§i&vko DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME tu SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 240 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 13, 1937 LETO XL — VOL. XL, Japonci zmagujejo na severni fronti. Pred A Šangajem so Kitajci vrgli Japonce nazaj Peiping, 12. oktobra. Videti je, da bode Japonci v najkrajšem času gospodarji severne Kitaj ske. Dobiti severno Kitajsko je bil glavni namen japonskega vpada v Kitajsko. Včeraj so Japonci zasedli najbolj važno železniško postojanko v severni Kitajski, mesto šičianhuang. To mesto se nahaja 175 milj Južno od bivšega glavnega mesta Kitajske Peipinga. Japonski vojaški izvedenci trdijo, da je to začetek konca razpada kitajske države. Tudi mednarodni vojaški opazovalci so prepričani, da je odpor Kitajcev na severu uničen. Kitajci v severni Kitajski nimajo nobene utrjene točke več, kamor bi se naslanjala njih armada. S padcem omenjenega mesta je Japoncem odprta pot proti jugu vse do Rumene reke, kakih 250 milj južno od Peipinga. Tako se bo japonska armada pred šangajem lahko združila s severno japonsko armado, kar bo za Kitajce usodepolno. Japonci sedaj kontrolirajo pet kitajskih severnih provinc, to je Šansi, Hopei, Havar, Suluyan in Šantung. To je bil prvotni namen Japonske armade dobiti pod kontrolo teh pet provinc. Za Japonce ni važno, kaj delajo Kitajci na jugu. V omenjenih petih severnih provincah se nahaja 80,000,000 Kitajcev, torej več kot jih šteje vsa Japonska. Pridobljene province so tako obširne kot so skupne ameriške države: Pennsylvania, Delaware, Maryland, Virginia, West Virginia, North in South Carolina, Georgia, Tennessee, Kentucky, Ohio, Indiana in Illinois. Kar je pa najbolj važno je dejstvo, da se nahaja v teh provincah bogata naravna zaloga premoga, železa in aluminija, poleg tega, da v omenjenih provincah se prideljuje najboljši bombaž, katerega Japonci tako nujno potrebujejo. Predsednik sklical izredno zasedanje kongresa Washington, 12. oktobra. Po- in da namerava on preprečiti tem ko je predsednik Roosevelt v torek popoldne sklical kongres k izrednemu zasedanju, ki se začne 15. novembra, je zvečer potom radia imel nagovor na ameriški narod in našteval potrebe, ki so najbolj nujne. Govor predsednika je bil to pot izredno miren in iskren. Predsednik se je ogibal ves čas izrazov, ki bi lahko izzvali nov strah bodisi med Amerikanci, bodisi v tujezemstvu. Pripovedoval je, da je položaj v deželi, mnogo boljši, in večkrat je poudarjal, da pričakuje mir tudi v tujezemstvu. Velebusi-nessu je povedal, da naj se bolj boji samega sebe kot pa vladnega posredovanja. Zagotavljal je ameriški narod, da se njegova administracija na vse načine trudi, da pride do miru med Kitajci in Japonci, vojno ne samo sedaj, pač pa tudi za bodočo generacijo. Potem je Roosevelt povedal, kaj ameriški narod predvsem potrebuje in kaj je zamudil kongres pri svojem zborovanju. Ko se je Roosevelt nahajal na zadnjem potovanju je spoznal, da mu narod potrjuje in da ima prav. Zato bo naročil kongresu, ki se snide 15. novembra k izrednemu zasedanju, da predvsem uveljavi postavo glede delovnih ur in delavskih plač. V Ameriki je še vedno stotisoče delavcev, ki komaj zaslužijo za skorjo kruha. Te sramotne razmere se morajo odpraviti. Kontrola farmarskih pridelkov je absolutno potrebna. To kontrolo farmarji sami zahtevajo, a kongres je pri zadnjem zasedanju ni hotel vpeljati. V le- tih obilnega pridelka se mora skrbeti za slabe letine, in to je kontrola poljedelskih pridelkov. Nadalje je poudarjal, da ima Amerika radi svoje obširnosti različne potrebe v različnih pokrajinah. Imenovati je treba sedem komisij za sedem pokrajin, ki bodo proučevale potrebe ljudi v dotičnih krajih. Na vsak način je potrebna vladna reorganizacija. Sedanji vladni uradi ne služijo uspešno ljudskim koristim ,in so večkrat v nadlego kot v dobroto. Ponovno je že opozoril kongres na to dejstvo. Rosevelt ni omenil reforme najvišje sodnije niti novih davkov. Ves govor je bil usmerjen tako, da je pomirjevalno vplival na narod, ko je Roosevelt trdil, da kriza ni tako ostra, kot se splošno misli. To se tiče domačega kot mednarodnega položaja. Politične seje Nocoj se pričnejo v 23. vardi politični sestanki v vseh pre-cinktih 23. varde. Sestanki se vršijo v sledečih prostorih: Za prfecinkt A — 6201 St. Clair Ave., pri Modicu. Za precinkt B: pri Sulaku na 996 E. 67th St. Za precinkt D: pri želodcu, 1242 E. 58th St. Za precinkt E: pri Powalis, 1158 E. 61st St. Za precinkt F: pri Simončiču na 6404 Carl Ave., za precinkt G: pri Zobcu na 1114 E. 66th St. Za precinkt H: pri Permetu na 1075 E. 67th St. Za precinkta I in O: cvetličarna na 1181 E. 71st St., za precinkt J: pri Mikulinu na 1035 E. 74th St., za precinkt K: pri Kingzettu, 1004 E. 78th St., za precinkt L: pri Gecevicu na 1082 E. 78th St., za precinkt M: pri Mihelichu na 1200 Addison Rd., za precinkt P: pri De-laneyu na 7601 Cornelia Ave. Začetek sej, vselej ob 8:15. Sleherni demokrat je vabljen. Pri vseh precinktnih sestankih bo nastopil demokratski kandidat za župana John McWilliams. -o- Voznina na ulični železnici Med kompanijo in med mestno vlado se vršijo pogajanja glede voznine na ulične železnici. Pričakovati je, da ne bo dolgo, ko bo kompanija prisiljena Vpeljati voznino s tiketom, ki bo veljaven ves teden in bo veljal $1.25; nadalje bo kompanija odpravila vse druge tikete, in kdor ne bo imel tedenske vozovnice, bo moral plačati 10 centov v gotovini. Ta preured-ba voznine v Clevelandu zna Prinesti kompaniji boljše finance. Mestna zlšornica je bila. že zdavnej za ta načrt, toda žu-Pan Burton je zadevo dosedaj dosledno odklanjal. Sezona za race Preteklo soboto je bila otvor-Jena lovska sezona na divje race. Tisoče lovcev je dobilo lovsko dovoljenje v državi Ohio za zanimiv lov. Streljati se sme od ure zjutraj do 4. popoldne, ^azven ob nedeljah. Sezona traja do 6. novembra. Poleg držav-f licence mora imeti vsak lo-Vec, ki gre nad race, še posebno Zvezno licenco. Dnevno se lahko nastreli 10 rac na osebo. Lov Ha veverice je bil zaključen Preteklo soboto. Ovaduhi na delu Kolikor je nam znano je bilo te dni prijetih ocl zveznih oblasti kar pet naših ljudi, ki so prišli v deželo na nepostavni način, žalostno pri tem je, da so bili skoro vsi ovadeni po svojih ljudeh. V enakih slučajih je silno težko posredovati. Mogoče se izposljuje v sto slučajih za enega, da se ga reši de-portacije. Tozadevna postava je najbolj ostra postava v Ameriki. Ljudje bi si prihranili dosti sitnosti, ako bi svoje skrivnosti držali sami za sebe in jih ne izda jali nepoklicanim. Ameriški generalni konzul ubit v Siriji Beirut, Sirija, 12. oktobra. Theodore Marrir.er, generalni konzul Zed. držav v Siriji in eden najbolj odličnifi diplomatov Amerike, je bil danes ubit po nekem Armencu, kateremu ni hotel dovoliti potnega lista, da se izseli v Ameriko. Policija je morilca takoj prijela. Generalni konzul se je peljal v svojem avtomobilu po neki ozki ulici tega starodavnega mesta, ko je Armenec začel streljati v neki veži. Konzul se je takoj zgrudil mrtev na tla. Koti pravi policija so Armencu na konzulatu odrekli potni list za Ameriko, ker je v družini Armenca prevladovala blaznost. -o-— ŽUPANSKA KAMPANJA V CLEVELANDU OBLJUBUJE VEČ POLITIČNIH POTRESOV. DRŽAVLJANI SO SE ZAČELI VZBUJATI Cleveland. — Koncem tega tedna in potem skozi prihodnjih štirinajstih dni bo Cleveland živel v politični vihri, ob gromu in strelu političnih bojevnikov, katerih cilj je priboriti svojemu kandidatu mesto župana v Cleve-landu. Nekaj popolnoma nenavadnega je, da županuje v Cleve-landu že zadnje dve leti republikanec Burton, dasi je Cleveland poznan kot progresivno mesto, kjer je demokrat Roosevelt vselej dobil ogromno večino glasov za predsednika. Oni, ki poznajo političen položaj v Clevelandu in ki so preštudirali številke oddanih glasov pri primarnih županskih volitvah, pripovedujejo, da je Burton, sedanji župan, dobil pri primarnih volitvah sleherni glas, ki mu je šel. Vse kar čuti in simpatizira z Burtonom, vse kar nasprotuje Rooseveltu, vse je oddalo svoje glasove pri primarnih volitvah Burtonu ,tako da se ne pričakuje, da bi pri glavnih volitvah 2. novembra dobil kaj več glasov kot pri primarnih volitvah. Na drugi strani pa — trdijo politični izvedenci — so se demokrati vzdržali primarnih volitev, toda nepričakovana zmaga Burtona jih je dvignila iz ravnotežja, in sodi se, da bo pri volitvah 2. novembra oddanih nad 100,000 več glasov kot pri primarnih volitvah, in teh 100,-000 glasov ne bo šlo v prid republikancu Burtonu, pač pa demokratu McWilliamsu. Dočim je napel Burton pri primarnih volitvah skrajne sile, da je pognal slehernega svojega pristaša v volivno kočo, so demo-kratje — spali. In zmaga Burtona pri primarnih volitvah jih je vzbudila iz spanja. Enotna fronta angleških časopisov v Clevelandu, ki so vsi za Burtona, daje naprednim volivcem mnogo misliti? Zakaj se kapital tako silno bori za Burtona? Zakaj napadajo demokrata McWil-liamsa, ki ima za seboj Roose-veltovc podporo? O tej in o enakih zadevah bodo slišali elevelandski državljani precej bridke resnice v bodočih dnevih. McWilliams je obljubil priti na dan s polno resnico, pa če je to republikancem prav ali ne. Ob istem času pa demokratska stranka skuša priti v dotiko s slehernim državljanom, da ga napoti 2. novembra v volivno kočo, kjer naj odda svoj glas za pristaša Roosevelta in ne za prijatelja velekapitala kot je Burton. Organizirano delavstvo v Clevelandu se poleg tega tudi resno pripravlja, da porazi Burtona pri volitvah 2. novembra. Vojaštvo ne sme priti več v Cleveland, da bi streljalo na štrajkarje in lomilo stavke, kot se je to delalo pod Burtonom. Ako ima Cleveland količkaj delavske zavesti, bo izvolilo 2. novembra demokrata McWilliamsa za prihodnjega župana. Častna straža SDZ Kdo ni ponosen na naša slovenska dekleta in žene, ki tvorijo Častno stražo Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu! Ni je skoro narodne slav-nosti ali dogodka, da ne bi Častna straža s svojim pestrim nastopom pomagala povečati slavnost narodu v čast. Narod daje tej Častni straži vsepovsod zasluženo priznanje. Najlepše priznanje pa boste oddali Častni straži, ako se udeležite jutri večer, v četrtek 14. oktobra njih zanimive jesenske plesne veselice. Zopet boste videli slavnostni nastop lepo uniformiranih deklet in žensk pod vodstvom gospe Albine Novakove. Pričakuje se tudi večje število originalnih mask, za katere je namenjenih več lepih daril. Spoštovano občinstvo je prijazno vabljeno, da po-seti to veselico naših deklet in žen, ki tudi nikdar ne odrečejo sodelovanja, kadar se gre za proslavo našega slovenskega imena v javnosti. -—o--- Bird in Vidmar v mestu? Policija v Clevelandu je dobila obvestilo od več oseb, ki trdijo, da so videle pobegla roparja in morilca, Charles Birda in James Vidmarja, kako sta se peljala v 1937 Buick avtomobilu po St. Clair Ave. Oba sta pobegnila pred štirinajstimi dnevi iz okrajnih zaporov. Listnica uredništva Tajnik društva Kras št. 8 SDZ. Vaše obvestilo za sejo v torek večer smo dobili šele v to-rek zjutraj ob 8:30, ko je bil' znano naš list že v tisku. Pošljite enake notice vselej vsaj en par dni prej, da bo pravočasno objavljeno. Isto se tiče tudi notice glede mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. Sin je! Družini Mr. in Mrs. Jos. Mi-helich, 1200 Addison Rd., so vile rojenice prinesle krepkega sinčka. Mati in otrok sta zdrava. čestitamo! Za Kulturni vrt Mr. John Trček, 1075 E. 64th St. je zopet prispeval za Kulturni vrt $3.00. Zavednemu možu iskrena hvala! — Tajnik. Dva gangeža ubita v boju s tajnimi agenti Bangor, Me., 12. oktobra. Dva gangeža iz države Indiane sta bila danes ubita po nekem zveznem tajnem agentu v obupnem boju na ulici. Stotine ljudi je zrlo na prizor, ko je zvezni tajni agent Walsh izsledil oba morilca in roparja in začel streljati. Njegovi streli so smrtno zadeli. Ubita sta bila Alfred Brady, morilec dveh policistov in daleč naokoli razvpiti ropar, ter njegov tovariš, 22-letni ropar Clarence Shaffer. Tajni agent Walsh je' dobil nevarno rano v boju in se nahaja v bolnišnici. Tajni agenti so prišli na sled načrtu, nameravata oba gangeža napasti trgovino s puškami in sti*eljivom v tem mestu. V resnici sta se oba gangeža pripeljala kmalu po 9. riganjanju, kar bi znalo v tujezemstvu ustvariti mnenje, la sovjetska vlada komaj čaka, da se okoristi s priložnostjo er napade Japonce, dočim so slednji zaposleni na Kitajskem. Rusija se nikakor ne bo vtaknila v rusko-japonski spor. Ostala bo pri besedah protesta, toda govorila ne bo s topovi n puškami, razven v slučaju, da japonske čete prekoračijo usko mejo in napadejo rusko ozemlje. Tudi za slučaj, da ,'aponci vderejo v Zunanjo Mongolijo, so Rusi pripravljeni lastopiti, ker bi Rusija smatrala napad na Notranjo Mongolijo kot povod vojni. Predno so se japonske čete navalile v severno Kitajsko, ;o japonski vladni krogi v Tokio javno govorili, da je ruska irmada preveč prepletena z raznimi zarotami, da bi mogla lspešno nastopiti na bojišču. Rusija, da ima doma dovolj opravka z zarotniki, kot da bi pošiljala vojaštvo proti Japoncem. Neki japonski general, ki se je mudil mesec dni v Ru-.iji, je po povratku domov povedal japonskim časnikarjem, ia je ruska rdeča armada moralno tako propadla radi izdaje male skupine generalov in višjih častnikov, da sploh ne more jspešno nastopiti. Poleg tega imajo Rusi v spominu nesrečno vojno iz leta 1905, spomine, ko so Japonci zasedli sibirske pomorske pro-/ince, prej last Rusov in pomoč, ki so jo dajali Japonci proti-Joljševiškim generalom. In Rusija je tudi molčala, ko so [aponci zasedli Mandžurijo in odtrgali Kitajcem 30,000,000 ljudi. Poleg tega Rusija nikakor nima dovolj živeža, da bi krmila ogromno armado na Daljnjem iztoku. Sibirija sama ne pridela skoro ničesar pomembnega, od Kitajcev bi bilo nemogoče dobiti, kupovati v Evropi ali v Ameriki in prevažati :o blago preko ogromne Sibirije na bojno pozorišče, je abso-utno nemogoče. O tem imajo Rusi iz leta 1905 bridke izkušnje, in od tedaj se. položaj skoro nič ni spremenil. Predvsem pa stoji Rusija pred nevarnostjo nemško-iaponske zveze. Japonska ima z Nemčijo tajno vojaško pogodbo, ki pravi, da ako Rusija začne z vojno proti Japoncem, da mora Nemčija napasti Rusijo. Nemčija danes lahko v šestih mesecih postavi na rusko fronto en milijon dobro oboroženih ljudi, Japonci enako na sibirski fronti. Državniki bi si stokrat premislili, predno bi šli v tako past. Šlo bi še vse mogoče, če bi se Rusija mogla zanesti na svoje častnike in generale. Toda če pomislimo, da je dala Rusija samo letos pomoriti najmanj 500 generalov in drugih častnikov radi izdaje, tedaj lahko vidimo, kako malo se za-more zanesti Rusija na svojo rdečo armado, ki je bila pred eti še tako zanesljiva in v ižbornem stanju. Da, sovraštvo ruskega naroda napram Japoncem je glo-ooko vkoreninjeno, in slučajni japonski obiskovalci na Ruskem so dostikrat predmet napadov. Toda sovjetska vlada :.adržuje koliko mogoče to rusko mišljenje, ker ni gotova, 'takšen bi bil konec, ako se vojno furije enkrat razmahnejo. Ako bi Rusija začela, tedaj bi na vsak način potrebovala enega ali dva zaveznika. Mogoče bi Anglija, ki je bila do-lej prijateljica Japonske, a je zadnje čase postala mrzla, Jomagala Rusiji? Angleško vojno brodovje v kitajskih vodah bi znalo preprečiti transport japonske armade v Sibirijo. To bi bila izdatna pomoč s katero bi Rusija lahko začela z napadom na Japonsko. Toda ali se more zanesti na-Anglijo, ki je danes sama v silnih težavah radi svetovnega položa-a, ki ogroža nadaljni dobičkanosni obstoj angleške trgovi-le? Na kožo medveda, ki ni bil še ubit, je težko pisati račune. Stej pravite! se- V Norman, Okla. imajo modro postavo, da ženska ne sme ^ leti moškemu v narečju, če nima blazine pod seboj, ženska namreč Kaj pomeni konkurz, ali kot pravimo po ameriško: bankrot? vonkurz je, kadar kdo spravi denar v hlačni žep, upniku da pa ekelc in telovnik. * » » Leta 1910 je v Stockholmu nekdo proda]; svoje telo znanstve-li komisiji, ki bi ga lahko po njegovi smrti proučevala. Reven je bil, pa je tako dobil nekaj denarja. Potem je pa prišel do denarja in je vložil tožbo, da se kupčija razveljavi. Tožbo je izgubil. ?a še več. Komisiji je moral plačati odškodnino, ker si je dal izpuliti dva zoba, ne da bi vprašal komisijo za dovoljenje. Dobro smo se imeli v Jugoslaviji Cleveland, O. — Na 24. septembra letos je minilo 15 let, kar sem prvič stopila na ameriška tla. Kakor drugi naseljenci, tudi jaz nisem razumela jezika te dežele. Vse mi je bilo novo, vse tuje. Kolikokrat sem se zmi-slila na rojstno domovino, na moje brate. Saj tukaj so bile le tuje šege, tuje ljudstvo . . . A človek se sčasoma vsemu privadi. Tudi jaz sem se privadila tukaj, a večkrat se mi je vseeno zbujala želja, da bi še enkrat videla rojstno hišico, moja brata, lepe gričke, ki obkrožajo prijazno vasico Begunje na Notranjskem. Z mojim možem sva hotela pokazati najinima otrokoma, hčerki in sinčku, naše rojstne kraje in pa da bosta videla še več, staro mamo in starega ateta. Zato smo se podali v staro domovino na kratek obisk. S seboj smo vzeli tudi avto, da bomo hitreje lahko obiskovali razne kraje po naši lepi domovini. Iz Clevelanda smo skupno potovali z g. Kollandrom, onstran morja smo pa potovali sami, na svojo roko, vse od Havra pa do Ljubljane. • V New Yorku smo se vkrcali na parnik Normandie, na katerem smo imeli vse udobnosti. Hrana je bila prvovrstna, pijače tudi ne premalo. Poleg tega smo se pa še med seboj imenitno zabavali, saj nas je bilo okrog 30 Slovencev na ladji. Vedno smo bili skupaj ter veselo prepevali. Včasih nam je pa še naša hčerka zaigrala na harmoniko kako vesela,. Vsi smo bili zdravi in vedno razigrane volje. Saj je vsak čutil isto, namreč, da pride kmalu ura, ko bo zopet zagledal svoje drage domače. Po petdnevni vožnji smo stopili 5. julija na francoska tla. Naš avto je že čakal na pomolu in takoj smo se odpeljali proti Parizu. Tu smo videli na cesti večinoma same kolesarje, ki se kljub našemu signalu niso hoteli umikati, ampak so kar po sredi ceste vozili. Ceste po Franciji so zelo lepe. Edina naša težkoča je bila, ker nismo znali jezika. Vedeli smo pa imena mest, skozi katera se moramo peljati, pa smo samo ista povedali. Kak stražnik nam je na dolgo in široko pripovedoval v francoščini, kako se moramo voziti, kje obrniti na desno, kje na levo. Seve, slišali smo ga prav dobro, razumeli pa nič. Pa smo le srečno pripeljali v Pariz. Okrog devetih zvečer smo se pripeljali v pariški direndaj, tukaj pa zopet nismo vedeli, kako bi vprašali za prenočišče. Vozili smo se skoio eno uro po mestu, predno smo našl; hotel, ki nam je bil povedan za prenočevanje. Naša otroka sta po tej vožnji po mestu slovesno izjavila, da je Cleveland veliko lepši kot Pariz. Drugo jutro zarana smo se podali na dolgo pot proti Jugoslaviji. Vozili smo se čez kraje, kjer so se vršili najhujši boji v zadnji svetovni vojni, čez Verdun. Koliko smo videli gričkov, ki so izgledali od daleč, kot bi bili pobeljeni s snegom. Ko smo prišli pa bližje, smo videli, da so bili to samo beli križi na grobovih padlih vojakov. Ko smo se bližali mali vasi, smo naenkrat zaslišali za seboj avtomobilski rog. Videli smo, da ima ta avto ohijr.ko licenco. Trobili so in mahali, naj ustavimo. Res smo ustavili in voznik se nam je predstavil kot agent iz Cincinnatija, Ohio, ki je bil poslan v Francijo. Dva ohijska avtomobila v daljni Franciji tudi ni kar tako. Razume se, da smo se pozdravili že kar kot stari znanci. Kraj ceste je stal spomenik, obdan z ograjo. Agent nam je povedal; da je bilo na tem mestu cele kupe razmesarjenih vojakov, pobitih od Nemcev, in ta spomenik je bil postavljen v spomin teh nesrečnežev. Naš novi znanec nam je povedal, da gre na obisk v Strass-burg in se nam je ponudil za kažipota. Ker sta on in njegova soproga govorila dobro francosko, smo sc radi pridružili njegovemu vodstvu. V Strassbur-gu smo se poslovili in od tukaj naprej nam ni bilo že več tako težko, kajti tukaj je nemška meja in po nemško pa že znamo. Povsod na mejah so bili z nami zelo prijazni in nič sitnosti nismo imeli. Povsod nas je spremljalo lepo vreme in šele v Gradcu, v Avstriji, nas je po-j zdravila nevihta ter smo morali radi tega tam prenočevati. Moj tast se je prav takrat nahajal 100 kilometrov od Gradca, v Jennersdorf. Poslali smo mu brzojav, da se pripeljemo zjutraj tje. Res smo bili ob 8:30 drugo jutro tam, brzojav je prišel pa tri ure za nami. Ker oče ni torej vedel, da bomo prišli tje, ga ni bilo doma. Banka ni bila odprta, mi pa nič šilingov, da bi si kupili bencina. Pa smo jo udarili naprej do drugega mesta, misleč, da bomo imeli dovolj kurjave. Ampak zgodilo se je, da je reklo v tanku klonk in še nikdar v življenju nisem tako rinila avtomobila kot takrat po Avstriji. Še danes me rama boli, če se zmislim na to. Sonce je vroče pripekalo, mi smo pa rinili težak avto. Po kakem klančku nizdol je že še šlo, kakopak, ampak v klance smo pritiskali, da je bilo joj. V nekem strmem klancu smo pa kar odnehali, rekoč, bomo pa kar tukaj obstali za svoje nadaljno življenje, če ne bo drugače. In morda bi bili še danes tam, da se ni pripeljal Avstrijec v malem avtu in ko je videl našo zadrego, je naložil mojega moža na avto in ga odpeljal do bližnjega kraja po bencin ali gazo-lin. Lahko si mislite, da smo si ta pripetljal dobro zapomnili in odslej jako točno gledali na kazalec, ki je kazal količino gazo-lina v našem avtu in nikdar več ga nam ni zmanjkalo. V sredo 7. julija smo se pripeljali v Ljubljano, prestolno slovensko mesto. Ustavili smo se za nekaj časa, da smo si ogledali po mestu. Vse polno ljudi se je zbralo okrog našega avta, ki so občudovali ta ameriški izdelek. Sicer imajo tudi tam dovolj avtomobilov, toda so veliko manjši. Nismo se dolgo obotavljali v Ljubljani, kajti nas je gnalo naprej—domov. Zavili smo jo torej proti Dolenjski. Razume se pa, da sta se moj mož in Viktor Drobnič, ki se je z nami vozil j ustavila pray povsod, kjer se je kaj reklo, da prodajajo pijačo. Hotela sta si namreč naliti ko-rajže v srce, da bosta bolj pri i moči, kadar bosta stopila pred j domače, da ju ne bi prehudo j prijelo. Saj veste, kako je ta-1 krat. Pa vse mazilo .iima ni nič pomagalo in čim dalje bolj sta' postajala trezna. No in naposled se pokaže pred nami slavna vas Jurjcvica. rojstna vas mojega moža. Kako nam je bilo pri srcu, ne morem popisati. Le to vem, da ko smo zavili na dvorišče, smo videli samo roke ter slišali vpitje naših dragih, oči nas vseh pa so bile zalite s solzami. Iskreno je bilo svidenje po 17 letih, ko .je mati zopet pritisnila na svoje srce sina z besedami: "Otrok moj, srečna sem, da mi je Bog dal to'veliko srečo, da te zopet vidim." Vsi skupaj smo bili neizrečeno srečni. Čez dva dni smo se pa odpeljali na našo ljubo Menišijo. Ko sem včasih hodila peš iz Begunj v Cerknico, je bilo toliko ovinkov, da jih ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj smo z avtom pa kar skočili v Begunje. Oh, ljube nase Begunje, predraga rojstna vasica! mi je vzklikalo srce, ko smo švignili mimo prvih hiš Ustnice sem, imela trdo stisnjene, da se ne bi od radosti na glas zajokala. (Malči, jaz bom kar tulil, kadar se mi bo nad Zaprtisko pokazal petelin nad cerkvijo sv. Jerneja. Op. Jak.). Pozdravljeni vsi znanci in prijatelji! bi bila najrajši zakričala, ko smo se peljali po vasi. Toda nobenega znanega obraza nisem videla. Blaževa hišica, moja rojstna domačija, pa še vedno stoji, kakor sem jo zapustila pred 15 leti. Prisrčno smo se pozdravili z mojima bratoma in stricem Janezom. Vse se mi je zdelo kot sanje. Oli, koliko smo si imeli povedati drug drugemu. Ljudje tam so zelo dobri in postrežljivi. Dali in postregli so nam z vsem, kar so imeli. Povsod veselje, kamor smo prišli. Posebno so bili veseli tisti, katerim smo prinesli iz Amerike dolarje. Se razume. S solznimi očmi so obračali denar ter hvalili svoje otroke, brate ali sestre, ki so se spomnili svojih. Mnogo jih je prišlo do nas. Povpraševali so, kako so naši, se kaj vidite ž njimi v Ameriki. Povedala sem jim, kar sem vedela. Srečni in veseli so vsakega pozdrava, ki smo ga jim prinesli iz tujine. Obiskali smo zelo mnogo ljudi po vseh ftrajih. Bili smo na Gorenjskem, Dolenjskem, štajerskem, v Italiji in na Koroškem. Ceste so povsod lepe, po Jugoslaviji je pa le malo preveč prahu in ovinkov. Peljali smo se čez Ljubel na Koroško. Avlo je peljal kot po strehi 1,370 metrov visoko. Pa je le zmagal. Bili smo v Celovcu in ustavili smo se na Vrbskem jezeru, ki jej biser Koroške. Bivši angleški kralj Edvard in njegova žena Wallie Simpson sta bila ravno takrat tam na ženitovanjskem potovanju. Nazaj grede smo se iia peljali čez Kranjsko goro ter se tam pozdravili z našimi Ameri-kankami: Mrs. Urško šepic, Mrs. Rose Homovec, Mrs. Su-pan pa ravno doma ni bilo takrat. Vse prehitro nam je tekel čas in treba je bilo misliti na povra-tek v Ameriko. Od kraja nam je bilo res nekoliko'dolg Čas, pa kmalu smo se privadili in kar bali smo se ločitve. Oče in mati Oswald sta že oba priletna, toda še čvrsta in zdrava. Kar misliti si nista mogla, da ju bomo tako hitro zapustili. Pa kaj hočemo. Naš dom je tukaj v Ameriki, tukaj si služimo svoj kruh. Vsi itak ne moremo biti doma. Sicer smo pa lahko veseli, da gremo lahko v boljšo domovino, kjer se dela in zasluži. Doma se pa siromaki ubijajo od ranega jutra ter pozno v noč za 30 dinarjev, to je 70 centov ameriškega denarja. Kako na.i si revež privošči kak priboljšek razen koruznih žgancev. Zato n:'< čuda, da so ljudje od težkega dela in slabe hrane tako suhi. In če spije en kozarec vina, pa ga že omaga. S tem dopisom sem se hotela zahvaliti mojima bratoma, Josipu in Ludviku šker! ter njiju ženama za vso postrežbo in prijaznost, ki smo jo užili pri njih ter stricu Janezu Debevc. Ljuba mati in oče Oswald, tudi vama prisrčna hvala zaves trud, ki ste ga imela z nami za časa našega bivanja pri vas. Zelo lepo ste nam vsem postregli. Živela sem z vami, kakor bi mi bili rodni oče in mati. Zelo sem vaju vzljubila. Težka je bila ločitev od vseh vas, toda če nam ljubi Bog da zdravje, se zopet vidimo. Srčne pozdrave pošiljamo vsem sestram in bratom v ribniški dolini ter hvala vam za vse. Nazaj grede smo .potovali skozi Italijo, Tirole in Švico. Na Tirolskem od Innsbrucka smo poleteli malo na višave po Alpah, od 8 do 9 tisoč čevljev visoko. Zelo romantično, pa tudi grozno se je peljati po taki višini. Včasih smo prišli v tako meglo, da tudi luči niso pomagale. Menda smo bili že kar v oblakih. Naj pa se ne ustraši noben, kdor misli potovati z avtom v staro domovino, ker vožnja je zelo zanimiva ter brez vsake sitnosti lahko potujete. Kako ste pa naši sopotniki z ladje ? Ste se dobro imeli doma ? Mi še sedaj ne moremo pozabiti lepih časov, katere smo preživeli skupaj na ladji, tje in nazaj.. Bodite vsi srčno pozdravljeni ! Mr. in Mrs. Louis Oswald. Novi zastavi društva Kraljica Miru št 24 SDZ že dolgo let sem članica društva Kraljica Miru št. 24 SDZ, na kar sem ponosna in vesela. Ali pravega veselja pa nisem imela, kadar sem videla, kako so člani in članice drugih društev ponosno vzdigovali svoje zastave. Ljudje so se jim odkrivali, namreč moški, ki so imeli klobuke na glavi. Me ženske smo jih pa od strani gledale, jih odobravale, se včasih kateremu malo nasmejale in tudi rekle: "Le pokonci hodi, ko neseš zastavo, da ne bo kdo mislil, da te čevelj žuli." Toda kadar sem pa videla Tončko Debeljak, kako ponosno koraka, kadar nese bandero, sem si mislila: tudi me moramo imeti svojo zastavo! Res sem pri seji omenila, kako bi bilo lepo, če bi še me imele zastavo. Vse članice so bile zadovoljne in v nedeljo 17. oktobra bomo slovesno blagoslovile to našo novo zastavo. Blagoslovil jo bo č. g. kanonik Oman v cerkvi sv. Lovrenca ob treh popoldne. Vi pa, dragi rojaki in rojakinje, pridite v nedeljo popoldne k nam v goste. Gotovo boste z nami veseli in zadovoljni. Ti zastava, ponos naš, ponos vsega članstva Slovenske dobrodelne zveze, vihraj ponosno, vzpodbujaj še ostale žene in dekleta, da vstopijo pod novo zastavo. Naš cilj naj bo: vse žene, vsa, dekleta, pridobiti v društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ. Seve ie tiste, katere še niste članice naše domače organizacije, Slovenske dobrodelne zveze. Vse so dobre, ali domača je najboljša. Saj še pesem pravi: Ptički domači najlepše pojo, rožce domače najslajše cveto. Pa še eno. Večina gl. odbornikov stanuje v Clevelandu. Bomo videle tudi, koliko jih bo navzočih. Upamo in pričakujemo, da se vsi udeležite te naše slavnosti. Vsem bomo hvaležne. Torej vsi člani in članice vseh društev, spadajočih k SDZ, dalje vsi člani in članice raznih društev, ki ste obljubili udeležbo ali ne, vas vseh se pričakuje. Vsem kličem: Dobrodošli in na veselo svidenje v nedeljo popoldne v Newburgu. Ana Keglovič, nadzornica. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE U mlmtte al' pa ne Pozorišče — sodna dvorana. Vse je tiho kot v cerkvi. Vsi napeto sledijo besedam zagovornika, ki pere obtoženca in skuša dokazati njegovo nedolžnost. Med drugim tudi pravi: "In sedaj, gospodje porotniki, vas vprašam, kje je mogel obtoženi skriti ukradeno uro? V žep gotovo ne! Stražnik vam je že povedal, daje pri aretaciji obtoženca preiskalvse njegove žepe in ure ni našel. V svoje čevlje ure gotovo ni skril. Saj je prevelika za v čevlje! Torej kam jo je mogel skriti, če jo je ukradel, vas vprašam?" Zagovornik je malo ponehal, da bodo njegove besede bolj učinkovale na porotnike. V tem se oa oglasi obtoženec: "Gospod zagovornik, kaj sprašujete porotnike, kam sem uro skril! Mene vprašajte raje. Veste, kam sem skril uro? Nikamor drugam kot pod klobuk." Fine STERLING SUKNJE kakor tudi fine FUR COATS za žene in dekleta, direktno iz tovarne, dobite pri meni vedno po veliko znižanih cenah kot kje drugje. Za točno in pošteno postrežbo se lahko name za-nesete. Samo pokličite ali mi pošljite vaš naslov, da pridem po vas in vas peljem naravnost v tovarno. Se vam iskreno priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD. (vogal St. Clair Ave.) ENdicott 3426 Mladi Jimmy Adamick iz Midland, Mich, je up ameriških športnikov, da s,e bo povzpel na prvenstvo rokobor-ctvu. Star je 22 let, tehta 198 funtov jet že doslej zmagal 87 krat izmed hU nastopov. Strokovnjaki pravijo, da ima Jimmy vse pogoje dobrega rokoborca, ima moč in pogum. Mladi korenjak je slovenskih staršev sin, Adamič, zato nas tem bolj zanima njegovo udejstvovanje v tem športu in bomo pazno sledili njegovemu napredku v atletiki. Ako ne bo Jimmy ddbro držal, je prav lahko mogoče, da bo nekoč svetovni šampin v rokoborbi — Slovenec. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER IS, 1937 TI? KRIŽEM PO JUTROVEM Po ncmftkm bvlratlra K. Mars -•—■—"—•—* ■« • »------»».«««—•—■——•—•—fc Tako sem ugibal, ko sem že precej visoko v pobočju opazil v mehkem mahu vtise konjskih kopit. Od desne sem je prihajala sled iz gozda in krenila na "pot." Naglo sva stopila za njo in kmalu prispela na vrh. Jasa se je odprla. Onstran jase je molelo sivo zidovje iz gostega zelenja. Ob razpadli steni je slonela koča, sirovo postavljena iz kamenja in brun. "Tisto je Muebarekova koča!" je menil Halef. "Vsekakor!" "Pojdiva!" Mislil je stopiti na jaso. Zadržal sem ga. "Stoj,! Najprvo se morava Prepričati, ali naju res nihče ne opazuje!" "Saj ni nikogar blizu!" "Tega ne veva!" "čula bi ga ali pa videla!" "O hadži Halef Omar! Mislil sem, da si duhovitejši in previdnejši!" "Kdo bi naju naj opazoval? Kdo bi tičal v tisti napol raz-djani bajti?" "Kaj pa ubežniki? V razvadah so skriti. Kako lahko utegne biti, da je kateri kje blizu koče skrit! Opazil bi naju in Ves naš trud bi bil zaman. Ušli bi nam ali pa bi se zgodilo še kaj hujšega. Počakaj, da se vrnem!" Smuknil sem ob robu jase v Polkrogu h koči, prisluškoval in Prežal. Nič se ni genilo. Poskusil sem Še na drugi strani, poskusil tudi pri vratih. Zaprta so bila. Nikogar ni bilo blizu. Vrnil sem se k Halefu. "Res ni nikogar. Pojdiva! Poiskala bova sledove konj." "Konj, ki jih nikjer ni videti!" "Jih bova že našla." Tla so bila kamenita, sledov ni bilo videti. Stopila sva V gozd. V mehkem mahu ostane konjska sled dolgo vidna. V gozdu sva našla studenec, iz skale je izviral in se izgubljal v mahu. Ob robu studenca je zelenela trava. "Konje je treba napajati. In najbrž so jih napajali pri studencu, prihajali so in odhajali, če kje, sem moral pri studencu najti kako sled. Preiskal sem bližnjo okolico. Res! Trava je bila mestoma po-pasena. Cvet zlatice je ležal odtrgan ob vodi. Pobral sem ga in ga ogledoval. "Zakaj ga ogleduješ?" je menil Halef. "Zlatica je, druga nič.'; "Povedala mi bo, kedaj so konje napajali." "Misliš?" "Da. Poglej si jo! Ali je ove-nela?" "Ne. Sveža je še." "Ker je ležala ob vodi. Da je ležala tamle na skalnatih tleh, bi bila že vela. Pa prašne niti so se že povesile. Pred poldrugo Uro približno je bila utrgana. Pred poldrugo uro so torej peljali konje napajat." "Kaj pa, če jo je človek utrgal?" "Mogoče. Pa glej sem,! Ali Jejo ljudje travo?" "Seveda ne." "In tu je trava popasena. Tule leži nekaj izpipanih bilk. Poglej si jih! Vele.so že, ker niso ležale ob vodi. čisto prav sem računal, da so bili konji pred Poldrugo uro tu. "Najti še morava, odkod so Prišli in kam so jih odgnali." "Kako boš to našel?" "Kakorkoli. Tamle je zidov-Je razvaline. Skozi tisto steno niso mogli. Poiskati morava kako odprtino." šla sva h koči in se ločila. Halef je šel na desno, sam pa sem krenil na levo in iskal ob robu jase. Na nasprotni strani sva se se-šla. Halef ni nič našel, Jaz pa tudi nič. Ker se nisem zanesel na njegove oči* sva njegov polkrog še enkrat preiskala. "Zelo dobro sem pazil, gospod! Tod niso hodili!" "Bomo videli!" Med iglastim drevjem je stalo tudi listnato. Košat javor je nizko spuščal svoje veje in tam sem našel, kar sem iskal. Pokazal sem vejo Halefu. "Poglej, Halef! Kaj vidiš?" "Nekdo je smukal listje." "Tisti nekdo je bil konj." "Morebiti pa tudi človek?" "Ni verjetno. Pojdiva dalje,!" Kameniti svet se je umikal mahu in v njem sva videla čisto razločno sledove kopit. V zidu je bila predrtina in za njo je bil širok prostor, obdan od visokih sten. Morebiti nekdanja slavnostna dvorana. Predrtini nasproti so peljala podrta vrata v drug, prvemu podoben, pa manjši prostor. Trojna vrata je imel. Vstopil sem. Na tleh ni bilo nobenega sledu. Prva in druga vrata so peljala v majhne, razpadle sobice, tretja pa na širok prostor. Najbrž je bil prej kedaj dvorišče. Tla so bila pokrita s ka-menitimi ploščami. In tam mi je pokazal Halef, ves ponosen na svojo duhovitost, čisto nedvomno sled— konjski odpadek. Kar vpil je. "Tule so bili! Vidiš, da znam tudi jaz sledove brati!" "Da! Občudujem te! Res si zelo duhovit! Pa ne kriči na ves glas! Konji so gotovo blizu tu nekje. In kjer so konji, bodo tudi jezdeci." Ozirala sva se. Nič ni bilo videti. Dvorišče je imelo le eden vhod, tisti, ki sva skozi njega prišla. Same visoke srtene so naju obdajale, nobene odprtine, niti luknje nisem opazil. Stena, ki je stala nasproti vhodu, je bila gosto obraščena z bršljanom. "Dalje ne moreva. Nobenih vrat ni,!" je menil Halef. "Konji pa so bili tukaj, tisto je gotovo!" "Da! Dokazal si!" "Sedaj pa jih ni več!" "Tukaj jih seveda ni, kakor je videti. Pa da bi ne bili v razvalinah, o tem dvomim. Poglej-va!" Seveda sva govorila le šepe-taje. Počasi sva stopala ob stenah. Ko sem se približal z bršljanom obraščeni steni, se mi je zazdelo, da navoham konje. Da hlev navohaš, to je znano. Konjski hlev pa boš navohal že od daleč po hudem, ostrem duhu. In tak vonj mi je udaril v nos, ko sem stal ob bršljanu. Mignil sem Halefu. Povohal je. "Konji so blizu'!" je šepnil. Preiskala sva bršljan in začudena našla, da zakriva vhod. Tako nagosto je visel črez odprtino, da bi je ne bil našel, če bi ne bil navohal konj. Odgrnila sva veje. Majhna sobica je ležala pred nama, prazna je bila. Vstopila sva. ' Vhodu nasproti je bila spet odprtina. Konj je prhnil. "Bodiva previdna,!" sem šepnil Halefu. "Tamle so konji! Samokrese v roke! Na vse morava biti pripravljena! Branili se bodo." "Jih primeva?" "Mogoče." "Ali pa pojdeva rajši po policijo?" "Kakor bo kazalo. Vrv imam v žepu. Ne bo zadostovala za tri." Vzel sem jermene s seboj za vse slučaj«.'' IZ DOMOVINE —Slovenec je utonil v Savi na Hrvatskem. Pri vasi Mičev-cu je Sava naplavila truplo neznanega utopljenca, ki so v njem spoznali mizarskega pomočnika Josipa Petka iz Most pri Ljubljani. Perek je utonil že 28. avgusta. Njegovo obleko so našli na obali Save med Grenico in Jaruno. —V Št. Vidu pri Lukovici je po kratki bolezni umrl g. Fr. Gostič, posestnik in krojaški mojster v 77. letu starosti. —Pozabljivost ji je rešila življenje. V avstrijski Radgoni je nedavno izvršil samomor 22 letni pekovski pomočnik Alojz Urh. Usodnega dne se je zglasil na stanovanju svoje izvoljenke in ji naročil, naj se obleče v boljšo obleko in gre, z njim na kratek izprehod. Mladenka je želji svojega izvoljenca ustregla. Med potjo pa se je spomnila, da je pozabila doma neko malenkost, po katero se je vrnila brez vsprem-stva Urha, ki ji je dejal, da jo bo počakal na nekem mestu. Ko pa je potem prišla nazaj, je na svoje veliko začudenje našla Urha ležečega v travi z rani v glavi in nezavestnega. Alojz Urh si je namreč med tem pognal kroglo v glavo nad desnim sencem in v nekaj i minutah izdihnil. Med ljudmi se je raznesla govorica, da je Urh izvršil samomor zaradi nezvestobe svoje izvoljenke. Ker je pa pred tem naročil iz-voljenki, naj se obleče tudi ona v lepo obleko, sklepajo, da je pokojnik imel namen končati življenje tudi njej. Na ta način si je mladenka rešila življenje po golem naključju zaradi pozabljivosti. —Odtrgala se je skala na kateri je stal. Ono soboto zvečer je delal v kamnolomu pri Podčetrtku 31 letni delavec Plev-nik Albin. Delal je 17 metrov visoko v skalah. Skala, na kateri je stal, se je odtrgala, da je padel. Siromaku je zlomilo križ in obe nogi. Kljub tem poškodbam pa še ni takoj umrl, ampak so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. V bolnišnici so ga takoj operirali in je prišel še k zavesti; vendar zanj ni bilo uspešne pomoči in je^v velikih bolečinah izdihnil. — Naslednji dan pa je padel s kozolca Pikla v Žalcu njegov hlapec Fijavž Alojzij, kateremu se je pri padcu razbila lobanja. Tudi Fijavža, ki so ga našli nezavestnega, so prepeljali v celjsko bolnišnico. --o--- —Obsojeni v konfinacijo. — Pretekli mesec so bili na Reki aretirani Jakob Rebec in še va nenadoma zgubila ravnotežje in padla na tla. Pisk pa tega ni hitro opazil in je vozil naprej. Šele po nekaj kilometrih je videl, da nima več spremljevalke. Vrnil se je nazaj pobral Breščakovo in jo peljal k zdravniku. Zadobila je veliko rano na levi nogi in zlomila dva zoba. —Goriški grad je sedaj v popravilu. Dela si je ogledal tudi prefekt. Renovirali ga bodo v stari obliki in napravili bodo tudi lepši dostop iz mesta. —Težko poškodbo je dobil Ivan Uršič, star 28 let iz Banj-šice, ko je prijel za cev napolnjeno z želatino, ki je eksplodirala in mu odtrgala levo roko. —Ko je 17 letni Konstantin Trpin iz Vrtoje kopal, je zadel s krampom na granato skrito v zemlji, ki se je razpočila in ga zelo težko ranila. —Na Reki se je z motorjem ponesrečil Jož. Hrabar. Preskušal je nov motocikl in pri tem zadel v avtobus. Hrabar je ostal z zlomljenimi nogami, njegov tovariš, ki je bil z njim na motorju, pa je dobil tako močne poškodbe, da najbrž ne bo ostal pri življenju. Motor se je pa vžgal in zgorel. —V Divači je umrla gdčna Ljudmila Zurlini. Pokopali so jo na domačem pokopališču. —Konfinacije. Od o*seb, ki so bile aretirane v Kamenščko-vi gostilni na Kornu v Gorici je bil gostilničar Kamenšček konfiniran na dve leti, od prisotnih gostov neki Kumar pa na štiri leta. Štiri druge osebe so bile posvarjene in ■postavljene pod strogo policijsko nadzorstvo. Ostali so bili oproščeni. Bivši kralj Edvard na kosilu pri delavcih Berlin, 12. oktobra. Bivši angleški kralj Edward VIII. in sedaj vojvoda Windsor je obiskal včeraj neko nemško tovarno v Berlinu, prisedel k delavcem ob času kosila in obedoval z njimi. Vojvoda Windsor je dospel som iz Pariza s svojo ženo, da študira industrijski položaj v Nemčiji. Vsepovsod, kjerkoli se je na ulicah pokazal, je bil živahno pozdravljen kot "prijatelj delavcev." Ko je vojvoda zapuščal tovarno je delavska godba zaigrala angleško himno "God Save the King." Iz Berlina se namerava vojvoda Windsor prihodnji mesec podati v Zedinje-ne države. --o- Italijani ubili z bombami 5,000 Abesincev Rim, 12. oktobra. Laške kolonialne oblasti so danes hitele zatrjevati, da vlada v Abesiniji "mir", in da ima armada položaj popolnoma pod kontrolo. Koncem meseca septembra je nastala v Abesiniji pravcata usta-ja proti Italijanom. Abesinciso v raznih delih dežele pobili 318 laških častnikov in vojakov. Radi tega je laška vlada poslala nad "uporne" Abesince zrako-plovce z bombami, ki so v enem dnevu pobili nad 5,000 Abesincev. Italija je bila prisiljena poslati nadaljne vojaške čete v Abesinijo, kfse ni popolnoma italijanska. ---o- Ford je zaprl eno največjih tovaren Kansas City, 12'. oktobra. Ford Motor kompanija je zaprla tu svojo ogromno delavnico za nedoločen čas. Unija avtnih delavcev trdi, da je Ford s tem hotel izpreti delavce, med Katerimi se je pojavilo močno unij-eko gibanje. Zastopnik Forda se je izjavil, da bo tovarna ostala zaprta toliko časa, dokler se delavci sami med seboj ne zmenijo, kako in kaj. Ford trdi, da je med delavci velik prepir radi C. I. O. in drugih unij, in da radi tega delovanje v tovarni trpi. Kansas City Fordova tovarna je imela normalno 6,000 ljudi zaposlenih. -o- * 11,270 oseb je bilo ubitih v Ameriki letos v raznih avtomobilskih nezgodah. MALI OGLASI Naprodaj je gostilna, ki ima licenco za vino in Q>% pivo. Podrobnosti izveste pri lastniku na 3804 St. Clair Ave. (240) Ena soba za enega fanta se odda; lepo opremljena. Vprašajte na 5801 Dibble Ave., prva cesta južno od Superior Ave. (240) Fino grozdje najboljše Concord grozdje, naprodaj po $40.00 ton. Vprašajte pri Mike Franko, 1104 E. 71st St. (240) Stanovanje se da v najem. Pet sob in kopališče. Zgorej. Vprašajte na 961 E. 67 th St. (240) 0HEVME MESTI trgovina s pohištvom pohištvo tn vse potr«MMne ffil s a dom Mtj ST. CLAIR AVE. *q wm Italija pritiska na skorajšnji konec civilne vojne Rim, 12. oktobra. Višje laške vojaške oblasti se pripravljajo za skrajno ofenzivo v Španiji iz dveh vzrokov: prvič, da prepričajo Francijo, da mora na vsak način računati z Italijo, in drugič, ker Italija želi, da je čimprej konec civfThe vojne, da lahko obrne svojo pozornost drugam. Ob istem času je odredil Mussolini, da se zbere v Afriki, tik ob mejah francoskih in angleških kolonij največja laška armada, ki je bila kdaj poslana v Afriko, izven Abesinije. Dva ogromna transporta sta včeraj odpeljala iz Neapolja 5,700 na-daljnih laških vojakov v Tripoli. In obenem naznanja neka laška časopisna agentura, da kakor hitro bo vreme ugodno, bodo Italijani pritisnili v Španiji na suhem in iz zraka. Napadli bodo Barcelono, kjer je sedež španskih anarhistov. Laško armade bodo tudi pripravljene pred Madridom in Valencijo. Trdi se, da je Mussolini sit počasnih bojev in želi narediti konec vojne v Španiji. Mrzlo vreme povzroča, da vas bole zobje! Vaši zobje bodo v dobrem stanju ako greste k Dr. Zupnik-u na 6131 St. Clair Ave. t On vam jih popravi poceni in v vaše zadovoljstvo. Jamči vam njegova dolgoletna izkušnja. Uradne ure od 9. zjutraj do 8. E. 62nd St. pet de- Narod ne želi nobenih novih davkov od kongresa Washington, 12. oktobra. Gotovo je, da bo predsednik Roosevelt sklical izredno zasedanje kongresa okoli 15. novembra. Vsi kongresmani, ki prihajajo zadnje čase v Washington na razgovor s predsednikom slednjemu pripovedujejo, da so slišali doma, da narod ne pričakuje nobenih novih davkov od izrednega zasedanja kongresa. Kot se je izjavil direktor proračuna in za-kladniški tajnik, ima .zvezna blagajna dovolj denarja na razpolago, da lahko ugodno zaključi tekoče fiskalno leto. Toda v Washingtonu govorijo, da so novi davki neobhodno potrebni. Roosevelt tozadevno še ni označil svojega mnenja javnosti. dva druga. Vsi trije so bili ob-dolženi, da so imeli namen prekoračiti mejo brez potnega lista. Pred kratkim so bili obsojeni in sicer Rebec na dve leti konfinacije, drugi obsojenec na tri leta, tretji pa na pet let. Takoj po obsodbi so bili vsi trije prepeljani nekam v južno Italijo. —Smrt naše rojakinje v reki Bosni. — Dne 26. julija je našla smrt v valovih reke Bosne pri Zenici naša rojakinja 19 letna Štefanka Kenda, rojena v Idriji. V Zenico se je priselila z očetom že v letu 1931. Pokojnica je sestra Vladimirja Kende, ki je bil obsojen od fašističnih oblasti na 18 let ječe in je zaprt v rimskih zaporih. Kako je bila pokojna Štefanka priljubljena med tukajšnjimi priseljenci in domačini je pokazal pogreb, katerega so se udeležili vsi člani emigrantskega društva "Gortan-Bazovica" in veliko število drugih meščanov. —V Saležu pri Zgoniku je zgorela hiša Amalije vd. Škrk. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki pa niso mogli skoro ničesar rešiti, ker je že skoro vse požar uničil. Škoda je precejšna. —K zdravniku se je morala zateči Alojzija Breščakova iz Bat, ker je padla z motocikla. Ko jo je Franc Pisk peljal na motorju v Ravne je Breščako- . V Dotr-oim se je zgodila razstrelba v rovu *t lavcev ubitih in več ranjenih. Lesene podpore je Strelski jarki kitajske armade ob progi Tientsin-Pukow. Pri konjskih dirkah v Belmont parku, Long Island, N. Y. je zmagal dirkač Menow in njegov gospodar je dobil $76,000 nagrade. Kot kaže slika, ni bila dirka prav nič težavna za zmagovalca. NAZNANILO IN ZAHVALA S globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi preljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata EDWARD SKULLY ki nas je nanagloma. za vedno zapustil dne 20. avgusta 1937 v starosti 24 let, rojen v Clevelandu. K preranemu večnemu počitku smo ga položili dne 24. avgusta 1937 na Calvary pokopališče. , V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Obenem tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so pri njem čuli in molili in vsem, ki so se udeležili pogreba. V globoki hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo za podarjene krasne vence, ki so v blag spomin okrasili krsto dragega sina in brata in sicer: Mr. in Mrs. Prank Skully Jr., Mr. in Mrs. Julius Bokar, Mr. in Mrs. John BuC&r, Lorain, O.; Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. John Znidarsic, Mr. in Mrs. John Rozic, Mr. in Mrs. Prank Bucher, Mr. in Mrs, Matt Krizman Jr., Mr. Prank Tieber, Mr. Ken Williams, Prank, Rose in August Prijatel, Mr. in Mrs. Kunstelj, Mr. Bernard Percio, Boys of the Gordon Canoe Club, Members of Engine Company No. 34, The Cleveland Graphite Bronze Co., Employees of the Cleveland Graphite Bronze Co., The Land Title Guarantee and Trust Co., društvo sv. Antona Padov. C. K. of O., društvo sv. . Vida št. 25 KSKJ. Iskrena hvala prijateljem in sosedom za skupni krasen venec in sicer: Mr. in Mrs. Hochevar, Mr. in Mrs. Ahcin, Mr. in Mrs. Legina, Mr. in Mrs. Lube Sr., Mr. in Mrs. Lube Jr., Mr. in Mrs. lie, Mr. in Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. Maglich, Mr. Prank Ahcin, Mr. Louis Kuznik, Mr. John Mozina, družina Svete, družina Lozar, družina Karlinger. Ravno tako Iskrena hvala sledečim fantom in prijateljem Za krasen venec: August Prijatel, Prank Prijatel, John Oblak, Prank Tieber, Laddy Znidarsic, Frank Baraga Jr., Edward Lube, Stanley Andolek, Louis Andolek, Ernie Jeric, Charles Jeric, Frank Jeric Jr., Anton Turk, Joe Messe, Charles Bartol, Jim Kcs, Samuel Persenicnik, Mathew Modic, Rudolph Grum, Philip Milavec. Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. in Mrs. Frank Skully Jr., Mr. in Mrs. Louis Skully, Mr. in Mrs. Julius Bokar, Mr. Anton Skully Sr., E. 71 St.; Mr. in Mrs. Anton Skully Jr., Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. in Mrs. Joseph Glavich, Mr. in Mrs. George Jasko, Mr. in Mrs. Mazovec, Mr. in Mrs. N. Habian, Mr. in Mrs. C. Russ, Mr. in Mrs. Jos. in Ida Grdina, Mr. in Mrs. John Buchar, Lorain, O.; Mr. in Mrs. Frank Krek, Lorain, O.; Mr. in Mrs. Anton Adler, Mr. in Mrs. Dietrick, Mrs. Victoria Stupica, Mr. in Mrs. Steblaj, Mrs. Julia Bokar in družina, Mr. in Mrs. Jos. Bokar, Carl Ave.; Mr. in Mrs. John Rczic, Mrs. Frances Zakrajsek in družina, Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, Mr. in Mrs. Edward Zakrajsek, Mr. in Mrs. C. Karlinger in družina, Mr. in Mrs. F. Baraga, Mr. in Mrs. R. Oto-nicar in družina, Mr. in Mrs. F. Zobec in družina, Mr. in Mrs. Louis Kretic, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. P. Zakrajsek, E. 62 St., Mr. in Mrs. Zakrajsek, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. John Gornik, Giddings Ave.; Mr. in Mrs. John Gornik, St. Clair Ave.; Mrs. Mally, Mr. in Mrs. Zabukovic, Mr. in Mrs. Poderzaj, Miss Mary Hudolin, Mr. in Mrs. M. Sitter, Mrs. Mary Hochevar, Mr. in Mrs. Kosir, Mr. in Mrs. Sustercic, Mr. in Mrs. F. Krasovlc, Mr. John Oblak, Mr. Frank Klaus, Miss Rose Kinkoph, Mrs. Mary Levstek, Mr. Frank Simoncic, Mr. Charles Skully, E. 72 St.; Mr. in Mrs. Cebul, Mrs. Yeric, Addison Rd.; Mr. in Mrs. Slogar, Mr. in Mrs. Besenicar, Mr. Jos. Leban, Mr. in Mrs. Fr. Perme, Mr. in Mrs. Klemencic, Mr. in Mrs. Ursula Zalokar, Mr. in Mrs. Zgonc, Mr. in Mrs. H. Zalokar, Mr. in Mrs. John Pisek, družina Knapp, družina Kastelic, Mr. Edward Lube, Miss Victoria Zitko, Mrs. Flut, Mr. in Mrs. Joe Starec, Mr. in Mrs. Dolenc, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. John Melle, Mrs. Vuk-sunic, Mr. in Mrp. Anton Ertl, Mr. in Mrs. Zakrajsek, E. 74 St.; Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Pizmoht, August, Rose in Frank Prijatel, Mr. in Mrs. J. Valis, Mr. in Mrs. Levstek, Mr. John Tercek, Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. Korošec, Nottingham, Mr. in Mrs. J. Szitas, Mr. in Mrs. Bozic, Mr. in Mrs. Brodnik, Mr. in Mrs. L. Lekse Jr., Mrs. Anna Lekae, Mr. in Mrs. LoZar, Mr. in Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. Ausec, Mr. in Mrs. Perusek, Addison Rd.; Mr. in Mrs. Skerbec, Mr. in Mrs. F. Jeric Sr., Mr. in Mrs. Novak, St. Clair Ave.; Mr. Ken Williams, Mr. in Mrs. Levee, Miss Gladys Stefen, Mr. in Mrs. Suhadolnik, Addison Rd.; Mrs. Oblak, Mrs. Frances Debelak, Mr. Anton Levstek, Mr. in Mrs. Walter Skertic, Speh bratje, Mrs. Kavcic. Lepa hvala sledečim prijateljem in sosedom za dar za sv. maše: Mr. in Mrs. Hochevar, Mr. in Mrs. Ahcin, Mr. in Mrs. Legina, Mr. in Mrs. Lube Sr., Mr. in Mrs. Lube Jr., Mr. in Mrs. lie, Mr. in Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. Maglich, Mr. Frank Ahcin, Mr. Louis Kuznik, Mr. John Mozina, Mr. Svete, Mr. Lozar, Mr. Frank Tieber, Mr. Laddie Znidarsic, Mr. Prank Baraga Jr, Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Mr. John Bucher, Lorain, O.; Mr. Anton C. Skuly, Mr. Anton Korošec Sr., Mr. Mac Dietrich, Mr. Prank Bucher, Mr. Frank Perme, Mr. Louis Kretic, Mr. August Prijatel, Mr. John Oblak, Mr. Bernard Percio, Mr. Joseph Zalokar, Mr. Charles Levee. Ravno tako iskrena hvala članom društva sv. Vida št. 25 KSKJ. in društva sv. Antona Padovanskega št. 138 C. K. of O., ki so se udeležili pogreba in ga spremili in položili v prezgodnji grob,»kakor tudi za izplačilo posmrtnine. Lepa hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, ki si nas v najlepših letih za vedno zapustil, pa močne« žalostni nad bridko izpubo želimo, da počivaš mirno in lahka naj Ti bo rodna zemlja. 4 T Žalujoči ostali: Frank in Mary Skully, starši; Frank, Louis, Victor, Ladislav, Fred in Raymond, bratje; Mary Bokar in Florence, sestri. Cleveland, Ohio, 13. oktobra 1937. Zdaj mi je šele postala jasna vsa groza te ženske, ki jo je prestajala pri svojem možu, ko sem videl, s kakšno gorečnostjo nas je vodila po sledu svojega moža. Pustili smo jo na trdih tleh, sami pa smo se napotili po stezi, ki je bila zaznamovana z mladim drevjem, v sredino močvare. Pod petami nam je žvrkljalo, ko smo korakali naprej in zdelo se nam je, kakor da se moramo vsak hip pogrezniti v to zeleno morje. Nenadoma smo zagledali nekaj, kar je značilo, da je tu nekdo šel pred nami. Tisti predmet je ležal ob stezi in Holmes se je iztegnil, da ga pobere. Toda komaj se je nagnil preko steze, se je že pogreznil do pasu v močvirje, ki bi ga bilo prav gotovo v naslednjem trenutku pogoltnilo, da ni bilo mene in Lestrada, ki sva ga naglo potegnila na površje. V svoji roki je držal Holmes črn čevelj. Na notranji strani čevlja je bilo natisnjeno: "'Meyers, Toronto." Bilo je vredno kopeli," je rekel. "To je čevelj našega prijatelja, Sira Henryja." "Ki ga je Stapleton na svojem begu odvrgel." "Tako je. Polastil se je čevlja spet potem, ko ga je prej rabil, da ga je dal spu povonjati. Ko pa je videl, da je njegova igra izgubljena, je zbežal, držeč čevelj še vedno v roki. V svoji zmedenosti se je šele potem zavedel ter čevelj odvrgel. Torej na»podlagi tega vemo, da je vsaj tu varno prispel." Toda več kot to pa nisem izvedeli nikoli, dasi je bilo več stvari, ki smo jih le slutili. Da bi našli na močvirju sledove kakih stopinj, na to ni bilo niti misliti. Toda čim smo onkraj močvirja dosegli trdnejša tla, smo se ja-drno ogledali za sledovi stopinj. Tcda uzrli nismo ničesar, če je bila zgodba tal re.mična, tedaj ni Stapleton nikoli dosegel svojega varnega skrivališča onkraj močvirja, kamor je bežal skozi meglo preteklo noč. Tu nekje v Grim-pen močvirju, globoko doli v tej smrdljivi, lepljivi masi počiva zdaj ta mrzli kruti mož, kamer ga je vsesalo izelajsko močvirje. Na malem otočku, kjer je držal svojo divjaško pasjo mrcino, smo našli za njim mnogo'sledov. Veliko kolo in šaft, ki je bil do polovice napolnjen s smetmi in razno navlako, to dvoje nam je pokazalo pozicijo opuščenega rudnika. Poleg šafta so bili napol razpadli ostanki koč rudarjev, ki jih je brez dvoma pregnal od tu zavdajajoči smrad ob-dajajočega jih močvirja. V eni teh koč smo našli k zidu pripeto verigo, ki je dokazovala, da je imel Stapleton tu priklenjenega svojega psa. Poleg verige je ležal mal živalski okostnjak, med čigar kostmi je bila raztresena rjava dlaka. "Psiček!" je rekel Holmes. "Pri moji veri, to je dlaka ko-drolasega španijela. Ubogi Mortimer ne bo nikoli več videl svoje živalce. Tu je lopov imel svojega paa, katerega je sicer lahko skril, ni pa mogel onemeti njegovega glasu. Od tu izvira tisto grozno tuljenje, ki je bilo že podnevi dovolj strašno, kam-li ponoči. V slučaju potrebe je imel psa v vrtni uti tik svoje hiše, toda to je bilo vedno riskantno, in šele zadnji dan, ko je smatral, da, je pri svojem cilju, si je upal psa privesti tja. Tale rnaža v tej-le pločevinasti škatlji je gotovo ona ponoči svetlikajoča se zmes, s katero je namazal psu gobec in kroge okoli oči. Do tega ga je napotila bajka o diabo-ličnem psu, ki je zli duh rodbine Baskervillev, in prikazen tega psa je tudi prestrašila Sira Charlesa do smrti. Nikako čudo, če je ubogi kaznjenec tekel na življenje in smrt, ko je videl to pošast drveti za seboj! Rekel sem že v Londonu in tudi danes ponavljam, da nismo še nikoli imeli opravka s tako nevarnim zločincem kakršen je bil ta, ki leži tu spodaj." ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Bilo je konci novembra, ko sva nekega meglenega večera sedela s Holmesom v njegovem stano- vanju na Baker Streetu v Londonu. Ko je nanesel pogovor na dogodivščine, ki sva jih doživela na barju, je Holmes rekel: "Ves potek dogodkov je bil s stališča moža, ki se je imenoval Stapleton, preprosti in enostaven, dočim je bil nam, ki izprva nismo poznali motivov niti ne resničnih dejstev, kompliciran in nerazumljiv. Toda med tem sem imel priliko dvakrat govoriti z Mrs. Stapletonovo, in zdaj je ta zadeva tako pojasnjena, da ne verjamem, da bi bilo še kaj, radi česar smo v temi." "Morda bi mi pojasnili v površni skici potek teh dogodkov?" sem vprašal. "Gotovo, dasi vam ne morem jamčiti, da nosim vsa dejstva v glavi. "Moja poizvedovanja so dognala nad vsak dvom, da tisti portret v Baskervillevi dvorani ni lagal, in da je bil ta človek, Stapleton, v'resnici član Baslcer- villevega rodu. On je bil sin Rodgerja Baskervilla, mlajšega brata Sira Charlesa, ki so mu postala tla v Angliji prevroča ter je pobegnil v Južno Ameriko, kjer je, kakor, pravijo, umrl ne-cženjen. Toda to ni bilo res, temveč je bil oženjen in je imel enega otroka, namreč tega lopova, čigar pravo ime je isto kakor ime njegovega očeta. Oženil se je z Berylo Gardo, lepotico iz Costa Rice, in, ko je poneveril veliko vsoto javnega denarja, je izpremenil svoje ime v Vande-leur ter pobegnil v Anglijo, kjer je v južnem Yorkshiru ustanovil ono privatno šolo. Vzrok, da je pričel to šolo, je bil ta, ker se je na potu v Anglijo seznanil z nekim odličnim vzgojiteljem, s katerim sta skupaj otvorila šolo in čigar zmožnosti so povzročile, da je bila šola velik uspeh. Toda Fraser, tisti vzgojitelj, je umrl, nakar je začel zavod čimdalje bclj propadati, dokler ni popolnoma propadel. Vandeleurs je zdaj čutil potrebo, da izpremeni svoje ime, in nadel si je ime Stapleton. Z ostanki svojega premoženja, z zvijačnimi naklepi o svoji bodočnosti ter s svojo nagnjenostjo do nabiranja metuljev, je prišel v južni del Anglije. • 'Zdiaj pa pridemo do onega razdobja njegovega življenja, ki naju najbolj zanima. Lopov se je moral vsekakor informirati ter je dognal, da stoji samo dvoje življenj med njim in bogastvom Baskervillev. že ko je prišel v Devonshire, je imel zločinske naklepe, ki mu pa še niso bili jasni; da jih je pa imel, je dokaz to, ker je izdajal svojo ženo za svojo sestro. Trdno se je odločil, da se mora prikopati do posestva in vsega, kar spada k njemu in bil je pripravljen po-služiti se vsakega orodja in vsakega rizika, da pride do svojega cilja. Njegova prva naloga je bila, da se nastani čim bliže doma svojih prednikov, druga pa, da naveže prijateljske stike s Sirom Charlesom in vsemi sosedi. Sir Charles sam mu je povedal zgodbo o tistem legendarnem rodbinskem psu ter si je na ta način sam pripravil in pospešil svoj konec. Stapleton, kakor ga hočem še vedno imenovati, je vedel, da ima stari mož slabotno srce in da bi ga vsak večji pre-tresljaj umoril. Toliko je izve- del od dr. Mortimera. Dalje je tudi izvedel, da je Sir Charles] praznoveren in da si jemlje tisto legendo zelo k srcu. Njegova imaginarna iznajdljivost je takoj našla pot, potom katere naj bi starega gospoda dohitela smrt, ne da bi se pri tem moglo zaslediti pravega morilca. "Kc je bil enkrat načrt njegove ideje gotov, se je pripravil, da jo izpelje na diaboličen način. (Dalje prihodnjič) UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" $ 2.00 kateremu je znizana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. NAJVEČJI KRAS vaše sobe je novi White šivalni stroj, imenovan "Mayfair." Kadar ga rabite za šivanje je šivalni stroj, kadar ga pa ne rabite, je krasna pisalna miza. Pridite k nam in si ga oglejte. Poskusite šivati nanj in ugajal vam bo. Cene so od. Jj>4"9.5Q naprej, NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave.—ENdicott 3634—6119 St. Clair Ave. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika • Za boljše čeme in boljše blago se vedno obrnite na nas. Vzamemo v zameno vse hranilne knjižice in North America Bank delnice dolar za dolar. GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLAČANJE Postavite si grelni sistem Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik 715 East 103rd Street GLenville 9218 Vabijo se tudi naročniki izven mesta Neki avijatičar je vzel to sliko, ko je japonsko letalo metalo bombe na kitajske, postojanke pri Peipingu. Bog ve, koliko Kitajcev so bombe ubile, ko so padle na zemljo. OBLEKE - POVRŠNIKI - SUKNJE Trideset tednov čas za plačati Sedaj lahko nosite) obleko narejeno po meri in imate trideset tednov čas za plačati. Nosite po meri narejene obleke, vam bolj prišteje, ne stanejo več. Za načrt trideset tedenskega plačila, vprašajte pri BRAZES TAILORS 6113 St. Clair Ave. Pomnite tudi, da imamo mi vedno v zalogi narejene suknje tako 'v> poceni kot $16-5° ,n Bitka po londonskih ulicah med fašisti in komunisti, šistov, Mosley. Več oseb je bilo pri spopadu ranjenih, med njimi vodja far-