NOVEMBER 15 P Albert Mag. 16 T Edmund 17 S Gregorij, čud. 18 C Roman © 19 P Elizabeta + 20 S Feliks Val. 21 N 27. pobink. 22 P Cecilija 23 T Element 24 S Janez od Križa 25 C Zahvalni dan 20 P Silvester + Z7S Maksimij. 28 N Prva Adventna 2» P Saturnij 30 T Andrej, apostol ^RVI SLOYENSKI LIST K AMERIKI Za fere in narod. — ta pravico f n resnico. — od M* ma9?l GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; a P. DRUŽBE SV. MOHORJS E . CBICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four, Slovenian Organization*} witjwrwtxm IN WAJBOEJ pjaLjtrBLjKH ILOYBMfH a JPRUZEHIH PKŽAVAK AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 226. CHICAGO, ILL., TOREK, 23. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 23, 1937 LETNIK (VOL.) XLVL Administracija bo morala uporabiti ves svoj vpliv, ako bo hotela, da se spravi skozi kongres celokupni program predsednika. — Zakonski predlog mezd še vedno v odboru. — Predlog za poljedelstvo se prične obravnavati. Washington, D. C. — Iz njih obnašanja v prvem tednu izrednega zasedanja 3e razvidi, da so kongresniki v obeh zbornicah v podobnem uporniškem razpoloženju napram administraciji, kakor so bili ob koncu zadnjega zasedanja. Silovit pritisk bo potreben, ako bo vztrajala vlada na tem, da se izvede program, ki ga je predložjl predsednik Roosevelt v svoji poslanici. Predlog glede minimalnih delavskih mezd in najvišjega delovnega časa je še vedno Zakopan v odboru za pravila poslanske zbornice. Člani odbora iz južnih držav so v prvi vrsti krivi, da se ne izpusti predlog v razpravo pred celokupno zbornico. Boje se namreč zameriti mogočnim industrijskim magnatom v svojih državah, ker bi ti morali plačevati višje mezde svojemu delavstvu. Skozi celi teden so se zbirali med poslanci podpisi, s pomočjo katerih bi se ^al ta odbor predlog iztrgati iz rok tega odbora in ga predložiti celokupni zbornici. Toda V;to svrho je potrebnih 218 Podpisov; do konca tedna so Jih nabrali samo 139. Predlog za ureditev poljedelskega vprašanja, ki ga je stavil Roosevelt, se bo pričel ta teden sicer obravnavati, bržkone istočasno v obeh zbornicah, vendar je njega u-soda še dokaj negotova. Tudi on ima namreč število zagrizenih nasprotnikov. Nasprotno pa uslužni hlapci velebiznesa tlačijo v ospredje ponovno in ponovno davek na nerazdeljene dobičke korporacij, kateri je bil sprejet lansko leto. Kričijo, da je v prvi vrsti ta davek kriv za sedanje poslabšale gospodarskih razmer, in groze z novo depresijo, češ, da je kiznes tako onemogel in tako Prestrašen vsled tega davka, da ni mogoče uspešno poslovati- Nasprotno pa se od drugih 8*rani trdi, da je sedanja mala depresija nekaj povsem umetno Povzročenega, in da skušajo s ^moČjo nje industrijski magna- le pritisniti na kongres, da ^ekliče omenjeni osovraženi davek. OBLJUBE JEMČIJl Anglija se trudi za prijateljstvo Nemčije. Berlin, Nemčija. — Anglija je pripravljena, dovoliti nazijski Nemčiji velikopotezne koncesije, da si pridobi njih prijateljstvo, kakor se je iz zanesljivih virov izvedelo koncem tedna. Tako se poroča, da je Lord Halifax, angleški min. podpredsednik, ki je bil zadnji teden tukaj na obisku, obljubil Hitlerju, da je Anglija pri volji vrniti Nemčiji njene prejšnje kolonije v Afriki in poleg tega vzeti iz ver-zajskih mirovnih pogodb določbo glede Lige narodov. Ta določba je bila Nemčiji sovražna, ker je njo izključevala iz Lige. V zameno za to pa naj bi Nemčija pristopila k zapadnoevrop-skemu paktu ter bi se tudi vrnila v Ligo, ki pa bi se prej preuredila. SODNIK NE VERJAME NA DUHOVE Chicago, 111. — August Wil-Vert> po poklicu fotograf, ki se poleg tega bavi tudi s Wtizmom, !je obdolžil 22 ';etn0 Lucille Buehler, da mu ^e ob neki priliki, ko je prišla * njemu, da jo bo fotografl-ral> ukradla dijamanten pr-. an, vreden $175. Zanimivo bilo pri obravnavi, ki se je Vrsila zadnji petek, to, da nima nikakih dejanskih ^°kazov, da je obtoženka ta-Ca> marveč je trdil le. da so duhovi to povedali in ga e v naprej svarili pred to *ensko. s ponosom je izjavil, občuje z duhovi znameni- JAPONCI BODO MORALI POHITETI Chicago, 111. — Ako hočejo Japonci zmagati v sedanji vojni, se bodo morali požurl-ti, da si bodo pridobili zmago vsaj do konca junija. Tako mnenje je izrazil pretekli petek Burton Crane, ko j a imel govor pred chicaškim svetom za tujezemske odnošaje. Crane dobro pozna japonske razmere, ker je bil svoječasno časnikarski poročevalec tamkaj. Dejal je, da se bo v dobrem pol letu finančna moč Japonske tako izčrpala, da si ne bodo več mogli nabavljati vojnih potrebščin. -o- NA NOSILNICAH MORAL V JEČO Chicago, 111. — Tukajšnja policija je dobila povelje, da odpelje 67 letnega^ bivšega nadzornika zdravstvenega di-strikta, Fr. L. Linka, v ječo in izvršiti je morala svoje delo, akoravno je morala Linka na nosilnicah spraviti iz njegove hiše na 4162 Lake Shore dr. Obsojenec je namreč ohromel vsled mrtvouda in ne more sam hoditi. Na policijski am-bulanci je bil nato prepeljan do Stateville kaznilnice in tamkaj zopet prenešen v poslopje na nosilnici. Link je bil obsojen že v letu 1932 na eno do pet let zapora zaradi nekega graftanja, izvršenega v letu 1928-29, ko je bil nadzornik omenjenega distrikta. Vlagal pa je apelacije, drugo za drugo, in tako je zadeva prišla zadnji mesec celo pred vrhovno sodišče Zed. držav, ki je pa odklonilo, da bi se bavilo z njo. in tako je Link končno moral nastopiti pot v ječo. VRNIL SE IZ DOMOVINE Rev. Julij Slapšak se vrnil v Ameriko. Chicago, 111. — Zadnjo soboto je nas obiskal č. g. Julij Slapšak, pomožni župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio. Prišel je v Techny, 111., v spremstvu č. g. Francis Oesterja, V. D., prof. na univerzi v Pekingu na Kitajskem, kateri je prišeJ preko Evrope v Ameriko. Potovala sta skupaj na parniku Bremen. C. g. Slapšak je to prilik« porabil in je izročil premnogim pozdrave iz domovine, kakor jih tudi potom lista izroča vsem ameriškim rojakom širom Amerike. — O domovini ve č. g. marsikaj zanimivega povedati. Gospodarske in politične razmere so mnogo boljše doma, kakor so bile preje. Ljudje so zadovoljni. Opaža se vsepovsod napredek. Več dela je zopet. Gospodarstvo napreduje. Gorenjci izvažajo zopet les. Dolenjska je že vsa elektrificirana in vsepovsod je videti večji napredek. Živina in pridelek se zopet bolje prodaja. To je vesela vest o domovini,"ki jo bo gotovo vsak ameriški Slovenec vesel. — C. g. Slapšaka pa prisrčno pozdravljamo ob njegovem povratku med nas ameriške Slovence. Bog ga živi in blagoslavljaj njegovo delo! ZLE POSLEDICE STRAHU Chicago, 111. — Kaj lahko naredi strah, četudi neutemeljen, je dokazal zadnji petek 83 letni Albert Gadow. Mož se je že dalje časa bal, da bi ne postal slep, in ta strah ga je končno spravil v obup. V takem stanju je zadnji petek zvečer odšel v klet hiše, v kateri je stanoval, 637 So. 17th ave., Maywood, si tamkaj ob-lil obleko s terpentinom in jo zažgal. Dasi so mu skoraj nemudoma priskočili na pomoč, je vendar čez par ur podlegel zadobljenim opeklinam. NADŠKOF PREPOVEDAL IGRE Milwaukee, Wis. — Da ne bo cerkve izpostavljal nepotrebnim obrekovanjim, je tukajšnji nadškof Stritch prepovedal vse igre, četudi še tako nedolžne, pri katerih se daje v nagrade denar ali druge stvari. Med te spada tudi bingo. Istočasno je nadškof izdal tudi prepoved, da se pri prireditvah za cerkve ne smejo točiti opojne pijače. POKAT. SVETU — New Orleans, La.— Vnete katoliške ženske tukajšnje nadškofije so prišle na svojevrstno idejo. Hodijo namreč od hiše do hiše in nabirajo prostovoljne prispevke starega zlata in draguljev, iz česar se bo potem izdelala monštranca, ki se bo rabila ob evharistič-nem kongresu v oktobru 1938. — Scranton, Pa. — Katoličani tukajšnje nadškofije so nameravali ob sprejemu novega škofa Hafeya prirediti velike slovesnosti. Škof pa je izrazil željo, naj ne bo nikakih manifestacij, češ, da hoče na preprost način priti v mesto in takoj pričeti z delom. — Chicago, 111. — Predsednik jezuitske Loyola univerze, Rev. Samuel Wilson, je objavil, da bo Mercy bolnico sprejela ta univerza v svojo last za svojo medicinsko fakulteto. Doslej je bila bolnica pod vodstvom usmiljenih sester. — Pittsburgh, Pa. — Eden najstarejših katoliških listov v Ameriki, namreč "Pittsburgh Catholic," je začasno prenehal izhajati. List je bil ustanovljen v 1844 in je bil torej izdajan 93 let. Zadnje-čase se je krepko boril za delavske pravice. -o- Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo streho. EVROPA RAZOČARANA Evropa pričakovala, da se bo lahko skrila za hrbet Amerike. — Konferenca se razšla v ponedeljek. Bruselj, Belgija. — Tukajšnja mednarodna konferenca deveterih velesil, od katere se je pričakovalo, da bo nastopila proti Japonski zaradi njenega vpada na Kitajsko, je imela svoje zadnje zasedanje ta ponedeljek ter se nato razšla, ne, da bi podvzela kake ukrepe v pomoč Kitajski. Splošno se smatra, da je bila ta konferenca velika polomija in da so na njej pokazale demokratične države izredno slabotnost, s čimer .so le še bolj utrdile stališče diktatorskih držav. Vsaka država pa zdaj z vso vnemo išče, na koga bi vrgla krivdo za to polomijo. Bržkone bo vsa krivda padla na Zed. države. Njih diplomati so bili namreč ob tej priliki malo bolj previdni, kakor je bila doslej njih navada, in to je evropske velesile razočaralo. Pričakovale so namreč, da se bo stric Sam postavil zopet z vso vehemenco na čelo za napad na Japonsko, do-čim bi se Evropa skrila za njegov hrbet in mu dajala korajžo. Amerika pa je pravočasno iz-previdela taktiko evropskih držav in njena vlada je naročila svoji delegaciji, naj se nemudoma vrne nazaj. •-o- LA FOLLETTE BO ZOPET KANDIDIRAL Madison, Wis. — Tukajšnji governer Phil La Follette namerava prihodnje leto kandidirati ponovno za governerja, kar bo že njegov četrti termin. Tako se je objavilo koncem zadnjega tedna. Pred nekaj časom se je govorilo, da bo La Follette raje kandidiral za senatorja, kar pa očividno ni točno. MUSSOLINI NAVDUŠEVAL MNOŽICE tih niož, kakor Edisonovim in ^evilnih pokojnih senatorjev, ^dnik Borelli pa se je poka- zal kot hud "nevemik," kajti nobene važnosti ni polagal na pričevanja duhov in je obtc-ženko oprostil. Iz Jugoslavije Razbojnik Jože Urbane, strah podeželskega ljudstva, zopet vlamlja in krade po raznih krajih Dolenjske. — Smrtna kosa. — Številne druge nesreče in nezgode iaS raznih krajev v Sloveniji. Okrog 400,000 ljudi se je zbralo na Mussolinijevem trgu v Rimu ob 15. obletnici, kar je fašistični režim zavladal v Italiji, kar se je nedavno praznovalo. Ob tej priliki je kot govornik nastopil tudi Mussolini (ki ga kaže puščica), ter po svojem običaju grmel in navduševal množice. Velika tatvina Novo mesto, 26, okt. — Pobegli jetnik Urbanč je snoči vdrl v vasi Jelše pri Gorici v hišo imovitega posestnika Jožefa Kosovana in odnesel iz nje 20,000 Din v gotovim. Vest o njegovem novem vlomu je izzvala po vsej Dolenjski novo razburjenje. Urbanč se je pojavil v Jelšah, svoji rojstni vasi v krškem okraju, v pozni večerni uri. Povzpel se je na streho Koso-vanove hiše in nato skozi dimnik vdrl v veliko krušno peč, razbil na njej lončeno steno in tako prišel v hišo, ki mu je bila bržkone zelo dobro znana. Ko je iztaknil denar, se je naglo, vendar pa brez posebnega strahu odpravil po vasi in se celo ustavil pri nekem dekletu, nakar je izginil v noč. Orožniki so bili obveščeni o novem vlomu in so ga pričeli še z večjo vnemo zasledovati. Urbanč je Kosovanu že pred leti ukradel 10 tisočakov. Kakor se je zvedelo,je tudi vlom v šolsko poslopje v Mokronogu njegovo delo. o Otroci brez varstva Maribor, 24. okt. — Kako usodno je puščati otroke same brez nadzorstva doma, se je pokazalo v petek popoldne v Zgor. Radvanju pri posestniku Gregorcu Francu. Oče in mati sta se odpeljala z vlakom, trije otroci pa so ostali sami doma. Ko so si opoldne kuhali v štedilniku v sobi kosilo, so močno zakurili, potem pa so se odšli pred hišo igrat. Nesreča je hotela da je padel iz štedilnika ogorek na trske, ki so ležale na podu ter so se vnele, plamen pa je zajel nato še posteljo in v hipu je bila potem vsa skromna domačija v ognju. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Nesreča je tem hujša, ker je posestnik, ki je bil sicer poprej zavarovan, pred letom dni o-pustil zavarovalnino ter ni plačal premije. ——o Izganjajo jih Kakor poročajo iz Maribora, so avstrijske oblasti pred kratkim zopet pognale čez mejo v Jugoslavijo skupino služkinj in kuharic, ki so iz Jugoslavije. — V Gradcu, na Dunaju in v di-ugih mestih je še več slovenskih deklet, ki so ostale tam še izza prevrata kot služkinje. Sedaj, ko so pognali čez mejo že skoro vse delavstvo, so začeli izganjati še te reve. Zdenka Egger iz Gornje Sv. Kungote. — V Ljubljani je umrla Antonija Šimenc, soproga mestnega uslužbenca. Napaden V Skomarju pri Vitanju jd posestnik Simon Vodovnik v prepiru napadel 25 letnega posestnika Viktorja Založnika iz iste vasi ter ga z nožem zabodel v hrbet in levo stegno. Založnika so spravili y celjsko bolnico. . -o--'f Nesreča pri slamoreznici i Mestni reševalci so pripeljali v ljubljansko bolnico 33 letnega posestnika Janeza Kreka iz Butanja pri Sv. Joštu nad Polhovim gradcem. Doma je rezal slamo, pa se mu je stroj zamašil. Ko je segel z roko v stroj, da bi potegnil slamo ven, so ga zagrabila rezila in mu odrezala štiri prste. ir. .«%U| .tavutl -o- Smrtna kosa V Eggenburgu pri Gradcu je umrla sestra M. Bonifacija Kodesch, ki je bila rojena v Sloveniji in je bila sedaj mnogo let prednica v otroškem penzijonatu. — V sanatoriju v Gradcu je umrla baronica Pod hiodi ": Pri nakladanju hlodov v bližini Slovenske Bistrice je bil med drugimi zaposlen tudi 23 letni delavec Ivan Blažič. Nenadoma so se z voza sesuli hlodi na Blažiča ki je stal poleg in ga pod seboj pokopali. Tovariši so ga z veliko muko osvobodili težkega bremena ter ga nezavestnega in s strto nogo in ključno kostjo odpremili v splošno bolnico. -o---* Nesreča 1 Reševalci iz Kranja so pripeljali v ljubljansko bolnicd 35 let staro gluhonemo žensko, katero je na cesti podrl neki motociklist in jo nevarno poškodoval. Ženska ni mogla dati nobenih podatkov kdo ja in reševalci vedo povedati o nji samo to, da jo poznajo iz Kranja, kjer je večkrat prosila od hiše do hiše. i -0- . > Katoliški Slovenci, v vala hiše spada edino le katoliško časopisje! POZOR! Vse naročnike in usta-novnike novega lista mesečnika opozarjamo, da se glasovanje za ime novega lista zaključi, z dnem 25. novembra. Ker pa pade na ta dan Zahvalni dan, ki je narodni praznik, vsled tega določamo, da se zaključi glasovanje na dan 26. novembra 1937. Vse glasovnice, ki bodo oddane na pošto na 26. novembra 1.1. in bodo nosile datum poštnega pečata od tega dne, bodo upoštevane. Na glasovnice poznejšega datuma se ne bo oziralo. Zato še enkrat! Naročite se na list takoj in glasujte za eno ali drugo ime za novi list mesečnik! Stran 2 AMEMKANSKt SLOVENEC Torek, 23. novembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raiun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izddja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za cclo lefo .. Za pol leta1., Za četrt leta ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -______________________..$6.00 Za pol leta .......................3.00 Za četrt leta ..............................1.75 Posamezna ftevilka ____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________ For half a year _.$5.00 _ 2.50 For three months ___________________ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________$6.00 For half a year___________3.00 For three months Single copy ......... _____1.75 ____........ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnja številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pogodbe in blufanja Stari grški modrijan Diogenes, o katerem pravijo, da je živel v veliki kadi, je iskal poštene in pravične ljudi z lučjo. Hamlet je pa dejal, da se dobi na tem svetu pravičnega komaj med 10 tisoči enega. Ako je ta trditev resnična in v mnogih slučajih je, te-uaj se nimamo na svetu prav nič za čuditi, če današnji narodi in države tako malo spoštujejo razne pogodbe in dogovore z drugim državami, ne glede, da take pogodbe in dogovore same podpisujejo z vso svečanostjo in z slovesnimi obljubami, ki so vključene v take pogodbe. Vzemimo na primer Italijo. Bila je članica Lige narodov. Ravno tako je bila članica Lige narodov tudi Afce-sinija ali Etijopija. Vse države so se dogovorile med seboj, da bodo čuvale druga drugo, itd. In kaj se je zgodilo? Pred par leti je udaril Mussolini na Etijopijo in jo pobasal v svoj žakelj, neglede da je Italija svečano dala svojo besedo Ligi narodov, da bo držala svojo obljubo. Vzemimo Japonce. Bili so člani Lige narodov. Ko so leta 1931 zasedli Mandžurijo in Jehol, so prelomili svojo dano besedo in obljubo Kitajski kar dvakrat. Najprvo kot člani Lige narodov in obenem tudi kot podpisniki pogodbe devetorice. Na vse dane obljube in svoje podpise so pozabili in kradejo naprej in naprej kitajsko zemljo. Ako so vse te mednarodne pogodbe res kaj vredne in res kakor so jih v tisku vedno nazivali za "gentlemen's agreements", potem ne vemo, kako bi iih imenovali. Ako so to "gentlemen's agreements", potem bi lahko tudi lisice in kure ter volkovi in jagnjeta sklepali med seboj take "gentlemen's agreements", dasi vsak ve, da bi v takem slučaju zmanjkalo kur in jagnjet. Prav takega značaja so mednarodni dogovori sodobnega sveta. Čemu sklepati in podpisavati razne dogovore in pogodbe, ko že v naprej vedo, da se jih ne bodo držali, še manj pa iste spolnovali. Podpisavati pogodbe na take načine, se pravi iz pravice in poštenosti pa tudi iz dostojnosti norce briti. Prav zares. Svet se danes silno ponaša s svojo civilizacijo in vsemi mogočimi napredki in uspehi na vseh poljih. Ampak v svoji notranjosti je od dneva do dneva bolj gnil, bolj degeneriran. Toliko hinavstva ni bilo v svetovni diplomaciji še nikdar kar svet obstoja, kakor baš sedaj. Kljub temu da vsak slepec lahko vidi, da nekatere velesile uganjajo naravnost prava ropanja, ko grabijo tuje dežele in iste po roparskih načinih osvajajo. Pa prihajajo njihova diplomatska zastopstva, pa dajejo izjave, da je vse to potrebno in v blagor istih, katerim to povzročajo. Tako smo videli in čuli italijanske diplomate, ki so izjavljali, da Italijani ko osvajajo Etijopijo prinašajo isti blagoslov civilizacije. In kako so ga prinašali ? Z bombami iz zraka in z kanoni! Japonci zdaj delajo isto. Na zvit azijatski način zavijajo svoje obraze in pripovedujejo svetu, da zato vodijo vojno, da pride med njimi in Kitajci do "iskrenega prijateljskega miru". Si morete misliti večje diplomatske norčije? Ali ni prav tako, kakor bi vas ustavil na cesti ropar, pomolil pod nos revolver, vas okradel, potem i pa podal izjavo: storil sem to, da bova zdaj "iskrena _ prijatelja". Žalostne slike so to sodobne diplomacije raznih velesil. Še nekaj časa naj gre tako naprej, pa bo Človeška družba, kar se tiče poštenja in pravičnosti, na nižji stopnji od zveri v džungli, katere koljejo le za potrebo. To je sicer ostra in huda obsodba — ali, če človek gleda na razne dogodke po svetu, ne more dobiti drugačnega utiša. Mnogi še danes čakajo teto prosperiteto za vogalom. Drugi, ki pa v to ne verujejo pa pridno za delo prijemljejo in skušajo prosperiteto dohajati. Zadnji imajo prav, ker izza vogala jo ne bo nikoli! Mark Twain je nekoč zapisal, da se človek ne boji mnogo svoje vesti, nekateri sploh nič, bojijo se pa publici-tete v javnosti. Zadel je. Ako pogledamo v Rusijo, v Italijo in Nemčijo, kjer diktatorji raznih nazorov vladajo s silo, vidimo, da pod njimi ni svobode govora ne svobode tiska. Zakaj ne? Proste publicitete se bojijo bolj kakor svoje vesti. Svoje vesti se ne bojijo nič. Svoje protivni-ke dušijo v krvi. Izvajajo reči, ki so vnebovpijoče. Svobodi govora in tiska so najprvo zavili vrat, kakor tat go-ski, da jim ta ne izprašuje vesti in da njih činov ne osvetljuje pred svetom. Kjer vlada diktatura, tam svobode ni! Če bi se avtomobili tako razvijali, kakor se razvijajo nekateri trebušasti politikarji, bi imeli tako težke avtomobile, da bi se jih še ogibati ne mogli na cestah. Fašizem in komunizem sta si v nekaterih rečeh podobna, dasi ne v vseh. Oba sta se zredila od prave in pravične demokracije, katero mesarita in trgata oba. Kjer imata fašizem in komunizem besedo, tam mora demokracija in svoboda pod mizo čepeti in čakati na borne drobtine, če jih je sploh kaj. SMRTNA KOSA PRI SV. LOVRENCU Cleveland-Newburg, O. Neizprosna smrt je kruto zamahnila s svojo koso in odvzela otrokom ljubljeno mater, staršem pa pridno hčerko. — Dne 12. nov. je mirno in vdana v voljo božjo božjo za-tisnila svoje trudne o'Ei Mrs. Mary Lazar, stanujoča na 8819 St. in Catharine Ave. Njen mož Frank Lazar je umrl pred sedmimi meseci. Po smrti svojega soproga je vedno bolehala, dokler je smrt ni rešila nadaljnega trpljenja. Doma je bila z Vrhnike. Zapušča hčer, staro 20 let in sina, starega 18 let. ŽUostno je to, ker tudi hčer bcioha že dolgo časa. — Bila je blaga mati, skrbna gospodinja in povsod priljubljena. Spadala je k dr. Kraljica miru št. 24, SDZ., k podr. št. 15, SŽZ. in k altarnemu društvu Sv. Reš. Telesa. Članice so se korpora-tivno udeleževale molitev na domu, dokler je truplo ležalo v krsti in na dan pogreba, v ponedeljek 15. novembra pogrebne sv. maše, pri kateri so darovale sv. obhajilo za mir in pckoj prerano umrle sose-stre. Pokojna je bila stara 45 let. Dne 13. nov. je pa odšla v nebeške višave mlada deklica Josephine Vičič, stara šele 19 let. Zapušča žalostne starše, več bratov in sester. Bolehala je že dalje časa, toda ne nevarno. Pred kratkim jo je pa bolezen položila v posteljo, telo je sprejel grob, nedolžna dušica je pa odletela v nebesa. — Družina Anton Vičič stanuje na 8220 Rosewood Ave. Žalostno za prizadete je to, da je oče Anton že sedem iet bolan. Toliko trpljenja in sedaj še žalost ob izgubi ljubljene hčerke. Res je, da nekatere Bog hudo obiskuje z nadlogami in težavami, za katere je on sam obljubil večno plačilo, če jih voljno prenašajo. Počivajte dragi umrli mirno v hladni zemlji in naj vam sveti večna luč. Preostalim žalujočim in težko prizadetim pa iskreno sožalje..Tolaži naj vas zavest, da vajina mati, vaša hči, uživajo v nebesih plačilo za svoje trpljenje ki so ga prestajali na zemlji. J. Resnik -o- NAŠA MLADINA ZA SVOJ TISK Chicago, III. Ob priliki letošnjih "Dnevov Katoliškega Tiska," se je krepko povdarjalo, kolikega pomena je isti za našo sveto katoliško stvar. Ni čuda, da so vsi tozadevni govori izzvenili v plameneč poziv: V vsako katoliško hišo katoliško in samo katoliško časopisje. Seveda so imeli pred vsem v mislih naše tukajšnje Slovenske katoliško časopisje. Zdi se pa, da so se na teh shodih premalo ozirali na to, da naše tukajšnje družine niso tako enovite, kot starokrajske. Vsaka naša narodna družina v Ameriki ima takorekoč dva odseka: starokrajskega in ameriškega. Starokrajski potrebuje slovenskega katoliškega čtiva in tega najrajši bere. Ameriškemu pa je treba an-gleškeiga katoliškega čtiva;, ker slovenskega ne bere. Sicer so skušali to vprašanja za oba odseka povoljno rešiti, s tem, da bi imelo slovensko časopisje angleško mlad. prilogo. Toda ta rešitev se je kmalu izkazala za ponesrečeno. Ne stari, ne mladi niso z njo zadovoljni. Mladini ne daje tistega, kar bi želeli, še manj pa tistega, kar bi potrebovali. Starim pa ni prav, da so jih mladi s svojo prilogo prikrajšali na že itak pičlem slovenskem čtivu. Tako se tedaj šponovija tudi na tem polju ni obnesla. Naj li haša mladina ostane brez sebi primernega katoliškega čtiva? Komur je njen časni in večni blagor pri srcu, kakor mora službeno biti njenim starišem in dušnim pastirjem, tega ne bodo rekli, niti dopustili. Še bolj kot za zdravo duševno hrano starejšem, so dolžni skrbeti za primerno duševno hrano mlajšim. Rev. Leonard Bogolin, OFM. S.T.L. prof. v Lemontu, glasnik mladine na raznih "Tiskovnih Dneh," je po polomu omenjene šponovije takoj vedel, koliko je ura bila in začel snovati načrt, kako bi mla- dino oskrbel z zdravo duševno tiskano hrano. Iz raznih razgovorov ž njo samo, zlasti pri sv. Štefanu tu v Chicagi, ki jo najbolje pozna, je prišel do zaključka, da bo najbolje, če na svoje začne. Prošli teden je mlajšo generacijo pri sv. Štefanu pozval na razgovor o tem, kako si je apostolat njim primernega an-geškega tiska zamislil. Našel je več navdušenega odmeva kot je pričakoval. Takoj se je javilo kakih 18 apostolov dobrega tiska obojega spola, ki so pripravljeni iti od hiše do hiše agitirat za angleško-kato-liško liste za našo mladino. Po razgovoru in dogovoru bodo zaenkrat snubili za tri angleške katoliške liste kot najprimernejše, pa tudi najcenejše. Ti so: NEW WORLD, SUNDAY VISITOR in WISDOM. Prvi je glasilo chicaške nadškofije in kot tako tudi glasilo katoliške akcije v župniji sv. Štefana. Drugi je splošno znani in priznani brambovec katoliškega mišljenja in življenja. Tretji pa je zanesljiv borben voditelj preko babilona modernih socialnih zmot v kraljestvo krščanske socialne pravičnosti. Vsi ti trije listi bodo po posebnem dogovoru in naklonjenosti izdajateljev stali samo $2.60 na leto. Kajti drugače vsak posebej toliko stane. In še ta itak ne velika letna naročnina se lahko na obroke plačuje. To je: na mesec $0.22, na tri mesece $0.65, na pol leta $1.30. To neverjetno nizko naročnino pač vsaka družina zmore, če ima le količkaj smisla za tako stvar. Slovenski stariši! Poznamo vas! Za svoje otroke ste pripravljeni vse žrtvovati. V dnevih, da letih, stiske ste bili rajši sami lačni in ponošeni, kot da bi bili videli otroke lačne in strgane. Upamo, da so vam kot vernim slovenskim starišem njih duše vsaj toliko mar, kot njih telesa. Da bote tedaj tudi za njih dušne potrebe pripravljeni vsaj nekaj žrtvovati. Saj vendar ničesar bolj ne želite, kot da bi bili pošteni in verni. Da to zaenkrat še hočejo biti, so pokazali s tem, da so brez vašega priganjanja za-hrepeneli po zdravi duševni in duhovni hrani in pojdejo v boj, da bi bila na mizi vsake katoliške družine pod zvonom sv. Štefana. Jim bote li to hrano odrekli? Jim bote li vrata pred nosom zapirali? Veseli in hvaležni bodite, da imajo apetit po njej in sami prosijo zanjo. Zato pa, kjerkoli po naših družinah se bodo ti mladi a-pcfstoli angleškega katoliškega časopisja te dni oglasili in snubili za naročbo imenovanih treh listov, nikjer, jih ne odslovite s "korbico," če imate le še kakega mladega fanta ali delke pri hiši. Nobenega dolarja ne bote tako obresto-nosno naložili zanje, kot ta $2.60 za njih zdravo, tečno duševno hrano. Vi mladi apostoli dobrega tiska pa navdušeno na delo! Star prijatelj mladih. SPOMINI NA POTOVANJE V STARO DOMOVINO Oglesby, 111. (Piše Theresa Dušak) (Konec) I-zlete smo delali po morju in na otoke Parenzo, Mali Lo-šinj, (Lusinpiccolo),Veliki Lo-sinj, (Lusingrande) in Lanse-go. Tod je vse italijansko. Pa-' renzo je zelo lep. Je to polotok, ki ima lepo "Institute a-graria." V kleteh imajo velikanske sode s cementa, ki so od znotraj stekleni ter imajo okolu neke vrste "trmometer." Pili smo, oziroma samo pokušali razna vina kot refoško, Cipro, maraskino, itd. Signor Vanta de Ogravisi nas je peljal na otok Marchesse Polles-sini, kjer se poznata z g. To-mažičem, pomožnim kapitanom iz Opatije. Tukaj je doma vsa razkošnost. Starinsko sicer izgleda, toda je silno lepo. Tudi v cerkvi smo bili, ki jo imenujejo "Bazilika Antika." Zelo stara cerkev je to. Oltarji so iz mozaika in vse polno je starih marmornatih plošč z rimskimi napisi, katerih seveda nisem mogla razu-mesti. Tam smo dobili krasnih rož, sadja, itd. — V Malem Liošinpu smo bili le kratek čas. Podali smo se zopet na odprto morje in dai'lje nazaj na Reko (Fiume,) kjer smo se dobro imeli. Ker govorim italijanski jezik, sem bila kmalu dobra "patriota" — Kopala sem se v morju večkrat in mrzle morske kopeli so mi prav dobro dele za živce. Kmalu sem morala zapustiti prijetni Jadran in podala sem se čez Postojno nazaj v Brežice. — Treba se je bilo pripraviti za odhod v Ameriko. Še par tednov smo bili doma skupaj. V mestu sem se poslovila, nakar sem šla da se poslovim še na vasi, kjer so lepe vaščanke. Hodili smo po vinogradih, po poljih, povsod je bilo veselo. Dali smo se tudi slikati in fotograf Bnvec je prišel na dom. Gospod Eerlož-nik mi je poklonil venček lepih pesmi z napevi, katere bom hranila za spomin. — Odšli smo tudi v Cateške toplice, kjer igra vsako nedeljo godba. Ker je moj brat dober pevec, smo imeli vedno družbo. — Šli smo tudi v Rogaško Slatino, kjer smo se med potjo oglasili tudi v Celju in Rimskih toplicah. V Rogaški Slatini izvira kisla voda, katero smo vsaki dan pili. Je tam velik park in veliki hoteli ter vile, ki so za letoviščarje na razpolago. Zelo lep kraj je to. Ne bom vas več nadlegovala s pisanjem, dasi bi lahko še veliko napisala, če bi hotela povedati in vam razložiti še to in ono. Toda, treba se je bilo pripravljati za vrnitev v novo domovino. Pred odhodom so prišli številni prijatelji in znanci, da so mi izrekli značilni "Zbogom!" za vedno, — kot so pristavljali. V resnici je bilo to slovo en sam živ — pogreb. Še enkrat sem šla pogledat na grob očeta in matere; po. slovila sem se od sestre in brata in vseh. Ni me sram pri- znati, da sem pri tem zelo jokala. Na predvečer pred odhodom so mi napravili v vaški gostilni slovesno odhodni-co. Bila sta tam dva muzikan-ta in veliko pevcev. Veliko je bilo veselja, toda nazadnje smo vsi jokali. Skoro celo noč nismo nič spali. Prišlo je jutro, kot jih je bilo že toliko poprej — zadnje jutro, ko sem izrekla še enkrat Zbogom ! nakar sem se s prvim vlakom odpeljala proti Ljubljani. V Ljubljani smo se zopet sešli vsi Amerikanci skupaj in se poslovili od v.-;eh, poslovili mogoče za vselej, kdo naj to ve? — Vožnja nazaj je bila lepa, kajti ladja "Normandie" je res izvrstna ladja. Kmalu smo bili v New Yorku, kjer sem govorila z g. Šubeljnom. G. Zakrajšek je spet poka sal svojo postrežljivost in si dal mnogo opraviti z našo prtljago. Zares, vredno je s tako družbo iti na tako dolgo potovanje. Hvala Mr. Zakrajšek! Potovanje je bilo nad vse lepo in udobno. Stopila sem na vlak in ni vzelo dolgo, ko smo bili zopet v La Salle. Tukaj me je čakal moj mož z avtomobilom in. odpeljali smo se domov. — Preljubo doma — kdor ga pozna! — Vse je bilo lepo in čisto; dekleta so mi pripravile okusno večerjo in mož se je počutil prav zadovoljnega. Sedaj ko sem doma lahko zopet zapišem: Povsod je lepo, doma pa najlepše. Spet domača kuhinja in red v ob-ieki, itd. Na potu se vsa obleka zmečka in povalja, ker človek ne more tako paziti na vse kot to lahko napravi doma. Vendar, če bi še kedaj zadela kako loterijo, pa bi zelo rada še šla na tako potovanje in ne samo enkrat, če bi neslo tudi večkrat. Vsem tistim, kateri so z menoj potovali pa kličem: Na veselo svidenje in prav srčno pozdravljeni! — Ne morem si kaj, da bi ob koncu tega dolgega pisanja ne pristavila še pesmice o izgubljeni mladosti. Lepa so mlada leta; — kaj si vse mladež obeta. — Ali vse .ko pena hitro mine, — sreče doba naglo zgine. — Grenko-žal spomin — globoke rane, — to je vse, kar nam ostane — od mladostnih upov, želj in vzorov; od navdušenih naporov. Tudi meni so prelepe sanje brž zbežale, — in spoznanje grenko mesto njih je nastopilo; — dušno moč mi zastrupilo. — Proč je zlati čas mladosti, — proč so srečnih dni sladkosti. — Kar nam časa hitri tek zagrne, — nikdar več nazaj se ne povrne. — Torej čuj me revno srce moje. — Mirno bolečine svojo nosi — in ne toži več usode; — bolje ti tako ne bode. Kamorkoli se obrnete, naj sreča vam sledij Na svetu vse najbolje, vam — Rezika želi! Sklenem to moje pisanje s pripombo, da se bom še oglasila ob priliki. Theresa Dušak, roj. Šetinc 319 E. Walnut St. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (149) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS Svojim očem ni mogel Walter ver jeti, ko je videl, kako sta se Toni in Kali liwana objemala in se poljubo-vala. Klic "Jerry! Jerry! mu je silno neprijetno zvenel in srce se mu je stiskalo. Tako torej! Njegov prijatelj Toni je bil "Jerry", njegov nasprotnik v ljubezni do KaLi I) wane. Kako je usoda vendar čudna 1 Dolgo časa sta Jerry in Kali Bvvana yledaia drug drugega, se objemala, se poljubpvala in zopet gledala drug drugemu v oči. Walter je ves prepa-den stal v primerni daljavi it> žalostno gledal na oba. Končno ga je Jerry ves vesel poklical: "Walter, Walter, pridi vendar bližje in veseli se z na-_ ^ ^ ^ 4 ^.iJlS^m Walter jc nekaj časa motril dva vesela obraza, nato spregovoril: "Kaj, vidva poznata drug drugega?" — "Oh, seveda," je rekel Jerry. "Tebi še nisem predstavil svoje sestre Jessie..." — Sestra! jc pomislil Walter; in njegovo srce ji' zopet upalo. Toda žalosten se je spomnil, kako jc Kali zavrnila njegovo ljubezen. Dolgo časa so si tako stali nasproti in drug drugega gledali; Walter precej boječe za vvojo ljubezen, vendar vesel nad srečnim snidenjem. Tarzan se ni vmešaval v njihove zadeve, zanimalo ga je bolj pripovedovanje O-randovo, o napadu in uničenju l.co-pardskih ljudi. Skrbela ga je še samo leopardska vojska. ČETRTA NEDELJA V NOVEMBRU Cerkev ima čisto svoje leto. Ne začenja ga s 1. januarjem in tudi ne končuje ga s kakim nespametnim silvestrovanjem. To je samo /a navadno posvetno življenje. Nalašč je Cerkev svoje leto čisto drugače uredila — zato, da ga lahko tem bolj poudari. Cerkev nam oznanja veliko leto — Boga sj.mega. Naše življenje je samo pot do Boga. Na ti poti moramo postati Bogu čim bolj podobni. Če mu hočemo postati podobni, ga moramo seveda poznati. K temu spoznanju nam hoče Cerkev polagati. Zato nam leto za leto — v 52 tednih — približuje Boga. Kako hudo je ljudem, pa tudi eni sami duši, brez Boga — to nam odkriva — advent. A ni treba, da bi nam bilo tako hudo: Bog je prišel na svet. Božič nam toliko govori o tem. Odrešil nas je, trpel in umrl za nas: to je velika noč. A mi nismo večji od njega. Zato bo trpljenje velikokrat delež tudi našega življenja. Na to nas je že Post pripravil. S svojo smrtjo nam je Kris-tus Prinesel vse milosti. Kako bogato nam jih deli: to pa razo- deva vsa doba po Binkoštih. Kdor najde in vzljubi Jezusa — kdor zaupa vanj in se drži njegove besede — in odpre svoje srce vsem njegovim milostim: tisti najlepše živi cerkveno leto. Takemu človeku dnevi niso prazni. Kaj pomeni drugače prvi, drugi, tretji december — in vsi dnevi leta . . . Nič. Kdor pa živi s Cerkvijo, njemu je vsak dan: pozdrav od Jezusa, Njegov dar in Njegova milost. Z Jezusom vse življenje postane bogato. In polagoma naše življenje ne ostaja več samo naše, temveč postaja božje. Božje leto — božje življenje. In nekoč bo prišel čisto maj-jhen prehod — smrt. Za božjega |človeka je to y resnici malenkost. i In potem se sploh vse zemeljsko konča — in je samo božja večnost božjega človeka ... To bo veliko leto Boga samega, na katero nas naša n;ajhna leta pripravljajo. VSTOP JI ZABRANJEN Magda Fontanges, ki je prispela iz Francije v New York z namenom, da se priseli v Alenko. Izseljeniške oblasti pa so ji zaradi njenih dosedanjih rekordov zabranile vstop. IZ GORIŠKE, PMMORJA IN Trd oreh Trst, oktobra. — Kras ni nikoli pridelal toliko žita, da bi ttibgel kriti lastne potrebe. Zato je skoro težko, posebno za °ne, ki poznajo dobro obupne razmere, z ozirom na pomanjkanje zemlje, predstavljati si, bi bilo mogoče dvigniti produkcijo žita na Krasu tako, da 1 ne bila potrebna nikaka po-ni°č od zunaj. Na Krasu je obdelanega in zasejanega z žitom ha, na katerih se pridela, kakršna je pač letina, komaj 2.500—3.500 kv, kaT je komaj 25 do 50 % vseh potreb kmečke-ga Prebivalstva. Vse ostalo je lreba uvoziti od zunaj. Na Kra-Su je po statistikah posejanega z žitom 12% od vsega, kar se se-•le- je posejanega z ječmenom, ovsem, 65% pa s koruzo in ^ompirjem, 10% pa je travnikov in drugega. Na Krasu se go-31 komaj 3.600 glav živine.. Pri j boljšem žitu, o katerem se je Izkazalo, da v tem krajih najboljše - uspeva, je znašal letni j^'idelek na ha komaj 13.33 kv. t1® nekaterim se je posrečilo vi&niti v tem oziru produkcijo na 18 kv., a zato je bilo po-rebno mnogo posebnega truda ^ Precejšnjih žrtev, tako da je te/ko ugotoviti, ako bi zmogli U('i manjši kmetje izvesti take v°Hkuse in ako bi bilo pridelova-rentabilno. Zgornje števil-(., '„ k' smo navedli, dovolj jasno ?raZeio na veliko revščino Kra-okoli Komna in nižje. To se j zlasti danes, ko je žito ze-dv . eo> ko ni mogoče prodati produktov nikamor, ca.sih, ko je bilo odprto proti L °du, So ljudje z lahkoto na-inv a1' Žito z bogate Slavonije i krili svoj nedostatek pridel-8kj]na tem Skrb italijan- jJJ Plasti, da bi dvignile do-y o Produkcijo, je razumljiva. Hay ,le cc'° razpisala posebne £rade za vgak meter nepiod- s, ZGm'je, ki jo kdo obdela in ^eni v polje. Toda, kakor g| v znano, se teh nagrad po- inv le bo^ataši' ki lahko Ca e^raj° v delo kapital, s tem ^P^čajo sicer cenene delovne Cl* to pa dobe kasneje v ■■IH^lll—■H—M— BD—»I—l*|t obliki nagrade v precejšnji meri povrnjeno. Mali kmet si tega ne more privoščiti. -o- Huda nesreča Vrernska dolina, okt. 1937. — Ko sta se vračala iz lova dva tržaška lovca in sicer z avtomobilom, sta na cesti med Škofijami in Škocijanom našla ob cesti ležečega Orla Josipa, starega 40 let, doma iz Vrem. Pri njemu je bilo več kmetov, ki niso vedeli kaj naj bi znjim počeli. Ležal je namreč v nezavesti. Kakor so mogli ugotoviti se je nesrečnik peljal s kolesom in je na cesti, ki ima precej nevarnih klancev in ovinkov, najbrže padel in zadel ob kamenite robnike. Lovca sta nesrečnega odpeljala z avtom v Trst v bolnico, kjer so u-gotovili da ima prebito lobanjo in pretresene možgane, ter več drugih težjih poškodb. Stanje ponesrečenca je bilo tako težko, da ga niso mogli niti zaslišati in je ležal skoro ves čas v nezavesti. večino avstrijskega uvoza in izvoza skozi tržaško pristanišče, niso očividno imele nobenega pozitivnega uspeha. Nedavno so vodili zastopniki ministerstva ponovne dogovore o pospešitvi avstrijskega prometa čez tržaško luko. Odlikovani Za zasluge, ki so si jih priborili v bojih, ki se vrše v Abesi-niji radi razčiščevanja terena in uničevanja abesinskih četnikov, so bili odlikovani sledeči: Blaž Zakaj iz Poreča, Papež Henrik iz Buj, Reja Karel iz Sv. Martina pri Gorici, Znal (?) Viljem iz Tomaja. Pred njihovimi četami jim je bila prebrana posebna pohvala. -o- Obsojen V tržaških zaporih je zaprt Šajn Franc, star 41 let iz Kne-žaka, stanujoč v črnem vrhu. Na meji pri Postojni je bil aretiran od italijanskih obmejnih oblasti in predan sodišču v Postojni, ki ga je obsodilo na 4 meseca zapora in 3.000 lir denarne kazni. -o- Samostanska šola v Ti novem Notr-damski samostan v Trnovem bodo spomladi popravljali. Vse šolsko poslopje, ki je nižje od ostalega, bodo dvignili, za eno nadstropje in temeljito popravili dosedanje prostore.' Kot napovedujejo bodo z delom j pričeli spomladi. Šola trnovske- j ga samostana je daleč naokrog znana kot dobra. Že od nekdaj je bila odbro obiskovana, ne samo od domačih in okoliških dek--t, ampak so starši semkaj pošiljali svoje hčere iz vseh delov Julijske Krajine, posebno pa še iz Trsta. Med gojenkami trnovskega samostana je vsako leto tudi lepo število Hrvatic iz Opatije in Voloske. Zadnja leta pa je opaziti tudi večje število Italijank. Slab promet v tržaški luki Kljub vsem upom, s katerimi so t-e vedno tolažili tržaški fašistični gospodarski in drugi krogi je promet v tržaški luki še vedno v nazadovanju. Pogodbe, ki jih je Italija vodila z Avstrijo in ki so imele namen usmeriti KRATKE NOVICE — Kobarid. — Ker so se pregrešili proti predpisom radi izsekavanja gozdov, so bili kaznovani od upravnih oblasti Koren Franc, star 38 let, Koren Josip, star 23 let in Koren Franc, star 22 let, doma iz okolice Kobarida. * — Miren. — Šeststo lir nagrade je dobil Josip Cotič, ker mu je žena rodila dvojčke. * Nekdanjo predilnico v Tržiču nameravajo, kakor 'poročajo listi, v kratkem preurediti v vojašnico. Predilnica že vsa leta po vojni ni bila več v obi'atu. Prejšnji mesec se je v Tržiču mudila posebna vojaška komisija, ki si je podrobno ogledala precej zanemarjeno in deloma celo porušeno poslopje. — Barkovlje. Valentin Tav-; čar, star 60 let, je delal na ne-Jki zgradbi v višini nekaj me-jtrov. Padel je z zida in bo mo-jral ležati v bolnici kakih 20 dni. * Smrtna nesreča. V Rupi pri Jelšanah se je pripetila huda nesreča. Neki privatni avto je .povozil mladega neznanca. Ljudje so fantu takoj priskočili na pomoč in poklicali zdravnika, ko je ta prišel je bil fant že mrtev. Njegove .istovetnosti doslej še niso mogli dognati. * Štanjelski grad v občinskih rokah. Občinska uprava v Štanjelu je sklenila najeti '80.000 lir posojila za nakup štanjel-skega gradu. Goriški pokrajinski upravni svet je na to že pristal. * Čez meje so zbežali v poslednjih dneh 80 letni Ferdinand Mohorič in Ludvik Bur-nik enake, starosti, oba iz Spodnje Idrije, ter Izidor Cig-lič iz Cerovega v Brdih. Cig-lič se je spomladi vrnil iz konfinacije. Preživel je pet let na otoku Ponzi. * — Lokavec. Pri delu se je ponesrečil v gozdu Anton 31aško. Po nesreči mu je pad-]o na nogo drevo in mu jo zlomilo. j? — V Renče. Oblasti so zaprle iz neznanih vzrokov 31 letno Julijo Bajt. IZ DOMOVINE Mošt go ukradli V vinsko klet trgovca Ivana Andrašiča iz Maribora, ki ima svoje posestvo v Smolincih v Slovenskih goricah, so vdrli neznani rokomavhi in odnesli iz kleti dva soda vinskega mošta in mu s tem napravili nad 2000 dinarjev škode. -o- V "gajbici" V zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani čuvajo pretkanega kokošjega tatu Petra Šparovca iz okolice Kranja, ki je že več mesecev presedel po raznih kaznilnicah in ječah. Najzadnje so ga zasačili šentviški orožniki, ko je v okolici Medna stikal za kokošmi in jih kradel. V zadnjem času je pokradel na raznih krajih kar 53 kokošk in jih prodal na ljubljanskem trgu. Največjo škodo je pa napravil gostilničarki Cirma-onvi v Mednem, ko ji je pobral 20 kokoši, stare piščance in celo kokoljo. 23 LET IZKUŠNJE •regleduje oči in predpisuje očahJ iR. John j. mm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutrajj £do 8:30 zvečer. y Odlikovanje Pred kratkim je bila z redom sv. Save V. stopinje odlikovana Mimi Mauerjeva, u-pravnica pošte v Krškem. — Z zlato kolajno za vestno službovanje je bil pa odlikovan upravnik pošte v Leskov-cu pri Krškem g. Joško Rep. -o- Gorelo je Iz Prihove pri Konjicah poročajo, da je zgorel hlev posestnika Mihe Godina v Ra-skovcu št. 5. Gasiti ni bilo mogoče, ker ni vode blizu. Orožniki so osumili mladega gospodarja, češ da je sam za-žgal zaradi visoke zavarovalnine. -o- Rdeči petelin V Starošincih na Dravskem polju je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Matevža Mesarica, ki ga je uničil s pridelki vred, da trpi posestnik nad 20.000 dinarjev škode. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. -o- Prodajal je gozd, ki ni bil njegov Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal 25 letni delavec Maks Kapelari iz Makol, ki je bil obtožen, da je Ivanu Sautnerja v Slovenski Bistrici ponujal v prodajo sedem akrov svojega gozda. Ko si je Sautner hotel gozd ogledati, ga je Kapelari peljal v gozd grofa Attemsa ,in mu ga pokazal kot svojega jin ob enem zahteval 5000 Din are. Sautnerju se je to nekam čudno zdelo, a ko je videl na nekaterih posekanih drevesih Attemsov žig, ni bilo s kupčijo nič, pač pa je bil prodajalec gozda naznanjen in sodišče ga je sedaj obsodilo na nekaj tednov zapora. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" ZDRAVSTVO TRAHOM Trahom je nalezljiva očesna bolezen. Povzroča jo bacil, ki pa še ni popolnoma proučen. Ta bolezen je bila v prejšnjih stoletjih zelo razširjena v Egiptu in ima od tega svoje ime. Pravijo, da so jo Napoleonovi vojaki zanesli v Evropo in se je od tam potem zelo širila. Zdravstvena veda jo je precej omejila, ni pa izumrla. V južnih krajih Jugoslavije je še mnogo bolj znana kot pri nas. Razširja se pa posebno rada tam, kjer stanujejo ljudje bolj na gosto skupaj in pa tam, kjer ni prave snage. Okužitev se izvrši z gnojem, ki se izceja bolniku iz oči. Razvoj trahoma se prične z občutljivostjo očesa proti svetlobi. Dalje s solzen jem, z gnojenjem, oči se lepijo, zjutraj sta trepalnici sprejeti. Če odtegnemo spodnjo trepalnico od zrkla (jabolka), vidimo, da je kožica (sluznica) močno zardela, včasih malinasto rdeča in žametasto zdebelena, torej otekla. Zato bolnik težko gleda in je videti zaspan. V gubah sluznice najdemo okrogla, žalčasto prosojna, kakor proso velika zrnca, ki izgledajo kakor žabja jajčeca. Vidimo jih tudi v očesnem kotu in tudi pod zgornjo trepalnico. Včasih pa se tudi pojavijo samo močno rdeče pike na omenjenih krajih. . Po daljšem trajanju bolezni nastanejo na očesni kožici belkaste brazde, guba med trepalnico in zrklom izgine, borovi trepalnic se zabrnejo na znotraj in vejice drgnejo ob zrklo. Od tega se roženica (bela koža) vname, postane na mestu, kjer je prozorna (zenica) skaljena in preko nje zraste z žilicami prevlečena tkanina, ki včasih zagrne celo oko. Oko je izgubljeno, bolnik oslepi. Najhujše pa je to, da očesna kožica ne izločuje več solz in je oko suho in stalno vneto. Bolezen traja mesece in če je ne zdravimo, tudi leta. Zato je potrebno zgodnje in temeljito zdravljenje. Bolezen je treba takoj naznaniti zdravniku, ki potem odredi vse potrebno. Ker pa očesnih bolezni ne poznamo, je najbolje, da gremo pri obolenju oči takoj k zdravniku. Trahom je nalezljiv. Bolnik je nevaren tem bolj, Čim bolj se oko gnoji in čim bolj mu teče iz očesa. Z umazanimi prsti in rokami, z brisačami, robci, po u-mivalnih skledah se bolezen naleze, raznese, širi. Zato mora biti bolnik sam in imeti vse te stvari sam zase. Zdravljenje more vršiti le zdravnik in to najlaglje v bolnišnici. Zato je treba točno storiti vse, kakor zdravnik zahteva. ZA RAZNA .Jt električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. Kadar rešujejo ljudi, ki so se ponesrečili zaradi toka visoke napetosti, se moramo najprvo prepričati, da smo od tal izolirani s slabim prevodnikom, suho desko, stolom, suhimi debelimi podplati itd. Ponesrečenca primimo samo z eno roko. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seližkar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. VELIKO Blastiikovo PRAT1&© ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \eč slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino Stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNI KI IZ NEW YORKA: EUROPA . . NEW YORK . HAMBURG . EUROPA . . 27. novembra 2. decembra 9. decembra 16. decembra 300 svetih maš letno riu-'V''ei^U ,)0 smrti' so deležni člani "Masne zveze za Afriko" a e»krat za vedno 25c aa vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške tnisijone, ..... 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. Clana- Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali MMBURG-AMERXCAM LINE® iHfOfiTH GERMAN LE.OYD! 130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. g 1 » 1 I 1 I BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene: V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 30.00.......-........... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50...................3000 Lir i 1 V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55..................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00.................ilOOO Din Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite...........$5.75 — Za $10.00 pošijte....:.......$10.85 Za $25.00 pošljite.......„...$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERIČU 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois g s i li i Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: K n j i g a i- n a AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Oglasi v Amerifcanskem Slovencu imajo vedno usj/sh. AMgRrKANSKI SLOVENEC Totejk", 28. noVernbra 1937 s. "Dušica" 8 ROMAN Spk&la B. Orczy Prevedel Paulua Vseh oči so visele na "Dušici" in pričakovale od njega povelj in naročil. Percy se je obrnil k Julietti in se ji je globoko priklonil. "Gospodična Marny, dovolite, da vas povedem v stransko sobo! Ni sicer vredna vaše navzočnosti, siromašna je, pa počili si bodete in našli bodete v njej nekaj obleke. Grda je in raztrgana, pa vaše življenje in tudi naše! — zavisi od nje! Preoblečite se, kakor najbolje veste in znate. In pa precej naglo, ker ne smemo zgubljati časa." Dvorljivo ji je poljubil roko in ji odprl stranska vrata. Ko so se zaprla vrata za Julietto, se je Blakeney obrnil k svojim prijateljem. Obraz mu je bil izpremenjen. Izginila je njegova malomarna veselost in brezbrižnost, ki jo je do tedaj kazal le zaradi Juliette, izginila pa je tudi njegova dremavost in zaspanost. Odločnost, premi-šljenost mu je žarela iz oči. To je bil vodja lige "Dušica", mož dejanja, drzni junak. "Tudi vi se morate preobleči!" je dejal. "Čimbolj ste umazani in raztrgani, tembolj bodete varni na ulici. Tone, ti imaš pripravljeno obleko! — Pa brž se mora zgoditi!" Ni minilo četrt ure, pa so stali v sobi štirje jakobinci, ki si jih bolj raztrganih in zanemarjenih, niti sam Merlin ni mogel želeti. In koj na to so zaškripala vrata. Odurno grda ženska je stala na pragu stranske sobe, v nesnažnem krilu, z neu-mitim obrazom in z razmrščenimi slam-natorumenimi lasmi pod umazano čepico. Komaj so drug drugega spoznali —. "Izvrstno!" je hvalil Percy in se muzal. — "Sedaj pa poslušajte! Pomešati se moramo med ljudi in storiti kar drugi storijo. Naša naloga bo seve, da bodo ljudje to storili, kar mi potrebujemo —. Gospodična Marny, držite se gospoda Derouleda, vi, gospod Deroulede, pa pazite nanjo, da je ne izgubite! Mislim, da vama ta naloga ne bo pretežavna!" se je dobrohotno nasmehn;!. "Dobro tudi poslušajte na trikratni krik galeba. Odkoder ga slišite, tja pojdite! Peljal vas bo ven iz Pariza in v svobodo! Sedaj pa na pot! Santerre je gotovo že razgnal drhal s svojo konjenico. Navalili bodo na tempeljsko ječo, tam mislijo da sta njihova ujetnika. Mi pojdemo z njimi. — Naprej, prijatelji, Bog z nami! In ne pozabite na galebovo klicanje!" • XIII. POULIČNI NEMIRI. Santarre ni mogel dolgo več držati voza. Pet minut po odhodu ujetnikov so raz-jajne trume napadle njegove maloštevilne gardiste, prodrle redko vrsto bajonetov in planile nad voz. Seveda je bil prazen —. "Ujetnika sta na varnem v tempeljski ječi!" jim je hripavo kričal Santerre, vesel, da jih je prevaril. Izprva se je zdelo, da se bo razsrjena drhal vrgla nanj in si nad njim ohladila svojo jezo. Santerre je za hip prebledel. Tedaj je nekdo zaklical: "K tempeljski ječi!" "K tempeljski ječi!" je odmevalo od vseh strani kakor v odgovor. Val se je obrnil po ulici, vse je hitelo in vrvelo naprej, v trenutku je bil Santerre sam s svojimi vojaki —. Blakeney in njegova dražba so kmalu došli kričeče in razgrajajoče trume. Pridružite se jim!" je pravil svojim ljudem. "Pomešajte se v najgostejšo gnečo! Pazite na galeba! Kmalu se spet vidimo!" Ni čakal na odgovor, v hipu je izginil v temi. i, > i^f • - - ajc « Storili so kakor jim je naročil. V par minutah so bili sredi razgrajačev. Vse je vpilo, ženske še huje ko moški. Nihče se ni zmenil za gručo ljudi, ki so se tesno držali drag dragega in vpili z njimi vred kakor za stavo: "Na vešala z izdajalci! Na svetiljke z aristi!" Deroulede in Julietta sta se držala za roke, divje, neugnano veselje je plalo po njunih žilah, hrepenenje po svobodi, po življenju. Pozabljene so bile bridke ure, pozabljena je bila smrt, ki jima je prišla tako blizu, da sta čutila njen dih, nič več ju ni bilo strah, saj ju je branil mogočni zaščitnik "Dušica", kmalu bodeta prosta. Stisnila sta se za roke in kričala glasneje ko dragi: "Na vešala z njima! Na vešala z izdajalci!" Saj so bile množice njihova najvarnejša bramba in laže bi našli iglo v kupu sena ko ubegla ujetnika v takem vrvežu. Trume so se privalile pred tempeljsko ječo. Sto in sto glasov je kričalo obenem in zahtevalo, naj se jim izroči ujetnike, sami da jih bodo kaznovali. Kakor viharno morje so butali ob temne, visoke zidove tempeljske palače. Nekdo je zakričal spredaj pri zidu: "Ni jih tukaj! — Spet so nas imeli za norca!" Mogočen orjak je stal v prvih vrstah. Za glavo je segal čez vse drage, njegov silni glas je obvladal celo krik in vik stotere množice, prodrl je v njihove možgane, upijanjene od žganja in vina, in z magično silo vplival na njihovo voljo. Nov val se je zagnal ob zidine. Zdelo se je kot bi z rokami hoteli podreti palačo in jo zdrobiti v prah. Glasovi: "Bastilla—! Živijo bastilla —!" so se čuli! Očividno je ljudstvo hotelo ponoviti zmagoslavni pohod, ki je pred petimi leti bastillo spravil v njihove roke. Grozeči vzkliki so zahtevali, naj se pokaže poveljnik ječe in naj izroči ujetnike. Pa nihče se ni prikazal. Mogočna vrata so ostala zaprta in molče so zrli mračni zidovi na razpaljene napadalce. In spet je zavpil silni glas: "Ni ju tukaj —! Ušla sta! Pustili so ju uiti in sedaj se bojijo ljudske jeze!" Čudno, kako moč je imel neznani govornik nad ljudskimi masami! — Morebiti se jim je mogočno zidovje palače zdelo premočno za napad, morebiti je vplival tudi drobni mokri dež, morebiti pa je bila le samo želja po novem, želja po izpremembi. (Dalje prih.) POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv jc v Kstu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne čitate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list V6H0C in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. f Pisano polje J. M. Čveka, čveka... Trunk, klepetava tetuza, čveka. To se razume. G. Mo-lek konštatira tako, in on bo že vedel, kaj zapiše. "Trunk," pravi, 'kar nekaj čveka — čveka, in čveka, čveka — čveka dan za dnevom, čveka brez podlage samo zato, da nekaj čveka. To čvekanje sicer nima repa ne glave... ampak to Trunka ne moti, glavno je, da nekaj čveka. Kakor stara, brezzobna in špičastobrada tetuza, ki dan za dnevom sedi pri oknu, gleda k sosedom in čveka, čveka, čveka..." Sodba je sodba. Kdor hodi na dež, bo pač moker. V splošnem bi bila Molekova sodba, da moje delo "nima ne repa ne glave." Uničevalna sodba. Poleg tega me g. Mo-lek še krtači, da grdo obre-kujem nedolžne ljudi, kar sega na moralno plat, in to ni malenkost. Glede tetuze in čvekanja stare babe se človek lahko malo nasmehneš, glede obrekovanja nedolžnih pa je roba vznemirljiva. Le dvojno stališče je tu mogoče, Moleko-vo in moje. Po obeh stališčih bi bilo obrekovanje nedolžnih pred javnostjo in v časopisih, ki prihajajo tisočerim pred oči, vrlo grdo, najmanj grdo, pravim. Ampak po Moleko-vem materialističnem nazira-nju bi bil tu konec, ker za grobom nije ništa više. Po mojem stališču bi se pa prav tedaj šele začela ta vznemirljiva roba. Bogami, bi bilo grdo in hudo, ako bi se glasila sodba tam za grobom, da je obrekovanje res obrekovanje. Špičasta brada se mi trese Upam pa, da bo sodba o obrekovanju nedolžnih malo drugačna, kakršna je Molekova. Sodba pa, da jaz le čvekam, da to čvekanje nima ne repa ne glave...je sicer taka. da bi "deklici v kamri poelo srce", ampak malo mazila za to srce je, ker n. pr. tudi rdeči stric sodijo, da so Moleko-vi "Janezki" hudo brez repa in glave. Hudo je, pa zopet ni hudo. "Juvat habere socios —" tudi drugi imajo srčne rane, in če špičastobradna tetuza kmalu ne požegna gore, utegne še naprej gledati skozi okno na sosede in...čvekati. Še je frišno na zapadu. * Različna metoda. Zdi se, da so Sovjeti prišli do nove in različne metode. Sedanja Rusija je za me nov pojav, kakršnih pozna zgodovina mnogo. Kdor pride do moči, je odgovoren, kako rabi to moč. Ti odgovornosti se nihče ne bo mogel izogniti, naj se še tako izmuzava s ta- Naznanilo in zahvala Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je po daljši in mučni bolezni preminul 4. nftvembra 1937 naš ljubljeni soprog, oz. dragi oče, Math Kajzer Pogreb se je vršil 8. novembra po katoliškem obredu iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni je bil doma iz Sonca, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko pred 27. leti. Tem potom želimo izreči prisrčno zahvalo vsem dragim prijateljem ki so kaj storili za pokojnika v času bolezni, m stali nam na strani ali nam izrazih svoje sožalje ob tem žalostnem času ob izgubi dragega pokojnika. Predvsem smo dolžni zahvalo Mr. Fa-letu Mr Zupancichu, Mr. Mlakarju, Mr. Medicu, Mr. Martinu Kremescu, Mr. Štajer in Mr. Judnichu, ki niso niti tedna zamudili, da bi ne prišli pokojnika obiskat med njegovo dolgotrajno boleznijo. Dalje najlepša zahvala našemu č. g. župniku, Rev. Aleksandru ki so tudi večkrat prišli obiskat in previdet pokojnika, ter tudi Rev. Jožefu Čagranu in Rev. Marcelu Marinšek, in enako hvala ra ginljive pogrebne obrede. Iskreno se moramo nadalje zahvaliti vsem tistim, ki so izkazali svoje prijateljstvo do pokojnika s tem, da so naročili zanj sv. maše ali pa z venci okrasili njegovo krsto. Za maše so darovali sledeči: Mr. John Fabian, Cermak Rd.; Mr. in Mrs. A. Glavač; Mr. Frank Demšar; Mr. in Mrs. F. Ribich, Jr.; Mr. in Mrs. A. Bogolin in družina; Mr. in Mrs. P. Kure in Bill; Mr. John Kosmach ter Mr. in Mrs. Cieblinski; Mr. Leo Jurjovec in družina; Mr. in Mrs. M. Blaj; Mr. in Mrs. L. Winter; Mr. in Mrs. Frank Vidmar; A. Jelencich in družina; Mrs. Paul Valentinčič; Miss Mary Janesh; Mr. in Mrs. John Ovnik; Mr. in Mrs. Ludvig Košnik; John Fale in družina; Mr. Mike Kaučič in druž.; Mr. in Mrs. John Sever; Mr. in Mrs. L. Duller in družina; Lawrence Korenchan in družina; Mrs. J. Štefane in druž.; Antonette Mladic; Jean Mladic; Mr. in Mrs. Leo Mladic in družina; Frank Zi-bert; Schuster druž.; Mr. Joe Cerjanc in druž.; Mr. in Mrs. Leo Cernet; Fantje iz Terselichevega Candy Store; Anna Asich; Mrs. Theresa Sinovich; Mr. in Mrs. Frank Grill in druž.: Joseph Faj-far; Mrs. Anna Retel in druž.; Mr. in Mrs. Frank Primozich; Anna Andrejasich; druž. Mickus, druž. Roblek, Mr. in Mrs. Jos. Perko; John Pintar in druž.; Mr. in Mrs. Judnich; Mr. in Mrs. John Petrovič in druž.; Mr. in Mrs. A. Gregorich; The Royal Neighbors, Camp 8128; Mr. Ant. Zidarich; Mr. J. Stayer in druž.; Tos. Osterman in druž.; J. Stare in druž.; Martin Kremesec; Mrs. K. Nilles; Mr. A. Nilles; Miss M. Epcke; p. Prah in druž.; Mrs. Vogrich; Peter Cemazar in druž.; Chas. Medic in druž.; Mr. in Mrs. Borovich; Rose Banich; Mary Koder, Mr. in Mrs. A. To-mazin in druž.; Miss Agatta Koder; John Terselich in druž.; Mr. in Mrs. Math Kremesec; Mr. in Mrs. P. Droll; Mr. in Mrs. Jacob Krajnc; Mr. in Mrs. J. Mlakar in druž.; društvo sv. Štefana, štev. 1, KSKJ.; Mr. Louis Dolmovich. Vence so naročili sledeči: Dr sv. Štefana, 1, KSKJ.; Mr. in Mrs. Leo Kaiser; Frank Valentine; Mr. in Mrs. Anton Slabe; Anton Troyar; John in Simon Troyar; Sosedje; Mr. in Mrs. John Talar; John Gottlieb in druž.; Mr. in Mrs. Mike Gasser; druž. Wencel; Martin Ivansek in druž.; Mr. in Mrs. Geo Golya. Ob koncu naj izročerao zahvalo tudi vsem tistim, ki so prihajali pokoinika obiskovat v njegovi bolezni, kakor tudi tistim, ki -■n nrišl' kronit. ko ie ležal na mrtvaškem odru, alt pa se udeležili pop-i-eba, in t!.rtv->. Vi s; nri t^i prilik; dali r"oje ••vtoriobi''! "i ri"oo!i:p. Hvai-> l«r>r> tudi n*š-mu noprebniku. Mr. Louis ZeTr^nu, ra lepo tired*,tiV in