič v življenju se je nanil vina. Miftar je Ar-navt iz južne Srbije, musliman. Danes šteie 26 let. Vnovačen je bi! že leta 1921. in je služil v Novem Sadu, 15 mesecev je služil pridno in voljno, lepega dne Pa ie dobi! klofuto, ker ni dobro očistil avtomobila. Radi tega ie pobegnil na Madžarsko, kjer je v Szegedinu tri leta prodaja! božo. Po nagovarjanju svojega očeta se je končno letos le vrnil preko meje, kier so ga prijele naše oblasti in ga po krajšem preiskovalnem zaporu odpravile v Petrovaradin k sedmemu polku ra odslužitev ostalih treh mesecev vojaškega roka. 2e naslednji dan Pa se je zgodil navedeni zločin. Bila je namreč ravno pravoslavna Velika noč in voiaki .«0 poleg dobrega iela dobili tudi vina. Vsi so pili. razttn Miftarja. Zvest koranu ni vseh svojih 26 let okusil opojne pijače, pa je tudi tokrat ii maral. Toda ker so tovariši toliko hvalili vino in prigovarjali, naj ga tudi on vsaj okusi, le Miftar prvič v življenju zatajil preroka ter zapored izn?! dve čaši. Bilo ie dovolj, zameglilo se mu ie Pred očmi in zaštimeio v glavi. Cez dve uri. ob 8. zvečer pa je moral na stražo. Prosil je poveljnika straže, naj ga nusti doma. ker mu je silno slabo. Toda komandir se mu je smejal: kako bi se človek mogel upijaniti od dveh čaš vina. In Miftar je mora! na stražo. Ko sem stal na straži — tako izpoveduje Miftar sam — so se v mraku pred menoj javljale čudie podobe, otroci in možje, ki so govorili: Ubijmo Arnavta! Alah iih ie posla!, da me kaznujejo, ker sem pil vjno. Popade! sem puško . . . Kaj se je nadalje zgodilo, tega se Miftar ne spominja. Zbudi! se ie zjutraj ob obali Donave, ves razcapan in živčno strt. Izgubi! ie šaikačo. niti čevljev ni imel na nogah, le puško je še krčevito držal v rokah. Tedaj se mu je začelo počasi jasniti. da ie pobegnil s straže, h zopet je hitel dalje ob obali. Prosi! je bnodarja, naj ga prepelje na drugo stran, toda brodar ie prestrašen vzkliknil: »Ti s! morilec dvanajsterih ljudi!« — in je pobegnil pred Miftarjem. Zdaj ! Od danes dalje: „Amundsenovo potovanje na Severni pol" Senzadjonalni naravni posnetki ▼ 6 velM * kih dejanjih. Kino «LJUBLJANSiC! DVOR*, Idcloa 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop ln ob 3, H 5., 6. H 8 in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih oh 4, H 6. K 8 in 9 je Miftar začel slutiti, da je res mora! koga ubiti. In začele so ga preganjati Erinije. Koderkoli je blodi!, po obrežju in goščavju, povsod je cul preteči glas: »Morilec!« Dvanajst dni je tako blodil okrog, končno so ga le iztaknili po ia-vedbah neke ženske. Na zatožni k!opi je Miftar skesano ravnodušen: »Ne vem. ali sem res koga ubil. Toda. če vsi pravijo, da sem morilec. bo menda res. Le jaz se ničesae ne spominjam. Ako sem jih res ustrelit mi je ža! aa njimi kakor za rodnim očetom. Raje bi ubil sebe!« Soprogi obeh ustreljenih poročnikov zahtevata 300.000 Dii, a zastopnik pod-po!kovnikove sonroge 240 000 Din odškodnine. Obtoženčev branitelj sodni poročnik Zivkovič ie stavil predlog, da se razprava odgodi in da se podrobno pnoučiio vse okolnostl. Sodišče je predlogu ugodilo in raznrava ie odgodena z motivacijo, da ie treba točno ugotoviti, kdaj je bil Miftar na straži in kakšna je bila njegova fatalna opojenost. Poneverba v Uradu za zavarovanje delavcev v Beogradu Slovenski inkasanf obsojen na pet let zapora. V beograjskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so prišli začetkom leta na sled velikim malverzaci-jam. Preiskava je dognala, da sta dva uradnika poneverila 112.000 Din uradnega denarja, nakar je sledila njihova aretacija in sta bila izročena sodišču. Poneverbe so se vršile na ta način, da sta inkasarit Janko Cehovin iz Slovenije in šef računovodstva Nikola Vor-kapič kasirala od raznih delodajalcev prispevke za zavarovanje delavcev, ki jih pa potem nista vknjižila. temveč najbrže porabila zase. Malverzacijo samo je izvrševal Janko Cehovin. nalog za to pa je dobil od šefa računovodstva Nikole Vorkapiča. Cehovin in Vorkapič sta bila 00 odkritju poneverbe suspendirana in sta prišla končno v soboto pred porotno sodišče. Zaslišanih je bilo več prič. k! so posebno težko obremenile Celiovi-na. Vsote, katere je inkasiral. niso bile nikjer vknjižene. Cehovin se je zagovarjal s tem. da je dobil nalog za inka-siranje od svojega šefa Vorkapiča. kateremu je baje tudi Izročil ves denar. Ta pa se je nasprotno zagovarjal, da je da! Cehovinu vsa naročila samo v svrho. da pospeši delo, kakor se je vedno delalo. Odločno je zanikal, da bi prejel tudi en sam dinar poneverjenega de-■ narja. ! Na podlagi izreka porotnikov Je bfl j Janko Cehovin radi poneverbe 112.000 : Din obsojen na 5 let zapora. Nikola | Vorkapič pa je bil oproščen, ker so pri-| šli porotniki do prepričanja, da mu Če-I hovinove malverzacije sploh niso bile i znane. KINO IDEAL predvaja danes zadnji dan največji znanstveni film sezije 1925/36 filmskim aparatom okoli sveta" To potovanje js podvzel leta 1923 znani dr. Colin Rosi, kateri je bil vodja ekspe* dicije, pisatelj in operater. Ameriški imperij. — Japonska. — Kina. — Indija. — Siam. — Otok Bali. — Film jc brezmejne kulturne vrednosti, podučljiv in zanimiv za vsakogar. Posnetki so krasni in dejanje vseskozi napeto«zanimivo. Predstave v nedeljo: ob pol il dopoldne, popoldne oh 3. pol 5.. 6., po! 8 tn 9 uri. Frcdstavc v delavnikih: popoldne ob 3., X 5.. 6., H 8 in 9. uri. Kulturni pregled Narodno gledališče v i-jubljanš Drama: Torek 20.: zaprto Sreča 2!.: "'mska pravljica C Četrtek 22.: Pegica mojega srca D Petek 23 : Za narodov blagor F Sobota 24.' Periferija A Nedelja 25.: Pegica mojega srca Izven Ponedeljek 26.: Za narodov blagor B Opera; Torek 20.: Manon F Sreda 21 : Mrtve oči B Četrtek 22.: Nabor.Povratek (premijeri) E Petek 23 : zaprto Sobota 24 : Aida D Nedelja 25.: NaSorr,!>-. va zaradi kolavdacije vodovoda od vrelca na parceli št. 445 kat. občine Ojstro do rudniških naselbin v Hrastniku se bo vr« šila v četrtek 21 t. m. s sestankom na ko. lodvoru v Hrastniku ob 9. dopoldne. N'a sestanek se vabijo mejaši in interesenti. Kolavdacijo je zaprosilo ravnateljstvo TPD v Hrastniku. t— Gerentstvo okrajnega zastopa je 16. t. m. dovolilo razširjenje mostu preko Tr« boveljšice pri Liscu na Vodi tudi za pešce in ne »amo za vozove. G. Ročak, mestni stavbenik ▼ Trbovljah, je pripravljen, ka. kor smo Izvedeli, narediti zastonj glavnega nosilca, ki bo nosil celotni trotoar. Dose= danji nedostatek je sbadal naravnost v oči. t— Pri prometu t obveznicami vojne iko, de »e priporoča po »rezkem glavarstvu v Laškem skrajna opreznost, ker so »e po. javili falzifikati teh obveznic. V dvomlii. vih slučajih »e je obrniti n« pristojni d a v. čni urad, da ugotovi, če je obveznica pri. vilna. Prepričajte se o najcenejšem dobavnem viru zimske obleke pri Jos. Rojina. Ljubljana Iz Primorja • Zcp/emba tržaške »Edinosti*. Tržaški prefektura je zaplenila »Edinost« od četrt« ka dne 15. oktobra ne da bi naznanila ured> nlštvu vzrok zaplembe. Rdeči cenzor besni neupravičeno dalje. • »Goriška Straža* — zopet zaplenjena. Sobotno številko »Goriške Straže« je pod« prefektura ▼ Gorici zopet zaplenila. Poli« cija se je polastila vseh izvodov, Id so bili ie na razpolago v prodaji. • Nova avtomobilska zveza med Gorico in Idrijo. Tvrdka Kibl otvori 1. novem« bra novo avtomobilsko zvezo med Gorico in Idrijo. Avtomobili bodo vozili skozi Aj« dovščino. Iz Idrije v Gorico bo vozil avto« mobil vsako Jutro ob 5.45, iz Gorice v Idri« jo pa ob 16.45. Ob nedeljah bo ta promet počivaL • Pričetek šolskega leta na goriški gim, nazijl. Danea, v torek 20. oktobra se pri« čne novo šolsko leto ne goriški gimnaziji. Sokol Sokol v Kranju priredi v soboto 24. t. m. ob pol 21. url v telovadnici Narodnega doma telovadno akademijo, na kateri nastopi v posebno lepih točkah devetorica izbranih telovadcev b petorica moškega naraščaja. Akademija Je nad vse dobro pripravljena, zato naj nfkdo tzmed kranjskega občinstva ne prezre, ogledati si to prireditev. Po akademiji Je družabni večer s plesom. Predprodaja stopnic v trgovini Adamič. Lep napredek Splita Split se razveseljivo razvija. Število prebivalstva stalno narašča, ker se do-seljuje svet iz okoličanskih krajev neprestano v mesto. Letos v začetku meseca januarja je imel Split 29.6S5 prebivalcev. meseca februarja je poskočilo to število na 29.763 duš. meseca marca na 29.860 ljudi meseca aprila beleži statistika nad 30.000 prebivalcev, v začetku meseca maja že 30.209. meseca junija 30.324, meseca julija 30.441, v avgustu 30.528, v septembru 30.643. oktobra pa 30.860. Obenem s prebivalstvom se množi tudi Število zgradb. V zaietku letošnjega leta je štel Split 2446 hiš. dne 10. oktobra pa jih je imel 2458. pomnožil se je torej v enem letu za 12. zgradb. • Na eni zadnjih sej Jadranske Straže se je razpravljalo o ustanovitvi pomorskega muzeja v Splitu. Sklenjeno je bilo, da se muzej čimprej ustanovi. Jadranska Straža se je tozadevno že no-godila s splitskim magistratom, ki je določil za začetek muzeja dve sobi v svojih prostorih. Muzej bo obsegal turizem, ribarstvo, pomorstvo in ladie-delstvo. Začetki pomorskega muzeja so seveda skromni, toda sčasoma je upati, da se bodo tako pomnožili, da bo institucija potrebovala več prostora kot samo dve sobi. S pomorskim muzeiem ie dobil Split novo kulturno ustanovo, ki bo krepko podprla njegov značaj izrazito pomorskega mesta. ) \ ivljenja in sveta Angleži v ameriški luči Pravi Anglež se zdi Američanu naj-nerazumljivejša mešanica najbolj nasprotujočih si lastnosti. »Ne morem razumeti teh Angležev«, mi je ob priliki dejal moj rojak, ki je preživel par let v Londonu. »Ne morem razumeti niih trgovcev, ne njihove družbe, ne njihovih politikov. Moja služkinja mi je bila prav tako nerazumljiva kakor mož, ki je oskrboval moj avtomobil. Skušal sem se vživiti vanje, toda zaman. Zdi se mi, da jih ne bom nikdar razumel.« Meni se godi prav tako. Kakor se nisem nikdar mogel privaditi angleškemu tobaku — takozvani »English Mature« —. tako se mi do sedaj še nikdar ni posrečilo shvatiti in doumeti en?Iish rnisture angleškega nacijonalnega karakterja. Anglež je neroden in se tega —veda. Nič na njem ne spominja na široko prostodušnost Američana. A kljub temu je drzen in pogumen in zna biti tudi nesramen. Anglež je konzervativen in trmoglav, v svojem predsodku tudi nasilen. a vendar ne poznam nobene dežele na svetu, kjer bi vladala večja svoboda govora kakor baš v An Anglež ljubi preprostost, obožuje tradicijo in sovraži renegatstvo — ter ob-uduje Bernarda Shawa. Nikjer drugod ne uživa monarhija večjem ^oštova-nja. nikjer drugod ni demokra.lja tako radikalna in nedostopna. O Angležih trdijo, da jim je humor nepoznan. Toda kdo mi ve imenovati avtorje bolj humoristienih operet ka*">r sta baš Angleža Gilbcrt in Sullivan? Nihče ne ljubi doma in domovine bolj kakor Anglež; nihče ne potu;e «o sve-rn več kakor Anglež, Nižje plasti angleškega naroda so surove, nedostopne svojih pravicah, da celo pre^^ive; pa vendar stoje nravno mnogo više kakor taiste plasti Francozov ali Američanov. V nobeni drugi državi ni indivi-dualizem tako globoko vkoreninjen. kakor v Angliji, nikjer drugod niso osebne predpravice tako zasidrane kakor pri Angležih. Angleže radi nazlvajo farizejce, ki se postavljalo s svojo moralo in ponašajo z vernostjo. To jim očitajo zlasti radi Francozi. Toda Anglež kot individuum zakriva svoie religiozno čustvovanje; dočim je znano, da Latinci moliio celo na javnih prostorih, bi bilo Angležu ljubše, da ga zalotijo pri tatvini sadia kakor pri molitvi. Angleže označujejo kot narod kramarjev, toda oni so vse prej kot dobri trgovci. Angleži proizvajajo odlično blago, ne znajo pa — v primeri z Nemci in Američani — to blago tudi prodati. Anglež živi nadvse rad na prostem, toda ko sem bil v Londonu, nisem nikjer naletel na kavarne, ki bi se nahajale pod milim nebom kot na kontinentu. Na Angleškem je javno mnenie v pogledu alkoholnih pijač strpnejše kakor v Zedinjenih državah, in Anglež sme niti. kjer in kadar se mu zliubi. Pa vendar v Londonu kar mrgoli malih, skritih »šoelunk«, kjer točijo skrivaj vino in whisky. Anglež je navidez provincijalec par excellence; toda povejte ml narod, ki bi imel toliko uprav genijalnetra smisla za kolonizacijo in ki bi znal tako do-uro razumeti šege in navade podiarm-Ijenih, koloniziranih rodov! Angleški zakoni so prer.atrpani s starim balastom bolj kakor katerikoli zakoni katerihkoli narodov; a vendar ni dežele na svetu, kjer bi sodstvo funkci-joniralo hitreje in precizneje. Jaz ljubim angleški narod, a če bi me kdo vprašal zakaj, bi mu prav res ne vedel povedati. Najbrž zato, ker tiči v niem toliko nerazdružlnvih zagonetk. Čeprav sem Američan, teče v meni angleška kri in angleški ideali polje'* v meni. Zdi se mi. da ni narod na svetu, ki bi mi bil bližji kot angleški. Pa vendar ne poznam nobenega, ki bi mi bil tako tuj in tako dalini kakor baš angleški. (Frank Grane, NewyorkV Collarich - nstrahovalec Kako je končal banditov tovariš. Dne 20. septembra 1923. sta prišla v Kopitarjevo gostilno v Gosičih pri Kan-fanaru dva neznana gosta. Rekla sta, da sta trgovca z vinom ter sta se preskrbela s cigaretami in nato odrinila proti vasi Leme. Gostilničar je neznan-ca spremil kos poti; ker sta ra tujca vprašala, če nosi orožje pri sebi. je Kopitar zavoha! nevarnost in se poslovil. Obvestil je o stvari bližnjo orožniško postajo, ki je takoj poslala patruljo na izvid. Patrulji se je pridružil tudi Kopitar, s katerim sta bila orožnika Baldas-si in Delise. Trojica je kmalu dohitela •trgovca«. Delise ju je ustavil, eden na je takoj potegnil revolver in začel streljati. Orožnik je odgovoril s strelom iz puške; pogodil je nasprotnika s kroglo do smrti. Mrtvec je bil. kakor se je potem izkazalo, Collarichev tovariš Ciak. ki je bi! v družbi Battistija, Collariche-vega zaupnika. Oba sta imela namen pleniti po Istri. Collaricheva tolovajska družba je bila prava ustrahovalka prebivalstva v Istri. Trgovec Rudolf Zweck v Puli ie prejel nekoč od članov »tolpe črnih prtov« pismo, v katerem se je od njega zahtevalo, da prinese 10 tisoč lir ln jih položi pod zid puljskega pokopališča. V pismu je stalo, da bo plačal morebitno neubogljivost z življenjem In da ga doleti ista usoda tudi, če bi skušal zadevo prijaviti policiji. Pismo je bilo brez podpisa, pač pa je pod njim bila naslikana mrtvaška glava. Dve podobni pismi je dobil tudi trgovec Romeo Rossi poleti 1923; V prvem listu so ga lopovi pozivali, naj jim izroči 5 tisoč lir, v drugem Da so svojo zahtevo urgirali ter mu grozili z umorom. Mož je oddal pismi policiji Pisma s podobno vsebino so prejeli tudi drugi; na ta način je Collaricheva tolpa držala v šahu in strahu celo Istro, a posebno Pulo, kjer ni bil nihče varen življenja, dokler so bili banditi na svobodi in pod Collarichevim vodstvom. Tri letalske nesreče Čeprav je letalo postalo zadnje čase precej zanesljivo prometno sredstvo, se vendar še vedno dogajajo nesreče, pri katerih pride marsikdo ob življenje. Tako se je preteklo sredo pripetilo v Italiji kar troje velikih nesreč v zraku. Na poletu iz Spezie v Benetke je padlo pri Torinu v reko Pad povodno letalo vojne mornarice. En pilot je bil na mestu mrtev drugi pa je dobil tako hude poškodbe, da bo težko okreval Pri Bielli v Zgornji Italiji je moral vojaški letalec zaradi defekta na motorju pristati na njivi. Priletel na je tako nesrečno, da je vijak zadel kmetico, ki je delala na polju, in ji odtrgal glavo. Letalcu samemu se ni nič zgodilo. Tretja nesreča se je pripetila v No-vatu. kjer je strmoglavilo na tla Ca-pronijevo vojaško letalo in zgorelo. Pilota so potegnili zogljenelega izpod ruševin uničenega aeroplana. Afera grofice Bothmerjeve V zadevi grofice Bothmerjeve, o kateri je pred par dnevi pisalo »Jutro«, da gre za veliko pustolovstvo in še večjo tatvino in da je stvar zbudila v Berlinu veliko pozornost, ker je bila dama povsod znana, se je sedaj posrečilo njenemu odvetniku dr. Brandtu ugotoviti, da Bothmerjeva ni tatica. Dr. Brandt je namreč dognal da tatvine. ki jih je grofica Bothmerjeva baje izvršila v sanatoriju v kopališču Polzi-nu, ni pripisati njej. ampak dvema hišnima slugama, ki sta že aretirana. Grofico so dolžili. da je večkrat izmaknila večje zneske ženi odvetnika Sommerja iz Berlina, s katero je bila vsak dan elecenjene dame opozarjamo na izbrano zalogo Pelcches (pliia) v v-eh barvah, ki ga nudi že od 120 Din dalje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. Nedin Sterad: Na poti v gledališče. (Začetek šestega poglavja povesti «Gospa Lina».) V Davidovih psalmih stoji zapisano: Veroval sem. ko sem hotel to govoriti: jaz sem bil aboten čez mero. Jaz sem rekel hiteč: Vsak človek je ažniv. ln veliki moralist Tolstoj zahteva, da ^e mora v mislih izključiti možnost občevanja s tujimi ženskami ravno tako, kakor je ta možnost izključena med sinom materjo, med sestrami in ženami svojih prijateljev. . Tako ie končal Ivan Križnik tisti večer svoje beležke. Stopil ie v spalnico, kjer je žena de-va^a v posteljo malega fantka, in je dejal: — V gledališče grem. — Sedaj ob devetih? — Igrajo Hedo Gabler! —- Radi mene . . . — Tudi radi Hede ne in če bi jo igrala sama Marija Kita! Preveč je Hed. bi iih hodil gledat v gledališče! Zanima me Ejlert! — Mislim, da je tudi LOvborgov zadosti na svetu! — Ze mogoče. — Dvomiš? — Mogoče. — Ko se vrneš, ti zavrem čašo čaja. Zdiš se mi prehlajen. — Ze mogoče. — Kaj ti je nocoj? — Menda sem res prehlajen. — Menda? Celo mrzlico imaš! — 2e mogoče. Mrzlice so različne. Zapretila mu je nežno s prstom in se nasmehnila: — Vidiš, dragi, to me Pa ne zanima.. Glavno je. da ne pride do komplikacij! Križnik io je poljubil na čelo in rekel: — Moja dobra Favsta! — Na svidenje, moj dobri — Ejlert!.. Šel je naravnost proti gledališču. Ulica je bila tiha in osamljena. Gorela je komaj vsaka tretja svetilka in še ta tate nemarno, da bi bilo svetlejše, ako bi ne gorela. Bleda mesečna svetloba je sijala skozi ogljeno vejevje samotnih kostanjev ob dolgi ulici. Nehote je ponavljal Križnik ženine besede, izrečene z iskrenostjo duše, ki umeje diagnozo tajne bolesti. Tajne? Kdaj je skrival pred njo svoje notranje življenie. svoje boje. ideale in razočaranja? Njegova duša ji je bila vsak čas odprta knjiga in ona ie mogla brati kjerkoli in kadarkoli je hotela. Sa.l ie bila ona prva in edina, ki je odprla z devetero ključi skrbno zaklenjeno knjigo njegove duše vr,osti! In od takrat skopaj. S tatvinami so spravili v zvezo tudi policijskega kapetana Hefterja, ki stanuje v isti hiši. S^daj sta oba hišna slugi Oto Stangen in Pavel Wolff, ki sta bila zaposlena v sanatoriju v Polzlnu, priznala, da sta ukradla zneske iz zaprtega kovčga gospe Sommerjeve. Newyorški taksametri Dočim izpodriva taksameter v drugih krajih izvoščka s konji le polagoma, se je to v Ameriki že zdavnaj in naglo zgodilo. Danes je v Newyorku in tudi v drugih večjih mestih Zedinjenih držav taksameter že nekaj popolnoma navadnega in je postal potrebno prometno sredstvo za »ubogega« človeka. V zadnjih petih letih se je število taksametrov v Newyorku podvojilo in jih je danes že skoraj 22.000. Avtomobilski izvošček napravi v Newyorku povprečno po 70 km na dan. vsi taksametri skupaj Da približno poldrug milijon. Ker je na enem vozilu povprečno za pet oseb prostora, se z njimi lahko pelje istočasno okrog 100.000 ljudi. Največ se poslužujejo v Newyorku taksametrov zjutraj med 7. m 9. uro. ko gredo nameščenci v pisarne ali tovarne. Radi se jih poslužujejo tudi popoldne. ko zapuščajo delo. Naravnost naval pa je nanje zvečer med 7. in 9. uro, ko se peljejo Newyorčanl ki nlmaio lastnega avtomobila, v gledališče, kinematografe ali na druge zabave. Podobnost od zadaj Pred par dnevi je bila v Parizu zanimiva razprava, za katero so se Pari-žani zelo zanimali in je bila zato tudi dvorana nabito polna. Proces ima zanimivo ozadje. Gre za gospo Charles Wilsonovo. rojeno Parižanko. ki je še lani ko se je pisala Aneta Matinetova, služila pariškim slikarjem kot model. Obtožen je ilustriran časopis »Pariš Plaisier«. ker je objavil fotografije, ki predstavljajo tožiteijlco v Evinem kostumu, toda s proč obrnjenim obrazom. Priče, večinoma slikarji in kiparji, hvalijo izredno lepoto telesa gospe Wi!sonove in ga primerjajo z Venero, Heleno, Diano in Kleopatro. Vsi zatrjujejo, da se ji ni treba sramovati nagote na slikah, ki so razstavljene v raznih zbirkah in galerijah. Na razpravi je odgovorni urednik lista izjavil da inkriminirane slike ne predstavljajo tožiteljice. Pokazal je sodniku več fotografij, ki predstavljajo dame v popolnoma istem položaju. Pozval je sodnika, naj ugotovi če more, ali je katera teh slik tožiteljičina. Sodnik je moral priznati, da ni mogoče spoznati od zadaj fotografiranih dam, ako ni videti obraza. Zato je zavrnil tožbo, ki zahteva precejšnjo odškodnino za brez dovoljenja objavljeno sliko. Sodnik pa je posvaril list. naj v bodoče ne objavlja več takih slik. X Čudno izvajanje razsodbe. Malce čud« na sodna razprava je bila pred par dnevi v San Franciscu. Gospa Shalnerjeva, ki se je dala od svojega moža ločiti, ga je že par dni potem zopet tožila, ker je vzel razsod> bo preveč dobesedno. V sodbi za ločitev zakona je namrč sodnik razsodil, da se ima imovina zakoncev deliti in dobi vsak ena> ki del. Mož pa je vzel razsodbo tako do« besedno, da je šel in razžagal vsak del po« hištva, klavir, mize, omare, stole, postelje itd. natančno na dva dela in s tovornim av« tomobilom dostavil svoji bivši ženi njeno polovico. Sodniki najvišjega sodišča, ki so se imeli baviti z drugo tožbo v zadnji in« stanci, so razsodili, da je postopal mož v popolnem skladu z razsodbo in so zato pri« tožbo zavrtali. X Brezžični telefon med Londonom in Newyorkom. »Morning Post« poroča, da se v kratkem otvori brezžična telefonska zveza med Londonom in Newyorkom. Tri« minutni razgovor bo najbrže stal en angle« ški funt (okrog 270 Din). X Sneg. Z raznih krajev Evrope in Ame» rikc prihajajo vesti o velikih snežnih za» metih. Sneg je začel letos padati precej zgo« daj. Zadnje dni je zapadel skoraj po vsej Skandinaviji debel sneg, ki je na mnogih krajih onemogočil vsak promet Vsa de« žela je pod visoko plastjo snega. Več vla« kov je obtičalo v snegu in jih doslej še ni« so mogli izkopati iz bele odeje. Pri Bjorns fieldu je vsled snežnega meteža skočil to» vorni vsak iz tira. Na stotine kilometrov daleč so potrgane vse telefonske in brzo« javne žice. Na mnogih krajih so divjali tu« di silni viharji, ki so napravili precej ško» de. Tudi v južni Srbiji je začelo zadnje dni snežiti in je poaokod sneg 15 cm visok. X Nezgoda ameriškega podvodnika. Pri Santiagu v Kaliforniji jc zadel pretekli te« den po-dvodnik št. 25 ob minovko. Obe ladji sta bili precej poškodovani, vendar sta mogli sami dospeti v pristanišče. X Polet PetiziTehenji. Francoski arija« tik Nognes je dospel iz Bagdada v Tehe» ran in je s tem srečno zaključil svoj polet iz Pariza v Perzijo. X V etika železniška nesreča se je pripe« tila pretekli teden pri Kalifi v bližini Kal. kute v Indiji. Dva osebna vlaka sta za=> dela drug ob drugega Pri tem je bilo 30 ljudi mrtvih, okrog 50 pa ranjenih. X Akti o Mafteottijevem procesu. O Matteottijevem procesu pišejo italijanski listi, da obsegajo spisi in štiri mnenja stTO« kovnjakov okrog 20.000 strani. Akti z iz« javami prič obsegajo 4 debele zvezke. Do> dej je bilo v preiskavi zaslišanih okrog 500 prič in njihove izjave so napolnile 2000 strani. Zasliševanje Filipellija samega ob= sega dobrih 400 strani. Dolge pripravljalne spise so sestavili Rossi, Filipelli, Putato in celo Dumini. X Kapitan Amundsen je prišel te dni v Newyork. V Zedinjenih državah namerava prirejati predavanja o svojem poletu proti severnemu tečaju. Računajo, da bo njegos va turneja po Ameriki trajala kakih šest mesecev. X Poštna za Ameriko zgorela. V bližini Rouena na Francoskem je zgorela poštna ambulanca, Id je imela 150 za Severno Ame* riko določenih s pismi in drugimi po* šiljkami. Škodo cenijo na več milijonov frankov. Del za Ameriko namenjene pošte so rešili. X Velika tatvina draguljev. V hotelu »ExceIsior« v Rimu sta se nastanila no« voporočena zakonca iz Amerike, ki sta bila na ženitovanjskem potovanju. Pred par dnevi sta šla opoldne v obednico. Ko sta se povrnila v sobo, sta zapazila, da je ne» kdo vlomil v njun kovček in odnesel raz* r.ega nakita za nad dva milijona lir. Poli« eija domneva, da je ukradel dragulje drug zakonski par, ki je isti dan zapustil hoteL Doslej ni še nobenega sledu o krivcih. V. pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice Ptuj, IS. oktobra. Danes je zborovala v našem mestu prva naša obrambna organizacija, Jugoslovenska Matica. Zborovanje je imelo značaj mogočne, a dostojne narodne in državne manifestacije. K sprejemu delegatov iz cele Slovenije se je zbralo na ptujskem kolodvoru vse, kaT je prežeto ljubezni za narod in državo. Zastopani so bili vsi državni ia civilni uradi s srezkhn poglavarjem dr. Von-6 i n o na čelu, zastopane pa so bile tudi vse šole. Mladina drž. gimnazije m meščanske šole je tvorila špalir. Ob prihodu vlaka je godba tatonirala »Naprej*. V imenu ptujske podružnice J. M. je pozdravil goste dr. Bratina, v imenu mesta !n njegovega jugoslovenskega prebivalstva pa župan dr. S e n £ a r. Obenem se je za prisrčni sprejem zahvalil predsednik J. M. g. prof. dr. Pretnar. Ljubka deklica Danica, hči g. dr. Fermevca je poklonila krasen šoipek svežega cvetja predsedniku z ganljivo de-klamacijo. Ob zvokih godbe se je nato pomikala tarpozantna povorka v Društveni dom (nekdaj Deutsches Veremshaus), kjer se le točno ob določeni uri vršilo zborovanje delegatov. Zborovanje je otvoril z daljšim nagovorom predsednik dr. Pretnar, pozdravljajoč vse reprezentante oblasti in zavodov, zastopnike Prosvetne zveze, vseh kulturnih in narodnih organizacij, kakor tudi žtrrna-listike. Posebno priznanje zasluži naše uSi-teijstvo, ki stoji Matici od začetka z vso vnemo ob strani ter se je odlikovalo pri vseh njenih akcijah. Potrebna pa je tudi pomoč duhovščine, ker le na ta način bo mogoče poglobit! zanimanje za Matico tudi v kmečke sloje. Zalitmg pa le akademska onriadfaa skoraj popolnoma odpovedala in premalo se brisalo za Matico tudi vlada ta njeni faktorji. Zelo razveseljiv je sklep Prosvetne zveze, naj storijo njeni dani povsod in vse v prospeh Matice. Istotako Je toplo pozdraviti sklep «Jugoslov. Straže*, ki Je ustavila vse aktivno delo ter je prenesla r,a J. M. — Ob zaključku svojega govora Je govornik predlagal zahvalo odstoplvše-mu predsedniku mariborske podružnice g. prof. RlbarlČu, udanostno brzojavko NJ. Vel. kralju in resolucijo ministra dr. Ntačiču, ki se opozori na veliko važnost dela J. M. POLOŽAJ NAŠITI ROJAKOV NA KOROŠKEM, PRIMORSKEM io MADŽARSKEM. O tem Je poda! glavni tajnik g. K. Mah-kota prav podroben pregled. Teža zgodovinskih dogodkov, ki so se vršili na naših tleh ia stalno, večstoletno raznarodovanje nam je silno skrčilo našo posest in nas pritisnilo na samo poldrugmilijonskl narod. Končana svetovna vojna pa je izvršila na našem narodnem telesu naihujšo operacijo s tem, da nam je izrezala pljuča in srce. Pljuča, ko smo izgubili izhod na morje, naše Primorje, srce pa, ko je bila ugrabljena debela, kjer Je tekla zibelka našega rodu ta jezika. To dvoje je tudi vzrok, da se moramo še danes boriti za svoj narodni obstanek. leži pred njo nezaklenjena in odprta. Marsikaj v tej knjigi ie čudnega in tajnega, žalostnega in obupnega, napisanega z drobnimi tankimi črkami, mar sikaj je Drečrta.iega in zamazanega, popravljenega in rdeče zaznamovanega, toda tudi b) leži pred njo odprto in očitno. Res. ponekod, kjer ie pisava zelo drob na in zelo tanka, kjer ie skoraj vse tz-križano in prekrižano, tam je treba di> brega drobnogleda, da se razločijo črke in besede, stavki in odstavki. So Pa tudi mesta, kjer ne pomaga naj boljši drobnogled, kajti črke in besede, stavki in odstavki se sicer razločijo, hoda kdai. kako in zakaj so bili zapisani. tega ne pove noben drobnogled. Tndi ie marsikje nejasna vsebina mrtvega besedila, ki more vzlic vedno odprti knjigi iii vzlic drobnogledu ostati za vse čase nerešena uganka. In ne samo more. tudi mora. To so trenutki, ki jih ne doživi vsak človek, temveč !e oni. ki so mu bili namenjeni — in ki niso otroci tega časa in tega sveta. Izločili so se iz večnosti kot nezgodni hipi in so se strnili z dušo, ki jih ie pričakovala od vekomaj. Tega res ne zna brati nihče, tudi največja ljubezen ne. toda kdor razume ostalo, razume tudi to. Kdor razume, da mora ostati vse tako. kakor je ostalo, razume tudi. da je moralo tako osta- ti In v ljubezen verujoča duša razume vse! Taka duša je njegova Favsta. Dolgo ni mogel verovati vanjo Leta so minevala v trpllenju. ki bi presegalo trpljenje večno zavrženih, ako bi mogel človek premeriti trpljenje duše in ga primerjati z mukami ki jih je ustvaril Bog za Luciferja in za njegovo družbo. Varal se je. ko je mislil, da je našel resnico. In ta samoprevara. ki jo je ime noval čudežno ozdravljenje mrtvoudne duše. je bila kakor vrv, ki si jo zaveže okoli vratu samomorilec s trdnim namenom. da je ne odveže nikdar več. Gledal je solnce. pa je domneval, da je slep. ker mu je premočna svetloba jemala vid. Poslušal je razbija.ije pijancev po klavirju, pa je mislil, da je to umetnost, ker ni poznal not. Bil je prepričan, da hodi utrujen na strmo goro. pa je blodil in se porival po ostrem kamenju v megleni dolini. In ko je trpel v smrtnem plesu, ki si ga je izmislil sam. ie brala Favsta v odprti knjigi njegove duše. verujoča v nje-govo ljubezen. Vse je razumela. Tudi nerazumljivo, izkrižano m prekrižano je razumela. Ni pa mogla razumeti njegovega pošastnega obupa, ki je izmoz-gaval njeno upanje. Morala ie plesati ž njim vratolomni ples. dokler se ni z zadnjimi močmi iztrgala bi odletela m trda kamenita tla . . , Potem |e navajalo poročilo podrobno vse kričeče krivice, ki Jih mora prenašati naš aveij na Koroškem v šolah, cerkvah, uradih ta vsem javnem in zasebnem življenju, končno pa konstatira veselo dejstvo, da je vkljub vsem neprflikam ostal naš žlvelj na Koroškem izredno trden ln narodno zaveden. Tudi naši rojaki v deždi fašizma ne kloni j o pod težo krivic ta nasilja, temveč se vztrajno organizirajo društveno ta gospodarsko. Za naše ljudi, ki so ostali pod oblastjo Madžarov, je prevzela vso skrti podružnica J. M. v Murski Soboti. Za vzdrževanje kulturnih stikov z našimi brati tam preko potrebujemo v prvi vrsti knjig, revij, muzikalij, Instrumentov, skiop-tičnih slik, sestavljenih predavanj Itd. Škrat ka vseh predmetov, ki služijo v povzdigo kulture. Denarna sredstva naj služijo v pod poro poučnih tečajev, izdajo knjig, informativnih spisov ta za gospodarske potrebe prepotrebnih društev. Nikdar pa ne za potrebo posameznikov. Neobhodno potreben nam je stalen stik z našimi brati ta pa informacije o njih v vse naše časopisje ta naklonjeno časopisje prijateljskih narodov. Jugoslovenska Matica je ta ostane vedno strogo kulturna organizacija. VIRI DOHODKOV. Poleg prispevkov članov, odnosco podruž nic, so pomagale J. M. izvrševati posel razne zbirke, ki so bile zasnovane iz pisarne pokrajinskega odbora. Druga književna loterija, Id Je razširila nad 8000 knjig med našim narodom, je donesla okrog 60.000 Din čistega prebitka. Druga akcija So bili naši prrhi. Letošnja zbirka pirhov je doneslai Matici nad 50.000 Din. Ko omenjamo uspehe književne loterije in zbirke pirhov, ne smemo pozabiti učrteljstva, onega idealnega in požrtvovalnega faktorja, kateremu gre v prvi vrsti ta glavna zasluga. Izvrstno se je obnese! lansko leto meseca novembra dinarski dan, ki ga je uvedla J. M. po celi Sloveniji ta je prinese! nad 100.000 Din, kakoršne svote še nismo dosegli v Sloveniji z javno zbirko. Tudi od športne loterije ie pričakovati lep čisti dobiček. POGLED NA PRVO PETLETJE. Letos zaključuje J. M. prvo petletnico svo jega poslovanja. V teh petih letih ie imela skupnih dohodkov 3,362.843 Din, izdatkov pa 3,239.877 Din torej ima še na razpolago 123.016 Din ta pa veliko vrednost v svoji knjižni zalogi. V tej dobi se ie rešilo 1138 prošelj ta razposlalo nad 80.000 knjig. Pisarna je rešila 11.751 dopisov. Taj-.iikovo po ročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. POZDRAVI IN IZJAVE. V imenu D. C. M. je pozdrava zbor šol. upravitelj g. Fr. J a m š e k z izjavo, da je vodstvo družbe vedno pripravljeno, svoja pravila tako izpremeniti, da bo mogoče skup no obrambno delo. Zastopnik Prosvetne zve ze iz Maribora je podal izjavo, da hoče Zve za vztrajno delovati za J. M. Slično izjavo je podal tudi zastopnik ptujske Orjune. PREDLOGI PODRUŽNIC. Pismene predloge so poslale razne podružnice, tako Maribor, Vrhnika, Škofia Loka, Moravče, Domžale, Murska Sobota itd. Vse tam izražene želje bo odbor resao pretresal ta po možnosti upošteval. VOLITVE. Z enodušnim vzklikom je bil izvoljen sledeči pokrajinski odbor: predsednik dr. Janko Pretnar, profesor; prvi podpredsednik Fran Finžgar, župnik; drugi podpredsednik Josip M o h o r k o, inšpektor državnih železnic v Mariboru; tajnik Karol M a h k o -ta, administrator »Narodnega Dnevniki«; blagajnik dr. Drago M a r u š i č. odvetnik v Ljubljani; blagajnikov namestnik: Jernej Kopač, svečar v Ltabljanl. Odborniki: Rafko S a 1 m i č, trgovec v Celjn, dr. Lam-bert E r 1 i c h, univ profesor v Ljubljani. Josip G o r n p, srezkj šolsk! nadzornik, dr. Prta Kidrič, nnfv. profesor v Liublja.ii. Franc Podboj, vladni svetnik v Litiji dr. O o r n I k, Ljubljana, dr. I. C. Oblak, odvetnfk v Ljubljari. Stane De te! a, ravnatelj Mariborske tiskarne, Maribor. Anton SI a t n a r, tiskamar, Kamnik. Ivan T a v-z e s, notar v Logatcu Josip Ž n i d a r i č, srezki poglavar v Kranju, dr. Ivan Lah, profesor v Ljubljani, Josip S t u b a j, ravna-teb borze dela v Mariboru, profesor S e-v;e;r. Murska Sobota. — Pregledovata računov: dr. Dinko Puc, odvetnik ta gerent v Ljubliani, hran S r e b r a i č, računski nad-svetnik v Ljubljani. Gospodarstvo Bolezen na poznem hmelja Svoječasno smo že poročali, da |« nastopna na poznem hmelju t Savinjski dolini neznana bolezen, ki grozi uničiti to vrsto hmelja v savinjskem hmeljskem okrožju. Hmeljarsko društvo v Žalcu le zaradi tega naprosilo predstolnika Patololkega laboratorija gospodarsko - Jamarske fakultete zagrebškega vseučilišča privatnega docenta dr. Vladimira škoriča, da ]e na licu mesta proučil to bolezen Te dni ]e dr. Skorič poslal Hmeljarskemu društvu v Žalcu naslednjo Izjavo: Pregledani pozni hmelj v Žalcu in okolici Je obolel zelo težko zaradi glive peronospora caunabina 0*th. Napad glive se ni omejil samo na liste, temveč so okuženi v obilni meri trte, panoge ln celo ploJovi hmelja. Zaradi tega Je bilo listje hitro uničeno, dober del panog se Je posušil, plodovi pa so slabo ali sploh niso dozorevali. Zato Je bila množina letošnjega pridelka 2elo majhna in njeeova kvaliteta slaba. Po nekih indicljih se lahko sklepa, da ta peronospora prezimuje v obliki mlcela v bmelj-ski koreniki — sicer bodo pa to mogla dokazati šele poznejša preiskovanja. Iz dejstva, da ta peronospora tvori v listih, panogah in v trt! trajne organe ta prežim!)©-nje (tako zvane oospore), se nuHo priporoča, da se vsi okuženi deli rastline po trgatvi In ko so že asimllati odpotoval! proti koreniki, zbero in sežgo ter se njih pepel potrosi po zemlji kot nadomestilo anega dela izčrpane hrane. Da bi se mogel zabranlti napad perono-spore v bodočih letih, bo potrebno hmelj-ske rastline škropiti z bordoško tekočino (bakrena gailca in apno), kakršna se uporabila tudi v vinogradih Prvo škropljenje bo treba izvrševat takoi po ozelenitvi rastline s tričetrt odst. bordoško tekočino, drugo 15 dni po prvem z 1 odst. raztopino, tretje pred razcvltom. a četrto pn končanem razcvitu z I in pol odst. raztopino. Naravno )e, da se vsako škropllenje mora takoj ponoviti, ako Je deževie zabranllo, da se tekočina na listih in panogah nI posušila. Zaradi dej živela občuten poraz, kajti Ilirija pritiska vedno znova na njena vrata, ki /jih s sigur« nostjo brani internacijonalk« Cimperma« nova, kateri ae ima Atena zahvaliti zs zrna« go. Kljub vsem odbitim napadom, Ilirija ne odneha ter napada vedno znova, tako da pritisne Ateno popolnoma v defenzivo. Pre« mod Ilirije »e čuti vedno bolj. Po nepresta« nih napadih doseže Bernikova z ostrim strelom vodstvo sa Mirijo. Po menjajočih se napadih se posreči Ateni izenačiti, auto« gol Jermolove. Do konca prvega polčasa se ne posreči nobeni družini zvišati seore, ta* ko da konča polčas neodločeno z 1:1. V drugem polčasu postaja igra še živah« nejša in v kratkih presledkih zviša Berni« kova rezultat na 3:1 za Ilirijo. Med tem za* greši Jermolova II. precejšnji foul, ki pa je bil napravljen, vsaj izgledalo je tako, povsem nenamenoma, za kar jo sodnik iz« ključi ter diktira proti Iliriji kazenski strel, ki ga pretvori Atena v gol. Po kratkem ca« su zabije Atena tretji gol, porabivši prili« ko, ko je Jermolova bila izven igre. Tempo igre postaje vedno hitrejši in ostrejši, tako da presega včasih nedopustne meje. Obe družini se trudita odločiti igro v svojo ko« rist, kar se posreči Iliriji po Bernikovi. ki izrabi taktično pogreško branilke Janskv. ter zviša seore na 4:3. Kmalu nato izključi sodnik Cimperma novo vsled skrajno ne» športnega obnašanja. Ko vstopita Izključeni Igralci v igro, se posreči Ateni zabiti v kratkem dva gola in s tem odločiti Igro v svojo korist. Zadnja dva gola, ki jih Je dosegla Aten«, sta bil« streljana iz kazen« skega prostora, ki p« jih je sodnik kljub temu priznal. Ilirija je igrala eno svojih najboljših te« kem v letošnji sezoni, odlikovala se je z ne« primerna požrtvovalnostjo ter pokazala do« sti lepo kombinacijsko igro. Tehnično je precej prekašala svojega nasprotnika, v taktičnem pogledi pa je nekoliko zaostajala za Ateno. Najboljša moč njene družine je bila Vidrova v obrambi, ki se jako lepo raivij« ter postaja od tekme do tekme bolj« ša. Ona je danes naša najboljša branilka, ki nikdar ne odpove. Izvrstna je v defen« zivni igri, istotako dobra pa je tudi v ofen« slvni igri, le nekoliko preostre igre se m o r« odvaditi. Dobra je bila topot Jermolo« va v golu, ki je branila v lepem stilu mno« go težkih strelov. Njena velika napaka je, da ne ve kdaj naj zapusti gol in ravno na račun te napake gresta zadnja dva gola Krilsk« vrsta nekoliko šibka slasti Jermo« lova II., ki ie itj-ala prvo težjo tekmo. po. kazala pa (e dovolj rutine in je bila v teh* ničnem oziru prav izvrstna Petanova pod svojo običajno formo. Napadalna vrsta, ka« tere duša je Mlž dobro razpoložena Ber> nikova, je predvedh efektno, izredno hitro, ter lepo kombinacijsko igro Pokarala je pred golom veliko odločnost in brzino, kar smo doslej pri tej dTŽiri dosledno pogre« šali. Leganova nridohivs polagoma zopet ni svoji formi, ne rna pa streljati na gol Omanova je. kar smo opazili žs pri zadnji tekmi proti Primorja. popolnoma U forme Rešila ie svojo nalogo komaj zadovoljivo Njeno mesto ni v napadu, temveč v krilsk} vrati, kjer smo jo videli že pogosto izvrst. 00 igrati. Atena )e nastopila ▼ tej tekmi kot favo> rit. bila si jc zmage svesta. Vendar pa ni podala igre, -i odgovarja jeni običajni moči. Igrala je zlasti v početku silno ner» vozno ter raztrgano, kar bi skoro popla« čala s porazom, da se ni v drugi polovici unešla in pričela igrati bolj premišljeno. Pogrešali smo topot zlasti pri napadalni vre sti ono efektno, lepo kombinacijsko igro. ki odlikuje običajno atenski napad. Vzrok temu je bila najbrže nervozr.ost Dobro tu« d! ni vplivala spremenjena postava napa* dalne vrste. Petričeva nikakor ne spada n.1 krilo, ker je prepočasna. Zupančičeva v sredin; ie bila popolnoma na svojem me« stu, vodila je premišljeno vse napadalne akcije ter jako dobro razdeljevala žoge. Dokazala ie zopet, da jc ena najbolj vp°* -abljivih moči Atene. Erbežnikova na k-iln dobra zlasti v streljanju na gol. V krilski vrsti jako požrtvovalna in amoicijozns Zens nerjevs, ki jc rešila marsikatero težko situ« acijo Njena igra pa je, kaker pri Vidrovi, preostra. Jenkova zaostaja daleč za Znn« nerievo. pozna se ji, da nima še dosti tre« ninga, poleg tega ps igra preveč počasno in komodno. Jansky v obrambi ne spada na to mesto. Atena bo peč morala dobiti za to mesto drugo, gibčnejšo moč, ker se dose« danja branilka po našem mnenju ne bo raz« vila in povzpela nad svojo sedanjo formo. Cimpermanova je, kar smo povdarjali že nri prejšnjih tekmah, naša najboljša vra« tarica. Tekmo v korist Atene je odločila edinole ona s svojo izvrstno igro. Sodnik g. Schneller topot ni bil siguren. Imel je zbog silno napete igre težko sta« lišče. Protipravilno je priznal tudi oba zad« nja gola proti Iliriji, ki sta bila streljana iz kazenskega prostora. Publike za naše raz« mere mnogo, kar dokazuje, da dobiva ha« žena vedno ved ljubiteljev. Praga. Namesto prvenstvene tekme n,t(j Sparto in Slavijo, Iti je bila vsled deij, odpovedana, je bila odigrana med imeno vanima kluboma prijateljska tekma, ki bila pri stanju 2:2 v 23 minuti drug; po, tovice prekinjena V soboto se je vršila po, kalna tekma ČAFK .-Vriovice 2:I V nale prideta torej Sparta in ČAFK. Bratislava: Cricketer (Dunaj) : Makab! 5:0 (10). Duncj: Radi dežja in viharja jc bilo mnogo prvenstvenih tekem odpovedanih. Od prvorazrednih sta bili odigrani sanio med Amateurji in Slovanom, ki je končaj s 4:0 (3:0) za Amateurie, in \Vackerom ia Admiro, v kateri je zmagal SVaeker z 2:'. (0:0). Amateurji so s: utrdili vodilno do. žici jo. Hakoah in Simmcring sta namesto prvenstvene tekme igrala prijateljsko tek. mo. v kateri je zmagala Hakoah s 7:4 (4:l\, V drugi neamaterski ligi je bi'a od:gr;r.a edin* prvenstvena tekma med kluboma Nicholson in Stttrm 07, ki je končals s (3:!) v prid prvega. Nogomet v Sloveniji V Ljubljani so se prošlo nedeljo vršile ena prijateljska in tri prvenstvene tekme. Prvenstvena tekma Primorje : Slavija se je odgodila, ker je Slavija za to prosila. V nastopnem izidi: nirila : Rapid (Maribor) 7 : 4 (5 : 0. Kljub precejšnjemu porazu, ki ga je miv ral mariborski Rapid doživeti oa Ilirije, ms« riborsko moštvo ni napravilo slabega vri« sa. Rapid je z!asti 1 drugem polčasu nudil močan odpor in je v kratkem času, ko je Ilirija že vodila s 7:0, zabil Ljubljančanom 4 gole. Boril se je z veliko odpornostjo ter s tem pokazal lep športni duh. Ilirija v pr« vem polčasu ni imela težke naloge in se tudi ni potrudila. V napadu sts bila dobri obe krili Janez in Doberlet, dočim notranji trio ni pokazal najlepše igre. Manjkalo je zlasti medsebojnega razumevanja. V kril« ski vrsti sti bila dobra Tavčar in Lado, Gabe pa je nekoliko popustil. Slab je bil branile Dolinar, Miklavčič v golu na mestu. Papidovo moštvo »e je odlikovalo s svojo požrtvovalnostjo in s;ji!nostjo. Lepih kom« binacijskih potez ni pokazalo. Ilirija je bila skoraj vedno v precejšnji premoči in je proti koncu igrala precej nepremišljeno Sodil je g Sternad. Slovan : Hermes 2 : 1 (I : 1). Izrazito defenzivno moštvo Slovana si je r otvorjeni igri priborilo v prvenstveni tek« krni proti Hermesu dve važni točki. Zma« galo je vsled svoje odločnosti. Hermes ni bil slabši od svojega nasprotnika, vendar pa je igral že mnogokrat boljše. Ilirija : Svoboda II : 0. Ilirija je nastopila s svojo rezervo in je z lahkoto premagala svojega protivnika. V Mariboru: Merkur : Mura 14 : 0. Lepa zmaga Merkurja nad Muro, ki je nastopila samo z devetimi igralci. Mura je za cel razred slsbejša od Merkurja in je zato rezultat popolnoma realen. Edino do« bro točko ima Mura v vratarju, ki je obrat nil mnogo težkih strelov in s tem očuva! svoj klub še večjega poraza. Merkur je igral zelo dobro in predvajal predvsem kombinirano igro. Sodi! je g Radolič do« bro, le enega Merkurjevega igralca je brez povoda izključiL Ostale nedeljske nogometne tekme Zagreb: WAC (Dunaj) : Gradjanski 5:1 (5:0). Dunajčani so igrali krasen nogo« met in ao bili zlasti v prvi polovici odlični. Diktirali so izredno oster tempo. V drugI polovici so ne':oIiko popustili in so se ome« jili na prodore posameznih igračev. Igra je H!a sedaj precej otvorjer.a, vendar pa je napad Gradjanskega igral preveč raztrga« no, da bi mogel doseči kak uspeh Pred« tekma Gradjanski rez. : Hašk rez. 5:2. — Prvenstveni tekmi: Hašk : Crcatica 4:0 (0:0), Concordia : Železničarji 2:2 (2:0). Beoprad: Prvenstvene: Jedinstvo : Šu« madiia 2:2, Sokol : Jadran 2:2, Grafiki : Radnički 2:2, Slavija : Karagjorgje 4:0, Ru« ski :Brdjanin 4:2. Sofija: BSK : Sofijski SK 6:4, BSK : Lewski 1:0. Sfsiefoi tek Kranf-Lfcbljaaa Zinasriilo moštvo ASK Priaiorie. V nedeljo se je na 24 km dolgi pro^ Kranj»Ljubljana vršil stafetni tek za pre. hodno darilo, ki ga je pred dvema letomi dsroval SK Jadran Leta 1923 je po ljufc borbi zmagalo vsled večje vzdržljivost; mo. štvo Jadrana v času ' 32:45 z naskokom ct 20 m pred Laskom. Lani sc t« tek ci vr. šiL Za letos se je pričakoval oster boi, k; pa je izostal, ker favorit Ilirija ni stsrts' Kljub temu. da ni bilo prave konfcurcr.:s in da je močan protiveter ovira! tekače, se je zmagovalni štafeti Primorja. ki je de« spela kot prva na cilj, posrečilo izbo!i5jtj čas od leta 1923 za skoraj pet minut. Mo, štvo Primorja, Id je startalo v postavi An har, Perko. Pintarič, Slamič H., Slapničar, Viaic. je pokazalo da ima zelo talentiran juniorje. Moštvo Jadrana, r katerem bo nastopili znani tekači r dolge proge (Praunseis, Jamnik, Matejas, Kristan in ju« goslovenski rekorder na 10 km Kregelj) ni nudilo onega, kar se je pričakovalo. Organizacija tekmovanja, ki se je izvrSfi* v redu. je bila dobra. V kratkem potek te« ka: K startu sts se prijavili dve štafeti Jt. drana (ena s 6 tekači po 4 km, ena t 3 te. kači po 8 km ter ena štafeta Primorja. Ns prvem kilometru sta tekača ene štafete Ja« drana in štafete Primorja tekla skupaj, 00« čim je teksč druge Jadranove štafete šzsto pil. Kmalu se odtrga Arhar ter pridobi sk» raj 800 m. Žo pri prvi predaji preda palico Perku z naskokom treh minut v času 13:30 Nadalje pridobi Perko proti Kernu 41 sck. ter preda pri km 16 Pintariču ▼ času Pintarič zviša razliko na 5:15, torej vodi 1 1.5 km. Pri tretji predaji odide Sl«mič * 42. minuti, Jadranašu Kristanu se posreči, da Primorje ne more zvišati difcrencc Slapničar, ki prevzame pri km 8 palico 00 Slamič« v času 57:33, zviša naskok proti Praunseisu od 5:15 n« 7:45. Zadnji tekač Primorja Vidic dobi pri km 4 palico od Slapničarja v času 1:11:03, ne forsira tek; ter reže cilj pred glavno pošto v zelo d> bri kondiciji in z lepim finishom v reked. nem času 1:27:57.2. Zadnji tekač Jadrans na dolge proge Kregelj zmanjša v bravu« rožnemu teku diferenco na 6:57.2 in prde na cilj v času 1:34:54.2. Primorje jc s to zmago dobilo v enoletno posest poka! Ja« drana. Redna gta\'na skupščina JZSS se je »r< šila v nedeljo v Ljubljani. Zastopanih je bilo devet klubov ter beograjski in z»greh< ški podsavez. Skupščina, ki jo Je v»iuil predsednik dr. Souvan, je pokazal« lepo delovanje Savez« O poteku skupščine ho» mo Se poročali. Izvoljen je bil sledeči od« bor: Predsednik dr. Souvan, podpredsednik Joso Goreč, I. tajnik VI. Vrančič, 13 tajnik VI. Pintar, blagajnik F. Jerala, odbor« niki prof J. Ravnik, dr. Jesenko, dr. F. Pavlin, Danilo Martelanc. St Pelan. d-Hadži (Zagreb). N«mestniki: Kari Sirce!', F. Prosečan, D Zmaje; revizorja St Sto« jan in St. Predalič Referent z« smučanje Ivan Tavčar, za drsanje inž Blo^iclek, sankanje inž Leo Mencinger. Hazena Mura : Merkur 13:0. V nedeljo Je gostoval« v Mariboru odlična družini Mura, najjačj« v m«riborskem okrožju Mu« rt se je odlikoval« zlasti po lepi kombina« ciji trs pokrivanju Pri Merkurju odlični vra« taric« in lev« krilka. — Mura : Ptuj HI-I. epa zmaga zdaleka močnejšega nasprotni« k«. ASK Primorje fhazen« sekcija) Dar.es ob 12.30 uri prvenstven« hazena tekma s TKD Atene n« igrišču Atene (Tivoli) Sledeče hazenašice moraja biti točno ob 12 13 uri na igrišču: Jančigaj Vika in Vida. Rc« Ca!Iv, Kump, Prckuh, Sever, Vidic, Pire. Ostale hazenašice imaio točno ob 17. uri trening na našen igrišču. Trener. Hazena Atene. Danes v torek ob 12.30 se vrši prvenstvena rekma s Primorjem Si igrišču Atene morajo biti ob 12 uri sledeče članice: Cimperman. Janskv. Zanner. Jen' ko, Zupančič, Erbežnik. Petrič. S seboj trc> ba prinesti svetlornodre drese Načelni«. SK Ilirije nogometne sekcija Tren:r2 I. moštva in rezerve v torek in četrtek, os'.:< lih v sredo in oetek, vedno od 16. u:e da« Ije. Načeli.ik. Vremensko Uubljana, 19 oktibra 1925. poročilo Liubliana 306 m nad morient Krai opazovanja ob '/.Tat\v. tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 r*adai m I mm j LiubPana . . . ■ LiuMjana , . . Ljubliana ... Zagieb .... Beograd . . . Dunaj .... Praga . . • . Inomost . • . 7. 14 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7600 757-2 758-S 758-2 758-9 755-0 2-8 157 11-9 110 12 0 9-0 brezv. jug bretv. Jug. zap. brezv. Sfv. zap. obl. več. obl. obl. po! obl. ubl 16-0 U Solnce vzhaja ob 6 21 zahaja ob 17-9, luna vzhala ob 6-43 zahaja ob 1S & Barometer nestanov t. temperatura viš a. Dunajska vremenska napoved za torek: Sprva še oblačno in semimja padavine. pozneje v severnih Alpah mraz in slana. | KRANJ. Tukajšnji Sokol je pričel v četr-pod strokovnim vodstvom br. Janko vnika na kegljišču Nar. doma streljanje tarče za dobitke Za streljanje, ki je pondeljek in četrtek od 30. ure dalje, (2i2 med kranjskim, kakor tudi okoliškem Tefr: alstvom veliko zanimanje, kar je po-kijub slabi reklami obisk prvega ve-,ra_ Ciljanje ca tarčo in tekmovanje med ^sarnezniki za prvenstvo napravija med domušnimi aovtipi posameznih sirelcev laoso zabave. Kdor se hoče zabavati, naj udeleži streljanja. 12L'2EAlBERK. Na koroški daa popoldne je ztrralo ped starodavno slovansko lipo našem trgu do 500 ijudi, da manifestirala pravice zasužnjenih korotanskih Slovencev, oziroma za priklopitev Korotana k ijjosiaviji. Zborovanje je otvorii in vodil lupin 2. Kasteiic. Kot prvi govornik je na-Ijjil zastopnik Sokola notar g. dr. Ločmk, je zbranemu narodu v poljudnem govo-i orisa! poiožaj in trpljenje zasužnjenih jratov. Nadalje so govorili za C. M. po-Iružnico zdravnik g. dr. Pavlovič, za ga-|ice in šolsko mladino nadučiteij g. Pirnat, Orla in izobraževalno društvo kaplan g. [rižman ter za Orjuno davčni uradnik g. leskovič Z frenetičnim ploskanjem ob anih govorih Je ljudstvo dalo izraza Ijjji po osvobojenju K)rotana. Prečitana lesolircija je bila soglasno in z odobrava-Ijan sprejeta ter odposlana zunanjemu mi-fcstrc. Nato je godb'i zaigrala narodno him-ter se je formirala povorka, pred kate-so Jezdili po en uniformirani Orjunaš z Irfavno zastavo, po en Sokol in en Orel. Fem je sledila godba, k: je ves čas obhoda frirala narodne koračnice, uniformirana če-Orjunašev, orlovski naraščaj, šolska de-i pod vodstvom učiteljskega zbora, gasil-r zastavo, nato pa mnogoštevilno drugo občinstvo. Po končanem obhodu se Je povorka vrnila na trs, kier Je g. župan za-ključM nad vse uspelo manifestacijo. Ome- iti moramo še, da so raz privatnih hiš vi- ale žalne, oziroma narodne zastave na droga. LITIJA. V nedeljo le priredila litijska gasilska žtipa svojo župno vajo v Zagorju Medija Izlake z vsem orodjem in gasilci svojih društev. Vaja je bila jako dobro organizirana. Točno ob 3. uri popoldne se Je začul v Izlakah strel, ki je naznanjal velik požar. Takoj Je prihitelo gas. društvo iz Izlak na mesto fingiranega požara, na pomoč se je poklicalo gas. društvo v Zagorju, ki je s svojo motorno brizgalno v najlepšem redu in čudovito naglico pridirjalo. Načrt vaje je imel za nalogo naskok na goreča poslopja (cerkev Sv. Jurija in sosedna poslopja). Kljub temu, da so ta poslopja na griču Št. Jur (250 m), je bila voda iz tal na griček (cevna dolžina 350 m) v 4 minutah napeljana ln Je brizgala čez cerkveni zvonik. Tudi pri tej vaji se je pokazalo, kako potrebne so skupne vaje. Gasilci so častno izvršili svojo dolžnost, zlasti pa dobro iz-vežbano moštvo iz Zagorja pod vodstvom g. Hočevarja. Vajo Je vodil župni načelnik Franc Lajovic s pomočjo župnih funkcionarjev z veliko spretnostjo in v splošno zadovoljstvo. Ob tej priliki se Je pokazala zmožnost nove motorne brizgalne, ki se je nad vse dobro obnesla. DOL PRI HRASTNIKU. Pri nedeljskih občinskih volitvah smo doživeli demokrati tako sijajen uspeh, da mora biti kaplana Ja-kata ln župana tudi Jakata naravnost groza. Nasproti demokratski skrinjici sta stali klerikalni: kaplanova delavska obrtna 'ista, katere nosilec je bil župan Draksler ter ofl-cijeSna SLS lista. Od treh skrinjic je dobila najmanj glasov kaplan - županova, namreč saino 56 kroglic, SLS skrinjica 82, demokratska občinsko gospodarska lista pa 100 glasov. Ko smo volili prvič, smo dobili 22, pred tremi le« 45. sedaj pa 100 glasov. Od naših mož so izvoljeni gospodje: rudniški uradnik Miloš Babič, šolski ravnatelj Anton Gnus, gostilničar Avgust Dolinšek, posestnik Jože Majcen, rudniški podurad-nik Ivan Kavzar ter posestnika m rudarja Fran Strniša ta Martin Debelak. Ta imena pričajo, da stoji 10 klerikalcem nasproti sedem odločnih mož, ki se ne bodo dali omalovaževati ta bodo storili vse za korist dolskih delavcev, posestnikov ta obrtnikov. Se en tak napredek, kakor je bil v naši občini dvakrat, in klerikalcev ne bo več. V to pomozi Bog ta sreča junačka. Živeli napredni Dolanci. ŽALEC. Tukajšnja podružnica J. M. je priredila dne 10. oktobra v telovadnici osnovne šole prav debro uspeli »Koroški dan» ki so se ga udeležili v lepem številu Zal-čani ta okoličani. Po pozdravu predsednika, ki Je otvoril manifestacijsko zborovanje so govorili kaplan M. Ratej, strokovni učitelj F. Kovač in aadučltelj R. Vrečer. Med posameznimi govori je pel moški pevski zbor pod spretnim vodstvom g. R. Vrečer-Ja. Predsedstvo podružnice J. M. se prav iskreno zahvaljuje za sodelovanje vsem govornikom in pevcem, kakor tudi za prekrasno deklamacijo naše navdušene narodne delavke gdč. Jani Hodnikovi. Sprejeta resolucija se je odposlala osrednjemu odboru v Ljubljano. SLOVENJORADEC. Napredna narodno -kulturna društva našega obmejnega mesteca so zopet oživela ob začetku šolskega leta s prihodom učiteljstva obeh šol s počitnic. Prva je stopila pred javnost Orjuna z uprizoritvijo veseloigre »Rodoljub iz Amerike«. Igra, ki vsebinsko sicer ni na višku, Je uspela kljub temu v vsakem oziru dobro. Le škoda, da Orjuna vsled tehničnih ovir nI mogla otvoritl sezono diietantskega odra z Nušičevo komedijo »Narodni poslanec*. Pre pričani pa smo, da bo »Nar. poslanec* snov ene prihodnjih uprizoritev Orjune. MURSKA SOBOTA. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice je priredila dne 10. oktobra ob 20. uri v Dittrichovi kino -dvorani akademijo povodom petletnice koroškega plebiscita. Občinstvo je do zadnjega prostora napolnilo dvorano. Prireditve so se udeležili v velikem številu domačini od preprostega delavca do najodličnejših družin. Priznali so s tem, da jih kot vrle jugoslovenske državljane izguba slovenske Koroške boli ravno tako kakor Jugoslovene onstran Mure. Zastopane so bile tudi vse civilne in vojake oblasti. Spored večera je obsegal petje, deklamacije, govor in živo sliko. — Pesmi «Oj Doberdob*, «Oj ta mlinar*, »Dober večer, ljubo dakle*, »Jegerle* ta »Dečla, to mi povej* je pod vodstvom učitelja g. Mirka Dujca prav dobro absolviral oktet tukajšnjega Sokolske-ga dTuštva. — Prav številno zastopani so bili na akademiji naši gimnazijci ter so tudi hvalevredno sodelovali pri sporedu. Sed-mošolec Fran Horvat je v tekočem, navdušenem govoru opisal zgodovino ustdičeva-nja korotanskih vojvodov na Gosposvet-skem polju. V govoru je g. Horvat opozarjal tudi na bedni položaj Slovencev v madžarski državi. Pevski zbor državne gimnazije je pod taktirko svojega učitelja petja g. Dujca zelo simpatično zapel naše koroške miljenke j Gor čez Izaro*, »Na visokem Obirju*, »Tam na hribu*, »Milada* in »Kaj sem prislužil*. Res je: mladina, ta naš up bodočnosti, nam obeta mnogo! — Deklama-ciji »Naša zemlja* ta «Ubiti zvon* sta čustveno na splošno zadovoljnost oskrbela dva gimnazijska šestošolca: gdč. Eliza Berger in g. Vladimir Skerlak. Srezkt prosv. referent g. Cvetko je v svojem govoru obrazložil, kako se je plebiscit izvršil ta potvoril, kakšne so njegove posledice za naše brate v Korotanu ter naglašal, da slovenski Koro-tan ni ta ne bo pozabljen, Gospo sveto — naše Kosovo pa mora usoda pre^ ali slej maščevati. Akademijo je završila simbolič- na živa slika: na eni strani Karavank prisegajoča jugoslovenska mladina, na drugi koroški deček in deklica, ki zvezana kličeta na pomoč. Moralni ta gmotni uspeh akademije je bil prav zadovoljiv ta je dokazal, da državna in narodna zavest v M. Soboti veselo napreduje. —o. DOLNJA LENDAVA. Radi silnega pomanjkanja uradniških stanovanj, draginje m nezdravega podnebja se je že večkrat razmišljalo, ali ne bi kazalo prenesti v-se državne urade iz te obmejne madžarsko - židovske postojanke, v prijazno, ob železnici ležečo slovensko vas — Beltinci, ki se je s svojimi prebivalci še največ žrtvovala za ujedinienje našega jugoslovenskesra naroda. Država, ki investira letno horendne vsote za najemnine uradnih prostorov, bi si lahko veliko prihranila, če bi prepustila vasi Beltinci, da sama zida uradno poslopje za vse urade ta pa uradniško stanovanjsko poslopje proti najetju brezobrestnega državnega posojila. S tem bi se slovanska misel ta ma-terijalna stran našega slovenskega prekmurskega prebivalstva visoko dvignila, nasprotno pa bi se madžarsko - židovski element moral našemu slovanskemu mišljenju prilagoditi, ali bi se moral pa izseliti, kar bi bilo za nas Jugoslov ene še najbolje, ker je dokazano, da so se do sedaj še vedno pomadžarili naši okoliški Slovenci, če so sc za stalno preselili v Dolnjo Lendavo, ta to vzlic slovenskim šolam, ki ravno zdaj veliko trpijo vsled tajne madžarske protiagi-tacije. V Dolnji Lendavi naj bi ostalo le vojaštvo radi strategične točke, oddelek finančne kontrole ta pošte. Vsi ti ostali uradi bi imeli dovolj prostora v sedanjem državnem poslopju sodnije. Na ta uspešen način je postopala madžarska vlada z našimi prek murskimi Slovenci ta z drugimi nemadžar-skimi narodi. Našim poslancem pa priporočamo, da izvedejo ta za slovensko prekmur sko ljudstvo koristen problem. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna [i Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. || znafaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjii znesek Din 5'—s || Najmanjši znesek Din 10-—% Pekarno Ljniilj.tni rumen * ca en iti kupim t hišo vred. 'onn.lbe na opravo «Juira» od »Dobra peč«. Ž6226 Popravila rlehanik Ivan Legat pwi;ilist ia pisarn stroie Mar>hor ismo Vetrlniska 31 i c* ji. rel-'.m 134. Krojaški oomočnik ■/.a veliko delo se sprejme tako; t stalno delo. — P. Capuder, Wolfova sliea lfll Boljša družina v Sarajeva išča gospodično ali mlajšo gospo, veni rano v gospodinjstva sa pomoč gospodinji. z znanjem kakega tujeira jezika in po možno-ti i znanjem klavirja. Vzgojevati bi morala tndi otroke. Ravnanje in občevanje izvrstno. Plača dobra. Ponudbe nasloviti na naslov: Dr. ■ Srečko Pe-rišič. Sarajevo, Sokolska ulica. 26613 Prodajalka dobra moč z večletno prakso išče mesta. Gre tndi na deželo Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Dobra spričevala 446«. 86580 Fanta ki bi tanel veselje do tvro-vine. z dobrini šolskim spričevalom sprejme takoj Ant. Si vrni, skofja Loka. 56570 Sluga l&mo lanasljbega slogo, bi snažil in kuril p^ar-liike prostore ter v osta-flužbenem časn sluiil raznašalec pisem po Mitu v Ljubljani. — Po-Bnlh« t ua\edbo kraja do-vdanjegs službenega meta je naslovili na upravo 'Jutra, pod »Ljubljanski 2»on 1955». 26382 Gospodična " iSče kot pomoč (proda-jtlkal v boljSi trgovini za takoj. Naslov pove uprava 'ntra.. 26863 Marljive zastopnike -tara zavarovalnica v "sh krajih preval iskepa. E.renlterškega in slovenj-pralkejra okraja — Javijo ^i se le tamošrji domačiji ra upravo »Jutra* pod •Trajen, dober zaslužek*. 25149 Dobri oglarji s* iščejo. Ponudbe poslati ^ «0.krbmštvo graščine Jorkiosier* pri Laškem 26423 Gospodična Ji fl vezati (Stikati') In »Tati perilo na Jivalneiu Jroju. aij nčiteljiea ročnih J'1 se stalno nastavi. — "-'ime ponudbe pod llfro •Dohra moč* na upravo «Jotra>. 26522 Učiteljica Onoina nemščine, franroiči-»• in klavirja se 'Sče takoj ^ popoldan. Naslov v npr. •■Ilira. 26459 Šivilja j»t>ro izurjena spTejme de-na , om _ tnr), konfek-c')»ko delo. — Poiive se v ^»i «Jutra». 26479 Skladiščnik in neolenien. dobi jlMho v tovarni na deieli °»M računarji z lepo ni-J1*« imajo prednost. Oh-nonudbe na upravo •Jotn, p<,d zcačko .Skla-2». 26447 Krajevni zastopn'ki ® Provii potniki za Slo- 'snijo in Srbijo se oujno ""lo. Seriozen predmet, •'lika prodala. provi- "js. Ponudbe na upravo •Jutra, pod . 26451 Gospodična šivilja iSče službe takoj kot pomočnica pri damski krojačici ali v trgovini. — Naslov pove uprava .Jutra. 26636 Pridna šivilja iSče službe. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava •Jutra*. 26631 Boljša gospodična vajena tudi pospodinistva išče službe k otrokom. — Ponudhe na upravo *Jutra» pod šifro »Vestna 13160». 20609 Kot skladiščnik ali slupa pri večjem podjetju v Ljubljani ifčem službe. Ponudbe pod Šifro •Zanesljiv 13136» na unr. •Jutra». 26564 Fina šivilja (tujkal i'č radi cepoznan-stva zaposlitve. Ponudbe na upravo . 26573 Dve lončeni peči porabni u pisarno m po zelo nizki ceni predasta — večja za 400 in manjša za 250 Din. Ogleda se pri F. čuden, Prešernova ulica 1. 26595 Otroški voziček dobro ohranjen se poeenj proda. Nador pore uprava cjutra*. 26503 Vijolina cela velikost, dobro ohranjena, z lepim etuijem, lep clas. se ugodno proda. — Naalov pove uprava »Jutra* 26569 Filatelisti! Album 8 znamkami (1700 komadov) lx celega sveta, krasne serije, »e po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra». 26571 Turška garnitura Bestoječa iz mizice In 6 stolov, orehov les, krasno ročno reskano delo. popolnoma nova. primerna aa gosposko gobo ali salon se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra.*. 26572 Ugodno se proda: lep dobro ohranjen koleselj na vzmetih za 4500 Din in stroj sa cementno zarezno opeko (Se nov) ia 2500 Din — Stroj ima 100 jeklenih plošč in 4 modele za robnike. Kj«, pove uprava »Jutra.. 26598 Ugodno se proda: skoro nov otroški voziček, zimska suknja, dve obleki, dež. pelerina in dva para moških čevljev. Naslov v upravi . 26628 Pletilni stroi 5/36 se proda za 2000 Din. Naslov pove owava »Jutra» 26618 Deteljo za krmo, suho in zdravo, kupim za takojšnjo dobavo dva vagona »H več. — Isto bi bilo treba pri oddaji prelati v bale — Ponudbe c navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna Parket ln parna iapa Ljubljana. Metelkova ttlica št. 4. 26388 Kontrolna blagajna (Register) se kupi. — Ponudbe aa upravo »Jutra* pod »Blagajna*. 2S604 Pisalni stroj kupi Jos KroSelj. Namr-Selj. pošta 8tadenec-Ig pri Ljubljani. 26507 Stare tračnice vendar dobro ohranjene, lOOm v profilu 5 ali 6 cm «e kupijo Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Tračnice*. 26453 Dvocevko samo dobre kvaliteta kupim. Ponudba i opisom (n navedbo cen« na naslov, ki ga pove upr. «Jat**v 36425 Znamke i v s « b vrst slovenskih v vinarski vrednosti toda nerabljene kupuje Izidor Steiner, Brod na Savi. 443 Kmečka posestva manjSa is večja gostilni-Ske in trgovske hiše, milne, žage, gotdove itd. aa svojo interesente. iSčeo — Agrarni bureau, dipl. agr Jamnik. Ljubljana. Selen-burgova 7, 1. aasriron glavne poŠte. 335 Stavbišče za vilo do 400 m' »e kupi v Ljubljani Ponudbe s ceno na upravo »Jutra« pod šifro »Zemljišče 13150*. 26600 Lepo posestvo v bližini Maribora, 32 oralo v zemlje: vtnofrad. sado-nosnik, njive, travniki in gozd, se vsled družinskih razmer zelo ugodno id poceni preda. Pismene ponudbe na npravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Posestvo 32». 25918 Manjše posestvo s večjo hišo v bližini kolodvora se kupi. Ponudbe i osnačenjem cene pod »Lepi dom* na upr. »Jutra* 26617 Lokal s skladiščem, prvovrsten, opremljen z opravo za trgovino meSanega blaga na jako prometnem kraju v predmestju Ljubljane se odda takoj v najem. Reflek-tantje naj se oglasijo na upravo »Jutra* pod značko «Zra°ma najemnina*. 26390 Delavniški proster Iščem v sredini mesta. ev. prezidavo napravim na lastne stroške. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Povečanje*. 26385 Lokal s električno razsvetljavo v mestu ali na periferiji Ljubljane iSRe večje konfekcijsko podjetje. Ponudbe pod »Industrija* na upravniStvo «Jutra». 26477 Zamenjam 2 skladišči, hlev in prftl-klšne aa lokal v sredini mesta. Ponudbe pod »Jako ugodno* na upravo »Jutra* Skladišče sufco in svetlo se išče. — Ponudbe t navedbo najemnine na upravo «Jutra* pod mačko «SkIadišče. 13143». 26500 Več pisarn ▼ STedini m*sta odda cPo-sredovaleo, Sv. Petra r. St. 28/1. 26579 Odda se v najem: Klet velika, suha in svetla, s •teklo - betonskimi »odi »a 340 hektolitrov. Delavnica s krasnimi prostori. Skladišče 90 ms prostorno, suho in lepo. Vse se nahaja izven dobodarske linije. Naslov v upravi »Jutra. *6621 Manjši lokal v sredini mesta se išče sa takoj proti dobri najemnini. Ponudbe pod »Za ta-»Jutra*. 26583 koj* na upravo Opremljena soba m odda 3 dijakoma, event. tudi e hrano. Naalov uprava »Jutra*. Opremljena soba s e takoj odda boljšemu gospodu. Naslov pove^iipr. Sobo iščem t uporabo kuhinje v Rožni dolini ali Viču. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Plačam dobro 18179». 26633 Sobo opremljeno aU prazno a »«■ pariranim vhodom v mestu iiče boljši gospod. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Major>. " Lepa soba i 2 posteljama in elektr. razsvetljavo se odda v Streliški ulici 18/1. 26637 Soba s električno razsvetljavo v bližini poŠto se takoj odda Naslov povo uprava »Jutra* 26599 Lepo stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin dobi ugodno, kdor zaposli jako zmožnega uradnika. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Dobro nameščenje*. 26611 Opremljena sobica preprosta, toda snažna se odda, event. s hrano 2 gospicama na Taboru. — Naslov pove uprava »Jutra. Več stanovanj odda, ozir. zamenja «Po-6redovalec», Sv. Petra c. St. 23/1. 26578 Lepa soba v pritličju s posebnim vhodom se odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 26575 Lepa soba z balkonom, za 1—2 gospoda, v najlepSi ulici, s posebnim vhodom, se s 1. novembrom odda pri mirni stranki. Naslov pove upr. »Jutra*. ----- Gospod išče opremljeno sobo t 1. novembrom. — Ponudbe na opravo »Jutra* pod značko »Penaonist«. 26607 Opremljena soba velika, lepa in zračna z električno razsvetljavo in posebnim vhodom so odda. najraje zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upr. »Jutra*. 26615 Dsmslii klofrubi po najnižjih cenahpri 'V L Sv. Petra c. 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, prebrofenje, s o a tri oblike. Najna popravila v šestih nrah. Opremljena soba v Sp. Šiški se o d d a 2—3 gospodom. Kje, pove upr. »Jutra«. 26624 Stanovanje 2 sob, kuhinje is shrambe z elektr. razsvetljavo, oddam v najem. Plača po dogovoru. Naalov pove upr. »Jutra*. 26628 Družabnik s kapitalom 60—60.000 Din se sprejme za trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod značko »Mlad in agilen* na upravo »Jutra*. 26608 r*/ Rin-tin-tin! Dvignite pismo v upravi »Jutra*. Ines D. Dvignite pismo v upravi »Jutra.. L K. Gdč. Jožica Os. Čakal sem, a Vas ni bile. Kdaj bo mogoče prihodnjič mi javite. Dvignite pismo v upravi »Jutra«. — Vas pozdravlja Karlo. Zgubljeno pismo. 26627 Instrumente za kompletno godbo na pihala prodamo. Naslov pove uprava »Jutra*. £6335 Pianino dobro ohranjen se kupi Naslov povo uprava »Jutra* 26479 Pianino se vzame v najem. Ponudbe t navedbo najemnine na upravo »Jutra* pod »I. V. 102». 26574 Klavir se temeljite poučuje natančno po korektni uspešni metodi. Naslov pove upr. »Jutra*. 26619 Črn kožuh, ovrc iik so je izgubil od Brega po Cojzovi cesti do kapelice na Emonski cesti. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi na naslov: I. Logar, Poljanska eosta St. S, pritličje. 26620 Senčniki za električne svetilke fls Bvile) v najmodernejših oblikah se izdelujejo samo po naročilu v Nunski ulici 19, n. nadstr. desne. 26615,T Žrebca pinegavske pasme, prav dobro ohranjenega, sposobnega za vsako vožnjo in za vprego k vsakemu konj« proda Ivan Korošec, posestnik in gostilničar t Bohinjski Cešsjici 15, Gorenjsko. Cena pe dogovoru 26375 cjiitrov« roman LUCIFER katerega skeslnskoi sapeta vsebina, prepletena • fantastičnimi zapleti Ja JI od u-četka dr. kcn.'* ki prinašajo navdufieaeau čltatelj« • int«r«Matnlm razmotri-vanjeo vsak hip presene čenja. ki mu (e sledi ras-očaranj. Is konsteruaelja I* zopet preseneCesje tako. d* so ČItatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljeval]« romana, je IzSel in s« dobiva pri upravi »Jutra. * Ljubi jasi. Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! METALLVM baterije za svetilke Trgovci! zahtevajte cenik ln vzorce, čudežnih sveč za božič, edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši bengalične žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žvegla in smradu za mi« klavževe večere in gledal ške odre. Lovske pa- trone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. I Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo. Cenik ognjemetnik predmetov pošlje se na zahtevo. Vezana utan« BroSinna pa (S M« 45 Din Pyrota, prva jugoslov. pyrotehnična tovarna v Celja. Originalne (prave) potrebščine (fixat. preservat) za ti-« vi uOpalograph" knicor tudi kompletne aparate dobite aano pr) L. BARAflA . uubuaha, Ua u^nnun, teenb«rgova ollca it Telefon tt J60. DlicaStel. Telefon tt. 990, Priporočamo za patrijotične in slavnostne prireditve MIRKO KOROLIJA: JUGANA, VILA NAJMLAJŠA Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 775 Din Naroča se pri knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani. Naš Ijnbi MILAN, 14 let star, nčenec IV. realke v Mariboru, je po šestmesečnem odporu proti še neznani bolezni v ponedeljek 19. t. m. pop. izdihnil v ljubljanski bolnici, vkljub vsej skrbi in negi. Dasi po letih še otrok, je prenašal trpljenje in pričakoval smrt kakor mož. V Ljubljani in Radvanju, dne 20. oktobra 1925. Rodbini Knaflič v Radvanju in Ljubljani, rodb. Domicelj v Ljubljani, ter vsi ostali sorodniki. Gustave le Rouge: Misterija " (Roman) D r u g o g o g 1« v j e. Človeška žrtev. Vkljuf) svojemu pogumu je Brady obupava!, ko je spoznal, da ni možno ubežati. Sedaj je razumel, zakaj svečeniki niso šli pre« gledovat vseh kotov svetišča: vedeli so, da tujec, ki si je upal noter, ne more uiti. Če se še tako dobro skrije v labirintu pod» zemskih dvoran, ga neki dan prisil: lakota, da se pokaže. Kar se tiče orožja, da se brani zoper Lakoto in sovražnike, je imel steklenico whiskyja, browning in kopico nabojev. Položaj je bi! res obupen. Edino slabo upanje, ki mu je ostalo, je bilo najti Naolo. Tisoč misli je rojilo Lionelu po glavi, ko se je stisnil v kot in mirno čakal, da pride večer. Sele tedaj si je upal iz svojega skrivališča. Tema je nastala v velikanskih dvoranah in Lionela so se spet polastili oni tajinstveni občutki, zoper katere se je pred par urami moral boriti z vso energijo svoje volje. Ogibal se je mest, ki jih je razsvetljeval mesec in taval je po dvoranah, ki so bile obljudene z maliki. Slučaj je nanesel, da je spet prišel k malim stopnicam, na mesto, kjer so ga duhovniki skoraj zasačili. Poslušal je in se zsčudi!, ko je začul isto oddaljeno govorjenje kot pred par urami. Sklepal je, da se nahaja v bližini sobe, kjer se zbirajo svečeniki. — Če so pozabili zamašiti luknjo, katero sem izkopal, slednjič vendarle zvem. Ko si jc zagotovil, da se nobena sumljiva senca ne plazi za stebri, je lahno zlezel po stopnicah navzgor. Svetla luknjica v temi ga je poučila, da se ni motil. Pogledal je skozi njo. Mlsterija je stala pred njim. Brady je bi! tako silno presenečen, da je skoraj kriknil. Pritiskal je oko na špranjo in se ni ganil. Tako ni izgubil nobene potankosti prizora, ki se je odigraval pred njim. Misterija je bila oblečena kot cow=boy, kakor v posadi, in je imela roke in noge zvezane z močnimi vrvmi. Indijanec, ki jo jc bil prinesel na svojih ramah kakor mrtvo truplo, jo je pravkar položil na tla pred enega poglavarjev, ki ga je že videl Lionel in ki ni bil nihče drugi kot kacik Vappan. Ta je aedel na neke vrste kamenitem prestolu na kuguarjevi koži in ostro opazoval ujetnico. Indijanec, ki je bil ujel Misterijo, je spoštljivo stal pred kači« kom in Lionel je spoznal iz njegovih gibov, da je razlagal kralju in še drugemu starcu, na kak način se mu je posrečilo, polastiti se mlade žene. Naenkrat pa j« t veliko zadovoljstvo Lionelovo kacik začel govoriti špansko. — Našel si to tujko, ko se je potepala po aaii zemlji? je vprašal Indijanca. Ta je pokimal, da je tako. — Ali je sama? — Ne, v velikem prepadu poleg potoka je cel tabor oboroženih tujcev in konj. Znano mi je to, je dejal kacik s ponosnim smehljajem, niti trenutek ne preneham bedeti nad svojim narodom. Zvesti Necoxt!a me je obvestil. Jaz sem mu zapovedal, naj privede te proklete tujce do velikega prepada, kjer so v naših rokah. Misterija, ki je razumela, da ima kacik poseben namen, če sc poslužuje v njeni prisotnosti španskega jezika, se je držala ponosno in zaničljivo pred zmagalcem vkljub vezem, ki so jo tiščale. — Azteki se morajo posluževati izdajstva, kadar hočejo ana= gati, je dejala z zaničljivim nasmehom. Kacik na te besede ni ničesar odgovoril, temveč je nadaljeval svoj pogovor z Indijancem: — Zakaj si ujel to žensko? ga je vprašat. Mora! bi mi privesti poveljnika čete. — Ona je poveljnik, tako mi je dejal Necoxtla. Kacik se je obrnil k Misteriji, ki je še vedno ponosno molčala. — Tvoj pogum te stane življenje, ji je dejal brezob?irno. Žrtvu* jemo te na oltarju vsemogočnim bogovom. Tujec, ki je enkrat stopil v to svetišče, ne sme priti živ iz njega. Kacik se je kruto nasmehnil in pri tem radostno gledal mlado ženo. Misterija pa se ni stresla. Njen pogled je ostal miren in njen obraz je še vedno kazal ponos in zaničevanje. Lionel pa je bil ves zmeden pri misli, na kako strašne muke je obsojena, ne da bi bilo mogoče je rešiti. Ni mogel pozabiti, da ga je Misterija blazno Ijubna in da je postala njegova sovražnica samo radi tega, ker ta ljubezen ni našla odmeva v njegovem srcu. V tem trenutku se mu je neskončno smilila, obenem pa je obču« dova! njen pogum. — Niti stresla se ni, je pomisliL čula je obsodbo, ne da bi trenila z očmi. Bedast sem, toda tvega! bi življenje, da jo rešim. Lionel je komaj brzda! svoje razburjenje. Videl je, kako je Indijanec odvedel Misterijo, ki je bila še vedno zvezana. Potenj sta odšla tudi Kacik in njegov tovariš. Pogasili so baklje in mladi mož je ostal sam v temi. Zamišljen se je vrnil v dvorane svetišča in tava] po njih tako jmeden, da si ni prav nič brigal, da»li ga morda kdo ne zasleduje. Kacik Vappan je smatra! dejstvo, da so ujeli Misterijo na pred, večer velikega praznika Solnca. za očitni znak naklonjenosti bonov. — Sami so nam poslali žrtev, si je dejal veselo; njih jeza j« potolažena in lepši dnevi pridejo za moj narod. Njegov obraz, ki je navadno ka^a! skrb, je žarel ou zado\olj. nosti, ko je stopil v oni del svetišča, ki je bii določen za Naolir.o stanovanje. Našel jc dekle v ozki in visoki sobi. ki si jo ie bila okusnu ic elegantno opremila. V kotu jc bi'a iz skale ii^ekana široka klop pokrita s kožuhi kugvarjev, pantarjev in pum. Bil je to udober, mehek divan. Starinska lončena vaza, po!na cvetlic, je stala po!es na umetniško izdelani mizici iz cedrovega lesa. Cvetlice so igrale veliko vlogo pri Aztekih. Na državne ji verske praznike ss je občinstvo krasilo z venci in girlandanil Posebni profesorji so poučevali umetnost dunati vonj šopkov m velikaši Montezumovcga dvora so bili mojstri v tem. Kultur^ vonja je stala izredno visoko in kdor je poznal njene skrivnosti, mu je nudila poseben užitek. Te nežne skrivnosti pa so bile že pozabljene in izgubljene. Naola je bila ena zadnjih svojega rodu. ki se je v mladosti naučil, te izginule umetnosti. Ležala je na debelih kožuhih zveri in od časa do časa je približala svoje nosnice šopku vrtnic, jazmina in magnolij, ki je stal poleg nje, in udajala se je melanholičnemu sanjarjenju. Ni s; mogla predstavljati, da ne bo nikoli več videla tujca, ki jo je rešil smrti in ki se ji je zdel tako lep, tako junaški, kot h; bil čudežno padel z nebes prav v trenutku, ko je najbolj potrebo* vala njegovo pomoč. Globoko je vzdihnila pri misli, da mu je sama dejala, naj zbcž< in naj je nikoli več ne vidi. — Če bi mu bi!a sledila, si je mislila in zardela, kakor če bi bila kaka nevidna priča presenetila njeno misel, bi me odvedel seboj v svojo domovino ... ia—mamam Priznano solidne cene! Vedno najnovejše oblike damskih klobukov priporoča modni salon Z. MAHNIC-GORJANC LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica štev. 1. V zalogi vse potrebščine za modistinje in spaterie oblike Žalni klobuki vedno t zalogi Filz klobuki od Din 130 naprej Baržun klobuki od Din 190 naprej Popravila in preoblikovanje točno in solidno LEONHARDI-JEVA ČRNILA barve za 2iae ira proizvaja po starimi PRaiSKlJŠENlMS IZVIRNIMI recepti TOVARNA „PENKALA" tOMUNO MOSTER ) ORUO O O ZASR8* kupuje po najvišjih cenah mm a. K Židovska ulica. Kopnite samo prvovrstno Mo svinjsko mast im'n J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljeni Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. -I38a ———Ž Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen član upravnega sveta, gospod pridna in poštena, stara 15 let, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. 612Sa Naslov: Viasta ElsdnHs, Dol. Logatec. Za veliko industrijsko podjeije v Bački se išče samosfafen Paeor! Sodna dražba premičnin. Dne 21. oktobra 1925 «b V»S. ari se bo vrJils javna flraiba raznega pobifctva kakor kredenc, omar, diva-nov, mit, stolov, foteljev, salonske aro, kompletnih postelj, umivalnikov. za*U>-rov. luptrov. kopalne banje, dveh starinskih vat t podstavkom, 6 starinskih krožni kov in nastavek is dobe Ladvika 5V., razne pločevinaste posode, kompletne ntnrvalce garniture porcelana, aanjge amirzlne garniture, razno garnitur« za kavo in čaj in rasne droge porcelanasta in steklene posode. TI predmeti m vskladi&fteni pri «lnter-eontinenta!e» na Ambrože-vero trga It. Zbiratelji starin s« opozarjajo na to dralbo. Predmeti s« lahko otrlftdajo pred dratbo na lica mesta Ambro-fev trg it. 9 Obi*k je na znanitl Ivrdkf «Inte*on(i-neatale», D*naj«ka cesta la — oveni, telefon Siev. 117. Jože JYtrak Marta Srad&arjgva poročena 19. oktobra 1925. «137-a ter dve gospodični h knjigovodstvu. — Ponudbe pod šifro .Bodočnost' na upravništvo .Jutra". 613Sa m R8MUHIHIH Prostovoljna vnti dražbo Ford-avio z napol predelano knroserijo Din 15.000- — pri Peterca, Koseze pri Zg. Šiški v soboto 24. t m. ob 16. uri Kdor oglašuje ta napreduje! ravnatelj drž. ženskega učiteljišča v Mariboru itd., nenadoma preminil. Zaslužnega pokojnika ohranimo v prijaznem spominu! V Ljubljani, dne 17. oktobra 1925. prvovrstni, v vseb velikosti dobavlja takoj in po ceni mehanična sodarna R. PIchieB* & sira, Maribor, Frančiškanska ulica 11. Zahvala. Ob prebridk! izgubi naSega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gosooda Miška Smoljana nam jc došlo toliko odkiltih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemo;oče zahvalili se vsakemu posebej. Dovoljujemo si tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagega pokojnika tako častno in v velikem številu soremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo Izrekamo Slov. pevskemu društ u Moste za ganljive žalosiinke, g. Poharcu za njegov lep nagrobni govor, Soko u, Kraj organizaciji SDS. in gasilnemu druStvu v Mostah za korpoiativno udeležbo, mesarski zadrugi ter vsem drugim obilnim udeležencem. Najlepšo zahvalo izrekamo tu-J i vsem darovalcem krasnih venccv in cvetja. Vsem, vsem tisočera h^ala. V src h vseh bodi nanj ohranjen blag spomin. I o ste, dne 19. oktobra 1925. Žalujoči ostali. Dražba 3 mrzlokrvnih trebcev (med tes 2 za zakol) se vrii dne 24. oK'. on 30. url do? v državni žrebčarni na Selu. Zdrsžit-i ima poleg kupnine plačati še 2% takso 2% prispevek za ubožni sklad in tro»K za obiavo dražbe. Državna žrebčaraa Selo. Danaturirani špirit 90% aud: v vsaki količini po tovarniških cenah t«. Z O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. Za dota ilno prodajo je špirit pa kovan v steklenicah po novem finančnim piedpisu, nakar posebno opozarjamo interesente. Priznano najboijše u: garantirano pristne KRANJSKE KLOBASE 5523a razpošilja tvrdka K. JflRC Liubliana, HracSeckega vss 35. n PREOBUKO^ALMCA BARBORlC & ZAVRSM LJUBLJANA. Mestni trg 7. « predel/u/e damske filte, veiur/e itd. po na)-modernejših oblikah. Velika izbira damskih klobukov m nakita po zelo nizkih cenah. cd8cdbcd&CDaCD«cdacdbcdbo»£ Radi up&Biavš specijalneg.i b aga sem cene blagu dokler tra zaloga znatno znižal fP*. I.epa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnji fclač, perila znamke dr. Jegra, damskih t1'3 oviatn hov, robčkov, kravat, nogavic, svileni bluz, Jalov in trikotaže, lina parfumerija drugo galauteiijsko blago B. Veseiinov č & Samp., Maribor Gosposka n! ca 26. ob cd s cd s cd s cd s cd iosoio''