V Ljubljani, dne 10. decembra 1927 IX. leto Poitnina platana v gotovini. Štev. 34. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. 1*50 Din. .NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 401— Polletna naročnina ..... 20*— Četrtletna naročnina ..... 10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. - Oglasi po ceniku. ■ Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulka štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako sc ne priloži znamk. Dopise v latinici In drtlld sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je adrcsirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se iilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov Ur St. 5 i. je pošiliati uidi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt ček. rač. št 11.46/ po- T|* L Vabilo na redni občni zbor podpisane Zveze, ki bo v nedeljo, dne 8. januarja 1928 v »Beli dvorani« hotela Union. Pričetek ob 9 uri. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo o Zvezinem poslovanju za čas od 25. septembra 1927 dalj|. 3. Poročilo blagajnikovo za isto dobo. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Razprava o točkah 2.—4. dnevnega reda in event absolutorij. 6. Proračun za poslovno leto 1928. — 7. Določitev članarine za poslov, leto 1928. 8. Predlogi. (Čl. 9., točka 2 in čl. 13. pravil). 9. Prizivi. (Čl. 6. in 11. pravil). 10. Izprememba pravil. 11. Volitev novegia odbora, pregledovalcev računov in njih namestnikov. (Čl. 15. m 18. pravil.) Pristop k občnemu zboru imajo tudi ne-delegati, samo da pripadajo pri Zvezi včlanjenim organizacijam. lOpozarjamo na sledeče določbe Zvezinih pravil: a) Predlogi članov (t. j. strokovnih ali stanovskih organizacij), ki sc niso 8 dni prej (t. j. do 31. decembra t. 1.) pismeno naznanili odboru, se morejo na občnem zboru obravnavati le tedaj, oko občni zbor pripozna nujnost predloga z dve-tretinsko večino. iNa občnem zboru imajo pravico razpravljati, glasovaiti in voliti le delegati včlanjenih organizacij. Vsaki organizaciji pripada za vsakih 50 ali za ostanek izpod 50 Zvezi pripadajočih članov po en delegat. Delegati se morajo izkazati s pooblastilom svoje organizacije in ne morejo glasovati in voliti, ako je organizacija za več nego tri mesece na dolgu s članarino. ■Vsak delegat lahko s pismenim pooblastilom zastopa največ 10 drugih delegatov ter zanje glasuje in voli. (Čl. 13. pravil.) b) Vol »ti sme le pripadnik včlanjene organizacije... Pred začetkom volitve se prekine občni zbor za pol ure; med tem časom lahko vsak delegat vloži pri predsedniku kandidatno listo, na kateri morajo biti po vrsti napisana imena in priimki 25 oseb, ki imajo pasivno volilno pravico. Ako je vložena samo ena lista, je izvoljenih prvih 30 oseb, katerih imena so po vrsti napisana na kandidatni listi. Ako je vloženih več list, se kandidatne liste prečitajo in opremijo s 'številko. Nato se vrši volitev z listki. Vsak delegat odda zase in za event. Pooblasti teile po en zganjen listek z napisano Številko liste, katero hoče voliti. Od one liste, ki le dobila pri oddaji listkov največ glasov, je izvoljenih prvih 16 kandidatov, ostali 4 so Izvoljeni iz one kandidatne liste, ki je dobila drugo naj-večie število glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, dobi vsaka lista polovico dotičnih mandatov. Neizvoljeni kandidati vsake liste so po vrsti, kakor so napisani, namestniki za odbornike dotične liste, ki iz kateregakoli vzroka odpadejo. Ako je kaka kandidatna Usta izčrpana, mora odbor kooptirati nove odbornike, tako da znaša število odbornikov vedno 20. (Čl. 15. pravil.) c) Občni zbor izvoli z vzklikom a'ti po listkih tri pregledovalce računov in tri njihove namest-inke, ki ne smejo pripadati odboru... (Čl. 18. ■pravil.) Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. V Ljubljani, dne 6. decembra 1927. II. Vabilo Podpisana Zveza sklicuje v zmislu sklepa 3. od borove seje z dne 22. novembra t. 1. na nedeljo, 18. decembra 1927 strokovni svet (čl. 17. pravil) ki se bo vršil v salonu restavracije »Pri levu« Gosposvetska cesta. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Pregled Zvezinega delovanja v času od 25. sept. do 15. dec. 1927. (Poroča tajnik.) 3. Glavne smernice izpreminjevalnih predlogov, ki jih je stavila Zveza k zaktinu o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih. (Poroča fin. tajnik, gosp. dr. Stegenšek.) 4. Določbe predloga finanč. zakona za leto 1928—29 v zvezi z interesi drž. name-iščencev. (Poroča tajnik.) 5. O vprašanju 'bolniškega zavarovanja za drž. nameščence. (Poroča fin. tajnik g. dr. Stegenšek.) 6. Došli predlogi in nasveti. Opozarjamo Izrecno, da se bo vršila seja v restavraciji »Pri levu« in n e v maglstratni dvorani, kakor je bilo javljeno v prejšnji številki »N. G.« ★ Apeliramo na vse pri Zvezi včlanjene organizacije, da se strokovnega sveta po svojih delegatih zanesljivo in brezpogojno udeleže. Vsaka strokovna (stanovska organizacija) — pristop imajo tudi okrožne skupine — naj pošlje na strokovni svet po enega delegata oziroma namestnika. Namestniki imajo pravico, udelževati se razprav strokovnega sveta, glasujejo pa le tedaj, ako zastopajo odsotne delegate. Naloga strokovnega sveta je, dajati Zvezinemu odboru v važnejših vprašanjih, ki niso pridržana obč. zboru, smernice in navodila. — Organizacije naj javijo Zvezinemu tajništvu delegate ozir. namestnike za strokovni svet VSAJ DO 14. DECEMBRA t. 1. (Do Istega dne naj se dostavijo tajništvu k točki 6. dnevnega reda tudi event. —:-----pismeni predolgi in nasveti. ---- ★ Posebnih vabil na strokovni svet Zveza ne bo razpošiljala. Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. V Ljubljani, dne 15. novembra 1927. Za odbor: J. Bekš, t. č. tajnik; M. Paternoster, t. č. nač. R. P. Kako dolgo še .. . Priznanje, ki sta ga vzbudila naša članka v št. 29 in 30 »Našega glasa«, nam daje povod, da nadaljujemo svoja razmotrivanja. Odkrito smo pokazali, da leži vzrok mizer-nega stanja drž. nameščencev v slabem nekvalificiranem uradništvu in v korupciji 1 Veseli nas, da moremo danes ugotoviti, da se tudi v Srbiji čujejo glasovi proti tej rak-rani na našem državnem organizmu. »Politika« piše o »čiščenju« med uradni-štvom in omenja dva drastična slučaja, prvega, ko je bil bivši zločinec imenovan za uradnika in so mu v službeno dobo šteli (čujte in strmite) dobo, ki jo je prebil kot kaznjenec v kaznilnici (pa ne radi političnih deliktov), drugega, ko so se bivšemu pekovskemu pomočniku, ki je bil po »porodici« imenovan za uradnika II. kat, šteli v službeno dobo ona leta, ki jih je prebil v svoji bivši obrti, češ, da je to nacijonalno delo. In ne Glavna kontrola, ne Državni svet nista imela ugovora! Za »Čiščenje« se tedaj tudi sami Srbi zavzemajo. Nikakor pa ne gre, da bi to čiščenje izvrševali nameščenci, ki so količkaj prizadeti. Naš predlog je, da se osnuje komisija povsem neoporečenih mož, in sicer po dva Srba, Hrvata in Slovenca, ki poznajo poslovanje v posameznih upravnih panogah. Ta komisija naj ugotovi, koliko nameščencev vseh kategorij je predvsem za brezhibno poslovanje neobhodno potrebno in potem naj izloči iz drž. službe vse, kar se je vanjo po protekciji utihotapito in kar je nezmožno za opravljanje poslov v posameznih strokah. Predpisane študije naj pridejo povsod do veljave! Komisija naj ima pravico, predlagati resortnim ministrstvom odpust, upokojitev odnosno premestitev nameščencev na njihovim zmožnostim in študijam odgovarjajoča mesta! Ministrstvom se pa naj zaukaže, da imajo sklepe komisije brezpogojno izvršiti. Istotako naj se za pobijanje korupci-j e osnuje komisija v vsakem oziru neoporečenih mož, tudi po dva Srba, Hrvata in Slovenca. Tej komisiji odnosno odboru (ime je postranskega pomena) naj bi se javljali vsi slučaji korupcije — podkupljenega nameščenca odnosno poskusa podkupovanja — in komisija naj bi postopala po zakonu proti korupciji, ki smo ga nasvetovali v našem zadnjem članku. Proti razsodbi komisije naj bi ne bilo pravnega leka, zato pa naj bi bili njeni Člani najvišji sodniki. In še en nasvet imamo! Po čiščenju nameščencev naj bi se v vse centralne urade vppKical izvesten štab slovenskih uradnikov, o katerih je znano, da imajo najboljšo šolo in voljo za resno, smotreno delo. Seveda bi se jih ne smelo smatrati za navadne kulije, temveč jim dati tudi oblast, da uvedejo povsod v centralah red, makar, da je ta »švab-ski«! Dati bi se jim pa tudi moralo eksistenčno možnost v Beogradu: stanovanja za zmagljivo ceno! Prepričani smo, da bi upoštevanje naših gornjih nasvetov bilo za državo kaj dobičkanosno, saj bi se vendar po 9 letih začelo redno poslovati v blagor nas vseh! Še je čas, da ustavimo grozeče razkrajanje in defetizem, ki povsod kliče: »Ako gre tako naprej, bo vse vrag vzel!«, vendar ni odlašati s strumnimi koraki, inače ne bomo več mogli vpraševati: »Kako dolgo še! ... « Dvojna mera. Javnost se še dobro spominja, pravi Čin. glasnik, kako so vzrojili vsi poslanci brez izjeme na strankarsko pripadnost, ko je izjavil minister za finance, da se morajo znižati poslanske dnevnice in da se morajo sanirati državne finance s prihranki od zgoraj. Spis, s katerim je finančni minister formuliral svoj predlog, je povsem jasen. Njegov namen je bil, znižati budžetske izdatke, posebno pa izdelati gotovo etično bazo za bodoče delo v tej smeri. Te baze dosedaj absolutno ni bilo. Zadošča, da se spomnimo le odloka iz prejšnjega leta glede reduciranja draginjskih doklad, ki je pogodil veliko večino državnih nameščencev, le narodnih poslancev ne. Potrebo znižanja državnih izdatkov so občutili na svoji koži tudi najnižji državni uslužbenci in najbednejši penzionisti, le predstavniki naj višje oblasti v državi — »zakonodajnog tela« — tega niso občutili. To dejstvo je tudi največ pripomoglo, da se je odlok v prejšnjem letu sprejel s tako revolte in jezo. Neenako postopanje namreč in krivica bolita in žalita več, kot sama materijalna izguba, če tudi ta izguba direktno ogroža eksistenco. Sedaj je bilo potrebno, da se popravi napaka iz prejšnjega leta. Ministru za finance se mora le čestitati na njegovem namenu. Pa kakšna reakcija, kakšna revolta! In to baš tam, kjer bi se moglo razpravljati o koristi še veliko manjših zneskov od onih, ki se faktično trošijo. Celokupna javnost je še pod vtisom te grde slike, ki boljše kot vsaka druga ilustrira čiit pravično-sti in enakosti pri narodnih predstavnikih: Državnim uslužbencem, ki delajo vse leto, ki res delajo in ki prejemajo v veliki večini , danes na račun svojih plač —■ po zlati pariteti — manj, kot so prejemali pred vojno, sei morejo znižati njih nezadostni in majhni prejemki; narodnim poslancem pa, ki vsega skupaj delajo — če že delajo — komaj eno četrtino leta in za to prejemajo, računajoč v zlatu, skoro 'štirikrat več, kot v predvojni Srbiji, se ne more in tudi ne sme ničesar znižati. Kje je tukaj pravica, kje morala? Narodnim poslancem — večini njih— se ni zdelo vredno, da bi protestirali proti famoznemu julijskemu odloku o redukciji draginjskih doklad. Menda se je mislilo: u radništvo je že »roblje«, ki se duši v bedi in pomanjkanju, in ne bo niti občutilo, če se ta njegova beda malo poslabša, če se o »poslabšanju« bede sploh more govoriti. Sedaj pa, ko se je samo poizkusilo> da se tudi njim prikrajša »kakšen vrček piva in kakšen bioskop«, so skočili kot obstreljeni — seveda vsi brez izjeme, kar je posebno karakteristično — iznašajoč na tisoče vzrokov, s katerimi bodo baje jasno dokazali, da se jim s poizkusom ministra za finance godi krivica, in kar je še hujše, iznašajoč pri tem take motive, ki so sigurno daleč vstran od stvarnosti. Mi smemo in moremo to trditi, ker so nam intencije in razpoloženja ministra financ znane pobližje. Torej, dvojna mera: eno zase, a drugo za ves ostali svet! Državni uslužbenci občutijo z bolečinami v srcu to nerazumevanje enakosti in pravičnosti pri narodnih poslancih. V tolažbo jim je — v kolikor se more govoriti o tolažbi — da ima čut o dvojni meri tudi vsa poštena, nepristranska javnost. F. O B LvAČ I LA tvrdke J. IVIćElČelc Ljubljana, Aleksandrova c. 12 so najboljša in najcenejša. Državnim nameščencem plačilne olajšave 1 Iv. Mlinar: Znižanje pristojbin sodnim izvrševalcem. Letošnji finančni zakon je poleg drugih udarcev, namenjenih v prvi vrsti nižjim drž. nameščencem, še posebej določil znižanje ozir. spremembo nagrad sodno izvršilnim orgianom. Zakon sicer določa po čl. 129, da se ima ta ureditev izvršiti najkasneje do 1. julija 1927. Volilna vihra je zaenkrat preprečila to delo, .ni ga pa spravila popolnoma z dnevnega reda. Sodfto izvrš. organi v Sloveniji smo bili zlasti po vesteh naših dnevnikov pri tem skoro neinteresirani, saj na kako znižanje že itak pičlo odmerjenih izvrš. pristojbin ni misliti. Kdor ima le malo vpogleda v sodno izvrš. spise, bo opazil, da zahteva in dobi cenilec pri dražbi premičnin za svoj posel po 30—50 Din. Če računamo, da stanuje isti ponavadi v kraju uradnega opravila, ter da se je zamudil kvečjemu 1 uro časa, dobi izvrš. organ, ki je prišel po več ur daleč, morda komaj eno tretjino tega zneska. Cenilec se ponavadi izgovarja, da mora biti njegovo delo bolje plačano, ker je zelo neprijetno opravilo. Nasproti prizadetemu pa se opravičuje, češ, »ne bi šdT za noben denar, pa me sodišče prisili, itd.« Kaj naj poreče potem izvrš. organ, ki mora vršiti svojo neprijetno službo? Ne sme se ozirati na strgane in jokajoče žene in otroke prizadetih, katerim mora odvzemati njih boro premoženje, morda pristradane žulje mnogih let za dolgove, katere jim je mnogokrat nakopala nesreča, bolezen' itd. Po večini je deležen tudi plohe psovk in zmerjanj, dostikrat celo dejanskega napada od strani razburjenih ljudi, pri katerih vrši svojo službo. Ker so izvršilne pristojbine v raznih delih naše države zelo različne, bi bilo izenačenje istih zares potrebno. Tako je n. pr. razlika za enako opravilo v sosedni pokrajini naše države za 20-krat višja od naše v Sloveniji. Ni se torej čuditi gg. poslancem, če so se zavzeli za znižanje ozir. ureditev tako visokih pristojbin. Radoveden sem le, če se bodo pri tem urejevanju ozir. izenačenju ozirali na pravično zvišanje nagrad sodno izvrš. organom v Sloveniji. Ker opravljajo skoro povsod drugod izvršilno službo uradniki, a pri nas v Sloveniji vrše isto službo zvaničhiki, največ pa služitelji, torej za državo že itak cenejše moči, bi se morali naši gg. poslanci takoj sedaj pri ureditvi nagrad sodnim izvrševalcem ozirati na primerno zvišanje istih za Slovenijo. Pri spremembi uradniškega zakona in novi razvrstitvi bi bilo tudi pravično, ozreti $e na težavno službo sodno izvrš. organov ter iste prevzeti v čin zvaničnikov. Ravnotako bi bilo pričakovati, da se mesta izvrš. uradnikov zasedajo s sposobnimi iz- August Strindberg: Nadomestilo. (Nadaljevanje.) Ko je ob eni prišel mož domov, ni bil ludi malo ne vinjen. Toda skoiro bi se bil razsrdil, ko lje našel ženo še pok one u — »Zakaj nfsi legla spat.« je bil njegov prvi pozdrav. — »Kako naj 'bom toliko minna in naj ležem; če te čakam?« — »Talko, tako! No, to se pa lahko še prav lepo irazvije. Na ta način se vendar nikdar ne smem drzniti, da bi izostal. Menda si tudi jokala!« »Da! jokala sem; saj moram jokati, ko — me — ti — ne — ljubiš — več . . .« — »Ali te več ne ljubim, če mora/m oditi po poslih?« — »'Večenja ni posel!« — '», da se na čelo državne centralne administracije in ad-. ministracije posameznih nemških dežel postavijo ljudje, ki so iskreno vdani republikanskemu režimu in vajmarski ustavi ter bi se uprli eventualni povrnitvi monarhije. Posebno se zato zavzemata levica m 'socialdemokrati. Deloma so že uspeli. Na Pruskem sta n. pr. ministrstvo za notranje zadeve in vsa upravna administracija, kakor tudi policija vsa v rokah socialdemokratov. Demokracijo ovirajo največ politične stranke desnice: nacionalisti, populisti in nemški nacionalisti. Po svojih ljudeh »čistijo« na merodajnih 'mestih povsod elemente, 'ki niso istih političnih nazorov, posebno pa demokrate in republikance. Takih slučajev je bilo že več, tako da se v izvestnih 'krogih Nemčije celo boje, da bi se sploh kdaj posrečila demokratizacija administrativnega aparata. Navzlic temu skrajni pesimzem ni na mestu, posebno še, ker je velika večina nižjih uradnikov navdahnjena z republikanskim in demokratskim duhom. Vsi ti uradniki so organizirani v sindikatih im v socialdemo-kratičnl stranki ter so najboljša obramba proti ■povrnitvi starega režima. Razen tega je prččfej-šnje število' tudi srednjih in višjih uradnikov, ki so navdahnjeni z republikanskim idealom ter predstavljajo odločilen faktor demokratizacije. Tovariši! Berite »Poziv in prošnjo« v štev. 31 »Našega Glasa« in javite se takoj kot nabiralci novih naročnikov, da Vam pošljemo nabiralne pole. Uprava. 0 gospodinjskih zadevah. Nenadoma je spoznal, da je neumna. Le samega sebe je slišal iz nje in njen globoki pogled je bila prevara, katero so Dovzročevale velike zenice, njene izredno velike zenice. Cisto naravnost je govoril z njo o svoji •’ekdanji ljubezni kot o nečem preteklem. Toda Prešinjalo ga je le še nekaj strastnega, nekaj neusmiljenega, nekaj, kar ni moglo umreti. Včasih govoril o tem sam s seboj; na svetu se vse 'Spreminja. Zakaj se »Nordanske roče« ne bi obdrgnile? Ce jih slišiš tristopetinšestdesetkrat, ^ptern so dovolj cbrabljemc; iz tega sc ml dalo več napraviti. Ampak, ali ima žena pravico T®Si. da je tudi z njeno ljubeznijo zdaj pri kraju? Ne’ in prav Po tihem: da! Ali je pa morda vse ^PPaj le navadno priležniško razmerje? Da, to Ie' ker nimata otrok. Nekega .dne se je odločil in govoril v uradu z Roženim tovarišem. Saj sta bila oba člana pro-Pzidarskc bratovščine oženjencev. •Koliko časa si že poročen?« •Sest let.. .* •Se ti ne zdi dolgočasno, biti oženjen?« •Spočetka ie nekam neprijetno, toda čim pri- 6,0 °troci, spet prosteje zadihaš.« , »Torej je res? čudno vendar, da jaz ne do-Mm otrok..., da nc bo tvoja krivda; pa temu je ven- r lahko odpomoči. Samo svojo ženo pošlji k zdravniku.« Zaupno je govoril iz ženo in šla je k zdravniku. Dobno! V šestih tedmih pa se je zgodilo. Zdaj je pričelo novo življenje v hiši. Ah, neskončno veliko dela ie 'bilo! Majhne oblekice so ležale po mizi v salonu in skrivali so jih pod .albume s fotografijami in pod knjige s poezijami, čim je kdo prišel. In pojavile so se spet, če je bil on to! Potem je bilo treba poiskati zanj ime, kajti fantek mora biti. Potem so se posvetovali z babico. Kupila sta knjige z zdravniškimi nasveti in zibelko in plenice. Potem' je prišel! In zares je bil fantek. Ko je mož videl, kako leži »mali rdeči pavijan« na prsih, ki so mu bile poprej samo v igračo, in kako sc je ženica razraščala v mater, dočim so njene velike zenice z globokim pogledom zrle na malega, kakor da v njem vidijo vso svojo bodočnost, tedaj je razumel, da v teh očeh ipak leži nekaj globokega, nekaj globljega, česar ni v njegovih literarnih in verskih problemih. In nenadoma ie staro čuvstvo spet vzplamtelo, tisto vroče, prvotno čivstvo, in k temu se je pridružilo nekaj novega, kar ie pač slutil, toda česar nikdar ni spoznal. Kako lepa je bila, ko je spet vstala! In tako pametna v vsem, kar se je tikalo malega. Čutil je, da je mož. Mesto da bi govoril o grofovih konjih in kako so igrali kricket pri baronu, ]e zdaj izključno govoril o svojem sinku. Ce je zvečer šel z doma, sl je želel domov, ne zato, ker ie žena bdela, temveč ker je vedet, da ni sama. In ko je prišel domov, sta spala, ona in mali. Skoro ljubosumen ie 'bil .na malega in čutil se je malce zapostavljenega, kajti vseeno leži nek čar v zavesti, da te hrepeneče pričakujejo. Sedaj je opoldne lahko spal in pozneje je prišel spet klavir na vrsto, spet je prepeval' »Nordanske rože«, kajti Haraldu so bile čisto nove in tudi ubogi Lavri so bile nove, saj jih že tako dolgo ni bila več slišala. Zdaj ni bilo več časa za kvačkanje; toda saj je bilo tudi že dovolj prtičev po hiši. Ampak tudi za doktorsko disertacijo je ostalo prav tako malo časa. »To naj napiše Harald«, je rekel oče, kajti vedel je, da njegovo življenje ni končano, tudi če zanj prestane. Mnogokrat sta mož in žena zvečer kot prej sedela skupaj in se pogovarjala; toda sedaj sta govorila oba, kajti šlo je za predmet, ki je zanimal oba in katerega sta oba razumela. Prostodušno je priznala svojo preprostost in nevednost v gledaliških in verskih vprašanjih, toda saj to mu je že povedala, čeprav ni hotel verjeti. Sedaj j‘ pa tega še posebno ni verjel! In prepevala sta pesem o »Nordanskih rožah«, in Harald je krakal z njima, plesala sta na to pesem, zibala zibelko .po njenem ritmu, in vendar ni nikdar postala stara in obrabljena. Konec. Uradniški savez (Beamtenbund), organ centralne organizacije nemških uradnikov, ki se navadno označuje skrajšan z D. B. B., za razliko od drugega nemškega uradniškega saveza, ki se označuje z A. D. B. (Allgemeiner deutscher Be-amtenbund), piše na prvi strani z dne 30. septembra o proslavi SOletnice Hindenburga kot pred-sedika države in ne vojnega maršala ter proslavlja spomin njegovega predhodnika Eberta, ki je umrl pri delu. Ta organizacija, ki ne temelji na sindikalnih principih in ki se razlikuje odi drugih organizacij, zastopanih v uradniški internacijonali le s tem, ker ona ni zastopana, je vendar prožeta s čustom skrajnega nacionalizma. F. Zidava stanovanjskih hiš za železničarja. Kako lepo se to sliši! Kar nekam mehko postane pri srcu železničarju — barakarju, vagonarju ali onim bednim, ki stanujejo v kleteh, pod strehah in šu-pah, ko slišijo ali čitajo v dnevnikih take in slične vesele novice. Kako je pa v resnici z zidavo stanovanjskih hiš za železničarje? Je malo drugače! Kljub temu, da je baje ministrstvo dovolilo cca. &000.000 dinarjev za ljubljansko železniško direkcijo. Letos se bosta zidali samo dve hiši po sedem stanovanj, skupaj 14 stanovanj, na polju med Dunajsko in Vodovodno cesto. To ni rešitev stanovanjske bede, temveč samo zrcalo in spričevalo cincarije in neaktivne delavnosti na tem polju. Zagreb dobi glasom časopisnih vesti deset milijonov, ki jih 'bo nedvomno v ta namen tudi takoj izrabil. Pri nas v Sloveniji se pa razmišlja, dola načrte in odlaša, da poteče čas in poletna sezona. Kaj bo, ko razpadejo popolnoma slabe provizorične vojaške barake v Zalogu In Ljubljani? Kam bodo šli železničarji s svojimi številnimi družinami, ko se tako maio skrbi za nove nadomestne stavbe? Vsako leto naj bi se zidalo stanovanjske hiše z 12 stanovanji toliko časa, da bi se barakarji izselili iz razpadajočih zasilnih barak v novai stanovanja, sicer je katastrofa neizogibna. Nastala bo situacija, da se bodo barake rušile na stanovalce in da bodo v najhujši zimi železničarji ložirali pod vedrim nebom, hvaleč modrost in skrb uprave za tako obširno streho. V Beogradu zidajo. Uradniška zadruga za zidanje stanovanj je kupila od mestne občine 120.000 km2 zemlje po 80 Din za km2. Zadruga se je pa morala zavezati, da tlakuje ulico, kjer namerava postaviti hiše. Na dbčnefh zboru dne 18. septembra 1927 se je pa konstatiralo, da je tlakovanje ulice za zadrugo vendarle preveliko breme. Vložili so prošnjo pri mestni občini, da se jim tlakovanje spregleda. Po zvezah, ki jih ima zadruga, je upati, da občina tej prošnji ugodi. »HITRO KAJ JE NOVIOA.« Vojak zagleda na odprtem oknu v pritličju boljše hiše papigo. Ker še nikdar ni videl tako velike m pisane ptice, se ustavi pred oknom, da si ogleda to čudo. Zdajci pa zakliče papiga: »Dobro jutroU Vojak se ustraši, se odkrije in reče ves v zadregi: »Oprostite; sem mislil, da ste ptiči« Nato jo je odkuril osramočen. In kako ne; saj dotlej še nikoli ni videl ptice, ki bi govorila, pa tudi ne človeka v ptičji podobi. V vasi so se nastanili dragonci. Eden od njih se je vedet silno oblastno, v hiši koncem vasi, pri Orebenčevih. Gospodar Grebenc je vdano in potrpežljivo prenašal sitnosti in šikane; vedno jo molčal. • Nekoč sede vojak h kosilu, potegne meč iz nožnice, odreže kos kruha in položi meč na mizo. Kmet gre iz hiše, pa se vrne z gnojnimi vilami, ki jih istotako položi na mizo. Razljučen zavpije vojak: »Kaj pa to?!« »Kar tako,* odvrne gospodar, »pri nas jemo vedno takoj; za velik nož je treba tudi velikih žlic.« Pletenine, damsko in moško penilo, n kavice, nogavice, kravate, nara m n ce, čepice, dežniki, damske torbice, listnice itd. si nabavite po najsolidneji ceni pri P. Žterk naslednik M,|0§ KaNliülik Ljubljana, Stari trg 18« Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 2980. C. J. Hamann, Liubliana Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest novorojenčkov, perja In modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Modna in športna trgovina za dame In gospode P. Magdič LJUBU ANA nasproti glavne peile. Telefon Int. 488. Modno blago, perilo In potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka A. Persche Ljubljana, Pred škofijo 21. Maina trgovina Ketankih Izdelkov priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič liubliana, Šelenburgova ni. L. Mikuš LioMjana, Mesto! trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se IzvrSnjejo točno In solidno 3QQQQQQ00GI3QGQI300000000G0 Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril In Metodov h vžigalic pialn'žle dnevne cenel Postrežba točna In solidna. 1 1 I 1 ! i i i i 1 i Obdržite v spominu kov, čipk. okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov in sploh vseh potrebščin za izpopolnitev damske in moške toalete v modni trgovini T EGER, Ljubljana, ST Petrac 2 1 i 1 ! ! s S Fran l9lic UUBUANa! Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. 1 Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata raznovrstno jesensko in zimsko blago. — Vedno v zalogi perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. bS M m 5d m Ceneiše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstne manufakturno blago pri I. TRPIN, Maribor Glavni trg štev. V. Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nasl. K. Soss Liubjana, Mestni trg 18, 19. Najboljši 8'vami stroji to kolesa znamk Grltzcer In AčM ter švicaiski P.1®, tilnt stroii Jlwj* za rodbino, obn In industrijo Josipa Palili® Uublian« Mhi Mnmgi O*"" "' Pouk « fizonlo brezplačen. Večletna garalKU, Delavnica se popravila, la te liko Telefon 913 I* ^*10 toiljilm üi» iiiaii ■Tem i liilliioi priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež- Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! Državni usluž-lenti, Hupajte v svoji zadrugi! Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljan*