POŠTNINA* PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180.— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR.
Leto II. št 19
Trst 30. maja 1948
Cena lir 15
General Aìrey v sporu
Ce Domislimo, da je bilo drugo ... r°č‘lo generala Aireya o poli-ijriern in gospodarskem, položaju inglo-arneriškem pasu Sto-ja Ulovljeno na OZN po objavi redloga treh zapadnih držav za
■	r*ljučiteu Sto-ja k Italiji, je „®sn°. da je moralo biti tako se-j avljeno, da ga bodo zapadne si-
‘QWco uporabile za podkrepitev tV?^e teze na bodočih mednarodni'1 Razpravah. Spričo te nujnosti, 1 i° diktirajo interesi trenutne unanje politike Amerike, An-in Francije, ne pa interesi sta, bi bilo politično naivno Zlčakovati cd generala, ki je pač ^odrejen svoji vladi, več objek-lvnbsti in nepristranosti.
Kljub vsemu temu pa je mo-ula celo same tržaške iredentiste ^nenaditi generalova trditev, uda ,e mogla gospodarska, naravna krepka obnova Svobodnega tr-skegd ozemlja začeti samo, ko 0 to zopet priključeno k Italiji», dostavljati takšne trditve po-,®n*.'Spnorirati zgodovino Trsta
■	■ brPjh spopadov med Tržačani
Beiiečani v srednjem veku do 2 0r,la fhšistične Italije. Niti v sodouini tržaškega iredentizma } ^bdoče najti resnega publici-sea’ Politika ali državnika, ki bi 'e bil Upal trditi, da gospodarske °Lsti Trsta zahtevajo njegovo ^yljw&itev k Italiji. Nasprotno, zčški iredentisti — sicer večino-.priseljenci iz Italije — so se časa svoje borbe za priključi-Trsta k Italiji tako zavedali '?0doiyinske nujnosti gospodar-
ega zloma tržaškega gospodai--j la Pod Italijo (do katerega je tudi prišlo) in so bili v t idealističnem stremljenju h k0 ‘skreni, da so priznavali, «da j v Trstu pod Italijo trava rast-
Genova v tržaškem zaledju
Nedavno so genovski izvedenci preučili poslovanje v tržaškem pristanišču in ugotovili, da je mnogo hitrejše in praktičnejše ter zato cenejše kakor v Genovi. Organizacija dela pri nalaganju in razlaganju blaga, kakor tudi pri sami upravi pristanišča, je bolje izvedena. Geno-veški strokovnjaki priznavajo, da je uprava Javnih skladišč, ki je še iz avstrijskih časov ostala neizpreme-njena, zelo gibčna. Zato predlagajo takojšnjo reorganizacijo poslovanja v genoveškemi pristanišču po tržaškem vzoru. Tako poroča «L’Avvisatore marittimo» iz Genove.
Priznanje genoveških izvedencev je vsekakor značilno in do neke mere tudi laskavo. Avstrijska uprava je pač ustrezala tržaškim razmeram, običajem in miselnosti tržaških trgovcev, industrijcev in podjetnikov. Genoveški list sam pristavlja, da se uprava Javnih skladišč v Trstu ne kompiicira z raznimi pravnimi in umetnimi ovirami. Res je, da je Italija pustila organizacijo javnih skladišč skoro nedotaknjeno, res pa je tudi, da je vso ostalo upravo popolnoma prevrgla in s tem napravila tržaškemu gospodarstvu ogromno škodo.
SISTEM PROSTE LUKE se Je zdaj pričel uveljavljati tudi v Italiji. Najprej v Benetkah, zdaj pa tudi Genovežanl delajo na to, da bi rimska vlada priznala tudi ‘njim prosto luko. Na zahtevo Trgovinske zbornice v Genovi Je posebna vladna komisija že preučila to vprašanje. Rimska vlada je mnenja, da ni mogoče ugoditi prvotnim zahtevam Genovežanov, da bi se namreč ugodnosti proste luke raztegnile skoro na vse pristanišče in da bi bil samo majhen del odmerjen carinski lu-
ki, v kateri bi se razvijal domač: promet. Italijanska vlada dodaja, da bi se na ta način kompliciral italijanski nacionalni promet v korist tranzitnega. Dogovor rimske viaae pravi še, da je pripravljena priznati ugodnosti proste luke samo delu pristanišča s štirimi pomoli.
Vse kaže, da ne gre samo za splošno modernizacijo italijanskih pristanišč, temveč tudi za prilagoditev poslovanja srednjeevropskim običajem, da bi laže konkurirala na srednjeevropskem trgu, seveda na škodo Trsta.
Tako je ze v marčni številki švicarske revije «Schillahrt und Welt-verkehra» italijanski specialit za pomorska vprašanja A. Giordano, na-p.sal o italijanskem pomorstvu in razvoju italijanskih luk. «Ta razvoj v italijanskih lukah je posebno važen s stališča tranzitnega prometa iz Srednje Evrope. Tako ima uprava italijanskih železnic namen zboljšati prometne zveze predvsem z Genovo, tako da bi vožnja Chiasso— Genova trajala samo '2 uri in pol — z druge strani pa bodo z Dieselovi-mi lokomotivami pospešili zveze Turin - Milan - Verona - Benetke -Trst, tako da bi olajšali povezavo v železniškem prometu med Genovo ln Amerikami, kakor tudi med Genovo in Afriko ter dosegli bolje izkoriščanje manjše razdalje med Benetkami in Levantom, v kolikor gre za zveze iz zapadne Evrope.»
Anglež Kinloch, tajnik Čezmorske lige je izjavil, da živi 47 milijonov Angležev na Angleškem razmeroma slabo, ker vsaj 17 milijonov prebivalcev na Britanskih otokih preveč. Ta višek bi se moral izseliti v do-minione.
Industrializacija in obnova Slovenije
Iz proračuna LRS za
Oovora finančnega ministra fazana Hotiča med pn-oračunsko av° v ljudski skupščini pri-
Sfr —o
ni/ 01 zaieli proračun LR obrisi	vsaj v glavnih
>Zem
glavne podatke, ki zajeli proračun LR Slove-Za Zeto 1948 vsaj
Ti podatki govorijo o ob napredku Slovenije in o (Joj °VL ^venske države, ki je sti-V.e^a vse strahote pustošenja, ka nlena hied oba fašistična blo-je ' Gospodarsko jačanje Sloveni-šk0POrneni napredek tudi za trža-tien- P°sPodarstvo, saj tvori ■ Slo-Va nePOsredno zaledje Trsta. 9Zed^Ster Hoiič je v svojem pre-ne nern ekspozeju, ki da ja sliko Več Sarno. upravnih financ, tem-t(da Vsega gospodarstva, naglasil, čeniS° v predlog proračuna vklju-z m txfdi proračuni svobodnih in uioCv'č*10 zemLjo združenih priti	krajev. Vključili smo jih
da	-Že nadaljeval minister,
kor ,° °
bodo d
bri aanes vodili skupno z na-®?tletn° Z<X *2p0jP°^n^tev našega
še z večjim poletom, kašo vodili borbo za svojo svo-
aega plana».
v*dev-1f^Un za	je pred-
pra a 3.223.883.000 din izdatka in izVp;-toliko donodkov. *T

'aianju
odst.,
V samem Pa je bil prekoračen za *’Udf'n|U’ ker je republika zajela Oiso *vanslto gospodarstvo, ker “.Predložitvi proračuna predora* L Hkrati so se dohodki v 4l 0j; Un&ki dobi 1947 povečali za je bTj£ * 1-355.215.000 din. - S tem
Pr6s'Vj uosezenih 819 milijonov prOrač Odhodkov nad izdatki v hov inUnu republike 748 mili j o-borov _Y Proračunih ljudskih od-Preseoi- 1 čeprav so izdatki alika t ' Pvedvidene. Proračunska hister pPokaza'a. je ugotovil mi-hloč s	po tem takem pre-
hod „ “balističnega gospodarstva je gj apitalističnim. V letu 1947 ha	prejela iz industrije
0dSt/7°y 2-851.431.000 din, t. j. 63 Sen doseženih dohodkov.
Vsled velikega dviga proizvodnje v vseh panogah slovenskega gospodarstva, se bo povečal narodni dohodek v letu 1948 za 44 odst., kar je vladi omogočilo povečanje proračuna za 1943 v primeri z l. 1947 za 49 odst. Kljub povečanim izdatkom bodo letos znižani davki za 40 odst.
Izdatki za leto 1948 bodo znašali 4.818.670.000 din, in sicer bodo izdatki za republiške ustanove povečani za 37 odst. — na 3.447.054.000 —, izdatki ljudskih odborov pa za 93 odst — 1.31.621 tisoč; po vsem tem se kaže zdrava tendenca naraščanja proračunov ljudskih odborov.
Glavni izdatki, t. j. 41 odst. so predvideni za financiranje gospodarstva, predvsem za kapitalno graditev. Posebna skrb za dvig ljudske prosvete se kaže na povečanju izdatkov za prosveto in ljudsko kulturo za 360 milijonov, 7 odst., v primeri z lanskim letom. Na prosveto in ljudsko kulturo odpade 17 odst. proračuna, na socialno in zdravstveno zaščito pa 21 odst. republiškega proračuna.
Med dohodki predstavlja dohodnina največji postavko 2.097.661.000, čeprav je bilo opuščeno uvajanje krajevne dohodnine. Republiški proračun le v mahni meri zajema dohodke iz proizvodnje. Podjetja bodo plačevala v proračun samo kontrolni odstotek, dobička kar znaša za republiški proračun le 14,8 mil. medtem ko bodo ostali dohodki iz dobičkov obratnih sredstev namenjeni neposrednemu financiranju investicij. Vlada LR Slovenije predvideva ukinjene vseh trošarin, ki predstavljajo pri obremenjevanju potrošnikov ostanke starega davčnega sistema.
Glede gospodarjenja ljudskih odborov je minister Polič poudaril njihovo precejšnjo dejavnost na polju investicij, saj so skupaj zdeli na kredit in z obnovitveni-
1948
mi deli izvršili za 924,737,801 din investicij. Zlasti lepi uspehi so bili doseženi pri obnovi porušenih zgradb; po osvoboditvi je bilo obnovljenih 30.713 hiš, ker predstavlja 64 odst. vseh v vojni porušenih stavb.
Med Švico in Argentino
Argentina je nedavno ustavila Izvoz mesa in žita v Svico, čeprav je še v veljavi trgovinski švicarsko-ar-gentinski sporazum iz leta 1947. Svi carski poslanik v Buenos Airesu je prejel od svoje vlade nalog, da zadevo takoj razčisti. Pri pogajanjih je bilo ugotovljeno, da ima Argentina v Svici 400 milijonov švicarskih frankov kredita za dobavljeno blago. Švicarji so' pripravljeni takoj izplačati ta denar, toda Argentinci zan-tevajo dolarje. Od julija 1947 Argentina ne kupuje v Svici niti blaga, ki ga predvideva trgovinska pogodba. Argentinci pravijo, da to blago" ni «bistvenega pomena za argentinsko industrijo». Argentina potrebuje predvsem strojev, ki bi jih rada nabavila v ZDA, seveda z dolarji, Argentinci so v Svici kupili komaj i tretjino blaga, katerega nakup predvideva trgovinska pogodba. Z druge strani so tudi Švicarji letos prenehali nakupovati v Argentini, ker so argentinske cene previsoke
Po najnovejši vesti lz Buenos Airesa doslej še ni-prišlo do sporazuma s Svico. Tako so argentinska oblastva še 21 maja ustavila v Baldi Blanki 2 parnika, ki sta bila naložena z blagom namenjenim Španiji in Svici. Za Svico sta bila naložena pšenica in oves. Švicarji se radi tega novega ukrepa toliko bolj razburjajo, ker je bilo nalaganje švicarskega blaga zaključeno že pred 23. aprilom, t. j. pred časom, ko so argentinska oblastva prepovedala Izvoz v Švico.
FUNT V KONCENTRIČNEM OGNJU
Ameriški finančni minister John Snyder je izjavil, da ZDA ne nameravajo takoj zahtevati od Marshallovih držav, da razvrednotijo svojo valuto. Po njegovem mnenju se bo vprašanje razvrednotenja razvilo vzporedno s svetovno stabilizacijo denarja.
Razvrednotenje ali, bolj diplomatsko povedano, prilagoditev valut Marshallovih držav potrebam ameriškega načrta je torej samo vprašanje časa. Snyder je verjetno hotel nekoliko omiliti vtis, ki ga je napravila na svetovno javnost objava mnenja Trumanovega gospodarskega posvetovalnega sveta (National Advisory Council), da se je treba pri pripravah za izvedbo Marshallovega načrta lotiti tudi vprašanja razvrednotenja evropskih valut; Svet je meril predvsem na funt. Na to objavo so seveda postali pozorni tudi v Parizu in Rimu, toda Francozi in Italijani odbijajo afront, češ, da so oni že uvedli svobodnejšo valutno tržišče, medtem ko se je London hermetično zaprl med stene uradnega tečaja.
Vse kaže, da meri New York predvsem na London; saj sta Pariz in Rim že itak tako odvisna od ameriške pomoči, da New Yorku ne mo reta konkurirati na svetovnem trgu. Upravnik Marshallovega sklada P. Hoffman je celo napovedal «zelo številno ameriško misijo», ki naj bi nadzorovala uporabo Marshallovega denarja v Angliji; ta denar bi se sicer lahko zapravil, pravijo Američani. Po mnenju nevtralnih listov je ta ameriška «obsodba izredno kruta».
Poleg tega je Kongres sklenil, naj poseben odbor preišče, ali Angleži morda ne rabijo ameriškega denarja za podpiranje Arabcev proti Judom v Palestini. Po ameriškem mnenju so Angleži vse prehitro (v enem samem letuj potrošili skoro 4 milijarde dolarjev posojila, ki je bilo določeno za 5 let.
Čeprav so Angleži kot hladni računarji, posebno ko gre za denar, računali na podobne knocke, jih je način, kakor jih Američani servirajo, iznenadii. «Times» je še poprej napovedal, da bodo Američani za svojo pomoč postavili «neizogibne pogoje», kakor n. pr. sprejem ameriškega pojmovanja trgovine, to se pravi pogoj svobodne trgovine v Evropi in izven nje, ter uvedbo realnih valutnih tečajev. Kljub temu se angleška javflost čuti tako prizadeto, da se v angleških listih pojavljajo pisma bralcev proti načinu izražanja Churchilla, ki je na nedavni konferenci v Haagu govoril o «veliki republiki (Ameriki) v svetovnem vodstvu» in «državi poklicani na vrhove sveta» («Continental Daily Maliji 20, maja).
Ameriško pojmovanje trgovine m gospodarstva se nikakor ne zlaga z nacionalizacijo industrije in prometa — niti v takšnem obsegu, kakor jo Je izvedla laburistična vlada. Poleg
Švicarska vlada
o trgovinski pogodbi z ZSSR
Švicarska vlad je predložila parlamentu predlog o ratifikaciji sovjet-sko-švlcarske trgovinske pogodbe. V svojem obrazloženju pravi, da je švicarski uvoz iz carske Rusije znašal 5% skupnega uvoza, izvoz pa 3,5%. Sovjetsko-švicarska trgovina je med obema vojnama zelo nazadovala. Švica uvaža predvsem žito in pridelke v stročju. (1. 1910 350.000 t, 1. 1931 133.000, 1. 1941 48.000 t) in celulozni les; v Rusijo izvaža predvsem ure (1. 1913 za 18 milijonov frankov), stroje, sir sir in tkanine. Ko so se začela pogajanja v Moskvi konec januarja, je bilo takoj jasno, da želi Sovjetska zveza skleniti pravo pogodbo, ne samo trgovinski dogovor. Ob-razloženje švicarske vlade se zaključuje. Končno je treba poudariti važnost, ki jo moramo splošno pripisati sklenitvi te pogodbe v sedanji dobi, glede na splošni mednarodni položaj; kajti z njo je Švica vnovič pokazala, da stremi za ohranitvijo normalnih gospodarskih odnosov do vseh držav.
tega zahtevajo Američani uvedbo svobodne kvotacije funta, ki ga zdaj še ščiti vlada z uradnim fecajem in s strogim nadzorstvom zunanje trgovine in cene. Američani trdijo, da sedanji uradni tečaj angleškega funta (4,03 dolarja za 1 funt) ne ustreza dejanskemu stanju na trgu.
Angleži se z vsemi silami protivi-jo razvrednotenju funta. Cripps je svoj proračun označil za antiinfla-cijskega. Znižanje funta bi silovito pretreslo vso gospodarsko in finančno zgradbo, ki jo Angleži gradijo v povojnih letih z izredno požrtvovalnostjo in upornostjo, hrepeneč po trenutku, ko bi se lahko otresli varilstva Novega sveta. Znižanje vrednosti funta bi pomenilo novo podražitev surovin, ki jih mora Anglija nabavljati v inozemstvu in ki so se v novem času zaradi novega oboroževanja že itak podražile. Kot posledica podražitve surovin se nujno javlja znižanje izvoza, ki ga je morala laburistična vlada v svojem programu postaviti nižje, (Za leto 1948 ie bil znižan od 160 na 150% izvoza iz leta 1935. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je v aprilu povečal za 3,400.000 na 54.500.000, ker je uvoz narastel na 186,200.000 in je bil večji
Ameriška vlada je odbila švicarske predloge glede Snyderjeve-ga načrta. Kakor znano je ameriški finančni minister Snyder izdelal načrt, po katerem je treba evropske kredite (vloge pri ameriških bankah), ki so bili blokirani in ki presegajo 5.000 dolarjev, pritegniti za financiranje Marshallovega načrta. Prizadete so predvsem švicarske banke, ki so vloge evropskih državljanov, predvsem Francozov, med vojno iz previdnosti nalagale v ZDA. Švicarski listi omenjajo v tej zvezi, da v Ameriki govorniki v teku volivne borbe kaj radi nastopajo z geslom: «Bogati Evropci bodo plačali» (Marshallov plan). V takšnem ozračju ameriška vlada ne more pustiti iz rok evropskega denarja, trdijo švicarski listi.
V «Journal de Genève» se zaganja E. Duperreux v gospodarski rubriki ob Američane na način ki ga sicer zlepa ne najdeš v švicarskem tisku. «Z brutalnostjo in preziranjem osebnih pravic, ki karakterizirata našo dobo so ameriška oblastva podaljšala za 3 mesece prvotni rok (1. junija) za prijavo imetja, blokiranega v ZDA», piše švicarski pisec. (Po Snyderjevem načrtu morajo vsi imetniki vlog, ki so državljani 16 Marshallovih držav, prijaviti svoje dredite, in prositi za deb-lokacijo, ako hočejo kdaj priti do denarja. Ce tega ne store bo ameriška vlada prijavila imetnike njihovim vladam, da jim te naložijo davek, poleg kazni zaradi zamolčanja premoženja v dolarjih. Ako gre za anonimne vloge, naložene s posredovanjem evropskih bank, in se imetniki ne prijavijo v določenem roku, poj dejo njihovi dolarji v sklad za financiranje Marshallovega načrta).
Ostra polemika švicarskega tiska dokazuje, da so švicarski kapitalisti v veliki zadregi. «Jour nal de Gèneve» svetuje imetnikom, naj se vdajo Snyderjevim zahtevam ter se lepo pobotajo s svojimi vladami, ki so zdaj postale že uvidevnejše. Tako švicarska vlada zdaj ne zahteva več 50 odst. teh dolarjev zase, temveč se zadovoljuje z manjšim odstotkom. Francosko finančno nrnistrstvo ne zahteva več kakor 25 odst. zasebnih vlog v Ameriki. Schuma-nova vlada je postala iznajdljivejša, da bi prišla do teh 25 odst Dovolila je namreč, da se imetniki zglasijo po posrednikih in da ti plačajo omenjeno takso, tako
za 8 milijonov kakor v marcu.)
Po zadnjem poročilu iz Londona bi angleško finančno ministrstvo bilo pripravljeno znižati vrednost funta edino v primeru, ko bi nastopilo na svetovnem tržišču splošno znižanje cen osnovnim surovinam. V sedanjem trenutku Anglija nikakor ne misli a izpiemembo razmerja med funtom in dolarjem in že med proračunsko razpravo v Gornjem domu je Cripps odločno zavrnil namigovanja loida Branda na takšno možnost, češ da je lord nasedel tuji propagandi in d abi takšen korak angleške vlade pomenil največjo neumnost.
Da se je tudi italijanski gospodarski tisk («oCmmercio — 24 4ore», 19. maja) ob tej priliki privoščil Angleže, ntm postane povsem razumljivo ,če pomislimo, da v zadnjem času angleška industrija (n. pr, avtomobilska, ladjedelniška in tekstilna) bije italijansko na vsej črti. Italijanski tisk trdi, da izvajajo Angleži v zunanji trgovini «dumping» (prodajajo izpod cene), in sicer s pomočjo ameriškega denarja, ki ga prejemajo v okviru Marshallovega načrta. V Londonu pač niso pozabili, da je nehvaležnost plačilo sveta, bi pripomnili mi v Trstu.
da imetniki lahko ostanejo v tajnosti. Po poročilu iz New Yorka so mnogi imetniki našli način, da prenesejo svoje vloge iz (£DA v Južno Ameriko.
SOVJETSKA ZVEZA NA AVSTRALSKEM TRZISCU
Iz Sidneya poročajo, da so cene avstralske volne dosegle pravi rekord. Za balo (310 funtov, 1 funt = 0.45 Kg) so plačali 70 avstralskih funtov (270 dol.), to se pravi, da je bila cena za 21 funtov višja kakor povprečne cene v razdobju zadnjih 10 mesecev. Na avstralskem tržišču se je pojavila Sovjetska zveza, ki je nudila visoke cene. Tako je bilo razprodanih 11.500 bal blaga z anad 1 milijon avstralskih funtov. Poleg Sovjetske zveze so se pojavili tudi angleški kupci iz Bradforda. Kupovanje v večji množini od strani Sovjetske zveze pripisujejo tudi akciji v zvezi s sovjetsko-angleško trgovinsko pogodbo. Sovjetska zveza vozi volno v črnomorsa pristanišča. Tudi Francija j eizkoristila ugodnosti, ki jih nudi angleški kredit za nakup avstralske volne.
„Journal de Geneve"
nadaljuje
Propaganda je propaganda in jo javnost kot takšno tudi ceni. Dovoljuje ji določeno količin o spretno primešane laži; vendar brihtni čitalci zahtevajo od nje vsaj nekaj videza resnice. «Journal de Genève», s katerim smo imeli opravka že v zadnji številki, pa ne upo.teva niti te skromne želje svojih čitateljev in jih oclvidno ima za takšne tepce, da ne vedo niti, da se danes skoro vsa evropska trgovina vrši pj kompenzacijskih računih, oz roma kliringih. Kakor bi bil mogel si er se. virati svojim bralcem v članku «Comment se presente aujordhui le probleme de Trieste» (23.V), da je trgovina z Jugoslavijo nemogoča, ker d nar ne kvo-tira na tržaški borzi? Mar tržaški dopisnik zega lista, ki prikazuje Jugoslavijo kot nesposobno za izvoz, ne ve, da je vojaški uprava na zahtevo rimske vlade blokirala kompenzacijski račun neke tržaške tvrdke, pri kateri je Jugoslavija imela okoli 200 milijonov kredita za izvoženo glago in da je na ta način za nekaj mesecev ustavila skoro ves promet meti Trstom in Jugoslavijo?
v
Slovenski denarni zavod
še vedno v tujih rokah
Giorgio Pitacco, znani tržaški iredentist in poslanec v dunajskem parlamentu, pripoveduje v svoji knjigi («La Passione Adriatica», Bologna 1928, str, 23), da je aprila 1912 obiskal predsednica italijanske vlade Giolittija, da bi ga prosil za denarno pomoč.
«V tistem času, pripoveduje Pitacco, Je bolestno in grozeče divjala protiitalijanska borba v Trstu, Istri, Gorici in Dalmaciji, ker so Slovani razvili odločno in učinkovito akcijo tudi na finančnem področju z ustanovitvijo mnogih bančnih zavodov, ki so z veliko ustrežljivostjo pri izvrševanju poslov in obilnim kreditom uspeli podrediti slovanski propagandi in slovanskemu prodiranju posebno kapital in kredit mnogih italijanskih meščanov. — Obiskal sem tedaj (aprila 1912) Giolittija, da bi skušal prepričati italijansko vlado, naj bi na najbolj primeren način odprla v Trstu podružnico kakšne močne italilanske banke ter bi na ta način iztrgala iz rok slovanski invaziji najnevarnejše orožje, utrdila oslabljene postojanke Italijanov tudi na gospodarskem področju, oživila toliko potrte upe. zajamčila nacionalnemu (italijanskemu) kapitalu varen in ploden donos in razširila finančni In trgovinski vpliv Italije v Trstu; to naj bi bila predigra za močnejše nacionalno politično prodiranje».
Poleg priznanj neštevilnih drugih italijanskih avtorjev (V Gay-de, G. Caprina, Vivantea) in tira dn ih statističnih podatkov je ta dokument slovanske finančne premoči v Trstu pred italijansko zasedbo tako važen, da ga navajamo tudi v italijanščini:
«Era il tempo in cui più dolorosa e minacciosa ferveva la lotta antitaliana a Trieste, nellTstria, a Gorizia, in Dalmazia per l'azione energica e fattiva intrapresa dagli slavi anche nel campo finanziario con la creazione di molti istituti bancari, che per la grande correttezza nel trattare gu affari e il lareo credito erano riusciti ad asservire alla propaganda e alla penetrazione slava particolarmente i caudali e il credito di molti cittadini italiani Ero venuto allora dall’on. Gioititi per tentare di far decidere il Governo italiano a traniantare nella forma più conveniente la filiale di una forte banca italiana a Trieste, potendosi cosi privare delle sue armi più pericolose la invasione slava, agguerrire le indebolite difese degli italiani anche nel campo economico, rianimare tante depresse speranze, garantire al capitale nazionale un rendimento sicuro e fruttifero eri allargare la sfera di influenza fi nanziana e commerciale dell’Italia a Trieste, come preludio di più intensa penetrazione nazionale politica».
Slovenci, Hrvati in Srbi so tedaj imeli v samem mestu 7 denarnih zavodov z Jadransko ban-KO na čelu; premoženje samo te banke je doseglo 50 milijonov kron, medtem ko so imeli Italijani samo mestno hranilnico «Cessa di Risparmio di Trieste. «Banca Commerciale Triestina» je bila v rokah dunajskega kapitala. V tej zvezi je treba omeniti še «Živno-stensko banko». Slovenci so zgradili ta svoj denarni sistem s sistematičnim delom, pri katerem so pomagali vsi sloji, od delavca do okoliškega kmeta, od nameščenca do trgovca in podjetnika. Slovenski denarni zavodi so bili trdno zasidrani na domačih tleh. Oni niso trkali na vrata raznih prestolnic kakor Pitacco, saj niso niti imeli lastne nacionalne države.
Italija je v nekaj letih svoje zasedbe uničila vse denarne zavode Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, torej tudi v Trstu. Ko se danes skušajo Slovenci postaviti gospodarsko zopet na lastne noge, zaganja italijanski šovinistični tisk vik in krik, kakor da je samo po sebi umevno, da morajo Slovenci za večne čase ostati odvisni od italijanskega kapitala, ki je med tem časom s pomočjo fašističnega terorja zavladal v Trstu in pogoltnil vse naše denarne zavode.
Za danes navajamo samo en primer, usodo Tržaške posojilnice in hranilnice, prav tipičen primer originalnih fašističnih metod pri uvajanju rimskega gospodstva na Primorskem.
Tržaška mestna hranilnica «Cassa di Risparmio di Trieste» je te dni objavila bilanco za leto 1947: 3,678.080 lir dobička, 3 milijarde 68 milijonov lir vlog in 2,063.624 lir dobička je bilo nakazano» za razne dobrodelne in javnokoristne ustanove».
Ob čitanju te bilance in hvalisanj, kako se ta zavod sijajno razvija, zastane za hip vsak trža-
ški Slovenec; saj krijejo bilančne postavke tega denarnega zavoda milijone in milijone lir slovenskega premoženja.
Tržaški prefekt je avgusta 1940 razpustil zakonito izbrani upravni odbor najstarejšega slovenskega denarnega zavoda v samem mestu. «Tržaške	posojilnice in
hranilnice» ter ji postavil dr. C liners.cha za komisarja. Ta je tržaško posojilnico in hranilnico z vsem premoženjem izro.il mestni hranilnici «Cassa di Risparmio di Trieste». Tako je italijanska vlada končno uničila zadnji slovan «ki denarni zavod v Julijski kra
n (Trgovsko obrtna zadruga v Trstu je že izvršila prisilno spojitev z zavodom «Banca Popolare Giuliana». Pod italijansko zased bo je bilo uničenih nad 600 slovanskih in hrvatsk ih kreditni! i zadrug in bank).
Prvi udarec je prizadel tržaški posoj in.ci in hranilnici Fr. Giunta, ki je leta 1920 požgal palače «Narodnega doma», lastnine Tržaške posojilnice. Skoda je znašala 5 milijonov lir. Poravnal je ni seveda nihče, ne takratna libe-ruina vlada, ne pozneje Mussolinijevi ministri. Posojilnica je morala prodati za vsako ceno pogorišče «Narodnega doma» in podjetje «Grljan» (hotel in kopališče v Grljanu), da bi se lahko obdržala na površju.
Računajo, da je «Cassa di Risparmio di Trieste» s prevzemom Tržaške poso Unice pridobila okoli 3 milijone predvojnih lir čiste vrednosti. Samo rezervni sklad je v bilanci Tržaške posojilnice za ieto 1939 izkazoval 1,298.666 lir. Pridobila je ogromno premoženje v nepremičninah, hišah in zemljiščih, ki jih je vnovčila po mnogo višjih cenah, kakor so bile računane v bilanci, ter vse vioge slovanskih vlagateljev 8.135.478. Da bi si naši čitatelji lahko ustvarili vsaj približno sliko krivice, ki je bila prizadeta slovanskemu gospodarstvu, navajamo samo seznam hiš, ki jih je Tržaška posojilnica imela v Trstu in okolici v času prisilne likvidacije:
llloi/a javna gospodarska osianova
Z ukazom št. 243 (24 aprila t. 1.) je vojaška uprava ustanovila posebno ustanovo, ki se bo imenovala «Ustanova za izkoriščanje gospodarskih virov angloameriškega področja Tržaškega ozemlja». Ustanovo bo upravljal svet sestavljen iz 6 vojaških funkcionarjev ZVU pod predsedstvom podpredsednika sveta za finančne in gospodarske zadeve.
Osnovna naloga ustanove je «da boljša, razvije in zaščiti gospodarske dobrine in vire na britansko-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, ki so zdaj neproduktivni ali izgubljajo svojo vrednost». Na tej podlagi predvideva njen program predvsem vodstvo in nadzorstvo državnih in poldržavnih dobrin, ki jih bo označila zavezniška vojaška uprava ali druga višja obiastva; sklepanje pogodb in izvedbo nalog, ki si jih ustanova postavlja, dovoljenje posojil in predujmov; vnovčenje premičnin, ki so pokvarjene ali ki se lahko pokvarijo, z namenom da se ohrani njihova vrednost; izkoriščanji vseh razpoložljivih kovinskih kosov v okviru udeležbe zavezniške vojaške uprave pri programu za obnovo Evrope ter preobrazbo in likvidacijo ustanov, ki zadevajo mestno gospodarsko življenje. Ustanova bo razpolagala z začetno glavnico 1 milijona lir.
Ker ni področje nove ustanove s samo uredbo dovolj jasno označeno, se jè v dnevnem t'sku razvnela precej ostra polemika o njenih namenih, ki sloni na raznih domnevah. Nezaupanje do ustanove izvira prredvsem iz dejstva, da niso v njej zastopani predstavniki domačega gospodarstva. Prvi pogoj za učinkovito poslovanje javnopravnih ustanov je ta, da so odtenek oblasten, v katerih so zastopani sloji vsega prrebivalstva.
Ob tej priliki, ko dnevni tisk izraža bojazen, da bi vsa državna podjetja Sto-ja kakor ladjedelni ce, plovne družbe it. d., ki po mirovni pogodbi pripadejo Sto-ju, prišle pod nekontrolirano vodstvo ‘ nove ustanove — opozarjamo na okolnost ta da ni doslej vojaška uprava ničesar ukrenila, da bi ta podjetja resnično prišla pod upravo oblastev Sto-ja in bi služila koristim njenega prebivalstva, temveč se ta podjetja čedalje bolj pogrezajo v brezno italijanskega kapitala in potapljajo v odvisnost rimske vlade. Tako se n. pr. vpra-
V samem mestu: Večnadstropno stavbo (v ul. Torrebianca št. 19), 2 hiši pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji in 1 pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji:
Na Opčinah: 3 stavo.: i t z insilino);
na Konkonelu 1 hiše; v Gropadi 2 hiši-v Trebčah 2 hišl-v Sv. Križu 2 hiš'.-na Kontovelu 2 hiš.--v Borštu 6 hiš: v Ricmanjih 1 hišo. v Dolini 1 hišo; v Zabrežcu 1 hišo; y Socerbu 1 hišo. v Zavijali 1 hi.«i-v Plavljah 1 hišo; v Rodiku hotel s prostranim zemljiščem:
v Portorožu 1 vilo.
Ni nam znano, koliko tega premoženja v stavban in zemljiščih (zemljiških parcel je bilo še mnogo vec kakor hiš) je «Cassa ci Risparmio» razprodala. (Stavba v uiici Torrebianca je še danes v njenih rokah. Zemljišča in stavb-bne parcele so bile pred vojno iz razumljive previdnosti cenjene mnogo niže. kakor so bile v resnici vredne? (Vrednost zemljišč se je tedaj cenila od 0,20 do 4 lire, danes se lahko prodajo po 50 lir. stavbne parcele n. pr. na Opčinah pa po 200 - 300 lir za k v. m).
Ce so trgovsko vrednost (po odbitku vseh pasivj tržaške posojilnice in hranilnice leta 1940 cenili na 3 milijone, bi danes predstavljala najmanj okoli 150 milijonov lir. Ogromno vrednost je seveda predstavljala pridobitev slovenskih vlagateljev, za katere se je poprej mestna hranilnica zaman Dorila.
Danes, po petih letih zloma fašizma v Italiji, po treh letih vladanja angloameriške vojne uprave in po osmih mesecih mednarodnopravnega obs anka Sto-ja, je kljub neštetim vlogam na vojno upravo ostal še vedno v veljavi odlok fašističnega prefekta iz I. 1940, ki predstavlja nezaslišano tatvino slovenskega premoženja.
sanja Tržaškega Lloyda in naših ladjedelnic rešujejo neposredno v Rimu in ne v Trstu. Namen je jas. n: sprav iti jih popolnoma v odvisnost italijanskega gospodarstva in italijanske države, da bi bil i:asneje, ko bi se Sto dejansko konstituiralo, proces izločenja toliko težji.
Mitil/ia
na industrijskem zborovanju
Na občnem zboru «Industrijskega združenja» v Trstu je njegov predsednik Avgust Kozulič po ovinkih priznal obupno stanje tržaške industrije. Krivdo za takšne razmere je seveaa našel v odcepitvi tržaškega gospodarstva od italijanskega. Po njegovih trditvah ni vse do sporazuma med angloameriško upravo in italijansko vlado nikdo odgovarjal za oskrbo s surovinami. Naročil niso točno plačevali: z inozemstvom je bil onemogočen skoro vsak stik zaradi kompliciranega postopka. Industrija pa je trpela tudi. tako meni Kozulič. zaradi socialnih agitacij v obratih, zlasti pa. ker niso imela doslej podjetja svobodnih rok pri odpuščanju delavstva. Pred zaključkom je megleno namignil na «možnosti» bodočih naročil tržaškim ladjedelnicam in obrnil pozornost na Marshallov pian.
Med razpravo so prišla do Izraza nasprotja med malimi In srednjimi industrije! ter veleindustrijcl.
Zaključni govor Bruna Uoceanl-ja, bivšega tržaškega prefekta pod nacistično okupacijo, je imel izključno političen značaj in je bil brez vsake zveze s problemomo tržaške industrije. Sodi bolj na zborovanje razgrajačev iz ulice Cavane kakor na zborovanje lndu-strijcev.
Na koncu zborovanja so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri tržaški industrije! odobravajo delovanje svojih zastopnikov, soglašajo z gospodarsko politiko' vojaške uprave in zahtevajo, da bi se pri izvajanju Marshallovega plana upoštevale zahteve tržaške industrije.
IZVAJANJE MARSHALLOVEGA NAČRTA V TRSTU
19. t. m. se je sestal prvič tako-lmenovani «Odbor za izvajanje Marshallovega plana», ki so ga ustanovile politične in gospodarske skupine, ki odobravajo Marshallov načrt.
Iz tržaške gospodarske kronike
Za predsednika ooEbra je bil imenovan conski predsednik Palutan. Odbor naj bi sodeloval pri sestavljanju zadevnih načrtov in dajal predloge in navodila za njihova Izvajanja.
Sicer pa so v Rimu prehiteli tržaški odbor, ker sta o izvajanju Marshallovega plana v Trstu že obravnavala «Narodni odbor za Marshallov plan» in «Medministrski odbor za obnovo» (CIR). Zadeva je vsekakor zagonetna. Tržaška javnost ne more razumeti, kaj naj ima opraviti pri vsej zadevi rimska vlada, ko Je vendar STO neodvisna država.
SE ENA ITALIJANSKA INSTITUCIJA
Pri fitppatoioškem zavodu v Trstu posiuje že mesec dni «Zavod za mednarodno trgovino», (Istituto nazionale per il commercio estero), ki je neposredno podrejen rimskim obla-stvom. Med naloge zavoda spada fi-topatološki pregled sadja in zelenjave ob uvozu in izvozu iz angloameriškega pasu STO-ja. Ne gre nam v Biavo, zakaj bi morala vojaška uprava uporabljati italijanske ustanove, ko je vendar pravkar znatno potencirala tržaški fitopatološki zavod, ki bi moral zaradi tega razpolagati z vsemi sredstvi za točno Izvrševanje fltopatološke službe. Značilno je ludi, da je ta italijanski zavod pričel poslovati prav zdaj, t. j. po sklenitvi gospodarskega sporazuma med vojaško upravo in Italijo.
ČEŠKOSLOVAŠKA IZVAZA OPREME ZA VELIKE TOVARNE
Češkoslovaška industrija je v povojni dobi nabavila mnogim državam popolne tovarniške opreme. Tako je že izročila vse naprave za dve tovarni sladkorja Sovjetski zvezi, za eno tovarno Jugoslaviji, Finski, Indiji in Urugvaju. Nova naročila za tovarne sladkorja pa so že prišla iz Irana, Indije, Maroka, Sirije in Nizozemske. Podjetje »Skoda« je pred kratkim izročilo Argentini opremo za novo tovarno alkohola, ki bo največja nai svetu. Podobno tovarno bo dobavila tudi Siriji. Poleg tega je češkoslovaška industrija prevzela naročila za velike hladilnice s strani Turčije, Bolgarije, Irana, Afganista-! na in Palestine.	i
VELIK PRIMAN3KL3AJ
italijanske trgovinske bilance
V letu 1947 Je Italija uvozila 18,490.000 ton blaga, v vrednosti 413 milijard 804 milijonov lir in Izvozila 1,946.000 ton blaga, v skupni vrednosti 205 milijard 677 milijonov lir. V primerjavi z letom 1946 se je u-voz skoraj podvojil.
Pri uvozu zo ZDA deležne s 45%. ZDA so postale glavni dobavatelj prehrane (60%,), medtem ko so v predvojni dobi evropske države dobavljale Italiji od 60 do 65% vseh prehranbenih potrebščin. 47% uvoza se je nanašalo nà-'surovTne za industrijo, 29,43% na prehrano, 13,63% na polizdelke in 9,94% na končne industrijske izdelke. Najvažnejša postavka v uvozu so bile žitarice (2.215 milijona ton), surovo zelezo Tn jeklo (389.627 ton), in les (384.766 ton).
Izvoz se je zvišal v primerjavi z letom 1946 za 90% in je s tem dosegel skoraj predvojno raven. Na prvem mestu je izvoz v Svico, na drugem v Veliko Britanijo, medtem ko pridejo Združene države na peto mesto. Zvišal se je predvsem izvoz na Češkoslovaško, v Argentino in Turčijo. Izvoz v ZDA pa je ostal na višini prejšnjega leta 53,62% izvoza se nanaša na industrijske izdelke, 21,78% na polizdelke, 19.64 na prehranbene potrebščine in 4,96 na industrijske surovine.
1947 so posekali 3,5 milijonov kub m tehničnega lesa, 51 milijonov stotov drv i n 5,3 milijonov stotov oglja.
Vojni dogodki so povzročili težko škodo na površini 125.000 ha gozdov. Se po vojni so angloameriške okupacijske sile posekale ogromne količine lesa. V Kalabriji (Sila) je vojaščina povzročila veliko škodo s svojevrstnimi sistemi izkoriščanja^ Pripovedujejo na primer, da so v omenjenih gozdovih izruvali drevesa s traktorji ali celo s tanki in jih brez poprejšnje obdelavi vlačili do morske obale ter jih od tam pošiljali na Malto.
Temu je še dodati, da je Italija zgubila po mirovni pogodbi okrog 300.000 h gozdov v Slovenskem n> Hrvatskem Primorju.
Naravno je, da vzbuja v'italijanskih gospodarskih krogih vprašanje oskrbe z lesom veliko zaskrbljenost. Ni druge izbire: ali nadaljevati z uničevanjem gozdov (pravilno gospodarstvo bi zahtevalo omejitev ali prekinitev sečnje za več let) ali pa povečati uvoz lesa in lesnih izdelkov. Uvoz lesa pa predstavlja v italijanski trgovinski bilanci zelo težko breme. Pred voino je Italija uvažala letno za okrog 300 milijonov lir lesa (okrog 15 milijard Ur v današnji valuti).
Italijanski gozdovi
izčrpani
Italijansko gozdno gospodarstvo je utrpelo med vojno hude udarce. V razdobju 1940—1945 so v italijanskih gozdovih posekali vsako leto povprečno nad 4 milijone kubičnih metrov gradbenega lesa, 60—70	milijonov
stotov drvi in 10 milijonov stotov oglja, t. j. dvakrat toliko kakor v predvojnem času. Ze prej pa je sečnja trajno presegala naravni prirastek. S čezmerno sečnjo so nadaljevali tudi po vojni. V sezoni 1946—
ČEŠKOSLOVAŠKA V SVETOVNI INDUSTRIJI
Iz poročila, ki ga je izdal Studijski center za gospodarsko in socialno vprašanje v Pragi je razvidno, da zavzema Češkoslovaška odlično mesto v svetovni industrijski proizvodnji. — V svetovni proizvodnji premoga je Češkoslovaška na sedmem mestu, jekla na osmem, tkanin na petem, avtomobilov na osmem, kamionov na devetem in d-klomotorjev na tretjem mestu.
II.
Povezanost vodnih tokov in izkoriščanje vodne energije
Povezanost pzdz.nskih tokov na Zveza podzemeljskih tokov Timave, t. j. glavnega teka reke s spo-
re dni mi podzemskimi vodam1, je bila ugotovljena s pes,tuši, in sicer z raznimi kemičnimi spojinami kot z litijevim in stroncijevim kloridom, iluoresceinom, z radioaktivnimi snovmi in končno tudi z- zaznamovanimi ribami - jeguljami.
Pri tem se je ugotov.la - zveza med naslednjimi vodnimi toki na porečju Timave:
ZNATNA VODONOSNOST REK® ;
2e navedeni podatki jasno ka- . žejo znatno vodonosnost teh pr*" ! tokov notranjske Reke. Ta doseže proti koncu svojega nadzemskega toka po izsledkih merjeni pr' Vremah - Britofu, kota 385, nas-lednje minimalne in maksimalne odtočne vodne množine: navaja se le nekaj značilnih podatkov.
Podzemski vodni toki	Razdalja Višinske Za poizkuse uporab-
Skocijanska jama - Ustje Timave
Skocijanska jama - Trebiška jama Skocijanska jama - Brojanica
Skocijanska jama - Cedas Skocijanska jama - Vrdela Kačje brezno-ustje Timave Skocijanska jama - Trebiška jama Razne jame-ustje Timave nad izvirom spodnje Timave Reka Vipava (Vrtoče) - Jezera: Dobrdobsko Pietrarossa Sabljiči Ustje Timave
Jezerce Sabljiči - Studenci Liserta
Severna ustja Timave (Stivan) leže. ča jezera (močvir.a) in si.erDcber-dobsko jezero, Pietrarossa in Sabljiči, niso povezani, kot so poizkusi pokazali neposredno s podzemskim tokom Timave, marveč šele z ustjem te reke. Ta jezera napaja reka Vipava (odtok v bližini vasi Vrtoče).
N. m. višine dna struge Timave Izviri (studenci)	725 m n .m.	vis
Dletvo	550	»	»	»
Pritok Goljaki	410	»	»	»
» Bistrica	400	»	»	„
Prem	387	»	»	»
Skocijan (jama, vhod) 323	»	»	»
» (prepadi)	270	»	»	»
(370)
» (Mrtvo jezero)	173	»	»	„
Vreme. (Britof)	340	»	»	„
» (Kačje brezno)	141	»	»	„
Jama pri Trebčah	13	»	»	»
Ustje reke	2,4 » »	„
Gornji, nadzemski tok Timave napaja na desnem in levem bregu mnogo pritokov z deloma znatno vodonosnostjo. Ti pritoki imajo po večini značaj hudournikov.
Na desnem bregu Timave so pritoki: Farjevec,Skrnik,Podstenj-šek, Trnovšek, Bistrica, i. dr. Na levem bregu Timave so pa pritoki: Sušica, Badež, s pritoki Suhorica Dolgi potok, Hrušica, i. dr. ter nadaljnji pritoki Timave Brski potok, Mola s pritoki: Kliv-nik, Mrzlik, Dula potok ter še
km	razlike m ljene kemične spojine	
34	314	Litijev klorid, fluo-rescein in radioaktivne snovi.
12	299	Fluorescein
27	317	Litijev klorid in radioaktivne snovi.
21	315	Isto
15	261	Isto
31	117	Litijev klorid
10	102	Isto Fluorescein in fuksin
7,5	34	Litijev in stron ijev
9	34	klorid
10,5	37	klorid
12,5	35	klorid
		Fluorescein
GORNJI TOK REKE TIMAVE NOTRANJSKA REKA
Gornji tok reke Timave - notranjska Reka, izvira izpod gora Liščik (884) in Dletvo (784) vzhodni Jelšan. Izviri (studenci)
so precej		močni	in	leže v	višini
do ca 725 m n. m. dolžine in padci 2,8 km dolž. od izvi.a,				62,5	padca
7,0 »	»	»	»	33,3	»
21,0 »	»	»	»	0,7	»
35,0 »	»	»	»	0,9	»
52,0 »	»	»	»	2,2	»
54,7 »	»	»	»	6,3	»
55,7 »	»	»	»	176,7	»
57,0 »	»	»	»	48,5	»
59,0 »	»	»	»	16,0	»
70,0 »	»	»	»	11,8	»
96,0 »	»	»	»	0,4	»
Gnojevec i. dr. Najvažnejša pritoka na desnem bregu Timave sta Podstenjšek in le okrog 2 km dolgi, a glede vodonosnosti jaki pritok Bistrica. Podstenjšek dovaja 4.000-12.000 kub m dnevno največ do 25.000 kub m dnevno. Bistrica dovaja 10.000 - 35.000 dnevno in več, izjemoma do 350.000 kub m dnevno. Najvažnejši pritok na levem bregu Timave je Padež, ki dovaja dnevno 3.000 -
200.000	kub m, izjemno pa do
250.000	kub m na dan.
Podrobna merjenja v razdobji' 1910 - 1928 so pokazala minimalni odtok 20.000 kub. m na dan; le ob izredni suši je odtok znašal okoli 11.000 kub. m. Maksimali dotok Pa je znašal 6-7 milijonov kub. n'
V razdobju 1. 1920 - 1924 je znašala množina odteka povprečno-’
9 mesecev ca 50.000 m3 dnevno 8 » » 100.000 » »
5	»	» 500.000 »	»
Ti podatki dajajo nazorno slik0 glede znatne vodonosnosti gornjega toka Timave. Izdelali so bili že načrte za izkoriščanje vodne energije te reke. (Zasnova je v glavnen' naslednja:
VREMSKI NAČRT HA IZKORIŠČANJU TIMAVE
Notranjska Reka in gornji tok Timave bi se izkoriščava la preden voda izgine pod zemljo 1 zajezitvijo pri Vremah. Dotok je računan s 10 m3 na sek. Umetno jezero bi zbralo okoli 26 milijonov kub m vode. Vodo bi izpeljali na kraj kraške planote do Bazovice v dolžini ca 18 km ted od tod dalje Po 3,2 km dolgem odprtem preko-pu in skozi 1,36 km dolg predof do bližine Zavelj v Miljskem zali-vu, kjer bi - pri padcu 350 m izkoriščali vodno silo 2 hidrocentra-li in proizvajali letno okoli 150 milijonov kilovatnih ur. Ta znatna proizvodnja, električne energije bi bila u veliko korist tržaški industriji. Pripomniti je, da je znašala potrošnja elektrike za vso bivšo Julijsko krajino, vštevsi železniško službo skupno 300 milijonov kWH.
Uspešno bi se moglo obenem rešiti vprašanje oskrbe pitne in uporabne vode za Trst in bližnjo okolico iz timavskih virov.
Verjetno bi bila že delna izvedba zadevnega projekta tudi v pogledu dobavljanja pitne in uporabne vode Trstu iz gornje Tima-ve bolj ekonomična in namen" koristnejša. Vprašanje dovajanja vode Trstu bi se dalo po teh1 gravitacijskem sistemu že svoje* časno bolje rešiti, kot se je to d o-seglo z vodočrpalnimi napravam' ob izlivu Timave, t. j. z črp/njem vode iz ondotnih studencev.
(Konec prihodnjič)
1
sp
Pr
sti
st;
us
Pr
ni
bi
šk
32
st
k(
ni
k<
ni
li
k
d
ž<
•ji
Sl
b
s.
s
s
s
d
v
r
2
S
S
i
1
i
1
"I V preteklih dneh je v tržaških go-Kčj sCodarskih krogih spet oživela raz-stf Prava o načrtih za zgraditev indu-of sirijske cor.e in industrijskega pri-stanišča v Zavljah.
2e pred 18 leti je bila v Trstu ustanovljena «Družba za industrijsko Pristanišče» (SAPA) z začetno giav-Pico 4 milijonov lir. Njene delnice so podpisane za 41% s strani tržaške, miljske in tržiške občine, za 32% s strani IRI-ja in za 16% s ' strani zavarovalnic in bank, medtem k° so ostale (0,95%) pripadale raz-jil: P*tn drugim ustanovam in zasebni-
iltfOl
j d k<>m.
poS Delovanje družbe ni doseglo vid-PpjSih uspehov, čeprav je takrat Italiji ''Janška vlada izdala vrsto odredb, ki -so vsebovale razne carinske in davčne olajšave. Določene so oile 2e točne meje industrijskega področja. vendar niso izdali zakona o pri-s'lni razlastitvi zemljišča.
Novembra lanskega leta je družba pričela z novo akcijo in zaprosila med drugim tržaški občinski 5vet in Trgovinsko zbornico za poji dedovanje pri vojaški upravi, da bi 'j.: Se omenjene olajšave podaljšale za zi(). desetletje. Občinski svet je že takrat J v bistvu prošnjo odobril, vendar je
0	Paročil posebni komisiji, da prouči ( 2adevo. Po šestih mesecih je koml-
° i>' Sija sestavila svoje poročilo in pri-ž|a do naslednjih zaključkov: a) Glavni viri tržaškega blagostanja so se skoraj popolnoma osušili. «j| ^aški promet je zelo omejen, ladjedelnice so slabo zaposlene, medtem ktt je trgovina dobila značaj krajevni r,ega blagovnega prometa, aio* b) Potenciranje tržaške industriji 'n je nujno vprašanje. Ne bo pa mo-f 8oče privabiti potrebnega kapitala za investicije brez posebnih olajšav. Zaradi tega je treba prošnjam druZ-yo<i': de ugoditi in priglasiti gradnjo indi dustrijske cone za javno koristno delo. s tem bo omogočena tudi pri-* silna razlastitev zasebnih zemljišč. & C) Pred graditvijo industrijskih ! ch °bratov se bodo morala izvršiti vsa Potrebna pripravljalna dela.
č) Proglasitev svobodne industrijske luke se bo lahko izvršila poseje.
e) Družba za industrijsko prista-d'Sče se mora preurediti tako. da bo •A *es kapital pripadal izključno Javno-
1	Cravnim ustanovam.
y Za graditev industrijske cone v ^avijah je bil sestavljen že sploš-111 načrt, ki predvideva med dru-8irn naslednja dela: nadaljevanje z l2kopom 100 m širokega in okrog J0(1 dolgega kar.a'a, izravnanje zem-jišča z nasipi, zgradnjo -1 km II— 2a m širokih cest in 7 km železniške-omrežja s postajo; most čez ka-ddi na Istrski cesti; kanalizacijo. ydktrično in plinsko napeljavo ter v°Qovode; poslopja za cannarne, ura-1,6 itd. in končno cmejeni zid. Proračun stroškov za ta pripravama dela še ni sestavljen; po op-
rt
rnosti objektov računajo, da bodo q znašali samo za delovno silo naj-!"anj 6—7 milijard lir. Z materialom 't režijskimi stroški pa bi priprav-
— , ______________________
Siri carski tranzit se pomika na sever
V enem izmed naših sestavkov Siede prometa med Svico in Tr-i ^ ; si°rn smo že ugotovili, da Švica if) Usmerja svojo prekomorsko trg o iel,l| aiho čedalje bolj v severne luke, ; ^ahior jo vodi Ren, in da si sre-°zemske luke (Marseille, Geno-a in Trst) ne morejo kaj poseb-
jjfll1
■J»
i. l"
zn»;
vn6
» ; »
liS'11 nie'
. ga obetati od švicarske trgovine.
Danes navajamo iz švicarskega /}ekaj statističnih podatkov, iz katerih se to jasno vidi. V glavno i ^carsko pristanišče na Renu,

i°ha
Zel je 1. 1947 prispelo 1,8 mili
ton blaga, V prvem trome-n6čiu 1. 1948 je promet v Bazlu -• i j nrastel že na 669.577 ton (lansko i1” i6to samo 178.086 t). Računajo, da ti". J3 v letošnjem letu promet nara-a! , 61 na 2,600.000 t (1. 1938 2.900 *' ^s°č ton). Švicarski tranzit skozi
»o
ISO
tu»
6>
jr
vš°
Sfl*'
J oO
mar&eljsko luko je dosegel lar.sko ~ 0 komaj okoli 80.000 ton, skozi
tl,.
‘»h.
hovo
mesečno okoli 50.000
s, Pristaniške naprave v Bazlu se $k*n° izpopolnjujejo; tako po-, avtiajo nova dvigala, nove silo , (za 6.000 ton), nova skladišča v a 11-12.000 ton zmogljivosti), no-
po'
k<r
ed'
V
H
i»'
■p» ;
f\
efO i
i6'!
W !
^rolejske črpalke in tanke,
J zmoa
- °°0 t) in v kratkem bo poveča-
^un zmogljivost znaša danes '47.000 kub m (pred vojno Ha t) in v kratke na 230.000 kub m. bj*«* Bazlom in Rotterdamom je H j, nedavno obnovljen potniški C**. Te dni se je mudilo v Ansi^ su Posebno švicarsko poslan-tHl0'ki je razpravljalo z belgijski-{i(, brodarji o poživitvi prometa in0^et v Anversu naglo narašča jdanes presega že skupni pro-Rotterdama, Hamburga in d^dillei. Švicarska vlada je ne-izdala nov pravilnik c tìai1tlar°dni plovbi v njenih vo
ljalna dela za industrijsko pristanišče stala 10—13 milijard lir, verjetno pa še več.
Zemeljska in izsuševalna dela v saveljskem močvirju so se V^Tnanj-šem obsegu že pričela; zaposlenih je okrog 200 delavcev. Pričeli so tudi z izkopom, ki bo združil po morju žavel.isko ravnino s čistilnico narte pri Sv. Soboti. Industrijski obrati bi se zgradili večinoma ščie'po izvršitvi glavnih pripravljalnih del.
Mnogo govorijo o novih TfRMstri-jan, ki naj bi prej ali slej pričeli obratovati v industrijski coni. Iz agencijskih poročil in po nepotrjenih vesteh iz raznih virov bi prišla v poštev naslednja industrijska podjetja: oljarna, tovarna mila, tovarna za montiranje strojev ameriškega izvora, tovarna tobačnih izdelkov, tovarna za konserviranje rib in sadja, usnjarna ter tovarna barvil.
Doslej je vložila prošnjo za ustanovitev oljarne le družba «Oltremare». V ostalih primerih gre za zdaj
le za osnutke, ki se bodo dali uresničiti le. če bodo na ozemlju zavladale splošne ugodne razmere za uspešno delovanje nove industrije.
Pred vsem pa bi moralo biti jasno, da ne bo enostransko reševanje problemov rešilo tržaške: industrije iz težke krize. Vsaka nova Industrija bo naletela na neuspeh, če ne bosta takoj zadovoljeni dve osnovni potrebi. zagotovitev surovinskih baz in zagotovitev tržnih izhodišč za industrijske proizvode. Prvo in drugo vprašanje pa se bo lahko ugodno rešilo le, če bo Tržaško ozemlje zaživelo neodvisno gospodarsko življenje ter se bo njegova industrija rešila pritiska italijanskih podjetij.
Objektivnemu -opazovalcu tržaškega gospodarstva pa se vsekakor vsiljuje vprašanje. Mar ne bi kazalu oživeti najprej že obstoječo tržaško industrijo in šele potem sestavljati velikopotezne načrte za nove industrije, ki zahtevajo ogromne investicije kapitala in ogromne napore?
Potrebno razčiščenje pojmov
la znižanje davkov in demontažo upravnega stroja
Dne 23. maja so se mali in srednji trgovci, obrtniki in kmetje se stali pri Sv. Jakobu, da bi v drugič obravnavali vprašanje davkov, ki so za trgovino, obrt in kmetijstvo že presegli skrajno mero znosljivosti. Prvi sestanek je bil uspešen, v kolikor je razgibal ozračje in prisilil odgovorne organe k odprtemu obravnavanju zadeve. In a drugem sestanku so zborovalci ponovno zahtevali pozitivne in konkretne ukrepe ter v glavnem vztrajali na stališču, ki so ga zavzeli v resoluciji na prejšnjem zborovanju.
Medtem je finančni oddelek vojaške uprave s posebno objavo naznanil da bodo otil-Siva upoštevala prošnje za znižanje poslovnega davka in dohodnine B in Cl. Gre torej za proučevanje posameznih prošenj, ne za splošno znižanje. Davkoplačevalci zahtevajo vse kaj drugega.
|Za zastarele davke je pristojna italijanska vlada. Ta je obljubila razdelitev davkov na več obro kov, kar pa ne bo prineslo davkoplačevalcu bistvene koristi. Na zborovanju so zaradi tega še enkrat zahtevali ukinitev ukaza št. 4, ki odreja plačilo davkov za leto 1946 in 1947, odmero davkov na osnovi ugotovitve realnega in ne «uradnega» dohodka in odložitev plačila vseh obrokov, dokler se zadeva dokončno ne razjasni.
Poroč.io o drugem zborovanju davkopLačevalcev pri Sv. Jakobu in objava angioameriške vojne uprave sta prinesla vsaj nekaj jasnosti o sedanjem položaju davkoplačevalcev.
Zdaj je tržaški javnosti, ki je tako željna dejanske osvoboditve italijanskega davčnega sistema in budno pazi na vsak korak vojaške uprave v tej zvezi, boječ se za težko pridobljeno neodv.snost — ysoj jasno, da ;,e bila rimska vlada pristojna glede odmerjanja davkov samo do 15. septembra, t. j. do uveljavljenja mirovne pogodbe in postanka Sto-ja. Anglo-ameriška vojna uprava bi bila dobro storila, ako bi bila takoj po odhodu deputacije nekih tržaških trgovcev V Rim pojasnila, da gre samo za obdavčenje za povojno razdobje do 15 septembra. Sicer imajo AnglosaksonJ takšen vpliv na rimsko vlado — poU'.i tega so na osnovi premirja do s gh takšno svobodo delovanja v pasu A — da bi b.li tudi glede zn zrnja davkov za čas do 15 septembra lahko sami odločili! Ta anglosaksonska velikodušnost nas_ ro.i italijanski vladi je najnovejšega datuma in spada v splošni okv.r njihove zunanje politike. Končno bi bilo treba tudi upoštevati, da je angloameriško vojaška upravi prevzela oblast v pasu A na podlagi dogovora z jugoslovansko vojsko, s katerim je angloameriško vojaško poveljstvo pr.znalo v določenih mejah krajevne oblasti, ki so se konstituirale pred od hodom ameriške vojske. Tudi ta okolnost govori za to, da bi bilo bolj umestno, ko bi vojaška uprava sama postopala glede odmerjanja davkov tudi za čas do 15. septembra.
Glede višine davkov so itak iz-pregovorili že sami davkoplačevalci. Odposlanstvo, nekaterih tržaških trgovcev ni v Rimu v bistvu ničesar doseglo davkoplačevalcem bodo samo davek lahko razbili na več obrokov, obremenitev po ostane ista.
Iz objave vojaške uprave je i a -vidno, da so davkoplačevalci še vedno popolnoma odvisni od dobre volje j nančn h oblastev, ki lahko upoštevajo njihove individualne prošnje ali ne. Davki niso
torej bili splošno znižani z določitvijo nov h količnikov.
Davčno breme je v Trstu pretežko. Razumljivo je, da davkoplačevalci zaradi tega s toliko večjo vnemo zahtevajo pojasnila, kam gre denar, ki ga tako težko plačujejo. Vsi dobro vedo, da žre ogromni upravni aparat ki ga je Italija postavila za up*avo vs-> Tržaške pokrajine (do Postojne) in ki je ostal tu da izpričuje italijan-stvo Trsta, silnega denar a. T.eka končno pričeti z demantiranjem tega velikanskega uradnega stroja, ki je cilj sam sebi, in končno pristopiti tudi k pcpolni preobrazbi tujega davčnega sistema, ki naj ustreza domač m razni ram.
DOVOLJENJA ZA PROMET Z MOTORNIMI VOZILI Z ukazoma št. 262 in 263. objavljenima v Uradnem listu z dne 21. maja, je razveljavljen dosedanji predpis, po katerem je bilo uporabljanje motornega vozila vezano na dve dovolili, namreč na li cenco za vožnjo in na posebno dovoljenje za uporabo motornega vozila. Zadnje navedeno dovoljenje se sedaj ne zahteva več.
Tehnične novosti
Z LETALOM PROTJ GOZDNIM POŽAROM
Nedavno smo po roč Ai, kako v nekaterih pokrajinah Sovjetske zveze uporabljajo letalo za sejanje. Najnovejše po roč.lo govori o uspešni uporabi letala za pobijanje strahovitih požarov, ki ugo-nabljajo neizmerne gozdove v Kanadi. Tako so n. pr. požari v pokrajini Ontario T. 1923 uničili 1 milijon hektarjev go.da. L. 1936 je izbiuhnit.o2.2S4požarov, v enem samem mesecu kar 1.800. Kanadčani že delj časa uporabljajo letala v borbi s to straino nadlogo. Z letal spuščajo padalce v večjih skupinah. Pokrajina Ontario ima za to službo kar 30 letal najrazličnejših vrst.
NOV FORDOV TRAKTOR. Fordove tovarne pošiljajo v zadnjem času v Evropo nov trakt or, ki je posebno primeren za mala in srednja posestva. Njegov motor ima 24 konjskih sil in porabi razmeroma malo bene.na.
EGIPT OFUSTIL NASADE BARVANEGA BOMBAŽA
2e leta 1914. so v Egiptu priče i s poizkusi za gojitev barvanega bembaža. V ta namen uporabljajo brazilske vrste bombaža. Po prvi svetov .i vojni so nadaljevali s poizkusi predvsem z afriškimi bom-baži. Poskusi niso dali dobrih rezultatov ker barve niso ustrezale zahtevam industrijske proizvodnje. Bombažerejci so se poleg tega bali, da bi križanje barvanega z belim bombažem škodovalo kakovosti glavne proizvodnje. Iz teh razlogov je egiptska vlada sklenila opustiti vse poizkuse za gojitev barvanega bombaža.
Znano je, da so v Sovjetski zvezi poizkusi gojitve barvanega bombaža uspeli.
MODERNO PAKIRANJE
Neka tvrdka iz B rminghama je odkrila nov način pa k ran j J, ki bo verjetno uporaben za blago vseh vrst. Predmet, ki ga mommo zaviti, spustimo v tekočo et Uovo celulozo, ki po ohlajenjv. prevleče i redmet s prozorno koto. Poročila trdijo, da je ta načn pakiranja zelo preprost in da v vsakem pogledu zavaruje blago.
VESTNIK
Slovenskega gospodarskega združenja
SGZ na zagrebškem velesejme
Slovensko gospodarsko združenje se je odzvalo vabilu in po posebni delegaciji uradno obiskalo zagrebški velesejem. Pri tej priliki je bila delegacija sprejeta tudi pri hrvat-skem komiteju za zunanjo trgovino. Na konferenci je bilo naravno govora o tem, kako bi se mogli poživiti trgovinski odnošaji med Trstom in Jugoslavijo ter odpraviti sedanje tež-koče, ki jih zavirajo. Delegaciji je bilo zagotovljeno, da bo FLRJ s svoje strani storila vse, da se ti odnosi okrepijo. Poudarjeno pa je bilo na drugi strani, da so zaželenemu razvoju trgovine na poti razne ovire, izvirajoče iz ukrepov tukajšnje ZVU, ki je z razširjenjem nekaterih italijanskih trgovinskih pogodb vključila svoje področje v italijanski trgovinski sistem.
Delegacija je odnesla s konference vtis, da se bodo dale obstoječe težave premostiti in da bo moralo priti do bolj zdravih in živahnejših gospodarskih in posebej trgovinskih stikov med Trstom in Jugoslavijo, kar bo v duhu i z besedilom i z duhom mirovne pogodbe.
DAVČNE IN DRUGE ZADEVE
Popoldanske uradne ure tajni štva združenja bodo od 31. maja pa do nadaljnjega od 15.30 do
18.30.	Zaradi te spremembe bo davčni referent sprejemal stranke od 31. maja dalje od 15.30 do
17.30.
Tajništvo pri tej priliki ponovno opozarja, da vrši za člane združenja vse posle v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev za bolniško blagajno, zlasti tudi sestavljanje predpisanih mesečnih prijav za urad za socialno skrbstvo (Previdenza sociale). Kdor želi izkoristiti to ugodnost, naj se zglasi v pisarni združenja v istih popoldanskih urah.
IZ URADNEGA LISTA ZVU št. 23 in 24
Uradni list ZVU z dne 1. maja 1948 prinaša med drugim:
ukaz št. 223, ki zadeva spremembo zakonskih predpisov o prisilnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov;
ukaz št. 243 o ustanovitvi korporacije za izkoriščanje gospodarskih virov;
ukaz št. 245 o podaljšanju zapore odpustov delojemalcev v industriji do 31. maja 1948.
Uradni list z dne 11. maja pa vsebuje:
ukaz št. 241 o spremembah železniške tarife za enovagonske pošiljke in
ukaz št. 249. s katerim se imenuje za pristaniškega ravnatelja tržaškega pristanišča kap. C. S. D. Noakes.
DAVEK NA POSLOVNI PROMET
Inšpektorat za posredne davke in za davek na poslovni promet je objavil službene predpise o posebni ureditvi obdavčenja za nekatere vrste trgovskih podjetij, in sicer glede: zelenjadarjev, trgovcev s sadjem, s proizvodi ribištva, s cveticami, gostinskih podjetij, krošnjarjev, obrtnikov, taksijev in najetih motornih vozil, motornih čolnov, ladij, dalje prostih poklicev, borznih posredovalcev in • menjalnic, špediterjev in pomorskih agentov, železniških agencij, turističnih uradov, nakladalnih in razkladalnih podjetij, trgovcev z živili na drobno ter izdelovalcev sodavice in pijač ter led:u.
Predpisi so vsakomur na razpolago v uradnih prostorih višje finančne intendance, inšpektorata za posredne davke in takse ter pri uradu za davek ria poslovni promet.
Prizadeti se obenem opozarjajo, da so davkoplačeval.i dolžni predložiti prijavo, omenjeno v zgoraj navedenih predpisih, najkasneje do vštevši 31. maja 1948.
PREDPISI NA PODROČJU
TRGOVINE IN INDUSTRIJE
Po posebnih italijanskih zakonih, ki uravnavajo izvrševanje krošnjarstva, odpiranje skladišč z enotnimi cenami ter izvrševanje pekarske in mlinske industrije, je bil prefekt kot predsednik pokrajinskega sveta korporacij upravičen izdajati podrobne predpise o tej sr.ovi. Vsled ukaza ZVU št. 227, objavljenega v 25. številki Uradnega lista z dne 21. maja je prenesena ta pravica na conskega predsednika. Ukaz obenem določa, da je departma« za trgovino in industrijo pri |ZVU pristojen, da vrši vse potrebne poizvedbe po predpisih uvodoma omenjenih zakonov, izvršni odbor trgovske zbornice pa za podajanje mnenj, kjer je po teh zakonih mnenje potrebno.
IZ ITALIJANSKIH ZUNANJETRGOVINSKIH PREDPISOV
V	italijanskem uradnem listu je bil objavljen min. dekret z dne 5. 3. 1948, ki določa nove predpise za trgovino s tistimi državami, s katerimi Italija nima posebnih dogovorov. Uvoz blaga, ki ni našteto v seznamu A min. dekreta z dne 13. 4. 1946, dovoljuje po novem predpisu carinama proti temu, da predloži uvoznik odobrenje italijanskega tirada za izmenjavo (Ufficio Italiano dei Cambi). Da doseže tako odobrenje, mora uvoznik predložiti temu uradu izjavo Ital. narodne banke (Banca d’Italia) ali druge pooblaščene banke, da je b!ago> že plačano po enem izmed računov, ustanovljenih z zakonodajnim dekretom z dne 26. 3. 1946, št. 139, ali pa da je bil v svrho plačila na tem računu vin-kuliran primeren znesek.
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odredilo, da morejo same carinarne dovoljevati izvoz novega krompirja v države, s katerimi je v veljavi trgovina v kliringu s plačevanjem na odnosnem kompenzacijskem računu.
Prav tako dovoljujejo carinarne same izvoz čebule in česna v države, s katerimi trguje Italija proti valuti, in s tistimi, s katerimi ima trgovinske dogovore. To velja tudi za primer, kadar gre za prodajo na komisijski račun.
ITAL1JA-BICONIJA. Poročali smo že o trgovski izmenjavi med francosko okupacijsko cono Nemčije. Sedaj poročajo, da se bodo, v kratkem pričela trgovinska pogajanja tudi z angloameriškim področjem (Biconi-jo). Potrebne podatke, ki naj bi tvorile osnovo za pogajanja, zbira trgovska zbornica v Milanu.
Mednarodni trgovinski odnosi
ITALIJA-POLJSKA. Italijansko, finančno ministrstvo je objavilo, da bodo mogle dovoljevati uvoz poljskega sladkorja v okviru določenega kontingenta 10.000 ton samo carinarne v Trbižu, Genovi in Neaplju.
V	italijansko-poljskih kontingentih so nastale sledeče spremembe:
Italijanski izvoz: taninski estrakt ou 1000 na 2000 ton, «sumakov e-slrakl» spremenjeno v «sumah»; orodni stroji in naprava za orodne stroje od enega na 2 milijona dolarjev; drugi stroji od 650.000 na 150.000, surova svila od 200.000 na 250.000: na novo uvrščen kontingent tehničnih artiklov za tekstilno industrijo v vrednosti 500.000 dolarjev.
Poljski izvoz: jajca od 10 na 24 milijonov komadov; železne in jeklene plošče 10.000 t; na novo uvrščeno 2000 ton g rodi j a in 10.000 kub metrov žaganega smolnega lesa.
Poljska vlada je sklenila' z družbo FIAT pogodbo za zgradnjo tovarne FIAT na Poljskem, ki naj bi pričela obratovati v treh letih. Z ' isto pogodbo se je predvidel izvoz na Poljsko 1000 voz tipa 1100, 354 štiriton-skih, 557 sedemtonskih in 100 desettonskih tovornih avtomobilov, 180 avtobusov in 50 trolleybusov.
ITALIJA—HOLANDSKA. Ker novi paragrafirani trgovinski dogovor med obema državama še ni stopil v veljavo, je italijansko ministrstvo za zunanjo, trgovino odredilo, da je smatrati dosedanje predpise o trgovinski izmenjavi med Italijo in območju holandskega gold. za razveljavljene in da se imajo zaenkrat posli vršiti na temelju recipročnega in proti uvoznemu oziroma izvoznemu dovoljenju.
ITAL! J A-SPANIJ A. Vrše se pogajanja za izvoz velike količine kovinske drobnarije ter partij žebljev in vijakov v Španijo, od koder bi Italija prejela v kompenzacijo konser-virane ribe v škatlah. Te dni je bila tudi zaključena kompenzacija večje količine bombaževih tkanin in plastičnih snovi proti uvozu španske kolofonije ih tipičnih španskih proizvodov.
ITALIJA-BENELUX. Italijanske carinarne so pooblaščene da dovoljujejo uvoz naslednjih letnih kontingentov iz Belgije, Holandske in Luksemburga:	5 ton železonatrijevega
cianida, 600 ton stearina, 50 ton kalcijevega etilksentata, Carinarne v Comu in Domodossoli so upravičene dovoljevati uvoz naslednjih proizvodov, ki se v Italijo ne morejo uvoziti preko drugih carinam: 10 ti-toč ton kalijevega hidroksita, 20 ton anhidričnega natrijevega sulfata, 100 ton natrijevega trisulfata, 10 ton kislega in nevtralnega pirofosfata, 50 ton fenola, 50 ton ž'elezokalcij'evega cianida in 100 ton etilovih derivatov.
Naslednje blago je podvrženo odobritvi avtonomne uprave državnih monopolov: 2 q čistih kininovih šoli, 2 toni surovega kininovega sul-
fata in drugih kininovih soli, 100 ton kininove skorje in 50 ton skorje chincone lodgeriane. Uvoz surove naftaline iz Beigije in Luksemburga ter iz področja belgijskega franka lahko dovoljujejo carinarne neposredno.
ITALIJA-SVICA. Vrše se pogajanja za uvoz večje količine oljnih tropin in podobnih proizvodov, kakor tudi znatne količine čebule, iz Italije v Švico. V kompenzacijo bo izvozila Švica kemična gnojila in tekstilne surovine.
V	prvem tromesečju Je uvozila Švica iz Italije 6235 avtomobilov v vrednosti 46.5 milijonov švic. frankov.
MADŽARSKA. V Budimpešti je bila sredi meseca podpisana trgovinska pogodba med Madžarsko in Poljsko. Pogodba velja za pet let. Madžarska bo dobavljala Poljski v prvi vrsti aluminij in farmacevtske izdelke. nabavljala pa poljski premog, koks, cink. in druge surovine.
Vršijo se tudi trgovinska pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško. Bolgarijo in Romunijo. Za naslednje mesece so predvidena pogajanja za sklenitev pogodb s Francijo, Palestino, Egiptom, Turčijo m Holandsko, za junj s Švedsko, za avgust pa z Italijo in z Belgijo.
AVSTRIJA—SVEDSKA. Državi sta sklenili trgovinsko pogodbo, ki določa izmenjavo blaga v vrednosti is milijonov Šved. kron. Avstrija bo uvažaia iz Švedske v prvi vrsti železne in jeklene izdelke, stroje, kemične proizvode, rudninske proizvode, papir in ribe. izvažala pa magne-zit, surovo zeiezno rudo, razne stroje, traktorje, tekstil, konfekciontra-no blago in klobuke.
VENEZUELA. Oblasti v Venezueli so dovolile uvoz volne in rajona v državo brez posebnega uvoznega dovoljenja.
IZVOZ SADJARSKIH IN VRTNARSKIH PROIZVODOV IZ TRSTA
Pri fitopaioioškem zavodu v ulici S. Nicolò št. 7 posluje od 5. aprila 1948 državni zavod za zunanjo trgovino (Istituto Nazionale per il Commercio Estero — ICE). Izvoza limon, pomaranč, mandarinov, cvetače, krompirja, salate, breskev, marelic, namiznega grozdja, olupljenih mandeljnov in kostanja carinama ne dovoljuje, če izvoznik ne predloži rednega potrdila navedenega urada, da je bilo blage pregledano.
Izvirna potrdila za blago, ki prihaja iz Italije in ki je bilo v Italiji pregledano, so veljavna samo, ko jih vidira navedeni tržaški urad.
V	zvezi s tem je omeniti, da so tudi britske oblasti obvestile tuje izvoznike, naj se pri izvozu v Vel-Britanijo strogo drže fitosanitarnih predpisov, ker jim grozi sicer nevarnost zaplembe in uničenja uvoženega blaga po britskih uradnih orga-njih, pri čemer britske oblasti odklanjajo odgovornost za škodo, ki bi na ta način nastala izvoznim tvrdkam.
Odbor za razdeljevanje kontingentov
Neka tukajšnja agencija je prinesla pred kratkim vest, da je v nekaj dneh pričakovati imenovanja posvetovalnega tehničnega odbora za razdeljevanje kontigentov, ki jih je italijanska vlada od svojih trgovinskih pogodb dodelila Trstu. Odbor bo baje sestavljen iz desetih oseb, pripadnikov prizadetih kategorij.
Slovensko gospodarsko združenje zastopa načelno stališče, naj se tržaško gospodarstvo in posebno tudi njena trgovina orientira neodvisno na svoje tradicionalne zveze, v prvi vrsti na svoje naravno zaledje. Prav tako vztraja na načelu, da se mu tu v Trstu v vseh gospodarskih zadevah in posebno v primerih, kadar Je neposredno zainteresirano, prizna enakopravnost z drugimi tukajšnjimi gospodarskimi organizacijami. Zato je pri ZVU, kakor smo na tem meriu že poročali, zahtevalo, da bodi v navedenem posvetovalnem odboru zastopano tudi Slovensko gospodarsko združenje.
Zahteva združenja je tem bolj utemeljena, ker mu je ZVU pismeno že pred meseci zagotHHa enako upoštevanje, kakršno se priznava drugim združenjem. Kljub urgenci pa združenje doslej še ni dobilo odgovora.
TRST-POLJSKA
Kakor poročamo v rubriki mednarodnih trgovinskih odnosov, so bili v trgovini med Italijo ln Poljsko povečani kontigenti nekaterih uvoznih artiklov. Temu ustrezno so se zvišali tudi deleži, ki jih je Italija glede na trgovino s Poljsko dodelila Trstu. Ti kontingenti se bodo obenem z ostalimi kvotami za drugo, tretje in četrto četrtletje razdelili v bližnjem času. Prošnje glede povečanih kontingentov je ob upoštevanju običajnih formalnosti vložiti pri ZVU najkasneje do 5 junija.
PO KONFERENCI V BRUSLJU
Načrt za uvedbo
večkratnega kliringa propadel
Nedavno so se v Bruslju sestali fcnančni ministri petih zapad-nih držav (Anglije, Francije, Belgije, Holandije in Luksemburga), ki pripadajo Zapadni zvezi. Na dnevnem redu je bilo vprašanje utrditve medsebojnih trgovinskih stikov. Pred vsem je šlo za izrav-nanje medsebojnih plačilnih bilanc. V trgovini med temi državami nastajajo za nekatere države veliki primanjkljaji — tako je zunanja trgovina Francije zelo pasivna nasproti Angliji in Belgiji. Ministri so razpravljali tudi o načinu poravnave medsebojnih računov, t. j. o plačilnem sistemu, mu.
Tudi zapadni tisk prriznava, da niso bili na konferenci ao-sezeni ni-kakšini konkretni uspehi. Vprašanje uvedbe skupne valute ni prišlo niti v poštev. Celò možnost medsebojne konverzije valut, ki prihajajo v poštev, je bila izključena. Pač pa so še ministri prav lahko sporazumeli glede želje, naj se izkupiček za prodano blago, prejeto iz Ameiike v okviru Marshallovega plana, uporabi za iz-ravnanje plačilnih bilanc pet.h za-padnih drcav; samo Belgija je nekaj ugovarjala. Marshallov načrt ne predvideva trošenja tega denarja v takšne namene.
Prof. Ferdinand Bauuhin trdi v «Agence Economique et Finan-ciere», da je glavna ovira na poti k izravnavanju plačilnih bilanc v Evropi predvsem uporno vztrajanje Anglije pri načrtni gospodarski politiki.
V zvezi s konferenco v Bruslju nam piše nek naš sotrudnik:
KEYNESOV NAČRT
Ze na denarni in finančni konfet-renči v Bretton Woodsu 1. 1944 je znani angleški finančni strokovnjak Keynes prišel na dan s predlogom o večstranskem kliringu. Po njegovem računu večina držav ne bo po vojni imela dovolj zlata, da bi z njim lahko plačala svoj ogromen uvoz. Zato bi se morala bodoča mednarodna plačila salda le izjemoma vršiti v zlatu. Po predlogih Keyne-sa bi nova organizacija mednarodne-nega plačilnega sistema lahko odstranila težke posledice, ki jih povzroča sistem zlate podlage v mednarodnih denarnih odnosih. Predvsem bi morale države z aktivno plačilno bilanco dati svoje zlate rezerve na razpolago deficitnim državam v obliki investicij, nakupov blaga, itd. Obenem bi se morala odpraviti stara praksa velikih denarnih zavodov (kakor v ZDA in Franciji), da brez vsakih gospodarskih vzrokov kopičijo svoje zlate rezerve, ker se s tem povzroča neenakomerna in neekonomična razdelitev zlata med posamezne države in tako nastajajo velike motnje na denarnem trgu. Po sistemu večstranskega kliringa se Keynes izogiblje mednarodnih plačil v zlatu, ki v povojnem času povzročajo nagel padec tečajev valut v državah, ki ne razpolagajo z zadostno količino zlata. Na ta način bi se omogočila izmenjava dobrin tudi državam, ki nimajo zlatih zalog. Večstranski kliring bi omogočal razne virmane in konverzije saldov državam s stalno- pasivno trgovinsko bilanco z državami, ki imajo prebitke.
ZDA IN SZ ZA ZLATO PODLAGO
Ta načrt, ki so ga sprejele leta 1944 skoraj vse pasivne države, je naletel v Združenih ameriških državah na ostro kritiko. Tudi Sovjetska zveza je zavzela odklonilno stališče. Za ZDA, ki imajo v svojih rokah skoraj 2 tretjini svetovne zaloge zlata in kjer zlato ne predstavlja samo merila vrednosti in sredstva za izmenjavo, temveč tudi konkretno bogastvo, bi odstranitev zlata s prestola vrhovnega mednarodnega plačilnega sredstva pomenilo močan padec njegove vrednosti in s tem tudi konec nadviadajočega položaja upnika Združenih ameriških držav. V Sovjetski zvezi zlato ne pomeni bogastva samega po sebi, pač pa predstavlja plačilno sredstvo za sovjetske nakupe v kapitalističnih državah, ki Sovjetski zvezi omogoča nabavo tujih proizvodov, ne da bi morala dajati v zameno svoje. Odstranitev zlata kot mednarodnega plačilnega sredstva bi za Sovjetsko zvezo torej pomenila zmanjšanje možnosti uvoza. Obe državi sta odklonili predlog lorda Keynesa o večstranskem kliringu, čeprav iz različnih razlogov.
«UNITAS» — NOVI DOLAR
Kot odgovor na Keynesov plan se je kmalu pojavil načrt Američana With-a. Podlaga mu je zlato, oziroma dolar. Po With-u bi se medna-
rodne poravnave računov vršile s posebno valuto («unitas»), ki ne bi bila nič drugega kot nova vrsta dolarja (1 «unitas» bi moral biti enak 10 dolarjem). Po tem načrtu bi države dolžnice, ki nimajo dovolj zlata, dobile začasno od mednarodnega sklada, v katerega bi že poprej vložile določeno pristopnino, prejele potrebne kredite.
With~ov načrt je sprejelo nekih 10 držav, odklonila pa ga je odločno Anglija, ki so se ji pridružile še druge države z malimi zalogami zlata.
V tem času se je pojavil še tretji uradni predlog, t. j. kanadski načrt, ki je skušal najti kompromis med Keynesovim in Withovim, čeprav se je bolj naslanjal na drugega. Pogajanja, ki so se dolgotrajno vodila med Združenimi državami in Veliko Britanijo, so se končala 22, julija 1944 v Bretton Voods-u.
MEDNARODNI SKLAD IN MEDNARODNE BANKE
Sklenjeno je bilo, da se ustanovi ta mednarodni denarni sklad in mednarodna banka za obnovo in razvoj. Mednarodni denarni sklad prav za prav ni sklad, temveč banka, ki mora vršiti prenos valut. Mednarodna banka za obnovo ni navadna banka, ter opravlja funkcijo garanta za mednarodna posojila v svr-ho obnove držav in povečanja investicij. Obe ustanovi sta v tesni medsebojni zvezi in se medsebojno dopolnjujeta. Omenili smo, da so sklepi o ustanovitvi mednarodnega sklada in banke predstavljali neko vrsto kompromisa med angleškim (Keynesovim) in ameriškim (Withovim) planom.
Od takrat pa do danes se je marsikaj izpremenilo na političnem in gospodarskem področju. V zadnjem času je bila vrsta konferenc, na katerih so razpravljali o finančnih in denarnih vprašanjih. Na valutni
konferenci v Bruslju je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje medsebojnega plačilnega prometa. Trgovinski in plačilni promet med za-padnimi evropskimi državami zelo ovira valutna nestalnost. Tudi izvedbo Marshallovega gospodarskega načrta otežujejo velika kolebanja posameznih valut. Da bi se odstranile vse težave je bilo predlagano, da se med zapadnimi državami uvede brezgotovinski obračunski promet, t. j. večstranski kliring.
STAR NEMŠKI POSKUS
Vprašanje je, v kolikšni meri bi se s tem kolebanje posameznih valut, ki ovira normaliziranje trgovinskih odnosov in gospodarsko obnovo. Znano je, da je za časa vojne Nemčija prva uvedla večstranski kliring z zasedenimi državami,
Ta nemška valutna in finančna politika je v zasedenih državah povzročila veliko inflacijo. Glavni vzrok, da se ta oblika kliringa ni obnesla, je bil v tem, da je bila Nemčija) nasproti tem državam dolžnik. Za pravilno poslovanje večstranskega kliringa je potrebno, da se gospodarstva klirinških držav medsebojno dopolnjujejo. Izvedba večstranskega kliringa med petimi zapadnoevrop-skimi državami bo naletela na ovire prav zaradi te neobhodnosti; ker njihova gospodarstva nimajo te lastnosti.
Tudi na bruseljski valutni konferenci so se pokazala nasprotstva med ameriškim in angleškim stališčem. Pojavil se je predlog, da se ustanovi tako imenovani «evropski dolar»; ta predlog je bil zavrnjen. Zedinili pa so se glede načrta, da Je treba vprašanje kliringa obravnavati v zvezi z Marshallovim načrtom. V Bruslju je udarilo na dan staro nasprotstvo med blokoma funta šterlinga in dolarja. Poleg drugih ovir, ki so lastne posameznim državam evropskega zapada, je prav to osnovno nasprotstvo med dolarskim. blokom in področjem funta šterlinga, nepremostljivo in ga trenutno krijejo samo interesi, ki jih vzbuja Marshallov načrt.
K.
TRZNI PREGLED
V drugi polovici maja je trg potekal z izrazito tendenco po pocenitvi skoraj vseh prredmetov. Kupčije so se skrčile na doslej najnižjo zabeleženo točko. Trgovci so skrajno previdni in kupujejo le za ugoditev najnujnejših potreb. Z druge strani so proizvajalci — posebno kmetijskih iz-delkov-postali zelo občutljivi: prri najmanjšem nagibu fc pocenitvi se hkrati pojavi čezmerna ponudba proizvodov, ki seveda trg le otežuje. Značilen je v tem pogledu padec cen žita na nekaterih tržiščih severne Italije, kjer kvo-tira zdaj žito že 7.000 lir za stot fco proizvajalec, medtem ko je dva meseca po žetvi doseglo 20-25.000 lir za stot.
Mrtvilo vlada tudi na tržišču industrijskih proizvodov.
Ta nenavaden potek trgovanja spada po mnenju opazovalcev med nujne pojave v zvezi z novo preusmeritvijo tržnih razmer, ki se polagoma prrilagojujejo novemu povojnemu položaju. Verjetno se bo ta preusmeritev izvršila le s težko krizo proizvajalnih sil.
ŽIVINA
Na vseh tržiščih severne in srednje Italije se je živina pocenila. Prizadeti so bili predvsem prašiči. Tudi drobnina je zgubila na ceni, medtem ko je živina za rejo ohranila krepke cene. Proizvajalci računajo, da ne bo ta pojav zavzel večjega obsega, ker se je prav v zadnjih dneh povpraševanje znatno povečalo. Prinašamo zadnje kvotacije iz naslednjih tržnih središč:
Rovigo: Za kg žive teže: Voli 250-270 lir, krave 250-270, teleta 350-380. Pitani prašiči 350-380, prašički 520-600. Kokoši 600-620, (Jajci 200-230.
Bologna: Voli I lir 300-325, II 235-265, III 150-170; krave I 300-310, II 215-240, III 155-175; teleta I 450-500, II 370-420. Prašiči do 100 kg lir 370-390, od 100-150 lir
□ES O ]K. 25 ^
VALUTE V MILANU
VREDNOSTI PAPIRJI V TRSTU
		14-V	26-V	Min.	Maks		14-V	26-V	Min.	Maks
Funt šterling zl.		8.700	8.600	S.5C0	8.700	Južna železnica	3.100	3.175	3.000	3.250
Napoleon		6.500	6.200	6.100	6.500	Splošro za varov.	13.000	12.450	13.000	12.450
Dolar		590	590	■ 580	590	Assicuratrice	1.475	1.230	1 230	1.475
Francoski frank		150	150	150	150	Riun. Adr. Sic.	5.000	4.600	4.600	5.000
Švicarski	frank	145	144	145	146	Jerolimič	1.400	1.400	1.400	1.40)
Funt št papir		1.475	1.500	1.475	1.500	«Istra-Trst»	740	740	740	740
Zlato		830	830	830	840	«Lošinj»	6 500	6.000	6.000	6.000
					Martino! ič	1.900	1.900	1.900	1.900
					Rremuda	4.800	4.800	4.800	4.850
	BANKOVCI	V ZURIGHI!			Tripcovič	5.850	5.850	5.800	5.850
	dne 24 maja 1948				Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Argentina	75 —	Norveška		45,—	Temi	501	530	501	545
Francija	1.16	Egipt		9.40	ILVA	325	320	300	347
Belgija	7.85	Danska		40 —	Zd. jad. ladjed.	313	307	307	328
ZDA	4.04	Ceškoslovai/ka		1.10	Ampelea	300	300	300	300
Anglija	11.15	Avstrija		7.75	Arrigoni	320	320	320	320
Italija	0.68	Portugalska		14.25	Soške cementarne	135	135	135	135
i SVETOVNEM TRGU
Petrolej
Čeprav postaja Srednji vzhod z dneva v dan močnejši proizvajalec petroleja, diktirajo cene na svetovnih sredi čih še vedno vrelci Mehikanskega zaliva. Naraščajoča proizvodnja srednjevzhod-nega petroleja bo s časom gotovo vplivala na svetovne cene. Do tega pa ne bo prišlo po mnenju iz vedencev še več let. Gradba novih čistilnic zahteva najmanj 2 leti, poleg tega pa povzroča še danes pomanjkanje ladij še vedno velike težave pri dovozu petroleja na svetovna tržišča. Ta tržišča niso zaenkrat še nikjer pre-nasičena, ker je med drugim potrošnja petroleja v stalnem p>ora-stu; zaradi tega računajo, da bodo ohranili petrolej in petrolejski proizvodi se nadalje čvrste cene.
da bo takoj kupila 20.000 ton južnoameriškega bakra, še večje količine kovine iz istega vira. pa si bo nabavila v drugi polovici 1948.
V zvezi s tem in splošnim položajem svetovne proizvodnje bakra se nagibajo cene te kovine k porastu. ZDA so doslej prodajale baker v inozemstvu po 22 stot dol. za funt, nedavno pa je Indija kupila ameriški baker po 22,37-22,50 stot. dolarja f.o.b. New-York (pošiljka okt. - nov. 1948).
K r o m, p i r
Po cenitvah ameriškega poljedelskega ministrstva bo znašal letošnji svetovni pridelek krompirja 7,28 milijonov bušlov. t. j. le nekaj manj kakor v lanski sezoni, a še vedno 15 odst. manj kakor povprečno v obdobju 1935-1939 (8.418 bušlov). V Evropi se je površina zasajena s krompirjem znatno povečala v primeri s preteklim letom, medtem ko se je v ZDA nekoliko zmanjšala.
Baker
Vlada /ZDA je, 'kakor poročajo, naročila 10.000 ton čilskega bakra, khrati pa se je obvezala, da bo odkupila celokupen višek domačih proizvodov po notranji ceni 21,50 stot dol. za funt. Velika Britanija je s svoje strani sklenila,
AVTOPODJETJE CAHARIJA
VOZNI RED
Qdliod: Pulj 6; Novigràd 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Nov’’grad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
Na	ameriškem		tržišču		
NEW YORK Bombaž (stot. dol. za funt)		38,83	37,67	38,35	39,06
Juta	»	» » »	179 —	178.50	174 —	199,—
Volna	»	» » »	17 —	17.59	18,—	18,—
Baker	»	» » »	21.50	21.50	21.50	21.50
Cin	»	» » »	94,—	94,—	94,—	94,—
Aluminij		15,—	15 —	15.—	15,—
CHICAGO					
Žito	(stot.	dol za bušel)	249.875	253.50	251.25	274.375
Koruza	»	» » »	233.125	240.50	239,—	235.125
Kava Santos	(stot. dol za funt)	27.125	27.125	27.375	27.375
Surovo železo	(dol. za tono)	40.50	40.50	40.50	40.50
UIV O D D. D.
UVOZNI
IZVOZNI
ZAVOD
TRST - ULICA CICERONE 8
Tel. 80-00, 56-38, 29-306
400-420, nad 200 kg 430-450; prašički 550-600. Kokoši lir 630-680. Zajci 240-260.
Milan: Voli I lir 360-470, II 280-355, IH 230-275; 'krave I 305-410 II 235-300, III 170-230; teleta 385-500 lir.
VINO
Trg poteka mirno. Kupčije so še vedno v zastoju. Italijanski proizvajalci so zgubili nado na izvoz znatnih kontingentov v inozemstvo. V Trstu vinski trg neiz-premenjen.
V Firencah so zabeležili naslednje kvotacije (za stot fco proizvajalec: običajna vina 10-11 stop lir 5.500-6.100;	11-12 stop 6.100-
6.900; 12-13 stop 6.900-7.900. Finejša vina 11-12 stop lir 6.200-7.200; 12.-13 stopi 7.200-7.900; nad 13 stop 7.900-9.000.
Krepkejše so cene apulijskega vina; 13-15 stop lir 430-460 za stopnjo in stot; nad 15 stop lir 470-500.
KRMA
Zaradi sezonske konjunkture so se cene vseh krmnih proizvodov precej znižale, čeprav so v sorazmerju z drugimi proizvodi še vedno previsoke. Kot primer navajamo cene na debelo, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili v Rovigu: Seno novega pridelka za stot lir 1.000-1.100; pšenična slama 650-800. Otrobi z bonom lir 28, v prosti prodaji lir 35-38 za kg. Oves lir 38-40. V Bologni: seno lanskega pridelka I lir 1.300-1.400 za stot, II 1.200-1.300'. Višje cene so bile zabeležene na ostalih tržiščih severne Italije.
ŽITARICE
Pšenica je zgubila v zadnjih časih do 5.000 lir pri stotu, rž 3.000, koruza pa 1.000 lir pri stotu. Oves je na splošno ohranil stare kvotacije. Značilna je velika razlika med cenami na raznih trgih. Pšenica n. pr. kvotira na debelo za stot lir 7-8.000 v Astiju lir 15-16.000 v Brescii. Lir 13-14.000 v Rovigu. Koruza lir 5-6.000 v Astiju 6.500-7.000 v Brescii.
MLEČNI IZDELKI Na tržišču mlečnih izdelkov se opaža skakanje cen, ki ne dajejo jasno slico o tendenci trga. V Emiliji so n. pr. cene masla in sira poskočile od 40-100 lir za kg. V Rovigu so se nasprotno cene znižale. V Trstu so se cene na debelo zvišale. Tako so cene ementala narasle od 800-840 lir, gorgonzole I od 680 na 720, parmezana 1946 od 1.320 na 1.480 ovčjega sira od 700 na 760. masla od 940 na 1.060.
OLIVNO OLJE
Cene naspiošno stalne z zmerno tendenco k nazadovanju. V V srednji Italiji za kg lir 430-500; v Bariju lir 420-440 v Lecceju za kg prvovrstnega olja lir 420.
POLJEDELSKE POTREBŠČIN*
V Trstu fco grosist: sucerfosfal za kg lir 20,80, v vrečah iz ju*1 21,60; amonijev sulfat lir 54; ka' lijeva sol lir 40; modra galica 12* žveplo 59; pastirska sol 20.
Škropilnice lir 10.500-11.000 11 komad; ročni stroji za žveplani1 lir 7.500-8.000; gnoj nične črpa®1 14-16.000 lir; plugi 14-52.000; ko51 «Merkur» 1.100-1.260, kose «Dr»' nero» 9.00-1.100.
Seme lucerne 280 lir za kg-
[
Lesna trgovina
spet na mrtvi točiti
Ob koncu vojne se je obetala tr žaškemu lesnemu trgu ugodna KO»' junktura. Ponudba ni splošno zad8-stovala povpraševanju in cene l<r nega materiala so uosegle v seraf merju z drugim blagom najvlšje (<* ke. V primerjavi s predvojnimi cr nami se je les podražil 120—^ krat (povprečna podražitev vsef* blaga 70-SOkrat).
S porastom proizvodnje, predvs8”1 pa z zboljšanjem prometnih sredst*’1 so se odstranile glavne težave, ki s“ ovirale oskrbo tržnih središč z 18 som in že na koncu leta 1946 se Je povpraševanje uravnovesilo s P8-
nudbo. Proti pričakovanju pa
S»
se že med letom 1947 pričeli na tri1’ škem lesnem trgu pojavljati zna*1 prenasičenosti. Od Jeseni 1947 konca zime 1948 je nastal v lesn' trgovini skoraj popoln zastoj. V 18 tošnji spomladi so 'bili zabeležen' znaki čvrstejše lesne trgovine, ^ se pa ni razvila. Dejstvo je, da J1 danes tukajšnja lesna trgovina spcl na mrtvi točki.
Glavni vzrok zastoja pripisuješ predvsem mrtvilu, ki je nastalo Pfl gradbenih oeiih in v industriji, V uporablja znatne količine lesa, kak°f n. pr. ladjedelnice.
Nič boljši ni lesni tržni položaj v ITALIJI. Poročajo celo, da se) trg01" ci vzdržujejo gozdnih dražb v sev?8 ni Italiji.
Ceniki lesnega materiala vsebuj8 jo večkrat le nominalne kvotacij8. Ki ne ustrezajo stvarnemu položi zaradi skoraj popolnega zastoja 1 kupo-prodajnih operacijah. Stvar”8 se je les pocenil za~30—50% v Pfi meri z najvišjimi točkami, ki so P’1' dosežene med letom 1947,
Boljše so nade za trgovanje z o5*’’ lim inozemstvom, čeprav se na tf1 področju sklepajo kupčije le na lagi kompenzacij. Bližnji vzhod ^
zavzel važno mesto v lesni trg0'
ivi-
ni le. če bo politična situacija on’5’ gočila redne trgovske stike.
V skladiščih se je nakopičila P’8 cejšnja količina lesa, menijo pa, ^ bodo te zaloge v kratkem potek18’ če bo povpraševanje zopet nata”'6 do normalne količine.
IMPORT
li. T. I.
EXPORT TEHNIČNO - IDUSTRI3SKI URAD
iHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Načrti - Zastopstva
iiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimi,,
Industrijske dobave
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinminiiiiiiiiiiiiiii»1111
Zaloga v TRSTU, ulica F. Venezian SL 25 - lei, Sl 45-1? - Urad: Ulica S. Nicolo št. ? ■ Tel. 4M?
ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA
prodaja
PRISTM0 PASTERIZIRAMO
MCER0 S 3% MAŠČOBE
Trst - Ulica A. Caccia št. 3
iktopodjetje S.T.A.R.
družba
z o.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
"Centi «inerzie
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
iz
tl
k
ot
dl
lo
ie
& 3 S & ZTS' S	Q 3. n P 3" S j?- & S-P 3 B 3 c? <¥- 3	3 p-	3 ««»«rva	SOS c » ss zzcbbus^-spps. ^VZ? £- B X 3 Z 3. g.