Bit SttMllGllb Mi Ferdinand

ha tCrftr, ronltitutio-
nclltr J^aifer »on Oefter-
rcicb; $onig »on $iingarn
unb Q56l)inen, biefeS SJamenž
ber gunfte, $ontg i>er £om=
barbei unb SScnebigž, »on
©almatien, Ooatien, ©la«
»onten, ©altjten, Sobotne«
rten unb Sllpricn; Stjlier*
jog »on ■Sefteireid); Jbcr«
jo.g »on £otl)tingen, ©alj«
burg, ©teiermarf, ^drnten,
ftrain, £>ber« unb 9itei>er=
©dilijlen; ©ro^fftrft »on
©teben burgen ; SHarfgraf
»on ®d[)tcn; gefliritcter
®taf »on $abčbutg unb
Jirol K. K.

Pervi, ustavni Cesar
Avstrijanski, Kralj Oger-
ski in Češki, tega imena
Peti, Kralj Lombarški in
Beneški, Dalmatinski, Hor-
vaški, Slavonski, Galicije,
Lodomerije in Ilirije, Nad¬
vojvoda Avstrijanski, Voj¬
voda Lotrinški, Solnograš-
ki, Stajarski, Koroški,
Krajnski, Zgornje in Dol¬
nje Slezije, Veliki knez Er-
deljski, Mejni Grof Mars-
ki, Pokneženi Grof Habs¬
burški in Tiroljski i. t d.

i. t d.

*5>aben iibcr Slntrag Unfere^ S0?in<fler*
ratfječ in Uebereitiflimmung mit bem confli*
tmrenben šKcidjčtage befdjloffeu unb »erorb*
nen, roie folgt:

(grfienš: Sie Unfertfjdntglieit unb bač
fdmliobrigfettlidje SSerfjdltnt^ i|l fammt allen
biefe 23ed)dltnifle normirenben Oefcfcen auf*
geljobcn.

3roeiten& ®runb unb Kobeti ifl ju
entlaficn; alle llnterfdjicbc jroifcben Sbominu
cal» unb 3<ufHcaU(3runben roerben aufgeijof
ben.

Sritteng. 2(lle auč bem Untertfjdnig*
feitč»eri)flltnifle entfpringenben, bem untertfjd*
nigen Orunbe anfiebenben faften, SbienfllcU
fhtngen unb Oicbigfeiten jeber 2lrt, fo roie
alle auž bem gvunbljcrrlicpen .Obereigentljume,

^ino po naklepu Svojih ministrov so¬
glasno z ustavivnim deržavnim zboram sklenili
in ukažemo kakor sledi:

Pervič. Podložtvo in zaveza med grunt-
nimi gosposkami in podložnimi ste z vsimi po¬
stavami, ki to zavezo zadevajo, nehale.

Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolž¬
nost odvezan; vsi razločki med gosposkiuimi
in kmečkimi zemljiši imajo nehali.

Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki
vsake baže, ktere iz podloživa izvirajo in pod¬
ložno zemijiže zadevajo, odsihmal nehajo; rav¬
no tako tudi nehajo vse odr jtvila v blagu
(Natural), v delu in denarjih, kteri izvirajo

0 *

auč £>er geljent', @d)Ufc, 33ogt* unb (SBeinO
SSergljerrličbFeit unb auS ber £)orfobrigfdt
Ijemiljrenben, »on ben ©runbbeftbungen obet
»on sjjerfonen bičlfer ju entiteti gemefcnen
Maturah, ’2lrbeit£s unb (^elbleiflungeit, niti
<2tnfcf)lu|j ber bei ^eft;bt>erdnberungen unter
Sebenben unb auf ben SobcčfaH ju jaljlenben
©ebitljren, ftnb »on nun an aufge^oben.

SBiertenč. giir einige btefer aufgeljobe-
nen faflen foll eine ^utfdjdbigung geleiftet
tverben, fiir dnbere nid)t-

gunftenč. $iir alle auč bem perfdnli*
djen Untertljan$»erbanbe, auč bem @d)u^ber-
l;dltnif]e, au§ bem obrigfeitlictjen Shirišbictionč?
Otedjte unb auč ber S>orf()crrlid)feit entfprin-
genben 9ied)te unb ^ejiige fanti feine (£nt'
fdjdbtgung geforbert mcrben, tvogegen and) bie
barauž entfpringenben £aften aufjujjoren [jaben-

@ed)$ten& §iir foldje Slrbeitčleiftungeu,
Maturah unb ©elbabgaben, melc^e ber ?8e*
fi^er eineč ®runbe$ alS foldjer, bem @5ut$v
3cf)ent' obet SSogt^errn ju leiften Ijatte, ift
balbigfi eine billige (gntfdjdbigung aučjumifc
tein.

Siebetttenč. £)ie £>oljung$* unb £8ei-
beredjte, foroie bie @er»itutbred)te jroifdjen ben
£>brigfeiteii unb tfjren bičfjerigen Untert^anen
finb entgeltlicl), baš borfbbrig!eit(icf)e dimnem
fu$* unb SSSeiberedjt, fomie bie 25radj' unb
©toppelroeibe unentgeltlid) aufju^eben.

Sluten S. Sine <w. Slbgeorbneten aller
^Jrobinjen ju bilbenbe Sommiffion I;at einen
^cfet^entivurf aučjuarbciten unb ber fXei$č-
»erfammlung »orjulegen, roelc^er ju entbalten
Ijat bie žBejlimmungen:

a) liber bie entgeltlidje Sluf^ebung ber in
empl)pteutifd)en ober fonfligen iiber Sdjeu-
lung beč Sigentl)umed abgefd)loffenen
SSertrdgen begriinbeten mec^felfeitigen
žBcjiige unb £eiflungen;

b) iiber bie Slufljebbarfeit »on ®runbbela*
flungen> bie eitva im §. 3 nicbt aufges
filtri finb;

c) iiber bie 2lrt unb SBeife ber Slufbebung
ober 9tegulirung ber im §. 7 an<jefuf)r-
ten Otcdjte;

d) iiber ben ^a^flab unb bie £»ol)e ber ju
leiftenbcn Sntfcfjdbigung unb iiber ben
auč ben iDlitteln ber b<treffenben ^ro¬
bili; ju bilbenben ^onb, auč meldjem
lebiglicf) bie fiir bie betreffenbe §5ro»inj
ju beredjnenbe Sntfd)db1gungčquote burcf)

iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskiga,
varovavniga (Schutz), fogtijskiga, gorniškiga
in soseskiniga gospodstva in ktere so se do-
zdej mogle odpravljati ali od kmetiškiga po¬
sestva ali od oseb; tudi je jenjalo plačilo za
premeneuje posestva (prepisi) med živimi in
po smer ti.

Če te rtič. Za nektere teh davkov, ki so
po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za
nektere pa ne.

Petič. Odškodovanje se ne bo dalo za
pravice in davke, ki iz osebniga podloživa, iz
gosposkinih in sodniških opravil in iz soseski¬
niga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi
iz tega izvirajoče dolžnosti nehajo.

Šestič. Za dela, za davke v blagu in
v denarjih, ktere je posestnik grunta svojima
grajšinskimu, desetinskimu ali fogtijskinm gos¬
podu mogel odrajtovati, je berž ko berž pri¬
merno odškodovanje odmeriti.

Sedmič. Pravice v gojzdih in za pašah
kakor sužne pravice (Servituts-Rechte) med
gosposkami in med njih dozdanjimi podložnimi
imajo z odškodovanjem nehati — soseskinifc
gospodstev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvet¬
lice iskati (Blumensuch) in pasti (Weiderecht),
kakor paša na prahi in sternišu imajo brez od¬
škodovanja jenjati.

Osmič. Komisija iz poslancov vsih de¬
žela ima postavno osnovo izdelati in deržav-
nimu zboru podložili, ktera mora zapopasti
pravila:

a) kako se ima odškodovanje nasprotnih
prejemšin in davšin zgoditi, ktere so v
zakupnih (emfitevskih) pogodbah (kon-
traktih) ugotovljene ali pa v tacih, ki
so zastran delitve lastnin storjene;

b) kako imajo gruntne dolžnosti nehati, kte¬
re v tretjim razdelku morebiti niso i-
menovane;

c) kako se imajo v sedmim razdelku ime¬
novane pravice odpraviti ali pa porav¬
nati ;

d) kako in koliko bo odškodovanja plačati,
in kako se ima iz premoženja zadetih
dežela denarnica napraviti, iz ktere se
bo zamo za zadeto deželo prerajtano od¬
škodovanje poplačalo, pri kteri reči bo
deržavno vladarstvo srednik;

žSerniittlung beč ©fctafeč getilgt roer*
ben foll;

e) iibet’ bie $ra$£xob fur bie u«$ $$. 2 r
5 ifflfc HB, lUt.*K gufjitf)ebettbeX jet>Dcb
in ben 5*anb 6 nidjt augefitljrten
i . Siebigfciten unb geiflungen cine <£nfr
'fdldbigung, unb tvcldfje, ju entricl)teii fei.

^ ie  ^atnuionialtieljprben
beh bievŠerict^barfeit unb bie politifcbeSlnttč*
verroaltung probiforifd) bič jur ^infitljruug Inn*
bečfnrlllidjer žBe^brben auf Stoften beč <Staa*
teč fbrtjufuljren.

3el>ntenč. £)ač im 6. 2(5fa^e aučge*
(prosene princip ber (Sntfcbdbigung fiir bie
^Irbeitčleiftungen, Matura!* unb ©elbabgaben
foll jebod) aUfdllige fpdtere 2lntrdge ber ju*
folge beč 8. Slbfaiječ nieberjufe^enben (Eom*
miffion, tvoburd) biefeč princip erflart ober
eingefd)rdnft tverben fonnte, nidjt aučfd)(te|jen.

Silftenč. 2lud) ber 33ier* unb žBrannt*
meinjtpang mit ben itjm antjaftenbcu SSerbinb*
lidjfeiten fjat roegjufaUen.

Unfere ®tni|ler beč Snnern, ber Sujlij
unb ber ^inanjen finb mit bem SSolIjuge bie*
feč ®efe£eč beauftragt.

©egeben in Unferer faiferlidjen $aupt*
unb fKefibenjfrabt SSSien, ben fiebentcn ©ep*
tember im (žintaufenb ad)t £imbert ad)t unb
pierjigften, Unferer 9Ceid)e im bierjeftnten Sa&re.

/erbinanb m./ P .

(L. S.) ■

^Beflenberg,

3Rinijler*^rdfibent unb ^inifter beč 2(eu^ern.

Dobll)off z

SJlinijter beč Snnern.

‘Stinifter ber 3u|lij.

Satour,

^tinifter beč ^riegeč.

jtraug,

‘JKinijlcr ber ^inanjen.

5Jornbo(ll,

3)tinifter bes £mnbelč.

@d) traper,

9Jlinifter ber offentlidjen Slrbeiten.

e) ali se bo za davšine iu dela, ktere imajo
po drugim, tretjim razdelku, in po
čerki b. osmiga razdelka nehati, ki pa
v petim in šestim razdelku niso ime¬
novane, kako odškodovanje plačalo in
kolikšno.

Devetič. Grajšinske gosposke imajo sod¬
niško in politiško vladbo za ta čas do vpe-
Ijanja cesarskih gosposk na deržavne stroške
še dalje peljati.

Desetič. Sklep, ki je v šestim razdelku
zavoljo odškodovanja del in davšin v blagu
in denarjih izgovorjen, ne brani, ako bi po
osmim razdelku postavljena komisija ta sklep
s poznejšimi naklepi razločiti ali prikrajšati
utegnila.

Enajstič. Tudi siljenje vol in žganje
pri grajšaku kupovati, ima z vsimi svojimi dol¬
žnostmi jenjati.

Našim ministram notranjih oprav, pravice
in denarstva je povelje dano, to postavo do-
veršiti.

Dano v našim poglavnim in stolnim mestu
na Dunaji sedmi dan kimovca tavžent osemsto
in osem in štirdesetiga leta, in,v štirnajstim
letu Našiga vladarstva

Ferdinand s./r.

(L. S.) .

Wessenberg ?

mnistrov predsednik in minister vunanjih oprdv.

Doblhoff,

minister notranjih oprav.

Bach,

minister pravice.

Latour,

minister vojništva.

Krauss,

minister denarstva.

Hornbostl,

minister kupcijstva.
Schwarcer,
minister očit. del.