Lelo XII.
V.b.b.
Dunaj, dne 16. marca 1932
Šl. 11
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : „ KOROŠKI SLOVENEC11,
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25-—; celoletno: Din. 100.—
Dviganje iz blata.
Avstrijski Nemci nočejo brez Nemčije nič, četudi bi morali zraven poginiti. — Kreditni zavod še vedno na dnevnem redu. - Varnostni minister misli na notranjo razorožitev! — Upravna reforma potrebna.
Wohin ins Reich?
Francoski ministrski predsednik Tardieu je predložil srednjeevropskim državam načrt medsebojnega gospodarskega sodelovanja: Avstrija. Madžarska in Čehoslovaška — pozneje tudi Jugoslavija in Romunija — naj stopijo v tesno gospodarsko zvezo. Taka zveza federacija podonavskih držav, ki bi si šle medsebojno na roko v carinskih in trgovskih pogodbah, bi zopet omogočila izmenjavo produktov med državami, ki so pripadale pred vojno avstro-ogrski monarhiji. Francija bi prevzela skrb, da se tem državam po velesilah omogoči kredit dotlej, da si gospodarsko opomorejo in ozdravijo.
Odmevi francoskega načrta podonavske federacije so bili pri evropskih državih kaj različni in obenem sila značilni za trenutni evropski politični položaj.
Nemčija očita francoskemu ministrskemu predsedniku, da zasleduje s tem načrtom samo namen, da končnoveljavno odtrga Avstrijo od Nemčije. Zato je nemška vlada takoj po razglasitvi nemškega načrta poslala na Dunaj noto, v kateri ponuja Avstriji ugodnejšo carino kot doslej in ji predlaga svoj načrt, po katerem naj se sporazumejo samo prizadete države in izročijo svoje predloge ne Franciji, marveč Društvu narodov.
Italija zagovarja, naj se omogoči najprej gospodarska pomoč Avstriji in Ogrski, ker sta izgubili toliko ozemlja, naravna izhodišča na morje in bili poleg tega obremenjeni z reparacijami, tako da z lastnimi silami svojega gospodarskega življenja ne moreta obnoviti.
Ogrska je odgovorila na svoj način, da je poslala zunanjega ministra takoj v Rim po informacije in podrobnosti italjanskega stališča.
Mala antanta — Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija — je v svojih izjavah napram federacijskem načrtu izredno previdna, a po-vdarja, da pod nobenim pogojem ni za obnovitev stare avstro-ogrske monarhije.
Avstrija pa je v teh odločilnih dnevih v rokah kratkovidnih voditeljev. Sredi februarja je zvezni kancler prosil velesile, naj podprejo našo državo v njenem stremljenju, da razširi gospodarski delokrog in doseže olajšave svojemu izvozu v sosedne države. Francija je odgovorila z načrtom podonavske federacije in priporoča srednjeevropskim državam, da si medsebojno ugodijo prednostne carine in kontingente (t. j carine teh držav naj se znižajo in države obljubijo, do bodo medsebojno enako kupovale in prodajale). Avstrijsko časopisje pa je na ta predlog odgovorilo na čisto nemški način: Francoski načrt da ima samo namen izročiti Avstrijo v roke nenemških sosedov in jo docela ločiti od bratov v rajhu. — Vsa avstrijska javnost je še vedno zaverovana v Nemčijo in pričakuje odrešitelja iz rajha. Nihče pa ne vidi pri nas grozečega gospodarskega pogina: pasivum trgovinske bilance raste z dnevom, državni dohodki so se samo za letos zmanjšali za 200 milijonov šilingov, država je prisiljena zviševati davek in kuje še načrt notranjega posojila, da pritegne v promet še skritih 200 milijonov šilingov, ki jih ljudstvo hrani doma. Obenem zvišuje država carino na uvoz industrijskih fabrikatov in grozi s popolno uvozno prepovedjo. Tako stojimo pred dejstvom, da pada dohodek vedno naprej, cena industrijskih proizvodov pa raste in podražuje življenje do neznosnosti. Zraven tega pa se še govori o novem zvišanju davkov — sicer razumljivo, kako naj krije država drugače svoje izdatke, ki so ostali kljub njenim padajočim dohodkom na isti vi-
Začasno se evropska javnost bavi predvsem s Tardieujevem načrtom o podonavski gospodarski zvezi med Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo na podlagi prednostnih carin. Četudi ponuja taki gospodarski antanti brez politične primesi Francija denarno pomoč, se najdejo v naši državi še vedno ljudje, ki pravijo, da brez Nemčije ni nič. Priti moramo do prepričanja, da avstrijski Nemci sami niso zmožni, da bi vodili samostojno in neodvisno gospodarsko politiko. In ima Avstrija na gospodarskem polju z Nemčijo naslabše izkušnje.
Zanima se javnost trenutno tudi za omejitev uvoza, ki ga prerokuje vlada, za zasedanje finančnega odbora Društva narodov v Parizu, ki se bavi tudi s finančnim položajem naše države v zvezi s Kreditnim zavodom. Avstrijo zastopata ministerijalni svetnik dr. Gruber in predsednik Narodne banke dr. Kienbock. Kreditni zavod pa van Hengel. Treba je enkrat rešiti zadevo Kreditnega zavoda in razmerje tega zavoda do Narodne banke, vlade in inozemskih upnikov, ki imajo tirjati 500 milijonov S.
To so zadeve, ki gredo preko interesnega kroga povprečnega našega človeka. Bolj pa ga zanimajo notranje zadeve naše države. Povedati moramo, da se novi varnostni minister, gornjeavstrijski kmet Bachinger bavi z notranjo razorožitvijo, to se pravi, da stoji na stališču, da je za vzdrževanje reda in miru v državi in za obrambo meja dosti močno orož-ništvo, policija in vojaščina. Isto stališče zavzemamo tudi mi in smo mnenja, da v urejeni državi poleg izvrševalne oblasti ne sme biti druge oborožene brambne organizacije. Takih organizacij pa imamo v Avstriji prav lepo število. Skoro vsaka stranka ima svojo. In razni pohodi in puči teh organizacij so stali državo in davkoplačevalce prav lepe denarce. Zato imajo davkoplačevalci interes nad tem, da te oborožene nezakonite organizacije izginejo in položijo orožje v roke državnim oblastem. Minister se je pogovarjal z zastopniki Heimwehra, Schutzbunda, narodnimi socialisti itd. Schutz-bund je pripravljen, Heimwehr se brani in
šini — in o znižanju plač. Avstrijsko ljudstvo postaja skrajno nezadovoljno in dale temu duš-ka s protestnimi zborovanji, davčnimi štrajki in se prodaja radikalnim nacijonalsocijalistič-nim in komunističnim elementom. Ne vidi pa brezobzirne in brezsrčne politike svojih voditeljev, ki žrtvujejo na ljubo svojim nacionalnim težnjam vse narodno bogastvo in premoženje.
Zgodovina ponavlja v teh dnevih nov kos svojega pravičnega razvoja. Avstroorgska monarhija je bila Nemcem in Ogrom pravi paradiž. Nemški hofrat in ogrski veleposestnik sta gospodovala milijonom Slovanov in jim v svoji nadutosti odrekovaia živijenske in naravne pravice ter se lastila uspehov njihovih žuljev in njihove zemlje. Avstroogrska monarhija je bila en sam velikanski aparat, kateremu so služile slovanske roke in ki je donašal Nemcem in Ogrom krasne eksistence, visoke plače in lepe naslove. Ves gospodarski ustroj monarhije je bil tak, da je zamogia peščica gospodov nadvladovati nad milijoni zasužnjenih narodov. Prišlo je nato do razsula monarhije Narodi so si izvojevaii svobodo in si ustvarili na ozemlju
pravi, da bo zadela notranja razorožitev samo njega, dočim se orožje Schutzbunda ne bo našlo, ker je dobro zazidano in skrito — tak | izgovor je seveda prav smešen —, in narodni socialisti so načelno sicer proti nezakonitim vojnim formacijam, vendar jih razorožitev tako daleč ne zanima, ker nimajo orožja — bojujejo se samo z duha svetlim mečem! Vojni bojevniki in orožništvo je izreklo pripravljenost sodelovanja pri razorožitvi. Zdaj bo minister Bachinger razmišljal, ali naj sestavi raz-orožitveni odbor iz zastopnikov brambnih organizacij in političnih strank ali naj skliče raz-orožitveno konferenco. Nam se pa le zdi, da tiči za tem razorožitvenim manevrom nekaj drugega in zato z napetostjo pričakujemo na-daljnih korakov varnostnega ministra.
Pa bi še omenili, konferenco zastopnikov dežel, ki se je vršila v začetku tega meseca. Vse dežele razen Dunaja so se združile in zahtevajo upravno reformo. Upravna reforma je v zvezi s štednjo. Varčnostih komisar dr. Lb-bell je moral iti v penzijon in zdaj trkajo dežele. Naš upravni aparat je vsekakor prekomplieiran in predrag. Kako naj rešujejo dežele zvezne zadeve, ko zveza v to svrho nič ne prispeva'3 Zastopniki dežel so zahtevali predvsem, da je treba poenostaviti društveno pravo, upravni kazenski zakon, ki še nikakor ni star, zakone o socialnem zavarovanju, avtomobilski zakon, zakon o volilnih imenikih in drugo. Sedanje „Burgerlisten“ tvorijo sploh poglavje zase in so predrage in preokorne. Vsaka stranka naj skrbi za svoje volilce! Dalje so zastopniki dežel zahtevali, da se skrči uradna pot, da naj odločuje deželni glavar na drugem mestu. Prihranilo bi se tako mnogo časa, mnogo dela in manj uradnikov bi bilo potrebnih. Nazadnje pa bi bile tudi osebe, ki ugovarjajo proti razsodbam prve inštance, na boljšem, ker bi se skrajšal čas skrbi glede dobrega ali slabega izida zadeve.
Kmetiško ljudstvo še pač vedno stoji na stališču, da imamo preveč in še vedno predobro plačanih višjih uradnikov in zato je treba večkrat čakati na odločbe zadnje inštance eno ali več let.
stare monarhije lastne države. Ostala pa je medsebojna gospodarska navezanost, ker so nemški in ogrski gospodje le predobro izvedli in vodili državni in gospodarski aparat. Ena sama bistvena razlika , je danes podana: Vodstvo tega velikanskegasrednjeevropskega aparata prevzemajo slovanski narodi. Lahko jim bo biti gospodom, ker so se dobro učili služiti.
Nekoč je izgovoril znamenit zgodovinar sledeče besede: Krivice, storjene narodom, se kaznujejo še na tem svetu. Naši dnevi nosijo tej trditvi dokaz resničnosti!
Aristide Briand. Isti dan, ko smo v Železni Kapli položili zemeljske ostanke boroveljskega mestnega župnika č. dr. Janko Sa-dol.ška materi zemlji, so v Parizu pokopali največjega državnika sedanje Evrope, bivšega francoskega zunanjega ministra Brianda. Dosegel je 70. leto ter si kljub ostavki na svoj položaj ni mogel podaljšati plodonosnega življenja. Bil je mirnovni politik največjega formata, ki je imel dosti prijateljev, a tudi veliko sovražnikov, ker niso zaupali1 vzvišenim in
velikim njegovim ciljem. Sam Briand se je motil, ko je mislil, da so že vsi narodi dovolj prerojeni in dovolj dozoreli za misel medsebojne solidarnosti in večnega mira na osnovi pravičnosti in svobode. Ni mogel doseči uresničitve svojih besed, da ne bo vojne, dokler bo on v Društvu narodov. Dejansko govorijo in sodijo sedaj topovi in tanki na Daljnem vzhodu. Kje je njegova Panevropa? Sprožil je vendar ideje, ki bodo prejkoslej postale meso. Za njim ne žaluje samo vsa Francija, ampak tudi vsi oni vsega sveta, ki jim je mir med narodi ne samo na jeziku, ampak tudi v srcu in dejanjih. Rodil sc je kot sin preprostega krčmarja, dovršil z dvajsetim letom pravne študije in postal odvetnik; pozneje se je lotil novinarstva, posebno se pečal z delavskimi razmerami in bil od socialistov izvoljen za poslanca. L. 1906. je postal minister in do svoje smrti enajstkrat ministrski predsednik. Pokopan je bil na državne stroške. Ves svet, ki pošteno želi miru in napredka, bo ohranil velikega državnika trajno v hvaležnem spominu.
Volitev nemškega državnega predsednika se je vršila preteklo nedeljo, dne 13. marca. Volilna agitacija je bila zelo ostra in so se statike posluževale najmodernejših agitacijskih sredstev, kakor letal, avtomobilev, filmov, svetlobne reklame itd. Da so padle tudi smrtne žrtve propagande, je povsem umljivo. Nobeden od petih kandidatov ni dobil nadpo-lovične večine ter se bo morala vsled tega izvesti druga volitev, ki se vrši dne 10. aprila. Brezdvoma je, da bo tedaj Hindenburg ponovno izvoljen za državnega predsednika. Po dosedanjih izidih je dobil Hindenburg 18 milijonov 661.736 glasov ali 49.6 odstotka, Hitler 11,328.571, Thalman 5,557.678, Diisterberg 2,557.678 in Winter, ki se trenutno nahaja v zaporu, 109.029 glasov. Najbolj so napredovali narodni socialisti. Volilna udeležba je znašala 93 odstotkov.
Kitajsko-japonska vojna. Radi vojne se je gospodarski položaj Japonske zelo poslabšal. Vse dviga denar iz bank, da je moralo 5 velikih bank zapreti prostore. Uvaževati je treba mdi, da je Japonska oskrbovala 400 milijonov Kitajcev s svojimi industrijskimi proizvodi, sedaj pa Kitajci bojkotirajo japonsko blago. Že tukaj je škoda ogromna, zraven pa še izdatki za vojno in človeške žrtve. Japonska pošilja na Kitajsko vedno nove čete in se izgovarja, da hoče samo izmučene zamenjati. To je malo verjetno, ko se na drugi strani sliši, da hoče zasesti Nanking. Japonska je poslala v zadnjem času Kitajski par novih zahtev, da se morajo umakniti, ki jih Kitajci seveda niso sprejeli, pač po obvestili o tem vedno Društvo narodov.
Društvo narodov igra vsekakor dosti žalostno vlogo. Pošilja preiskovalne komisije in proteste, za katere se nihče ne zmeni. Sedaj je imenovalo 19 članski odbor, ki bo zahteval izpraznitev Šanghaja in vse Mandžurije. To in pa vedno večja napetost z Rusijo silijo japonsko vlado, da je postala nekoliko previdnejši in ! začela popuščati. Zdaj predlaga pogajanja, a izprazniti hoče dele ozemlja šele potem, ko bo dosežen sporazum. Če ni to zopet samo manever z japonske strani.
M DOMAČE NOVICE ||
Občinske volitve 1932.
Rok za prijavo priscdnikov v volilne komisije je že potekel. Gg. zaupniki so dobili točna navodila in menda ne bo nobenega, ki bi ne prijavil prisednikov. Potekel je tudi že rok za vpogled v seznam onih, ki so izgubili volilno pravico na podlagi sodnijske kazni ali smrti.
Važen je dalje
3. april. Do tega dne je treba vložiti kandidatne liste. Najboljša je samostojna kandidatura. To je pokazala izkušnja. Oni. ki propagirajo gospodarsko stranko, kmečko stranko itd., hočejo dobiti občinske svetnike z glasovi močnejših strank. Kandidati se določujejo na zaupniških sestankih. Izbrati je treba takšne može, ki so priljubljeni med volilci in ki bodo delovali v interesu svojih volilcev in sploš-nosti. Kandidat mora biti 29 let star. Kandidatna lista mora imeti 25 lastnoročnih podpisov volilcev, in sicer vse na eni poli. Občinska volilna komisija mora v teku treh dneh pregledati kandidatne liste. Do
17. aprila morejo potem stranke izpopolniti kandidatne liste.
17. april je tudi zadnji dan za prijavo volilnih prič. Vsaka stranka ima pravico do dveh j prič v vsakem volilnem lokalu.
20. aprila se zaključijo kandidatne liste in i kraju primerno razglasijo.
24. april je volilni dan. Ta dan se morajo ! poslužiti vsi Slovenci volilne pravice in oddati | glas
Koroški slovenski stranki!
Posledice hujskarij. Slovenci smo se vedno postavili na zakonito podlago in smo obsojali davčne stavke. Za nas naša država pač kljub temu nekaj pomeni, čeravno postopa z nami po mačehovsko. V Št. Andražu v Labudski dolini so lani zborovali kmetje — bili so nahujskani od narodnih socialistov, komunistov in land-
Ml	PODLISTEK	j
Prijatelji.
Spisal Joža.
(Konec.)
3.
„Komaj tri dni si tukaj in hočeš že odtod,“ je pripomnil Milan. Sonja je bila z njim, vsa mladostna kot nekdaj.
„Ne počutim se dobro. Saj ni ničesar več, kar bi me vezalo.11
Marjan je spregovoril napol podzavestno brez pomisleka. V glavo mu je šinil načrt, drznejši od njegove bolesti.
,,Mar ne bi bit prijeten kratek izlet v letalu, na primer v Italijo?11
Njegov ton je postal nenadoma neiskren in prisiljeno prijazen. Milan je zamišljeno molčal, Sonja pa se je otroško razveselila:
„V Italijo? Res v Italijo? Kaj ne, Milan, da tudi meni dovoliš, da grem z vama?“
„Da, draga, lahko greš, a jaz ne morem z vama. Marjan ti bo razložil, ker ve, čemu.“
Marjan se je nasmehnil in ločili so se.
Pri letalu.
»Izročam ti Sonjo in ščiti jo kot moje življenje. Zanesem se na tebe, Marjan!“
Marjan mu ni zrl v obraz. Obrnil se je k Sonji :
»Danes boste lahko sanjali o planinah, o snežnikih, morju in življenju, o vsem, kar ljubite. — In tebi, Milan, na svidenje!"
Motor je zabrnel, letalo je izginilo v sinjini.
Sonja se je vozila prvič.
Globoko pod njo je valovalo življenje, tako globoko pod njo. In ko je zagledala pod seboj morje, ki se je kopalo v solncu, blestelo kot velikanska steklena plošča, tedaj ji je vzkipela duša, in zaplakala bi bila od lepote. Strmela je v to bleščečo se ploščo v globini in zasanjala.
Komaj pet let ji je bilo, odkar so jo odtrgali od njenega ljubljenega morja in pozneje je tako redko uživala njegovo lepoto. In vendar jo je vse njeno hrepenenje vodilo vedno k morju, samo k morju. V duši je čutila toliko skupnega s tem neskončnim valovanjem, toliko sorodnosti z njegovim življenjem. Iz svetlih vrhov je padalo v temo in se vedno iznova dvigalo k solncu. In sedaj se je zazibalo valovje pod njo, daleč v globini.
Ko se je v daljavi prikazala italijanska obal, se je razveselila ob misli, da bo gledala zemljo, ki raste iz južnega solnca.
Nenadoma je začutila šibak sunek. S strahom je opazila, da se letalo bliža zemlji. V nekaj trenutkih navrh je pristalo.
»Kaj je Marjan, čemu smo pristali pred ciljem?"
»Nič! Majhen defekt. V nekaj dneh lahko nadaljujemo."
V nekaj dneh--------Nenadoma, čisto nepri-
čakovano jo je obvladala zla slutnja. Strašno je moralo biti, a ni vedela, kaj. Proseče se je ozrla v Marjana.
»Marjan, prijatelj!"
Zazrla se je v njegov mračni pogled. Marjan ji je umaknil oči. Šiloma je dejal:
»Danes ne moremo naprej!"
Sonja je vztrepetala. V Marjanu se je bil boj dveh svetov. Prvi je govoril iz trenutka o maščevanju, zadoščenju, obupu. V drugem pa so vstajali spomini otroških in mladostnih let.
bundovcev — in sklenili, da davkov ne plačujejo več. Pridružile so se tej davčni stavki še druge doline — nekatere so samo zagrozile — in končno je bilo potrebno, da se je izrekla v deželnem zboru odločna beseda in tudi land-bundovski deželni kulturni svet je moral zatrobiti na umik. Tako do resnih davčnih stavk ni prišlo. Jasno pa je, da mora imeti že napoved davčne stavke svoje posledice, ker država in nje ustroj je zgrajen na zakonih, ki so jih sprejeli ljudski zastopniki na podlagi lesiti..a cije, ki so jo dobili od ljudstva pri volitvah. Davčna stavka je upor proti državi. Dne 9. marca je povabila sodnija v Wolfsbergu okrog 80 kmetov k zaslišanju; proti 52 od teh je uvedel državni pravdnik kazensko postopanje. Pričakovali so se nemiri in oblast je poskrbela za varnost, poklicala je orožništvo, zaprla vrata sodnijskega poslopja in pustila pred preiskovalnega sodnika samo kmete, ki so imeli vabilo. Medtem se je izbralo pred sodnijo okrog 500 ljudi, povečini narodni socijalisti in komunisti, tedaj nekmetje, ki so poslali k preiskovalnemu sodniku deputacijo, ki je zahtevala, da se ustavi kazensko postonanie. Dobili so tudi sekiro in cepin in hoteli vlomiti v sodnijo ter pri tem lahko ranili tri orožnike. Priti je moralo še več orožnikov, ki so kričeče kmete pregnali. Nato so šli demonstranti k okrajnemu glavarstvu, kjer so --“dali svoje zahteve. Uspeh pa bo ta, da se bo uvedlo proti kolovodjem kazensko postopanje. Kmetu pa se s tem nikakor ne koristi. Vsa demonstracija je samo neka priprava za prihodnje občinske volitve. Vendar morajo kmetje spoznati, da v narodnem socializmu ali komunizmu ni rešitvi
Celovška porota. Samo par slučajev ima rešiti tokratno porotniško zasedanje, ki se je pričelo v pondeljek 7. marca. Kot prvi se je zagovarjal 401etni košar Tomaž Mayerhofer iz Wolfsberga, radi ropa. Obtožnica pravi, da je bil od 16. marca 1931 brez posla. Tu in tam ga je Berger v Wolfsbergu poslal na deželo h kmetom, da bi jim prodajal žganje. Dobil je za to malo južino in tobak. Ko je nekega dne zopet prodajal žganje, je videl deklo Otti, ki se je od nakupa vračala k svojemu delodajalcu. Šel je za njo in jo dohitel v gozdu, kjer ji je hotel iztrgati ročno torbico. Otti se je branila in oba sta padla na tla. Medtem je Mayerhofer grozil, da bo vzel nož, ako mu Otti ne da ročne torbice, v kateri je bil samo 1 S. Medtem sta prišla dva posestnikova sinova in napadalec je zbežal. Obtoženi zanikava nasilstvo in grožnjo. Dobil je 2 leti strogega zapora. — Drugi dan se je zagovarjal hlapec Valentin Huber iz Čergo-vič pri Šmihelu nad Pliberkom radi požiga Ku-
lepi in svetli, govorili so o materi in prijatelju, o zaupanju in ljubezni, o življenju in odpovedi, o vstajenju. V njegovo dušo je legla misel, težka kot soparna južna noč.
Boril se je trenutke, daljše od let. Skrivaj se je ukradel pogled k Sonji, videl je ženo in bral raz njenih nedolžno lepih oči in njenega še tako dekliškega obraza vso bojazen in slutnjo, videl je v njih sebe, svojo srečo in svoje — vstajenje.
»Kdaj se lahko vrnemo, Marjan? Je-li defekt nevaren?"
»Ne, Sonja! Naj se motor ohladi in takoj se vrneva!"
Besede so mu vrnile vso zavest. Kot bi se bil prebudil v novo življenje, je zazrl svet in svojo prijateljico.
»Tako! Končano!"
Motor je zabrnel, letalo se je zopet dvignilo bližje k nebu in v njem se je večalo dvoje novih močnejših src v življenje.
»Hvala ti, Marjan! Bal sem se že za vaju."
Milan je stisnil prijatelju roko in enako prisrčno mu je ozdravil Marjan.
Marjan se je poslavljal.
Milan in Sonja sta ga spremljala k letalu.
»Zdravstvujta! In na svidenje!"
Podal je roko obema. Bilo mu je, kot da bi ga bili zadnji dnevi še bolj priklenili na oba. Toliko ljubezni sta mu dajala in le nerada ga puščata naprej. Lahak mu je povratek v službo in tujino, ker je dorastel v moža, zrelega za novo življenje.
»Zdravstvuj! Marjan!"
Motor je zapel svojo pesem, liki ptiču se je vzdignilo letalo od tal in hitelo solncu naproti.
harjevega skednja v ČerKovičah. Najprej je | Huber. ukradel Kuharjevima sinovoma S 6.50. Dejanje je šele potem priznal, ko mu je bila tatvina dokazana. Letos 21. januarja zvečer je izbruhnil pri Kuharju osrenj. Dotični večer je bil Huber na svojem domu ter pil s prijatelji mošt. Pred sedmo uro se je dvakrat odstranil z izgovorom, da gre na stran. Občina in žan-darmerija sta mu izstavila zelo slabo izpričevalo. Pa tudi kazenska karta izkazuje že kazni radi tatvine. Dokazilno postopanje je ugotovilo, da se Huber rad laže in da je res on požigalec, četudi je požig zanikaval. Dotični večer ga je namreč videl Kuharjev hlapec Damče, ki je v tem času molzel krave in slišal na gumnu hojo, kako je Huber prišel iz skednja in se tiho plazil domov. Damče je sumil, da je Huber nekaj kradel ali da bo kradel ter mu sledil. Natančno ga je spoznal, ko se je bojazljivo oziral naokrog in šel nazadnje v stričevo hišo. Pomota je izključena. Zanimivo je tudi še to, da sta bila Huber in Damče pred tatvino vsak teden dvakrat skupaj, po tatvini pa Huberja ni bilo več v hiši. Vsled požara ima Kuhar
25.000	S škode, zavarovalnine pa je dobil le
10.000	S. Porotniki so potrdili vprašanje krivde in sodni dvor je obsodil Huberja na 5 let ječe z raznimi poostritvami. — Znano je, da so na
zadnjem porotnem zasedanju spoznali------'*niki
komunista Durchschlaga krivega, da je ustrelil stražnika Bartonička. Tedaj je sodni dvor pravdorek porotnikov ovrgel, ker Durch-schlagova krivda ni bila dokazana, in odredil novo porotniško obravnavo. Pri ponovni po-rotniški obravnavi istega slučaja morajo Piti drugi sodniki in drugi porotniki. V času od zadnje do sedanje porotniške obravnave je bila glavna priča natakarica Kurat obsojena radi krive prisege na 6 mesecev ječe. Izkazalo se je, da je govorila Kurat pred sodnijo neresnico in s tem je nastal popolnoma drug položaj. Porotniki so tokrat zanikali vsako krivdo Durchschlaga in sodišče ga je moralo na podlagi tega oprostiti in takoj izpustiti iz zapora. Zanimivo je, da je bilo isti večer komunistično zborovanje, katerega sta se udeležila tudi dva porotnika.
Kapla ob Dravi. Nekoliko stran od glavnega prometa leži naša vas, zato ni čuda, da se malokdaj sliši o nas. Imamo sredi vasi dve gostilni in vsa važnejša vsakdanja vprašanja se tam temeljito pretresujejo. Zadnji čas pa je postalo tudi pri nas bolj živahno. Boroveljska občina je določila tudi za leto 1932. 300 odstotno občinsko doklado. Ker je s tem predvsem posebno kmečki stan najbolj udarjen, je umevno da postane ljudstvo nezadovoljno. Začelo se je prav resno gibanje, da bi se kraji: Podgora, Kožentaura, Goriče, Struga, Kapla in manjše vasi pod Žingarco odtrgali od mesta Borovlje ter pridružili občini Svetna vas. A kakor se sliši, nas tudi sosedje v Svetni vasi niti sprejeti nočejo. Ne preostane nam drugega kot ustanoviti lastno občino — republiko. Napravila se je pola in pobirali so se podpisi in kakor slišimo, se je izreklo čez 90% vseh prebivalcev ali posestnikov za to, da se odtegnemo od Borovelj. Tozadevna vloga se je poslala na dež. vlado in težko pričakujemo rešitve. — Močno se je razvila zadnji čas po naši vasi komunistična agitacija in menda se je že več kmetov izreklo za to stranko. Imeli smo tudi že dvoje zborovanj. kjer seveda tudi hudomušnežev ni manjkalo. Stranka, ki živi od danes na jutri, pač lahko daje obljube, a izpolniti jih ne more, to vedo ja voditelji sami tudi prav dobro, ljudstvo je obupano in verjame vse. — Bližajo se volitve v občino. Kar nas je še starih korenin, ostanemo zvesti Koroški slovenski stranki tudi v naprej. Naši voditelji nam niso obljubljali drugega kot to, da nas bodo zostopali v gospodarskem in narodnem oziru. In to so tudi storili. Ako nas je premalo, nismo krivi tega mi, ampak današnji režim in vzgoja mladine. Da pa so zastopniki Koroške slovenske stranke tudi v občinskem gospodarstvu dobri gospodarji, nam jasno kaže sosedna občina Svetna vas.
Šmihel nad Pliberkom. (Občni zbor.) Dne 17. prosinca se je vršil tukaj občni zbor našega čebelarskega društva. Okrog 30 čebelarjev se ga je udeležilo in tudi nekaj žen, kar kaže, da tudi nje zanima čebelarstvo. Zborovalci so prihajali v pričakovanju, da bodo slišali govornika v domačem jeziku. Govoril je urednik Karntner-Biene sicer zelo stvarno.
vendar smo ga le prav malo razumeli. Zborovanje nam je pokazalo, kako nujno potrebujemo slovenskih potovalnih učiteljev, ki jih bomo razumeli, pa tudi slovenskega strokovnega tiska, da bomo mogli čitati in tudi kaj razumeti in se naučiti. Predsednik društva bi bil rad prestavil predavanje v slovenščino, a je bilo videti, da to govorniku ni povolji. Kaj nam pomagajo poučljivi in lepi govori, ko pa mora pasti zrno na nerodovitna tla. Med zborovalci je bilo opaziti nezadovoljstvo. Potrebno bi bilo, da bi nam načelstvo privoščilo vsaj par številk ..Slovenskega čebelarja11, ki si ga bomo izposojevali med seboj, da si razširimo obzorje in sledimo toku časa.
Železna Kapla. (Zadnja pot č. dr. Sadolška.) Lepa je bila njegova zadnja pot iz Celovca na pokopališče k Devici Marija v Trnju v Železni Kapli. Zadnjič so se hoteli oddolžiti številni prijatelji in znanci vsej dobrohotnosti in plemenitosti njegovega značaja. Že v nedeljo ga je na smrtni postelji posetil presvetli nadpastir, ob molitvi tovariša in sobrata č. dr. Bliimla in č. sester je, izdihnil svoje življenje. Blagoslavljanju njegovega trupla v Trdnji vasi se je udeležila velika množica tovarišev, prijateljev in znancev. Č. kanonik Podgorc je vodil cerkvene obrede, zbor bogoslovcev je zapel ža-lostinke, nato pa je mrliški voz odpeljal njegovo truplo domov v domači trg. Tam ga je pričakovala mamica, ki se je bila tako kruto ura-
45 skodelic
Kathreiner-ia stane isto kakor glaž piva.
Tako poceni je
Kathreiner.
In — zraven je veliko več vreden, nego stane !
čunila misleč, da ji bo Previdnost naklonila, da odide prej ona ob sinovem blagoslovu. In z mamico vred so ga sprejeli brat in sestra in z njimi številna množica, molili za ranjkega dušo in kropili telo na mrtvaškem odru v cerkvi. Kondukt je vodil z osemnajstimi duhovniki č. dekan Kindlmann. č. prošt Truppe je poleg petih drugih duhovnikov daroval zanj sv. mašo, da izprosijo zanj miru in večnega usmiljenja. Še enkrat se je strnila množica ob grobu in po pogrebnem obredu čula iskrene besede v spomin dragega pokojnika, domači pevski zbor mu je zapel ..Vigred se povrne" in že je pokrila črna prst ob joku njegovih dragih mu sorodnikov odprti grob, da ga vrne na dan vstajenja. N. p. v. m.!
Pogled po slovenski Koroški. Trgovinska zbornica se je na zadnji seji izrekla proti deviznim odredbam in klirinškemu prometu, ker za-branjujejo prosto trgovino in omejujejo svobodno proizvodnjo. — Dne 5. t. m. so našteli na Koroškem že 19.027 podpiranih brezposelnih. Število se je v teku enega tedna pomnožilo za 42 oseb. — Zvezna klobasa se bo izdelovala tudi na Koroškem. Baje se bo pokupilo 200 komadov drobnice. — Deželna vlada je imenovala za nadučitelja na Radišah preklicnega učitelja Alojza Popatnika, za nadučitelja v Vabnji vasi Riharda Brandstatterja, za učitelja v Škofičah Eduarda Sternika. — Cesta Kotma-ra vas—Zoprače se gradi vsled tega, da se ugodi želji prebivalstva po boljši cesti; da se deviško ozemlje v gospodarskem, predvsem pa v nacionalnem oziru priklene na Celovec in ostalo nemštva dežele: da se nudijo tujskemu prometu nove lepote dežele. Cesta ima tedaj predvsem germanizatorični pomen. — Dne
4. aprila pride pri okrajnem sodišču v Pliberku na javno dražbo Kogelnikovo posestvo na Komlu. Izklicna cena 42.462 S, najnižja ponudba 28.308 S. Dne 10. t. m. je v Ličji vasi pri Grabštanju izbruhnil požar. Že pred 4 leti je vas pogorela. Zgorelo je troje gospodarskih poslopij, ena hiša, ena koča in drvarnica. Za gašenje je primanjkovalo vode. Zgoreli so vsi stroji in krma, rešiti pa se je dala živina. Eden brambovcev se je pri reševanju hudo noekel. Ker so dobivali kmetje v zadnjem času grozilna pisma, se lahko z gotovosljo trdi, da je bilo zažgano. Letos je bilo pri deželni zavarovalnici prijavljenih že 70 požarov, lani v istem času 39.	i
11 NAŠA PROSVETA ~1
Narod je podoben roži.
Blagoslovljen je sad zemlje v roži in travi in klasju in drevju. Vsaka rastlinica, ki klije iz zemlje, brsti, cveti in umira, je podobna človeku, ki se narodi v družino in župnijo, dozori kot osebnost v narod in se vrača z novo družino in mlado župnijo v novo, ustvarjajoče življenje. V vsaki mali rastlinici je skrit cel živi jenski program za vsakega izmed nas; v svoji rasti je kakor mala fotografija nas samih.
A še več! Roži, rastlini sliči tudi narod s svojo rastjo in svojim življenjem.
V zemlji je skrita korenina, da srka iz prsti vlago in snov. V zemlji je in ta jo ščiti pred neurjem, točo, slano in koso, da zamore drobna koreninica zopet in zopet pognati in vzkliti v cvet in sad. Korenina je fundament rastline. Kako čudovito si poiščejo koreninice prostora v najskrivnejših kotičkih črne prsti! Iz korenine raste stebelce, iz nje sprejema vso življensko snov, jo s svojimi izredno kompliciranimi stroji prenavlja in pretvarja v užitno hrano za vso rastlino. S svojimi listki ščiti rastlino in se obda često še s trnjem in bodicami, da zamore odganjati pretečo nevarnost. Svojo najboljšo hrano pa daje v vrh, v popek in še zaprto klasje, da ob njej in ob solncu do-zora v cvet in zlato zrnje. V sadu je rastlina dovršena, da daje kruha, krasi naravo in razodeva Stvarnikovo modrost. V sadu izvrši rastlina svojo določeno ji nalogo. Z vsakim letom pa vzklije iz drobne koreninice zopet nova rast in novo cvetje.
Narod je podoben roži. Kmetiški stan je njegova korenina. Rastlina mora imeti zdravo, močno korenino, da zamore rasti in poganjati. Kmetiški stan mora biti telesno in duševno zdrav. Neposredno iz zemlje srka svojo življensko silo in zemlja ga ščiti pred revolucijami in prekucijami. Tudi korenine ne majejo vetrovi in ne izrujejo izlahka viharji, toča in slana ji ne moreta do živega. Pravega kmeta ne sme premotiti nobena plehka, demagoška beseda in nobena vabljivost mesta. Kmet, na svoji zemlji si varen, izrovana korenina pa se posuši! Kot iz korenine naj raste tudi iz kmeta zdrav in močan narod, ki bo zamogel kljubovati vsem neprilikam. Stebelce in listje sliči v narodu raznim stanovom, ki naj ustvarjajo užitne dobrine za zdravo notranje in zunanje življenje vsega narodnega organizma. Ti naj ščitijo celo rastlino pred sovražnimi vplivi ne-prijateljev. V odprtem kelihu srka roža jutranjo roso, solnčni žarek in blagodejni dež, da s tem neprecenljivim živežem poživlja celo rastlino. V sadu in zrnju daje hrane tisočerim, v svojem cvetu kinča in izpopolnjuje lepoto vse božje narave.
Narod je kakor rastlina: dorašča iz zdravega kmeta-korenine v stanove obrtnikov, podjetnikov, trgovcev, uradnikov, ki naj po-žlahtnijo življenska sredstva in ščitijo vso rastlino nred neprijatelsko roko:	narod se
razcveti v narodnem izobraženstvu. v duhovnikih, umetnikih, narodnih učiteljih. Tem pa je najtežja in največja naloga: V svojem delu in življenju naj dovršijo in izvedejo narodovo poslanstvo!
To je življenski program vsakega naroda. In kako greši človeštvo v naših dneh proti temu življenskemu programu! Stanove se ščuje v neizprosni medsebojni boj, kmetu se daje netečne hrane in še netečnejše besede, delavca skušajo iztrgati iz narodnega organizma, duhovnikom odrekajo mesto v narodni družini, umetnikom se ponuja le še boren kruhek, narodno izobraženstvo životari brez vsake živ-Ijenske vezi s korenino-kmetom.
Odkod ta nestvor narodnega organizma? Odkod ta trajna kriza v narodni družini? Pri rastlini vemo, da ostane brez svetlobe in sobica pri tudi še tako obilni hrani pohabljena in obledela. Morda je isti vzrok tudi v nas?! Saj nočemo videti in sličati niti te veličastne lepote božje narave okoli nas.
Društvene prireditve. Znano je, da je pri
nas v Ločah vsak zimski mesec nekaj novega. Prej se je vršil občni zbor naše prosvetne organizacije, nato skioptično predavanje in sedaj uprizorimo lepo in zanimivo igro „Lovski tat“ in „Zakleta soba“ ter dvospev „Čevljar in krojač". Prireditev se vrši na Jožefovo, dne 19. marca ob 3. uri popoldne in 20. marca ob 7. zvečer pri Ročičniku v Ločah. — Že v zadnji številki smo omenili, da se vrši v nedeljo 20. t. m. ustanovni občni zbor kmetijske zadruge za Železno Kaplo in Belo ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Kolarju. Pride govornik Zveze koroških zadrug. Poset ustanovnega občnega zbora in pristop k novi zadrugi je v interesu gospodarjev.
Železna Kapla. (Zaključek kmetijsko-gospo-dinjskega tečaja.) Predzadnjo nedeljo so priredile naše tečajnice pod vodstvom gdčne Krištofove zaključno prireditev in razstavo. Nebo je naklonilo sneg in burjo, zato je bil v nas vseh strah za število udeležencev. Pa tokrat so naše mlade in stare gorjanske korenine res sijajno dokazale svojo grčavost, ker se niso prav nič ustrašile zasneženih potov in hladne burje. Kar vrstili so se drug za drugim v prostoru razstavljenih predmetov, občudovali v pritajeni in glasni besedi delo tečajnic-umetnic in končno pokupili vse. Ob pogledu na raznoličnost in okusnost razstavljenih predmetov jim je zrastel velik rešpekt pred pridnimi in urnimi rokami mladih gospodinj. K navdušenju za delo naših dečel so seveda doprinesle še obilne pohvalne besede trških gospodinj in gosp, ki so posetile razstavo v izredno velikem številu in tako dale čast domačemu gospodinjstvu. Tudi zaključna prireditev je prav zadovoljivo uspela. Dovolj pestrosti je bilo v sporedu: dekleta v noši, petje, deklamacije, govor č. Poljanca, spevoigra „Ribiška hči". Na odru so prišli do besede še domači fantje in vrle igralce je hvaležno občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. V spevoigri pa sta še posebej ugajala berač in ribičeva hči. Nedelja je bila torej vsekakor uspeh in kos nove vere v idealizem in žilavost naše mladine. Ta moralni uspeh je tečaj dosegel pri nas vseh in zato se tem potom zahvaljujemo vsem. ki so nam tečaj in njegov lepi zaključek omogočili, prav posebno pa gdčni voditeljici Krištofovi za dovršeno vodstvo.	M.
M GOSPODARSKI VESTNIK^
Novi bankovci v Jugoslaviji. V zadnjem času so bili v Jugoslaviji 1000-dinarski bankovci žigosani. Nežigosani niso več plačilno sredstvo, pač pa jih še zamenjava Narodna banka. Še ta mesec bo začela državna tiskarna tiskati nove bankovce po 1000 Dinarjev. Obenem bo Narodna banka izdala nove bankovce po 50 Din. Sedanji desetdinarski bankovci bodo vzeti iz prometa ter se bodo nadomestili z novim kovanim drobižem po 10 in 20 dinarjev.
Tržne cene. Velikovec: biki 0.60—0.80, pitani voli 1.10	1.30, vprežni voli 0.90—1, junci
0.80—0.90, molzne krave 0.70—1, pitane krave 0.50—0 80, telice 0 80—1, teleta 1.20—1.30, pitani prašiči 1.60—1.70, plemenski prašiči 1.40— 1.80 S za kg žive teže. Jajce 10—11 g. sirovo maslo 3.60—4.40 S, piščanci 2.50—3 S- rž 31, pšenica 32, oves 32, proso 26, konoplje 45, ječmen 26, ajda 22. krompir 10, bel fižol 42, leča 38 g; slanina 2.20—2.30 S za kg. — Dunaj: teleta 1.50—1.60, pitane svinje 1 25—1.45, mesne svinje 1.30—1.85, kmečke svinje 1.40—1.53 S za kg žive teže. Teleta in mesne svinje so padle za 10 g. biki in drobnica so se podražili za 3 g, cene drugih so ostale iste. — Gradec: voli 0.68—1.14, biki 0.60—0.95, krave 0.58— 0.82, telice 0.69—104, klobasarice 0.28—0.56 S za kg žive teže. Prima voli so v ceni poskočili, klobasarice pa padle.
RAZNE VESTI
Po svetu. Avstrija je ukinila klirinški promet s Švico in Italijo. Prišle bodo na vrsto bržkone tudi še druge sosedne države. Klirinški promet se ni obnesel. Ko je bila prej naša trgovinska bilanca s Švico aktivna, je po uvedbi klirinškega prometa postala za preko 60 odstotkov pasivna. —Dohodki zveznih železnic so v januarju v primeri z decembrom padli za 16.6 odstotka. — Jugoslavija: Jugoslovansko prosvetno ministrstvo je dovolilo v Slavoniji 17 novih nemških vzporednic. — Jugoslavija je odpravila žitni monopol, ker se ni obnesel. — Amerika: Pred Fordovimi tvorni-
cami v Detroitu je prišlo do težkih spopadov med policijo in brezposelnimi delavci. Kakih 3000 delavcev je hotelo naskočiti tovarne. Ko niso pomagale motorne črpalke in bombe za solzenje, je policija streljala. Pri tem je ubila 4 delavce, preko 20 pa težko ranila. Tudi policija je imela 15 ranjenih. — V Camdenu v državi New Yersej je eksplodiral gasometer. Eksploziji je sledilo potresu slično tresenje, da so se hiše majale do temeljnih zidov. Mnogo šip je popokalo. Izpod razvalin so izvlekli 16 mrtvih, misli pa se, da je mrtvih 20—25 oseb. — V Berlinu so se spopadli narodni socialisti in komunisti. Med pretepom je bilo 25 oseb ranjenih, nad 60 pa aretiranih.
Zahvala. » Ob bridki izgubi dragega in nepozabnega nam sina in brata, c. gospoda
dr. Janko Sadolška,
mestnega župnika v Borovljah
izrekamo vsem, ki so ga obiskali v njegovi kratki bolezni, kakor tudi vsem c. gg. duhovnikom, predvsem kanoniku msgr. Podgorcu, sorodnikom, prijateljem in znancem, da so počastili spomin rajnega o priliki blagoslavljanja njegovega trupla v Trdnji vasi. Zahvaljujemo se za zadnje spremsto na pokopališče v Železni Kapli čč. dekanu Kindl-manu, proštu Truppeju, poslancu Starcu, župniku Poljancu kakor vsej ostali čč. duhovščini, domačemu pevskemu zboru, veteranskemu društvu, zastopnikom iz Železna Kaple in Borovelj, posebej sorodnikom in vsem ostalim.
Iskreno se zahvaljujemo čč. dekanu, domačemu župniku, provizorju Schusterju in g. nadučitelju iz Borovelj za besede v spomin rajnega.
V	imenu blagega pokojnika izrekamo prav vsem za vso ljubezen našo prisrčno zahvalo. Naj ostane še Vam spomin nanj v molitvi!
V	Železni Kapli, dne 10. marca 1932.	Z3llljOŽi OStflll.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:	vabilo	:
♦ ♦
♦	na	♦
♦	redni letni občni zbor :
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju na Žili,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši na
velikonočni pondeljek, dne 28. tnarcA 1932 ob 10. uri dopoldne v Št. Jurju štev. 2.
DNEVNI RED :
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita.
2.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
5.	Volitev računskega pregledovalca in namestnika.
6.	Slučajnosti.	34
K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izja’va.
Podpisana izjavljam,vda sem na sej,m. dne 11. 1.1932 pomotoma imenovala ime Žajnik iz Litine, da bi bil on žajfo ukradel. Tedaj nisem mislila tako in se mu zahvaljujem, da sva se mirnim potom pobotala.	30
Jurc Marija,
trgovčeva žena
v Pliberku.

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Slov. pevsko in tamburaško društvo „Dobrač‘‘ na Brnci priredi v proslavo 25-letnice svoje ustanovitve
PEVSKI KONCERT
na velikonočni pondeljek, dne 28. marca 1932 in sicer ob 723. uri pop. pri Prangarju v Zmotičah, ob h^S. uri zvečer pri Gobernu na Brnci.
SPORED:
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
X
l ♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
:
♦
i ♦ ♦ ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Nmav čriez jizaro Jes sm an burn pavr Juhe, vigred približa se
Govor
Od Celovca noj do Drave Horjančce so dro lape Da bi biva ijipa ura
Jas bi rad Sijaj solnce Vasovalec
Rožice (kuplei deklet)
Naš maček I ,	, .
Pred sodnijo } Meta fantov
Jambu ranje
Ko b jes pvubč
Imam pa mline pod kvancam Urška, al že spiš
Pojdam v rute
V Šmihelu no kajžico mam Juhe, pojdamo v Skufče
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Popoldansko prireditev naj bi poselili daljni gostje. — Vstopnina znaša S F—.
35	K obilni udeležbi vabi ODBOR.
imam na prodaj približno 100 sladkega in kislega sena
meterskih stotov
na mostu v Št Štefanu _	v Zilski doli i. Vzamem
v zameno eventuelno tudi kakšno govedo.	36
Jožef Larkner, p. d. Trntnlk v HraSč»h, Pošta Drobolhch »m Faakprsep.
1 Cena odprodaja se je pričela ! 1
| Modna trgovina SCHLICHTINGER ■ CELOVEC, Wienerg.4 |
Najcenejši nakupni vir plaščev, oblek, bluz, predpasnikov, čevljev, klo* bukov, moškega, ženskega in otroškega perila, nogavic, kratkih nogavic
in mnogih drugih potrebščin.
Obleke.......................
Plašči ......................
Moške obleke.................
Moške hlače..................
Moške srajce.................
Moške spodnje hlače..........
Moški klobuki................
Moški in ženski dežniki . . .
od S 3'90 Ženske srajce..................od S 1'58
„	„ IR-—	Kombineže................ . . „	„	1-98
„	„ 55-—	Nogavice.......................  „	—-69
„	„	5-50	Kratke nogavice................  „	—-55
„	„	2-78	Reformne hlače ........ „	1-98
„	„	1 86	Štajerske hlačice..............  „	2-98
„	„ 4	Čevlji...................• • „	,,	490
„	„	4-50	Telovniki......................  „	3-90
M Požurite se, ker mi prodajamo samo tako dolgo še, dokler traja zaloga kljub poe ^ ^ dražitvi po starih cenah.	38	Govorimoslovenski! H
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniintiimnnnHiimnii^
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v s k y Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9-Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7	? I,