St 55. IZHAJA VSAK DAN ladl eb nedeljah In pramiVIh ob 5 , ob ponedeljkih sb 9. i]utraj. Po'Htiitfnf itor. se | ro.Idjajo po 3 nvč. (6 stot.) r mnogih lobakamah v Trs'u in okolici, Onrici. Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani. Nabreiioi. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-tfini, Dorobergu itd. Z.ftarele ipo«]ane naročnine. -e nnrava ne ozira. ■»«(■!» M Dlilljlkt H4»nj. . EDINOSTI ' au>.: M ••1* Uto Kron 5 30. f • pol lot« Kron 1 .O Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Netriako-v»na pired kakimi štirimi tedni obrnila na črnogorsko vlado in. izjavila, da pripusti unijo med Srbijo in Crnogoro le pod pogojem, ako Crnagora odstopi Avstriji Lovčen in goro Simuna, ki dominira nad Barom. Na Dunaju računajo s silno težavnim gospodarskim položajem v Črnigori. Državni primanjkljaj črnogorski, ki je redno znašal 3 milijone, je zaradi izdatkov, ki so bili jjotrebni v zadnjem času, narastel na 7 milijonov. — Položaj kralja Nikole je pa. še tem težavnejši, ker je Rusija odrekla Črnigori svojo dosedanjo vsakoletno podporo. Dunajski diplo-matje torej računajo z dejstvom, da preti Črnigori naravnost katastrofa, Če se v — Mislim, da sedaj po vašem opisu poznam moža popolnoma dobro. —je odgovoril Lascars. — Pravite, da ima pri sebi svoto stotisoč liver? — Ki 111 ix jo odvzamemo v igri in potem porazdelimo med seboj. — Kje pa naj bi se vršila igra? — V mojem skromnem stanovanju, v rue des Bons Enfants. Kart vsake vrste, novih in pripravljenih, mi ne manjka. Moj bratranec in jaz posvečava svojim študijam po cele noči. — Bravo! — je odgovoril Lascars. — S pridnostjo in vztrajnostjo dosega skoraj vsakdo svoj cilj in vidva se, kakor se mi zdi, nahajata na dobri poti. — Gospod baron, hitim, da vas najavim, in vas prosim, da kmalu prisedete k naši mizi. XI. Ptice roparice. — Prav imenitna mladiča sta. — je dejal Lascars sam pri sebi, ko je chevalier de la Morliere odšel od njegove mize. — Resnično, njuno zaupanje do mene mi prav ugaja. Saj mi ponujata prostovoljno enak del pri plenu, ki naj ga napravimo, mogla bi ga ohraniti tudi popolnoma zase. Da si zopet odpornorem in izvršim svoje najkrajšem času ne zdruli s Srbijo. Žilo smatrajo dunajski politiki, da je tokrat najprimernejši položaj, da se uredi zadeva Lovčena. Stvar je bila do danes tajna. Nesporno pa je, da vzbudi objava te stvari po vsej Evropi velik odmev in najostrejše nasprotstvo pri svoji južni zaveznici — Italiji. črnogorsko-avstrijski mejni spor PARIZ 27. (Izv.) Kakor poroča tukaj-šnji črnogorski konzulat, je popolnoma neutemeljena vest, da mešana komisija, ki preiskuje dogodke na metalniškem sedlu, gotovo prisodi Sjenokoš Avstriji. Nota črnogorskega konzulata poudarja, da Avstrija vkljub nujnemu urgiranju s strani Čr-negore še vedno ni odgovorila na noto črnogorske vlade. Hovorka zopet svoboden. PRAGA 27. (Izv.) Kakor znano, so pred letom progUsili nad mladočešklm časnikarjem Hovorko kuratelo in ga pod pretvezo umobolnosti vteknili v neki sanatorij. Vrhovno sodišče pa je danes razsodilo, da je bila kuratela razglašena nepravilno, ter jo je razveyavllo, obenem pa Izreklo, da se mora Hovorka nemudoma izpustiti iz umobolnice. Bolgarska kraljica v Opatiji. OPATIJA, 27, (izv,) Bolgarska kra-Ijica Kleonora je prispela s svojimi otroki v Opatijo k jutri'nji proslavi sedemdesetletnice princa Filipa Koburškega. Homat je v Albaniji. DUNAJ 27. (Kor.) „Albanlsche Korre-spondenz" poroča: Vest, ki jo je priobčil „Temps" o anarhiji v Draču in proglasitvi obsednega stanja v Draču, je brez vsake pidlage. V Draču vlada popoln mir in ni nlkakega povoda za kake izredne odredbe. Vsak dan prihajajo iz različnih krajev dežele nove vdanostno izjave za knezu VALONA 27. (Izv.) Po semkaj došlih vesteh so se popolnoma razbila pogajanja med albansko vlado in epirotsklrai vstaši ter je v zadnjih dneh prišlo že do kvarnih spopadov med albanskim orožništvom In vstaši. Posebno hudi boji so se vršili pri mestih 1'remeti in Oilmara, V zadnjem času se opazuje tudi v Epiru močno pri-jseljevanje gr-kega elementa, ki ima na-; men ojačiti epirske svete bataljone. BELGKAD 27. (Izv.) Po vesteh iz Ohrida, vlada v vsej vzhodni Albaniji ob srbski meji popolna anarhija. Posebno okoli Elbasana se vr;e hudi boji med pristaši Kemal beja in Sefkel beja. KevHja romunske ustave. BUKAREŠT 27. (Kor.) Senat je spre-jel v prvem branju predlog na revizijo ustave z 92 proti 2 glasovoma. Danes se vrši drugo branje. Gojenci napadli ravnatelja. BUDIMPEŠTA »7, (Kor.) Is Pakraca poročajo, da so v tamošnjem pravoslavnem učiteljskem seminarju začeli gojenci štrajkati, ker so bili trije gojenci izključeni. Ker ravnateljstvo ni ugodilo njihovim zahtevam, so gojenci napadli ravnatelja Sumonjo, ki je nepriljubljen vsled svoje strogosti, so ga vrgli na tla, ga pretepali in strgali obleko t. njega. Rešil ga je šele neki profesor, ki mu je prišel na pomoč. načrte, potrebujem nujno denarja. In m mi prihaja denar kakor nalašč. Kmalu se poslovim od rdečega mlina in se že vidim v posesti milijonov. — Ali veste, moj ljubi Bonamy. — je dejal de la Morliere prav tako nadutemu kakor skopemu svojemu znancu /. dežele, — s kom sem govoril ravnokar? Z baronom de Lascarsoin, zelo bogatim gospodom, ki ima velik vpliv na dvoru. Od nie-ga izhaja v vseh ministrstvih solnce in dež in treba je le, da on izpregovori le besedico, pa so vam zagotovljene dobave, ki si jih tako zelo želite. — Ko bi hotel izpregovoriti zame besedo. — je odgovoril Bonamy, bi jaz gotovo ne štcdil in ga nagradim prav bogato. Da, z denarjem se da doseči zelo veliko in popolnoma prav je, če človek poizkuša podkupiti vplivne može in uradnike. Toda za božjo voljo, le baronu Las-carsu ne ponujajte darila. S tem bi pokvaril vse. Kakor sem vam že povedal, je neizmerno bogat in poleg tega ga je sama nesebičnost. Obenem so pa njegovi nazori tako strogi, da bi ga niti cel milijon ne odvrnil od njih. Gospod baron nam izkaže čast, da bo obedoval z nami. — Toda kako bi si človek pridobil na- klonjenost tega gospoda? — je vprašal Bonamy. 11 — Morate pač izkušati, da se 11111 prikupite s svojim vedenjem. To vam ne bo težko, ker ste takten in izobražen mož, Morda su v svoji prijaznosti poniža toliko. da vas povabi 11a partijo kart. No jaz mu vas predstavim, ostalo je odvisno od v«|s samega. — Kako, temu odličnemu gospodu me predstavite? — je vzkliknil Bonamy| vzhičeno. - In igra na karte? Da, gospod baron Lascars slovi kot eden najboljših pariških igralcev. Dobro, če bova igrala, najde v meni sebe vrednega igralca. — Tiho, že prihaja! Lascarsa, ki je v tem pristopil k mizi so vsi trije sprejeli z največjim spoštovanjem. Bonamy se mu je poklanjal venomer in Lascars mu je vračal poklone z ljubeznivo priljudnostjo. Pri mizi je vladala izpočetka nekaka prisiljenost. Morliere in Bernac sta priznavala v Lascarsu svojega mojstra, Bon-amy pa je bil nasproti vplivnemu možu, kateremu je bilo treba izreči le besedico, da doseže svoj namen, precej plašen in ^ zadregi. , .......M....... tJat 1 Dalje.). J Stran II. „EDINOST" St. 5",. V Trsta, dne 28. marca 1914. Saksonski kralj v Petrogradu PI£TROGRAD 27. (Izv.) Listi poročajo, da pride meseca majnika saksonski kralj v Petrograd v poscte k carju, da se rau zahvali na imenovanju za imetnika 4. Koporskega polka. Zakon o panamskih prekopnih pristojbinah. \VASHINGTON 27. (Kor.) .Senat je pričel razpravo o zakonu, po katerem se razveljavlja zakon, ki je določal, da so ameriške ladje proste pristojbin za prevoz skozi panamski prekop. V poslanski zbornici prepreča obstrukcija pričetek razprave o tem zakonu. Prepoved Izvoza konj iz Rusije. PETROGRAD 27. (Izv.) Vlada pred-loži v kratkem državni dunii zakonski načrt, v smislu katerega se zač.isnn prepoveduje izvoz konj,preko zapadne meje in iz pristanišč v Črnem morju. Izvoz iz Rusije se je v zadnjem času tako pomnožil, da je morala vlada postaviti v vojni proračun znatno višji znesek za nakup vojaških konj, nego doslej. , Povodenj na Ogrskem. PKCUII 27. (Kor.) Vsled silnega de-zevanja so vse nižje ležeče ulice preplavljene. Promet je ustavljen. Zemlja se pogreza. VIDEM, 27. (Izv.) Včeraj so jo pričela pri Clauzetto pogrezati zemlja. 12 hiš se je pre meknilo, ena se je podrla. Prebivalci so v silnem strahu bežali iz hiš. Sosednja vas Trinat, v kateri so nahaja 70 hiš, je v nevarnosti, da se pogrezne. Pogrezanje zem\je se razteza v dolgosti nad en kilometer. Cesta se je 300 metrov na daleč premaknila za 15 metrov, Vlada je poslala na lice mesta vojaštvo. Rochettova afera. PARIZ 27. (Izv.) V parlamentarnem odseku, ki preiskuje Rochettovo afero, je bil zaslišan bivši justični minister Briand, ki je izpovedal, da je bil Rochette izpu-ššen iz zapora vkljub protesta državnega pravdništva. Izpustili pa so Rochetta na zahtevo preiskovalne komisije, ki je smatrala postopanje državnega pravdništva za preokrutno. Iiochette je uporabil svojo svobodo, da je napravil nova sleparstva in potem pobegnil v Mehiko. Jaurfis je branil komisijo in dostavil, da bi bila policija morala bolje nadzirati Rochetta. Zasliševanja so bila s tem končana, Kritični položaj na Irskem. LONDON 24. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Ascjuith, da sta vojni maršal French in general E\vart naznanila snoči svoj odstop, da pa ju je prosila vlada, naj ostaneta na svojih mestih. Vlada še vedno pričakuje njunega odgovora. — V zbornici se v unijonističnih krogih zatrjuje, da je vlada tik pred svojim odstopom. Trebil nam je vzajemnosti delim]! Izvajanja v splitski »Slobodi« o važnosti Trsta za vse avstrijsko Slovanstvo izvzemam v nujen in glasen apel na vse 'Jugoslovane, naj se združijo, naj koncentrirajo vse svoje sile k odločilnemu boju za to važno, da, za vse nas neizogibno potrebno postojanko. Trst ni samo slovensko, ampak jugoslovansko vprašanje. Ta trgovski etnporij je za nas neizogibna živ-Ijenska potreba, ker je to edino pristanišče vseh slovenskih pokrajin, edino izhodišče v široki svet, ker je to »glava trgovske Dalmacije«, ker je Trst edina garancija za ohranitev naše posesti na obalih Adrije: ker je v tem mestu pol naše bodočnosti in najmočnejša trdnjava naše 11a-cijoiialne in gospodarske samostalnosti! Tako kliče »Sloboda« vsej lirvatsko-srbski javnosti. Iti uverjeni smo, da ta glas odzvanja danes širom hrvatsko - srbskih krajev in da ga razumevajo misleče glave in da ogreva čuteča srca. Nekdaj niso pisali tako vsi listi na našem jugu o tržaškem vprašanju in o opravičenosti boja, ki ga bijemo mi Slovenci s težko muko za veljavo in pravico našo na tej postojanki. In tisti, ki so pisali, niso nahajali povsod pravega umevanja in zato tudi niso ogrevali src. Ne v hrvatsko-srb-skilt in tudi ne v slovenskih krajih. Ljudje niso umivali pomena, ki ga splitski list sedaj tako prepričevalno povdarja, niti niso verovali v možnost uspeha našemu boju. Ni nam namen, da hi rckriniinirali. ali koga obtoževali. Konstatirati smo hoteli Je bivša dejstva, ker so nam v spolnimi na njih sedanji pojavi, ta veliki preobrat v mišljenju glede na tržaško vprašanje, tem razveseljiveji. Kakor mračno poznojesensko jutro se svojim, po oblakih zastrtim nebom in svojimi meglami: tako je ležalo naše tržaško vprašanje v meglu neuitievaiija in nevere v kako slovansko bodočnost v tem mestu. Ali tudi tu ima narava svoje zakone iti razganja megle. Tudi dogodki na Rcvol-telli, izzvani po Italijanih samih, so etapa v razvoju naravnega procesa. Kar je bilo še nedolgo temu za mnogokoga zavito v meglo, postaja sedaj u m I] ivo: v svitu jasnega jutra umeva naš boj in veruje v na- šo končno zmago. To umevanje in ta vera odzvanjata iz apela v splitski Svobodi t. Ni pa samo v tem momentu vsebovana vsa pomembnost enuncijacije v dalmatinskem listu. Enaka in še veča važnost je v dejstvu, da zahteva, naj za to, kar smo spoznali za svojo življensko potrebo in za garancijo svoje bodočnosti, zastavimo vse svoje združene sile, in da naglaša, kako naj uredimo in kako naj praktično vodimo ta boj! Kar govori hrvatsko-srbski javnosti, pomenja obsodbo vsacega partikularizma in kampanilizma, pomenja zahtevo, na) se vsi osvobodc od vsake občutljivosti in naj se, postavivši se v vrsto, glede taktike in načina boja podrejajo praktični potrebi, kakor so jo ustvarila dejstva. Zlata je beseda, ki jo je izpregovorila Sloboda-: Slovenci so v Trstu ne le avtohton, ampak tudi najštevihicji slovanski element; oni so, ki vodijo v Trstu že desetletja boj za vse Jugoslovanstvo — zato bodi tudi v boju za Trst vsem Jugoslovanom slovensko stališče odločilno! I'o tem principu — da v medsebojnem življenju ob vsakem vprašanju vsi sledimo željam tistega, ki prednjači na doti-čnern mestu — zadohi naša solidarnost pravo vsebino, bo zares izdatna podpora drug drugemu, to bo slovanska vzajemnost — dejan)!! To bo vzajemnost na trdnem fundamentu. Včeraj že smo namignili, da hočemo apel »Slobode«, na hrvatsko-srbsko javnost aplicirati še na drugo adreso. Mislili smo na Cehe. Na njihovi bratski ljubavi do nas ne smemo dvomiti. Podali so že tisoče dokazov o njej. Preživa je v njih slovanska zavest, Cehi so predozoreli politični praktiki, da ne bi umeli, da vsako naše ojačenje pomenja tudi za njih efektiven dobiček v njihovem boju proti dednemu in silnemu sovražniku — da bi nam ne želeli vsega najboljega. In vendar opažamo pri ujili sedaj pa sedaj, in često ob zelo važnih vprašanjih, ekstra-turc Cehov, ki jih oddaljujejo od Jugoslovanov in križajo naše poti. Tako ekstraturo hočejo menda zaplesati tudi ob vprašanju italijanske univerze. Razlaga za to postopanje, ki kaže kričeče navzkrižje med njihovim bratskim slovanskim Čutstvom do nas iu med njihovo praktično politiko na našo škodo ob vprašanjih, ki so za nas življenska?! — »Sloboda« je podala to razlago. Cehi ne slede principu, po katerem bodi v stvareh važnih za Jugoslovanstvo, odločilna želja in beseda Jugoslovanov, kakor je v vprašanjih, ki se tičejo boja Cehov z Nemci, nam v dolžnost, da se pokorimo željam in dispozicijam Cehov! Le na taki podlagi, po tem principu pri demo do uspešnega, koristinosnega med sebojnega podpiranja, do praktične vza jemnosti, do slovanske solidarnosti -Janj 11 Brez take vzajemnosti je ona navduševalnih besed le — varanje in druzih.__ Volilni shod v Gorici, (Dopis.) V nedeljo se je vršil v »Trgovskem domu« v (lorici ogromno obiskan shod goriških volilecv iz vseli strank. Tudi so bile vse stranke zastopane po govornikih, (lovorih so: državni poslanec Fon, profesor Košnik, dr. Dinko Puc in urednik Fr. Krcmžar. Vsi govorniki so z navduševal-nimi besedami izpodbujali k skupnemu in složnemu nastopu, da se goriško Slovenstvo čim uspešneje uveljavi na predstojećih volitvah. In zbrani volllci so jim pritrjevali viharno. Slučajno navzoči Italijani so osupnjeno gledali, ko se je iz Trgovskega doma valila tolika masa slovenskih volilecv. Sedaj je na volilcih, da se na voliščih praktično odzovejo apelom, ki so jim na shodu tako burno pritrjevali. S tem pa še ni izčrpana njihova narodna dolžnost. Ni dovolj, da sami izvrše svoje občinsko pravo, ampak izpodbujali morajo tudi druge, s katerimi so v stikih. V tem boju ne smemo biti samo vojska volilcev, marveč moramo biti vsi tudi vojska agitatorjev!! Ce bo tako. se moremo nadejati, da že ta prvi zares resni naš nastop donese efektivnega uspeha da ne bo to le afirmacija goriškega Slovenstva, ampak, da pridemo tudi do zastopstva v občinskem svetu. Led je prebit: zbudilo se je zanimanje in žnjim tudi vera v uspeh. Ta pa je moralen moment velike vrednosti. Opozarjamo posebno, da je volitev tajna in da se ni treba nikomur nič bati. Pridružujemo se tudi nujnemu a-pclu »Soče« na volilke. Volit morajo priti osebno. Tudi slovenske volilke naj pomorijo vse slovenski stvari do uspeha, da se približamo velikemu cilju: do veljave Slovencev na upravi mesta goriškega, da se rešimo iz poniževalnega razmerja podrejenosti iu krivice, da izsilimo, da bo goriški municipij slovenskim občinarjem slovenski govoril — ustmeno in pismeno! Volitve se bodo vršile: dne 29. marca za tretji razred. Kventu-elne ožje volitve dne I. aprila: dne 2. aprila drugi razred; evnctuelne ožje volitve dne 4. aprila; dne (». aprila 1. razred; eventualne ožje volitve dne h. aprila. Volitve se vršijo ocl 7. zjutraj do opoldne! Vsi na krov! vensko stvar! Vsi de-lepih sebe v boj za pošteno slo- iz mesta! Takih slučajev je bilo že mnogo ____: in lepa Gorica je trpela! Upajmo, da se je ljudstvo izpametovalo, ter da že enkrat 1 požene druhal, ki je solnčni Gorici prizadela toliko zla! Izletnik. • In to tli — korupcija ?! Te dni je I bil prinesel „Slovenski narod" to le senzacij onelno vest: Z Dunaja je prišel na upravništvo ljubljanskega .Dneva" šek poštne hi.milnice, glaseč se na 600 K. V upravništvu .Dneva" so debelo gledali, ker si niso mogli raztolmačiti, v kak namen je doila ta denarna posiljatev. Upravništvo se je obrnilo za pojasnilo na odpošiljatelja, ki ni bil nihče drugi, nego — c. k. ministrstvo za vranje stvari! Nam se je zdela stvar tako gorostasna, da smo hoteli počakati, ne pride-li kako pojasnilo? In — ni prišlo. Že to dejstvo kriči, da je namen pošiljatvi tak, da se mora bati luči dneva. Vse govori za to, da imajo prav oni, ki menijo, da se je v ministrstvu dogodila pomota in da je bil denar namenjen na drugo adreso — s podobnim imenom. In res izhaja tudi v Splitu list z imenom ,Dan"! Pa pustimo to. Vprašanje pa je, za kako deio je bila namenjena ta nagrada ? Ministrstvo za vnanje stvari ne priobčile inseratov. Torej bi moglo biti to le nagrada za usluge v uredniškem de u! — Ali ne smrdi to po — korupciji? Pa kažejo še avstrijski listi s prstom na vsako korupcijsko afero v kaki drugi državi, a o korupciji v Rusiji grm«?, da se razlega čez vso evropsko plan. — Zdi se pa, da imamo tudi pri nas prokleto malo opravičenega razloga, da kažemo v enoiner na tuje pragove. Končno pa stvar z onimi 600 K meče luč morda tudi na marši kak dogodek v naši parlamentarni delegaciji na Dunaju. Ne da bi se poslanci osebno okoriščali. Saj je dovolj drugih poti, ki vodijo do vplivanja na njihovo poitopanje. In dokler bo v naši politiki stranka vrhnja stvar, ki se jej podreja vse drugo, bo vstajala mizerija v našem parlamentarnem zastopstvu in ostane naša slovenska politika taka — no, taka, kakršna pač je: brez poleta in z neuspehi! Cvetke na grob. V torek, 24. t. m., je umrla sicer radi svoje dolge bolezni javnosti malo znana, blaga gospa, vrla mati, zavedna in narodna žena Slovenka Katarina Zorn, soproga c. kr. višjega komisarja finančne straže, A. Zorna, m sestra preteklo leto na Angleškem umrlega slovenskega časnikarja Ludovika Furla-nija. Prva in glavna skrb rajnice je vedno bila narodna vzgoja svojih Šestero otrok. Posebno za časa svoje dolge in mučne bolezni je večkrat in kedar je le mogla, pokazala v besedi, dejanju in v požrtovai-nosti ljubezen do svojega nad vse ljubega materinega jezika, za katerega je vedno navduševala svoje otroke. Škoda, dajeta blaga žena že morala leči v prezgodnji grob, preden jej je bilo mogoče videti svoje otroke oskrbljene. Blagi rajnici, lahka zemljica! Žalujoči družini pa naše sožalje! Prejeli smo: Ni res, kar trdi K. Blccha, da je „natakarja pl. Valjaka v petek zjutraj opozoril, da to ni prav, če sc ne odzivlje, ako kak gost — kar se je zgodilo prejšnjega dne — trikrat kliče m trka na steklo „plačat", marveč se razgo-varja dalje z drugim gostom14; res pa je, da me je na to opozoril že prejšnji večer ter me (C v petek zjutraj ponovno vpričo gostov in blagajničarke demonstrativno opozarjal na vse to. — Tudi ni res, kar izvaja K. Blecha pod stavkom: „In nota bene: sem ga jaz sam šel opozorit na onega gosta, ki je klical. A natakar še ni šel, tako da je gost pustil denar na mizi in odšel. Natakar pa je menil: če jaz govorim s kakim gostom, mora oni drugi čakati"; res pa je, da sem rekel K. Blechi: „Prosim takoj !M, nakar sem po-služivši prvega gosta takoj šel k onemu, ki je klical, ter nisem zadevno ničesar „menil". — Ni res, kar trdi K. Blecha, da mi je odgovoril, da je to zanj sramota, da tam sedi in mora to slišati; res je. da je rekel: „Ja se sram m takvih na-takara", niti ni res, da je rekel, da se sramuje dogodka; res pa je, da ni razen gori navedenih besedi: „Ja se sramim takvih natakara"', zadevno ničesar rekel. — Ni res, da je bila v „pojasnilu" omenjena škudelica, zaradi katere sem prišel v konflikt s kavarniško kuharico, le nekoliko oskrbljena, ne pa oraazana; res pa je, da je bita skodelica neoškrbljena in omazana od Črnega prahu. — Gjuro pl. Valjak. Prejeli smo še drug „popravek", ki pa ne odgovarja določbam tiskovnega zakona in priobčujemo iz njega prostovoljno le sledeče, omenjenim določbam odgovarjajoče odstavke: — Ni res, da smo prišli vsi štirje v soboto predpoldne k vratarju hotela zahtevat knjižice in certifikate ; res pa je, da smo prišli v vra-tarjevo sobo po gospodarjev odgovor na vloženo spomenico. — Ni res, da je nam vratar odgovoril, da mora knjižice prej poslati na policijo v svrho odjavljenja, a certifikati da se moraio šr» pisati; res Domače vesti. Politično društvo „Edinost". V ponedeljek, dne 30. t m., ob 3*30 popoldne v prostorih „Slovanske Čitalnice" odbo« rova seja, h kateri so vabljeni odborniki, namestniki in deželni poslanci. Nemikl cessr v Trsta. Včeraj do-pedne ob 10 20 je priplula mimo tržaškega svetilnika nemška cesarska jahta „Ho-henzollern" z nemškim cesarjem Viljemom na krovu. Pred jahto je vozil nemški tor-pedni lovec Sleipner, a sledili ste jej pa nemški križarki „Goeben* in „Breslau". Ladje je spremljal parnik tržaške pomorske vlade „Audax*. Na Lloydovem par-niku „Serajevo", ki je bil že ob 10 dopoldne pred Miramarskim gradom, je pričakovala nemškega cesarja tržaška nemška kolonija. Ko se je „Hohenzollern* približala avstrijski eskadri, ki je bila zasidrana od Barkovelj proti Miramarju, so jo avstrijske vojne ladje pozdravile s predpisanimi streli, na katere je odgovarjala kri-žarka PGoeben". Obenem so se tudi pri svetilniku oglasili pozdravni streli. Ko se je „Hohenzollern" zasidrala pred Mira-marjem, je cesar Viljem, ki je bil v mali admiralski gali, stopil v čoln, s katerim se je dal prepeljati v Miramarski pristan, kjer ga je sprejel prestolonaslednik Franc Ferdinand. Pri pozdravu sta se poljubila. Ob eni se je vršil potem v gradu dvorni obed, h kateremu so bili pozvani: namestnik princ Hohenlohe, brigadir pl. Hinke, kontreadmiral bar. Koudela, baron Loca-telli s soprogo, dvorni svetnik pl. Manussi in cesarjevo spremstvo. Ob 515 popoldne je „Hohenzollern" so cesarjem Viljemom na krovu odpula proti Krfu. Spremljale so jo nemSke vojne ladje „Sleipner", „Goeben* in „Bre slau". Dvorna vest. Prestolonaslednik nadvojvoda P'rane Ferdinand se vkrca danes na dreadnought „Viribus unitis" in bo na njem prisostvoval vajam med zimsko in rezervno eskadro. ..Blsogna vlncere ! — Treba le zmagati!' Tako vzklika včerajšnji „Piccolo" pišoč o občinskih volitvah za mesto Gorico. „T r ©baje zmagati! Goriški municipij mora ostati ves Italija n s k 1 !" To tako vzklika „Piccolo" potem, ko je pripovedoval, s kako silo se nočejo vreči Slovenci na tretji razred pri sedanjih občinskih volitvah. Vse, prav vse da so združuje proti Italijanom. Ne samo, da so se združile vse slovenske stranke, liberalci, staroklerikalci, miadoklerikalci in slovenski socialisti, temveč so pritisnili tudi vsi ostali Slovani: Hrvatje. Poljaki, Malorusi, Slovaki in kar jih je še in kar jih je umetno vladno naseljevanje zbralo v Gorici: vse to proti italijanski občini goriški. In zato je treba zmagati Italijanom v tretjem razredu, da si še nadolje ohranijo absolutno oblast v občini. Da, treba je zmagati! Toda tako ne govore samo Italijani, tako vzklikajo tudi Slovenci. Da, treba je zmagati, da bo vendar konec koruptnega laškoliberalnega karaoraškega gospodarstva v mestni občini goriški, treba je zmagati, da bo vendar enkrat konec velike laži, da je Gorica, iger je v resnici nad polovico prebivalstva slovenske narodnosti, laška, treba je zmagati, da pride vendar enkrat do veljave pravica. Kakor svinja z mehom, tako so delali doslej laškoliberalnl mogotci na goriškem magistratu z goriškimi Slovenci, ni je našel pravice tamkaj Slo-venec, pa naj bi bila jasnejša kot beli dan. Doba laškoliberalnega g>spodar»tva na goriškem magistratu je bila za gor.ško Slovence doba vnebovpijočib krivic, zatiranja in teptanja, in konec mora, mora biti vsega tega. Zato pa tudi pravimo mi: Bisogna vincere! Trebaje zmagati. Zmagati mora slovenska pravica proti I a š k o I i b o r a 1 n i kamoraški krivici. Treba zmagati! Po 26 letih. — Leta 1887. je tržaško slovensko delavstvo priredilo poseben vlak v Gorico. Namenjeno je bilo na Sv. Goro. Večina izletnikov si je želela ogledati Gorico in njeno lepo okolico. Ker pa so goriški Lahoni grozili s poboji, z bombami itd., smo se bili dogovorili, da se nihče ne ustavi v Gorici in da se s slovenskimi vozovi odpeljemo naravnost v Solkan. — In tako se je zgodilo. Vrsta raznovrstnih kmečkih in mestnih voz nas je peljala preko goriškega mesta. Nekateri smo Šli iz Solkana v Gorico ter tam poizvedovali pri Lahih o mnenju, ki vlada med njimi o postopanju goriške kamore. .judstvo je prokhnjalo razne Bombiče, Orzane in ostale kolovodje lahonstva. Maledetti briganti", so kleli izvoščki, kavarnarji in restavraterji ono druhal, ki Gorici pojedla lep kupček tisočakov ! imeli so prav. Pomislite samo, da nas je bilo iz Trsta in od drugih krajev go tovo nad pettisoč. Koliko bi bili potrošili v Gorici, da nas niso Lahoni prepričali o potrebi dane jim lekcije! Bili smo v Gorici, nič se ni pripetilo posebnega, a ker je so nam grozili, smo nesli svoje žulje ven pa je, da je vratar „govoril" o knjižicah V Tratil dne 28. marca 1914 „EDINOST' št. 55. Stran HL in certifikatih še le potem, ko nam je knjigovodja v vratarjevi sobi izročil izplačilne listke, ko smo bili s tem izpuščeni iz službe. — Leopoldina Sluga, josefina Qgrinec, Ivo Primožič, Gjuro pl. Valjak. Razpis zgradbe železniške proge. Razpisana je zgradba železniške proge Knin-Pribudić v Dalmaciji, t, j. naprava nadstavbja, železniške ograje, dobava in nameščenje železniških znakov, ter dobava mejnikov. Punudbe se sprejemajo najkasneje 27. aprila 1914 do 12 opoldne pri c. kr. železniškem gradbenem ravnateljstvu na Dunaju, VI. Gumpendorferstasse 10. Pogoji in drugi pripomočki se morejo vpogled ati pri prej omenjenem ravnatelj-stu in pri c. kr. leleznišKem gradbenem vodstvu v Splitu. Naročnikom telefona. Z ozirom na svojedobno priobffeni razglas tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva, da je prošnja za napravo ali prepis telefonskih naročniških postaj opremiti s kolkom 1 K, nam javlja sedaj isto ravnateljstvo odredbo c. kr. finančnega ministrstva, po Kateri omenjene prošnje niso podvržene kotkovini. Tržaška mm kronika. Trst, 27. marca. V Italiji ga il.(e)0. Danes je bil aretiran letni Ettore Fabris, rodom iz Čedada v laški Furlaniji, ker mora v Italiji odsedeti 8 mesecev in 10 dni zapora za radi tatvine. Nenadna imrt. Danes zvečer se je v ulici sv, Nikolaja nenadoma zgrudila na tla ?6letna babica Ana Mtthler, stanujoča v ialvanijevi ulici št. 8, in v par trenutkih izdihnila. Zadela jo je srčna kap. Poklicani zdravnik rešilne postaje je incgel le konstatirati smrt. Mrtvo truplo so prepe Ijali v mrtvašnico k Sv. Justu. Kave ae mu je zljnbllo. V novi profiti luki so prijeli nekega Vladimirja Gri-siania, zidarja, starega 32 let, rodom iz Pule, i;er so ga zalotili zalotili prav v trenotku, ko je hotel odnesti vrečo kave. Se eden več. Poročali smo že, da je bil ped kakimi 14 dnevi aretiran neki renjikolo Jakob Pontello, ki je svojemu gospodarju prav pridno na lastni račun izpraznjeval skladišče v prosti luki. Po zneje je bil aretiran še Pontellov bratra nec in še neki drug njegov sokrivec. Se daj pa so aretirali še 47letnega Petra Dassardo, rodom iz Pirana, stanujočega v nI. Ruggero Manna št 20, strojnika v hangarju št. 18 v stari prosti luki, za ka-terega se je izvedelo sedaj, da je skrival Eo Pontellu in njegovih tovariših ukradeno lago na dvigalu, odkoder so je oni po tem razpečavali. Vlom. Včeraj popoldne med 3. in 6. uro so vdrli neznani lopovi v stanovanje neke Ane Gandolfo v ul. Economo št. 6, II. nadstropje, kjer so ulomili neko omaro in odnesli iz nje železno skrinjico, v kateri se je nahajalo okoli 100 K. Vrata so, vzlic temu, da imajo angleško ključa! ilico, odprli z vetrihi in so dva celo pu stili na tleh pri vratih. Za vlomilci ni nt kakega sledu. Polzkalen vlom. Jakob Matulić, star 15 let, rodom iz Splita, je že dalje časa sem brez posla in seveda tudi brez zaslužka. Pred par tedni je stanoval pri neki Mariji Alfldoros v ul CapitelU št. 5, ko pa ni imel več s čim plačevati stanovanja, se je preselil drugara, kam, ni znano. Včeraj pa je prišel Matulić k svoji bivši gospodinji in jo je naprosil, naj mu posodi kladivo In sekiro, kar je tudi doni!. Seveda pa Alfidorosova nI vedela, zakaj mu bo rabilo ono orodje. Matulić pa je šel in je lepo s kladivom in sekiro skušal vlomiti v stanovanje nekega črevljarja Franca Acrjuilanija, ki stanje v isti hiši. Ni se mn pa posrečilo, kajti zalotili so ga pri „delu* in odpeljali v zapor. Ce bi se mu bil posrečil vlom, bi bil prav lahko odnesel 300 kron, ki jih je ime! fchranjene v svojem stanovanju oni črevljar, in poleg tega še hranilnično knjižico. Zaradi nevarne grožnje. Bilo je včeraj dopoldne, ko so se nekaj sporekli 37-letni A vrel Schiavon, stanu joč v ul. Bosco st. 34, in neka druga dva možakarja. Schiavon je končno pograbil nož in zagrozil, da zakolje oba, in prav isto je pc-novil še neki drugi osebi, ki je hotela miriti, Poklicali so redarja, ki je Schiavona odpeljal v zapor. Slovensko gledališče v Trstu. »V plamenu revolucije«. D(.4.nje se vrši za časa velike francoski revolucije koncem 1K stoletja in sicer a gradu znane francoske rodbine 'Troumvilles. Lastnica gradu je Allaine D'Estoil, ki jo je njen oče še kot otroka zaroiil z markijetn Tresailles. Rodbina .Tresailles je morala — kakor mnoge aristokratske rodbine — pobegniti iz domovine rred revolucijo. Rodbina D'Estoil je imela poguma, da je vzlic vsemu ostala V de u'ini. V tem viharnem času je stari D'Estoil umrl. Njegova hči Allaine je ostala sama. V prvem dejanju se vrača nje zaročenec, marki Tresailles, na čelu drugih emigrantov v domovino, da jo reši iz rok jakobincev-revolucijonarjev. Prvo njegovo delo je bilo, da se je na gradu Troumvilies poročil s svojo zaročenko, j Poročenca mislita, da sta na višku svoje sreče. V tem pa vdro v grad revolucionarne čete, ki sta jim na čelu glavni junak drame, Marc Arron, in komisar »odbora za obči blagor«, Montaloup. Po kratki proceduri obsodijo markija kakor emigranta na smrt. ker je komuna prisodila to kazen vsem emigrantom nad 14 let. Seveda je to grozen udarec za novoporo-čenca. Obsodba se je imela izvršiti takoj, ali Marc Arron dovoljuje cinično poro-čencema to poročno noč. V drugem dejanju se kažeta vsa tedanja aristokratska strahopetnost in strah za lastno življenje. Soproga markijeva, dasi tudi sama aristokratinja, pa se, videč strahopetnost svojega soproga, odloči za korak, ki je bil za njo usodepoln. V pogovoru z Marc Arronom skuša tega pridobiti, da bi rešil njenega soproga smrti. Vse prošnje ne pomagajo nič. ker je poslednji, kakor eden stebrov revolucije, neizprosen nasproti emigrantom. Vendar pa prihaja do presenetljivega preobrata, ko mu je ona položila svojo roko na ramo. To je trenotek, ko se omaja njegova neizprosnost. Po kratki duševni borbi zamenja z markijem obleko, tako. da more poslednji v uniformi revolucionarjev pobegniti. Do tu je vse le propozicija, ki zahteva pažnje in vztrpljivosti. Sedaj pa se začenja pravo dejanje drame, v kateri zmaga ljubezen nad zvestobo do ciljev, ki jih je postavila revolucija. Drugo in tretje deja nje sta izpolnjeni po borbi med Ijubcz nijo. ki se postopno razvija med Marc Arronom in Allaine. A ko jc ta ljubezen prišla do viška, se začenja Marc Arron zavedati svojega greha proti svojim načelom in domovini. Postaja zopet to, kar jc bil poprej, in se sam obsodi na smrt. Na njegovo lastno povelje, ki je daje skozi okno ob vzkliku »Živela Allaine« in »Živela republika«, ustrelc vojaki salvo in on se zgrudi mrtev. Olavni ulogi Marc Arrona in Allaine sta bili v rokah g. Toplaka in ge. Mitrovi-čeve. Gospod Toplak se je zopet pokazal fin in rutiniran igralec, ki se zna vglobiti Poslano *) Izjava. Podpisani Alojz Kodrič iz Rihemberka št. 88 obžalujem in preklicujem vse žalitve na škodo g.e Jožefe Bačer iz VidmarŠča pod Brje in se ji zahvaljujem, da je opustila proti meni sodnijsko pot. R1HEMBERK. 24. marča 1914. ________Alojz Kodrič. *) Za članke pod teui »»ulovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu eakon veleva Dvsrasa za ssdse draibe. ulica della SasiU23-25 Dražba ki se bo vršila danes dne 2«. marča od 9 do 12 predpoldne: baklji bele moke številka 00 in I, chiffonniers z ogledalom, umivalniki za dve osebi, nočne omare, kuhinjske omare, počivalnica (divan), jedilna miza, stenska ura, planino »Koch in Korselt«, pisalne mize, blazinjak, mala miza, etagers, slamnate stolice, tulipani - svetiljke, električna baterija Leclanchč, električni izolatorji svetiljke. električni zvončki, steklene in železnate cevi, zaklopnlce, električni regulatorji, električne svetiljke, električne tipke, in drugi predmeti za električno napeljavo. KAR00N1 POSOJILNICA IN HRANILNICA v T3STU reglttrovana zadruga i omajanlm Jamatvom. mmm a b NOVA ULICA §T. 13, II. NADSTROPJE a m bm I Tiz:; vlogo na fcnjiiioe PO 4V-4V60!. 1 Dajs poso|lls rs mesjics in vrednots na msssiss ali tsdeaska odplačila. Eskomptuje trgvvtke mesjice. Prodaja tračke 1a mesečna ebroVe. 1 SPLOSNA HRANILNICA TRST, VIA TORRE BIRNCA 41, fffffeee VLOŽNA OBRESTNA MERA: 4%. 0 # POLULETNA KAPITALIZACIJA OBRESTI # i> i> POSOJILA NA ZEMLJIŠČA IN POSLOPJA PO ESKOMPT MENIC # LOMBARD i> i> # # f> # i> i> PUP1LARNA VARNOST fi>i>i>#>i>#i>iitf)i>i>f> UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : DrJ.CERMAKV.TUIt zoaozoaav NIK KONC. ZOBNI TIHNIK TRST UllCfl CflSIRMA 13, II. nad. KRRL GOMISEL slara trgovina jestoin Rojan, ulica Monforsino št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolon ijali je in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso. NOVA TRGOVINA izgotovljenih oblek za gospode, dečke lu otroke Enrico Rehak Trsi, ulica Cartluoi 39 (nova hita). Blago fino in ravadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Ve lika Izbera paletots, rsnglsns itd. Itd. JADRANSKA BANKA Občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu, ki se je vršil dne 22. t. m. je sklenil, da se razdeli za 1. 1913 II O Lovre Bulic priporoča tvojo gostilno „Brioni", („Irattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za Bcatanko in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istri« ?t 16 (v bližini corkvi sv. Jakoba), Točijo se prvovrstna dalmatinska vina h Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in marala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo fttev. 8 s prodbjo gorinavedemh pijač in mrzlih jedil. MM*.^*« SLAVIJA najemno zavarovalna banka»Pragi Raiarvnl fondi K 03,433.101 02 liplafiano odškodnina In kapltalljo Kron 190,000.304*20. Dividend ao jo doslej Upi. 9,899 799-2f. Po velikosti druR.i vzajemna zavarov naia državo z vseskozi slov.-narodno upravo, ^ Sprejema zavarovanja Človeškima življenja po naj raznovrstne jih knmt>i. nacijah pod tako ugodnimi pogo)i, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživet e in smrt z manjšajočimi sc vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižiih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno, koristne namene. Olavni zastopnik v Trstu V. CEGIMI, ulico Ciserino 11 TELEFON II. 2147. Mizarska dolavnioa Lovrenc Ivončlč Trst, ulica Ale:s. Msnzoni 3 irde'uje vsakovrstna pohllitena h «Uv blatita dela. ima pripravijeue moderne upalne Robe in kuhinjsko pohištvo vkcIi a.ogov — Cene zmerno. SoliJuj Ueb. 6 .Nova slovenska čevljarnica p ANTONA JAVERNIKA Iv Trstu, ulica Farneto 33 Sprejemajo se naročila po meri za vsakovrstne oblike, tako amerik , angleške in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. dividenda. Z ozirom na to se bo izplačeval div. odrezek št. 8 na bančnih blagajnah v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Šibeniku in Zadru, počenši dne 1. aprila 1914 s K 35- Trst, dne 22. marca 1914. Upravni svet. IlfotllfA vlagateljico sprejme takoj tiskarna UltllnU „Edinost". Oglasiti se je (>ri vodstvu tiskarne, ulica Sv. Frančiška 20, pritličje. I Brlveo In frlaor u da » • And.RoJicvTroC Vls Acquedst1a 20. Priporoma g »podom u dobro la higijenlfoo atreibo. Damam •• priporoča ta moderno frieiranjs, gi» j- prti je, barvanj* i. t. d Vsakovrstna laina dela »« Isvrlujsjo dobro ia to*ur» Trgovina jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst • ulica Belvedere št. 57. • Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino In likerji v steklenicah. - Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg na- _pre|: Kave, olja in dr._ ------ RESTAVRACIJA „COLOMBO" TRST ulica Camponile sten. 13 M Trm Pontenuso). Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem korafor-torn. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi-hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najbolj« ših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXP0RTN0 PIVO. - Kdino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EOOARDO COLOMBO, lastnik. Stran IV. „EDINo.ST" št. 55. V Trstu, dne 28. njarea 1914 v intencije avtorja in jih izvajati. Podal 'je celotno lepo in do vseli podrobnosti umerjenim patosom izcizelirann delo Občinstvo se je naslajalo na njegovi inri ti udi gospa Mitrovićeva je odigrala svojo ulogo z dobrim razumevanjem tu primer-"no prikrojeno igro, da je bilo občinstvo 3 z red no zadovoljno žnjo. Istotako so nositelji manjših ulog gospod Bolesla-ivski, g.ca £eleznikova, g. Kovačič. ijubič. oba OradiSa, kakor tudi drugi •pohvalno sodelovali in pripomogli do res lepega uspeha. Priporočali bi le za reprizo nekaterim igralcem jasnejo izgovarja vo. Priznavamo sicer, da momenti afekta zahtevajo malo več hitenja, vendar naj nc gre to tako daleč, da je na škodo poslušalca. Sicer pa jc bila vsa igra lepo zaokro /ena iu dobro naštudirana. Kostimi lepi, scenerija primerna in režija g. Toplaka vse hvale vredna. Predstava je bila na čast gledališču, režiji in igralcem, l.ar je »hčinstvo potrdilo s prisrčno pohvalo po vsakemu dejanju, posebno pa po zadnjem burnim aplavzom iu vzklikanjem. Opetovano so sc morali igralci pokazati na odru. Z vso pravico priporočamo občinstvu, na) si ogleda reprizo. * * * V nedeljo, dne 29. marca, ob 3'3o popoldne kot kronska predstava „Navihancl". Zvečer ob 8-15 pri primjeri krasno uspela drama „V plamenu revolucije '. * * * Z jutrišnjo predstavo , V p I a m e n u revolucije", se poslavlja gospa M i -1 r o v i č e v a od našega gledališkega ob-cinstv. Pričakujemo torej, da jej občinstvo izreče ob tej priliki primerno priznanje na njenem hvalevrednem delovanju na našem odru. V nedeljo, dne 5. aprila bo bene-IjČna predstava režiserja Josipa n p I a k a. Igrala se bo zgodovinska narodna igra Baron Trenk in njegovi pandurji. Društvene vesti. tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu ima jut r i, dne 2U. marca, ob -r> popoldne v „Delavskem konsumnem društvu14 redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Kdor še ni prejel letnega računn, noj si ga vzame pri gostilničarju gostilne „Jadran". Vlakotprerr no osebje drl. žel. vabimo na sestanek, ki se bo vršil danes, v soboto, dne 28. t. m., ob 8 zvečer v zadružni gostilni „AUa Stazione", ul. Lazza-retto vecchio. Na sestanku so bomo posvetovali o turnusih pri osebnih in tovor-nih vlakih. Stvar je torej zelo važna, zato upamo, da se tovariši tega sestanka za-lifsljho in točno udeleže. — Osrednji odbor ZJZ. Narodna delavska organizacija Volilni odbor NDO bo imel v nedeljo pred volilnim shodom ob pravil (iorico na rob finančnega propada, župan Bombic, je zopet kandidat! Pod Bombičevim županovanjeni so bila najeta k-cdno nova posojila, se je (iorica vedno bolj pogrezala v dolgove, pod Bombičevim županovanjeni je izgubila Gorica vsled volilnih sleparij svojo avtonomijo. ohlci pa naj tako sramotno gospodarstvo odobre z zopetno izvolitvijo tega slabega župana! Ali res nimajo laški j|;j llfpnkfl viagateljicn sprejme takoj Tiskarna UibllllUt .Ldinost". Oglušiti se je pri vodstvu tiskarne, ul. Sv. Frančiška L'0, pritličje tnfi no fiiho • i>0 j;iko n,z:,i ct,ii p^ia mi iiPUIIIK iUUC , zar Anton JI i h a 11 e. ulica tristoforn Caacellieri štv. iiS, stanovanje; ulica deli Istria lu. T, nadstropje.__2(58 tnhlrn ,nebl0V1"»l se Odda takoj s hrano čed-tlUUIllI neuiu mladeniču v ulici Boschetto 40. I. nad., vrata 2. 0(1(1(1 S6 cU°' !l°l a S hran° V "lici Cominer" BEHEMTlliBIlNlSSri! rofa cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na den sve?, kruh. Sprejemajo se peciva vseh vrst; vino in likerji v steklenicah. rostrezba tudi na dom. 2108 Sv. Jakobtanl!!! pKfc."povs como štv. 17 - BRATA SOSIČ. 172 Hebllrana soba SrlTSSr sti v ul, Commcrciule D, pritličje, FRANC SlCVARCA priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZUR STADT GRJZ" v Trstu Piassa Rosario itav. 1. Vino in pivo prve vrste. Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. Jo§. It on s o mmiki zoboiehnSk Trst, ullea San Mcol6 fit. 18./U. Sprejema od 10 do 1 ln od 3 do 8 popol. Trst-Grijan-Miramar Salonakl parnlk „Vida" (za 400 oseb) Vozi od 8. marca samo ob oedeliah in prainikih od 1. aprila naprej vsak dan. Odhodi ob delavnikih: iz Trsta (pom. Sv. Karla) Iz Grjjana: ob P. 13 predpoldne ob 12.15 popoldne „ 2.45 popoldne „ 5.45 « C.30 „ *) , 8.30 B Ob nedeljah In praznikih: ob !l 15 prtdpoldne ob 12.15 popoldn® „ 2.45 popoldne ob 3.30 „ -i 4.15 „ „ 5 45 n «30 , *) . 8.30 B *) *) Eventutlnc voiaj«. CENE I Vožnja tja in nazaj ..... K l — Samo ena vožnja......K —G(J» »» _ ti za otroke do 10 leta K —-30 Za vojažtvo in abonent« zniiana cene. ^■■■aHail^vaaiBMJ Apno prve vrste v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo Nabrežina po jako nizki ceni. Apncnfca J. WILP, W»brcllua»Šcinpolil. TRST, ul. Acquedotto 36 nasproti gleilalifiča Politeama Rossetti Vsak din od 3 pop, do 9 I« pol iv. ZADNJI TEDEN I 1 i mm As!'* ~ --<15? T ^^^ • EMILISA Dve sestri rojeni z zdruZeno glavo. — Nej ^ečjl pojav sveta — i^SH ik Živa Šestnajstletna punlki - Mijminjle tloveSko bitje, ki tthta 7 kg In meri v visokosti 63 ctntm. Zadnji ostanek plemena ASTIC. I. razred 50 vin., II. razred 30 vin. vojaki in otroci: razred 20 vin,, II. razred 10 vin. ZDRAVNIK Dr. Karol Perničlč ordlntra od 11—12 Trti, olice 8oaoino 8/IL (latpr^ Dreherjeve pivovarte). i Prlpraolte se za Kolesarsko seiilo Vsak izkušen kolesar kupi najbolje kolo monarhije ■Mlamurntrn W LJlUvtD 3*9 ■o 3 II nJu'pi »KOSMOS; rMo Austrijsko touorna orožja STE98. Zastopniki: Trst: Rudolf Roti, ul. Acimedo+t, 1 Oorica: F. Hatjel, Via lhiomo 2. Sv. Lucija: I. Suligoj. Pula: I ran Duda. Via O. 1,'arducci Hotro pograbno poletje, Trat (vo^hI Piazza Roldooi) . CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-01.) Prlrnja pogrebe n»Jraill«neJ§IU ratredov, od n^JenoiUroeJSIh s enim ko; jem do nujlnk»nriJozneJ3lh in pomposolh a Šestero konji. Najnovejša in moderna pogrebna oprava. Prodaja n.JrazlIJnejSih mrtraSklh predmetor. Tolik« salona ToMenlh sre« I aM u etra Izdelka, NajsolldneJB« in todna postroiba, Nočn. nMočil« »e hprejemajo v lastnih prostorih uloge podjetja ul, Tmi it. 31. tel. 1402 CBN L ZMEBKE. CENE ZtfBKNE ZutopatTo » prodajo pogrebnih predmetov t J. URZEK, OpAlna It. 1701 X VITtA « NabraZlnl (trg pri Mrkri); ▲. JAMSEK, pri Or.hu (N«Sh*r«).