LefO LXVII Poštnina plačana ▼ golovfnL ;V Ljubljani, v ŽetrteE, dne 12. januarja 1939 Stev. 9 a Cena 1.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Ček. račun s Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797 (J pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40 04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjntra} razen ponedeljka in dneva po praznika Vloga sovjetske inteligence Poznano je ime ruskega predvojnega marksista in revolucionarja V. K. Makajskega, ki ga je carska vlada hudo preganjala in celo za nekaj let poslala v Sibirijo. Pozneje je zapustil Rusijo in živel največ v Švici, kjer je 1. 1905 izdal knjigo »Intellectuel«. V tem delu hoče pisec dokazati, da plast razumništva spada med zajedavce naroda. Kajti znanje, ki ga razumnik ima, je prav za prav neke vrste produkcijsko sredstvo, kapital. Po tem takem je vsak razumnik izrabljevalec drugih, manj izobraženih ljudi, je neke vrste trot, ki živi na stroške pridnih čebelic, to je ročnih delavcev, ki so edini pravi proizvajate!ji snovnih dobrin. — Na osnovi te svojo teorije poziva Makajski na neizprosen boj proti »privilegiranemu razredu intelektualcev«: Doli z inteligenco! je njegovo geslo. Iz sovjetske zgodovine vemo, da so 6i boljše-viki ob prevzemu oblasti to geslo predvojnega revolucionarja popolnoma osvojili. Poleg duhovščine je bil ruski razumnik prvi, ki je moral na Kal-varijo in v smrt. Obtožen je bil, da je pod starim režimom služil kapitalistom in veleposestnikom. Premnogi med njimi so bili ustreljeni, drugi odvedeni v koncentracijska tal>orišča, kjer so morali opravljati najnižja dela, zopet drugim je bila od-tegnjena sleherna možnost preživljanja in so za lakoto pomrli. Po dveh desetlet jih ni ostalo skoraj ničesar več od v svetu mnogo poznane ruske »inteligencije«, ki je bila resnično kultivirana in edina širiteljica človečanskih in liberalnih idej med ruskim narodom. Boljševiki so si z leti vzgojili svojo lastno inteligenco, in sicer iz bivših delavcev in kmetov, oziroma njihovih sinov, ki so dovršili sovjetske šole. Od te inteligence se v dobi njenega šolanja ni zahtevalo veliko znanja o matematiki, jezikoslovju ali naravoslovju, pač pa so njeni vzgojitelji polagali veliko važnost na to, da je vsak gojenec kar moč izčrpno politično izšolan in da se dobro spozna o naukih marksizma in o smernicah ter delu komunistične 6tranke. S teni najvišjim in najvažnejšim znanjem podkovani morejo mladi sovjetski inteligenti postati pravi člani komunistične stranke in tudi njeni voditelji, morejo postati strokovnjaki za vsako vedo in stroko, častniki in poveljniki rdeče armade, uradniki v vseh sovjetskih uradih, »aktivisti in .najholjši predstavniki delavskega razreda in proletarske države« — kakor se glasi običajna tovrstna komunistična fraza. Je pa zanimivo, 'da je ta — kakor bi mogli reči erarična sovjetska inteligenca pri boljševikih prav tako malo priljubljena kakor je bilo nekdanje resnično razuniništvo. Vidi se, da Makajski v boljševizmu živi dalje. Celo uradni boljšev iški krogi so bili ponovno prisiljeni, da nastopijo pred kmeti in delavci v obrambo svoje »inteligencije«. Od uradne strani se poudarja, da je privilegij proletarske države, da k inteligenci ne spada le zdravnik, inženir ali profesor, ampak tudi rekordni letalec, nameščenec v prodajalni ali pred-delavec v tovarni. Poudarja se, da to pomenja »pridobitev, kakor je ne pozna nobena druga država na svetu«. Opazovati je željo odločujočih sovjetskih činiteljev, da bi naslonili strankin in državni upravni aparat kar moč na »inteligenco«, to pa zaradi tega, ker se niso obnesla pričakovanja, ki jih je vodstvo sovjetskega komunizma polagalo na komsomolce. O teh se namreč v zadnjih letih množe nepovoljne sodbe, ki odkrivajo razočaranje starejše komunistične garde nad mladim rodom. »Pravda« je pisala še sredi novembra pretečenega leta (18. novembra), da političen komunizem ne zanima več komsomolcev, pač pa^ komunistična mladina stremi za meščanskimi užitki, prilašča si buržujske navade, peha se za lagodno kariero, ne kaže pa nobenega pravega revolucionarnega mišljenja. Zaradi razočaranja nad kom-somolom, na katerega je Stalinova garda polagala V6e 6voje upe, hoče sedaj vodstvo komunistične stranke dobiti čim več oslona na »inteligencijo«. Vendar se tudi pri vzgoji inteligentnega naraščaja poskuša z raznimi reformami. Jedro in vsebina vse komunistične izobrazbe je marksizem. Glavni razlagalci marksizma v Sovjetiji pa so bili možje, ki jih je v zadnjih dveh letih Stalin dal pobiti zaradi tega, ker so bili obtoženi zmot proti pravovernemu marksizmu. Zaradi te okoliščine so zdaj dali znova pregledati ves marksistični leninist.ični nauk, če se niso morda vanj utihotapile kake krivoverske zmote nesrečnega Buharina. Tudi Marxovi in Engelsovi spisi bodo znova prestavljeni na sovjetske jezike. Razen lega je bil izdan »Kratek pregled zgodovine boljševiške stranke«, ki naj bo nekakšna boljševiška enciklopedija in zanesljivo vodilo »inteligencije«, v kakem smislu mora vrednotiti in gledati dosedanji razvoj boljševizma v Rusiji in može, ki so ga vodili. Ta »zgodovina« je seveda diktatorju Stalinu na ljubo čisto ponarejena. Razen Lenina in Stalina so vsa druga imena izginila. Celo Lenin je v senco postavljen pred Stalinom, ki je edini največji med vsemi sodobniki. Kajti on je izvedel »največjo socialno reformo vseh časov«, ko je industrializiral in ko-lektiviziral Rusijo. Stalin je dogradil do vrhunca prvo socialistično stavbo — in če ni povsem popolna, so krivi le kapitalisti, trockisti in »drugi sovražniki proletariata«. Kakor se zdi. bo ta »zgodovina« prikrojena po željah in okusu vsakokratnega diktatorja, če bo imel Stalin še kaj prida naslednikov ... Naloga sovjetske »inteligencije« bo torej, da se bo v smislu in nauku te »zgodovine« izobraževala. Tisk in uradna stranka bosta skrbela, da njen duh ne bo zašel 6 prave poti, kakor je za- 50.000; ljudi gasi požar V Avstraliji gori ozemlje večje kot vsa Slovenija Letata nad gorečimi pragozdovi nadzorujejo katastrofo Melbourne, 11. jan. b. Strašen požar v državi | Viktorija se je spremenil v največjo katastroio, kar jih pomnijo. Navzlic nadčloveškim naporom ni ' bilo mogoče požara omejiti in se vedno bolj širi ter grozi, da bo storil milijardno škodo. Letala neprestano nadzorujejo požar nad pogoriščem in obveščajo oblasti, kaj je treba ukreniti, da se požar vsaj deloma zaustavi. Doslej gasi požar 50.000 delavcev, pa ga kljub temu ne morejo obvladati. Požar se je razširil že na področje, ki obsega 8 tisoi kv. milj. (Okrog 20.000 kv. km, to je več, kakor vsa Slovenija). Vsa dela z nadčloveškimi napori, da pogasi požar, toda zaman. Oblasti so sporočile, da je že doslej bržkone našlo smrt v plamenih nad 200 oseb, ki niso mogle pra- vočasno pobegniti iz gorečega ozemlja. Številne vasi so v plamenih in tudi v njih je ostalo mnogo ljudi, ki se niso pravočasno rešili, ali pa so do zadnjega upali, da jim bo požar prizanescl. Piloti poročajo, da ogromno drevje v pragozdovih gori kakor slama in se ogenj širi s strahotno brzino. Piloti so dobili nalog, da se morajo spustiti v bližini vseh onih vasi, ki so v nevarnosti in da morajo ljudstvu dati navodila, po kateri poti je še možna najhitrejša vrnitev. Kadar pa gre le za manj ljudi, jih morajo piloti naložiti na svoja letala in odpeljati na varno. Ogromni dušeči stebri dima se širijo na vse strani in vročina se hitro dviga. Ogromni oblaki dima so zajeli tudi Melbourne, ker se na 50 m daleč nič več ne vidi in ljudstvo komaj šc diha. Še huje jc, ker se širi po mestu strahotna vročina, ki je snoči dosegla že 45 stopinj Celzija. V teku današnjega dne jc bila odrejena splošna mobilizacija vsega moškega delavstva, ker hoče oblast odločno izvesti borbo z ognjem. Vsa vozila so bila takoj rekvirirana in delavske množice bodo prepeljane na določene točke, kjer bodo skušale požar zaustaviti. Piloti neprestano zbirajo podatke in obveščajo oblast, v kateri smeri je pomoč najbolj potrebna. Melbourne, 11. jan. A A. Reuter: Požari v pokrajini Viktoriji še zmerom divjajo. Po dosedanjih podatkih je zgorelo 19 ljudi. Usoda 21 ljudi je šc negotova. Danes je vročina v Melbournu nekoliko popustila, vendar šc zmerom pritiska. Chambertain v Rimu Veličasten sprejem angleških državnikov Rim, 11. jan. c. Danes sc je začel v Rimu ta-kozvani »sestanek dveh imperijev«, kakor imenuje rimski tisk konferenco med italijanskimi in angleškimi državniki v Rimu. Angleška gosta sta 6e s svojim spremstvom pripeljala v Rim popoldne ob 16 s pariškim eks-presom. Vsa postaja je bila okrašena z angleškimi in italijanskimi zastavami. V veliki dvorani pred čakalnicami, kjer se končujejo tiri, pa so bile zgrajene posebne tribune za člane angleške kolonije, ki so prišli na postajo pozdravit svojega predsednika vlade, zunanjega ministra in njuno spremstvo. Malo pred prihodom vlaka je prišel na pcro,n Mussolini v uniformi vodje države, dočim je zunanji minister grof Ciano nosil obleko poveljnika fašistične milice. Na peronu je bil tudi razporejen addelek častne čete z vojaško godbo' na čelu. Ko je privozil vlak v postajo, je prvi izstopil iz svojega vagona predsednik vlade Chamberlain in sicer s 6vojim legendarnim dežnikom v roki. K njemu je takoj pristopil Mussolini in njun pozdrav je bil prisrčen. Nato je Mussolinija pozdravil zunanji minister lord Haliiax, Chamberlaina pa grof Ciano. Med tem pa je po vsej postaji odmevalo petje angleške himne »Gode save the King — Bog ohrani kralja«. Himno so glasno prepevali člani angleške kolo.nije na tribunah. Vojaška godba je nato zaigrala angleško, italijansko in fašistično himno, Mussolini in Chamberlain z dežnikom v roki pa sta pregledala častno četo. Nato so se vsi gostje po.dali v kraljevsko čakalnico, kjer so Camberlainu in Halifaxu predstavili vse člane italijanske vlade in vse ostale od-ličnike italijanskega in angleškega javnega življenja v Rimu. Med tem pa 60 po postaji in pred postajo odmevali vzkliki pozdravljanja na čast italijanskemu in angleškemu prijateljstvu, Mussoliniju in Chamberlainu, Halifaxu in gro,fu Cianu. Chamberlain in lord Halifax sta se v vilo Ma-dame peljala po glavnih ulicah, vendar ne po Via Nazionale, kjer ju je čakalo največ ljudi. Ob vseh cestah so bile zbrane ogromne množice ljudstva, ki so goste navdušeno pozdravljale. Iz vile Ma-dame sta se Chamberlain in Halifax takoj odpeliala v Kvirinal, kjer sta se vpisala v dvorne knjige, ob 18 pa sta se pripeljala v Palazzo Venezio, kjer je bil prvi politični sestanek med Mussolinijcm in Cianom ter Chamberlainom in lordom Haliiaxom. Prvi razgovori Rim. 11. jan. c. Prvi sestanek med Mussolinijem ter Chamberlainom in grofom Cianom in lordom Halifaxom je trajal v Beneški palači od 18 do 19.30. Na trgu pred palačo predsedstva vlade se je medtem zbrala ogromna množica ljudstva, ki je angleške goste navdušeno pozdravljala ko so zapuščali predsedstvo vlade. Italijanski tisk se čudi dobrohotnosti angleškega tiska Rim, II. jan. t. Italijanski tisk prisrčno pozdravlja prihod angleških državnikov in trdi, da sta se oba državnika že na poti v Rim prepričala, da hoče Itaiija vzpostaviti z Anglijo stare prijateljske zveze. Italijanski in britanski državniki se zavedajo velike naloge, ki jim jo je poverila usoda in morajo delati za mir in za vzpostavitev solidarnosti med narodi. Najbolj značilno se zdi velikim italijanskim listom, da se je baš, ko se je Chamberlain od- peljal v Rim, izpreobrnil hivši mornariški minister Duff Cooper, ki je bil lani jeseni iz Chainberlai-novega ministrstva izstopil in se pridružil opoziciji Churchilla in Edena, ki sta proli monakovskemu sporazumu in sta izrazila mnenje, da hi Chamberlainu ne bilo treba potovati v Rim in tam »kapitulirati« pred Mussoliiiijem. Duff Cooper jo namreč objavil v »Timesu« članek, v katerem pravi, da hi so dal položaj na Sredozemskem morju v tej ali oni točki izpremeniti, čo bi se izkazalo, da bi bilo to nujno potrebno. Iz tega sklepajo v Rimu, da se bo Chamberlain, čeprav na noben način ne bo nastopil kot posredovalec in bo svetoval Mussoliniju, naj se skuša naravnost sporazumeti s Francijo, v Rimu prizadeval nasvetovati kakšno pripravno rešitev, da bi napetost med Francijo in Italijo prenehala. Duff Cooper pravi, da jo Sredozemsko morje za Italijo življenjskega pomena, ker se tukaj razvija Hd% italijanske zunanjo trgovine. ki bi bila uničena, če bi se Gihraltarska, Sueška in Dardanelska ožina zaprli. Od teh ožin jc Sueška dejansko popolnoma pod nadzorstvom francoske družbe. Zato meni Duff Cooper. da jo potovanje Chamberlaina v Rim najvažnejše, kar jih je bilo v 411 letih. Zelo značilno pa je tudi, da je zavzel nepričakovano stališče v prid sporazumu tudi ;Manchester Guardian , ki je sicer v opoziciji proti Chainborlainovi politiki in Chamberlaina svari pred Mussolinijem, ki da je naj-spretijejši diplomat sedanjega časa, katerega se je treba resnično bali, ker ni samo odločen, ampak spretnejši pri delu. Ta list pravi, da se inora na vsak način glede Sredozemskega morja skleniti nek pakt in razdeliti v tem morju območja Anglijo, Italijo i u Francije, dokler ne ho prepozno. Italija je zelo nevarna, ker ni ulrdiln samo Pantellorijo na vzhodu, ampak si jc tudi preskrbela pristanišče na zapadli na španskem otoku Majorci, ki je imenoma pod Krancovn oblastjo, dejansko pa vlada na njem italijanska vojska, ki so tam že dvo loti nahaja. Mogoče pa ima največji pomen posebna številka glavnega glasila angleške velefinance, ki vlada angleško politiko iu šteje Chamberlaina za svojega, »Financial Times«, ki je ob priliki Chamber-lainovega poseta prinesla med drugim tudi izjavo Mussoliniju in Chamberlaina. Mussolini pravi v svoji izjavi, da jo prav, čr se Anglija zavoda dejanskega političnega položaja in gospodarskih potreb Italijo ter zalo meni, da ho zaradi razumevanja angleško vlado sestanek prinospl svetu in evropski kulturi mir in nadaljni bogati razvoj. Neuville Chamberlain pa pravi, da je storil list zelo zaslužno delo, ko je sklenil, da pomaga k utrditvi prijateljstva med Anglijo in Italijo, ki more koristiti vsem narodom. Glasilo nemške armade o vzrokih zakaj se Anglija in Amerika borita proti Nemčiji, Italiji in Japonski Ce ne bi bito Anglosaksoncev • . fr Berlin. 12. jan. TG. Glasilo nemške vojske »De u t s c h e W e h r« (Nemška obrambna sila) je v svoji novoletni številki objavila zelo zanimiv članek o mednarodnopolitičnein položaju. Članek je napisala ena izmed vodilnih osebnosti nove Nemčije. člankar ugotavlja uvodno, da »proosnovanjo Evropo napreduje z velikanskimi koraki«, odkar je Nemčija zopet noslala močna. Nato opisuje razvoj nemške moči in »stalno izboljšanje nemškega položaja«, nakar nadaljuje: »Če ne hi bilo Anglosaksoncev (Anglije in Amerike, to je vseh angleško govorečih držav; op. ur.), bi biia Evropa sedaj že lahko našla svoj mir in hi lahko izpolnjevala druge naloge. Toda angleško politiko muči že misel sama, da bi Anglija mogla kdaj izgubiti svoj dosedanji vpliv, s katerim jc do sedaj Evropo varovala v ravnovesju, to jo v stalni medsebojni napetosti, da jo mogla imeti proste roko za obrambo svojega svetovnega imperija. Nikdo no moro danes z gotovostjo reči, čo jo Chainherlainova politika zares spreobrnitev ali čo jo samo kratkotrajna doba in čo Anglija le no ho še enkrat hotela udariti, kakor hitro so bo čutila močnejšo. Naša dolžnost je, da ji vzamemo apetit do toga.« Anglija ie pripravila 20 mili-iard din za gospodarsko borbo na jugovzhodu Evrope Člankar nato razglablja o gospodarski v o j 11 i, ki jo Anglija in Amerika vodita proti totalitarnim državam, in trdi, da so gospodarski črtana v tem komunističnem priročniku. Ena izmed vzgojnih reform lx> namreč tudi v tem, da se opusti vzgojno 'delo )>o sedanjih »krožkih«, kjer razlagalec lahko zaide na strnujKili in kaj svojega doda ali kaj važnega izpusti. Delo »krožkov« lx> prevzelo časopisje, ki mu pripade naloga, da vzgoji in oblikuje novo udarno komunistično elito. Zalo pa bodo uredniki komunističnega tiska deležni [»osebno pažnje od strani komunistične stranke. V večjih mestih, kakor v Moskvi, Kievu, Minsko, Rostovu. Taškenlu in Novosibirsku bodo za urednike prirejeni enoletni tečaji, na katerih bodo predavali posebno kvalificirani komunisti in jim poglobiti ter razširili znanje o marksizmu. Razen tega je bila ustanovljena v Moskvi »Višja marksistična leninistična šola« s triletno urno dobo. To so ukrepi sovjetskega diktatorja, da bi si zagotovil sovjetsko inteligenco, ki bj bila pri- pravljena prevzeti njegovo nacionalno boljševiško ideologijo in jo braniti ter zagovarjati pred delavskimi masami, ki se oklepajo še stare komunistične miselnosti. Stalin bi si v »inteligenčnih kadrih« rad vzgojil voljnejše orodje za svoje namene in pred masami tudi učinkovitejše kakor pa so bili komsomolc.i. Ni izključeno, da se mu to tudi posreči, kajti ta »inteligenca« je v glavnem istovetna z nameščenslvom in uredništvom, ki jo od vsakokratnega režima vedno najbolj odvisno. Poleg tega polizobraženstva, ki šteje na milijone, pa živi v Rusiji peščica resničnih razumnikov velikih darov in slavnega imena, ki delajo čast ruskemu in slovanskemu imenu s svojim nesebičnim znanstvenim delom. Ti kajpada žive izven politike. Toda ali jim bodo boljševiki prihranili študij »kratkega uregleda zgodovine*-? Drin razlogi angleško in ameriške politiko le političnega značaja. Kajti, pravi člankar, »kakšen gospodarski interes pa ima na primer južnovzhodna Evropa za angleški imperij, ki vse, kar potrebuje, z lahkoto in poceni dobi v mejah svojega lastnega posestva? Kakšen interes ima južnovzhodna Evropa, za katero ima samo Anglija pripravljenih 75 milijonov funtov (okroglo 20 milijard din. opomba ur.) samo zato, da podpira svoj izvoz v to krajo in pobija nemški izvoz, odnosno cclo onomogočiijo nemški nakup surovin v teh krajih? Kakšni morajo hiti gospodarski razlogi Anglijo in Ameriko proti nemškemu trgovanju z Južno Ameriko, ko niti Anglijo niti Ameriko ne moti? Gospodarski razlogi imajo torej očitna politična ozadja. Borba Ameriko iu Anglije proti Nemčiji in Italiji na gospodarskem področju ni nič drugega, tako zaključuje člankar, kakor borba velikega svetovnega kapitalizma proti narodnim gospodarstvom gotovih držav, ki so se kapitalističnega objema oprostile. Jo to borba dolarja in funta proti marki in liri v Evropi in proti japonskemu jenu na Daljnem vzhodu«. Vendar pa člankar ni črnogled, kajti »ta h o r h a anglosaksonskih držav proti Nemčiji, Italiji in Japonski je v kolikor Nemčijo tiče, ugodna. Niti Amerika niti Anglija ne moreta pospraviti vseli ogromnih surovin, ki so no razpolago. Svojo milijarde, s katerimi hočeta pobiti nemško gospodarstvo so torej stran vržen denar. Romunija, Brazilija. Argentini,ja, Čile, so to med drugimi že pokazale.« Člankar navaja na koncu Se en — tretji —< razlog, zakaj sta se Amerika in Anglija spustili v gospodarsko-politično borbo proti avtoritarnim državam, kot so Nemčija, Italija iu Japonska: »Roosovolt, Eden. Iltill rotijo narode, naj se lioro za svojo svobodo proti naukom avtoritarnih držav zn to. kor so ti možje bojijo tistega novega, ki nepremagljivo prihaja v našo dobo in brez usmiljenja zaključuje dobo liberalizma. Toda mi smo novi rod in nikogar na svetu ni. ki bi imrl moč, da pomakne nazaj kazalec na uri, ki oznanja novo dobo.« Dunajska vremenska napoved: Močno oblačno, padavine, Zagrebška vremenska napoved: Topleje, oblačno z lokalnimi padavinami. Zemunska vremenska napoved: Zvišanje temperature v vsej državi, posebno v zahodnih krajih. Pooblačilev z zahoda proti vzhodu z dežjem in snegom tu pa tam. Jasno bo ponekod v vzhodnih in južnih krajih; tam bo tudi še hud mraz ponoči. Najnižja toplota 11. januarja Kruševac —10. najvišja Dubrovnik 14 6topinj, Praga obtožuje Madžare Neprestani napadi madžarskih tolp na meji Praga, 11. (»nturja. AA. ČTK: NemSko-italijansko razsodišče na Dunaju je s svojim sklepom z dne 2. novembra minulega leta določilo demarkacijsko črto med Češkoslovaško in Madžarsko, ki naj velja kot me:a med obema državama, dokler «e ne določi končna meja. Dasi sta obe 6lranki pristali na razsodbo in dasi je Češkoslovaška odstopljeno ozemlje predala v redu, na osnovi načrta o evakuacijf, ki je bil predhodno sporazumno določen, jc že drugi dan po dunajski razsodbi bila demarkarjska črta pozorišče oboroženih napadov s strani Madžarske, napadov, ki 60 se v serijah nadaljevali na vsej demarkacijski črti s strani madžarskih terorističnih tolp. Tako je češkoslovaško ozemlje ob demarkacijski črti stalno trpelo zaradi oboroženih napadov madžarskih teroristov. Poleg tega je madžarska propaganda stalno širila letake ter tsko hotela ustvarjati nerazpo-ložsnje med prebivalstvom, V času od 3. novembra do konca 1938 je bilo 19 oboroženih napadov na češkoslovaško ozemlje s strani madžarskih teroristov. Poleg tega je bilo še mnogo primerov napadov na češkoslovaško ozemlje, pri čemur je bilo na češki strani veliko število mrtvih in ranjenih. Pri teh napadih je bil 3. novembra ▼ Bahamskem vrhu vzhodno od Košie ubit z dum-dum kroglami češkoslovaški vojak Pjestak, nečak vladnega tajnika Pjestaka. Pri tem napadu je bilo pet vojakov ranjenih. Dne 4. novembra so bili pri Koš:nskem vrhu ranjeni 3 vojaki, dne 6. novembra je pri napadu na stražnico št. 40 bil ranjen en vojak. V bližini Strebičeva je bil dne 17. novembra napad ter je ob tej priliki bil težko ranjen carinik Ka-lousek, enega vojaka pa so odvlekli. Kalousek je kmalu nato umrl na ranah v bolnišnici. O priliki napada na stražnico v bližini Goronde je bil 28. novembra ranjen en vojak. V bližini demarkacijske črte pri Horanjiju je bil 6. decembra ubit podčastnik Bogdan, ki je vršil službo v generalnem štabu. Patrola narodne straže je bila dne 7. decembra v bližin: Dohve napadena s strani madžarskih teroristov, ter je bil pri tej priliki ranjen en stražnik. Dne 6. januarja je v bližini demarkacijske črte pri Rosvigovu bila napadena orožniška patrulja, ter je bi! ob tej priliki ranjen en orožnik. Nato se je razvila prava bitka med četami narodne straže in oddelka rednih čet na češkoslovaški ter 250 teroristi in več kot enim bataljonom vojske na madžarski strani. Borba je trajala več ur. Na češkoslovaški strani so v tej borbi padli en orožnik in en član narodne straže, trije vojaki su bili ranjeni, več vojakov pa so Madžari odvlekli. Madžari prekinili pogajanja s ČSR Budimpešta, 11. januarja. AA. MT1: Izve se iz zanesljivega vira, da ie češkoslovaški poslanik v Budimpešti obiskal v ponedeljek stalnega namestnika ministra za zunanje zadeve ter mu obrazložil češkoslovaško stališče glede težkega incidenta pri Mukačevu. Namestnik zunanjega ministra je češko-slovaškemu poslaniku obrazložil s svoje strani madžarsko stališče, da se na osnovi tega, ker se napadi vedno pogosteje pojavljajo in ker izvirajo od rednih vojnih čet, da sklepati, da gre za zlo namerna dejanja zaradi »talnega vznemirjanja prebivalstva ob meji. Namestnik zunanjega ministra je izjavil, da bodo madžarske čete, ako se bo tak napad ponovil, ne samo odbile češkoslovaške čete, temveč |ih tudi preganjale dokler ne bnio nesposobne za borbo. Madžarska vlada ve, da bi nadaljevanje napadov bilo ne samo škodljivo za mir, ki ga vse pričakujejo, temveč bi samo poalabšaln položaj. Zato je potrebno, da češkoslovaška vlada napravi kcnec takm napadom, ker je to v interesu dobrih sosednjih odnosov med Češkoslovaško in Madžarsko. Češkoslovaška vlada mora po mnenju madžarskega namestnika ministra zun. zadev predvsem napraviti red v svoji državi, ter izjaviti, da je pripravljena poravnali materialno in moralno škodo^ za omenjene napade ter kaznovati vse krivce. Madžarska vlada ne more nadaljevati pogajanja v zvezi z dunajsko arbitražo, dokler ne dobi od češkoslovaške vlade zadoščenja v smislu madžarskih zahtev. V kro-gib, ki stoj:jo blizu madžarski vladi, vlada prepriča, nje, da bi se med obema državama lshko ustvarili normalni odnošaji Sele po končani preiskavi s strani msdžarsko-čeikoslovaškcga odbora ter potem, ko bo češkoslovaška vlada izpolnila svoje obveznosti. Novi spopadi Chust, 11. januarja. AA ČTK: Uradno poročajo: 10. januarja okoli 20.30 so na češkoslovaško obmejno stražo pri Berninghesu v odseku Dravce-Seredne začeli streljati iz pušk, Streljanje ie trajalo do 21.30. Ugotovili so, da so streljali z neko težko in tremi lahkimi strojnicami. Razen tega so na češkoslovaško stražo vrgli 45 ročnih bomb. Češkoslovaški častniki so protestirali pri madžarskih častnikih, in posebno poudarili, da je ta napad na češkoslovaško ozemlje tembolj obžalovanja vreden, ker Madžari ne spoštujejo niti pisanih dogovorov, Tiskovni odsek Karpatske Ukrajine poroča v zvezi s tem, da je napad pri Berninghosu že četrti madžarski napad ta teden na češkoslovaško ozemlje in da gre za vojaško pripravljeno akcijo s strojnicami in ročnimi bombami. Ta incident je napravil na Karpatsko Ukrajino skrajno neugoden vtis. Slovaki kaznovali madžarsko obrekovanje Bratislava, 11, januarja, AA. ČTK: Uradno poročajo: 10. januarja t. 1. je skupina razdraženih ljudi vdrla v uredništvo madžarskega lista »Esti Ujszag« v Bratislavi in protestirala proti ravnanju s Slovaki na Madžarskem. Urednik lista je skušal, prepričati demonstrante, da tudi sam obsoja, ravnanje madžarskih orožnikov s Slovaki, Eden izmed demonstrantov je naperil na nekega urednika otroški revolver, drugi so pa začeli trgati papir in razbijati pisalne stroje. Uredniškemu osebju niso storili ničesar. Nato so demonstranti odšli. Policija je takoj posegla vmes in ugotovila, da so demonstranti begunci 'z Sirane in Honia-tiča in drugih občin bivše Slovaške, kjer so madžarski orožniki grdo ravnali s prebivalstvom. Poilcija je demonstrante še isti večer aretirala. — Uradni krogi v Bratislavi izjavljajo, da je to ravnanje demonstrantov popolnoma razumljivo, če se upošteva trpljenje teh beguncev, da je pa treba kljub temu njihovo ravnanje odločno obsoditi. Oblastva bodo vse 6torila, da se takšni incidenti nič več ne ponove. Končni volivni izidi Dne 10. t. m. je glavni volivni odbor objavil končne volivne izide ter novo izvoljene poslance. Po teh končnih podatkih bo se volitve v posameznih banovinah takole končale: Lista g. dr. banovina Stojadinoviča Belgrad dravska savska vrbaska primorska drinska zetska donavska moravska vardarska 89.597 170.257 112.386 108.068 42.854 193.059 129.154 373.070 217.243 228.095 % 76,71 78.60 17,10 50,69 20,06 59.61 61,31 71,67 75,66 75,17 Lista g. dr. Ljotiča 499 1.127 2.147 1.205 2.427 3.762 1.047 17.573 817 130 0,97 0.52 0,33 0,57 1,14 1.12 0.52 3.37 0,25 0.04 Lista g. dr. Mačka 11.522 45.226 542.761 103.910 168.349 138.320 70.541 129.944 78.718 75.232 % 23,32 20,88 82,57 48,74 78,80 41,27 35,14 24,96 24,09 24,79 Skupaj glasovalo 51.618 216.610 657.294 213.184 213.630 335.141 200.742 520.587 326.778 303.457 Vseh volivcev 90.806 320.361 816.967 295.063 270.321 427.677 265.037 713.593 428.630 451.631 Udeležba v odstotkih 56,84 67.61 80,47 72.25 79,03 78,36 75,74 72.95 76,16 67.16 Skupaj 1,643.783 30.731 1,364.524 3,039.041 4,080.286 Knez-namestnik se je vrnil Belgrad, 11. jan, A A, Nj. Vis. knez namestnik se je pripeljal s svojim spremstvom iz Romunije v Belgrad. Izvoljeni ministri Na listi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča so bili med drugimi izvoljeni ti-le poslanci, bivši ali sedanji nrnistri: Kot nosilec liste je bil izvoljen dr. Milan Stoja« dinovič, v Sloveniji je bil izvoljen z velikansko večino bivši notranj: minister dr. Anton K o r o I e c v Ljubljani in v ljubljanski okolici, gradbeni minister dr. Miha Krek je bil i veliko večino izvoljen v okraju Krško, sedanji minister brez listnice Franc Snoj je bil z veliko večino izvoljen v okraju Ljutomer. Dalje so bili z velikimi večinami v svojih okrajih izvoljeni: prometni minister dr. Mehmed S p ah o v Amerika se odvrača od rdeče Španije Odločen nastop washlngtonskega škofa Washlngton. 11. januarja. V ameriškem političnem svetu, ki je močno protiitalijansko in proti-nemško usmerjen, je napravila močen vtis izjava msgr. Curleya, škofa washingtonske in baltimor-sko škofije v >Washinglon Ileraldu«, ki je povzročila zelo živahne komentarje v vsej ameriški javnosti in tjsku. Msgr. Curley, ki uživa velik ugled tudi v političnih in diplomatičnih krogih, se obrača proti političnim simpatijam, ki jih izkazuje washinglonska vlada ter predsednik republike Roosevelt rdeči španski vladi, Škof navaja celo vrsto nepobitnih dejstev, ki dokazujejo, da j« trditev, češ, da je barcelonska vlada nasproti veri in cerkvi strpna, nesramna laž. Ameriški ljudje sami, ki so nalašč potovali v Španijo in se ustavili v pokrajinah rdeče republike, da se sami prepričajo, kaj je na tej stvari, so ugotovili, da vsa leta rdeče vlade bodisi v Madridu, bodisi v Va- lenc.iii in Barceloni, zaznamuje nepretrgana vrsta držav bolj škodile nego koristile, u morov, i 1IfPlfAHrim'" IlipilH jgl !,l Btiy P '."iiii .! m i. minuli.!!. škimi laiki, in sicw tudi miri takimi, ki so bili politično popolnoma nepristranski in celo Franco-vega nastopa niso oddtirhVatf. Kn je' bil v "SjVnnski vladi minister Rosenberg, ki je bil od Stalina naravnost poslan v Španijo, da vodi zadeve republike, je zaukazal dnevno najmanj 200 umorov katoliških duhovnikov, kulturnih delavcev in tudi pre-prostih vernikov, ne zato, ker bi se bili ti kaj pregrešili, ali pa ker bi bili politično sumljivi, marveč, kakor je to on sam v javnih govorih in pisanih pozivih ter poveljih dejal, zato, da so vsi prestrašijo in da se na ta način izkorenini vera sploh. Kar se tiče nedavne izjave barcelonske vlade, ki je bila poslana tudi ameriškemu zunanjemu uradu, pravi škof, da jo to navadna infa-niija, ker Amerikanci sami, ki so v Barceloni v službeni dolžnosti ali v privatnem poslu, v tajnih poročilih in zasebnih pismih potrjujejo, da jc. v Barceloni odprta samo ena kapelica, ki pripada baskiški narodni občini in se ta samo zato. da bi so evropska javnost varala in da hi mogli tisti francoski katoliški listi, ki iz nacionalnih razlogov izkazujejo svoje simpatijo španskemu republikanskemu režimu, pokazati na ta »zgled strpnosti barcelonsko vlade«, ki pa se v vseh drugih ozirili slej ko prej proti katoliški veri obnaša sovražno in je v zadnjem času prenehala samo z umori in drugimi podobnimi nasilstvi. Katoličani v Wnshingtonu so obenem tudi priredili veliko protestno zborovanje, na katerem so govorniki pred ogromno množico vernih ameri- ških katoličanov razkrinkali lažnivost barcelonske vlade, ki se v skrajni zadregi, ko je na tem, da utone, zateka k vsem mogočim sredstvom, da si ohrani simpatije zaslepljenega protestantskega angleškega in ameriškega sveta, da bi ji prišel z vsemi silami na pomoč. Zastopnik rdeče španske vlade v Washingtonu g. De los Rios, ki je bil pred shodom storil vse, da bi pregovoril najuglednejše katoliške osebnosti, naj shode ne prirejajo, je seveda hudo potlačen, tem bolj ker si je v zadnjem času prizadeval, da bi vlada zopet dovolila oskrbovanje Barcelone z orožjem. V zunanjem uradu so Izjavili, da to ni mogoče in da se bo Amerika držala slcjkoprej v tem oziru svojih sklepov in obvez ter običajev. Sploh se v Ameriki čimdalje bolj tudi v protestantskih in vladnih krogih utrjuje prepričanje, da simpatije s rdečo Španijo niso bile na mestu in da so ugledu Združenih Boljševiki nadaljujejo borbo proti Bogu Čeprav označuje vso sovjetsko kulturo in njeno cerkveno politiko brezboštva, se vendar od časa do ča-a menjajo metode, s katerimi poskušajo nasilniki ta svoj cilj doseči. Trenutno je mogoče ugotoviti, da je javno nasilje nad vero in ■verniki nekoliko omiljeno, čeprav ni prenehalo, to pa zato. da hi sedaj tem učinkovitejše z duhovnimi sredstvi pobijali religijo. V ospredju sovjetske protiverske politike ni trenutno antiklerikalizem. ampak poizkus znanstveno izpodkopali med narodom sleherni verski temelj. Bogu so boljševiki čisto formelno priredili po vseh pravnih predpisih proces, da bi ga potem mogli izročiti sekiri marksističnega rablja. Kajti § 124 nove ustave, ki se peča s »svobodo kulta«, jo tudi danes, kakor vedno, le na papirju in služi le za kritje na zunaj. Od aprila lanskega leta se boj proti veri z vsemi propagandističnimi sredstvi največjega stila zopet nadaljuje. V ateističnih kurzih so izvež-bali na tisoče agitatorjev, ki so se razkropili po sovjetskih republikah. Mnogo novih brezbozniških muzejev so ustanovili, stare pa so izpo|>oliiili. Častniki so prisiljeni, da sc udeležujejo j>ohodov brezbožni kov in njihovih zborovanj. »Antireligi-oznikc, ki ga je Lukačevskl, prejšnji šef brezbožne propngande, zelo zanemaril in bil zaradi tega tudi ustreljen, je svojo naklado zvišal od 12.(K)0 na 60.000, »Brezbožnikod 1<>5 na 130.000. Samo v prvi polivici leta 1937 je bilo jk> Rusiji razširjenih 4 milijone proliverskih propagandnih spisov Novo podmornico so nazvali »Ateist« in eska-drilo letal >Brezbožnikc. Zveza brezbožni kov. ki je leta 192(1 štela 80.000 članov, pa je 1032 narasla na 5 milijonov, jiotein pa zoj>rt padla na 2 milijona, je zadnje čase dobila nove pobudo Moskovski kongrr- v lanskem februarju j" Izdal značilno geslo: >Hočemo razruiiti s svetovnim požarom vse cerkve svetal« V Sovjetski Rusiji se je ta slrast po uničevanju predvsem uveljavljala v preganjanju pra- voslavne cerkve. Ruski patrinr Tifon je umrl 7. aprila 1925 v ujetnišketn taboru. Njegov naslednik Peter je bil pregnan in je izginil nekje v severnih sibirskih močvirjih. Njemu je sledil patriarh Sergij, ki je bil sovjetom prijaznega mišljenja. Tudi metro|x>lit Vedenski je bil pristaš boljševikov in je ustanovil »živo cerkev«, katera pa je hitro propadla, ko je bil Vedenski v decembru ustreljen, ker se je zameril sovjetskim oblastem. Uradne objave Sovjetske Rusije naštevajo trenutno še kakih 30.000 verskih občin z nekaj milijoni vernikov. Toda to ni več. enotna pravoslavna cerkev, ampak se javljajo že njeni razni odtenki, ki seveda pravoslavje nevarno ogrožajo. Katoliške in proleslantovske manjšine dele z pravoslavnimi isto težko usodo. Tudi njihove cerkve so bile porušene, duhovniki in verniki postreljeni ali pregnani. Katoliška rerkev vzhodnega grškega obreda je izginila s pregnanstvom in smrtjo svojega voditelja škofa Fedorova. Rim-sko-kntollška veroizpoved se trpi ln j>ri inozem-cih, ki stoje pod varstvom svojih konzulatov. Posebno divje in surovo napadajo papeža, zlasti po protikomunistični encikliki »Divini Redemploris<. Čisla vera se tli in lam med pravoslavnim prebivalstvom izgublja. Nastopajo pa vedno znovn razni pridigarji, puščavniki in preroki, okrog katerih se ljudje trumoma zbirajo, kadar in kjer se pojavijo. Med 1|udstvom imajo velik vpliv. Zaradi tega jih oblasti prav tako preganjajo, kakor pravoverne duhovnike. Toda ljudstvo kljub temu išče vere. ljudstvo ima v svoji globini živo vero in bi jo le holelo izraziti. Versko misel goje vedno znova neustrašeni duhovniki, ki žive med narodom preoblečeni kot kmetje ali delavci. V največji skrivnosti se še vedno deli zakrament svetega krsta, se vr-e poroke in pogrebi. Marsikatera ikona, ki ie izginila iz javnega in privatnega Življenja, uživa na skrbno prikritih krajih toliko bogočastis in iskrene pobožnosti, da preganjalci vere komaj morejo sluliU a. Novi Francovi uspehi v Kataloniji Salamanca, 11. jan. AA. (DNB) Na katalonskem bojišču nadaljujejo Francove čete v gosti megli ofenzivo. Na sektorju Severno od Mont-Blanrha so zasedle sledeče kraje: Espluga Calva, Fuleda. Senant. Blanca Port in Espluga de Fran-coii. Južno krilo naciolanističnih čet je zavzelo severno od Falseta sledeče kraje: La Figuera, Vilela Alta in Vilela Baja. Ob obali Ebra so tri kilometre severno od morja zasedle mesto Gar-cia. Sovražnik je pustil na bojišču veliko število mrtvih, okoli 1000 republikancev pa je bilo ujetih. Južno od Espluge so nacionalno čete zasedle samostan Poblet. Na cordovskem bojišču so republikanci nadaljevali z napadi pri Valseillu in Penaroji, toda opaziti je popuščanje napadov. Nacionalistične čete so stopile v protiofenzivo ter zasedle več republikanskih položajev. Republikanci so imeli težko izgube. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Burgos, 11. jan. AA. Na južnem delu katalonskega bojišča so nacionalistične čete zavzele položaje, oddaljene 20 milj od Taragone. Po 6noč-njih vesteh napredujejo nacionalistične čete na vseh delih bojišča, dasi napredovanje ovirajo velike. Salamanca, 11. jan. TG. Čeprav je na bojiščih v Kataloniji vladalo slabo vreme, so nacionalisti mogočno napredovali. Na jugu jo marokanska armada pod vodstvom generala Yague prodirala proti Falsetu in zasedla mesto Gratalops. Navar-ske brigade so napredovale na cesti proti Tnra-goni in so zasedle gričevje Sabatech južnovzhodno od Mont Blaneha. Druga navarska skupina je prodrla do kraja Prades, tako da so nacionalisti Mont Blaneha dejansko že obkolili in pričakujejo vsak trenutek njegovega pade«. Popoldne so bili nacionalisti samo še 10 km od Rousa in 13 km od Valisa. Lerida, 11. jan. AA. Havas: Z zavzetjem Slerre dela Moleta na skrajni južni točki katalonskega bojišča in z zasedbo Garcie in Viela Alta so nacionalistične čete prispele že na 6 km blizu Fal-zetu in 25 km do morja. Noč in dan obstreljujejo s topovskim ognjem cesto Morala Nueva-Falzet-Rcu«. Nacionalistično topništvo strelja s postojank pri Garciji, Sarajevu In v okraju Tuzla, bivši minister brez listnice Džaier Kulenovlč je bil izvoljen v okrajih Gradačac in Žepče, prosvetni minister Bogoljub K u-j u n d ž i i je bil izvoljen v okraju Bosansko Grahovo, bivši minister brez listnice Sefkija Behmen je bil izvoljen v okraju Visoko, v okraju L'ubuški in Takovo je bil iz veliko večino izvoljen bivši poštni minister Vojko čvrkič. Kmetijski minister Svetozar S tanko vi č je bil izvoljen v okra-u Stari Bečej. Bivši prosvetni minister Magaraievlč je bil izvoljen v okraju Palanka in Ruma. Z veliko večino je bil izvoljen v dveh okrajih tudi sedanji minister za socialno politiko DragiSa Cvetkovič, v okraju Dobrič in Prokuplje pa je bil izvoljen sedanji minister za gozdove in rudnike Dobrivoj štošovič, —• Poleg teh so bili izvoljeni še t:-le ministri: finančni minster Dušan Le t le a je bil izvoljen v okraju Korenica, trgovinski minister inž, Kabalin je bil izvoljen v mestu Zagreb in v okraju Osijek, bivši minister brez listnice Nikola No v a k o v i č je bil izvoljen v Kninu, v okraju Kočane je bil izvoljen minister brez listnice Voja Džordževič, v mestu Skoplje je bil izvoljen sedanji poštni minister Panta JovanoviC. — Bivši predsednik narodne skupščine ČI r I č je bil izvoljen v dveh okrajih, in sicer v mestu Novi Sad ter okraju Sremski Karlove:, Masoni niso potrebni! Pod tem naslovom je zadnji »Zagrebački list« zo» pet prinesel velik članek, ki v njem naglaša te-le stvari: Zaradi razkritij svojih skrivnosti udarjeni, so masoni zadnje dni izvršili celo vrsto sprememb v svojem zakulisnem življenju. Spremenili so dneve in ure skupnega shajanja, ko pa so videli, da jim to ne koristi, so morali spremeniti tudi kraj shajanja. Svoj veliki skrivni hram v ulici Mošinskega št. 22 »so prodali« ter se od tam izse'ili, prav za prav pa je hram ostal še v njihovih rokah. Masoni se sedaj shsjaio tud: v ulici kraljice Marije št. 27. Tjakaj so preselili znaten del svojih stvari in svoje »oltarje«, Sedaj so tudi tam odkriti. Ne ostaja jim nič drugega, kakor da res izvrše tisto, kar *o nedavno še sami predlagali: da se namreč razidejol Nekatere masonz je namreč preplašila akcija, ki se je v javnosti započela zoper nje, ter so nato v tajni seii predlagali drugim »bratom«, naj vsi masoni javno izstopijo ter sc javno odreko masoneriii, premoženje pa razdele dobrodelnim društvom. Kajpada . bi se po vsem tem in takem masoni znova !olnonia uravnovešen. Sledila je debata o proračunu, v katoro so živahno in z zanimanjem posegli skoraj vsi člani odbora, nakar jc bil proračunski predlog soglasno sprejet. Nato je skupščina sprejela predlog, da sp najame za kritje stroškov za dovriitev zgradb, ki so v delu, posojilo v znesku 2,000.000 din, za gradnjo mostu v Pečali pa 500.000 din. Kakor je razvideti iz poslovnega poročila in novpga proračuna, ki mora biti odobren še od nadrejenih ohlasti, se mariborski cestni odbor s svojim starešinstvom trudi, da bi čim lepše in boljšp uredil c.pstne zveze, za katere mora skrbpti ta avtonomna institucija. S svojim ogromnim delom, ki ga je doslej izvršil, si je pridobil ugled in spoštovanje prebivalstva vsega cestnega okraja. V torek zvečer je umrl v Ljubljani na svojem domu, Trnovski pristan št., 14. g. Valentin Accctto, ljubljanski meščan ter splošno priljubljeni in spoštovani stavbenik in posestnik. Pokoinik se je rodil 8. februarja 1858 na Brdu pri Ljubljani, kjer je bil njegov oče skromen posestnik Pokojnik je bil vse življenje izredno marljiv ter se ie s trudom in po zaslugi svoje nadarjenosti povzpel do uglednega položaja v našem gospodarstvu Njegova 6trogo krščanska vzgoja mu je narekovala skrajno poštenost in vestnost pri svojem delu, tako da svoi čas ni bilo skoraj boij iskanega stavbenika v Ljubljani kakor jc hil Valentin Accctto. Bil je vedno odločen Slovenec. V življenju so ga zadeli hudi udarci, ko so mu za posledicami vojne umrli trije sinovi. Pogreb pokojnika bo danes ob 3 popoldne r. doma v Trnovskem pristanu na pokopališče k Sv, Križu. Pokojnik zapušča soprogo, hčerko in številno sorodstvo, katerim izrekamo iskreno sožalje. Valentinu Accettu naj sveti večna luči ■ Zapadna meja v sodni in kriminalni statistiki Razveseljivo dejstvo, da je kriminaliteta v preteklem letu znatno padla Maribor, 11. januarja. Danes predpoldne je bila redna letna skupščina mariborskega okrajnega cestnega odbora, ki ima to posebnost, da so med člani odbora kar trije državni poslanci: Fr. Žebot, ki je obenem načelnik cestnega odbora, J. Špindler in Fr. Ko-ban. Skupščine so se polog vseh članov cestnega odbora, med njimi novo imenovani član g. Urbas iz Selnice ob Dravi, udeležila sta se je tudi oba okrajna glavarja, g. dr. Šiška in L. Eiletz. Uspešno delo cestnega odbora v preteklem letu Skupščino je vodil načelnik g. Fr. Žebot, ki je najprej podal obširno poročilo o delovanju cestnega odbora v proračunskem letu 1938-39. Uprava cestnega odbora je imela 9 sej, skupščina pa 2 seji in slavnostno sejo dne 9. avgusta. Za vzdrževanje banovinskih cest in objektov je odbor v preteklem letu porabil 1,221.546.34 din. Za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam je bilo porabljenih 24.768.25 din, za vzdrževanje sub-^ncioniranih cest je bilo izdanih 189.568.86 din, za izdelavo novih banovinskih cest od kreditov v proračunu 1,500.000 din in posojilo v znesku 1,367.570.88 din. Izdelava novih mostov je veljala 80.596 din, izdelava novih občinskih cest 380.410.47 dinarjev, .prispevki k izdelavi in vzdrževanju občinskih cest so pobrali iz proračuna 192.000 din, plazovi pa so zahtevali 32.700 din. Za razširitev in izboljšanje banovinskih cest je okrajni cestni odbor žrtvoval 136.756.25 din. Prihranki iz leta 1937-38 so se porabili za razne nabavke in prispevke občinam, med drugimi za prispevek mariborski mestni občini za popravilo Koroške ceste 200.000 dinarjev. Novih cest je bilo v preteklem letu Izdelanih 13.6 km. Tehnično osebje je izvršilo načrte za cestna dela v dolžini 33.7 km. V preteklem letu so bila dokončana dela na cestah Sv. Peter—Ložane, Marija Snežna, Reka— Sv. Areh do žage pod Mariborsko kočo, Slov. Bistrica— Oplotnica do Venčesla, most na Fali, most v Sp. Novi vasi, most čez Velko pri Sv. Lenartu, most čez Pesnico v Svečini. Delavstvo je pri vzdrževanju obstoječih cest skupaj s cestarji zaslužilo okoli 350.000 dinarjev, pri delu na novih cestah v režiji cestnega odbora pa 170.000 dinarjev. Cestni odbor je zaposljeval 84 cestarjev in stalnih delavcev, priložnostno pa je bilo zaposlenih še 120 delavcev. Sredstva za navedena dela so se črpala iz proračuna in iz posojila ter prispevkov banske uprave. Za nova deia je banovina prispevala 48.500 dinarjev, za občinske ceste je iz bednost-nega fonda prispevala 300.000 dinarjev. Za vzdrževanje banovinskih cest je banovina doslej nakazala 1,070.668.50 din, vendar se je za ta dela porabilo 154.367.84 din, tako da je banovina v zaostanku za toliko vsoto. V prihodnjem letu bo treba posvečati pozornost, da bo banovina prispevala tudi za izredne izdatke za nova dela in da bodo prispevki banovine iz bednostnpga fonda in iz fonda za javna dela izdatnejši, da ne bo treba vseh del opravljati iz sredstev epstnega odbora, kakor se je to dogajalo v zadnjih letih. Proračun za 1939-1940 soglasno sprejet Druga in najvažnejša točka dnevnega reda je bilo sprejetje proračuna za 1. 1939-40, ki predvideva 6,764.823 dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Načelnik Žebot je k proračunu poudarjal, da so pri izdatkih vsi predeli okraja enako in pravično upoštevani in da se je uprava pri njegovem sestavljanju držala navodil nadrejene oblasti. Prispevki občinam za ceste se bodo zvišali že iz presežka iz prejšnjega leta. Tukaj bo treba upoštevati tudi mariborsko mestno občino, na katerega področju cestni odbor pobere največ doklad, pri izdatkih pa je mestna občina najmanj upoštevana. Najvažnejše poglavje delovanja cestnega odbora je gramoznnje obstoječih cest. V novi proračun je vnesena tudi postavka 2o tisoč dinarjev kot prispevek k slndkogorski cesti, ki jo bo gradila tovarna sama. Odbor je ta znesek moral žrtvovati, ker obstoja nevarnost, da bo sosednja država zaprla promet k tovarni, ki bi v tem primeru bila prisiljena ukiniti obrat in odpustiti svoje delavstvo. Odbor se bo pri gradnji te ceste okoristil z gramozom iz Mure. katerega bo tovarna dajala skozi 10 let brezplačno na razpolago. Pri tem bo cestni odbor prihranil velike vsote, ki so do sedaj šle za nakup gramoza. Cestni odbor bo prispeval tudi za dovozno cesto od Pohorske ceste do cerkvice sv. Arelia. za katero bodo prispevali tudi privatniki in SPD. V proračunu je tudi postavka 200.000 din kot prvi letni prispevek za gradnjo novega mostu Melje— Pohreije, katerega bo zgradila banovina s (lomocjo mestne občine mariborske, pobrpžke občine in s prispevki cestnega odbora. Drugi most, ki ga bo moral zgraditi cestni odbor sam, je most čez Lož-nico pri Pečkah. Za zgradbo tega mostu bo cestni odbor najel posojilo v znesku 500.000 dinarjev. V prihodnjem letu se bodo opravila dela na naslednjih cesinih zvezah: Brestcrnica—Sv. Križ, Ruše-Fala, Sv. Ana—Žice, Selnica ob Muri-Murski dvor, cesta k tovarni v Ceršaku, c. v Sv. Rupert-Hrastovec, Križni vrh—Laporje, Venčesl-Kecenek, Sv. Jakob-Polička vas, dovozna cesta k Sv. Arehu. Predviden je izdatek 50.000 din za zgraditev skladišča v Mariboru, nabavil se bo nov tovorni avtomobil. Gradile se bodo iz proračunske partije »Nove zgradbe« ceste: Reka-Sv. Areh, Sv. Lenart-Sv. Benedikt in Slov. Bistrica-Oplotnica. Osebni izdatki znašajo v novem proračunu 21.160 din, upravni stroški 39.079 din, stvarni izdatki 2,331.197 din, dovozne ceste 26.790 din. To so izdatki za vzdrževanje banovinskih in dovoznih cest. Za potrebščine iz sredstev cestnega okraja bo šlo za ospbne izdatkp 2,424.226 din, poleg tega še za stroške za udeležbo pri odborovih sejah in za socialno zavarovanje pomožnega osebja 344.36! dinarjev. Vsi ostali redni in izredni materialni izdatki za potrebščine cestnpga okraja pa znašajo toliko, da doseže cel proračun skupaj s prora- I Ljubljana, 11. januarja. Kriminaliteta na zapadni meji je lani znatno padla napram prejšnjim letam. Zbrani so že razni podatki o poslo\anju posameznih okrajnih sodišč. Notranjska nam kaže v tej, drugače suhoparni in le s številkami opremljeni statistiki prav zanimivo in v mnogih pogledih poučno sliko. Na Notranjskem je leto 1938 poteklo v kriminalnem oziru brez večjih in hujših zločinov. Kriminalna kronika sploh ne zaznamuje za zapadno mejo nikakih umo-ro,v in hujših pobojev, Vrstili 6o sc zločini zoper tujo lastnino in razne prevare, ki so bile v zvezi z raznimi tihotapskimi posli. Tihotapci pa svoje nečedne afere raje med seboj in mirno poravnajo. Notranjska obsega 3 okrajna sodišča, to je Cerknica, Loigatec in Lož. Vsa tri sodišča na zapadni meji so lani zaznamovala 2% civilnih pravd za zneske do 12.000 din, predlanskim pa 271. Znatno 6o padle razne cksekucije, očitno zato, ker so bili davki bolj redno plačevani in je davčna uprava v Logatcu notranjskim krajem bila uslužna, saj se je zadnje leto nekoliko o,živilo redno gospodarsko življenje, ko so se začele znova razvijali lesne kupčije. Notranjska 3 sodišča so lani zaznamovala 1.165 raznih izvršilnih predlogov, predlanskim 2.582. Zemljiške knjige so imele lani 2.016 zadev, predlanskim 2.721. V kazenskem pogledu je statistika prav ugodna. Vsa 3 so,dišča so lani vodila 149 kazenskih preiskav zaradi raznih zločinov, največ zaradi tatvin in prevar, predlanskim pa 220. Lani je bilo pri 3 sodiščih 406 kazenskih ranprav zaradi raznih prestopkov, predlanskim 538. Torej je na zapadni meji kriminaliteta znatno padla. Kraji, ki »padajo ob meji pod okrajni sodišči Škofja Lo,ka in Kranjska gora, kažejo prav tako živahno sliko. Eksekucij jc bilo lani pri obeh teh sodiščih 2.073, predlanskim 1.956. Zemljiškoknjiž- Demoni zraka ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOOA, tal. 27-30 Napeta pustolovna drama Iz vrst mednarodnih špijonov na prekooceanskem poletu I — Priznani filmski igralci: PETER L0RRE — BRIAN D0NLEY — HELLEN W00D Znižane eenell Ob 1430 nepreklicno zadnjikrat: Ljubavne lail Nočni požar v Slovenjem Gradcu Slovenji Gradec, 10. januarja. Davi okrog 3 sta naše meščane zbudila piat zvona in gasilski rog, ki sta naznanjala, da gori. Brata Anton in Ivan Kuhar posedujeta lepo urejeno hišo in gospodarsko poslopje z moderno klavnico tik ob Suhodolnici pri mestnem parku. Vsi so zvečer brezskrbno legli k počitku in mirno zaspali. Okrog 2 zjutraj pa se prebudi stanovalec železničar Radovič Vučič, ki ima svojo sobo na podstrešju. Zaslišal je prasketanje, kakor bi padala po šipah toča. Vstane, odpre okno, pa ni bilo nič, nakar se zopet vleže. Ker se je to prasketanje nadaljevalo, je zopet vstal ter šel pogledat na hodnik in opazil, da pod streho gori ter je že vse v plamenu. V tem se je zbudil tudi Franc Kuhar, ki je spal v sosedni sobi. Takoj sta zbudila najprej vse domače, poslala po gasilce tpr začela reševati pohištvo in opremo iz podstrešnih sob. Na podstrešju je bilo shranjeno še mnogo druge opreme, obleka, posoda, kolesa, stroji, kar pa ni bilo mogoče več rešiti, ker je bilo že vse v ognju. Gasilci iz Starega trga in domači gasilci s svojima motorkama so bili hitro pri požaru, ki so ga začeli gasiti. Ogenj je uničil vse ostrešje nad hišo (ca. 15 in dolgo), vse podstrešje in opremo na podstrešju in tri podstrešne sobe. Poškodovano pa je zpIo tudi pohištvo, ki so ga s silo vlačili iz pritličnih sob ter vsi pritlični prostori, ki so vsi premočeni od vode, ki je tekla skozi strop v spodnje prostore, sedaj je pa vse to zmrznilo in zledenclo. Ko bo mraz popustil, bo ves omet odpadel. Zato je škoda mnogo večja, kakor bi bila sicer. Precej škode je tudi v hladilnici, ki se. nahaja tik stanovanja. Vsa škoda, ki jo je povzročil požar posredno in npposrpdno, je cenjena na 130.000 din, dočim znaša zavarovalnina le 20.000 din. Požar je nastal na ta način, ker je bil na podstrešju pri stropu vzidan v dimnik tram, ki je počasi tlel, v teku noči se pa že tako razžaril, da se je potem s plamenom vnel. nih vlog pa 1.727, predlanskim 1.445. Kazenskih preiskav jc bilo lani 246, predlanskim zadev zaradi raznih prestopkov 586, predlanskim 582. Civilne pravde so lani narasle za nekaj številk in jih je bilo 579. Značilno je dalje, da ni bilo na zapadni meji nobenih preiskav zaradi požigov iz zlo-bnosti in iz kori6toljubja. S.""« S&sari—1 Zadnja pot Alojzija Vodnika Včeraj popoldne jp nastopil svojo zadnjo pot spoštovani ljubljanski podjetnik, kamnosek gosp. Alojzij Vodnik. Ob 3 popoldne jo šempotrski župnik g. Košinorl ob asistenci več duhovnikov blagoslovil truplo in opravil cerkvene molitve, nato pa je stopil h krsti predsednik Zbornice za TOI g. Jeiačin. ki je govoril tudi v imenu upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke in Združenih vpvških papirnic. G. Jeiačin je slavil g. Vodnika kot izvrstnega gospodarstvenika, kot moža, kot mecena umetnosti in dobrotnika revežev. Združeni pevski zbori in pa glasbeno društvo »Ljubljana« so pod vodstvom g. Godca zapeli »Človok glojc. Razvil so jp nato vplil; žalni sprpvod |>o Kolodvorski in Slomškovi ulici na pokopališčp k Sve-tem Križu. V sprevodu jo šlo delavstvo pokojni-kovpga podjptja, stanovalci, gasilska čota papirnice v Vevčah in Rokodelsko društvo t zastavo ter z vsem odborom in predsednikom kanonikom Strojem. Sledili so vonri, ki so jih podarili delavci, Rlanovalri in sorodhikl. nalolezni) je napravila gospa dr. Le a Plei-weiss-Fajdiga. Čeetitamol — Z naše univerze. Diplomirana sta bila na pravni fakulteti gg. Slane P a v 1 i č iz Ljubljane in Miha De r mota iz Železnikov. Čestitamo! — Sprejemi na banovini: Ban g. dr. Marko Natlačen sprejema stranke izključno le ob torkih in petkih od 11 do 14. Na to opozarjamo posebej še vse tiste, ki prihajajo z dežele, da si ne bodo delali po nej>otrebnem stroškov s tem, da pridejo ob drugih dnevih v Ljubljano. — V zvezi z objavo načrtov za pet prirodo-slnmih institutov v Ljubljani, ki jih je objavil »Slovenec« v novoletni številki, se je zglasil v našem uredništvu g. višji tehnični pristav pri ba-novinski upravi inž. arh. Navinšek, ki je pripomnil, da bi se moralo ob tej priliki omeniti tudi: 1. da je avtor sistema gradbe, ki se namerava uj>orabiti za gradnjo imenovanih institutov inž. Navinšek Emil, tehnični višji pristav pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, ki j? ta gvoj sistem prvič uporabil pri gradnji poslopja 111. drž. gimnazije v Ljubljani v 1. 1036, odnosno novega ljiidskošolskega poslopja v Kranju 1. 1937; 2. da so vse stvarne in ekonomske prednosti tega sistema gradnje bile znane javnosti šele po dograditvi zgoraj omenjenih dveh jjoslopij, in 3. da je inž. Navinšek Emil ta svoj sistem uporabil še v različnih variacijah pri svojih nadaljnjih osmih načrtih in to v 1. 1936—1938. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran«-Josef« crenčire. — V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 11. t. m. je objavljena »Uredba o sjireniemhah in dopolnitvah v uredbi o medicinskih fakultetah na univerzah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani«, dalje »Načrt za amortizacijo obveznic za likvidacijo kmetokih dolgov za proračunsko leto 1938-39«, »Odločba o posebnih taksah za potrdila, ki jih izdaja zavod za pospeševanje zunanje trgovine«, »Odločba o stopnji rirastka skoraj 100, kar je gotovo razveseljivo. Poročilo se je 76 parov. Živahno 6e ude>;«tvuje Vincencijeva konferenca, ki je v preteklem letu za Miklavža obdarila številne otroke, za božič pa je bilo obdarovanih 68 posameznikov in družin z jeetvinami in deloma z obleko. Celje e Zveza »ester sv. Klare. ZSSK ima v nedeljo, 15. jan. svoj redni sestanek ob 9 dopoldne pri čč. šolskih sestrah. Vabljene! c Ponovitev Golijeve igre »Petrčkove poslednje sanje« bo na splošno željo v nedeljo 15. jan. ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču. Na prireditev opozarjamo tudi okoličane, ki imajo na vse strani ugodno zvezo. c Aktivni natakarji v Celju vljudno opozarjajo cenj. občinstvo, da ne naseda nekemu nabiralcu denarja za natakarski ples ter prosijo, da nabiralca takoj prijavijo policiji. e Davčni reklamacijsld odbor prične zasedati v torek, 17. jan. ob 9 dopoldne na davčni upravi v Celju. Vsi, ki so se pritožili, naj 6e tozadevno obrnejo na člane reklamacijskega odbora. c Obrtni strokovni tečaji v Celju. Urad za pospeševanje obrti v Celju bo priredil po 15. januarju Štiri strokovne tečaje. Tečaj za kovinarsko stroko bo od 15. t. m. dalje vsako nedeljo od 8 do 12 dopoldne v Obrtnem domu. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Franjo Zohar. Strokovni tečaj za šivilje in krojačice se bo pričel v torek 17. jan. v mestni narodni šoli. Tečaj je večerni in bo V6ak dan, razen sobote, od 7 do 9 zvečer. Vodil ga bo strokovni učitelj g. Anton Uršič. Tečaj za mizarje se bo pričel v toTek 17. t. m. Predavali bodo gg. Golob o lesni tehnologiji, g. inž. arh. Brodnik o notranji opremi, g. Vehovar o strokovnem risanju in g, Golob o brtni kalkulaciji in izpeljavi stopnišč. Upravni tečaj — obrtna zakonodaja, socialna zakonodaja, administracija — se bo pričel v ponedeljek 23. t. m. ob 7 zvečer v Obrtnem domu. Vodil ga bo višji komisar g. Pogačnik. Tečajnina znaša 100 din. Vsa podrobnejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti, poslovalnica v Celju, Obrtni dom. Višnja gora Kmetljsko-zadružnl tečaj. V ponedeljek, 23. t. m. priredi Zadružna zveza e pomočjo in sodelovanjem banske uprave in Kmečke zveze kmetij-sko-zadružni tečaj. Tečaj bo v dvorani Prosvetnega doni a pri fari in bo trajal od 8 zjutraj do 1 popoldne. Predavali bodo predavatelji od Zadružne zveze banske uprave in Kmečke zveze. Pridite v obilnem številu. Ježica Sadjarska In vrtnarska podrutnlea na JežicI bo imela predavanje v Četrtek dne 12. januarja t. 1. ob pol 8 zvečer v Gasilskem domu na Ježici. O sadnem izboru bo predaval gosp. Brecelinik iz Ljubljane. Obenem se bodo sprejemala naročila za sadno drevje, vrtnice in druge rastline za pomladansko eetev in sajenje. Maribor m Višji redov! sv. mašniškega posvečenja se bodo letos delili mariborskim bogoslovcem po sledečem redu: rfubdiakonat podeli prevzvišeni kuezoškof v nedeljo, 15. t. m. ob 5.30 v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija; diakonat na soboto pred tiho nedeljo, 25. marca; prezbiteriat na šesto pobin-koštno nedeljo dne 9. julija. Slednja dva višja redova se bosta delila v tukajšnji stolnici. m Streha stolpa mariborske stolnice je bila v nevarnosti. Ko so začeli prekrivati streho na stolpu stolnice, so ugotovili, da je strešno ogrodje že tako preperelo, da so lahko tramove kar z rokami trgali. Streha je že leta in leta puščala ter se je stekala voda po Strešnem ogrodju, ki je začelo gniti. Ostrešje na stolpu je bilo že tako slabo, da bi ga bil lahko kak močnejši vihar naravnost posnel. Sedaj morajo obnavljati poleg strehe tudi strešno ogrodje, da bo popravilo res temeljito in trajno. m Takšno obnašanje zasluži eksemplarično kazen. Nedopustne in naravnost zločinske žalitve verskih obredov si je privoščila neka družba raz-uzdancev, ki je popivala vso noč od sobote na nedeljo ter v nedeljo skoraj ves dan v neki gostilni v Ribniškem selu. Ljudje, ki so te žaljive prizore gledali, so se upravičeno zgražali. Kakor slišimo, so vzeli v roke preiskavo že orožniki v Košakih, ki so vse člane te družbe prijavili sodišču. Takšno obnašanje zasluži pač najbolj eksemplarično kazen! m Mariborčani se vsako leto bolj skromno pokopujejo. Včasih je bil ponos vsakega količkaj petičnega Mariborčana, da je v oporoki pristavil, da ga morajo pokopati s tako zvanim »gala-pogre-bom«. Takšni pogrebi so bili svoj čas za mariborsko radovednost dobrodošla senzacija, sedaj pa že nekaj let nI bilo nobenega. Opaža se celo, da so Mariborčani pri pogrebih vsako leto bolj skromni. Tako je imel lansko leto mestni pogrebni zavod 12 pogrebov I. razreda, 65. II. r., 97 III. r., 81 VI. r., 180 V. r., 50 VI. r. in 95 VIL razreda. Otroških pogrebov je bilo 48, ubožnih 28, bolniških pa 129. Skromnost pri pogrebih v današnjih časih je razumljiva če se računa, da velja pogreb v I. razredu do 6000 din, v zadnjem razredu pa 536 din. Pokopal pa je lansko leto mariborski mestni pogrebni zavod 784 ljudi, od tega 12 vojakov, 10 kaznjencev in 15 samomorilcev. m Iz bančne službe. Gospod Ivan Poženel je imenovan za prokurista podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru. K temu imenovanju iskreno čestitamo! m Umrla je v bolnišnici vdova po vladnem tajniku gospa Julija Rihar, stara 74 let. Naj počiva v miru I m Fantovski odsek Maribor II. Drevi ob 7 sestanek smučarjev-tekmovalcev na Aleksandrovi cesti 6. Pogovor o okrožnih in podzveznih tekmah. m SSK Maraton. Tekmovalci, drevi sestanek v telovadnici. Razgovor glede nedeljskega tekmovanja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5.40. — Člani šahovske sekcije so vabljeni na sestanek, ki bo danes od 7 naprej v novem prostoru v Miklošičevi ulici 2. mS smučarsko palico v oko. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Kapele 6 letnega po-sestnikovega sina Janeza Radohana. Janezek se je ponesrečil pri sankanju tako hudo, da je izgubil desno oko. Ko se je namreč sankal v dolino, ga je prehitel neki smučar, ki se je ravno med prehitevanjem odsunil s palicama. V dvignjeno smučarsko palico se je zaletel Janezek ter se je zabodel na ostro konico v desno oko. m Drva prodajal in denar kradel. Dve drzni tatvini sta bili zagrešeni v prodajalni pekarne Feiertag v Ulici 10. oktobra in vsakokrat je bila precej oškodovana prodajalka. Ugotovljeno je bilo, da je zagrešil obe tatvini neznan moški, ki je prišel v prodajalno ponujat drva, pa je izkoristil nepazljivost prodajalke in ji izmaknil iz predala torbico z denarjem. m Zaradi neozdravljive bolezni se je usmrtila na Slemenu pri Selnici ob Dravi 60 letna Marija Marčič. Našel jo je njen brat v njeni hišici s prerezanim vratom. Nekaj minut je še živela, potem pa je izkrvavela in izdihnila. m Čigave so ukradene tračnice. Trgovcu i starim železom g. Slugi sta pripeljala v ponedeljek dva moška na vozičku večje število tračnic poljske železnice. Ker nista hotela povedati, odkod imata te tračnice, jih trgovec ni hotel plačati. Možakarja sta dejala, da bosta naslednjega dne prišla po denar ter prinesla tudi potrdilo o izvoru tračnic, vendar ju ni bilo. Domneva se, da so tračnice ukradene ter naj se lastnik zglasi na policiji. Gledališke Četrtek, 12. januarja, ob 20: »Matura«. Premiera. — Petek, 13. januarja: zaprto. — Sobota, 14. januarja, ob 20: »Vse za šalo«. Red D. Ptuj Prosvetno predavanje. Prosvetno društvo v Ptuju bo imelo v četrtek 12. t. m. svoj prosvetni večer, na katerem bo predaval g. profesor Uršič Alojzij o temi: »20 letnica smrti Ivana Cankarja«. Predavanje bo v društveni dvorani minoritskega samostana in se začne ob 20. Nesreči. 45 letna posestnica Voglar Ana iz Draženc je na poledenelih tleh padla in si zlomila levo nogo. — Pri čevljarskem mojstru Drevenšku Jakobu na Spodnji Hajdini se je že 2 leti učil 171etni Dvoršak Rudolf iz Sveče. Vajenec je imel večkrat živčne napade, pa le nekaj sekundi Ko je 9. t. m. prišel k mojstru, ga je ta odslovil, češ da je bolan in da ga n* more več imeti. Fant je odšel in nato hodil ves obupan ob Dravi, ker se ni upal iti domov. Medtem časom, ko je tako blodil ob Dravi, je dobil naenkrat napad in padel v vodo, ki ga je nesla okoli 600 m daleč. Slednjič ga je zaneslo na neko plitvino, odkoder se je ves pre-mražen skobacal na suho. Prišel je k učitelju g. Pečku, ki ga je potem preoblekel. Obleka je bila na njem čisto zmrznjena, tako da so jo morali kar trgati z njega. Ubogega fanta so sprav;li nato v ptujsko bolnišnico. Čudno je, da ni v Dravi utonil, kajti voda ob bregovih zelo dere. Iz aodne statistike. Na kazenskih oddelkih okrajnega sodišča v Ptuju se je v preteklem letu obravnavalo 1127 slučajev prestopkov. Od teh se jih je 663 rešilo s poravnavo ali odstopom drugim sodiščem in oblastem, 464 slučajev pa je končalo s sodbo. V pripravljalnem postopanju za okrožno sodišče so primeri narastli na 336 slučajev, od katerih so bili 303 že izvršeni in predloženi državnemu tožilstvu. Pravne pomoči drugim sodiščem so ce nudile v 517 slučajih, zunanje poslovanje pa v 15. Prestopki so sc v primerjali z leto«) 1937 znižali za 60, zločini, ki spadajo k okrožnemu »odi-šču, pa za 81 »lučajev. Hotedršlca Romarje i* sosednih župnij, ki radi obiskujejo sv. Antona in ga prosijo pomoči v raznih potrebah. vabimo tudi leto« ng njegov god 17. januarja. Sv. maša bo ob 10. Z« popoldansko zabavo obiskovalcem pa priredi Prosvetno društvo v Domu krasno igro »Kruci«. I Velika zagonetka ene pa- JB ■ ■ ^^ ■ V glavnih vlogah Erie Kino Matica I riške noči v dovršenem in MA ■ H H I v. Stroheim Jany Holt telefon 21-24 9 napetem kriminal, filmu i^® ■ ■ ■ in Albert Preiean. Danes ob 16. 19 in 21 Prekrasen tilm klasične muzike, iskrene ljubezni človeka, ki je dorasel v gorah med deročimi hudourniki, t krasnih roz,lovih, Danet premimi Predstave ob 16., 19. in 21. uri Senzacija|(jn0 Union TPI. 22-21 v božanski naravi, t V tem ednsluenem Umu se preivajalo: f Beethovnov»,Lunina sonata'. Padereviskega i .Menuet v g daru' .Llsztovc .Ogrska repsodlle' Sodritlieio še: Cnariei Firrcll n Barbare Greenc Lunina sonata Senzacija! V tem prekrasnem filmu sodeluje prvi prerised. poljsko republike in znamn-niti »vetovnoziiani pinniet I. Jan Paderewsuy Trgovinska pogajanja s Francijo Pretekli mesec se je mudil v Parizu guverner naše Narodne banke g, dr. Milan Radosavljevič, ki j« imel važna posvetovanja z francoskimi finančniki in politiki. PriSlo je tudi že do novih trgovinskih pogajanj z Francijo. Naša delegacija je že odpotovala v Pariz. Pred začetkom pogajanj pa je dal predsednik vlade in zunanji minister g, dr Milan Stojadinovič izjave eotrudniku pariškega lista »Petit Parisien«, ki je prav pomembna ravno z ozirom na ta trgovinska pogajanja. G. dr. Stojadinovič, v čigar resor kot zunanjega ministra spada tudi sklepanje trgovinskih pogodb, je zlasti poudaril, da je za Francijo važno vprašanje, kako bomo plačevali anuitete naših dolgov v Franciji. To s« da zgoditi le na ta način, da Francija od nas Veleblagovnico se ne smejo ustanavljati Ministrstvo trgovine !n industrije j« poslalo barskim upravam ter zbornicam v vsej državi razpis z dne 23. decembra 1938, v katerem pravi, d« bi •• mogle v smislu uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega, začenši s 1. januarjem 1939, izdajat: dovoljenja za ustanavljanje novih trgovinskih obratov velikega obsega v mestih z nad 50.000 prebivalcev, kakor bi se moglo tudi dovoliti ustanavljanje podružnic in prodajalnic obstoječih veleblagovnic v teh mestih. Ker gospodarske razmere v državi na splošno, a v omenjenih mestih posebej ne dovoljujejo ustanavljanja takšnih obratov, je odredil trgovinski minister, da da se do nadaljnje odredbe in kljub čl. 5 uredb« o trgovinskih obratih velikega obsega ne smejo izdajati niti dovolitve za ustanavljanja novih trgovinskih obratov velikega obsega niti dovolitve za ustanavljanje podružnic ali prodajalen obstoječih trgovinskih obratov velikega obsega. Nova devizna okrožnica Narodne banke Narodna banka je izdala devizno okrožnico Ift. 1 v letošnjem letu, v kateri sporoča pooblaščenim denarnim zavodom: V zadnjem času se pojavljajo pogosteje primeri, v katerih domači dolžniki, posebno za uvoženo blago iz inozemstva žele izpolniti svoje obveznosti upniku v drugi državi, a ne v oni, v kateri se je nahajal njegov domicil v momentu nastanka dvigovanja. V zvezi s tem se izdajo vaem pooblaščenim eavodom naslednja obvezna navodila: Domači dolžniki, posebno v primerih plačila uvoženega blaga iz klirinških držav, morajo izpolnjevati svof« obveznosti v smislu obstoječih klirinških sporazumov z državo, v kateri se je nahajal domicil inozemskega upnika v momentu, ko je dolgovanje nastalo. Zaradi tega smejo pooblaščeni zavodi izvrševati plačila za račun domačih dolžnikov v korist inozemskim upnikom samo na način, ki je določen v obstoječih predpisih in plačilnih sporazumih z državo, v kateri «e nahaja prvotni domicil inozemskega upnika, t. j. v momentu nastanka dolga brez ozira na to, če ee glasi nalog inozemskega upnika glede kraja izplačila eventuelno drugače. Zato posebej opozarja pooblaščene zavode, da Imajo obstoječi sporazumi o plačilnem prometu s posameznimi državami obvezno moč v naši državi in da ima vsake nasprotno postopanje za posledico aplikacijo odredb zakona o kazenskih sankcijah. ....... V kolikor bi fugoslovalski dolžniki dobivali poročila od posameznih inozemskih državljanov o izprememlbi njihovega prvotnega domicila kakor tudi pismene naloge v zvezi s tem, da se izplačilo izvrši v neki drugi državi, v kateri se nahaja njegov novi domicil z motivacijo, da je njegova tvrdka likvidirana v državi, kjer je prej prebival, — moralo pooblaščeni zavodi vse zneske, ki fih dob« od domačih dolžnikov, dostaviti tako) Narodni banki. Prejete zneske na tej osnovi bo Narodna banki odobravala posebnim računom inozemskih upnikov s prvotnim domicilom. Te vsote se bodo lahko porabile samo za plačila v državi prvotnega domicila inozemskega upnika. Poštna hranilnica v I. 1938 Iz poročila Poštne hranilnice za december posnemamo, da se je število čekovnih računov zmanjšalo v decembru za 44 na 26.012, od tega v Belgradu za 18 na 8062, v Zagrebu za 16 na 6970, v Ljubljani za 8 na 6686, v Sarajevu za 9 na 2419, dočim je število računov pri drugih podružnicah naraslo za 7. Čekovne vloge so se zaradi potreb plačilnega prometa za ultimo v mesecu zmanjšale od 1.829.83 milij. din na koncu novembra na 1.736.57 milij. na koncu decembra. Zmanjšal se je saldo čekovnih računov v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in čim več kupuj«, da bomo lahko z našim izvozom lahko plačali obresti in amortizacijo. Pri sedanjem načinu trgovinske politike v Franciji pa so možnosti zelo majhn«, ker s« Francija zelo brani naših proizvodov. Zato apelira na uvidevnost Francije, da bi dovolila v«čji uvoz jugoslovanskih proizvodov, ker bo le na ta način omogočeno sam: Franciji, da bi tudi nam več prodajala svojih proizvodov, Posebej je g. dr. Stojadinovič poudaril važnost gospodarskih vezi v sedanjih težkih dneh, ki izpopolnjujejo politične vezi. Zaradi tega je pričakovati, da bodo sedanja trgovinska pogajanja z Francijo potekala ugodnejše kot dosedanja pogajanja in da bomo dobili večja možnosti za naš izvoz v Francijo, kar je zelo velikega pomena tudi za našo devizno bilanco. Podgorlci, dočim je pri drugih podružnicah in centrali saldo čekovnih vlog narastel. Čekovni promet je znašal 8.672.74 (novembra 8.776.3) milij. din, od tega brez gotovine 56.85 (56.20)%. V hranilnem prometu se je število knjižic povečalo od 526.007 na 529.277, vloge pa od 1.221.8 na 1.284.66 milij. din. V glavnem je ta prirastek vlog pripisovati dejstvu, da so bile pripisane obresti. Naslednja tabela nam kaže stanje čekovnih in hranilnih vlog v zadnjih letih (v milij. din): ček. vloge hran. vloge 1930 978.8 209.6 1931 799.6 334.14 1934 1.139.9 718.5 1935 1.189.4 850.74 1906 1.466.6 982.1 1937 1.841.0 1.249.0 1938 1.736.6 1.284.66 Za december lahko cenimo, da je odpadlo pri prirastku hranilnih vlog na pripisane obresti okoli 40 milij. din, tako da je znašal čisti prirastek vlog nad 20 milij. din, vendar pa stanje vlog še ni doseglo najvišjega stanja, doseženega pred sep-tembr 'io krizo: dne 31. avgusta 1938 so namreč znašale hranilne vloge 1.318,4 milij. din. Ce primerjamo vloge pred splošno krizo in sedaj, vidimo, da so čekovne vloge narasle v veliki meri, kar je na eni strani pripisovati vedno večjemu razširjanju čekovnega prometa, na drugi strani pa znatni likvidnosti našega denarnega trga. Hran:'ne vloge so sedaj za 1 milijardo din višje kot bo bile pred krizo, kar kaže, kako zelo je pritegnila Poštna hranilnica vloge v svoje območje, saj vidimo drugod, da še nismo dosegli stanja pred krizo in da se šele postopno naše zasebno denarništvo izkopava iz krize. Čekovni računi in vloge po podružnicah' Naslednja tabela nam kaže število čekovnih računov pri centrali in posameznih podružnicah v zadnjih treh letih po stanju 31. decembra: Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skoplje Podgorica Sušak 1936 1937 1938 7.137 7.637 8.062 7.754 7.445 6.970 6.788 6.642 6.686 3.214 2.410 2.419 1.390 1.467 1.531 _ 139 187 — 105 157 26.283 25.845 26,012 skupno Število računov se je od 1936 na 1937 znatno zmanjšalo, ker je bilo zaprtih mnogo računov, ki že dolgo časa niso izkazovali nobenega prometa. Ta akcija se je delno nadaljevala tudi leta 1938. Po številu računov je sedaj prvi Belgrad. dočim je bil še pred dvema letoma Zagreb. Ljubljana je izkazovala zaradi že navedenih razlogov zmanjšanje števila računov od 1936 na 1937, v letu 1938 pa je število računov zopet naraslo. Naslednji odstotki nam kažejo stanje čekovnih vlog na koncu leta v centrali in podružnicah v milijonih dinarjev: 1936 1937 1938 Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skoplje Podgorica Sušak 665.8 337.9 210.8 161.1 51.1 889.45 425.85 237.44 170.9 81.8 28.3 7.24 806.6 384.9' 276.8 154.36 78.45 27.6 7.86 1.841.0 1.736.6 skupaj 1.466.6 Končno stanje v letu 1938 je za okoli 100 milijonov nižje, kot je bilo na koncu leta 1937. Manjša je vsota vlog na čekovnih računih pri vseh podružnicah in centrali razen v Ljubljani. Zahtevajte povsod naš list! Državne finance v novembru Iz podatkov finančnega ministrstva o stanju državnih financ v novembru posnemamo, da so znašali državni dohodki v novembru 1135.9 milij. din (v oktobru 1938 so znašali državni dohodki 1076 milij. din, novembra 1937 pa 1125 milij. din). Tako visokega dotoka državni dohodki v zadnjih 10 letih v tem mesecu leta še niso zabeležili. Proračun za november 1938 je znašal 1015 milij. din. Skupno so znašali državni dohodki v prvih 8 mesecih tekočega proračunskega leta 8170 milij. din. dočim je znašal proračun za to dobo 8120 milij. dinarjev. Državni izdatki po proračunu so znašali novembra 1938 993 milij. din, novembra 1937 pa 965.8 milij din. Skupno so dosegli državni izdatki v prvih 8 mesecih proračunskega leta 7278 2 milij. din (proračun za to dobo 8120 miilj. din). Presežek dohodkov nad izdatki v novembru 1938 je znašal 142.9 milij. din, v prvih 8 mesecih proračunskega leta pa 891.8 milij. din. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje saldov naših kliringov dne 5. januarja 1939 naslednje ( v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 81. decembra 1938): Aktivni k 1 i r 1 n g i : Nemčija 25 674.0(10 (—1,365.000) mark. Italija 28 345.000 (—4.7,88.000) din. Turčija 18,496.000 (—6*1.000) din. Poljska 4 milil, 590.000 ( +1.600.000) din, Bolgarija 1 milij. 810.000 (—32.000) din in Španija 2.935.000 pezet. Pasivni kliringl: Češkoslovaška 113 mili i. 473000 ( + 998.000) kron. Švica 3.339.000 (-323.000) frankov, Belgija 2.470 000 belg. Madžarska 19,687.000 (—1.592.000) din in Romunija 14,888.000 (+ 4,146.000) ^din. Rcklamacijski odbor začne zasedati za trgovce v ponedeljek 16. januarja. Člana reklamacijskega odbora za trgovce sta gg. Albin Smrkolj in Franc Gorjanc. Izprememba imena tvrdke. Osiješka tvrdka Emil Berger, produkcija in trgovina z lesom, je spremenila ime lastnika Berger Emil v Bosnič Emil. Vpisi v zadružni register: »Razvoje, produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igrač, r. z. z o. j., na Vidmu pri Dobre-poljah (predsednik upravnega odbora Mrkun Anton, župnik), Stavbna zadruga »Lastni doni«, r. z. z o. j., Kočevje (predsednik upravnega odbora Kovač Mihael, sodni sluga v pok.) in Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Mariboru, r. z. z o. j., Maribor (predsednik upravnega odbora Koren Jakob). Konec poravnave: Furman Jožica, trgovka z mešanim blagom v Slovenski Bistrici. Likvidacija: Zadružna elektrarna v Sp. Pol-skavi, r. z. z o. z. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Lučah, r. z. z n. z., za 6 let, od 1. avgusta 1937, za dolgove, nastale do 26. novembra 1936, obrestna mera 2% brutto, nadalje je dovoljen odlog plačil Posojilnici v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., za 6 let, od 30. novembra 1938 dalje, odlog velja za dolgove, nastale do 18. avgusta 1938, obrestna mera 2% brutto. Švicarska narodna banka beleži od 31. decembra do 7. januarja zmanjšanje obtoka bankovcev za 76.06 na 1.674.95 milij. frankov pri ne-izpfefrlerijeiiem zlaWth zakladu 2.889.6 milij. fr. Borza Dne 11. januarja 1939. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpreinenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.90—38.60, v Belgradu 37.65—38.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,139.125 dinarjev, v Belgradu 4,083.000 dinarjev. V efektih je bilo v Belgradu prometa 895.000 din. Ljubljana — Tečaji s prlmom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2386.50—2424.50 Berlin 100 mark...... 1763.62-1781.38 Bruselj 100 belg 741.50- 753.50 Curih 100 frankov...... 995.00-1005.00 London 1 funt....... 205.00- 208.20 Newyork 100 dolarjev .... 4371.12-4431.12 Pariz 100 frankov......115.55— 117.85 Praga 100 kron....... 150.85— 152.35 Trst 100 lir........ 231.20- 234.20 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.0575, London 20.665, Newyork 442.25, Bruselj 74.725, Milan 23.275, Amsterdam 240.50, Berlin 177.20, Stock holm 106.40, Oslo 103.85, Kopenhagen 92.225, Pra ga 15.16, Varšava 13.60, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.11, Buenos Aires 101.50. V naši podružnici v Kranju (pri vhodu na novi most) lahko dobit« vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila 7.a časopise. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—101, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 472—475, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 89—91, 8% Blerovo posojilo 97—99, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7725—7800, Trboveljska 182 do 190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 473—476, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 89.50—90.50, 4% sev. agrarji 59.50 do 60.50, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 91.50—93, 7% posojilo Drž. hipo-tekarne banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7700 denar, Priv. agrarna banka 225—228, Trboveljska 187—190 (190), Gutmann 42—45.50, Osj. sladk. tov. 105 blago, Osješka livarna 180 blago, Jadranska plovba 325 denar. Belgrad. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 60.50 denar, vojna škoda promptna 475—476 (476), begluške obveznice 90.75—91.25 (91.25), dalm. agrarji 89.50—89.75 (89.75), 4% sev. agrarji 59.50-60, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7?ž Blerovo posojilo 91.50—92 (91. 91.75). — Delnice: Narodna banka 7700 do 7800 (7750), Priv. agrarna banka (230). Žitni trs Novi Sad. Koruza: bač. paritet Indjija, Vršac 102—103. Tendenca mirna. Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Mariborski livivski sejem dne 10. januarja. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih: 4 konji, 13 bikov, 80 volov, 231 krav in 13 telet, skupaj 341 komadov. Cene so bile: debeli voli 4 do 4.50, poldebeli 3.25—4, plemenski 4—4.50, voli za klanje 3—4 50, klavne krave debele 3.50—4.25, plemenske krave 3—4.50, krave za klobasarje 2-3, molzne krave 3—4 75, brejo krave 3—4, mlada živina 4—4 75, teleta 4.50—6 din Prodanih je bilo 133 komadov. M.=sne cene so v Mariboru naslednjo: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 8—10, svinjsko 6veže meso 8—10. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljuto-meru dne 4. januarja 1939. leta. Tclice II. vrste din 4 do 4.50, telicc III. vrste din 3 do 4, krave II. vrste din 3 do 3.75, krave III. vrste din 2 do 2.50, teleta II. vrste din 5 do 6, prašiči pršutarji din 6 do 7 za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste prednji del din 10, zadnji del din 12, goveje meso III. vrste prednji del din 8, zadnij del din 10, svinjina din 13, slanina din 15, svinjska mast din 16, čisti med din 16, goveje surove kože din 8, telečje surove kože din 9. svinjske surove kože din 9, za 1 kg. — Pšenica din 160, ječmen din 120, rž din 140, oves din 120, koruza din 100, fižol din 200, krompir din 75, seno din 50, slama din 30, jabolka I. vrste din 500, II. vrste din 300, III. vrste din 200, pšenična moka din do 350, koruzna moka din 200 za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 do 6 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6 do 8.50 za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju 9. januarja 1939. Dogon: 45 volov, 15 krav, 7 telet, 30 svinj in 30 prašičev. Prodanih 30 volov, 9 krav, 7 telet, 15 svinj in 19 prašičev. Ceno naslednje: Voli I. vrste 6.25, II. 5.50, III. 5, teliro 1. vrste 6.25, II. 5.50, III. 5, krave I. vrste 5.50, 11. 5, III. 4.25, teleta I. vrste 8, II. vrste 6.50-7, prašiči špeharji 10—11, prašiči pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 140—280 din za glavo. Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 9, zadnji del 11, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 18, slanina suha 22—26, svinjska mast 19, čisti med 22—24, neoprana volna 24 do 26, oprana volna 34—36, goveje surove kože 8 Ho 11, telečje surove kože 14, svinjske surove kože 4—8 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 190, rž 1S5, oves 180, koruza 150, fižol 250—300, krompir 80—100, lucerna 1900, seno 100, slama 60, jabolka 1. vrste 700, II. vrste 500, III. vrste 400, pšenična moka 280—320, koruzna moka 225, ržena moka 300, a jdova moka 400 in koruzni zdrob 275—300 din za 100 kg. KULTURNI OBZORNIK Hrvatska povest iz slovenskih krajev Velimir Deželič, sin, znani hrvatski katoliški pisatelj, biva v počitnicah 6talno na svojem posestvu pri Jesenicah. Lani je tam zasnoval mično povestico »Drobna sreča« (Sitna sreča), ki je izšla v zbirki Dobrih romanov. Povestica je bila napisana pod Golico ter je posvečena jeseniškim delavcem, imenoma »delavcu Franju Torkarju, njegovi ženi Minki in otrokoma Mariji in Radivoiu, ki so mi s svojim življenjem dali pobudo, da napišem to povestico — Planina 1937«. Pisatelj živi sredi kolonije jeseniških delavcev pod Golico in gleda njihovo »droibno srečo«. In ta »drobna sreča« je v veliki ljubezni, ki veže Milka in Anico, ki živita v vzorni zakonski sreči in se jima nudi prilika, da s svojimi prihranki — mož je tiskarski delavec — skleneta, sezidati malo hišico pod planino. In ta proces od prvega trenutka, ko se pojavi misel na lasten dom, pa do tedaj, ko imata že kupljen svet in preračunane vse stroške ter tudi že najeto posojilo za hišico, to dejanje, |e vsebina te skromne povestice. Mož in žena se ljubita z vso nežnostjo in ljubezijo ter znašata »kup vse potrebno za svoje gnezdo, za avojo streho ter se obračata na vse činitelje, ki imajo opraviti pri graditvi hiše, tako da povestica včasih preide že v literarno obdelan podučen opis, kako priti do hišice in kaj vse j« treba pomisliti. Tako ima ta povestica tudi svoj podučen pomen. Ko pa mlada zakonca gledata svoj model hiSice in v saniah vidita že končano delo, tedaj postavi žena Anica v model ie majhno, majhno zibelko ter na ta način izpove možu svojo skrivnost — se idila zaključi. Pisatelj se potem opravičuje, zakaj je^ napisal tako idilično povestico brez pravega dejanja in napetosti, rekoč:»Kai naj rečem? To povest sem napisal na resnični planini med ljudmi, žive v tako imenovanih »divjih bajtah«, pa so v resnici najbolj domače. Čisto slučajno nisem ves mesec dobival časopisov, pa so mi priile iz misli V6e zakonske tragedije, zakonolomi, prevare in samoumori itd. Dobil sem tedaj vero (naivno?), da mnogi ljudje, (o katerih nikdar ne pišejo časopisi!), še dandanašnji žive pošteno in krščansko, ter da v tihih zakotkih svojih majhnih hišic uživajo trenutke drobne sreče«. Te besede gredo na račun naših jeseniških delavcev, kar jim more biti samo v čast in pohvalo. G. Deželiču pa smo hvaležni za to lepo idilico izpod naših planin. td. »Cankarjev književni prolilc je naslov obširnega članka, ki ga je za dvajsetletnico (ne tridesetletnico, kar bo najbrž tiskovna napaka) Cankarjeve smrti napisal v »Hrvatskem dnevniku« (23. decembra 1938) Ivo Kotarčanin. Člankar omenja Cankarjeve zbrane epise in se e par besedami ustavlja ob posameznih delih. Med drugim označuje »Martina Kačurja« za najmočnejše Gan-karjevo delo v prozi, o njegovih dramah pa pravi, da so močne, elementarne ln robustne. Vidi se, da Kozarčanin še dokaj dobro pozna Cankarjeva dela, vendar bi rekel, da ga je v tem članku narisal nekoliko enostransko, samo kot zagrenjenega upornika in pesimista, ko vendar vemo. da Cankarjeva pesem, novela, drama in tudi satira izvirajo iz plemenitega sočutja in krščanske ljubezni — kakor tudi člankar mimogrede omenja. Zato tudi ni mogoče primerjati Cankarja s Krležo, ki na mnoge najsvetlejše strani življenja gleda s surovim prezirom in ubijajočo negacijo, medtem ko je bil naš Cankar vedno in povsod služabnik Lepote, Resnice in Ljubezni. —ič. V »Obzoru« (7. jan. 1939) pa je Izšel daljši feljton »Slovenska knjiga 1918—1938« (Z. Šenoa), ki poroča o razstavi, katero ie v lanskem oktobru pripravilo »Društvo slovenskih književnikov« v Ljubljani. Šenoa aumarično poroča o posameznih oddelkih razstave (poezija, proza, znanstvena dela vseh strok, mladinsko elovstvo, prevodi itd.) in s priznanjem poudarja, da je ta razstava potrdilo in priča visoke stopnje slovenske književne kulture. Zato z veseljem ugotavljam, da tako simpatično pisanega poročila o slovenski kulturi že dolgo nismo brali v »Obzoru«, ki je nekoč mnogo več prostora posvečal slovenskim zadevam. —ič. V najnovejši (januarski) številki »Hrvatske Revije« je izšel članek slovenskega znanstvenika dr. J. Rusa »Zemlje — slanice Hrvata za seobe n VI. vijeku« (str. 32—35). Je to prevod Rusovega referata, ki ga je imel na IV. kongresu slovanskih geografov v Sofiji 1. 1936. Članku je dodan zemljevid. ki kaže posamezna razdobja in dežele, skozi katere so se selili Hrvatje, dokler niso dospeli v kraje, kjer so ostali do današnjega dne. —ič. Versko gledališče v Bukarešti. — Pod nasio-vom »Teatrui religios« je bilo v Bukarešti ustanovljeno gledališče, ki bo igralo izključno samo versko igre. Sezono so odprli z igro F. Frumusa-nia o svetem Pavlu pod naslovom »Pot križa«. Za gledališče je med verniki veliko zanimanje ter delujejo z vsemi silami, da bi se to gledališče moglo vzdrževati z lastnimi sredstvi. Michelangelom »Pieta«, ki je bila hranjena do zdaj v cerkvi sv. Rozalije v Palestrini pri Rimu, se seli zdaj v Rim. V eni izmed kapel te cerkve je bila znana soha »Snemanje s križa«, ki je vsemu svetu znana kot »Pietft« teT je počivala na kamenitih temeljih zidu. tako da je bilo videti, kot da raste iz zida. Zdaj bodo kip popravili ter so ga zato pripeljali v Rim, kjer ga bodo najprej hranili v ministrstvu prosvete, dokler ne bodo pripravili primeren proslor na dvorišču palačo Mattei. Tam bo pristopna javnosti, dokler ne od-pro posebno Michelangelovo središče v Florenri, kamor bodo skušali spraviti večino Michelangelo-vih del. Petindvajsetlftnica Zveze bolgarskih pisateljev. — Zveza bolgarskih pisateljev je ta teden praznoval« svojo 25 letnico. Slavnost ie bila v ve-iiki dvorani Akademije znanosti in so se je udeležila vsa sofijska kulturna društva. V slavnost- nem govoru je bila poudarjena velika zgodovinska vloga bolgarskih pisateljev. Tako so bili pesniki Botev, Rakovski, Karavelov in drugi veliki revolucionarji, pa tudi ustvarjalci Bolgarije. Pritoževali pa so se, da bolgarska vlada gre pisateljem malo na roko. Bolgarsko knjigo podpira le srednje in ubogo izohraženstvo, dočim bogataši ne bero in ne kupujejo knjig. Zato se najboljše bolgarske knjige prodajajo le v 20(K) ali HOOO izvodih, kar smatrajo bolgarski pisatelji, da je pri 100.000-glavi inteligenci premalo. Nam pa se zdi, da je tudi ta vsota že zelo dostojna. Obenem je biio imenovanih tudi nekaj članov in dojiisnih članov iz inozemstva, ki so se zaslužili za razširjenje bolgarske knjige. Kar nam je znano, je med njimi tudi nekaj Slovencev, katerih imena pa do zdaj še niso bila objavljena v javnosti. Ljudske knjižnice v Bolgariji. — Bolgarija ima 2393 ljudskih knjižnic z 128.585 člani. Te knjižnice imajo 1,840.000 zvezkov ter imajo v svoji oskrbi 47 kinopodjetij. Letošnjega leta je bilo v njih 14.500 predavanj in poročil, ki jih je poslušalo 1.300.000 oseb. Tako najnovejša statistika. Bolgarski umetniki v Ljubljani, fianes se mude. v Ljubljani trije bolgarski umetniki, namreč znani naš prijatelj pesnik Dimitrij Pantelejev, ki je prišel sem po svojo življenjsko družico in je bil včeraj gost ljubljanskega PEN-kluba, dalje pevec Vulpe, odličen bolgarski basist, ter virtuoz na klavir g. Pančov, ki je prav lako imel včeraj v našem radiu klavirski koncert. Vse tri odlične kulturne delavce pozdravljamo v beli Ljubljani ter smo jim hvaležni, da seznanijo našo javnost z bolgarsko kulturo. Film o rojstvu hnžjrm. — V londonskem filmskem ateljeju so pravkar končali s filmanjem velikega verskega filma >Knez miru«, ki se odigrava v Palestini. Film prikazuje rojstvo Kristusovo. j*)t svetih treh kraljev z vzhoda, umor nedolžnih otrok ter beg svete Družine v F.gipt. Film je režiral Donald Carter ter ima v Angliji, kjaV ga že dajejo, velik uspeh. Mesto samih zakladov Londonsko pristanišče - zakladnica sveta Daladier noče spomenika Francoski ministrski predsednik se je vrnil s svojega obiska na Korziki, v Tunisu in Alžiru, v svoje rojstno mesto Orange, ki ga zastopa v parlamentu. Kakor že takrat, ko se je vrnil iz Milnrhena, je moral tudi zdaj, ob prihodu domov, sprejeti odposlanstvo, ki mu je piedložilo načrte za njegov spomenik. Že v drugo je Daladier odklonil ponudbo svojih rojakov, da bi ga ovekove-čili v bronu na kakem javnem trgu. Medtem ko si je smehljaje zvijal cigareto, je rekel: »Takle Daladier v bronu bi sp mi resnično smilil. Revček bi moral no vse dni stati v vročini, prahu, dežju in snegu zunaj — in kar bi bilo najhujše — niti kaditi ne bi mogol !t I »Če ste že denar vzeli, pa še le knjige od-nesite, jutri je revizija!« Smuk v globino Tudi glede na zimski Spor! se hoče Amerika postaviti na prvo mesto nemogočih prizorov. V Ma-dison Gardenu so zgradili pravo pravcato zimsko- športno pokrajino in Njujorčani morejo občudovati mojstrske smučarje pri razsvetljavi žarometov Pred 500 leti se je odpravilo majhno krdelo ninaških pomorščakov v siromašnih barkah, da si kot prvi trgovinski pionirji Anglije priborijo sve-ro\no tržišče. London, ki je po svoji naravni legi ustvarjen za to, je bil že v rimski dobi pristaniško mesto, a ta »trgovska pustolovščina« je prvikrat ponesla 'mo mesta v najoddaljenejše kraje sveta in je povzročila, da je pontalo ime London svetovni (lojem. Odtlej izhaja dvig te prestolnice, ki do sedanjih dni še ni nehal rasti. Kakor je naraščalo mesto London, tako se je razvijalo neprestano, a brez vsakega načrta tudi londonsko pristanišče. Čim je kazala (»treba, se !e razširilo, vse naprave so bile zgrajene le sproti za trenutno potrebo. Navzlic temu je London največje pristanišče sveta, celo Nevv.vork ga ne prekaša. Letos so določili za razširjenje pristanišča 12 milijonov funtov. Žerjavi so na električni pogon, skladišča so preurejena. Tu je blago iz vseh delov sveta in od tu ga razpošiljajo |>o vsem svetu. Od Grenlandije do tropskih krajev je vse v teh skladiščih zastopano. Tu dobiš mahagoni iz Afrike in llondurasa; dalje cedro, lesko in rožnati les iz najoddalje-nejših krajev; zraven pa marmor iz Ferrare in dišave iz Vzhoda. Tu so dišave iz Arabske in nojeva peresa iz Južne Afrike; indijski, kitajski čaj in čaj iz Cevlona polnijo skladišča. Samo čaj v teh skladiščih je vreden 200 milijonov funtov in predstavlja (K) odstotkov vsega čaja, kar ga popije angleški narod. Statistike so pokazale, da je povprečno po 16 milijonov sniotk in cigaret v teh skladiščih. Da se je trgovino s krznom tako visoko povzpela, saj je tu za milijone funtov kožuhovine iz Kanade, Aljaske in Sibirije, je pri- Umetni dež - izum teh dni Inženir Baigorri-Velar iznašel umetni dež pisati dejstvu, da se je industrija s kožuhovino po večini preselila v London. Trikrat na leto zaseda mednarodna borza za krzno; poslopje stoji le za lučaj od katedrale sv. Pavla. Na borzi odločajo o cenah, ki jih bodo morale razne grupe iz vsega sveta plačevati za krzno. Svila iz orienta v vrednosti za milijon funtov in najdragocenejše, na roko narejene preproge, ki stane ena od njih tudi 4000 funtov. V teh skladiščih je slonovina iz Indije, Cey-lona in Afrike. Videti je tudi čekane mamutov, novo izvozno blago iz Sibirije, kjer so se v zmrzlih sibirskih tleh ohranili do današnjih časov. Kipci nialikov, ki jih na tisoče izdelujejo na Japonskem, in celo staroperr.ijske in mehiške rokopise dobiš tu, kar na novo [»oživlja mednarodno umetnostno trgovino. Če vse to blago v londonskih pristaniških skladiščih podaja gospodarsko zgodovino sveta že samo s svojo navzočnostjo, pa so zavite ceste, ulice in zamazane beznice pristanišča živa'podoba zgodovine preteklih časov. Cerkve v pristaniškem delti Ix>ndona so vse posvečene svetnikom pomorščakov; tako so tu cerkve sv. Nikolaja in sv. Klemena. Na dobo pomorskih razbojnikov spominjata »Obešenjaški trg« in »Kraj vislic«. »Cesta na koncu sveta« je dokaz, da je bil Ix>ndon cilj potovanja in pomorskih plovb iz najoddaljenejših delov svela. in ljudje so dejali, da so v Londonu prispeli na konec sveta. »Češnjev trg« spominja na čase, ko so bili nekoč prav na tem kraju še vrtovi in drevesa in ki so se morali kasneje umakniti ladijskemu prometu. Tu je »Sivkin ribnik' v čudni soseščini s »Prekleto luknjo«, kakor se zovo del četrti v robatem jeziku mornarjev. In slednjič je tu še »Dom pilotov« londonskega pristanišča. čudežno ozdravljenje protestantke v Lurdu Dopisnik iz Bucnes Airesa poroča z dne 31. decembra 1938: Pretekli teden je tukajšnje dnevno časopisje presenetilo javnost z novico, da je ing. Bajgorri-Velar izumil aparat, s katerim je naredi! prvi poskus v Arg. provinci Santiago del Estero. Ta provinca trpi po navadi od suše tako, da na več krajih razpoka zemlja na meter široko in 3 do 4 metre na dolgo. Ker pa so v imenovani provinci sedaj na vladi zelo slabi državniki, proti katerim jc posebno opozicija radikalov zelo velika, so nekateri listi pisali, da je to volilni bluf za bližajoče se volitve. Tudi bueno-s aireški observatorij, oziroma njegov vodja, se je izjavil proti, češ, da kaj takega, kot jc umetni dež, ni mogoče izvesti. V provinci San-tiago del Estero, v kateri je res deževalo ob točno določeni uri, je ljudstvo kar iz sebe in hvali izumitelja, ki je podeželsko ljudstvo odrešil oziroma obvaroval suše. Ing. Baigorri-Velar je šel še dalje, Odgovoril je na protiizjave raznih, sedaj na dobrih mestih stoječim osebam, da so lažnivci in da niso vredni da imajo službe in sicer odgovorne. Zaprosil je osrednjo vlado v Buenos Aires-u, da v tem milijonskem mestu naredi ponovni poskus in sicer dne 3. januarja 1939, ter s tem pokaže oziroma rarkaže tudi komisiji sestavljeni po izvedencih ministrstva poljedelstva svoje aparate. Dne 30. decembra ob deseti uri dopoldne, je pognal v tek aparate, in glej čudo; nebo je precej začelo spreminjati barvo. Pooblačilo se je. Nad hišo, v kateri so postavljeni aparati in kjer je n'a* effžšKf afiTen&f se 'je' jSričel v višini 100 "iH, zbirati oblaček, ki je postajal zmeraj večji. Inž. Baigorri-Velar, je po tuk. radio po,staji L. R. I. E1 Mundo, vsalio uro podajal kratka poročila o tem nenavadnem pojavu. Dan je bil precej soparen, še težja je bila noč. Ljudje niso mogli spati. Vetra prav nič. V bližini hiše, kjer so postavljeni aparati, pa je začelo kar grmeti v zraku. Tudi strele so pričele frčati po zraku. Bližnji sostanovalci, so pa kar začeli oblegati hišo, v kateri so aparati in prositi inženirja, da preneha s po.skusi. Zakaj je začelo deževati že v 16 urah po delovanju aparata, ta vzrok je pojasnil izumitelj po radiu, da je vzrok temu, ker so aparati narejeni za pokrajine 6 suhim podnebjem, koder so potrebne predpriprave 3 do 4 dni. V Buenos Airesu, je pa podnebje vlažno, ker mesto stoji c;b veliki reki Rio de ia Plata. Koj zatem je zmanjšal moč aparatov, tako da bo točno dne 3. januaja po vsem mestu in bližnji okolici precejšen naliv. Izumitelj jc kar oblegan od raznih ponudb, ki dosegajo na milijone dolarjev. Celo nekatere evropske velesile 60 ponudile prav fantastične vsote za odkup izuma, ki bi jim prišel prav v slučaju vojne. Tudi obe vojujoči se stranki v Španiji sta Katoliško časopisje v Ameriki Nedavno je časopisni oddelek velike katoliške organizacije Združenih ameriških držav objavil podatke o katoliških listih v USA. To časopisje je v poslednjih 13 letih za 60 odstotkov naraslo. Število katoliških listov je naraslo od 1.602.369 iz leta 1925 na 2,631.807 listov iz 1. 1937. Povprečno imata dve katoliški družini po en katoliški list, a 1. 1925 je bilo še razmerje 3:1. Ti listi so večidel verski nedeljski in nabožni listi. Lani so ustanovili tri nove škofijske liste in štiri nove katoliške časopise. 71 škofij Združenih am. držav pa ima svoj poseben škofijski list. Londonsko pristanišče^ Reševalna smučarska postaja Na švicarskih hribih so zdaj zgradili nekaj pomožnih postaj za ponesrečene smučarje in druge športnike. Na sliki je taka reševalna postaja, ki je opremljena z najnujnejšimi potrebščinami; stoji na tako zvanem ^Gatterliju'. v pogorju Sloss V mnzfjn Vodnik: >Tole je telovnik, ki ga je Nelson imel na sebi v pomorski bitki pri Trafalgarju. Tu je videti še luknja, koder je šla krogla skozi.« Učiteljica učenkam: Zdaj vidite, koliko'nesreče povzroči nered! Če bi bil k.lo luknjo pravočasno zašil, pa bi Nel&ou nemara še danes živel!« Kakor poroča lurški časopis »Journal de la Grotte«, je ondotni zdravniški urad po vestni preiskavi razglasil, da je bila 20 letna protestantka German Bristen 6. septembra 1937 v Lurdu nenadoma čudežno ozdravljena. German Bristen je dotna iz Cateauja v severni Franciji. Ko je v marcu 1935 padla, se je hudo ranila na kolenu in rana se ni pozdravila. Več mesecev je imela Bristenova koleno v mavcu. V januarju 1937 je dobila vnetje porebrnice in še tuberkulozo v spodnjtenf životu. Kasneje so se pokazali znaki jetike tOdi' na l'edvicah. Zdravniki je niso mogli operirati; ker je bila bolnica preveč oslabljena. Na beslerto njenega očeta, protestanta, ki je bil na nekeiti predavanju dosti slišal o Lurdu in primerili'čudežnčga ozdravljenja, je German Bristen 4. septembra'i987'odpotovala v Lurd. Njen zdravnik dr.'Tfsoft je liapisal: »Prognoza je jako resna. BoWen je hedzdravljiva in ne bo dolgo, ko bo bolnica umrla.« Diagnoza pa se je glasila: »Tuberkulozno vnetje levega koiena, tuberkuloza ledvic in mehurja.« Bolnica se je morala leže peljati v Lurd. Ko je biia v Lurdu 6. septembra procesija s sv. Rešnjim Telesom, je začutila German Bristen pri blagoslovu nenadno olajšanje. Odnesli so jo nazaj v hospital. Drugi dan se je mogla zlahka dvigniti in hoditi. Priglasila se je v zdravniškem uradu zaradi preiskave, kjer so dognali še sledove hude bolezni, vendar je bilo koleno že povsem zdravo. Zaradi bolezni na ledvicah in mehurja so jo še posebej natančno preiskali in so izjavili, da ,je popolnoma ozdravljena. Od 6. septembra 1937 dalje ni imela German Bristen nobenih bolečin več, nobene vročine ali kake druge motnje. Od oktobra 1937 do januarja 1938 se je zredila za 3 kg. Ko so jo v lurškem zdravniškem uradu 3. septembra 1938 zopet preiskali, so izjavili zdravniki, da je German Bristen popolnoma zdrava. Tenis in senatorji Francoske senatorje navadno omenjajo inozemski in domači listi kot slabotne starčke. A tako pisanje je povsem napak, kar razvidimo s Ipgale oznanila neke senalorske skupine: »Od 1. do 8. februarja priredi športni senalorski odsek v mestu Coubertin svojo vsakoletno teniško tre-nažo. Za trenerja bo bivši svetovni prvak Henri Cochet.' Brez dvoma se bo zbralo mnogo gledalcev, češ ali znajo li senatorji prav tako metati žoge kakor svoje zbadljivke v senatu. Chamborlainova častna garda, ki ga bo v Rimu spremljala Sir Maurice Hankey. ravnatelj Sueškega prekop«, in -bivši tajnik -v.-ministrstvu,- pozna.-več uradnih skrivnosti kot kak drug Anglež. 01» novem letu so ga povzdignili v stan »porov« ko jc izbruhnil požar po svojih zastopnikih zaprosili, da 6e preseli v Španijo, in z dežjem prepreči bratomorno vojno. Danes je inž. izumitelj v avdijenci pri predsedniku tuk. republike in min. poljedelstva, medtem nadzoruje aparate njegov sin. Sedaj, v času ko to pišem, je tako neznosno in skoraj nevzdr-žljivo vreme; soparica taka, da je joj. Ljudje si na različne načine pojasnjujejo ta izum, ki bo pre-okrcnil znanost. Kako prav bo prišel ta izum v Afriki, ako se popolnoma posreči. Sedanje puščave, kot Sahara in druge, 6e spremenijo v rodovitne pokrajine. Najlepša mačka Amerike Na neki ne\vyorški razstavi mačk je tale krasna žival dobila prvo nagrado. Mačka ima dolgo dlako in bakrenorjave oči. Hollywood Ljubljanska drama Primerjaš pisatelja, ki je Poljak, in ljubezensko zgodbo iz filmskega mesta Hollywooda. Kakšno nesoglasje na prvi pogledi Mimo nas gredo veliki dogodki, narodni, družbeni in usode posameznikov in pri tem se nam zdi, da je vedno manj glasnikov človeške vesti in pravic. Velika vprašanja se kar sama po sebi rešujejo, kakor da je odveč ali nemogoče o njih govoriti. Zdi se, da že davno nI nihče nič važnega povedal razen državnikov, ki si od daleč pošiljajo odgovore. Menda je bil K. Capek s gyojo »Belo boleznijo« zadnji, ki je govoril o veliki in otipljivi podobi. Rešili smo se v mednarodno komedijo. Ob tem ves svet, kamor seže elektrika, živi pod oblastjo filma. Filmska bolezen in strast je epidemi ja, kakršne Se ni bilo; moč filma je zajela vse življenje, poročevalsko službo in umetnost, v vseh plitvinah in globinah. Tu se je Ameriki zares posrečilo svet premagati in ga zenačiti, da se tudi siromak lahko naslaja ob zlaganem razkošju. Ob teh mislih sem gledal filmsko komedijo »Hol-lywood«. Vendar bo prijatelj in nasprotnik filma (ki jih je že malo) ob komediji Romana Nicwiaro-wicza takoj spoznal, da ne gre za samo filmsko snov, ampak k sreči za važne naloge umetnosti, ki iz življenja dvigne resnico in ji da neposredno vplivajočo vsebino. Tako odpira tudi življenje filmskih umetnikov gotovo dovolj pogledov v človeško usodo, trpljenje in veselje, odkriva boj in tveganje bodisi v družbenih ali posameznih nagibih. Zaradi tega nam postanejo tudi stvari v komediji >Hollywood« bližje, čeprav so komu izmed nas morda zelo daleč. Snov iz te vrste umetniškega življenja se zelo skladno oblikuje v nekakšni tragikomediji. Oba mlada človeka, Mary in Jaek, se z veliko ljubeznijo do poklica, z zvestobo drug drugemu in z velikim upanjem na srečo pa tudi z žrtvami končno prebijeta do uspeha. Njima nasproti je iz-koriščevalen posrednik, ne samo nravno malovre-den, ampak tudi glede umetnosti votel človek. V zapletku in razsnovi te komedije doživimo mnogo bučno smešnih, pa tudi tihih in plemenitih trenutkov; ves čas čutimo, da je pisatelj precej vsakdanjo zgodbo obravnaval z dobrim okusom in plemenitim čustvom. Zato je tudi tragikomedija boljša, kakor so te vrste stvari v splošnem. Družbeni poudarek igre in plemenito čustvenost je pisatelj dopolnil še s četrto osebo, z Macom Nielsom, odsluženim filmskim zvezdnikom, ki veže obe strani komedije in pripomore do zadovoljive rešitve, čeprav je na koncu moralo pisatelju pomagati še nenadno naključje, kar nas v ameriškem okolju ne moti preveč. Uprizoritev, kakršno je pripravil B. Kreft, igre nI le umetniško izčrpala, ampak celo prekosila; prizorišče ing. arch. E. Franza pa je dalo zelo značilno in ubrano zunanje ogrodje. Vsi štirje igralci: ga. M. Danilova, gg. Jan, Debevee in Kralj se niso povzpeli samo do polne igre, storili so nekaj, kar lahko imenujemo res neprekosljlvo. Igra s svojimi štirimi osebami (četrta stoji celo precej v ozadju) je že sama zase naloga, v kateri uprizoritelj in igralec izvršita celo vrsto umetnij, le da morajo biti res skladne in zmiselne; umetnost in spretnost tu lahko vzajemno tekmujeta. Taka je zlasti igra kričavega in notranje povsem neresničnega Tompsona; zdaj igra sam, zdaj igra njega zanaša, da se izpod teatralike pokaže resnični človek; pa že sama teatralična igra je glavni del njegovega značaj. G. Debevee je za svojo igro prejel sredi dejanja ponovno pohvalo — kar se pri nas ne zgodi zlepa. Njegova komika je v bistvu nasilna in raztrgana, skoraj pregnana v močni oznaki; ideolog se v komiki rad spremeni v navideznega rogovileža, kjer pa prav tako deluje težko zadržana misel. Taka je Debevčeva komika v splošnem, v Tompsonu pa zraste o skoraj junaško veličino in kaže, da ta sicer togi igralec pozna tudi hudo teatraliko, kadar je treba, in da lahko ravna z njo do razsipnosti — le osnova zanjo mora biti dovolj problematična. Brez problema pri Debevcu ne gre. Pravo nasprotje sta ga. M. Danilova in g. Jan. Celo mladostno pogumni značaj obeh mladih ljudi je ohranjen do skrajne zdržnosti; ona otroško živahna in vdana, on možato resnoben, skoraj trpek, in vendar oba polna in prekipevajoče tihe umetnosti, da ni nikjer praznega ali celo površnega mesta v njuni igri. Glavna oznaka takega igranja je odbranost sredstev, s katerimi igralec varuje sebe in obč'.istvo ter pripravlja ubranost na odru in pri gledalcu. Na enaki višini je bila tudi igra g. Kralja, ki je bolj nakazoval kot polno izražal dokaj kočljiva svojstva svoje osebe; zato je ostal v vsem plemenit. — Tako se nam vedno pogosteje dogaja, da lahko celotno predstavo naše drame sprejmemo brez pridržka in z veseljem, da je to res naša gledališka umet-nost. F. K. Vzgojna svetovalnica društva »šola in dom« v Mariboru Kakor je bilo že javljeno, je ustanovilo društvo »Šola in dom« v Mariboru na pobudo in s strokovno pomočjo Pedagoške centrale vzgojno svetovalnico, ki bo poslovala ob nedeljah od 10 do 12 v knjižnici Pedagoške centrale, Koroščeva ulica. Prvi poslovni dan bo v nedeljo, dne 15. jaguarja t. I. Vzgojna svetovalnica bo skušala pomagati s primernimi nasveti tistim staršem, ki iz raznih, njim samim znanih ali tudi neznanih razlogov nimajo zaželenih uspehov pri vzgoji svojega otroka in ki si sami ne znajo več pomagati, ker po njih uporabljana vzgojna sredstva ne zaležejo ali pa ker je otrok sploh težko vzgojljiv. Tako se godi mnogim staršem s trmastimi, nervoznimi in razneženirtif otroki. Nekateri otroci uhajajo z doma in se potepajo ali so neznosni v občevanju t ljudmi, neobičajno leni itd. Vzgojna svetovalnica bo po potrebi nudila tudi primerne nasvete za uspešnejše učenje in pokazala staršem, kako naj se otrok uči in kako ga naj podpirajo pri učenju. Nikakor pa ne bo posredovala v šolah za dosego boljših ocen. Za očete in matere, ki bi se hoteli poslužiti vzgojne svetovalnice, je pogoj popolna odkritosrčnost brez slehernega olepšavanja. Seveda je zajamčena potrebna diskrecija. Vedno več bolnikov v ljubljanski bolnišnici Ljubljana, 11. januarja. Ljubljanska bolnišnica je čimdalje bolj natrpana ter je naval vanjo sleherno leto večji. Tudi v letu 1938. je bilo sprejetih več bolnikov kakor v prejšnjem letu. L. 1937. je bilo sprejetih 32.991 bolnik, v 1. 1938. pa 33.347. Polovica bolnikov je bila sprejeta na kirurgični oddelek. Na kirurgič-ni oddelek, ki ga vodi primarij šef odseka dr. Blu-mauer, je bilo sprejetih lani 8188 bolnikov (leta 1937. 7884), na oddelek, ki ga vodi primarij šef odBeka dr. Lavrlč, pa 7133 (6907). Na interni od-delek je bilo sprejetih 4383 bolnikov (4371), na prsni 1050 (1191), na otološki 1027 (1912), na oku-1 i stični 2923 (2924), na dermatološki 3218 (3427), na infekcijski 1223 )1391), na nevrološki 2101 (2049) in v otroško bolnišnico 2101 (1935)'. Naval je torej narastel na kirurgični, interni in nevrološki oddelek ter na otroško bolnišnico. Trav ti oddelki, zlasti kirurgični, so nujno potrebni izboljšave. Ljubitelji športnih psov zborujejo Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani je imel v torek zvečer v prostorih hotela »Štrukelj« svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik prof. inž. Slane Premelč. V svjem govoru ie nava(al uspehe kluba, zlasti pa, da |e bila poenotena taksa v mestni občini na 150 dn in na psarme na 30 din ter da so bili mladiči oproščeni. Grajal je postopanie kenjača s psi. Klubovo glasilo »Naši psi« se prav lepo razvija, dasi je vzdrževanje težko. Sledili so pozdravi zastopniov raznih klubov za speciclne vrste psov, zastopnik mestne občin« g. dr. Radio Programi radio Ljubljana: četrtek. 11. !«*■: Veseli n«pevl Oiloife) — Poročila - 13 Napovedi - 1.1.JO D.iet hsnnoink lbraU Kosci - 14 Napovedi -.18 resi" ^ Kui orkestra - 18.49 Slovenščina za Slovenc« (g. dr. K««-Kolarič) - 19 Napovedi, porodila - 19.81) Noe. ura 19.,VI D«Ust minut isbave - .Y| Keprodutlran koncert. Sta«« Gregor - 39.29 Večer operne gla«be (Hn.ll.lsKl orkester) — 33 Napovedi, poročila - 22.14 Fantje na vasi. DrugI programi: Četrtek. V. januarja: nrlgrn.l Zagreb: ^ nihar-'«»' ko cert - Pr«,«: >9.25 konrrr1 , Č< nioničm , — . ..— ----- u ... ravske narodne, 31.10 <>rk. koncert - Sofija.- ]» doline. 1!I..*I Pevski koncert, 29 Beethovnov ciklus.-1'ariava: 19 2a.fW Poljska 21 SInif! koncert -- />«»«* icr« 21 Stara plesna Bl««b» - "erlin: 31.1' Ples,.« gl . IF/ / "J.-, ,. V«i ri.\, l* .Atutl - l/amhura- MptlfO: fc; fctfvJfc - Šfutlparl: 3U.1I Pisan kone 21 Igra. M30 Nemška narodn« gla-b«. 24 .HigoMovan-k« nsrod-n« glasb«. - Monakovo: »,10 Operetna glasb«. Zabavna glasba. 21 Igr« 22 Ple»na g »«b». i glasb« - Budimveita: »I Igra. 22 Plo*<>«. rkoeter - Tr,t-SUa„: 17.14 Vok. koncert. Grošelj pa je pojasnil, da mestna občina prav za prav nma svojega konjača, temveč, da ima konjaško pravico v najemu neki zasebnik, Mestna občina bo strmela za zboljšanjem. Tajnik g. Teodor Dren!g je podal obsežno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil glavni uspeh društva četrta državna razstava psov na vele-sejmu v Ljubljani, kjer so bili doseženi prav lepi uspehi. Zlasti razveseljiv je napredek ilirskih ovčarjev, ki pa so bili zastopani v prav majhnem številu, G. Anton Schuster je sestavil jugoslovansko rodovno knjigo športnih psov, si je res strokovnjaško urejena. Na ta klub odpade tretjina v tej knjigi vpisanih psov. Vpisanih je 475 psov, ki pripadajo 28 pasmam. Blagajniško poročilo je podal g. Ciril Vaši. Poročilo j« kolikor toliko ugodno. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika ponovno prof. inž. Stane Pre-mleč, za podpredsednik« ravnatelj Ivan Rostan ter devet odbornikov. Za pregledovalce računov sta bik irvoljena dr. Robert Blumauer ia Alojz Možina. Zborovanje okrajne JRZ v Ptuju Pretekli ponedeljek j« bilo v Ptuju prav lepo zborovanje JRZ za ptujski okraj. Udeležili so se ga vsi odborniki krajevnih organizacij. N« zborov«nje j« prišel ludi g. poslanec Marko Kranic. Vsi navzoči to z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. posl«nc« in mu tolmačili razmere in nujne potrebe ptujskega okraj«. Gospodu poslancu so vsi zastopniki izrazili zaupanje in odobrili njegove načrte v delu za ptujski okraj. Na sestanku sta bila tudi okrajni načelnik g. dr. Vidic in poslanski namestnik g. Prelog, ki je dajal pojasnila o gospodarskih razmeralh v ptujskem okraju. Vsi zborovalci so po 2 uri in pol trajajočem zborovanju navdušeni odšli, želeč obilo uspehov g. poslancu Kranjcu pri njegovem delu, v«i z jasno ra-vestjo, da delajo za politiko, ki jo vodi naš voditelj dr. Anton Korošec v dobrobit slov. naroda in Jugoslavije. Zborovanj« je pokazalo, da so naši možje politično zreli in da jim lahko pri njihovem delu na deželi v polni meri zaupamo. Poraba električnega toka v Ljubljani hitro narašča Ljubljana, 11. januarja. Sleherno leto moramo beležiti hitro naraščanje električnega toka v Ljubljani. Ljubljana ja tako rekoč prav vsa elektrificirana in je za industrijo tudi dovolj toka po nizki ceni. Zakaj se industrija ne naseljuje v večjem obsegu v Ljubljani, so vzroki drugje. Še leta 1919. je Ljubljana porabila komaj 1,479.026 kilovatnih ur toka ter je imela 1812 števcev. L. 1936. je Ljubljana porabila 9,059.219 kw ur toka ter imela 20.780 števcev, 1, 1937. je porabila 12,267.596 kw ur toka ter imela 21.000 števcev, lani pa je Ljubljana porabila že 13,003.179 kw ur ter imela 25.582 števcev. Najvišja konica je bila lani meseca decembra, ko je znašala 4000 kilovatov. To pomenja, da se je v teku 20 let, odkar smo v novi državi, povečala poraba toka v Ljubljani za približno osemkrat, število števcev pa za dvanajstkrat. Jesenice Pogrešamo predstav. Na Gorenjskem nekdaj gotovo najbolj poznano in delovno gledališko društvo ALJAŽ v Krekovem domu nam je letošnjo sezono pokazalo dre lepi predstavi. Sedaj pa zopet vidimo v programu predolgi odmor. Ali ie temu kriva priprav« za gostovanje v Belgradu? Prijatelji lepe igre želijo, da bi ta odmor ne bil predolg, kajti kino nikoli ne bo mogel dati za lepoto, za vzgojo in za družabnost tistega, kar lahko da skupno delo in prizadevanje članstva za dvig svojega podeželskega gledališča, za gojitev umetnosti in lepote, Ne pozabimo, da se filmi ne izdelujejo pri nas, nego jih uvažamo, zato naj bi prosvetni domo,vi ne bili brez domačih predstav. Kakor t Švici. Cesta od Sv. Križa v Planini pa do Jesenic je polna zimskega življenja, kakor morda le malokateri kraj v naših planinah. Tisoči delovnih ljudi in nflhovih svojcev d«n za dnevom, posebno pa sedaj v mesečnih nočeh izkoriščajo vsak čas za sankanje po tej res krasni zimski poti. Cesta je široka in obdana od 1 in pol metra visoke •nežne ograje, tako, da je vsako zdrčanje po bregu skoro nemogoče. Vsak večer srečamo n« tej cesti sto,line sankarjev, ki iščejo tam zimskega veselja in tudi zdravja. Nov odvetnik na Jesenicah. Zlepa nočejo verjeti, da so Jesenice že veliko mesto. To dokazuj« sedaj tudi število odvetnikov. Predkratlkim je odprl tu p)pn(B<«|ll!«!ii Itako., da. imamo na Jesenicah že 4 odvetniške pissrne. Sliši pa sc, da bo tudi Javornik dobil svojeg« odvetnika. Tudi zdravnikov je na Jesenicah že pet. Konci Ahačič: 3' Jaka Spaka in čudodelna dlaka Žalostno zainekeče mekica, ko vidi, da jo je pustil pastirček. Tudi Jaka bi skoraj jokal, ko ni videl več drage lovarišice. Pa iše klobuček mu je odnesel veter, da so se mu kar bo obrazu vsipali svetli kodri. A kaj zato! Ko pa jaha Jaka v svet tako imenitno, kakor ne kmalu kdo. r^nb Drug za drugim so se potrti vračali vitezi: Sto in sto Jakov so našli in nobenega s čudodelno dlako. Da je Jaku, ki ima čudodelno dlako, Spaka ime, tega pa niso vedeli. Zdaj je prijezdil zadnji jahač: >0, kraljica! Nihče si ne bo pridobil- tvoje dragocene krone! Na vsem svetu nismo našli Jake s čudodelno dlako.« Spon Klubski dan »Javornika« na Rakeku Zopet je bil Rakek v znamen'u smuškega vrvenja. V okviru obveznega klubskega dneva je »Javornik« priredil na dan Sv. Treh kraljev tekmo v smuškem teku za mladino in naraščaj. Juniorje in seniorje bo poslal za naslov klubskega prvaka kasneje na štart, kajti ni dovolj pridnih rok za organizacijo klubskega dneva v vseh kategorijah hkrati. Na tipično gorski progi, za mladino (4 km) in za naraščaj (7 km), sta znanje in sreča odločila takole: Mladina: 1. B r e c e 1 j D o r e 32,30, dobil je v nagrado od kluba kompl. tekmovalne smuči; 2. Ga-brenja Ciril 35;3. Janez Franc 35,55; 4. Mlakar Jože 41,38; 5. Zunko Dušan 42,50 itd. Naraščaj: 1. Mlakar Janez 41 [je dobil tekmovalne smuči); 2. Puntar Tone 41, 41; 3. Moravec Miloš 45,32; 4. Vatovec Tone 46,49; 5, Urbič Zvone 47,30. Izkoriščajoč zadnjo nedeljo šolskih počitnic, 'e klub priredil za svoj« dijake zlet na notranjskega »muškega očaka Slivnico (1114 m). Javorniška eks-pedicija je šla za tereni divjega smuka. Slivnica nudi mnogo terenov za izpeljavo obeh alpskih disciplin in če bo letošn'« zim« smučarjem količkaj naklonjena tudi v februarju, bo »Javornik« priredil prihodnji mesec propagandno revijo vseh Notranjcev v smuku. Celjski šport Smučarske tekme. Zimsko športni odsek SPD priredi v nedeljo 15. jan. pri Celjski koči tekme v smuku in »lalomu za podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji. Start za tekmovanje v slalomu je ob 11 dopoldne. Vitinska razlika med startom in ciljem za slalom je 150 m. Tekmovanja se smejo udeležiti vsi juniorji, ki sq včlanjeni pri klubih MZP, kakor tudi naraščajniki. Prijave sprejema SPD v Celju do sobote 14. jan. in na dan tekme pri Celjski koči do pol 10 dopoldne. Po dosedanjih pripravah obeta biti ta tekma ena najzanimivejših, ki bo prinesla nove rezultate v rekordu in zimskoišportnem udejstvovanju, saj so že tekme v slalomu 6. jan. pokazale prav dobre uspehe naših znanih smučarjev. Polovične vozovnice za smučarski izlet v Kranjsko goro Z odlokom direkcij« državnih železnic 132.042 je odobrena vsem udeležencem smučarskega Izleta v Kranjsko goro polovična vozna cena. Polovična vozn« cen« velja za prihod od 12. do 15. januarja, za povra-tek od 13. do 17. janusrja. Potrdila za udeležbo bodo izdana v Kranjski gori. Po športnem svetu Smrtna nesreča jugoslov. smučarja v tujini Znani helgrajski športnik Egon Stajič, ki je študiral tehniko na Dunaju, se je smrtno ponesrečil pri smuškem skoku na skakalnici Iselberg pri Innsbrucku. Prejšnji dan je skočil na omenjeni skakalnici 60 m, pri čemur si je zlomil smuči. Naslednji dan je zopet skakal in tedaj je lako nesrečno padel, da je podlegel poškodbam, ki jih je zadobil pri padcu. Stajič se je pripravljal za prihodnjo zimsko olimpiado in je že večkrat zmagal pri raznih tu- in inozemskih smučarskih tekmah. Bil je tudi dober plavalec. Za las je ušel smrti tudi naš teniški igralce Punčec, ko se je vračal z avtomobilom v Buenos Aires. Avto je šofiral naš rojak, ki stalno biva v Ameriki. in je vozil ž velikansko brzino, zadel je med vožnjo ob drevo, ki je stalo kraj ceste. Avto se je popolnoma razbil, dočim se ni Punčecu in šoferju, izvzeniši neznatnih prask, ničesar zgodilo. Nova velika skakalnica na Norveškem Na Drafnkollenu blizu Drammena so odprli veliko novo skakalnico. Najdalje je skočil Hilmar Ifvhra s skokom 73 metrov. Birger Ruud ie prišel na 71, Absjorn Ruud pa na 68 m. Šved EriU-son je skočil ob tej priliki 71 m. Birger Ruud zopet poražen V Kislianssundu, kjer bodo izvedli letos norveška smučarska prvenstva, so imeli zadnjo nedeljo zelo dobro obiskano tekmovanje v skokih. Pri seniorjih je zmagal Myrha s 153.4 točkami. Njegov najdaljši skok je znašal 55.5 m. Drugo mesto je zasedel Arn. Kongsgaard, ki je dosegel 151.9 točk in je najdalje skočil 54.5 m. Drugo rne-tretje mesto se je plasiral Birger Ruud z najdaljšim skokom 53 m in s 150.4 točkami. Pri junior-jih pa je zmagal njegov brat AbsjGrn Ruud s 151.1 točke in z najdaljšim skokom 51 m. Norveški hitrostni drsalci v odlični formi Znani norveški hitrostni drsalci so dosegli že ob pričetku sezone sijajne uspehe. Tako je n. pr. zmagal na 500 m Harry Haraldsen v času 44.8 sekunde kljub grapavemu ledu. Ivar Rallagrund pa je ob neki drugi priliki zmagal na 1500 m v času 2:25.2. Ze dvajset prijav za Helsinki Še dobro poldrugo leto nas loči od prihodnjih olimpijskih iger in vendar se je že doslej prijavilo dvajset narodov, da se udeleže tekem v Helsinkih. Zanimivo je. da so že vsi ti narodi poslali svoje definitivne prijave. Kakor vse kaže, bo prihodnja olimpiada celo prekašala zadnjo berlinsko in to najbrže v vsakem pogleda: kvantitativno in kvalitativno. Medklubska smučarska tekma SK Planine SmnSki odsek SK Planine priredi ▼ nadeli«, 14. J«-nuarja v Dolnic«h pri Ljubljani »niuSki tek za »sni orje in Juniorje. Prog« z« i>eniorje bo dolg« 14 km, z« Juniorje 6—8 km. .........., Pravico na.-ton« imajo verificirani »enior.ll, M«nl klubov, ki so včlanjeni v J7.SZ. Pri JuniorJIh t* pogoj 7. Oi.irom n« predpise Zveze ne prihaja v , oiter. Stsrt ho 15. 1«mi*r.i» ob 11 dopoldne pri gostilni -Miklsv« t Delnicah, kjer bo tudi eltj. Prilsv« nuj «e po«lie.io do sobote 14. Janosr.1« n* naslov: Smuč. odsek SK Planine v roke g. SoielJ«, Doberdobek« S, p. Ljubljana - Moste. PriJavain« anaša J din »s tekmovale«., Zs prijave, predložene 14. jsn, na krajil tekme se bo zahtevala dvojna prijavnimi. Žrebanje startnih številk »e bc vršilo «no uro pred lačftkorn tekmovanj« v r.goruj omenjeni gostilni v I)olnio»h. Nagrajena bodo prva tri mejita v veakl skupini. — Sodstvo tokine si i>ridriuje prsvieo evont. časovnih sjiremomb. Snežne razmere roroftilo Tulskopromelnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in .IZS8. 11. januarja l«J9. Kranjtka nora s/0 m: —S, delno oblačno, 65 cm sneg«, pršič, dr»«iiSče in eankalifiče uporabna. Rateče-Planica' sro ni: —5, delno oblačno, 68 cm snega, prsič. vetrovno, skakalnice uporabne. Planica Slatna »sa m: —4, delno oblačno, 78 cm snega, pr&ič, drsališč« uporabno. Pet-PeteUnnk UM m: —3, delno oblačno, 85cm »neg«, pršič. Vovjc-Vojstrana «50 m: —7. delno oblačno, 50 cm »nega. prSič. . Bled SOI m: —t. delno oblačno, 44 cm sneg«, prsic, dr sslišfe nporabno. £ Pokljuka /10" m: —i, drobno mede. 131 cm »neg«, prSi'-. Bohinj i/latorogt 530 m: +4, obl«čno, 75 cm »nega, Juien. Komna 1>M m: —«, drobno mede, 315 cm, pršič. vetrovno. Pollevo +2. del. obl., Sfl cm sneg«. ju*en. mirno. Sodraiica: +fi. oblačno, JB cm sneg«, juien, vetrovno. Nova tat (Bloke): +*, delno oblačno, 25 e.m »neg«, Scnjorjcv dom IM2 m: —8, delno oblačno, 119 cm »noga, prflč, mirno. mbniea na P oh. 715 m: —1, del. obl.. S9 »neg«, prši*. S«. Lovrenc nn Pohorju Iti m: —2, delno oblačno, 48 cm »nega, pr&if. Peea /«54 m: —h, delno oblačno, lflo om »neg«, T>r»u\ mirno. Rimski vrelec 5.19 m: —11. delno oblačno, 45 cm »neg.i, prSif, dr««ll*f« uporabno. Gorju te. /90«m: —5, oblsčno, 60 cm sneffa. piši«. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Poli Danes ob 19 bo v klubovem lokalu ee »t«nrk i« tekmovalce. ... , Smufarrkl klub LJubljana. Sestanek tekmovalcev je v četrtek 15. t. m. ob 19 v damski xobi kavarne F.mon«. V tekmov«lno ftkipo i« II. »let gorenjakih smučarjev so določeni na»lednji tekmov«lci: Jakopič Avgust, Stnrin«n T.«do, Crnobori Dragutin, Tlevc Kd<>. fUnnčnlk Karel, FlorjanMč Peter. Nedog .loHe, Robnik Rudolf, Švignil .loiSe. Ilovar Janez, Citirani Vinko, Korenin Fr«ne. Deklev« Mil«n, Svetin« Blaf.. Jemo Ciril, Kapti« .ToJ.e, Hndovcrnik Franc. Ru» Janko, Rus Tomo, Vidic I^olze, Vidi" Andrej, Kok«11 Stanko. Arb Anton. VerovKek Franc. Javornik Ira-i, Mleinik MiloS. Sovrs M«rko. Sehnelter F.rlk In Tork»r Jote. F,kip.i odpotuje v «oboto ijulr».l oh 7 12 pod vod«trom odbor nlkov gg. Strlkbercer.ia In Jakonlča v Krauj«ko gorn. Znnan.il tekmovale! n»| »e ekipi nridrulijo med potjo «11 p« v Kr«nj»ki gori. Smuk. ZFO Barjansko okrožje Z. F. O. je kakor lansko leto priredilo tudi leto« smuške tekme » alpski kombinaciji na Kureščeku dn« 8. jan. t. 1, Prire-ditv« se je udeležilo 65 fantov, tekmovalo p* jc 18 članov. Tekme v slalomu so se vršile dopoldne, v smuku pa popoldne. Prvo mesto v kombinaciji si je priboril F. O. Sv. Jakob, drugo mesto pa F. O. Trnovo. Nsjboljši tekmovalec v smuku jc bil br»t Lipušček Janez iz F. O. Trnovo, najboljši v slalomu pa br. Bertot Bogdan iz F. O. Sv. Jakob. Zastopani so bili odseki: Trnovo, Preserjc, Kozsri«, Brezovica, Vič in Ljublj«n»-mesto. Tekme s« izvršile v najlepšem redu, kajti »neg je bil odličen, tako d« so bili vsi f«ntje zsdovoljni. Sv. malo z blagoslovom in kritkim govorom jc darov«! ob 9 g. Farkaš t Rakovnik«. Z« prehrano p« jc skrbel« oskrbnic« koče, d* to bili vsi fantje kar najbolje postreženi. — Bog živi! — Načelnik B, O. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raiunojo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. i f t v « • v » • iluzbeucejo Dekle « spričevali, ki more položiti kavcijo. Išče mesto v gostilni. Kregar, Maribor. Zrlnjskl trg 9. (a) Vajenca za kovaško obrt sprejmem. fctebe MIlan, Zgor. Zadobrova, D. M. Polje. Pouk Konverzacijo nemšžine nudim poceni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Konverzacija«. (u) Akademik uspešno instrulra vse predmete. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Uspeh« št. 450, (u) Dijaka sprejmem v centru mesta. Naslov v upr. »Si.« pod St. 449. (D) II Pohištvo i Spalnice, Jedilnice kupite najugodneje pri Andrej Kregar pri kolodvoru St. Vid Vlžmarje. \tanoianja ODDAJO: šestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma eeparlrano - takoj oddam v najem. Vprašati: Marlbort Livada 64 pritličje. • Vole: Otrok, I. del . Vole: Otrok. II. del knjig pod . din 10.-. » din 5.-. , din 8.—* » din 10.— • din 10— t din 18.— , din 25.-. » din 38— » din 40— • din 40— , din 24— i . din 24— i . din 24— , din 25— 24— t- j- 21 knjig, sedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj sknpno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 ilužbodobe Služkinjo za kuhinjo ln k otrokom sprejmem. Ivan Mezna-rlč, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. (b) Dekle pridno ln pošteno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana«, (b) Veliko podjetje sprejme poštenega In agilnega zastopnika. Mesečni zaslužek 3000—4D00 din. Lahka kolekcija^ katera so dobi brez kavcijo. Samo pismeno ponudbo na naslov: Florenini, Go-sposvotska cesta 14-1. ITffffTTfBII Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana .WolIova ulica št. 8 ■BMMjHHB uBELEuB] Štajerska jabolka zimska, mošanegar ln bo-bovee, naprodaj pri Kmetijski družbi, Ljubljana. Novi trg 3. STROGI šivalni stroj pogrezljiv In star, prodam. Zore, Marenčičeva št. 3, Mosto. Mizarski stroj za oblati, s kombinacijo, že malo rabljen, kupim. Ponudbe podružnici »SI.« v Novem mestu. Parcela 15.000 kv. m bil:"' kolodvora Dev. M. v Polju, naprodaj. - Pojasnila: trgovina Dejak, Polje. (P) Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošna tro. družba z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem J v račun.' Telefonska hišna centrala avtomatska, rabljena, 12 aparati, pod roko naprodaj. Posamezni aparati se turll prodajo. Polzve se: Zagreb, Praška št. 2, pri Singer. (1) Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Stanovanjska hiša enonadstropna, zelo donosna, B minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov v Mariboru pod »Maribor« št. 6-39 kr. 72 Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. B, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš In vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenlleo za nasvete brezplačno na razpolago. Vnajem IŠČEJO: Lokal z delavnico ali primerno stanovanje iščem za mirno obrt. — Prednost kolodvor, okraj, za takoj ali pozneje. Siguren plačnik. Ponudbe čimprej v upravo »Slov.« pod »Snažna obrt« 436. ODDAJO: Velika kavarna v neposredni bližini središča. Ljubljane, se odda z vsem inventarjem dne 1. julija 1939 v najem kavcije zmožnemu reflek tantu, ki Ima lastno koncesijo.. Več se izve pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg 3. (n) IŠČEJO: Starejši samski trgovec išče toplo, lepo sobo ev tudi z domačo hrano. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobra oskrba« 445 ODDAJO: Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje ln dobro hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 398. (s) Lepo opremljena soba s souporabo kopalnice, v strogem centru, se odda solidnemu gospodu. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »500 din« št. 456. PREPRIČAJTE SE IN SODITE! GIF BATERIJA JE IZREDNO DOLGO UPORABLJIVA I IMA NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA I IMA ODLIČNO MOŽNOST REGENERACIJE I POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrok e! E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 URODONAL Ali Vam srce preveč močno bije? — Vas zbada v srcu? To pomeni, da se v srcu skriva sečna kislina Z Urodonalom dosežete isti uspeh kakor s puščanjem krvi skozi seč (sečna kislina, ura-ti, oksalati) Revmatizem protin žoteni kamen nevralgija bolezni v kolkih arterioskleroza odebelenje. razkraja sečno kislino Sečna kislina osvaja postopoma arte- rije srca. Pri tem stvarja v njih največji del onih ate-romatičnih pločic, ki se tam nabirajo in zapirajo vhod v krvne prekate, pri čemer ovirajo delovanje srčnih zaklopk. To je zelo nevarno! Če ste zdravi, ne smete čutiti delovanje Vašega srca! Etablissements, Chatelain 22, GBAND PRIX - PARIŠ. Dobavitelj pariških bolnic - Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo STERILAB, Ang. Kem. farm. laboritorijev, Beograd. Kneza Mihajla 33 DOBI SE V VSEH LEKARNAH. Oglas reglstr. pod S br. 4271, 7, dtle 12. III. 1932. Predsedstvo Združenja zidarskih mojstrov in studeničarjev v Ljubljani javlja, da je umrl njegov prvi in častni predsednik •— gospod Valentin Accetto Pogreb zaslužnega pokojnika bo v četrtek, 12. januarja, ob 15 iz hiše žalosti Trnovski pristan št. 14. Članstvo ga bo ohranilo v častnem spominul Ljubljana, dne 11. januarja 1939. Predsednik. P. n. člane prosim, da se pogreba polnoštevilno udeležijo. Dolores Viescr: 22 Podkrnoški gospod Roman. —- Poslovenil Janez Pucelj. Ko odigra muzika začetno kitico, se pokloni prvi plesalec mlademu gospodu; Lenart izpusti svojo dečelco in skoči v kolo. Oči in zobje se mu objestno zablešče, ko pomigne neznani lepotici — — — ta najprej za trenutek okleva, potem pa lahno pohiti in mu splava naproti. Položita si drug drugemu roke na rame in poklekneta. Lenart pogleda deklici globoko v oči; njen obraz mu je čisto blizu. Hudiča — kakšen lep, vroč obraz! Oči so svetli, blesteči se dragulji, ki se skrivajo za najtemnejšimi senčnatimi vejicami, usta so cvetoča skrivnost, strastna in zaklenjena, in lica so mehka in voljna, da bi jih človek božal venomer. In ko se odloči ofl njega in pleše pred njim, kakor ploska on z rokami, tedaj se mu zazdi, tla ni še svoj živ rlan videl slajšega pripogibanja in previjanja, kakor je igra njenih ognjenih kretenj. \ lovi jo in jo zasuče, sliši njen tihi, čisti »ju!«, ko jo za vihti skozi /rak — — — nato si položita spet drug drugemu roke na rame. — /daj so jima lica temnordeča in dihanje hlastno. Lenart pleše kakor pijan. Kako ti je ime?« sikne oblastno in pogleda deklici drzno v oči. , . , , , »Alenka,« odvrne dekle in pokaže bele zobe. »Alenka,« ponovi Lenart. Več ne more reci. Polj divje poprime muzika in Lenart spet zn-stiče plesalko divje naokrog. Na vratu ji od-skaktije blesteč okras pisanih kamnov, lake dragoiine vendar ne nosi nobena kmetica! • Odkod si?-: povprašuje pndkrnški gospod. Alenka zgane hudomušno z rameni. »Odkod si doma?« ponovi Lenart po slovensko. Tedaj se ji obličje mahoma popolnoma zresni. »Nikoli — gospod,« zašepeče ona plaho.in proseče. Muzika vprav premolkne. Še tri korake plešeta — on no desno, ona na levo in stojita spet v vrsti — druga dva se vrtita zdaj v sredi. »Zivio, živio,« ploskajo kmetje. Lenart ne sliši ničesar več, tudi ne vidi ničesar več razen Alenke. Veselo se. smeje, ko ga iščejo njene lepe oči. Nato se pojavi Alenki za rameni siva glava starčeva. Lenart vidi, kako ji oče temno prigovarja: deklica stopi i/, kola. Kratek, vroč pogled poleti še sem čez. do Lenarta, ootem pa odide lepa Alenka za očetom k volovskim kolom in se odpeljeta. Lenart posto.ji, da zarajajo še dvakrat, trikrat, kar vstane glasen krik in krohot. »Nac, Nac, — nevesto so ti ukradli!« Ženin začne za šalo bridko tarnati in pretiti. da bo začel moriti in pobijati. Zbere prijatelje in zdaj začno tako vneto iskati, da si Lenart v tem divjem direndaju le stežka pribori pot do jablane ob seči, kjer mu jc privezan Zupan. Hlastno sc zavihti v sedlo: nemirno oddirja doli po temni cesti skozi vas na kolovoz, ki so vanj vtisnjeni široki sledovi vo-lovskih kol. ■•Meniš, rla mi jo tako orlneseš? ... Ne bo kruha iz te moke. Hočem vedeti, odkod si! Jezdim za teboj — pa naj bi bil prav v Slova-kijo!« Nad ravanjo leži srebrni sij /godnega večera. Pot zapelje v loge. Lenart oprezujc ven-knj v temo: nisn to beli voli, kar izginja tam spredaj v jelševju? Zupan dirja kot snm /lodejčič čez drn in strn; Lenart čuti prav za slast hladni zrak okrog vroče glave. Vse težke misli — kakor da mu jih je kdo v trenutku odpihnil, ni zanj na na svetli ničesar več, razen starodavnih volov-skih kol in sladke ženske v njih. Logi se primikajo bliže in bliže kakor ze-lenosiv oblak. Ze stoje posamezne jelše ob poti in mali mostovi z debelimi mostnicami prepre-za.jo prve mrtve vodne rokave. Večer se čedalje bolj temni. Peči škrbine se kopičijo; tu si Drava utira pot v Pod.jtino. Zdaj se jelše že gostijo v temno liosto ob poti. Voda kloka Zupanu poti težkimi kopiti. Od daleč grmi reka. Volovska kola pa so izginila. Lenart zadrži žrebca in premišlja, je li pač na pravi poti. Saj vendar nista mogla kreniti s poti? Saj vendar morata čez most! Zdajci zasliši zaropotati voz. Vprav misli stisniti Zupana, ko zamiglja soj svetilke skozi črno jelševje. Lenart jaha naprej do ozke steze, ki Jielje v goščo in tam počaka,